Dvojna obletnica Alberta Sirka f'\ j -r . i^v -H T. h- *** i« V «ft 7 p i LT Jr Gasilci brez meja: v Trstu danes in jutri vrsta pobud Po poletnih počitnicah prerojeni Klop ,jr ^__prinaša reportažo iz Burundija /22 Primorski PETEK, 14. SEPTEMBRA 2007 Št. 217(19.000) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) McLaren plačal za Spy Story Jan Grgič Calciopoli, Operación Puerto in nazadnje Spy Story. Lani nogomet (Moggi), zatem kolesarstvo (doping) in letos še formula ena. Tudi avtomobilski šport ni imun za prevare, goljufije in sabotaže. Afera (Nigel) Stepney spominja na filme tajnega agenta007 Jamesa Bonda. Italijanska policija je namreč prisluškovala nekdanjemu koordinatorju mehanikov Ferrarija in na njegovem računalniku odkrila nekaj strogo zaupnih informacij. Pravzaprav se je vse začelo 22. junija, ko so Stepney-a obtožili poskusa sabotaže na škodo Ferrarijevih bolidov. S tem pa ni bilo vsega konec. Stepney je McLar-novemu vodstvu poslal še bogat dosje (780 strani) Ferrarijevih načrtov. Pri mednarodni avtomobilistični zvezi (FIA) so se odločili, da bodo zadevo razčistili do konca, toda za prvo razsodbo niso imeli dovolj dokazov, da bi lahko koga obsodili. To je bil pravi šok za Ferrari. Spy Story pa še ni bilo konec. Na dan so pri-curljali novi dokumenti in mednarodni zvezi je priskočilo na pomoč tudi italijansko sodstvo (tokrat nadvse učinkovito). Pri McLarnu so torej še kako videli in vedeli za dosje Ferrari. Afera je dobila tudi svoj epilog. Vrhovni svet FIA je »srebrne puščice« kaznoval z odvzemom vseh točk na konstruktorskem seštevku in naprtila nemško-britanskemu moštvu 72 milijonov evrov globe. Edinole pilota (Hamilton in Alonso) sta jo skupila brez kazenskih odbitkov. Gre za kompromisno rešitev. Strožja kazen bi prav gotovo negativno vplivala na astronomske vsote denarja, ki se vrtijo okrog tega športa, in na sam ugled formule ena. Finančni interesi so še enkrat prevladali nad moralnimi vrednotami. italija - Predsednik vlade sklenil prvo nacionalno konferenco o klimatskih spremembah Prodi: Nujno je potrebno novo zavezništvo z naravo Konferenca odobrila Manifest o podnebju in načrt trinajstih akcij trst - Na spletu včeraj interaktivni intervju z Riccardom Illyjem Predsednik Dežele FJK dosledno zagovarja zakon za Furlane Predsednik FJK Riccardo Illy je prepričan, da je potrebno besedilo furlanskega zakona v deželnem svetu še izboljšati kroma RIM - Predsednik vlade Romano Prodi je sinoči v Rimu sklenil prvo italijansko nacionalno konferenco o klimatskih spremembah. Dvodnevno zasedanje sta priredila Ministrstvo za okolje in Agencija za zaščito okolja, na njem pa je sodelovalo kakih 2 tisoč strokovnjakov. Udeleženci so na predlog okoljske-ga ministra Alfonsa Pecorara Scania odobrili Manifest o podnebju in načrt trinajstih akcij trajnostnega prilagajanja. Prodi je v svojem sklepnem nastopu poudaril, da je potrebno novo zavezništvo z naravo. »Spoštovanja okoljskih predpisov ne smemo jemati le kot breme ali strošek,« je dejal. »Spoštovanje okolja lahko predstavlja tudi dejavnik razvoja. Nekatere države se tega že zavedajo in dosegajo izredne ekonomske rezultate,« je pristavil. Na 13. strani Umrl je Gaetano Arfe, oče evropske resolucije o manjšinah Na 13. strani Dvojezične izkaznice: INSIEL, Doberdob, Sovodnje in Števerjan čakajo na potezo goriške občine Na 14. strani V Tržiču dvanajst občinskih svetnikov zahteva izključitev • I v« v V*- iz območja zaščite Na 15. strani unesco - Zasedanje medvladnega odbora v Tokiu Leta 2009 vpisi na seznam nesnovne kulturne dediščine TOKIO - Prvi vpisi ogrožene nesnovne kulturne dediščine na seznam UNESCO bodo potekali septembra leta 2009, se je odločil 24-članski medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine, ki je med 3. in 7. septembrom zasedal v Tokiu. Države članice konvencije o nesnovni kulturni dediščini naj bi predloge za uvrstitev na omenjeni seznam, kakor tudi na svetovni seznam nesnovne kulturne dediščine, poslale do septembra leta 2008. Srečanja se je udeležil generalni sekretar organizacije UNESCO Koiči-ro Matsuura, ki je poudaril nujo pri ohranjanju nesnovne kulturne dediščine, »žive dediščine, katere krhkost vzbuja skrb, ki pa nas zaradi svojega bogastva navdaja s ponosom«, v obdobju globalizacije. Odbor je sklenil objaviti svetovni natečaj za logo, posvečen nesnovni dediščini, ki bi ga uporabljali ob logu UNESCO pri vseh dejavnostih, povezanih z zaščito ali uveljavljanjem nesnovne dediščine. Odbor je opozoril na pomembnost uresničevanja konvencije o nesnovni dediščini, ki opredeljuje varstvo ustne tradicije, vključno z jezikom, scenskimi umetnostmi, družbenimi praksami, rituali in praznovanji, tradicionalnimi obrtmi in podobno. Odločitve odbora bodo predložili generalni skupščini držav, ki so ratificira- le konvencijo UNESCO o varovanju nesnovne kulturne dediščine iz leta 2003, na srečanju, ki je načrtovano za junij prihodnje leto. Doslej je konvencijo ratificiralo 80 držav. V Tokiu so se tudi dogovorili, da bodo na svetovni seznam nesnovne kulturne dediščine uvrstili 90 primerkov ustne in nesnovne dediščine, kar predvideva tudi omenjena konvencija. Te je UNESCO razglasil med letoma2001 in 2005, še pred uveljavitvijo konvencije, zajemajo pa različne umetniške izraze in prakse, od albanske polifonične ljudske glasbe do enega od plesov v Zimbabveju in specifičnega oblikovanja oblačil v Ugandi. (STA) 2 Petek, 14. septembra 2007 MNENJA, RUBRIKE ŽARIŠČE Ponovno v šolo Adrijan Pahor Pred nekaj dnevi so se po dolgem premoru spet odprla šolska vrata, v teku dveh tednov bo pouk stekel s polno paro, vendar tudi letos ni šlo brez polemik, povezanih s šolo in njenimi problemi, ki se nanašajo predvsem na izvajanje učno-vzgojnega procesa. Skušal bom obli ko va ti ne kaj mis li, ki so se mi utr -nile ob nekaterih polemičnih časopisnih člankih, napisanih izpod peresa tistih udeležencev v šolski stroki, ki so jih podžgali še nekateri predlogi zdajšnjega italijanskega ministra za šolstvo Fioronija. Nekaj omembe vrednih misli v zvezi s poslanstvom šole smo slišali tudi na uvodnem predavanju sociologinje dr. Andreje Barle Lakota v okviru letošnjega seminarja za zamejske šolnike v Italiji. V predavanju je govorila predvsem o šoli kot instituciji in tudi o njenih spremembah (prilagajanjih družbenemu sistemu). Nakazala je kar nekaj iztočnic, zanimivih za prodornejšo analizo, vendar ji je čas, namenjen za predavanje, onemogočal kompleksnejšo obravnavo zastavljenih tem. Naj jih navedem vsaj nekaj: šol ski sis tem je v bi stvu ze lo kom -pleksen, saj vključuje velik del populacije, zaobjema različne skupine ljudi in finančnih sredstev, šolanje ima dolgoročne učinke, predvsem na družbeni položaj posameznika, na šolo vplivajo gospodarstvo, ekonomija in politika, šola se zato spreminja, je področje vsakokratnega vzpostavljanja novih razmerij in sklepanja (novih) kompromisov. Množično šolanje je tudi spodbudilo razvoj šole kot birokratske institucije, ta sistem pa je v svojem bi stvu ne mo čen, za to se usta -navlja serija raznih komisij, ki od- / ločajo o tem in onem. Pretirana birokratizacija pa preprečuje prenos po zor nos ti na po sa mez ni ka, ne morejo se upoštevati individulane raz li ke, dru žin ske raz me re, od no -si med izobraževalci in izobražuj očimi so navadno neosebni, zato se profesorji težko posvečajo dijakom s posebnimi potrebami. Profesorji morajo po eni strani biti specializirani strokovnjaki, imeti morajo do lo če ne pe da goš ke kom pe ten ce, po drugi strani jih nekateri opredeljujejo kot polprofesionalce, saj naj bi bi li stal no de lež ni na sve tov, po -moči (seminarji) raznih ustanov (zavodi za šolstvo in druge organizacije), ki učnemu osebju svetujejo, kako naj učijo. Poklic profesorja (učitelja) je tu di vse bolj fe mi ni zi ran, to pa naj bi bil tu di eden iz med raz lo gov, da je status učiteljskega poklica nizek, saj ženske težko uspejo izboljšati svoj (poklicni) položaj. Nezane-marljiv ali morda še celo odločilen je vpliv ekonomskega dejavnika, od uvedbe obveznega šolanja, širitve izobraževanja, do prepričanja, daje šola element družbene modernizacije, da industrija zahteva vse bolj izobraženo delovno silo, saj je dostop do marsikaterih položajev mogoč samo s spričevalom določene šole. Posledica tega je še vedno pritisk na javno šolstvo i n z njim povezane investicije, ki naj bi jih država vložila v sistem javnega šolstva ali, z drugimi besedami povedano, izrazit vpliv političnih in ekonomskih dejavnikov na šolski sistem. Kaj pa naloge, ki naj bi jih opravljala šola in njena družbena vloga? Vloge šole v družbi ni mogoče zaobjeti v nekaj stavkih. Tu ne gre samo za preprost prenos znanja z izobraževalca na izobražujočega, za socializacijo in transmisijo kultu re in vred not. Šola privzgaja temeljne vrednote oziroma vsaj trudi se v tem smislu, v šolah poteka vsako leto tudi vrs ta po bud, ki so na me nje ne nadgraditvi teh vrednot, ki jih v vzgoj no-iz obra že val nem po slan -stvu opravlja ta ustanova. Šolsko delo zahteva še posebno od ponudnikov šolskih storitev vedno nova, premišljena odločanja, nove situacije, pa tudi tisti, katerim je šola namenjena, postavljajo pred nas nove izzive, ki zahtevajo primerne rešitve v skladu s časom in okoljem. Vsekakor si kot optimist upam trditi, da se nam ob izpolnitvi določenih pogojev in dolgoročnih na čr tov za na šo šo lo kljub ome nje -nim in neomenjenim težavam ni treba posebno bati. Po ukinitvi meje s Slovenijo se za naše šolstvo začenjajo novi izzivi: imamo namreč ne ka te re očit ne pred nos ti, ki jih lahko izkoristimo. Naši razredi so maloštevilčni, kar pomeni več pozornosti v odnosu dijak - profesor, večje upoštevanje dijaka in nje-go ve oseb nos ti, nje go ve spe ci fi ke. Zato potrebujemo dobre voditelje šol, ki se bodo znali prilagajati hitrim družbenim spremembam, dobre učitelje in profesorje, ki bodo svoj po klic ži ve li kot po slan stvo in ga opravljali z veliko ljubeznijo ob upoštevanju dijakove enkratnosti in edinstvenosti. Potrebujemo širšo pod po ro vseh druž be nih sil, saj se vzgajajo in izobražujejo prihodnji rodovi, ki bodo nekoč vodili to druž bo. Brez dob re šo le si ne mo -re mo za mis li ti dob re kul tu re ne čvrstega gospodarstva in prav tako ne tu di ob rat no. tolminski muzej - O vodnjaku v Klavžah Steklenica iz časa soške fronte z zanimivim sporočilom V Tolminskem muzeju hranijo tudi mnoge druge zanimive eksponate TOLMIN - Tolminski muzej hrani pivsko steklenico iz časa soške fronte, ki so jo letos avgusta naključno našli med obnavljanjem zajetja Dicova voda v Klavžah. Steklenica s sporočilom bo na ogled obiskovalcem muzeja šele potem, ko jo bodo restavrirali s pomočjo strokovnjakov Arhiva RS, je za STA pojasnila direktorica muzeja Damjana Fortunat Černilogar. Ob tem je tudi povedala, da bodo s pomočjo Vojnega arhiva na Dunaju skušali izvedeti več podatkov o avstroogrskem vojaku Aloisu Kernu in njegovih morebitnih potomcih. Vojak Kern, ki je bil doma na današnjem avstrijskem Štajerskem, je namreč najverjetnejši pisec sporočila, ki so ga našli v steklenici. Steklenica piva znamke Pilsen iz časa prve svetovne vojne je ob najdbi ležala v zemlji med koreninami bukev tik za por-talom ob zajetem izviru. V steklenici, ki je bila namesto z zamaškom zaprta s kepo betona, je bil zvitek popisanega papirja, je na spletni strani Turistične zveze Zgornjega Posočja zapisala Mojca Rutar. Po pisavi sodeč je avtor v nemškem jeziku napi- sanega besedila Alois Kern z avstrijske Štajerske. Na listu papirja formata A4 je delno v gotici, delno v latinici opisal vzroke za gradnjo vodnjaka in navedel vse, ki so pri njej sodelovali. Klavže so bile del zaledja, kjer so bile nameščene oskrbovalne enote avstro-ogrske vojske. V Kernovem sporočilu je zapisano, da so bili spomladi leta 1916 na območju soške fronte močni nalivi, ki so onesnažili vodotoke in povzročili pomanjkanje pitne vode. Zaradi tega so vojaki trpeli hudo žejo. Po naključju je vojak Franc Savec na obhodu odkril studenec odlične pitne vode, za katerega je ugotovil, da ima stalen pretok. Skupaj z vojakom J. Gausom sta se odločila, da naj se za potrebe vojaštva uredi zajetje. Načrt za vodnjak je naredil Kern, ki je tudi vodil gradbena dela. Z gradnjo so pričeli 10. julija 1916 in jo končali v pičlih desetih dneh. Ta zanimiva najdba nam je potrdila zgodbo o nastanku zajetja Dicova voda, ki smo jo doslej poznali le iz ustnega izročila. Točni podatki so se skozi desetletja pri ljudeh sicer delno spremenili in zabrisali. (STA) KULINARIČNI KOTIČEK S'rduni v šavorju Bliža se jesen, tu bo že naslednji teden in z njo tudi razni televizijski programi posvečeni kuhinji, ali bolje rečeno številnim reklamnim oglasom, ki pričajo o dejstvu, da je kulinarika pravzaprav področje, ki mu vsi radi sledimo. Tako na italijanski kot na slovenski televiziji si sledijo bolj ali manj znani kuharski izvedenci, ki pa nam ne posredujejo vedno recepte, ki bi jih lahko ponovili doma ali pa nam ponujajo neverjetne spakedranke, češ da gre za pristno n.pr. primorsko ali kakšno eksotično jed. Na slovenski TV se marsikdaj prikaže kuhar iz znanega ljubljanskega hotela, ki se ima za velikega poznavalca primorske kuhinje in nam soli pamet z recepti za jedi, ki jih pri nas sploh ne poznamo. Če pa govorimo o italijanski televiziji, potem mi pride na misel oddaja, ki jo vodi opoldne sicer inteligentna in profesionalna novinarka, ki pa so jo avtorji oddaje spremenili v plavolaso, prsato kuro, ki v družbi s sklerotičnim priletnim gospodom, prepričanim, da na svetu obstaja samo toskanska kuhinja in s prav tako sklerotično priletno gospodinjo, ki pa je, resnici na ljubo, v teh letih posredovala marsikateri zanimiv recept, soli pamet gledalcem. V oddaji se pomerita znana kuharja, ki morata v kratkem času pripraviti kosilo s sestavinami, ki jih prineseta dva gosta (po mojem mnenju se o sestavinah dogovorijo poprej). Vse bi utegnilo biti dokaj zanimivo, vendar je z leti oddaja postala tako osladna, da je osebno ne morem več gledati. A vrnimo s k izhodiščni misli: jesen je pred vrati, a današnji recept ni striktno vezan na jesen, čeprav v tem letnem času najdemo v ribarnicah veliko najrazličnejših rib. Posvetili se bomo najbolj skromnim, s'rdunom, ki so pri nas zelo čislani, in sicer s'rdunom v šavorju. Kot vedno je receptov več, predvsem kar zadeva dišavnice, ki jih dodajamo tej revni jedi. Doma jih pripravljamo zelo enostavno. Potrebujemo: 1 kg s'rdunov, 3 čebule, domače oljčno olje, moko, sol, poper, 2 lovorova lista, kis (količina je pač odvisna od tega, če vam je jed všeč bolj ali manj kisla, a poldrugi kozarec je po mojem mnenju dovolj.) Priprava: s'rdune očistimo in pomokamo, nakar jih ocvremo v vrelem olju, ki ga potem zavržemo. Nekateri trdijo, da je s'rdune in čebulo treba prepražiti v istem olju, mislim pa, da je bolje olje zamenjati po vsakem cvrtju. V novem olju torej ocvremo na tenke lističe narezano čebulo, ki ji prilijemo kis, lovorova lista, sol in poper. Kuhamo na nizkem ognju, dokler se čebula ne omehča, pri tem pa vztrajno mešamo in pazimo, da se ne obarva. Ko je čebula nared zložimo v skledo plast s'rdunov (ki smo jih po cvrtju seveda posolili), jih pokrijemo s plastjo čebule in nadaljujemo tako, dokler nam ne zmanjkajo in ribe in čebula. Na vrhu naj bo plast čebule. Pustimo vse skupaj, da se marinira 10 -12 ur v hladilniku ali tudi v shrambi, nakar je jed nared. Dober tek! Ivan Fischer kobarid - V nedeljo ob 14. uri na planini Zaprikraj Na fronto Velike vojne bo spominjal muzej na prostem Ostanki vojaških objektov iz prve svetovne vojne na planini Zaprikraj V nedeljo, 16. septembra bodo na pla ni ni Za pri kraj nad Drež niš ki mi Ravnami odprli muzej na prostem z več ostalinami vojaških objektov iz časa prve svetovne vojne. Na planini je namreč pred 90 leti potekala prva italijanska obrambna črta. Odprtju bosta sledila voden ogled objektov in pogostitev s krajevnimi specialitetami, predvsem tolminskim sirom, ki ga na planini Zaprikraj še vedno proizvajajo na tradicionalen način. Odprtje muzeja prirejata Turistično društvo Drežnica in fundacija Poti miru v Posočju, ki je bila ustanovljena za uresničitev širokopoteznega projekta za ovrednotenje krajev, koder je v Posočju potekala prva svetovna vojna. Pobudnik Fundacije in samega projekta je Zdravko Likar, sicer načelnik tolminske upravne enote in pobudnik tu di slo vi te ga Ko ba riš ke ga mu ze -ja, posvečenega prvi svetovni vojni. Po-soška pot miru, ki so jo doslej uredili in označili, je dolga kakih 70 kilometrov in gre od Lo ga pod Man gr tom preko planin Golobar in Zaprikraj do Drežnice in Kobarida, potem dalje do planine Kuhinja pod Krnom, čez Mrzli vrh in preko Javorce do Tolmina od tam pa še do Mengor pri Mostu na Soči. Razdeljena je na pet odsekov, zadnji pa gre od Kobarida preko Livka na Ko lo vrat do Volč in Men gor. V na čr - tu je dokončanje Poti miru vzdolž celotne nekdanje frontne linije do Goriške, Krasa in morja. Pot miru na Krasu je v dobrš ni me ri prav ta ko že do de la -na in ozna če na. V ta širokopotezni projekt se vključuje nedeljsko odprtje muzeja na prostem na planini Zaprikraj. Pot miru z vsemi spremljajočimi objekti, ki spominjajo na prvo svetovno vojno, se vsekakor smiselno vključuje v posoš-ko turistično ponudbo, za katero je poleg izjemnih naravnih znamenitosti značilna tudi zgodovina prejšnjega stoletja, katere tragična poglavja so pobudniki na edinstven način strnili v ved no ak tu al no spo ro či lo mi ru. / ALPE-JADRAN Petek, 14. septembra 2007 3 trst - Na spletu včeraj intervju s predsednikom dežele Riccardom Illyjem »Zakon za Furlane izboljšati v deželnem svetu« Dosleden zagovor »harmonije različnosti« ter ovrednotenja jezikov in kultur v deželi TRST- Predsednik deželne uprave Riccardo Illy dosledno zagovarja deželni zakon za ovrednotenje furlanskega jezika, o katerem bo konec meseca skupaj z zakonom za našo skupnost razpravljal deželni svet. Še več, predsednik ocenjuje, da je razprava v deželnem svetu priložnost za njegovo izboljšanje, kar je za nekatere člene tudi potrebno. Illy pri tem misli zlasti na člen, ki predvideva možnost opredelitve občin za izhod iz območja zaščite, ki ga določa zakon. Za tako opredelitev bi moral zakon po njegovem mnenju vsebovati določbo o kvalificirani večini v občinskih svetih (denimo dvotretjinski) in ne le navadni večini. S tem se zaščita manjšine okrepi, zmanjša pa se tudi možnost političnih špekulacij na račun njenih pravic. Svoja gledanja na zaščito furlanske ga je zi ka in manj šin skih je zi kov v naši deželi nasploh je Illy včeraj obrazložil v daljšem intervjuju za deželno spletno stran, intervju pa je potekal v di a lo gu z ljud mi, ki so se v ne po sred -nem prenosu oglašali iz vseh krajev dežele. Predsednik deželne uprave je začel z ugotovitvijo, da je tudi sam pripadnik neke manjšine, pa čeprav verske kot pripadnik valdežanske Cerkve. Zaradi tega ima od mladih nog razvit občutek za različnosti, poleg tega pa je tudi odraščal v večjezični družini. Deželna uprava pa je dolžna predlagati in odobriti ustrezna zakona za Slovence in Furlane, potem ko je obveza zaščite zapisana v ustavi in evropskih dokumentih, od leta 1999 naprej pa tudi v državnih zakonih. Gre za logično nadgradnjo teh zakonov, predvsem pa za ovrednotenje jezikovne in kulturne raznolikosti Furlanije - Julijske krajine, ki je ob usta no vi tvi prav za ra di manj -šin dobila status dežele s posebnim statutom, je povedal Illy. Poleg tega gre za veliko bogastvo in prednost za vse prebivalce dežele. Illy je poudaril jezikovno znanje kot veliko prednost, ki ima odločilno veljavo zlasti v globalizira-nem svetu. O tem jasno govorijo znanstvene raziskave, po katerih je znanje dveh jezikov od vsega začetka veliko olajšanje za učenje nadaljnjih jezikov. Na vprašanje poslušalcev je predsednik deželne vlade prepričljivo ovrgel trditev, da je učenje furlanskega jezika ovira pri učenju svetovnih jezikov, ki naj bi bili pomembnejši, denimo angleščine. Res je ravno nasprotno, poleg tega pa gre tudi za vprašanje dostojanstva, do katerega imajo manj- Predsednik deželne uprave Riccardo Illy z direktorjem tržaškega sedeža agencije ANSA Alfonsom Di Levo med včerajšnjim interaktivnim intervjujem na spletni strani Dežele FJK kroma šinski jeziki pravico nič manj kot drugi. Večetnična in večjezikovna skupnost z urejenim manjšinskim vprašanjem poleg tega dokazano prispeva k uspehu v vseh dejavnostih, tudi v podjetništvu. Na vprašanje nekega tržaškega poslušalca, zakaj je bila ob razpravi o za ko nu za Fur la ne ta ko moč na ne ga -tivna medijska kampanja zlasti na Tržaškem, je Illy odgovoril, da nekatere časopise očitno ne zanima pisati o tem, kar zanima bralce, pač pa pišejo o tem, kar zanima direktorja in nekatere novinarje. Na drugo vprašanje o nemški manj ši ni je pred sed nik de že le od go vo -ril, daje uprava hotela najprej narediti za ko na za dve naj moč nej ši skup nos -ti v deželi, torej Slovence in Furlane, na teh izkušnjah pa bo sledil ukrep tudi za nemške skupnosti na območju Sau-risa, Timaua in Kanalske doline. Glede furlanščine v šolah je Illy dejal, da je lahko vsakdo brez skrbi, ker ni nikakršnega vsiljevanja. Vse sloni na popolni avtonomiji šol, to pa pomeni, da bi morale imeti možnost učenja furlanščine tudi šole v Trstu, če za to obstajata interes in želja. Predsednika je poslušalec ob koncu vpra šal, ali bo ob bo ži ču vo ščil tu -di v manjšinskih jezikih. Illy je odgo-vo ril, da z ve se ljem, vse ka kor pa pred -sednik želi, da se zakon med razpravo v deželnem svetu še izboljša. (du) slovenija MZZ pozdravlja potrditev seznama 32 občin LJUBLJANA - Slovensko zunanje ministrstvo (MZZ) je včeraj pozdravilo podpis italijanskega predsednika Giorgia Napolitana pod odlok, ki potrjuje seznam 32 občin v Furlaniji - Julijski krajini (šest občin v tržaški pokrajini vključno s Trstom, osem v goriški pokrajini vključno z Gorico in osemnajst v videmski pokrajini vključno s Čedadom in Trbižem), v katerih se bo izvajal zakon za zaščito slovenske manjšine v Italiji. Kot so sporočili z MZZ, zakon predstavlja velik korak k uresničevanju pravic slovenske manjšine v Italiji in zagotavljanju njene identitete. Po mnenju zunanjega ministrstva je "manjšina pomemben dejavnik v dvostranskih odnosih med državama". Mladika ob tem pričakuje, da se bo zaščitni zakon začel dosledno uresničevati, izvajanje zakonskih določil pa bo prispevalo k nadaljnji krepitvi sodelovanja med državama, so še sporočili z MZZ. koroška - Narodni svet koroških Slovencev Protest proti zlorabi učencev in prenizki podpori Glasbeni šoli V Slovenski glasbeni šoli v Celovcu se šola več sto gojencev »Zgodbe o volji in moči« nocoj po slovenski televiziji fjk - Še dan časa rai - Deželni slovenski program Za priznanje primarnih ustanov manjšine TRST - Služba za jezikovne in kulturne identitete ter za rojake v tujini Osrednje direkcije za šolstvo, kulturo, šport in mir, vabi ustanove in združenja, ki želijo pridobiti priznanje kot ustanova primarnega pomena za slovensko manjšino oziroma željo potrditi dosedanje priznanje tudi v prihodnjem finančnem letu 2008, naj predložijo prošnjo do 15. septembra 2007. K prošnji je treba priložiti ustrezno dokumentacijo v smislu 10. člena z odlokom Predsednika Dežele FJk št. 253/2005 razglašenega pravilnika. Pravilnik in informativna pola, ki jo je treba izpolniti in skupaj z drugimi dokumenti priložiti k zgoraj navedeni prošnji, sta na razpolago na deželnem uradnem spletišču, »www.regione.fvg.it«, v predalu »So-cieta, cultura, sport« pod geslom »News«. Na razpolago je dvojezična, v italijanščini in slovenščini napisana verzija informativne pole. TRST - Slovenski deželni sedež RAI - Slovenski program bo nocoj po T V dnevniku predvajal dokumentarni film »Zgodbe o volji in moči«, ki j e po prvem predvajanju, februarja letos, doživel precejšen odziv gledalcev. V uro trajajočem filmu se odvijajo zgodbe petih invalidnih oseb, ki so znale z vztrajnostjo in veliko notranjo močjo najprej sprejeti svoj »drugačen« fizični položaj, nato pa v mejah, kijih začrta invalidnost, najti svojo pot v svetu in uresničiti svoje načrte. Protagonisti in pripovedovalci svojih zgodb so slikar z usti, pesnik in kulturni delavec Benjamin Zni-daršič-Beno, športnik Pavel Križmančič, slikar z usti Vojko Gašperut-Gašper, dre-surna jahačica Ana Humar in študentka Dana Čandek, ki se je po maturi na zavodu Združenega sveta v Devinu vpisala na univerzo na Škotskem. Pripovedi teh oseb so ganljive, obenem pa iz njih govori jeklena volja. Sporočilo, ki ga razberemo iz teh zgodb, je enostavno: Življenje je vredno živeti tudi v drugačnem telesu ali, kakor pravi ena od protagonistk z verzom iz popevke, »prava popolnost mora biti ne- popolna«. Ponovitev bo na sporedu v četrtek, 20. septembra, ob 20.50. V Avstriji obvezna raba luči podnevi le konca leta DUNAJ - Obvezna raba luči podnevi za vsa vozila bo v Avstriji kmalu preteklost. Prometni minister Werner Feymann (SPO) je napovedal, da je zakon, ki ga je 15. novembra leta 2005 uvedel tedanji minister za promet Hubert Gorbach (BZO), nepotreben. Zakon, ki je bil sporen od samega začetka, bodo po napovedi ministra Wer-nerja Faymanna zopet revidirali, novela zakona pa naj bi začela veljati že s 1. januarjem naslednjega leta. Na vprašanje utemeljitve za prekinitev obveze je minister iz vrst socialdemokratske stranke dejal, da je z uvedbo luči podnevi močno narasla emisija izpušnih plinov in da se tudi varnost v prometu ni zvišala. Prav višja varnost v prometu pa je bil glavni argument za uvedbo luči pred dvema letoma. (I.L) CELOVEC - Predsedstvo Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) je ostro protestiralo proti »zlorabi učencev osnovnih šol na Koroškem v strankarsko-po-litične namene«. Razlog za protest je propagandno gradivo v obliki zvezka za šolska sporočila, ki sta jih učencem osnovnih šol na njihove privatne naslove razposlala deželni glavar Jörg Haider in deželni svetnik Uwe Scheuch. Zvezke mdr. »krasijo« slike deželnega glavarja, njegove žene, deželnega svetnika Scheucha in drugih političnih funkcionarjev iz vrst Haiderjeve stranke BZÖ. Predsedstvo NSKS je zato poslalo protestno pismo šolski ministrici Claudi-i Schmied. »Akcija deželnega glavarja in deželnega svetnika presega vse meje in spominja na postopanje, ki ga poznamo iz totalitarnih dežel, kakor npr. v Demokratični republiki Koreji, kjer skrbi Kim Džong II za to, da ga poveličujejo kot velikega voditelja in učitelja dežele, kakor da bi bil bog,« poudarja predsedstvo NSKS v izjavi za javnost. Nesprejemljiva je za predsedstvo NSKS tudi torkova odločitev koroške deželne vlade, da se v prihodnjih treh letih nameni Slovenski glasbeni šoli letno samo 150.000 evrov. Dežela Koroška financira vsakega učenca nemške deželne glasbene šole s približno 1.300 evrov, medtem ko ji je učenec/ka Slovenske glasbene šole vredna samo 270 evrov, poudarja NSKS. Sklep deželne vlade NSKS označuje kot »ekla-tantno diskriminacijo«, ki jasno nasprotu- je 68. členu Senžermenske pogodbe in vztraja pri stališču, »da je treba v primeru, da ne pride do pravične politične rešitve, iskati rešitev po pravni poti.« Ivan Lukan Polemike o progi ob Vrbskem jezeru in skozi Rož CELOVEC - Na Koroškem poteka vroča razprava o možnih progah za železnico z visoko zmogljivostjo ob severnem bregu Vrbskega jezera in skozi Rož. Potem ko sta župana Celovca in Beljaka, Harald Scheucher (ÖVP) in Helmut Manzenreiter (SPÖ) predlagala, da naj bi potniški promet tudi v bodoče potekal vzdolž Vrbskega jezera (po možnosti pod zemljo), tovorni promet pa bi preusmerili južno od Vrbskega jezera skozi Rož, se je v torek kolegij koroške deželne vlade soglasno izrekel proti predlagani železnici visoke zmogljivosti skozi Rož. Deželna vlada navaja, da je varianta železniške proge za tovorni promet skozi Rož bila zavrnjena že leta 1991 in sicer zaradi močnih geoloških in okoljevarstvenih premislekov. Proti tovorniški železniški progi skozi Rož so se takoj po novi pobudi županov Celovca in Beljaka izrekli vsi župani občin iz (dovjezičnega) Roža, ostro pa so protestirale tudi slovenske frakcije v občinskih svetih od Šentjakoba prek Bistrice do Bo-rovelj. (I.L) 4 Petek, 14. septembra 2007 GOSPODARSTVO / trst - Pred današnjim posvetom o pomorskem gospodarstvu Ekonomist Victor Uckmar gost tržaškega župana Pogovor o perspektivah Trsta - Uckmar za »proste podjetniške cone« TRST - Pred današnjim sodelovanjem na posvetu o pomorskem gospodarstvu, ki ga prireja ACB Group v prenovljeni potniški postaji na četrtem pomolu v Starem pristanišču v Trstu, je bil znani ekonomist Vicktor Uckmar včeraj gost tržaškega župana Roberta Dipi-azze. Župan je uglednemu gostu predstavil nove priložnosti, ki se ponujajo Trstu s padcem meje s Slovenijo in istočasnim zaključkom del na hitri cesti na Tržaškem, kot tudi perspektiv, ki se odpirajo z obnovo Starega pristanišča. Uckmar, ki je pokazal precejšnje zanimanje, je po drugi strani poudaril, strateški pomen učinkovitih transportnih povezav, med katerimi je posebej omenil železniške. Na splošno pa je v zvezi z gospodarskim položajem v Italiji dejal, da je nujno zmanjšanje birokratskih postopkov, ki prepogosto ovirajo razvoj podjetništva. Ob tem je še dejal, da je sam vedno zagovarjal ustanavljanje »prostih podjetniških con«, ki bi lahko po njegovem tudi na Tržaškem bistveno prispevale k hitrejšemu gospodarskemu razvoju. Župan Dipiazza (levo) je Uckmarju predstavil perpsektive, ki se ponujajo z obnovo Starega pristanišča kroma videm - Sklep deželnega vodstva sindikata Sindikat Cisl iz FJK podpira sporazum z vlado o wellfaru Večina žičnic v FJK bo obratovala samo še nekaj vikendov VIDEM - Kdor načrtuje izlete v gore v Furlaniji Julijski krajini, ima samo še nekaj vikendov možnost, da se nanje povzpne z žičnico ali sedežni-co. Tako bo na primer kabinska žičnica na Višarje obratovala še do 7. okot-bra, v Forni di Sopra in Na Žlebeh pa bodo naprave obratovale samo še do nedelje, 16. septembra. Pri deželni družbi Promotour so sporočili, da je zaprtje žičnic potrebno zaradi rednega vzdrževanja naprav pred začetkom zimske sezone. Gradnja avtoceste mimo Trebnjega Pri CISL so zaskrbljeni zaradi odločitve sindikata FIOM, da zavrne sporazum, vendar menijo, da se večina delavcev strinja z dogovorm z vlado na področju wellfara TREBJE - Družba za avtoceste v RS (Dars) je sklenila pogodbi za nadaljevanje gradnje 7,6 kilometra dolgega avtocestnega odseka Plu-ska-Ponikve, ki bo potekal mimo Trebnjega. Rok za izgradnjo trase avtoceste, katere pogodbena vrednost znaša 62,7 milijona evrov, je 18 mesecev, za izgradnjo premostitvenih objektov v vrednosti 4,96 milijona evrov pa 16 mesecev. MAGNANO IN RIVIERA (VIDEM) - Deželni sindikat CISL za Furlani-jo Julijsko krajino pozitivno ocenjuje sporazum med vlado in socialnimi partnerji, ki so ga za področje wellfara podpisali 23. julija letos. O tem je deželno vodstvo razpravljalo na včerajšnji seji vodstva, kateri je prisostvoval tudi namestnik generalnega sekretarja CISL Pierpaolo Baretta. Po seji je deželni tajnik CISL Paolo Moro povedal, da gre za pomemben dogovor, ki bo imel pozitivne učinke tako za delavce kot za skoraj 80 tisoč upokojencev iz FJK, ki bodo oktobra pri pokojninah dobili dodatek v višini približno 300 evrov. Moro je še poudaril, da sporazum predvideva tudi številne druge pozitivne novosti, ki bodo prišle do izraza v naslednjih letih, pri čemer je posebej poudaril nekatere ugodnosti za mlade, ki zadevajo nadomestilo za brezposelnost, možnost seštevanja pokojninskih prispevkov in olajšave pri odkupu študijskih let. »Furlanijo Julijsko krajino pa zadeva še en zanimiv vidik. Gre za obvezo vlade, da bo posebno pozornost posvetila tudi vprašanju zaposlovanja žensk,« je še dejal Moro. Pierpaolo Baretta pa je ob robu zasedanja obžalov sklep kovinarskega sindikata FIOM - CIGL, da ne podpre sporazuma o wellfaru: »Sindikat bi v tem trenutku potreboval enotnost še posebej zato, ker gre za sporazum, ki gre v pozitivno smer. Toda prepričan sem, da bo večina italijanskih delavcev sporazum podprla.« zagreb - Posvet »Hrvaška in Slovenija - gospodarska partnerja« Vidoševic: Državi poslovno odlično sodelujeta ZAGREB - Hrvaška in Slovenija nimata velikih problemov pri gospodarskem sodelovanju, je izjavil predsednik Hrvaške gospodarske zbornice (HGK) Nadan Vidoševic na okrogli mizi "Hrvaška in Slovenija - gospodarska partnerja". Udeleženci omizja na 83. Jesenskem zagrebškem velesej-mu, na katerem je Slovenija država-partnerka, so obravnavali možnosti za krepitev gospodarskih vezi med državama. Vidoševic je poudaril, da ni težav pri sodelovanju med gospodarstveniki, posebej ko gre za podjetja, ki so popolnoma privatizirana, za razliko od tistih, v katerih ima lastniški delež država in se odpirajo vprašanja, ki niso le poslovne narave. Predsednik uprave Perutnine Ptuj Roman Glaser je dejal, da je treba zaradi majhnosti obeh gospodarstev in njihovih lokalnih trgov okrepiti sinergijo med hrvaškimi in slovenskimi podjetji, da bi lahko skupaj bolj uspešno poslovali na evropskem in os- talih trgih, ne pa da so med seboj nelojalna konkurenca na tretjih trgih. Kot primer uspešnega sodelovanja komplementarnih podjetij je predsednik hrvaškega Nacionalnega sveta za konkurenčnost in predsednik uprave Podravke Darko Marinac omenil sodelovanje med Podravko in Gorenjem. Ravnatelj hrvaške Agencije za izboljšanje izvoza in vlaganj Slobodan Mikac je omenil tudi težave, s katerimi se najbolj pogosto srečujejo slovenski vlagatelji na Hrvaškem: korupcija, birokracija, pravosodje, javni razpisi zakonodaja in zemljiška knjiga. Ocenil je, da zaradi tega treba izboljšati tehnično varnost za vlagatelje, ter da Hrvaška temu pospešeno prilagaja svojo zakonodajo. Na slovenski strani pa je omenil zaprtost trga in proces privatizacije. Predsednik Slovenske gospodarske zbornice Zdenko Pavček je povedal, da se slovenski vlagatelji najbolj pogosto odločajo investirati na Hrvaš- kem zaradi njenega zemljepisnega položaja, statusa kandidatke za vstop v Evropsko unijo, dinamike razvoja in politične stabilnosti. Dodal je, da ni treba zanemarjati hrvaških investicijskih zmogljivosti, ker je hrvaško gospodarstvo vložilo približno dve milijarde evrov v tujini, Slovenija pa približno 3,5 milijarde evrov. Vidoševič in Pavček sta se strinjala, da je potrebno sodelovanje tudi med pristaniščema Koper in Reka. Povezovanje koprskega, reškega in tržaškega pristanišča je bila tema pogovorov tudi ob nedavnem obisku italijanskega premiera Romana Prodija v Sloveniji. Pavček je dodal, da je v ta namen treba izkoristiti tudi potenciale "slovaškega avtomobilskega bazena s štirimi tovarnami, ki proizvajajo milijon avtomobilov leto". Izrazil je prepričanje, da bo nedvomno prišlo do močnejšega gospodarskega povezovanja na področju srednje Evrope v naslednjih desetih letih. (STA) Evropska centralna banka 13. septembra 2007 evro valute povprečni tečaj 13.09 12.09 ameriški dolar 1,3897 1,3885 japonski jen 159,52 158,14 kitajski juan 10,4373 10,4437 ruski rubel 35,2250 35,2690 danska krona 7,4476 7,4479 britanski funt 0,68525 0,68370 švedska krona 9,2766 9,2903 norveška krona 7,8345 7,8325 češka krona 27,483 27,515 švicarski frank 1,6415 1,6422 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 253,94 254,69 poljski zlot 3,7815 3,7801 kanadski dolar 1,4360 1,4461 avstralski dolar 1,6565 1,6613 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,3265 3,3151 slovaška krona 33,662 33,635 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7020 0,7007 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 88,74 89,29 turška lira 1,7576 1,7750 hrvaška kuna 7,3285 7,3222 Zadružna Kraška banka 13. septembra 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,4077 1,3788 britanski funt 0,6938 0,6778 švicarski frank 1,6644 1,6239 japonski jen 163,5080 155,5320 švedska krona 9,5038 9,0493 avstralski dolar 1,6962 1,6246 kanadski dolar 1,4635 1,4078 danska krona 7,5905 7,3046 norveška krona 8,0303 7,6386 madžarski florint 260,2885 247,5915 češka krona 28,17007 26,79592 slovaška krona 34,5035 32,8204 hrvaška kuna 7,51171 7,14528 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale 13. septembra 2007 evro valute hrvaška kuna nakup prodaja 7,03 7,57 Banca di Cividale BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 13. septembra 2007 Indeks MIB 30: +0,92 delnica cena € var. % ALITALIA 0,819 +2,94 ALLEANZA 9,35 +1,30 ATLANTIA 23,57 +0,73 BANCA ITALESE 14,18 +0,33 BANCO POPOLARE 17,12 +5,45 BPMS 4,4025 +0,74 BPM 10,54 -0,07 CAPITALIA 6,635 +2,23 ENEL 7,74 +0,27 ENI 25,45 +0,79 FIAT 19,13 +1,29 FINMECCANICA 20,87 -0,67 GENERALI 29,8 +0,27 IFIL 6,87 +0,53 INTESA 5,295 +0,21 LOTTOMATICA 25,65 -0,77 LUXOTTICA 24,87 +0,53 MEDIASET 7,595 +0,66 MEDIOBANCA 15,04 +0,53 MEDIOLANUM 5,215 -0,19 PARMALAT 2,52 -0,83 PIRELLI 0,8375 +1,95 SAIPEM 28,66 +3,24 SNAM 4,4575 +0,76 STMICROELEC 12,08 -2,89 TELECOM ITA 2,165 +2,22 TENARIS 16,83 +1,39 TERNA 2,5725 +1,08 UBI BANCA 18,92 +0,92 UNICREDITO 5,94 +1,85 Podružnica Trst lö ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., ljubljena / SLOVENIJA Petek, 14. septembra 2007 5 vlada - Po zamenjavi na ministrskem položaju za zdravje Karel Erjavec zagrozil z izstopom Desusa iz koalicije Razlog za grožnjo je v tem, da Dorjan Marušič ne bo več državni sekretar LJUBLJANA - Predsednika DeSUS Karla Erjavca je presenetila odločitev nove ministrice za zdravje Zofije Mazej Ku-kovič, da državni sekretar na ministrstvu za zdravje ne bo več Dorjan Marušič. V rekonstrukciji vlade, ki mu je bila predstavljena, ni bilo omenjeno, da se bo ta dotaknila tudi državnega sekretarja, je dejal v izjavi za STA. Zato pričakuje pojasnilo predsednika vlade. Če z odgovorom ne bo zadovoljen, pa bo izvršnemu odboru stranke predlagal, naj razmisli o nadaljnjem delovanju v koaliciji. Kot je dejal, pričakuje pogovor s predsednikom vlade Janezom Janšo, ki naj bi mu pojasnil, zakaj je prišlo do zamenjave državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje Marušiča. "Res je, da je to stvar ministrice, ampak pričakoval bi, da bi pred sejo vlade povedala, kaj namerava," dodaja predsednik najmanjše koalicijske stranke. Če bo odločitev ministrice obveljala, bo Erjavec o tem seznanil izvršni odbor DeSUS, ki mu bo predlagal, naj odloči o "nadaljnjem položaju" stranke v koaliciji. Erjavec namreč priča- kuje, da bodo "na ta račun dobili neko drugo odgovorno mesto v vladi". "Če se to ne bo zgodilo, bom sprožil ustrezne postopke, saj nima smisla delovati v koaliciji, če za tako pomembne zadeve izveš iz medijev," je še poudaril Erjavec. Državnemu sekretarju na ministrstvu za zdravje Dorjanu Marušiču je v skladu z zakonom o vladi v torek, ko je odstavljeni minister za zdravje Andrej Bručan dokončno predal posle novoime-novani ministrici za zdravje Zofiji Mazej Kukovič, prenehal mandat. "Formalnopravno je moja funkcija prenehala z odstopom ministra Bručana in sem od torka zvečer na voljo prejšnjemu delodajalcu Splošni bolnišnici Izola," je povedal Marušič. Dejal je še, da je ob odstopu na kadrovsko komisijo dal vlogo za nadomestilo, ki ga bo prejemal tri mesece, v tem času pa bo pretehtal "zanimive ponudbe", ki jih je prejel v zadnjem času. "Ostal bom znotraj slovenskega zdravstvenega sistema, kjer bom še naprej deloval v dobro slovenskih državljanov in državljank," je še dejal. (STA) Obrambni minister Karel Erjavec grozi z izstopom Desusa iz vladne koalicije notranja politika - Po pozivu Liberalne demokracije k oblikovanju jedra zavezništva Pahor: Koalicije z LDS ne izključujemo, je pa in društvom Zares tudi ne napovedujemo LJUBLJANA - Društvo za proučevanje politične demokracije in liberalizma Liberalna akademija je na včerajšnji novinarski konferenci pozvala "preoblikovani stranki LDS in SD ter nastajajočo stranko v okviru društva Zares", naj ustvarijo jedro zavezništva, ki bi zmoglo premakniti razvoj dogodkov v prid ponovnemu razcvetu demokracije v Sloveniji. "Možnosti, da bi prišlo do koalicije tik pred volitvami, sicer ne izključujem, je pa tudi ne napovedujem," se je pozivu odzval predsednik SD Borut Pahor. "Dobro leto do državnozborskih volitev je čas, ki še omogoča krepitev demokracije. Vse stranke z jasnim demokratičnim profilom pozivamo, naj pripomorejo k oblikovanju novega soglasja za demokracijo v Sloveniji," je v pozivu k oblikovanju politične alternative zapisalo društvo. Na poziv Liberalne akademije, da bi se opozicijske levo-sredinske stranke združile v zavezništvo za demokracijo, svobodo in družbeno pravičnost, so se Borut Pahor odzvali v SD, LDS in pri skupini nepovezanih poslancev. Pahor je dejal, da je bil o pobudi Liberalne akademije obveščen. Vendar so po besedah Pahorja načrti SD drugačni: "Še naprej se bomo sami pripravljali na to, da bi ljudi prepričali, da smo sposobni prevzeti odgovornost za vodenje vlade v naslednjem mandatu, tako kot naši drugi tekmeci in morebitni zavezniki." Vodja SD je prepričan, da mora biti koalicija za prihodnost utemeljena na dovolj veliki programski sorodnosti gle- Katarina Kresal de ciljev. "Mi imamo glede tega zelo jasne in tudi zelo ambiciozne načrte," je povedal Pahor. V LDS se strinjajo s stališčem Liberalne akademije, da je s stanjem demokracije v Sloveniji nekaj narobe. Predsednica LDS Katarina Kresal je mnenja, da se proti temu lahko boriš le z jasno in glasno opozicijo. "Poziv akademije razumemo kot poziv k jasni opozicijski drži vseh strank, ki so v opoziciji in imajo to možnost. Vsaka od opozicijskih strank naj bo res opozicijska, pa Pavel Gantar bomo naredili največ za demokracijo," je poudarila Kresalova. "Pri združenju Zares ustanavljamo novo stranko, s čemer bomo povečali programsko izbiro za slovenske volivke in volivce ter tudi tako okrepili demokracijo. Kot je vsem znano, smo opozicijska stranka, močno nasprotujemo nekaterim ukrepom vlade in veseli nas sodelovanje s komerkoli, ki prav tako želi iti po tej poti," je poziv komentiral prvi mož poslanske skupine Zares, Pavel Gantar. (STA) V Sežani odprtje razstave ob 60-letnici priključitve Primorske in odhodu ZVU SEŽANA - Kosovelova knjižnica je v sodelovanju z Goriškim muzejem, Krajevno skupnostjo Sežana - soseska Vas, Narodno in študijsko knjižnico Trst - Odsek za zgodovino, Občino Sežana in Srednjo šolo Srečka Kosovela Sežana pripravila tudi razstavo ob 60-letnici priključitve Primorske k matični domovini in umiku Zavezniške vojaške uprave iz Sežane. Razstavo bodo slavnostno odprli danes ob 18. uri. Tematsko je vezana na okroglo mizo Ura zgodovine ter dokumentira obdobje ob zaključku druge svetovne vojne in priključitvi k matični domovini, ki je bila dobro obiskani prejšnji teden. Na razstavi bodo prikazani tudi številni dokumenti, literatura, fotografije, zemljevidi, Spomenica in časopisni članki. (O.K.) Danes v Borštu Luna poje v drnulin rosni svit KOPER - Peti krog Librisovih poletnih narečnih večerov se bo iztekel danes ob 19. uri v Borštu, pri cerkvi Sv. Roka. V primeru slabega vremena bo prireditev v vaški dvorani. Knjigarna Libris iz Kopra pripravlja v sodelovanju s Krajevne skupnosti Boršt narečni večer, ki so ga poimenovali Luna poje v drnulin rosni svit (z verzom domačega pesnika Edelmana Ju-rinčiča). Tokrat bodo namenili pozornost bovškemu narečju. Osrednja gostja bo dr. Barbara Ivančič Kutin, avtorica knjige Slovar bovškega govora. Spremljali jo bodo učenci Osnovne šole Bovec z igrico V moji baliži je in vokalna skupina Buške čeče. Goste z bovškega bosta pozdravila domačina pesnik Edelman Ju-rinčič in Dino Kodarin. Narečne besede bo z ustvarjalci povezovala Tanja Jakomin. (O.K.) V Slivju 8. Češpovi dnevi SLIVJE- Turistično društvo Slivje organizira že 8. tradicionalne Češpove dneve, ki bodo potekali ta konec tedna. Pričeli se bodo ob 19. uri z odprtjem razstav v zadružnem domu, ko se bodo z likovnimi deli predstavili primorski pedagogi, zanimiva pa bo gotovo tudi filatelistična razstava o Češpovih dnevih z uporabo priložnostnega poštnega žiga jutri in v nedeljo. Jutri bodo razglasili zmagovalce v tekmovanju slivovcev, ki so se ga kar množično udeležili pridelovalci slivovcev z brkinskega in bistriškega območja. Osrednji del turistične, kulturne, športne, etnološke in kulinarične prireditve, ki privablja v ta del Brkinov vedno več obiskovalcev, pa bo odvijal v nedeljo, ko se bo Slivje razživelo že dopoldne. Vse večere bo poskrbljeno tudi za glasbo. (O.K.) predsedniške volitve Tudi po včerajšnjem srečanju med Turkom in Kučanom ni jasno, koga bo slednji podprl LJUBLJANA - Predsedniški kandidat Danilo Türk se je včeraj v Ljubljani sestal z nekdanjim predsednikom republike Milanom Kučanom. Tudi po sestanku ni jasno koga, če sploh koga, bo Kučan v tekmi za predsedniški stolček podprl. Kučan namreč meni, da je dobrih kandidatov veliko in da njegove podpore pravzaprav ne potrebujejo. O tem, katero ime bo na volitvah obkrožil, sebo,kotješe povedal, odločil na podlagi stališč in pogledov, ki jih bodo kandidati izrazili med kampanjo. Kot je še dejal nekdanji predsednik, ga bodo zanimali predvsem pogledi kandidatov na funkcijo predsednika ter kako bi na tem položaju ravnali v razmerah, v katerih živimo. Sicer pa sta Kučan in Türk govorila predvsem o poteku volilne kampanje. Türk je dejal, da bo kampanja potekala "aktivno in angažirano, enako kot doslej". Nekdanji predsednik republike in kandidat za to funkcijo sta se dotaknila tudi spora med Türkom in predsednikom Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Janezom Stanovnikom. Do polemike med njima je prišlo zaradi izjave Tür- ka o tem, da je komunistična partija izrabila partizanstvo za osvojitev oblasti. Po Kučanovem mnenju tu ni šlo za spor, temveč zgolj za polemiko, ki pa po njegovem ne sodi v čas pred volitvami. "Ne zdi se mi primerno, da sodbe o tem dajejo politiki, svoje bi morala opraviti stroka," je dejal. Dodal je še, da nenehno odpiranje tega vprašanja s strani politikov ne bo pripeljalo do razrešitve problema. Türk pa je povedal, da s Stanovnikom drug drugega spoštujeta, omenjena izjava pa po njegovih besedah odraža njegov slog in v tem slogu namerava tudi nadaljevati. Kot je še dejal, omenjeni spor njegovemu tekmecu Mitji Gaspariju ni prinesel kakšne posebne prednosti. "Je bila pa to priložnost, da ljudje o teh vprašanjih razmislijo," je povedal. Na vprašanje kako komentira dejstvo, da se predsednik republike Janez Drnovšek v zadnjem času ne oglaša v javnosti pa je Kučan dejal: "V Sloveniji vlada neka nenavadna atmosfera; če se predsednik v javnosti oglaša ni prav, če molči pa tudi ne". (STA) lokev - Prihodnjo soboto v Placerjevi hiši Odprtje muzejske trgovine s spominom na davne čase LOKEV - Lokvi, kraški vasi blizu Sežane, se obeta še ena iz preteklosti obujena znamenitost. Miro Slana, zagret zbiratelj starin iz Ljubljane, bo jutri ob 11. uri v Placerjevi hiši (na trgu pred cerkvijo) odprl prenovljeno Fabianovo trgovino z mešanim blagom. Toda v njej ne bo ničesar na prodaj, ampak bo ponujala spomin na bolj ali manj davne čase. Za oživitev Fabianove muzejske trgovine je Miro Slana uporabil nekaj izvirnega inventarja in druge ohranjene opreme, večino predmetov pa je z leti zbiral v raznih krajih po vsej Sloveniji in tudi v tujini. Tako izhaja veliko trgovskih predmetov iz nekdanje trgovine z mešanim blagom Gašperja Butkovi-ča iz Bo hinj ske Bi stri ce, ne kaj jih je iz Ko va či če ve tr go vi ne na Ra -keku, pa Božičeve iz Zapuž na Gorenjskem in Drnovškove iz Sev-ni ce. Miro Slana je sicer izdelovalec usnjene galanterije iz Ljubljane, kot ljubiteljski obujevalec zgodovinskega spomina na področju tržnega komuniciranja pa je nase opozoril leta 2003, ko je na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju pripravil razstavo z naslovom »Mojster izdelek na ogled postavi«. Del takrat prikazane zbirke izdelkov s področja tržnega komuniciranja (plakate, reklamne table, kataloge in predvsem embalažo) je z nekaterimi ohranjenimi kosi inventarja uporabil pri obnovi Fabianove trgovine. Slovesno otvoritev bo popestril domači pevski zbor Tabor, že od osme ure zjutraj pa bo pod vaško lipo ob Taboru potekal bolšji sejem. Na pokušnjo pršuta in terana bo poleg posebnih gostov (med katerimi bodo tudi članice društva SILA - Slovenskega mednarodnega združenja žensk) povabljena vsa vas. 6 Sobota, 15. septembra 2007 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it pokrajina - Predstavili projekt za obnovitvena dela V vili Giulia bo šola z najsodobnejšo opremo V njej bo zavod Deledda - Dela naj bi se začela poleti leta 2008 in končala konec leta 2009 Takšna bo obnovljena šola kroma Pokrajinska uprava bo v prihodnjih dveh letih popolnoma obnovila vilo Giulia v istoimenskem parku, kjer bo nastal pravcati šolski pol. V vili bodo namreč odprli 12 novih učilnic, v katerih bo prostor za okrog 300 dijakov oz. dijakinj zavoda Grazia Deledda, katerega podružnico bodo nato zaprli. Glede na dejstvo, da so v neposredni bližini vile Giulia tudi zavod Alessandro Volta, zavod za geometre Max Fabiani in že obnovljeni rekreatorij Palutan, bo to dejansko postal tehnični pol tržaških višjih srednjih šol. Obnovitvena dela naj bi se začela poleti leta 2008 in zaključila konec leta 2009. Sicer sodi obnova vile Giulia v projekt širšega zadiha pokrajinske uprave, ki namerava do leta 2010 obnoviti oziroma rešiti problematiko domala vseh višjih srednjih šol na Tržaškem, je poudaril pristojni pokrajinski odbornik Mauro Tommasini, ki je včeraj predstavil projekt ob udeležbi pokrajinske predsednice Marie Terese Basse Poropat. Pokrajina namerava v tem smislu postopoma zapirati podružnice različnih šol in v bistvu čimbolj približati šole, ki nudijo sorodne didaktične dejavnosti in potrebujejo slične storitve. Obnova vile Giulia je prvi korak pokrajinske uprave po enoletni študiji, je povedala Poropatova in naglasila, da je šolska problematika za pokrajinsko upravo prioriteta. Obnova vile Giulia, ki jo je lani med drugim razdejal požar, ima tri značilnosti. Pokrajina je v prvi vrsti postopala v tesnem sodelovanju s Spomeniškim varstvom, saj je poslopje podvrženo vinkulaciji in bo izvirna struktura v tem smislu ostala nedotaknjena. Po drugi strani je projekt stekel v sozvožju s šolskimi funkcionarji oz. nekaterimi ravnatelji. Po tretji po obnovo stavbe zaznamovala uporaba najsodobnejše tehnologije. To je prvi primer na Tržaškem in je med 40 projekti v Italiji, ki predvidevajo gradnjo šolskega poslopja s sodobnimi gradbenimi tehnikami in še zlasti ob strogem spoštovanju okolja. Nova šola bo namreč v znamenju energetskega varčevanja oz. uporabe obnovljivih virov, sodobne računalniške in programske opreme ter varnosti. V njej bo, kot rečeno, 12 razredov za skupno več kot 680 kvadratnih metrov, ki j im gre dodati 2.120 kv. metrov za skupne dejavnosti. Med sodobnimi značilnostmi bosta npr. podtalno ogrevanje in sistem za zbiranje deževnice. Na skupno 5.725 kv. metrov bodo dalje zgradili 28 parkirnih mest za avtomobile (od teh 2 za fizično prizadete) in 185 mest za mopede in motorje. (A.G.) nesreča - Sinoči v Ul. Giulia Vespist čelno trčil v obračajočo toyoto Sinoči se je okoli 8.30 v Ul. Giulia zgodila nesreča, ko je vespa čelno trčila v avto znamke toyota paseo, ki je obračal v Ul. Pisoni (na sliki KROMA). Vespist je zadobil več udarcev in so ga reševalci službe 118 (prišli so tudi redarji) nujnostno odpeljali v katinarsko bolnišnico na poglobljene preglede. Jutri in v nedeljo zaprtje Furlanske ceste Jutri in v nedeljo bo zaradi del zaprt za promet odsek Furlanske ceste med hišnima številkama 132 in 181/1, kjer bo tudi prepovedano parkirati oz. ustavljati vozila. Vest je včeraj sporočila Služba za mobilnost in promet Občine Trst, ki v sporočilu za javnost utemeljuje zaprtje z deli, ki so nujna za nadaljevanje načrtovanih posegov za zaščito odseka, kjer so postavili Baileyev most pred hišnima številkama 269 in 271. Konkretno bodo na delovišče postavili dva žerjava. Prehod bo dovoljen le rešilnim in policijskim avtomobilom ter vozilom in vozilom tamkajšnjih stanovalcev, ki bodo namenjeni na stranska območja. Tržaško prevozno podjetje Trieste Trasporti pa obvešča, da bodo zaradi zaprtja Furlanske ceste jutri in v nedeljo avtobusi št. 42, 44 in 46 s Proseka vozili po Naselju sv. Naza-rija, križišču Lanza, pokrajinski cesti št. 35, križišču na Opčinah, Novi cesti za Opčine in Ul. Fabio Severo do Oberdankovega trga, nazaj pa po isti poti. Pri tem urniki ne bodo doživeli sprememb. Za dodatne informacije sta na razpolago zelena brezplačna telefonska številka 800016675 in spletna stran podjetja www.triestetrasporti.it. Jutri stavka avtobusov Bazni sindikati RDB so sklicali ponovno 24-urno stavko avtobusov, ki bo na vrsti jutri. Gre za novo protestno dejanje proti podjetju Trieste Trasporti, katerega obtožujejo, da zavzema poslovno politiko, ki hudo škodi položaju delavcev in občanov. Konferenca o prenosu znanja V veliki dvorani visoke šole SISSA in v dvorani Bachelet na Tržaški univerzi se bo danes in jutri odvijala konferenca na temo »Prenos znanja z raziskovalnih zavodov na trg«. Mednaorni izvedencvi bodo govorili tudi o odnosu med industrijo in tehnološkim napredkom. Program se bo začel danes ob 13. uri, nadaljeval pa se bo do jutri, zaključek ob 18.30. Vandala še iščejo V noči med sredo in četrtkom se je neznanec spravil na avte, ki so bili parkirani na Miramarskem drevoredu. Desetim vozilom je zlomil brisalce, po pločevini pa je s ključem napisal nekaj kletvic v angleškem jeziku. Vandal je pobegnil, preden so prišle na kraj sile javnega reda. V teku je preiskava. generalni konzulat republike slovenije - Posvet o medijskem pokrivanju dogajanja med Slovenci v Italiji Zgrešen odnos do tukajšnje problematike Srečanje je priredil slovenski generalni konzulat v sodelovanju s SKGZ in SSO - Predstavitev zamisli čezmejnega projekta o medijih in komunikaciji Odgovornih urednikov osrednjih medijev iz Slovenije na včerajšnjem posvetu povečini ni bilo kroma Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu je včeraj dopoldne v svojih prostorih v sodelovanju s krovnima organizacijama SKGZ in SSO priredil posvet o medijskem pokrivanju gospodarskega, politiccnega, kulturnega in ssportnega dogajanja v slovenskem prostoru Furlanije Julijske krajine. Posvet je bil namenjen odgovornim urednikom osrednjih slovenskih medijskih hiš, ki pa se - razen direktorja mariborskega dnevnika Večer Milana Predana in vršilke dolžnosti odgovornega urednika Primorskih novic Vesne Humar - niso udeležili srečanja, kjer so glavne slovenske medije povečini predstavljali njihovi pomočniki, predvsem pa tukajšnji dopisniki ter predstavnica Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Po uvodnih pozdravih generalnega konzula Jožeta Šušmelja, predsednika SSO Draga Štoke in deželnega tajnika SKGZ Igorja Gabrovca je o vprašanju slovenskih medijev v Italiji in njihove povezanosti s Slovenijo govoril odgovorni urednik našega dnevnika Bojan Brezigar, za katerega je vedenje povprečnega prebivalca Slovenije o Slovencih v zamejstvu dokaj enostavno in zgrešeno, saj nas povečini imajo za ljubitelje narodnih pesmi, igranja na harmoniko ter za večne žrtve. Obenem je zgrešena tudi predstava povprečnega Slovenca o Italiji, do ka- tere vlada zaničevalen odnos. Drugi problem je odnos Slovenije do periferije, saj Ljubljana ne ve, kaj bi počela z manjšino in z ozemljem ob meji. Vloga medijev pa je prepogosto osredotočena na izredne dogodke, ni problemskega obravnavanja dogajanja, malo je tudi rednih dopisnikov. Do podobnih ugotovitev so prišli v bistvu vsi ostali prisotni sogovorniki (poleg že omenjenih so bili prisotni še predstavniki RTV Slovenija, Radia Koper, Slovenske tiskovne agencije, RAI, Novega glasa, Novega Matajurja in biltena SlovIt ter Urada vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu). Ob tej priložnosti je z več strani prišlo zanimanje za možnost ustanovitve posebne tiskovne agencije ali pa informativnega servisa, ki bi za osrednje slovenske medije poročal o dogajanju pri nas. O čezmejni tiskovni agenciji pa je bil govor v drugem delu srečanja, kjer je Erik Švab s podjetja EuroServis predstavil zamisel čezmejnega inter-reg projekta o medijih in komunikaciji, ki bi zaobjemal obmejne medije, ki izhajajo v slovenskem in italijanskem jeziku. Na včerajšnjem posvetu je tudi padel predlog, naj Svet vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu vprašanje medijskega pokrivanja zamejstva vključi na dnevni red ene od prihodnjih sej. / RADIO IN TV SPORED Petek, 14. septembra 2007 7 prireditev - Nadgradnja že obstoječega čezmejnega sodelovanja Na Velikem trgu praznik gasilcev treh držav Pri pobudi sodelujejo gasilci iz Trsta, Nove Gorice, Sežane, Kopra, Celovca, Beljaka, Gradca in Podkloštra Gasilci iz držav vzhodnoalpske tro-meje bodo danes in jutri praznovali v Trstu začetek novega obdobja sodelovanja. Meje med Italijo in Avstrijo že nekaj let ni več, s 1. januarjem pa bosta iz zemljevidov dokončno izbrisani še črti, ki ločita Slovenijo od zahodne in severne sosede. Večji del omenjenih meja se vije po gozdnatih območjih v bližini obljudenih naselij, zato je čezmejno gasilsko sodelovanje izjemno pomembno. Dejstvo je, da gasilci med seboj sodelujejo že nekaj let, doslejšnje dejavnosti pa naj bi v novem obdobju še naprej nadgradili z vse tesnejšimi stiki. V luči vsega navedenega se bo danes in jutri odvijal praznik »Gasilci brez meja«, na katerem bodo sodelovali ognjegasci iz Trsta, Nove Gorice, Sežane, Kopra, Celovca, Beljaka, Gradca in Podkloštra. Pobudo so predstavili včeraj na tržaški prefekturi, kjer so bili prisotni podtajnik na notranjem ministrstvu Ettore Rosato, tržaški župan Roberto Dipiazza, predsednica pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat, pre-fekt Giovanni Balsamo in predstavnika gasilcev - deželni direktor Amedeo Monaco in tržaški poveljnik Loris Munaro. Vsi so se strinjali, da gre za pomembno pobudo, ki ima pred 1. januarjem poseben simboličen naboj. Čezmejno gasilsko sodelovanje je ravno tako pomembno iz praktičnega vidika: požari so temu območju letos nekoliko prizanesli (FJK je bila letos še najmanj oškodovana italijanska dežela), v prejšnjih letih pa ni bilo tako. Dvodnevni program vključuje dve razstavi, posvet, tečaj za otroke, skupno vajo italijanskih, slovenskih in avstrijskih gasilcev ter zaključni koncert. Praznik se bo začel danes ob 18. uri s tremi dogodki: na Trgovinski zbornici bo inž. Nicola Colan-gelo vodil posvet z naslovom »Plemenitost pripadnikov državnega rodu gasilcev«, v galeriji Tergesteo bodo otvorili razstavo dragocenih miniatur gasilskih vozil, na Velikem trgu pa bodo na ogled prava zgodovinska in sodobna vozila. Med temi bo stal eden prvih helikopterjev, ki so jih imeli na razpolago italijanski gasilci, še delujoči 700-konjski alfa romeo, pa tudi nekatera vozila z začetka 20. stoletja. Jutrišnji dopoldanski spored bo namenjen otrokom, saj se bo od 9. do 13. ure odvijala na Velikem trgu učna pot v obliki igre z naslovom »Pompieropoli«. Ob 17. uri bo na osrednjem mestnem trgu čas za pozdrav oblasti, četrt ure pozneje pa bo na vrsti skupna vaja gasilcev iz treh držav. Praznik se bo zaključil s koncertom italijanskega državnega gasilskega pihalnega orkestra (v njem igrajo štirje gasilci iz FJK, eden je Tržačan), ki bo ob 19. uri. (af) Včerajšnja predstavitev na tržaški prefekturi kroma novinarstvo - Priznanje ob dnevu informiranja Nagrada Luchetta na Kvirinalu Predstavili jo bodo predsedniku Mednarodna novinarska nagrada Marco Luchetta, ki jo v Trstu podeljujejo vsako poletje (na sliki desno posnetek z letošnjega nagrajevanja), je razmeroma mlada prireditev, saj je doživela komaj štiri izvedbe. Kljub temu je že dosegla odlične rezultate, med katere sodi zadnji po vrsti: v torek, 18. septembra - na dan informiranja - bo predsednik republike Giorgio Napolitano sprejel na Kvirinalu ozek krog predstavnikov novinarskih nagrad, vključno s predsednikom tržaške Fundacije Luchetta Enzom Angiolini-jem. Slednji bo predsedniku opisal značilnosti in cilje tržaške nagrade, ki je bila ustanovljena na temeljnih vrednotah solidarnosti med narodi in spoštovanja etničnih ter političnih razlik. Še največ pozornosti namenja osveščanju o dogodkih v zvezi z otroki, ki so prve žrtve vsake vojne. univerza Avtobus bo za študente končno bolj poceni! Pravijo, da kdor čaka, dočaka. Tudi študentje, torej... Kaže namreč, da so nekatere njihove dolgoletne (!) zahteve končno zadele v živo in naletele na razumevajočega sogovornika. Predstavniki študentskega sveta tržaške univerze so upravnemu svetu univerze predočili serijo zahtev in želja, ki so prišle na dan v sklopu mnogoterih srečanj s študenti in pa pritožb, ki so jih slednji izrazili lani v obliki ankete. Iz slednje izhaja, da med težavami, s katerimi se vsakodnevno srečujejo študentje na tržaški univerzi oziroma na njenih podružnicah v Gorici in Pordenonu, zaseda ekonomska stiska prav gotovo prvo mesto. Da bi torej nekoliko pomagala študentom in jim vsaj delno olajšala njihovo obiskovanje univerzitetnih tečajev in predavanj, je ustanova za univerzitetne storitve Erdisu v sodelovanju z upravnim svetom univerze in prevoznim podjetjem Trieste Trasporti skovala pozitivno potezo: študentom bo delila letne oz. mesečne avtobusne vozovnice po znižani ceni. Pobudo, ki jo finančno omogoča gmotna podpora Dežele FJK, so včeraj predstavili na sedežu ustanove Erdisu. Poleg magnetne kartice, ki nudi študentom serijo storitev, popustov in drugih ugodnosti, bo s ponedeljkom študentom na razpolago tudi mesečna oz. letna avtobusna vozovnica. Vsak študent, kije vpisan na tržaško univerzo, tudi tisti, ki piše doktorat oz. opravlja specializacijo, ne glede na starost in na družinski dohodek, se bo lahko od ponedeljka zglasil v uradih podjetja Trieste Trasporti (Ul. dei Lavoratori 2), kjer bo moral najprej s primernim dokumentom dokazati svoj študentski status, nato pa si bo lahko nabavil letno avtobusno vozovnico za polovično ceno. Zanjo bo potrošil 110,62 evra in ne predvidenih 221,25 evra, veljavna pa bo 10 mesecev, se pravi od septembra do junija. Kdor si jo je že nabavil, naj se javi v uradih ustanove Erdisu, kjer mu bodo povrnili razliko. Erdisu bo delila tudi mesečne vozovnice: študentu, ki bo predstavil vozovnico za tekoči mesec, bo osebje ustanove dodelilo brezplačno vozovnico za naslednji mesec (tako bo za dva meseca potrošil 25,70 evra). Na tak način se bo vse več študentov posluževalo javnih prevoznih sredstev in avtomobile raje pustilo doma, tako da bo pobuda dobrodošla tudi za promet. (sas) prevozi - Prvostopenjska razsodba tržaškega sodišča o primeru elektromagnetne avtobusne proge Stream Sodniki zavrnili zahteve Ansalda Neapeljsko podjetje je zahtevalo preko 20 milijonov evrov odškodnine zaradi odstopa podjetja Amt od pogodbe, zdaj pa bo moralo samo plačati dva milijona evrov Konzorcijsko podjetje za promet Amt (naslednik starega prevoznega podjetja Act) je včeraj zmagalo vsaj prvo rundo v okviru sodnega postopka, pri katerem jo je podjetje Ansaldo iz Neaplja tožilo in zahtevalo preko 20 milijonov evrov odškodnine za odstop od pogodbe za izgradnjo elektromagnetne avtobusne proge Stream. Tržaško sodišče je včeraj namreč objavilo razsodbo, ki zavrača tožbo podjetja Ansaldo, slednjega pa celo obsoja na vračilo vsote, ki jo je podjetje Amt svojčas že plačalo za do takrat izvedena dela. Podjetje Ansaldo je z nekdanjim podjetjem Act leta 1998 sklenilo pogodbo o izgradnji proge, ki jo je takrat zaradi njene inovativnosti in z namenom, da se zmanjša onesnaženost, ki jo je povzročal promet, močno zagovarjala nekdanja levosredinska občinska uprava Riccarda Illyja. Na odseku proge št. 9 v Ul. Mazzini so tako postavili elektromagnetne tračnice, opravili so tudi nekaj poskusnih voženj, a se je načrt izjalovil zaradi vrste težav. Nova desno- sredinska občinska uprava Roberta Di-piazze je nato odstopila od načrta in tudi od pogodbe, za kar je podjetje Ansaldo tožilo Amt, naslednika Act, od katerega je zahtevalo odškodnino v višini preko 20 milijonov evrov. Tržaško sodišče pa je očitno prišlo do drugačnih zaključkov in je včeraj kot že rečeno objavilo prvostopenjsko razsodbo, s katero zavrača zahtevo Ansalda in potrjuje veljavnost odstopa od pogodbe, saj načrta Stream ni bilo več mogoče uresničiti. Obenem je sodišče obsodilo Ansalda na vračilo vsote, ki jo je Act plačalo za do takrat opravljeno delo (gre za okoli dva milijona evrov), ter na odstranitev že položenih elektromagnetnih tračnic v Ul. Mazzini. Podjetje Ansaldo ima po objavi razsodbe vsekakor še trideset dni časa, da vloži priziv. Včerajšnjo vest je seveda pozitivno ocenil predsednik podjetja Amt Rocco Lobianco, za katerega je ta rezultat sad vztrajnosti podjetja proti pritiskom Ansalda. Slednje je tudi ponujalo transakcijo, kar pa je Amt vedno zavračalo. Elektromagnetne tračnice avtobusa Stream niso nikoli služile namenu, za katerega so bile položene kroma 8 Petek, 14. septembra 2007 ŠPORT / vzhodni kras - Na sredinem vaškem sestanku v Ljudskem domu »Kraška občina«: v Trebčah veliko zanimanje Po srečanju sestavili kar desetčlansko delovno skupino, ki bo pripravila zahteve vasi V Trebčah je zamisel o »odcepitvi« obeh kraških rajonov od tržaške občine in ustanovitvi nove, »kraške občine«, vžgala. Ob koncu sredinega vaškega srečanja se je v delovno skupino, ki bo iznesla potrebe kraja in izbrala predstavnika v odbor za sklic referenduma, prijavilo kar deset domačinov. Največ doslej. Pomeni, da je Trebencem, ali vsaj tistim, ki so se srečanja udeležili, zadeva pri srcu, in da so pripravljeni žrtvovati delček prostega časa za njeno uresničitev. Trebenski Ljudski dom je bil v sredo priča že tretjega sestanka na temo: »nova kraška občina«. Po prvem, javnosti zaprtem srečanju 28. avgusta in drugem, predstavitvenem zasedanju 3. septembra, je bil tokrat na sporedu sestanek vaščanov. Kljub istočasni nogometni tekmi italijanske in košarkar ski tek mi slo ven ske re pre zen tan ce se ga je udeležilo 78 ljudi. Njegov namen - predstavitev pobude za referendum in zbi ra nje pod pi sov za pod kre -pitev zahteve po novi občini - je uvo-do ma na ka zal pred sed nik do ma če ga kulturnega društva Primorec David Malalan. Koordinator delovne skupine za pripravo odbora za referendum Dario Vremec je vnovič ponovil, da akcija ni uperjena proti nobeni stranki in daje povsem zakonito dejanje. Po njegovem mnenju je napočil čas, da si prebivalci obeh kraških rajonov prevzamejo odgovornost za lastno bodočnost in bodočnost ozemlja, na katerem živijo. Razmere naj bi bile za to ugodne. Tre ba bo le ne kaj druž be ne ko raj -že. Vsa ka vas bo do lo či la ene ga pred -stavnika v odboru za sklic referenduma, ki ga predvideva deželni zakon iz leta 2003. Odbor bo iznesel potrebe prebivalcev obeh rajonov deželnim organom, in zahteval, naj bo ljudem omogočeno, da izrečejo svoje o upravljanju svojega ozemlja. »Naš namen je, da pride do referenduma, s katerim se bodo nato spoprijele stranke,« je po-uda ril ko or di na tor Vre mec. V razpravi je bil govor o novih gradnjah na Krasu in o gradbenih dovoljenjih, ki jih občina izdaja, pa tudi o razlikah v upravnih stroških med tržaško in drugimi okoliškimi občinami. Spet sta bila na muhi razpravljal-cev oba rajonska sveta, ki nimata no-be ne mo či, in za to » ne slu ži ta no be -nemu«. Ampak: združitev obeh rajonov v enotni kraški rajon, za kar se po no vem za vze ma tr žaš ka ob čin ska uprava, so v Trebčah ocenili kot »od- Udeleženci sredinega srečanja v trebenskem Ljudskem domu kroma strel« enega od rajonov. Iz zbiranja podpisov za referendum naj bi izvedeli za resnično zanimanje prebivalstva; podpisi naj bi bili ne kak šna pred hod na son da ža, kaj -ti: »Če izgubimo referendum, se bo naš položaj poslabšal,« je ocenil eden od ude le žen cev. Iz ne sen pa je bil pred log, naj ne bi pod pi se zbi ra li po domovih, temveč na zbirnih mestih, tako bi »prisilili« privržence referenduma, da pokažejo res interes zanj. Delovna skupina za ustanovitev od bo ra za re fe ren dum se je med tem elektronsko oborožila s poštnim predalom: referendumcarsokras@yahoo.-it. Ta ko bo raz ne pred lo ge zbi ra la tu -di po elek tron ski poš ti. Na sredinem sestanku je bila ob koncu sestavljena desetčlanska delovna skupina, ki bo izdelala dokument z zahtevami krajanov. Sestavljajo jo: Katja Kralj, Giuliana Ciuch, Carlo Furlan, Marco Settimi, Fausta Settimi, Bogdan Milič, Elisabetta Petrobelli, Ma ti a Mo se nich, Va si lij Kralj in Ro -berto Antoni. Skupina bo iz svoje srede iz bra la čla na od bo ra za re fe ren -dum. No coj bo po dob no vaš ko sre ča -nje na Proseku, in sicer v krožku Pri-morja ob 20.30. sodstvo - Pojasnilo bivšega odbornika Sluga o tožbi proti tržaški občini Nekdanji občinski odbornik in predstavnik Nacionalnega zavezništva Fulvio Sluga ni edini občinski uslužbenec, ki je vložil tožbo proti tržaški občini. To je sam pojasnil po včeraj objavljenem članku. Sluga je priznal, da je bilo v članku vse točno napisano, hotel pa je dodati okoliščine, ki so privedle do tožbe. Poudaril je, da je pred njim vložilo tožbo proti tržaški občini kakih 70 občinskih uslužbencev, mestnih redarjev, ki smatrajo - kot on - da bi morali biti vključeni v višjo delovno kategorijo. O nekaterih tožbah se je sodstvo že izreklo, in sicer tudi na prizivni obravnavi, vsakič v prid tožiteljev. Sluga zadevo dobro pozna, ker je tudi sam vodja desničarskega sindikata javnih uslužbencev UGL. Ta sindikat je že od vsega začetka zavračal interpretacije deželne agencije Areran o vključevanju javnih uslužbencev v posamezne delovne kategorije. Predstavnik Nacionalnega zavezništva je poudaril, da se je za tožbo odločil šele potem, ko se mu je od-borniški mandat iztekel. Priziv je vložil 11. junija letos. Kot občinski uslužbenec je imel vso pravico zaščititi pravice do delovnega mesta, je podčrtal. Ko bi še počakal s tožbo, bi tvegal zastaranje, saj se je rok za predstavitev priziva iztekel 8. avgusta letos. Sluga je nadalje sporočil, daje podobno tožbo vložil tudi proti tržaški pokrajini, saj je bil nekaj časa tudi pokrajinski usluž-be nec. Glede svojega članstva v vodstvu podjetja Trieste trasporti, v katerem je - prav po nalogu tržaške občine - podpredsednik, pa je ocenil, da »nima nobene zveze z delovnim mestom, saj gre za politično funkcijo.« Spomin na Spacala v Škrbini V soboto, 15. septembra, se bodo Spacala spomnili v njegovi domačiji, v Škrbini na Krasu. Ko-menska podružnica Kosovelove knjižnice Sežana prireja, v sodelovanju z Založništvom tržaškega tiska, kulturnim društvom Vrt in vaško skupnostjo iz Škrbine, predstavitev knjige Boruta Spacala, Nočni cvet, Spomini na očeta. Ob utrinkih iz spominov avtorja in vaščanov, ki so Lojzeta Spacala poznali, bodo prisotni lahko prisluhnili odlomkom iz knjige ter si ogledali kratek film Barva spominov režiserja Aljoše Žerjala. Večer bo z glasbo popestrila pianistka Kristina Cotič, za prijetneje druženje pa bodo s pecivom in vinom poskrbeli člani društva in škrbinski vinarji. Večer bo v Spa-calovi domačiji v Škrbini ob 18.00 in nanj so vabljeni vsi, ki bi radi podoživeli utrinek iz umetniškega sveta in iz življenja velikega umetnika, saj bo to tudi priložnost da obiščejo in si ogledajo njegovo hišo na Krasu. Judje in Slovenci med dvema vojnama Na pobudo kluba Lions Trieste Europa se bo nocoj v hotelu Greif odvijalo predavanje na temo »Vsakdanja nestrpnost, Judje in Slovenci v Trstu med dvema vojnama«. Posegla bosta Silvia Bon in Jože Pir-jevec, začetek ob 19.30. Glasbeni sprehodi po Miramarskem parku Jutri in v nedeljo se bo v Miramar-skem parku odvijala 22. izvedba pobude Glasbeni sprehodi. Med 15.30 (zbiranje pri labodjem jezercu) in 18. uro bosta zbora Opera Gioco-sa in Lions Singer zapela fantazijo z notami raznih velikih imen italijanske glasbe (Modugno, Carosone, De Andre) ter opero tržaškega skladatelja Giuseppeja Sinica La Marinella. Opero so postavili na oder samo enkrat v zgodovini, in sicer leta 1854 v gledališču Mauro- Torta za tisoč ust Tovarna obutve Donda praznuje 120 let obstoja, saj jo je Giuseppe Donda, pradedek sedanjega lastnika Fabia, ustanovil leta 1887. Danes bo ob tej priložnosti lastnik tovarne ponudil občanom orjaško torto, ki naj bi nasitila tisoč ljudi. Sladico velikanko bodo postavili na Trg Stare mitnice, pred zgodovinskim obratom, ob 18.30. Za glasbeno kuliso bo poskrbel Umberto Lupi. zahodni kras - Odbor za ločeno upravljanje jusarskega premoženja Prenovitev spomenika NOB na Proseku Dela opravlja podjetje Kajzer marmi - Stala bodo nekaj več kot 8 tisoč evrov Spomenik padlim NOB na Proseku spo začeli prenavljati kroma Spomenik padlim v narodnoosvobodilnem boju na Proseku so postavili domačini poleti leta 1972. Odtlej je minilo že 35 let in ne čudi, da so mar mor na ti Tri glav, ki si ga je zamislil načrtovalec, arh. Dario Jagodic, kam ni ti zid ki ob njem in mar -mornata plošča z imeni domačih pad lih za svo bo do po treb ni pre no ve. Pred več le ti, po tem ko so »ne znan -ci« grobo pomazali spomenik, so domačini odstranili žaljive napise in fašistične ter nacistične znake na njem, zob časa pa je tudi sicer načel obeležje, zato so se na Proseku odločili za izredno vzdrževanje. Po bu do zanj je dal Od bor za lo -čeno upravljanje jusarskega premoženja, ki že več let skrbi za ureditev spomenika. Pripravil je vse potrebne do-v kumente in izbral izvrševalca del. To je podjetje Kajzer marmi s sedežem v zgoniški obrtni coni, ki je v začetku ted na že za če lo z de li. Delavci so najprej odstranili marmornate ploskve, ki so prekriva- le kamnite zidke ob spomeniku. Več plos kev se je s ča som od le pi lo, po -dobna usoda bi čakala tudi druge, zato so se na Proseku odločili da odstranijo vse, jih lepo počistijo in nato tako prenovljene spet prilepijo na zid-ke. Nadalje bo podjetje Kajzer marmi uredilo tla ob spominski plošči, ki so bila tudi v slabem stanju, odstranilo pa bo tudi od časa počrnele plasti na spo me ni ku, da bo Tri glav iz na -brežinskega marmorja kmalu spet snež no bel. Po leg te ga bo do ure di li tudi zeleno rastlinje ob vznožju spomenika, za kar že leta skrbi domači cvetličar Orel, in žaromete, ki v večernih in nočnih urah razsvetljujejo spo me nik. Po predvidevanjih bodo prenovi tve na de la do kon ča na pri hod nji teden. Stala bodo nekaj več kot 8 tisoč evrov. Plačal jih bo Odbor za ločeno upravljanje jusarskega premoženja, v dodatni dokaz, kako ta ustanova skrbi za domačo vas. / RADIO IN TV SPORED Petek, 14. septembra 2007 9 taborniki rmv - Odprta vrata v naravo Na bazovski gmajni pravi taborniški raj Uspešna akcija privabila veliko otrok - 23. spetembra izlet s starši peterlinova dvorana Tudi letos plesni tečaj društva MOSP Po poletnem premoru se je včeraj začel plesni tečaj, ki ga za društvo Mosp v Peterlinovi dvorani v Trstu vodi Raffaella Petro-nio. Ta tečaj je lani imel lepe rez-ul ta te, saj je iz nje ga zras la ples -na skupina, ki je ob zaključku lan ske se zo ne več krat us peš no nastopila. Na številnih kulturnih prireditvah na Tržaškem, Goriškem in v Sloveniji se je predstavila s koreografijo Raffaelle Pe-tronio »Tkanje zlata«. Njeno delo va nje pa se ob za čet ku le toš nje sezone nadaljuje z drugimi zani-mi vi mi po bu da mi. Voditeljica tečaja in skupine Raffaella Petronio, ki je je po dokončanih glasbenih študijih - di-plo mi ra la je iz vi o li ne na tr žaš -kem konservatoriju Tartini - po-sve ti la ple su in gle da li šču. Na Dunaju je diplomirala na Poklicni so li za so dob ni ples in gle da -lišče "Spiral-e", kjer je tudi nas- topala kot plesalka in igralka, dobila je študijsko štipendijo za Plesno akademijo v Arnhemu (-NL), opravila tečaj koreografije na Plesni akademiji v Amsterdamu, študira Koreografijo in plesno interpretacijo na šoli Conservatorio superior de danza v Barceloni in na državni plesni akademiji v Rimu. Lani je obiskovala gledališko šolo »Studio Art« Sloven ske ga stal ne ga gle da li šča v Trstu, za katero je ustvarila začetno koreografijo zaključne šolske prireditve. Na njenem tečaju in v kompozicijah skuša povezati tako ples ne kot glas be ne in gle da liš ke prvine v zaokroženo celoto. Tečaj je na me njen mla dim in od ras lim, začetnikom in ne, ob tečaju pa bo nadaljevala z delom Plesna skupina društva Mosp, ki tudi vabi v svojo sredo nove člane. Za info. 040-370846, 339-7046331. TEČAJI - Z oktobrom začetek več pobud Bogat koledar aktivnosti študijskega centra Melanie Klein Za uvod tečaj za dojenčke, nato tečaji slovenščine za odrasle in otroke Študijski center Melanie Klein, ki je že več let dejaven na področju vzgoje, pedagoškega izobraževanja in poučevanja jezikov, se pripravlja na novo sezono. Z oktobrom bodo namreč stekle prve dejavnosti, ki nadgrajujejo dosedanje delo. Prvi bodo na vrsti najmlajši, saj se bo 15. oktobra začel tečaj za dojenčke in starše z naslovom Prvi koraki. Tečaj je namenjen družinam z dojenčki do 8. meseca starosti, vključuje pa šest srečanj: štirikrat bo pozornost namenjena masiranju dojenčkov s tehniko Body Work, na preostalih dveh srečanjih pa se bodo dejavnosti odvijale v bazenu. Število mest je omejeno, vabljeni so tako mamice kot očetje. V četrtek, 18. oktobra bo informativno srečanje za udeležence tečaja slovenščine za odrasle, ki se bo delil na tečaja za začetnike in nadaljevalce. Prvo srečanje v sklopu jezikovne delavnice Slovenskih uric, ki je namenjena otrokom od 3 do 7 let, pa bo v soboto, 20. oktobra. Otroci bodo glede na znanje in starost razdeljeni v vsaj dve skupini: v prvi se bodo znašli otroci iz mešanih ali italijansko govorečih družin, v drugi pa tisti, ki obiskujejo slovenske ustanove in želijo obogatiti svoj besedni zaklad. Oba tečaja, za odrasle in otroke, bosta v teku šolskega leta doživela več izvedb. Oktobrski spored bo dopolnilo srečanje, ki predstavlja novost: v ponedeljek, 29. oktobra se bodo začeli pogovori v okviru delavnice Vloga staršev v današnji vzgoji otrok. Šlo bo za prosto izmenjavo mnenj in izkušenj med starši, v družbi izvedencev in pedagogov. Pod drobnogledom bodo družinske dinamike, obvladovanje otrokove nemirnosti, šolske težave in še marsikaj. V sledečih mesecih se bodo, ob omenjenih tečajih, zvrstile ostale pobude študijskega centra. V predbožičnem času se bo odvijala ustvarjalna delavnica za odrasle, konec januarja se bo začel tečaj za dobro počutje (z raznimi sprostitvenimi tehnikami), aprila pa bo čas za velikonočno ustvarjalno delavnico. Medtem bodo stekli tečaj motorike, jezikovni tečaj Slovenski ABC (lani je zaobjel 300 otrok iz 13 vrtcev in 2 osnovnih šol) in projekt o multikulturnosti v vrtcih. Ob vsem tem so na vidiku seminarji in predavanja, informacije so na voljo na sedežu v Ul. Cicerone št. 8 ali na tel. št. 328-4559414. V soboto so taborniki in udeleženci akcije ob kreativnih delavnicah spoznavali svet lokostrelstva s člani lokostrelske sekcije Zarje kroma Taborniki Rodu modrega vala so prejšnji konec tedna uspešno zaključili najnovejšo akcijo »Odprta vrata v naravo«. To je bil tridnevni tabor na bazovski gmajni, ki je imel posebnost, da so se ga lahko udeležili vsi, ki so si želeli preizkusiti taborniško življenje, spoznati tipične taborniške aktivnosti in preživeti jutro, popoldne ali cel dan v družbi tabornikov. Prva izvedba najnovejše akcije se je odvijala že junija na Goriškem v Jamljah, pred začetkom nove sezone pa so taborniki propagandno akcijo ponovili na Tržaškem. Tudi tokrat je bila udeležba pol-noštevilna: od četrtka, 6. do sobote, 8. septembra je na bazovski gmajni spoznavalo ta-borništvo in nove prijatelje več kot 30 otrok, ki so ob članih okusili pravo taborniško življenje. Vseskozi je pod šotorskimi platni spalo preko 50 udeležencev akcije. V četrtek je v popoldanskih urah zaživel pravi tabor z vsemi važnejšimi tabornimi objekti - najmljaši so postavili šotore, starejši taborniki pa dva večja štabca in jambor. Prvi večerje program popestril taborni ogenj. Pesmi, plesi in škeči so popeljali vse v magično taborniško atmosfero. V petek so člani RMV-ja pripravili za udeležence najrazličnejše delavnice. Udeleženci so razdeljeni po starostnih skupinah sami izbirali dejavnosti, ki so bile krožno splanirane, tako da so vse skupine preizkusile vse delavnice. Skupine so lahko izbrali različne kreativne delavnice (kreativnost s storži, risanje na rjuho), pionirsko delavnico, kjer so otroci izdelovali obešalnike in druge male pionirske objekte, ter igre svetovnega Jam-boreeja, ki so požele velik uspeh. Delavnicam je sledila priljubljena nočna igra Napad na svečo. Tudi v soboto so si udeleženci lahko izbirali različne delavnice, med katerimi lokostrelsko, ki so jo vodili člani lokostrelske sekcije društva Zarja iz Bazovice, žganje lesa in pripravljanje venca. V popoldanski urah so se otroci sprostili še s skupinsko igro »roverček«, ki so jo taborniki prvič igrali na lanskem zamejskem skavtskem jamboreeju, in pevsko vajo. S spuščanjem zastave v poznih popoldanskih urah se je zaključil uradni del akcije »Odprta vrata v naravo«. Nadvse uspela akcija, ki je približala organoizaciji kar nekaj novih otrok, je bila odličen uvod v novo sezono. Konec tedna se bodo zvrstili informativni sestanki: Gorica, petek,14.9. ob 18.00 (Dijaški dom), Trst, petek, 14. 9. ob 17.00 (-ul. Carducci, 8), Prosek, soboia, 15. 9. ob 18.00 (Kulturni dom), Salež, sobota, 15. 9. ob 18.00 (Knjižnica), Opčine, sobota, 15.9. ob 18.00 (Prosvetni dom), Dolina, 18. 9. ob 19.00 (dolinska telovadnica). RMV-jevci se bodo v novo sezono pognali s polno paro. V nedeljo, 23. septembra bo že tradicionalni izlet s starši, simpatizer-ji in bivšimi člani na Belopeška jezera in Trbiž. Prijave bodo zbirali vodniki na informativnih sestankih. Za vse ostale informacije: 348-9380214 (Olga). Naslednji vikend, od 28. do 30. septembra pa se bosta dve skupini udeležili Republiškega orientacijskega teka v okolici Celja, ki ga vsako leto organizira Zveza tabornikov Slovenije. (V.S.) mestni muzeji - Palača Gopčevic Glas otroštva: otroci v delih raznih umetnikov Otroci, ki gledajo iz tisočletne časovne razdalje ali s slik prejšnjega stoletja, s svojimi igračami ali slovesno postavljeni za družinski portret, spontani in radovedni v karak-ternih podobah ljudskega okolja ali po nos ni v raz koš nih ob le kah kot člani premožne družine, bodo do 4. novembra bivali v pritličju palače Gopčevic, kjer so protagonisti razstave mestnih muzejev »Glas otroštva«. Zaključena razstava aktov je od pr la ci kel do god kov, ki vred no ti -jo po tematskih sklopih zbirke raznih tržaških muzejev. Na vrsti je zdaj manj obi čaj na te ma otrok, ki skuša v določenem smislu oblažiti vtis, da je Trst »mesto upokojencev«, kot je na tiskovni konferenci povedal občinski odbornik za kultu ro Mas si mo Gre co. Strokovnjaki mestnih muzejev so se lotili skrbnega raziskovanja in zbiranja, da bi razstavljene umetnine in predmeti predstavljali čim bolj raznolik in pomenljiv prikaz mu zej ske za klad ni ce in tr žaš ke zgo -dovine. Zastopani so namreč umetniki in osebnosti, ki so imeli primarno vlogo v umetniškem, gospodarskem in kulturnem razvoju našega mesta: Giuseppe Barison, J. Tominc, Eugenio Scomparini, Antonio Ca-maur v avtoportretu s hčerko v naročju, Maria Basiliadis, Carolina Sartorio, družina Hortis na sliki dvornega slikarja Maksimilijana Habsbur ške ga Edu ar da de Hein ri -cha, člani družin Morpurgo, Opuich in Popovic, kipar Giovanni Mayer. Na razstavi bodo starorimski bronasti in marmornati kipci, slike in skulpture iz 19. in 20. stoletja, fotografije, grafika in predmeti, med ka- terimi srajčki, čepici in igračke dveh znamenitih dojenčkov, Domenica Rossettija in Riccarda Pitterija. Kot je razložila kuratorka Lorenza Resciniti, razstavo sestavlja pet tematskih sklopov, katerih naslovi izhajajo iz znanih literarnih del, na primer »Mali antični svet« ali »Male dame« in označujejo faze življenja otroka in njegovo okolje. Ravnatelj mestnih muzejev Adriano Dugulin je ponudil ključ za večplastno branje razstave z iskanjem različnih nivojev interpretacije, od družbenega do estetskega ali zgodovinskega. Izrazi teh portretov posredujejo gledalcu informacije in sugestije o okoliščinah, običajih, odnosih, zamrznejo trenutke življenja anonimnih otrok, a nam predvsem predstavljajo javno in intimno življenje uglednih tržaških družin. Velika, pisana in mehka žoga se bo v dnevih razstave valila po dvoranah kot sredstvo simboličnih dialogov med otroki vseh časov. Na voijo i e izčrpni katalog razstave, ki bo doživela javno otvoritev danes ob 18. uri in bo odprta vsak dan od 9. do 19. ure s pro stim vsto pom. Vo de ni ogledi bodo vsak petek ob 17. uri in ob nedeljah ob 11. uri. V soboto, 29. sep tem bra se bo do pro sto ri raz sta -ve spremenili v koncertno dvorano, najprej z odprto vajo koncerta za mlaj šo pu bli ko, zve čer pa s kon cer -tom samospevov v izvedbi sopra-nistke Laure Antonaz in pianista Ed-oarda Torbianellija. Umetnost, ki govori o otrokih, jim bo v tem primeru lahko tudi konkretno pomagala s prisotnostjo društva Azzurra, združenja staršev otrok z redkimi boleznimi. (ROP) IG Petek, 14. septembra 2GG7 TRST GLASBENI VEČERI V nedeljo zvečer je zaigral Marko Feri Društvo Cappella Civica prireja v sodelovanju z italijansko-grškim združenjem Zorbas niz glasbenih večerov. Na drugem, v nedeljo zvečer, se je predstavil kitarist Marko Feri, na koncertu pa so tudi zbirali prispevke za vse, ki so jih prizadeli nedavni požari v Grčiji. Včeraj danes Danes, PETEK, 14. septembra 2007 RASTO Sonce vzide ob 6.41 in zatone ob 19.19 - Dolžina dneva 12.38. Luna vzide ob 9.40 in zatone ob 20.06 Jutri, SOBOTA, 15. septembra 2007 NIKODEM VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 20,8 stopinje C, zračni tlak 1023 mb pada, veter 7 km na uro za-hodnik, vlaga 54-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,3 stopinje C. Q Kino CI3 Lekarne Od ponedeljka, 10.septembra, do sobote, 15. septembra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 - 040-639042, Ul. Piccardi 16 - 040-633050, Milje - Beneško nabrežje 3 - 040-274998, Nabrežina - 040-200121-samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Piccardi 16, Ul. S. Giu-sto 1, Milje - Beneško nabrežje 3, Na-brežina - 040-200121- samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) 17.00, 19.20, 21.40, 00.00 »Smrtno varen«; 17.20, 19.40 »Lak za lase«; 16.30, 19.00, 21.30, 23.55 »Bournov ultimat«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Shrek terzo«; Dvorana 2: 16.30, 18.00, 19.45, 21.15, 22.45 »I Simpson - Il film«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La ragazza del la-go«; Dvorana 4: 16.30, 20.30, 22.20 »Io vi dichiaro marito e ... marito«; 18.15 »Le vite degli altri«. SUPER - 22.15 »Premonition«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 18.45, 20.30, 22.20 »I Simpson - Il film«; Dvorana 2: 16.00, 21.30 »Simpson - Il film«; 18.00 »Premonition«; Dvorana 3: 17.00, 20.00, 22.00 »Shrek terzo«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.00 »Sapori e dis-sapori«; Dvorana 5: 18.00, 20.15, 22.15 »L'ultima legione«. H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da pouk na osnovnih šolah in dejavnosti v otroških vrtcih potekajo z naslednjim urnikom: otroški vrtci do danes, 14. septembra 2007, od 8.00 do 13.00. Podrobnejše informacije o poteku in organizaciji pouka bodo starši prejeli ob prihodu v vrtec oziroma šolo. RAVNATELJICA IN PROFESORJI LI-CEJA A.M.SLOMŠKA vabijo starše 1. razreda pedagoške in družboslovne smeri na roditeljski sestanek v torek, 18. septembra 2007, ob 18. uri. Pričakujemo polnoštevilno udeležbo. 1967 - 3007 SD Kontoyel Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. M Izleti ALCIONE - 17.00, 19.00 »4 mesi, 3 set-timane, 2 giorni«; 21.00 »Gli amori di Astrea e Céladon«. AMBASCIATORI - 15.45, 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »I Simpson - Il film«. ARISTON - 16.30, 18.20 »Io e Beethoven«; 20.15, 22.15 »I testimoni«. CINECITY - 16.00, 20.00, 22.10 »Io vi di-chiaro marito e ... marito«; 19.10 »Io non sono qui«; 18.05, 22.00 »Premonition«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »L'ultima legione«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Sapori e disapori«; 16.00,17.00, 18.00, 20.00, 21.30 »Shrek terzo«; 16.20, 17.15, 18.10, 19.30, 20.00, 21.30, 22.00 »I Simpson - Il film«. EXCELSIOR - 16.15, 18.00, 20.00, 21.45 »Le ragioni dell'aragosta«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 19.00, 21.30 »Io non sono qui«. FELLINI - 16.45, 20.30 »Il dolce e l'ama-ro«; 18.30, 22.15 »Sicko«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.20, 18.10, 20.10, 22.10 »L'ultima le-gione«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.20, 22.20 »Sapori e dissapori«. KOPER - KOLOSEJ - 22.00 »Zlom«; vse športnike, trenerje, športne sodelavce, prijatelje, simpatizerje in sovaščane na PROSLAVO 40-LETNICE USTANOVITVE ŠPORTNEGA DRUŠTVA KONTOVEL Draga nono in nona, želimo Vama, da ostaneta vedno tako vesela in združena 1 DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE organizira v nedeljo, 7. oktobra 2007, izlet »po poteh Kiljana Fer-luge« v Crikvenico in otok Krk. Zbirališče v Miljah pred avtobusno postajo ob 7.uri, ob 7.15 pri Korošcih, ob 7.25 v Žavljah, ob 7.30 pri ex »Fiat Grandi«. Prijave sprejema gospa Vesna (040271862). Izlet je organiziran v sodelovanju z Adriatica.net Centro viaggi. SREČANJE ZAMEJSKIH PLANINSKIH DRUŠTEV Ob priliki vsakoletnega srečanja zamejskih planinskih društev, ki bo v soboto, 15. septembra pri koči na Golici, SPDT vabi k udeležbi člane in prijatelje. Na razpolago bo avtobus. Informacije in prijave dobite na tel. št.: 040220155 Livio ali 040-2176855 Vojka. IZLET NA LJUBLJANSKO TRŽNICO - Kmečka zveza prireja v soboto, 22. septembra, izlet z avtobusom na osrednjo ljubljansko tržnico na Pogačarjevem trgu, kjer bo potekala že tradicionalna prireditev »Podeželje v mestu«. Na stojnicah se bodo kmetje iz celotne Slovenije in zamejstva (Italije in Avstrije) predstavili s krušni izdelki, domačimi siri, mesnimi izdelki, vrhunskimi vini, pecivi in drugimi domačimi dobrotami. Odhod avtobusa ob 7. uri iz Štivana preko Nabrežine, Opčin in Bazovice. Cena izleta, ki vključuje samo prevoz je 15,00 evrov. Vpisovanje v uradih KZ v Trstu (040-362941). POTOVANJE PO NOTRANJSKI: šolske sestre de Notre Dame vabimo v soboto, 6. oktobra 2007, na enodnevni romarski izlet v Stari trg pri Ložu in okolico. Avtobus bo odpeljal s trga Oberdan ob 6.30, s Sesljana ob 6.45, z Na-brežine ob 6.50, s Sv. Križa ob 7. uri, s Proseka ob 7.10 in z Opčin ob 7.20. Stroški za izlet, vključno s kosilom Pod pokroviteljstvom: Dežela FJK, ZSŠDI, Jusorski odbor Kontovel in Rajonski svet zahodni Kras znašajo 40,00 evrov. Za vpis in podrobne informacije se čimprej obrnite na tel. št. 040-220693. 13 Prireditve FOTOVIDEO TRST 80 vabi danes, 14. septembra 2007, ob 18. uri, v Narodno in študijsko knjižnico, na odprtje razstave »Kras«; fotografije Viljama La-vrenčiča. V soboto, 15. septembra, ob 11. uri, bo v Galeriji Narodnega doma v Trstu, ul. Filzi 14, odprtje skupinske fotografske razstave »Občutljive površine«; razstavlja skupina Namias iz Parme. Sklop je vključen v mednarodni fotografski festival Triestefotografia. SKD TABOR - V Prosvetnem domu na Opčinah, bo ob delavnikih med 17. in 20. uro do 29. septembra, na ogled razstava Lojzeta Spacala, Marijana Pfaiferja »Kras, Istra, Posočje: podobe, krajine, vtisi (fotografije). Razstava je vključena v mednarodni fotografski festival Trie-stefotografia. Istočasno bo v prostorih Prosvetnega doma potekal sejem novih in rabljenih knjig. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA V SODELOVANJU S TRIESTEFOTOGRAFIA vabi na Fotografsko razstavo VILJAMA LAVRENČIČA - »KRAS«, v Ul. S. Francesco 20, v Trstu. ZADRUGA NAŠ KRAS IN ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA vabita danes, 14. septembra, ob 20. uri, v Kraško hišo v Repen, na pogovorno srečanje z Marijem Čukom in Acetom Mermoljo, ob izidu njunih pesniških zbirk »Zibelka neba in dna« in »To ni zame«. O življenjskem vijuganju med poklicno razpetostjo in pesniškim ustvarjanjem se bo z avtorjema zbirk pogovarjala Alenka Florenin. RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS vabi na koncert Godbenega društva »Viktor Parma« iz Trebč v soboto, 15. septembra 2007, ob 20. uri, na dvorišču Rajonskega sveta za Vzhodni Kras (Do-berdobska ul. 20/3, Opčine). Izvajali bodo skladbe domačih in mednarodnih skladateljev. Vljudno vabljeni! V NEDELJO, 16. SEPTEMBRA 2007 se bo v kraju San Vito al Tagliamento odvijal celodnevni zborovski praznik »CORI IN FESTA«, na katerem bo na več koncertih nastopilo kar 28 odličnih zborov. Med njimi bo tudi Oktet Od-me vi iz Zgonika (TS) - dirigent Rado Milič, ki bo predstavljal Zvezo slovenskih kulturnih društev na naslednjih koncertih: ob 11.30 koncert aperitiv v kavarni »Caffe" Italia« v San Vitu al Ta-gliamento, ob 17. uri koncert v cerkvi »Chiesa dellAnnunziata«, ob 19. uri zaključni koncert vseh udeleženih zborov na trgu »Piazza del Popolo«. Več informacij: Zveza slovenskih kulturnih društev, Ul. S. Francesco 20, Trst, e-mail: »trst@zskd.org«, tel.: 040-635626 ali na »www.uscipordenone.it«. SKD IGO GRUDEN v sodelovanju z ZTT-jem, Združenjem kmečkih in podeželskih žena in SKD Vigred, prireja predstavitev knjige »Blagor ženskam« Alenke Rebula, v četrtek, 20. septembra 2007, ob 20.30, v dvorani I. Grudna v Nabrežini. Nastopili bodo plesalka Raffella Petronio in plesna skupina MOSP, kantavtorica Lara Puntar ob spremljavi kitarista Daria Vivianija; knjigo bo predstavila Martina Kafol. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske Prosvete vabi v soboto, 22. septembra, na večer narečne pesmi »Barkovlje v pesmi in besedi«. Predstavitev pesniške zbirke Aleksandra Furlana »An popodan«. S pesnikom se bo pogovarjala Ivana Godnik. Sodeloval bo barkovljanski pevski zbor pod vodstvom Aleksandre Pertot. Recitator-ji: Clara Bevilacqua, Nora Jankovič, Eva Scheimer, Ladi Vodopivec. Začetek ob 20.30. za celo življenje. Martin, Lara, Veronika in Sofia 0 Mali oglasi SLOVENSKO PODJETJE s sedežem v Trstu išče osebo za komercialno-teh-nično dejavnost. Zahteva se delno ali celotno univerzitetno izobrazbo, poznavanje slovenščine, italijanščine ter angleščine. Takojšnja zaposlitev, možnost napredovanja. Prošnje s curriculum vitae pošljite na fax 0402529063. RESTAVRACIJA NA KRASU išče nata-karja/ico in kuharja/ico za stalno službo. Tel. št. 040-226889 ali 339-8243934. GOLF 1.6 Highline letnik 2001 EUR 1, 59.000 prevoženih km, tri vrata, sivo kovinske barve, prodam po 8.000 evrov. Tel. 335-6328351. GOSTILNA NA KRASU nujno išče na-takarja-natakarico. Resno zainteresirani naj telefonirajo na 333-3565055. IŠČEM knjige: Passwort Deutsch, IV (U. Albrecht in ostali), Im Bilde (A. Scarioni in ostali) ter Geografske značilnosti sveta (T. Krbus in ostali). Tel. na št.: 3488094716. GUŠTIN SERVICE PARTNER VW-AUPI Obrtna cona "Zgonik" -Prosek zaposli resnega in sposobnega mehanika. Tel. 040225343 OPČINE, stanovanje v pritličju, 60 kv.m, dajemo v najem za pisarno. Informacije: 3485289452. KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ - Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 040-229253. NUJNO IŠČEM majhno enosobno stanovanje v najem, po možnosti na Krasu. Tel. na št.: 340-5312059. ODDAM GARAŽO v Gorici v strogem središču, na drevoreduXXIV maja. Tel. 393-5952869. PODJETJE za servis in montažo dvigal išče vajenca z voljo do dela. Tel. 3358135641. PRODAM knjige za prvi, drugi in tretji Klasični licej. Tel. 335-6453747. PRODAM knjigo Moja prva fizika 1 in delovni zvezek (B. Beznec - Modrijan). Tel. 340-3968716. PRODAM šolske knjige za znanstveni in klasični licej v Trstu. Pišite na elektronski naslov sarazup@hotmail.com RESNA GOSPA z izkušnjami s starejšimi osebami nudi pomoč starejšim osebam. Klicati na tel. št.: 328-8161372. SKLADIŠČE v občini Dolina oddam v najem v izmeri 240 kv.m z uradom, prostorom za vozila, wc, vodo, elektriko in klimo. Klicati med 12. in 15. uro ter v večernih urah na tel št. 040-828861. / s TRST Petek, 14. septembra 2007 1 1 ZADRUGA NAS KRAS in ZALOZNISTVO TRŽAŠKEGA TISKA vabita na srečanje z Marijem Čukom in Acetom Mermoljo ob izidu njunih pesniških zbirk "ZIBELKA NEBA IN DNA" in "TO NI ZAME" pogovor z avtorjema bo vodila ALENKA FLORENIN danes, 14. septembra 2007 ob 20. uri, v Kraški hiši v Repnu pokrovitelji večera Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Pokrajina Trst - Občina Repentabor Ü3 Obvestila BALETNO DRUŠTVO SEŽANA vabi k vpisu klasičnega baleta (od 5 let dalje) jazz baleta (od 11 let dalje). Vpis poteka ob torkih, sredah in četrtkih, med 16. in 18. uro, v garderobi Kosovelovega doma (službeni vhod) v Sežani. Dodatne informacije GSM: 041-524310, 041784754. JADRALNI KLUB ČUPA vabi člane na društveno regato v nedeljo, 16. septembra, s pričetkom ob 12. uri. Prijave v tajništvu v soboto, 15. septembra od 16. do 18. ure in v nedeljo, 16. septembra od 8. ure do 10.30. PIHALNI ORKESTER BREG s sodelovanjem z Glasbeno matico obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo za pihala, trobila, tolkala in za glasbeno vzgojo predšolskih otrok. Za informacije vsak četrtek od 20. ure dalje na sedežu godbe ali na tel. št. 338-6439938. SKD FRANCE PREŠEREN - TELOVADBA: V telovadnici srednje šole Simona Gregorčiča v Dolini poteka telovadba ob torkih od 18.00 do 19.00 Pilates - nadaljevalni tečaj; od 19.00 do 20.00 telovadba za hrbtenico, od 20.00 do 21.00 Pilates za začetnike; ob petkih od 18.00 do 18.45 Pilates body tehnika, od 18.45 do 19.45 telovadba za hrbtenico, od 19.45 do 20.45 Pilates za začetnike. Za informacije lahko pokličete na tel. št. 333 3616411 (Sonja) od 13.30 do 14.30. SKD LONJER - KATINARA obvešča, da se bo vadba yoge ponovno pričela v ŠKC v Lonjerju v torek, 18. t.m. ob 19.15. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo tržaški uradi do danes, 14. septembra poslovali po poletnem urniku, od 9. do 13. ure. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, da je pri okencu urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Na-brežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 1417) na razpolago kartica za znižano parkirnino za parkirišče v Sesljanskem zalivu, ki velja do 30. septembra 2009. Vsak lastnik avtomobila lahko dobi 1 kartico; za izdajo kartice je treba imeti s sabo prometno dovoljenje in izpolniti, ki je na razpolago na glavni spletni strani Občine www.comune.duino-aurisi-na.ts.it oziroma pri Uradu za stike z jav- Loterija 13. septembra 2007 Bari 59 23 85 76 3 Cagliari 21 28 42 8 20 Firence 65 37 8 48 19 Genova 33 25 5 44 85 Milan 82 63 59 28 36 Neapelj 23 81 56 15 14 Palermo 78 33 46 2 54 Rim 15 6 36 12 74 Turin 8 4 20 53 71 Benetke 41 5 68 20 27 Nazionale 79 2 30 32 51 Super Enalotto Št. 110 15 23 59 65 78 82 jolly 41 Nagradni sklad 2.875.388,32 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 9.486.686,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami 0,00€ 9 dobitnikov s 5 točkami 63.897,52 € 1.152 dobitnikov s 4 točkami 499,19 € 42.700 dobitnikov s 3 točkami 13,46 € Superstar 79 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 5 dobitniki s 4 točkami 49.919,00 € 153 dobitnikov s 3 točkami 1.346,00 € 2.335 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 15.305 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 34.040 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € nostjo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, ki še niso dopolnili 26. leta starosti, da je pri okencu urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Nabrežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 913, v sredo in četrtek tudi 14-17) na razpolago Mladinska kartica/Carta giova-ni. Kartica, ki velja v 39 evropskih državah, omogoča popuste na vseh prodajnih mestih, ki so pristopila k pobudi. Mladim pod 26. letom starosti nudimo kartico brezplačno; kdor želi zaprositi za kartico, naj se osebno oglasi pri Okencu Urada za stike z javnostjo in s seboj prinese osebni dokument in fotografijo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291. GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA IZ TREBČ obvešča, da se je začelo vpisovanje gojencev v glasbeno šolo za leto 2007-2008. Za informacije pokličite na tel. št.: 346-3056368 v večernih urah ali se osebno javite v Ljudskem domu v Trebčah, ob torkih in petkih, od 20.30 dalje. GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo za pihala, trobila in tolkala. Vpisovanje in informacije ob torkih in petkih, od 20.30 dalje, v Soščevi hiši na Pro-seku ali na tel št.: 335-7722306. TEČAJ MASAŽE DOJENČKA, ki ga bo vodila dipl. fizioterapevtka in mednarodna inštruktorica A.I.M.I. bo potekal ob koncu septembra. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu krožka Krut, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. ŠPORTNA ŠOLA POLET V SODELOVANJU Z AŠD KONTOVELOM obvešča, da vadba poteka s sledečimi urniki: motorika (letniki 2000-2001-2002) ponedeljek in sreda od 16.15 do 17.15; minibasket (letniki 1996-1997-19981999) ponedeljek in sreda od 17.15 do 18.15 in petek, od 16.15 do 17.15; mi-nimotorika (letnika 2003 in 2004) se bo začela v mesecu oktobru, ob sobotah, od 10.30 do 11.30. Vadba se bo odvijala v telovadnici Ervatti pri Briščikih. Info: Andrej Vremec 338-5889958. KRUT NARAVA - prijavi se na začetniški tečaj Yoge, ki se bo odvijal v dopoldanskih ali večernih urah. Informacije na sedežu, tel. 040-3720062. AŠD-SK BRDINA prireja namensko telovadbo za priprave na smučarsko sezono. Telovadba bo potekala pod strokovnim vodstvom v telovadnici osnovne šole F. Bevka na Opčinah, ob sredah, od 18.15 do 19.15 ter ob petkih, od 16.00 do 17.30. Vpišejo se lahko člani in ne člani ter je namenjena otrokom in mladincem. Za informacije in prijave lahko kličete na številki: 334-6119454 (Fa-biana) ali 348-8012454 (Sabina) vsak večer od 18.00 do 19.30. SEČNJA DRV 2007/2008 Vsi tisti, ki nameravajo sekati drva za domačo uporabo na jusarskih gozdnih površinah k.o. Opčine v sezoni 2007/2008, so vabljeni da predstavijo prošnjo do danes, 14. septembra, na sedež odbora za ločeno upravo jusarskega premoženja Opčine, Ul. Doberdob 20/3, v sledečem urniku: od ponedeljka do petka, od 10. do 12. ure; v torek tudi od 14.30 do 16. 30. Zainteresirani morajo imeti bivališče na Opčinah. SKUPNI SESTANKI ZA NOVO OBČINSKO UPRAVO KRAŠKIH VASI: Prosek danes, 14. septembra ob 20.30 v Športnem društvu Primorje (Prosek); Bazovica v ponedeljek, 17. septembra ob 20.30 v prostorih Gospodarske zadruge (Bazovica); Križ v torek, 18. septembra ob 20.30 v K.D. Albert Sirk (Križ); Padriče v sredo, 19. septembra ob 20.30 v Gozdni Zadrugi (Padriče). TABORNIKI RODU MODREGA VALA sporočajo, da bodo prvi sestanki že ta teden po sledečem urniku: Trst - danes, 14. septembra 2007, ob 17. uri (Ul. Car-ducci, 8, 320-0335479); Gorica - danes, 14. septembra, ob 18. uri (Dijaški dom, 329-9657044); Prosek - sobota, 15. septembra, ob 18. uri (Kulturni dom na Proseku, 349-6372770); Opčine - sobota, 15. septembra, ob 18. uri (Prosvetni dom, 346-3019951); Salež - sobota, 15. septembra, ob 18. uri (knjižnica, 340-8940225), Dolina - torek, 18. septembra, ob 19. uri (dolinska telovadnica, 349-4328349). Taborniški srečno! ŠD BREG, KOŠARKARSKA SEKCIJA sporoča, da se bodo treningi za letnike 94-95 in 96 začeli danes, 14. septembra, ob 18. uri. Za info: 347-3591855 (Boris Salvi). MLADINSKI ODSEK SKG Igo Gruden obvešča, da bo informativno srečanje dramske skupine v soboto, 15. septembra ob 16.30 na sedežu društva v Na-brežini. Vsi višješolci topli vabljeni! OPZ FRAN VENTURINI obvešča, da se bo prva vaja v novi sezoni vršila v soboto, 15. septembra, ob 14.30 v centru A. Uk-mar - Miro pri Domju. ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN obvešča, da bo od sobote, 15. septembra, urad v ul. Cicerone 8 (3. nadstropje) zopet odprt z zimskim urnikom in sicer ob sobotah od 16.30 do 18.ure. Ostali dnevi po dogovoru. Informacije na tel. št. 328-4559414 ali po elektronski pošti »info@melanieklein.org«. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da je odhod avtobusa za nastop v Dolu pri Jamljah v nedeljo, 16. septembra 2007, ob 13. uri, iz Padrič. V torek, 18. septembra, ob 20.45 redna pevska vaja na sedežu na Padričah. V KAPELICI MARIJE SEDMIH ŽALOSTI V LONJERU bo potekala sv. maša, v nedeljo, 16. septembra 2007, ob 16. uri. Vabljeni. KRUT prireja tečaj nordijske hoje, ki se bo pričel v ponedeljek, 17. septembra 2007. Vodila ga bo dipl. fizioterapevtka in mednarodna inštruktorica INWA. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. TELOVADBAYOGA PRI SKD IGO GRUDEN se začne v oktobru, dve predhodni srečanji pa bosta v ponedeljek, 17. in 24. septembra 2007, od 18.00 do 19.30. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV obvešča, da je zavarovalnica Assicura-zioni Generali dovolila uporabo dvorane Baroncini v Ul. Trento 8, tretje nadstropje - za naše predavanje na temo: Srce in sladkorna bolezen - kardio-vaškolarne komplikacije diabetesa, ki se bo vršila v ponedeljek, 17. septembra 2007 ob 18. uri. Predaval bo prof. Gian-franco Sinagra, univerzitetni profesor tržaške medicinske fakultete in direktor kardiološkega bolniškega oddelka. ZALOŽBA MLADIKA IN ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN vabita v ponedeljek, 17. septembra, ob 17.30, na predstavitev zbirke »Dogodivščine družine Talpa - Le avventure della fa-miglia Talpa«, igrivih zvezkov za slovenski jezik, namenjenim otrokom. Predstavitev bo na sedežu ŠC Melanie Klein, v Ulici Cicerone 8 (3. nadstropje). ŽENSKI PEVSKI ZBOR PROSEK-KON-TOVEL obvešča, da bodo prve vaje v novi sezoni v sredo, 19. septembra 2007, ob 20.30, v župnišču na Kontovelu. Toplo so vabljene pevke in seveda vse, ki jih veseli petje in bi jih zanimalo pristopiti k našemu zboru. ŽENSKI ZBOR DEVIN bo imel prve vaje v sredo, 19. septembra 2007, ob 21. uri, na sedežu zborov, v Devinu. Toplo vabljene »stare« in nove pevke. SHINKAI KARATE' KLUB sporoča, da se treningi za barvane pasove začnejo v sredo, 19. t.m. ob 18. uri (do 19.30) v zgoniški telovadnici. Redni treningi za vse atlete bodo stekli v začetku oktobra. PIHALNI ORKESTER RICMANJE obvešča, da je v teku vpisovanje v Glasbeno šolo vse do 20. septembra 2007. Odprti so razredi pihal, trobil in tolkal, najmlajšim pa je namenjena pripravnica. Pouk se bo začel 1. oktobra 2007. Za vse informacije smo vam na razpolago na tel. številki 320-4511592 ali na spletnem naslovu »www.ricmanje.org«. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da v petek, 21. septembra zapade rok za vložitev prošenj za uporabo občinskih telovadnic v osnovni šoli v Devinu in srednji šoli C. de Marchesetti v Seslja-nu za šolsko leto 2007/2008. Prošnje, naslovljene na Občino Devin Nabrežina -Področje služb in uslug namenjenih javnosti, mora podpisati predsednik oz. pravni predstavnik zainteresiranega društva. Interesenti lahko dvignejo obrazce v Občinski knjižnici v Nabrežini - v Uradu za šport in prosti čas - Na-brežina 102 (tel. 040-2017370-371) ter pri okencu za stike z javnostjo v Grudnovi hiši v Nabrežini 158 (tel. 040200824). STROKOVNI TEČAJ ZA IZPOPOLNJEVANJE SLOVENSKEGA JEZIKA Namenjen je šolnikom, prevajalcem, časnikarjem in vsem, ki jim ni vseeno, kako obvladajo svoj materni jezik. Od oktobra do maja z visoko kvalificirano izvedenko. Prijave do 24. septembra 2007. Vpis na sedežu Sklada Mitja Čuk vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do 14. ure. Informacije: tel. 040-212289. TEČAJ ANGLEŠČINE: začetne in nadaljevalne tečaje, konverzacijo in individualne lekcije bosta vodili izvedenki za poučevanja angleščine za otroke, za odrasle in za ciljne skupine s specifičnimi željami. Začetek v oktobru, prijave do 24. septembra 2007. Vpis na sedežu Sklada Mitja Čuk vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do 14. ure. Informacije: tel. 040-212289. TEČAJ SLOVENŠČINE ZA TUJCE Vodila ga bo izvedenke z dolgoletnimi izkušnjami na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Začetek v oktobru, prijave do 24. septembra 2007. Vpis na sedežu Sklada Mitja Čuk vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do 14. ure. Informacije: tel. 040-212289. TEČAJ ŠPANSKEGA JEZIKA (začetni in nadaljevalni) s profesorjem španskega rodu. Začetek oktobra, prijave do 24. septembra 2007. Vpis na sedežu Sklada Mitja Čuk vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do 14. ure. Informacije: tel. 040-212289. TEČAJI TAI CHI: 4 srečanja mesečno od oktobra do konca junija s specializiranim vaditeljem. Vpisi vsak dan razen ob sobotah od 10. do 14. ure na sedežu Sklada Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine. Informacije: tel. 040-212289. PILATES: SKD IGO GRUDEN obvešča, da se bo 25. septembra, pričel tečaj Pilates vadbe s sledečim urnikom; ob torkih in petkih od 19. do 20. ure ter od 20.10 do 21.10. Začetnikom je namenjen 4 kratni uvodni tečaj ob torkih, od 18. do 19. ure. Prijave in info: 040200620 (Mileva). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča pevce, zborovodje in korepetitorje da se bo »Tri dnevni mednarodni pevski seminar« z angleškim in ameriškim repertoarjem odvijal od 25. do 27. oktobra 2007 v dvorani Glasbene šole Logatec. Vodila ga bosta priznana profesorica Barbara Pearson in korepetitor Klemen Golner. KRUT NARAVA obvešča, da bo ponovno stekel tečaj REIKI 1. stopnje, predstavitvena konferenca bo v sredo, 26. septembra 2007, ob 18. uri, na sedežu v Ul. Cicerone 8b, Trst. V kratkem je predviden tudi tečaj 2. stopnje Za dodatne informacije tel. na št.: 0403720062. RADIJSKI ODER sporoča gojencem gledališkega tedna za najmlajše, da bo predstava »Pepelka«, v nedeljo, 30. septembra 2007. Prva vaja bo v soboto, 22. septembra popoldne, v Finžgarjevem domu na Opčinah, generalka pa v soboto, 29. septembra popoldne, pri Sv, Ivanu. Kdor je izgubil svojo vlogo naj se telefonsko javi Lučki na tel. št.: 040211551. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV organizira 30. septembra 2007 izlet v Škofjo Loko »Po poteh naših pesnikov in pisateljev - ogled Tavčarjeve domovine«. Za prijave in informacije pokličite na tržaški (040-635626) oz. goriški urad ZSKD (0481-531495). GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da bo informativni sestanek in začetek treningov v ponedeljek, 1. oktobra, ob 16.30, na Stadionu 1. maja, in v sredo, 3. oktobra, ob 17.15, na Opčinah, v večnamenskem prostoru didaktičnega ravnateljstva (Nanoški trg, 2). Za dodatne informacije in prijave pokličite na tel: 328-2733390 (Petra) ali 338-5953515 (Katja). KRUT organizira skupinske vaje za noge, bolečine v hrbtenici ter osteoporo-zo. Vaje so namenjene članom in se bodo pričele v torek, 2. oktobra 2007. Vpisovanje in dodatne informacije dobite na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel: 040-360072. SKD TABOR - TELOVADBA S KATJO začetek in podrobnejše informacije, v četrtek, 4. oktobra 2007, ob 19.30, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. SKD TABOR - YOGA začetek in podrobnejše informacije v petek, 5. oktobra 2007, ob 19.00 uri, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. KRUT - zadnja mesta za bivanje na otoku Ischia (7.-20. oktobra 2007). Pokliči na tel. št.: 040-360072. Tehnična izvedba Adriatic Y. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v zdravilišču Strun-jan od 14. do 23. oktobra (tehn, izvedba Adriatic Y). Informacije na sedežu v ul. Cicerone 8/b, tel. 040-3720062. TEČAJ ZA DOJENČKE - Združenje kliničnih pedagogov in ŠC Melanie Klein obveščata, da se bo v ponedeljek, 15. oktobra, začel tečaj namenjen dojenčkom do 8. meseca starosti. Tečaj zaobjema 6 srečanj, štiri so posvečena masaži dojenčka po tehniki Body Work, dve pa dejavnostim v bazenu. Število mest je omejeno. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali po elektronski pošti »info@melanieklein.org«. TEČAJ SLOVENŠČINE ZA ODRASLE -ŠC Melanie Klein prireja večstopenjski tečaj slovenščine za odrasle. Prvo informativno srečanje bo v četrtek, 18. oktobra, ob 20. uri na društvenem sedežu, ul. Cicerone 8. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali po elektronski pošti »info@melanieklein.org« in na spletni strani »www.melanieklein.org«. JEZIKOVNA DELAVNICA SLOVENSKE URICE je namenjena otrokom med 3. in 7. letom starosti. Otroci bodo glede na njihovo znanje razdeljeni v vsaj dve starostni skupini, prva bo namenjena otrokom iz mešanih ali italijansko govorečih družin, druga pa tistim, ki obiskujejo slovenske ustanove in želijo bogatiti svoj besedni zaklad ter utrjevati slovenščino. Tečaj bo potekal ob sobotah na sedežu ŠC Melanie Klein, ul. Cicerone 8. Prvo srečanje bo v soboto, 20. oktobra. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali po elektronski pošti »info@melanieklein.org«. Id Osmice OSMICA je odprta pri Davidu, v Sama- torci št. 5. Vabljeni! Tel: 040-229270. OSMICO sta odprla Igor in Robert v Ga-brovcu, št. 27. Prispevki Danes bi moja ljubljena mama Vlasta slavila 95. letnico. S hvaležnostjo se je spominja hčerka Nora in daruje 50,00 evrov za SKD Barkovlje. V spomin na prijatelja Vojka Bukavca darujejo Tojo, Eda in Rosana 60,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. V spomin na prijatelja Vojka Bukavca darujejo Riko, Klara, Roberto in Vera 30,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. V spomin na dragega Franca darujejo so-letniki 25,00 evrov za ŠD ZARJA, 25,00 evrov za Slomškov dom in 25,00 evrov za SKD Lipa. t V 89. letu starosti je v Belgiji umrla Jaromira Trtnik (Mira) Žalostno vest sporočajo sorodniki in prijatelji z Opčin Jalhay, Opčine, 14. septembra 2007 14.9.1991 14.9.2007 Claudio Leuz Vedno v naših srcih ... Anica, Fabiana, Ivana ter ostali sorodniki Trebče, 14. septembra 2007 12 Četrtek, 13. septembra 2007 ITALIJA / likovna umetnost - Dvojna obletnica Albert Sirk, še vedno premalo poznan in cenjen Po rodu iz Križa, kjer se je rodil pred 120-imi leti, je pred 60-imi umrl v Celju Pred šestdesetimi leti je v Celju preminul slikar, cenjeni marinist in ilustrator Albert Sirk. Po rodu iz Križa, kjer se je rodil pred stodvajsetimi le ti še pod Avstrij skim ce sar stvom, je ostal navezan na morje in ribiško življenje, ki sta predstavljala osrednji vir navdiha. Izoblikoval se je na Akademijah za likovno umetnost v Benetkah in Urbinu ter poučeval na slovenskih in italijanskih licejih. Razstava slovenskih slikarjev pri Sv.Ivanu iz leta 1927, pri kateri je Sirk sodeloval poleg Milka Bambiča, Franceta Goršeta in Ernesta Seška, je nedvomno prispevala k uveljavitvi tržaških umetnikov. Prepoved s strani fašistične oblasti je za Sirka pomenila izgubo delavnega mesta. Nove zaposlitve ni našel, le dve leti kasneje je bil prisiljen s težkim srcem zapustiti rojstni kraj in pobegnil je v Slovenijo. Tu je poučeval risanje sprva v Sv. Lenartu pri Ma riboru in na to celih de set let v Ce -lju ter postal kmalu eden vidnejših umetnikov v mestu. Žal mu tudi režim bivše Jugoslavije ni zagotovil boljših življenjskih pogojev, niso mu odobrile prošnje za red no zapos li tev, kar je tudi pome ni lo, da ni mo gel ra čuna ti na redno pokojnino. Med nemško okupacijo leta 1941 ga je doletela podobna usoda številnih Slovencev in je bil izgnan v Srbijo. Šele po drugi svetovni vojni se je lahko spet vrnil v Celje in ponovno poučeval na gimnaziji. Začel je kot odličen portretist, ki si je prizadeval ujeti poleg fizične podob nos ti še zna čaj ne potez por tre ti -ranca; marinam se je posvetil po odhodu v Celje in v ključu spomina po-dožiljal kraje svojega otroštva. Ni se oziral na tradicijo velikih marinistov 19. stoletja, a ubral samostojno likovno pot, ve zano na osebno izkus tvo in doživetja. Živahnost mediteranskih barv in svetlob ni žar sta v še tako raz -ličnih vremenskih okoliščinah oživljala optimistični pogled na morje. Najsi bo son ce, ve ter, dež ali ne vih ta, vse -lej je Albert Sirk prikazoval morje kot neusahljivi vir življenja. Najraje se je izražal z risbo in akvareli, tudi njegova olja na platnu razkrivajo svežino nizanja potez in spro šče nost. Red no je objavljal svoje ilustracije in karikature v raz lič nih revijah, kot so npr. No -vi rod, Naš glas ali No vice in za mla -din sko li tera turo. Veliko je razstavljal na področju bivše Jugoslavije, zlasti v Mariboru, Celju, Ljubljani, Beogradu, kjer se naha- ja veliko njegovih slik. Takrat je bila kritika dokaj provincialno usmerjena in ve zana na do lo čene toge in že ute -čene poglede, saj si je moderna zato težje utirala pot in so tudi drugi napredni likovniki s širšim pogledom na slikarstvo, kot sta bila poleg Alberta Sir ka npr. še Loj ze Špa capan ali Veno Pilon, naleteli na nerazumevanje. V rojstni Križ se je vrnil šele za časa zavezniške vojaške uprave in se zapos lil na in du strij ski sli kar ski šoli, kjer je poučeval. Kasneje je učil tudi v Por torožu, a so ga kaj kma lu pes ti le zdrav stve ne težave, na pos led mu bolezen, takrat šestdesetletnemu mojstru ni pri zane sla. Al bert Sirk je med vidnej ši mi predstavniki slovenskega slikarstva, redkimi marinisti, gotovo med mojstri, katerih delo ni bilo še dovolj raziskano, ni ti pri mer no vredno teno. Pre ma -lo se zavedamo bogastva naše kulturne dediščine in dragocenega doprinosa posa mez ni kov, kot je Al bert Sirk, ki so s svojo predanostjo in iskrenostjo likovnega izraza znali ujeti sredozemski pridih Primorske. Jasna Merku Sirkovo ustvarjanje je bilo še posebej vezano na morje, obmorske kraje in na portretiranje koper - Poročni običaji preteklosti Po nevesto iz Brkinov v Dalmacijo Avtorica knjige »Dalmatinske neveste«, ki je izšla v okviru Založbe Annales, je mlada raziskovalka Vilma Malečkar V krog nadarjenih mladih raziskovalcev nedvomno sodi Vilma Malečkar (1967), ki je po končani Srednji pedagoški šoli v Kopru študirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter diplomirala iz pedagogike in sociologije kulture. Leta 2004je uspešno zaključila podiplomski študij antropologije vsakdanjega življenja na ISH v Ljubljani, kjer je pod mentorstvom dr. Bojana Baskarja ma-gistrirala na temo ženskih poročnih migracij iz zadrskega zaledja. Plod teh njenih raziskav je tudi knjiga »Dalmatinske neveste«, predelano magistrsko delo, ki temelji na terenski etnografski študiji procesa ženskih ženitnih migracij iz zadrskega zaledja (Ravni Kotari) v Brkine. Ta proces ima svoje korenine v začetku 60-tih let minulega stoletja in se je pretrgal z neodvisnostjo Slovenije. Ker pa gre za svojevrstno specifiko v širšem slovenskem prostoru, velja tej tematiki iz polpretekle zgodovine nameniti nekoliko več pozornosti. Gre namreč za enosmerno migracijo iz perspektive kmečkih deklet iz zadrskega zaledja, ki doma niso imele veliko možnosti za že-nitev, in je bila poroka na praviloma premožnejšo brkinsko kmetijo (v razvitejšem kmečkem okolju), kjer je »primanjkovalo« nevest, pogosto življenjskega pomena, torej obojestransko razumno pragmatično dejanje. Med Brkini in zadrskim zaledjem so se po drugi svetovni vojni spletle intenzivne ekonomske povezave. Stare trgovske poti, ki so bile za brkinsko prebivalstvo primarnega pomena še v prvi polovici 20. stoletja, so se kmalu po drugi vojni nekoliko spremenile. Najpomembnejši »brkinski trg« je ostala Reka, Trst pa je zamenjala hrvaška Istra. Zahodni del Brkinov je trgovsko gravitiral proti krajem v hrvaški Istri, vzhodni pa še naprej proti Reki ter nekoliko kasneje proti severni Dalmaciji. Prodaja osnovnih produktov (jabolka, krompir, les, repa in zelje) je bila odvisna od prevoznih sredstev, cestnih povezav oziroma oddaljenosti in položaja vasi, iz- najdljivosti trgovskih posrednikov, pa tudi od slučajnih stikov, ki so sprožali trgovske premike in širili omrežja novih prodajnih trgov. S temi prometnimi tokovi so tesno povezani številni primeri enosmernih »poročnih migracij«, torej tematika, ki jo je za svojo obravnavo izbrala avtorica, ter je za socialnoantropo-loška proučevanja poročnih sistemov in strategij zelo relevantna in dragocena, saj se ob tem odpirajo nekatera nova teoretska in konceptualna vprašanja. Avtoričina raziskava nesporno dokazuje, da se je brkinsko / dalmatinsko ženitno posredništvo izvirno navezalo na funkcijo kmečkega trgovanja v skupnem ekonomskem omrežju (tržnica na Reki) in da se je dejansko porodilo kot spremljajoč pojav te trgovine, s časom pa preraslo v relativno samostojno in monetizi-rano specializacijo. Vilma Malečkar je gradivo za svojo raziskavo, v kateri je obdelala okrog 40 brkinskih krajev, dobila v poročnih matičnih knjigah v Ilirski Bistrici in od informatorjev na terenu, vsebinsko pa ga je zaokrožila v sedmih poglavjih (Poročni sistemi, strategije in prakse; Metodologija raziskovanja in interpretacija gradiva; Splošen pregled Brkinov in Zadrskega zaledja; Trgovske povezave med Brkini in Zadrskim zaledjem; Poročne migracije žensk iz Dalmacije v Brkine v 20. stoletju; Življenje Dalmatink v Brkinih; Druga generacija).Njena študija prinaša relevantna spoznanja o kulturnih ozadjih motivov, ki so to migracijo omogočili ter olajšali, prav tako pa je pomemben njen diskurz o položaju dalmatinskih nevest v kulturno drugačnem brkinskem okolju ter o refleksiji tega položaja v naslednji generaciji - otrok iz mešanih zakonov. Migracijski tokovi ob vzhodni Jadranski obali in njenem zaledju so bili od nekdaj zelo živahni, prispevali pa so tudi h krepitvi multikulturnos-ti, ki pa je žal celo v današnjih časih občasno ignorirana, nerazumljena ali celo zlorabljena v politikantske namene. Slavko Gaberc Novo pri celjski Mohorjevi družbi Z romanom Ob babilonski reki je Alojz Rebula segel v epilog državljanske vojne na Slovenskem, eno izmed travm, ki je še vedno vir polemičnih razprav med Slovenci. Življenje v povojni Nemčiji, ki je še vedno odprta rana, pa je snov romana Zgodba gospoda Sommerja Patricka Süskinda. Obe deli sta izšli pri celjski Mohorjevi družbi. Ob tem je izšla še zbirka poezij Temnogozdni akordi »slovenskega pesnika z japonskih otokov« Vladimirja Kosa.Zamisel za knjigo Ob babilonski reki je dolgo živela v Rebuli, tako kot zavest o strahotni tragediji, s katero se je zaključila državljanska vojna. »Že v študentskih časih je legla name senca tega strahotnega dogodka, ostal je v središču mojega zanimanja, sledil sem mu z vseh mogočih strani, vendar se mu nisem upal približati. Vprašanje je bilo, kako zagrabiti to strašno snov. Čutil pa sem, da ta snov ni bila pokopana, ampak je tlela v slovenski zavesti,« je na predstavitvi pojasnil akademik Rebula. Avtor je s knjigo skušal na umetniški način prikazati resnico in se pri tem distancirati od političnih vrednot in dogajanja. Za podlago si je vzel dokumentarno snov - spominske zapise, iz katerih je jemal odlomke. Zaradi distance do žgoče snovi pa je za glavnega junaka izbral tujca, Angleža, humanitarnega delavca v taboriščih na Koroškem. (STA) Zbiranje predlogov za najboljši prvenec Tudi letos bodo na novembrskem slovenskem knjižnem sejmu podelili nagrado za najboljši prvenec, ki je izšel v zadnjem letu. Društvo slovenskih pisateljev (DSP) poziva založbe in samozaložnike, ki so oziroma bodo od 1. novembra 2006 do letošnjega 31. oktobra izdali prvo literarno delo avtorja ali avtorice, da svoje predloge s priloženimi tremi izvodi knjige najkasneje do 1. oktobra pošljejo na naslov DSP, Tomšičeva 12.Nagrajeno delo bo izbrala komisija DSP v sestavi Andrej Brvar, Robert Titan Felix, Jurij Hudolin, Aleš Šteger in Milan Vin-cetič. Podelitev nagrade za najboljši prvenec bo predvidoma na odprtju Slovenskega knjižnega sejma, 27. novembra v Cankarjevem domu. (STA) Prvi festival Mladinske knjige Pri Mladinski knjigi so se večkrat spraševali, kako predstaviti raznoliko dejavnost, ki jo opravljajo. Na Slovenskem knjižnem sejmu in podobnih prireditvah s prostorom, ki jim je odmerjen, ni mogoče predstaviti celoletne produkcije, omejeni so tudi v knjigarnah. Zato so se odločili pripraviti 1. festival Mladinske knjige, ki bo od 21. do 23. septembra na Gospodarskem razstavišču prikazal vse, s čimer se ukvarjajo.Mladinska knjiga želi na 2200 kvadratnih metrih predstaviti vse svoje programe, vendar ne zgolj v razstavni obliki, ampak se bodo posvetili tudi doživljanju obiskovalcev, srečevanju z avtorji in uredniki, z vsem procesom dogajanja ob knjigi, je na včerajšnji predstavitvi festivala dejal glavni direktor Mladinske knjige Milan Matos. Festival je namenjen vsem, ki se želijo srečati s knjigo in njenimi ustvarjalci, pa tudi z revijami, knjigotržci, z galerijo Ars in z antikvarno dejavnostjo. Skupina Mladinska knjiga se namreč ob založništvu ukvarja tudi s trgovino, knjigotrštvom, papirništvom, biro opremo, antikvariatom, galerijo Ars, galerijo Sončnica, centrom Oxford in razstavo Frankfurt po Fran-kfurtu, torej z dejavnostjo uvoza in posredovanja tujih knjig. Vse ciljne skupine, od najmlajših do dedkov in babic, bodo imele na festivalu priložnost spoznati junake Mladinske knjige v živo, denimo Muco Copatarico, ki letos praznuje 50. obletnico, Škrata Zgubo in Mačka Murija. Na drugi strani bodo potekali pogovori z avtorji Deso Muck, Milanom Dekle-vo, Bogdanom Novakom in Brankom Gradišnikom, na ogled bodo arhivske knjige, ki bodo tudi na prodaj, potekala bo dražba starih knjig in tiskov iz Trubarjevega antikvariata. (STA) / SLOVENIJA Petek, 14. septembra 2007 13 konferenca o klimatskih spremembah - Sklepna beseda predsednika vlade Prodija Spoštovanje okolja lahko predstavlja dejavnik razvoja Konferenca odobrila Manifest o okolju in načrt trinajstih akcij trajnostnega prilagajanja smrt Gaetano Arfe RIM -V starosti 82 let je včeraj umrl Gaetano Arfe, eden najbolj prizadevnih italijanskih politikov za pravice jezikovnih manjšin. Rodil se je 12. novembra 1925 v občini Somma Vesuviana pri Neaplju in se še kot dijak vključil v gibanje Giustizia e Liberta ter nato v partizansko gibanje. Takoj po vojni je diplomiral iz zgodovine in postal kasneje profesor sodobne zgodovine in zgodovine političnih strank na univerzi v Firencah. Že leta 1945 se je včlanil v socialistično stranko, kjer je bil eden najtesnejših sodelavcev Pietra Nennija, pa tudi glavni urednik strankinega glasila Avanti. Prvič je bil izvoljen v parlament leta 1972, v senat, na naslednjih volitvah 1976 pa v poslansko zbornico. Leta 1979 je bil na prvih volitvah izvoljen v evropski parlament, in sicer v okrožju severovzhodne Italije. Zaradi sporov z Bettinom Craxijem je leta 1985 izstopil iz socialistične stranke, tri leta kasneje pa je bil izvoljen v senat kot neodvisen na listi KPI. Gaetano Arfe je namenil veliko truda problematiki jezikovnih manj šin. Znan je predvsem kot poročevalec prve resolucije evropskega parlamenta o manjšinskih jezikih, ki je bila sprejeta 16. oktobra 1981 in ki predstavlja začetek ob -ravnavanja manjšinskih vprašanj v evropskem merilu. Ta resolucija je bila tudi spodbuda za Svet Evrope, da je izdelal listino o manjšinskih ali regionalnih jezikih, evropska komisija pa je, prav tako na osnovi te resolucije, namenila prva sredstva za projekte s področja zaščite manjšinskih jezikov. RIM - »Potrebno je novo zavezništvo z naravo.« Tako je povedal predsednik vlade Romano Prodi, ko je sinoči sklenil prvo italijansko nacionalno konferenco o klimatskih spremembah. Dvodnevno zasedanje sta priredila Ministrstvo za okolje in Agencija za zaščito okolja, odvijalo se je v palači Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) v Rimu, udeležilo pa se gaje kakih 2 tisoč strokovnjakov. Prodi je v svoji sklepni besedi poudaril, da spoštovanja okoljskih predpisov ne smemo jemati le kot breme ali strošek. »Spoštovanje okolja lahko predstavlja tudi dejavnik razvoja. Nekatere države se tega že zavedajo in dosegajo izredne ekonomske rezultate,« je dejal. Ministrski predsednik je nadalje ugotovil, da so klimatske spremembe okoljski problem številka ena na globalni ravni. Nujno moramo kaj storiti, in to v dveh temeljnih smereh: po eni strani moramo kolikor mogoče omejiti podnebne spremembe, po drugi strani pa se moramo prilagoditi spremenjenim razmeram. To posebno ve- liberalizacija Črpalkarji bodo 15 dni stavkali RIM - Bencinski črpalkarji bodo 15 dni stavkali v znak pro tes -ta proti odloku ministra za proizvodne dejavnosti Pierluigija Bersa-nija o liberalizaciji prodaje bencina. Stavko sta oklicala zveza upraviteljev bencinskih črpalk Figisc-Confcommercio in sindikat črpal-karjev Fegica-Cisl, natančen koledar vzdržanja od dela pa bosta objavila v prihodnjih dneh. Kot sta Figisc in Fegica pojas -nila v sporočilu za javnost, je protest posebno uperjen proti nekaterim amandmajem k Bersanijevemu odloku, ki jih je vlada predložila v senatu. Eden od teh naj bi popolnoma sprostil urnike obratovanja črpalk, drugi pa naj bi ukinjali norme, ki so doslej vsaj nekoliko varovale črpalkarje pred premočjo naftnih družb. »To nima nič opraviti z modernizacijo države, pa tudi ne s tržiščem in z interesom potrošnikov,« je še rečeno v no ti za tisk. lja za Italijo, kjer je pojav globalnega segrevanja posebno izrazit. Konferenca je odobrila dva temeljna dokumenta: Manifest o podnebju in Trinajst akcij za trajnostno prilagajanje. Oba dokumenta je vpričo Prodija prebral minister za okolje Alfonso Pecoraro Sca-nio. Manifest obsega pet točk oz. obvez. Italija naj bi tako čim prej sprejela nacionalni načrt za prilagajanje klimatskim spremembam, spoštovala naj bi Kiotski protokol o omejitvi emisij toplogrednih plinov, pa tudi še strožja določila, ki jih je na tem področju sprejela Evropska unija. Agencija za zaščito okolja naj bi po nemškem zgledu prevzela vse pristojnosti v zvezi z ocenjevanjem vpliva klimatskih sprememb na okolje ter s prilagajanjem nanje. Nazadnje dokument govori o pomoči revnim državam na poti do okolju prijaznejšega razvoja. Trinajst akcij za trajnostno prilagajanje pa gredo od preučevanja podnebnih sprememb in njihovih posledic do varčevanja z vodo in energijo, od razvijanja ekološkega ribolova do usposabljanja zdrav- stvenega sistema, ki naj bo novim izzivom. V tej zvezi je na konferenci posebno odjeknil podatek Svetovne zdravstvene organizacije, po katerem naj bi se za vsako stopinjo povišane povprečne temperature 3-odstotno povečala umrljivost. Sicer pa se vse skupaj ne sme reducirati na dobre namene. Prodi je v svojem nastopu poudaril, da bo že snujoči se finančni zakon za leto 2008 obsegal nekatere pomembne novosti, in to trojne narave: za energetsko varčevanje, za spodbujanje uporabe obnovljivih energetskih virov in za zagotovitev energetske oskrbe. Na včerajšnjem delu konference je udeležence nagovoril tudi predsednik senata Franco Marini, pri okrogli mizi pa so sodelovali predstavniki vlade in opozicije, med temi ministra za gospodarski razvoj Pierluigi Bersani in za raziskovanje Fabio Mussi ter bivši minister za okolje Altero Matteoli. Na dan je prišla potreba, da bi osnovali omizje za skupno iskanje rešitev, saj je okoljska varnost v interesu vseh. provokacija - Podpredsednik senata Calderoli: »Dan prašiča« proti gradnji mošej RIM - Podpredsednik senata in koordinator krajevnih tajništev SL Roberto Calderoli si je privoščil spet žaljivo provokacijo na rovaš muslimanov. Odboru proti gradnji mošeje v Bologni je predlagal, naj na predvideni lokaciji za gradnjo priredi »dan prašiča« (»Maiale-day«), na katerem bi tekmovali najboljši primerki prašičev. Pristavil je, daje osebno na razpolago za sprehod s prašičem po lokaciji. Kot je sam pojasnil, je nekoč na tak način preprečil, da bi gradili mošejo v Lodiju. Za muslimane je namreč kraj, na katerega stopi prašič, okužen. Calderoli je svojo provokacijo skušal utemeljiti, rekoč, da so mošeje v Italiji v resnici teroristična središča. V tem se mu je pridružil voditelj gibanja La destra Francesco Storace, po mnenju katerega je treba doseči, da bi gradnje mošej urejale vsedržavne norme. Po Storacejevem prepričanju bi morala biti gradnja mošej vezana na dovoljenje notranjega ministrstva, poleg tega pa bi imami morali pridigati v italijanščini. Gradnja mošeje v Bologni je že dalj časa jabolko spora. Proti načrtu so se izrekli krajevni predstavniki desničarskih strank in Roberto Calderoli raznih verskih gibanj. Tudi po mnenju bolonj-ske škofije naj bi bila gradnja mošeje neprimerna. Zaradi protestov je občinski odbor nameraval zamrzniti načrt za dve leti, toda župan Sergio Cofferati je naposled zavrnil ta predlog. Calderoli ima za seboj že nekaj takšnih provokacij. Pol drugo leto od tega se je na televizijski oddaji Matrix pojavil v majici z vi-njeto o Mohamedu. Tedaj je bil še pravosodni minister, čeprav v odstopu. »Potegavščina« je izzvala ostre proteste v muslimanskem svetu. V libijskem Bengaziju je v demonstraciji umrlo 11 ljudi, 25 pa je bilo ranjenih. Mastella z državnim letalom na dirko v Monzi RIM - V ponedeljek so italijanski športni časopisi objavili fotografije obiska italijanskega pravosodnega ministra Clementeja Mastelle na dirki formule ena v Monzi: posneli so ga, kako se je srečal z »gospodarjem« velikega avtomobilskega cirkusa Berniem Ecclestonom in tudi, kako je nagradil zmagovalca Fernanda Alonsa. Včeraj je tednik l'Espresso z drugimi fotografijami pokazal, kako je minister Mastella prispel do Monze: z državnim letalom Airbus z 48 sedeži, skupno s sinom Eliom, osebnim tajnikom in tudi nekaterimi drugimi sodelavci in prijatelji. Na slikah je prikazan ministrov prihod na milansko letališče Linate, od koder je Mastella odletel do Monze z zasebnim helikoperjem Agusta 109. Po tednikovi oceni naj bi polet z rimskega letališča Ciampino do Salerna (kjer so se vkrcali minister in njegovi) ter od Salerna do Milana (vključno s stroki za pet članov posadke) stal državno blagajno kakih 20 tisoč evrov. Minister Mastella je na pisanje (in fotografije) tednika l'Espresso odgovoril, da je bil v Monzi na »uradnem obisku« in dodal, da »pravosodni minister ne more iz varnostnih razlogov potovati kot navadni državljani«. Vprašanje pa je, zakaj so - poleg ministra - na državnem letalu potovali tudi sin in nekateri prijatelji... »Stavka paštašute« RIM - Marsikateri italijanski državljan je včeraj shujšal. Ne tisti, ki ga imajo že itak kaj malo pod palcem, in zadnje čase hujšajo vsak dan, temveč tisti, ki so se odzvali vabilu združenj potrošnikov in se udeležili tako imenovane »stavke paštašute«. Akcijo so oklicali iz protesta proti vse večji draginji. Osrednjo manifestacijo so priredili na trgu pred poslansko zbornico, kjer so predstavniki združenj razdeljevali kruh, pašto in mleko potrebnim, da bi tako konkretno opozorili na vse hujšo socialno ujmo. Preiskava o don Gelminiju: premestili javnega tožilca RIM - Višji sodni svet je premestil javnega tožilca iz Ternija Carla Mario Scipia, ki je skupaj s kolegico Barbaro Mazzullo vodil preiskavo o domnevnih spolnih zlorabah ustanovitelja Skupnosti Incontro don Pierina Gelminija nad nekaterimi gosti te solidarnostne strukture. Njegovo mesto bo prevzel nekdanji tožilec iz Perugie Fausto Cardella, ki je vložil priziv zoper nad imenovanje Scipia za vodjo tožilstva v Ter-niju. prevozi - Italijanski prevoznik v zadnjem polletju znižal zgubo na 211 milijonov evrov Alitalia načrtuje krčenje letov iz Milana, pa namerava vskočiti irski nizkocenovni na njeno mesto prevoznik Ryanair MILANO - Irski nizkocenovni letalski prevoznik Ryanair namerava v odprtje novih povezav z dveh milanskih letališč vložiti 1,26 milijarde dolarjev (908 milijonov evrov). Družba želi začeti s povezavami z glavnega milanskega letališča Malpensa in razširiti svojo prisotnost na manjšem milanskem letališču Ori-o al Serio. S predstavniki glavnega milanskega letališča se bo Ryanair sestal danes. V Rya-nairu pravijo, da so se tako odzvali na načrte italijanskega prevoznika Alitalia, ki namerava ukiniti do 140 letov na glavno milansko letališče, s čimer želi zmanjšati stroške. Ryanair bi imel na letališču Malpensa do leta 2010 bazo za 12 letal, v kar bi vložil 840 milijonov dolarjev (605 milijonov evrov), v Ori-o al Serio, kjer bi do leta 2012 sedanjim štirim letalom, ki vozijo na 39 linijah, dodal še šest svojih letal, pa 420 milijonov dolarjev (303 milijone evrov). Medtem se je včeraj razvedelo, daje Alitalia v prvem polletju znižala izgubo z lanskih 220,2 milijona evrov na 211,1 milijona evrov. Kot pravijo v družbi, imajo denarnih rezerv še za leto dni obratovanja. Prihodek se je v prvih šestih mesecih letos v primerjavi z enakim ob- dobjem lani povišal za 3,1 odstotka na 2,31 milijarde evrov, vendar pa so se povišali tudi stroški poslovanja, in sicer za tri odstotke na 2,44 milijarde evrov. V družbi niso povedali, kako napreduje iskanje kupca za 49,9-odstotni državni delež v družbi. V sredo so zanikali pisanje časnikov, da se pogovarjajo z Air France-KLM, ki ga analitiki omenjajo kot najverjetnejšega kupca. Vodstvo družbe naj bi s pomočjo finančnega svetovalca Citigroup do konca meseca opredelilo potencialne kupce, med katerimi naj bi bili družba TPG, zasebni italijanski letalski prevoznik Air One in ruski prevoznik Aeroflot. Alitaliaje avgusta sporočila, daje bil čisti dolg družbe konec julija 1,05 milijarde evrov, medtem ko seje tržna kapitalizacija od začetka leta znižala za 20 odstotkov na nekaj manj kot 1,2 milijarde evrov. Program prestrukturiranja predvideva zmanjšanje števila letov z milanskega letališča, kar pa naj bi po mnenju analitikov odvrnilo nekatere potencialne kupce. Alitalia in Air France-KLM sta že povezani z navzkrižnim lastništvom; vsaka družba ima v drugi dvoodstotni delež. Predsednik Alitalie Maurizio Prato ansa 1 4 Četrtek, 13. septembra 2007 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Sovodnje, Doberdob in Števerjan še brez dvojezičnih izkaznic Podjetje INSIEL čaka na zeleno luč goriške občine Pristojni urad:»Razčistiti je treba, aH je res goriška občina odgovorna za izdajo pisne avtorizacije« Če ne bo dodatnih birokratskih zapletov, bodo občine Doberdob, Števerjan in Sovodnje v kratkem lahko začele izdajati dvojezične slovenske izkaznice. Družba INSIEL, ki razpolaga s potrebno računalniško programsko opremo, potrebuje le še avtorizacijo goriške občine, ki je nosilec projekta. Ko bo iz pristojnega občinskega urada prišel dokument, s katerim bo občina Gorica sprejela ponudbe, ki jih je računalniško podjetje INSIEL poslalo trem slovenskim občinam, bo končno premoščena zadnja ovira. Na tržaškem uradu INSIEL-a so povedali, da so v zadnjih dneh avgusta posredovali funkcionarju, kije zadolžen za kontakte med računalniškim podjetjem, tremi slovenskimi občinami in občino Gorica, zahtevo po pisnem pooblastilu goriške občine. »Trem občinam smo že pred časom poslali našo ponudbo, za finančno kritje pa je odgovorna občina Gorica,« so pojasnili na podjetju INSIEL in dodali, da brez pisne avtorizacije iz Gorice ne morejo usposobiti programske opreme treh slovenskih občin. »V Sovodnjah, Števerjanu in Doberdobu so vso potrebno dokumentacijo uredili, sedaj pa je na vrsti še pristojni goriški urad,« je povedal občinski funkcionar Riccardo Masoni. Iz urada goriške občine za stike z jezikovnimi manjšinami so včeraj zagotovili, da so bili obveščeni o zahtevi podjetja in zadevo že preverjajo. »V teh dneh ocenjujemo dokumentacijo. Razčistiti je namreč treba, ali je res goriška občina pristojna za izdajo te pisne avtorizacije. Gradivo bomo preučili v kratkem tako, da bomo čim prej premaknili postopek z mrtve točke,« je poudarila zaposlena v uradu goriške občine za stike z jezikovnimi manjšinami Raffaella Polmonari. Župani treh slovenskih občin medtem nestrpno pričakujejo, da bodo lahko nudili občanom dodatno storitev. Do izdajanja slovensko-italijanskih papirnatih izkaznic, na področju katerih je ob -čina Gorica opravila pionirsko delo, bi namreč v Sovodnjah, Doberdobu in Števerjanu po napovedih moralo priti že julija. Maja je bivši goriški odbornik Silvan Primosig uradno predal trem občinam papirnate vzorce obrazcev in vso potrebno dokumentacijo, nato pa se je pri birokraciji nekaj zataknilo. »Mi smo okusi ob meji Francoske dobrote za sladokusce Goriška manifestacija Okusi ob meji bo letos tudi francosko obarvana. Na trgu Sant'Antonio bodo namreč med 28. in 30. septembrom gurmanom na voljo francoski siri, gosja jetra, provansalske dobrote in mnoge druge poslastice, katerih okuse bodo še dodatno ovrednotila vina iz Burgundije, dežel Bor de a ux in Cham pagne ter province Touraine. Pokušnja teh in dru gih dob rot bo potekala v šotorih, ki jih bodo postavili na tr gu Sant'An toni o, pa tudi v res -tavracijah tega privlačnega predela mesta. »Široko ponudbo je omogo či lo do bro sode lo vanje z last ni ki lo kalov tr ga Sant'Antonio. Cilj je ovrednotenje goriškega gostinskega sektorja,« je pove dal ob čin ski odbor -nik An toni o Deve tag, ki skrbi za organizacijo tridnevne goriške manifestacije. Hadrijan Corsi bumbaca Igor Petejan bumbaca Paolo Vizintin bumbaca naredili vse potrebne korake. Zdi se, da se je postopek blokiral na goriški občini,« je povedal sovodenjski župan Igor Petejan. Župan občine Števerjan Hadri-jan Cor si je me nil, da se za zamuda mi skrivajo tudi tehnični problemi, kijih mora rešiti podjetje. »Seveda nisem zadovoljen, saj se zadeva vleče že mesece. V naši občini je v zvezi s slovensko-italijan-skimi osebnimi izkaznicami kar nekaj zanimanja in pričakovanja, mediji so namreč veliko poročali o tem.« Tudi dober-dobski župan Paolo Vizintin je izrazil željo, da bodo na uradu goriške občine hitro rešili problem. »Gre za izdajo preprostega akta, zato verjamem, da bo pristojni urad imel pozitiven pristop in bo v nekaj dneh poskrbel zanj,« je zaključil Vizintin. Aleksija Ambrosi podgora - Bandelj o nerešenih vprašanjih »Strugo Soče morajo očistiti« Pri Podgori ostaline starega jezu ovirajo pretok vode bumbaca »Predel Soče pri Podgori je v zaskrbljujočem stanju. V strugi se je v bližini mosta nabralo veliko peska, odpadkov in vejevja. Zaradi nakopičenega materiala se v primeru obilnih padavin vodostaj pretirano dvigne. Pretok vode ovirajo tudi ostaline starega jezu, ki seje porušil pred leti. Namesto tega so pod mostom zgradili nov jez, starih ostalin pa niso odstranili.« Na zanemarjenost soške struge pri Podgori opozarja predsednik tamkajšnjega okrožnega sveta Walter Bandelj. Le-ta je v zadnjih letih že večkrat predstavil problem deželni upravi FJK, do rešitve pa ni še prišlo. Po Bandljevih besedah obstaja ob estetskem problemu tudi stvarna nevarnost, saj je visok vodostaj v preteklosti že povzročil težave nekaterim občanom. »Zgodilo se je leta 1997, voda se je zaradi obilnega dežja dvignila skoraj do hiš,« se spominja predsednik krajevnega sveta, ki je junija 2006 z deželnim svetnikom Mirkom Špacapanom opozoril na vprašanje soške struge in jezu tudi deželne- ga odbornika Gianfranca Morettona. »Iz deželnega urada za javna dela v Gorici smo takrat dobili pismo, v katerem so funkcionarji ocenili, da ostanki jezu ne povzročajo težav. Dejstva kažejo, da ni tako, zato se bomo morali v prihodnje ponovno obrniti na deželo,« pravi Bandelj. Predsednik krajevnega sveta je opozoril tudi na nekatera druga odprta vprašanja. »Nerešen ostaja v prvi vrsti problem pomanjkanja prostora na pokopališču: nujna je širitev,« je podčrtal Bandelj. Po njegovih besedah pričakujejo v Podgori še celo vrsto javnih del, začenši od gradnje kanalizacije v ulici Brigata Cuneo. »Ob tem bo potrebno asfaltirati ulici Grappate in Sottomonte ter preostali del ulice Brigata Cuneo,« je povedal Bandelj in dodal: »V teh dneh sem na pobudo podpredsednice krajevnega sveta Caterine Ambrosi poslal na občinski urad za promet tudi prošnjo za označitev prehoda za pešce pri avtobusni postaji v ulici Brigata Cuneo.« (Ale) Finale nagrade Lipizer Danes in jutri bo v goriškem deželnem avditoriju potekal finale natečaja za mednarodno nagrado Lipizer. Od 20.30 naprej se bodo ob spremljavi orkestra Constantinescu pomerili sledeči violinisti: Bae Wonhyee iz Južne Koreje, Bir-ringer Lea Carola iz Nemčije, Kim Eung Soo iz Južne Koreje, Khrystyna Krekhovetska iz Ukrajine, Lee James Han Bin iz Južne Koreje in Rusanda Pan-fili iz Moldavije. September 1947, Italija Goriška občinska uprava se bo danes, jutri in v nedeljo z raznimi pobudami spomnila 60-letnice vrnitve Gorice Italiji. Danes ob 11. uri bosta župan Etto-re Romoli in odbornik Antonio Deve-tag podelila priznanje šestim ameriškim veteranom, ki so pripadali ameriški brigadi Blue Devil in so bili septembra 1947 v Gorici. Ob 12.30 bodo v deželnem avditoriju odprli fotografsko razstavo z naslovom »Arrivano! Settembre 1947: ritorna l'Italia« v priredbi goriškega Krožka svobode; ob 18. uri bo v mali dvorani gledališča Verdi konferenca na isto temo. Mednarodni turnir v košarki Dijaški dom Simon Gregorčič organizira jutri in v nedeljo tretjo izvedbo mednarodnega turnirja v košarki Dijaški dom Simon Gregorčič, letos namenjeno fantom pod 15. letom. Turnirja se bo udeležilo šest ekip iz Slovenije in Italije. Na povabilo so se poleg selekcije ZSŠD v Italiji odzvale še goriška Ardita, KK Nova Gorica, Petrarca Padova ter Don Bosco iz Trsta. Na povabilo se je odzvala tudi ekipa Union Olimpije Ljubljana, kar bo turnir postavilo pod slovenske in italijanske medijske reflektorje. Prireditelji bodo poskrbeli za pogostitev ekip, ki bodo nameščene v dijaškem domu v Novi Gorici. Turnir bo na novem igrišču Dijaškega doma, ob slabem vremenu pa v Kulturnem domu. Tekme bodo jutri popoldne ter v nedeljo cel dan. Od 15. ure bodo na vrsti finalne tekme. Tekma za prvo mesto je predvidena ob 17.15, sledilo bo nagrajevanje. Mladinski turnir v Gabrjah Danes popoldne se v Gabrjah začenja mladinski nogometni turnir, ki ga KD Skala prireja v sodelovanju z nogometnim društvom Monfalcone. Pobuda bo trajala tri dni, na igrišču za sedežem društva pa se bo v nogometnih tekmah pomerilo približno 250 otrok med 6. in 12. letom. Danes bo od 16.30 dalje potekal turnir začetnikov, jutri bo na vrsti nogometna šola najmlajših, v nedeljo pa bo manifestacijo zaključil turnir cicibanov z nagrajevanjem. nova gorica - V Škrabčevi knjižnici odprli razstavo Svetih pisem Dvesto prevodov v dvanajstih jezikih Najstarejši je latinski prevod iz leta 1548, prvi prevod v slovenščino, ki ga knjižnica hrani, pa je Japljev iz leta 1791 V Škrabčevi knjižnici v samostanu Kostanjevica v Novi Gorici so ob letu Svetega pisma pripravili razstavo iz knjižničnega bogastva, ki vsebuje svetopisemska besedila, komentarje in razlage. Knjižnica hrani nekaj manj kot sedem sto enot s to tema ti ko, od tega je dves to pre -vo dov Sve tega pis ma v dva najst jezikov. Obis ko val cu so med drugim na vpogled knjige v hebrejščini, arabščini, kitajščini in furlanščini. Seveda na razstavi niso na ogled postavljena vsa dela, kajti prostora je v samostanski dvorani za to premalo. Najstarejši je latinski prevod iz leta 1548, prvi prevod v slovenščino, ki ga knjižnica hrani pa je Japljev iz leta 1791. Zastopani so tudi kasnejši prevodi in bogato gradivo študij in komentarjev, ki podrobneje seznanjajo in sedanjemu času primerno uvajajo ali pa spremljajo pri proučevanju knjige vseh knjig. Namen razstave je, kot je povedal gvardijan samostana David Štrumpf, ljudem pomagati, da se bodo vedno bolj in z vedno večjim pridom za njihovo duhovno življenje poglabljali v Božje sveto pismo, ki je posredovano ne le ustno preko duhovnih voditeljev in učiteljev v veri, temveč tudi pisno in tiskano. Z razstavo želijo, da se Sveto pismo globlje in trdneje vtisne v spomin, predvsem pa, da je vedno pri roki, kar je tudi namen razglasitve letošnjega leta za leto Svetega pisma. Razstava bo na ogled do srede, 26. septembra, vsak dan med 9. in 12. uro ter med 15. in 17. uro. (sj) Latinski prevod Svetega pisma na ogled v Škrabčevi knjižnici foto s. j. / RADIO IN TV SPORED Petek, 14. septembra 2007 15 tržič - Antonaci vložil resolucijo v zvezi z zakonoma 482/1999 in 38/2001 Dvanajst svetnikov zahteva izključitev iz območja zaščite Poleg desne sredine je dokument podpisal tudi načelnik Marjetice Murgia »Župana Gianfranca Pizzolitta pozivam, naj od deželne vlade in od paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine zahteva izključitev Tržiča iz seznama občin, v katerih se izvajata zaščitna zakona 482/1999 in 38/2001.« Resolucijo z omenjeno zahtevo je včeraj vložil tržiški občinski svetnik mešane skupine Giuliano Antonaci, dokument pa je doslej podpisalo še drugih enajst občinskih svetnikov. Poleg Antonacija, ki se pri svoji zahtevi sklicuje na četrti člen zakona 38, so se za izključitev Tržiča iz območja zaščite izrekli Giorgio Pacor, Ric-cardo Grassilli, Cesare Calzolari, Letiz-ia Bos carol in Gi u seppe Ni coli iz vrst stranke Forza Italia, pripadnici Nacionalnega zavezništva Lionella Zanolla in Karen Suzana Pusateri, »ligaša« Sergio Pacor in Federico Razzini, svetnik liste Monfalcone citta comune Maurizio Vol-pato ter načelnik svetniške skupine Marjetice Antonello Murgia. Ob teh naj bi v prihodnjih dneh dokument podprla še dva svetnika Marjetice. »V zvezi z izvajanjem zakonov 482/1999 in 38/2001 in z zaščito slovenske in furlanske jezikovne skupnosti na območju tržiške občine sem odločil, da tudi sam - in brez vsakršnih predsodkov - zavzamem svoje stališče,« je včeraj poudaril Antonaci in pojasnil, da želi z resolucijo spodbuditi razpravo v občinskem svetu. »Med razpravo bom predlagal, da naj se ohrani, kar je bilo doslej narejenega za zaščito jezikovnih manjšin, v prvi vrsti slovenske narodne skupnosti. Ob tem se bom zavzel za pripravo občinskega pravilnika, ki naj potrdi sedanjo stopnjo zaščite, vendar naj obenem prepreči popolno izvajanje zaščitnih norm, saj bi ga večina Tržičanov ne razumela,« je pojasnil Antonaci. Po njegovem mnenju se s predlaganim sklepom strinja večina Tržičanov, ki radi sprejmejo sočloveka druge kulture, ne glede na to pa ostajajo »Bezjaki, to se pravi Italijani«. Za morebitno odobritev oz. zavrnitev resolucije bo treba počakati na prihodnje zasedanje občinskega sveta, že sedaj pa je jasno, da Antonacijev predlog opozarja na več političnih neskladnosti. Resolucijo je namreč podprl tudi Riccardo Grassili (Forza Italia), ki je leta 2000 podpisal dokument, s katerim je tržiška občina prosila goriško pokrajino za vključitev v območje izvajanja zakona 482/1999. Poleg njega so se pred sedmi mi le ti v ko rist zašči te izrekli ob čin -ski svetniki Gianfranco Pizzolitto (le-ta je bil leta 2002 izvoljen za župana, letos pa je bil na tem mestu potrjen), Stefano Tržiško županstvo bumbaca Piredda in Giuseppe Torraco iz vrst Levih demokratov, Paola Benes (Partito popolare italiano), Licia Morsolin (Komunistična prenova) in Graziano Bene-detti (Onda). Grassilijev podpis dokumenta je svojčas pozitivno ocenila pokojna predsednica društva Tržič Ber-nardka Radetič, vendar se je občinski svetnik stranke Forza Italia kaj kmalu premislil. Leta 2002 Grasillija ni bilo med štirinajstimi podpisniki prošnje za vključitev Tržiča v območje izvajanja 38/2001, prav tako pa tega dokumenta ni podpisala Paola Benes, ki se je med tem časom pridružila svetniški skupini Insieme per Monfalcone. Na zadnjih upravnih volitvah je bila Benesova izvoljena na listi Marjetice; doslej še ni podpisala zahteve o izključitvi Tržiča iz območja zaščite, vendar naj bo po besedah Antonacija to storila v kratkem. Leta 2002 so prošnjo za vključitev Tržiča v območje izvajanja zakona 38/2001 podpisali svetniki Levih demokratov (razen Bruna Bonettija, kije kasneje zapustil večinske vrste), Italijanskih komunistov, Komunistične prenove, Severne lige in Državljanov za Tržič, sicer pa se je iz vrst Illyjeve stranke za zaščito izrekel edino Andrea Montagnani. Za zaključek naj povemo, da v tržiškem občinskem svetu sedi štirindvajset svetnikov. doberdob - Spremembe na čelu občine Dvojni odstop Gerin zapustil občinski odbor, Zulian pa občinski svet Claudio Gerin bumbaca Patrik Zulian bumbaca V Doberdobu je Claudio Gerin odstopil z mesta občinskega odbornika, Patrik Zulian pa z mesta občinskega svetnika. Oba pripadata Stranki komunistične prenove, za odstop pa sta se odločila iz osebnih razlogov. »Za mojo odločitvijo so izključno osebni razlogi, nič ni političnega,« je včeraj pojasnil Gerin, ki je odborniško mesto zapustil v začetku septembra. Podobno motivacijo je posredoval Zulian, kije izročil odstopno pismo županu 12. septembra; ob tem je bivši svetnik pojasnil, da ni bilo nobenih trenj z upravo oz. s svetniško skupino večine, kateri je pripadal. Župan Paolo Vizintin je vzel na znanje odstop odbornika in svetnika, ob tem pa poudaril, da se obema zahvaljuje za opravljeno delo. Po njegovih besedah bo nov odbornik imenovan v prihodnjih dneh. Namesto Zuliana bo v občinskem svetu sedela Zulejka Devetak, ki je bila na zadnjih upravnih volitvah prva na listi ne-izvoljenih kandidatov. Razstava antičnih čipk Drevi ob 18. uri bodo v bivši konjušnici palače Coronini Cronberg v Gorici odprli razstavo antičnih čipk z naslovom »Vanita e decoro«, ki bo na ogled do 30. novembra. Obiskovalci bodo lahko občudovali 66 ročno izdelanih okrasnih umetnin, ki sestavljajo eno izmed najbolj pomembnih zbirk goriške plemiške družine Coronini. Razstavljena bo tudi pet metrov dolga obroba iz svile iz polovice 18. stoletja, ki je najbolj dragocena čipka v zbirki. Odprli zabavišče Park Po letu in pol obnovitvenih del je družba Hit včeraj v Novi Gorici slovesno odprla prenovljeni igralniško-zabaviščni center Park. Hitova investicija, vredna 25 milijonov evrov, Novi Gorici dodaja še en center igre in zabave, ki zdaj sodi med največje in najsodobnejše v Evropi. Park bo odslej svojim obiskovalcem ponujal od najmodernejših iger na srečo (789 igralnih avtomatov, 36 igralnih miz, bingo) do atraktivnih koncertov, modnih revij in drugih zabavnih programov v prireditvenem delu centra, vse do prvovrstne kulinarike. Od odprtja leta 1984 doslej ga je obiskalo blizu 11 milijonov gostov, od tega samo letos, kljub obnovitvenim delom, 265.000. V njem je zaposlenih 490 oseb. Literatura na dvoru Bratina V okviru literarne pobude knjigarne Equilibri »Non c'e verso« bo drevi ob 18. uri na dvoru Bratina predstavitev knjige »Mondoserpente«. O delu bo spregovoril avtor, pisatelj Paolo Gru-gni. Ob 21. uri bodo na istem prizorišču na vrsti srečanje s pesniki Albertom Princisem, Doro Berzan, Silvio salvagnini in Marcom Maran-gonijem. Branje poezij bo s saksofonom spremljal Paolo Gregorig. Pobuda »non c'e verso« bo potekala tudi jutri. Ob 18. uri bo na vrsti srečanje s pisateljico Elviro Mujcic, ki bo predstavila knjigo »Al di la del caos. Cosa rimane dopo Srebrenica«. Za glasbeno spremljavo bosta poskrbela Gabriella Gabrielli in Mauro Punteri. Ob 21. uri je predviden koncert skupine Mauro Bon&Hot Exposure, gost večera pa bo beneška pesnica Laura Menichini. Koncert ciganske glasbe Drevi ob 21. uri bo v palači Attems-Petzenstein v Gorici koncert ciganske glasbe, ki ga prirejajo Pokrajinski muzeji. Občinstvo bosta prevzela violinist Alessandro Simonetto in harmonikar Roberto Daris. Po koncertu si bodo mogoče ogledati razstavo grafik Giovannija Piranesija, ki bo odprta do nedelje, 16. septembra. Pokrajinski muzeji obveščajo, da bo jutri potekal brezplačni vodeni ogled razstave. nova gorica - Zaključil se je niz poletnih prireditev družbe Hit v središču mesta Na plaži 150.000 obiskovalcev Ne glede na velik uspeh letošnje izvedbe so vse bolj glasni zagovorniki odmevnejšega kulturnega festivala, ki naj ne bi temeljil zgolj na zabavnih in športnih dogodkih V nedeljo, 9. septembra, je novogo-riško podjetje Hit zaprlo poletno plažo, ki je od 21. ju ni ja vsak dan ponudi la kon cert, modno revijo, športno tekmovanje, delavnico, projekcijo filma ali kaj drugega. Letos je plažo obiskalo 150.000 ljudi; samo zadnji vikend so ob prireditvah ob prazniku mestne občine Nova Gorica in proslavi ob 60-letnici priključitvi Primorske k matični domovini zabeležili več kot 20.000 obiskovalcev. Plažo so simbolično zaključili z ognjemetom in mega bingom, katerega glavna nagrada je bil avtomobil fiat cinquecento. Kot so nam povedali v Hitu, so se za izvedbo letošnje plaže odločili zaradi lanske dobre izkušnje, predvsem pa zaradi strategije družbe, ki želi s takšnimi projekti obogatiti in popestriti dogajanja v mestu. Kot je povedal Tilen Majnardi iz Hita, je družba zaradi svoje dejavnosti zelo vpeta v lokalno okolje, pri čemer je politika družbene odgovornosti eden pomembnejših elementov poslovanja. Za sožitje med gospodarsko dejavnostjo in vsakodnevnim ži- vljenjem meščanov, družba nameni letno več kot 4 milijone evrov. Večjih težav s pritožbami stanovalcev iz okoliških blokov letos ni bilo. V Društvu za kakovost bivanja sicer ves čas opozarjajo na hrup in na posledice izpostavljenosti hrupu, vendar je kot kaže njihov glas naletel na gluha ušesa. Vse bolj glasni pa so tisti, ki menijo, da koncept plaže in njen program podcenjujeta prebivalce Goriške in da mesto potrebuje festival, kakršne imajo po drugih mestih, kjer se srečujejo ljubitelji določene glasbene zvrsti, kjer se rojeva kultura druženja ob dogodkih, ki ime mesta ponesejo v druge kraje in izven meja. Z nekaj besedami skratka nekateri menijo, da plaža ne dosega nivoja, ki bi bil primeren za osrednje mestno dogajanje. O tem se veliko govori, marsikaj pa o tem piše tudi na spletu. Če pa gre verjeti anketi, ki jo je mestna občina v začetku poletja objavila na svojih spletnih straneh, je na vprašanje, ali vam je všeč poletna plaža, 66 odstotkov obiskovalcev spletne strani odgovorilo z »da«. Saška Jug Na travniku pred novogoriškim županstvom so se zvrstili številni koncerti fotos.j. 16 Petek, 14. septembra 2007 GORIŠKI PROSTOR / štandrež - Pri društvu Oton Župančič Odraščanje z glasbo Tečaj za otroke od tretjega leta starosti Pri štandreškem kulturnem društvu Oton Župančič prirejajo projekt z naslovom Odraščajmo z glasbo, s katerim želijo približati otroke glasbenemu ustvarjanju. »Najmlajšim želimo ponuditi možnost odkrivati, spoznavati, ustvarjati in doživljati glasbo s telesom, s čustvi, z razumom in preko igre,« pojasnjujejo iz društva Oton Župančič in nadaljujejo: »V okviru projekta se bomo lotili telesne, vokalne in zvočne improvizacije, ki otroku omogočajo, da se prosto izraža. Prosto tolčenje na glasbila se spremeni v množično ropotanje in pravo zmešnjavo zvokov. Ropot, ki ga otrok ustvarja, ima velik simbolični pomen, saj predstavlja uveljavljanje lastne prisotnosti. V tem primeru vaditelj dovoli, sprejema in razbremeni izbruh ropota, ki se polagoma izčrpa in postane zvočno izražanje. Isto se zgodi pri vokalnem in telesnem izražanju. Med vokalno improvizacijo se glas izraža preko krika, telo pa preko spontanega gibanja, ki ju je treba sprejemati in razbremeniti. Prav tako se tu- di ta faza sama po sebi polagoma izčrpa in je pomembna za sprostitev in uveljavitev glasu, kasneje besede in petja.« Ob prostem izražanju bodo na tečaju skrbeli tudi za vodeno izražanje, ki želi posredovati otroku določen glasbeni red. Učili se bodo najrazličnejših pesmi, igranja na glasbene instrumente in osnov zapisovanja not, ob tem bodo prisluhnili in tudi sami ustvarjali glasbene pravljice. Projekt, ki je namenjen otrokom od 3. leta starosti, si je zamislila in bo vodila Tanja Gaeta, vzgojiteljica v otroških jaslih in vaditeljica raznih otroških pev-sko-glasbenih skupin. Ob njej bo pri projektu sodelovala Sara Hoban, večletna vzgojiteljica na šoli Waldorf v Zagraju. Tečaj bo trajal od oktobra do maja, potekal pa bo v zgornjih prostorih kulturnega doma Andrej Budal na Pilošču v Štandrežu. Staršem, ki bi radi vpisali svoje otroke na tečaj, bosta na voljo dve informativni srečanji, ki bosta potekali v sredo, 26. septembra, in v ponedeljek, 1. oktobra, ob 19.30 v domu Budal. sovodnje - Rekordni ulov Namesto gob kapitalna postrv Peter Krašček in njegova vnukinja Vanessa s kapitalno soško postrvjo Namesto z gobami se je Peter Krašček iz Sovodenj konec avgusta vrnil domov s soško postrvjo, ki je tehtala pet kilogramov in pol, dolga pa je bila skoraj osemdeset centimetrov. Med sprehajanjem po bregu Soče, ki je ob koncu poletja in v jeseni bogat z gobami, je Krašček zagledal dve ribi, ki sta zaradi nenadnega znižanja vodostaja ostali ujeti v nekaj centimetrih globokem rokavu reke. Nad ribama - ob postrvi je plavala še dva kilograma težka podust - je letela jata galebov, ki so nestrpno čakali, da bi se rokav izsušil, takoj zatem pa bi se začela ptičja pojedina. Ptice so že nekajkrat kljunile v podustin hrbet, postrv pa je zbegano plavala sem ter tja, dokler je ni Krašček ujel in povlekel iz vode. Krašček je ribič od mladih let; nekoč sta bili po njegovih besedah Soča in Vipava precej različni od današnjih dni, saj je bil njun vodostaj čez vse leto občuteno višji. »Vode je bilo veliko več, danes pa v poletnih mesecih brez nobenih težav lahko bre-deš po nizki vodi z enega brega Soče do drugega,« pojasnjuje Krašček, ki je doslej ujel tudi več krapov, težkih od treh do štirih kilogramov, sicer pa se pogosto udeležuje tekmovanj, ki jih društvo športnih ribičev Vipava prireja v raznih umetnih jezercih. volčja draga Drevi Vasovanje televizije ViTel Prva zasebna televizija na Primorskem ViTel, ki ima svoj sedež v Dornberku, praznuje 15-letnico obstoja. Oddajati je namreč začela 8. avgusta leta 1992. Ob tej priložnosti prirejajo za vse zveste gledalce kot tudi vse, ki se radi zabavajo ob domači glasbi, poseben praznik z naslovom »Vasovanje«, ki bo drevi od 19. ure dalje pod šotorom v Volčji Dragi. Za zabavo bodo poskrbeli Beneški fantje, ansambel Ivana Benčine s prijatelji, harmonikarja Jože Gruden in Viktor Rupnik, ljudski pevci iz Lokovca ter ljubitelj narave in vsega lepega, Roman z Gore. Da bo vse teklo kot namazano, bosta skrbeli Mojca in Silvana, udeležbo pa je napovedal celo trikratni magister Trudnič. gradišče - Omissis 7 Na odru sodobno gledališče Danes se v Gradišču začenja mednarodni festival gledališča Omissis 7, ki ga že tretjič prireja kulturno združenje Mattato-ioscenico. Tridnevni praznik sodobnega gledališča, ki je namenjen umetnikom pod 35. letom, bo potekal na različnih prizoriščih. Danes ob 19. uri bo v vinoteki La Serenissima na vrsti odprtje, uro kasneje pa se bo že začela prva predstava. V palači Monte di Pieta bo nastopila skupina Pathosformel z igro »La timidezza delle ossa«. Ob 21. uri bo v dvorani Bergamas premi-erna predstavitev produkcije Marte Galan in Santiaga Maraville z naslovom »Melodrama«. Prvi dan gledališkega festivala se bo zaključil v galeriji Spazzapan, kjer bodo ob 22.30 predstavili inštalacijo »Against the motorized regime of speed« goriškega umetnika Micheleja Drascka in audio-vi-zualni projekt »Riverberi« Antonia Della Marina in Alessandre Zucchi. Manifestacijo omogočajo prispevki dežele Furlanije-Julijske krajine, goriške pokrajine, Fundacije Goriške hranilnice, Zadružne banke iz Ločnika, Koprivnega in Fare, ministrstva za mladinske politike in občine Gradišče. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.30 - 22.15 »I Simpson - Il film«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Sapo-ri e dissapori«. Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.10 »La ra-gazza del lago«. CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.00 -22.15 »Shrek Terzo«. Modra dvorana: 17.45 »Il dolce e l'ama-ro«; 20.00 - 20.20 »Io non sono qui«. Rumena dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Licenza di matrimonio«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.30 - 22.20 »I Simpson - Il film«. Dvorana 2: 16.00 - 21.30 »I Simpson -Il film«; 18.00 »Premonition«. Dvorana 3: 17.00 - 20.00 - 22.00 »Shrek Terzo«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Sapo-ri e dissapori«. Dvorana 5: 18.00 - 20.15 - 22.15 »L'ul-tima legione«. NOVA GORICA: 18.00 »Simpsonovi«; 20.00 »Transformerji«. S Izleti PEVSKI ZBOR KD SKALA iz Gabrij prireja enodnevni izlet z avtobusom v Borovnico pri Ljubljani v nedeljo, 23. septembra, z odhodom ob 7.30 izpred društvenega sedeža. Okrog 10. ure se bo skupina pohodnikov v Peklu podala na krožno pešpot, medtem ko si bo druga skupina ogledala muzej v gradu Bistra in Borovnico; izletnike bo sprejel župan Borovnice Franjo Modrijan. Za vse bo sledilo skupno kosilo. V popoldanskem času bo srečanje z domačimi pevci. Še so prosta mesta; cena znaša 30 evrov, informacije in prijave nudijo odborniki društva, posebej pa Branko Kuzmin (tel. 392-3393117). SPDG obvešča, da bo avtobus na planinsko srečanje v soboto, 15. septembra, odpeljal ob 6.30 iz Rožne doline (na slovenski strani); informacije za morebitna prosta mesta tel. 0481882079 (Vlado). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV organizira v nedeljo, 30. septembra, izlet v Škofjo Loko »Po poteh naših pesnikov in pisateljev - ogled Tavčarjeve domovine«. Za prijave in informacije pokličite na tržaški (040- 635626) oziroma goriški urad ZSKD (0481-531495). ¿j Čestitke Francesco in Andija je v sredo, 12. septembra, vendar štorklja obiskala in malo ESTER jima v naročje dala. Nona Leda in domači vsi se veselijo, čestitajo novim staršem in novorojenki pa v življenju vso srečo želijo. Kaja in Jan ji kličeta: »Dobrodošla najina mala sestrična!« □ Obvestila DRUŽBA ITALIJANSKIH POŠT sporoča, da s septembrom dalje velja zimski urnik poštnih uradov. Na korzu Verdi v Gorici je odprt od ponedeljka do sobote med 8.30 in 19. uro; z istim urnikom so od ponedeljka do petka odprti uradi v Krminu, Tržiču in Ron-kah, ki so na razpolago strankam tudi ob sobotah med 8.30 in 13. uro. Zimski urnik (8.30-13.45) velja tudi v Pod-gori, Koprivnem in Medeji. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da potekajo vaje ženskega pevskega zbora vsak ponedeljek ob 20. uri. GODBA KRAS iz Doberdoba obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo za trobila, pihala in tolkala; informacije vsak dan od 19. ure dalje na tel. 338-6347012 (Luciano) ali 3356478072 (Robert) ter osebno ob ponedeljkih in četrtih ob 20.30 v glasbeni sobi v Doberdobu. KLEKLJARSKI ODSEK društva Jadro je začel novo letno dejavnost ob torkih med 15.30 in 18.30 na sedežu društva v Romjanu; vpisovanje in informacije na tel. 0481-776123. KNJIŽNICA FEIGEL bo še danes odprta po poletnem urniku od 8. do 16. ure. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi na redni občni zbor, ki bo v sredo, 26. septembra, v Kulturnem domu v Sovodnjah, v prvem sklicu ob 19.30, v drugem pa ob 20.30. MLADINSKI CENTER NOVA GORICA prireja za italijanske osnovnošolce in dijake brezplačni tečaj slovenskega jezika, ki se bo začel 2. oktobra in bo trajal 70 šolskih ur, dvakrat na teden po dve šolski uri v prostorih Mladinskega centra Nova Gorica; prijave do 28. septembra preko elektronske pošte in-fo@mc-ng.org ali na tel. 0038653333020. MLADINSKI ODSEK KD SOVODNJE prireja začetni tečaj plesa za mlade. Prvo srečanje bo v četrtek, 20. septembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. Za informacije tel. št. 328-2580904 (Maja). OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH je še danes zaprta zaradi dopusta. ODDELEK BALETA SCVG EMIL KO- MEL deluje v baletni sobi Kulturnega doma v Gorici. Začetek dejavnosti -tečaj klasičnega in sodobnega baleta -bo 19. septembra; lekcije potekajo dvakrat tedensko, ob sredah in petkih, med 17. in 19. uro. Vpisujejo ves mesec september; podrobnejše informacije na SCGV Emil Komel (tel. 0481532163) in v pisarni Kulturnega doma (tel. 0481-33288). ODRAŠČAJMO Z GLASBO je projekt kulturnega društva Oton Župančič iz Štandreža, ki dopolnjuje pevsko dejavnost otrok od 3. leta starosti. Srečanja se bodo pričela v sredo, 3. oktobra, in jih bosta vodili Tanja Gaeta in Sara Hoban. Informativno srečanje za starše bo v kulturnem domu Andreja Buda-la, ul. Montello 9 v Štandrežu v sredo, 26. septembra, in v ponedeljek, 1. oktobra, ob 19.30. Informacije nudi Tanja Gaeta (tel. 328-0309219 ali e-mail: tanjagaeta@libero.it). SEKCIJA VZPI-ANPI DOL JAMLJE IN DOBERDOBSKA OBČINSKA UPRAVA prirejata proslavo ob 30. obletnici odkritja spomenika padlim v NOB iz Dola. Prireditev bo v nedeljo, 16. septembra, ob 15.30 pred spomenikom na Palkišču. Govorila bosta Milan Pahor in Silvino Poletto, nastopili bodo TPPZ Pinko Tomažič, godba na pihala Kras iz Doberdoba ter recitatorji in otroški pevski zbor društev Kremenjak iz Ja-melj in Kras iz Dola. TRADICIONALNI 50-URNI TEČAJ SLOVENŠČINE za odrasle prireja društvo Jadro na sedežu v Romjanu v začetku oktobra. Organizacijska seja bo v ponedeljek, 24. septembra, ob 20. uri v ulici Monte Sei busi 2 v Romja-nu; informacije pri odbornikih (tel. 0481-779843). TABORNIKI RODU MODREGA VALA sporočajo, da bodo prvi sestanki že ta teden po sledečem urniku: Trst - danes, 14. septembra 2007, ob 17. uri (Ul. Carducci, 8, 320-0335479); Gorica -danes, 14. septembra, ob 18. uri (Dijaški dom, 329-9657044); Prosek - sobota, 15. septembra, ob 18. uri (Kulturni dom na Proseku, 349-6372770); Opčine - sobota, 15. septembra, ob 18. uri (Prosvetni dom, 346-3019951); Sa-lež - sobota, 15. septembra, ob 18. uri (knjižnica, 340-8940225), Dolina - torek, 18. septembra, ob 19. uri (dolinska telovadnica, 349-4328349). Taborniški srečno! 0 Prireditve CARLO TAVAGNUTTI bo odprl fotografsko razstavo z naslovom »Pietra e legno nei segni della natura e dell'uo-mo« v torek, 18. septembra, ob 18.30 v baru »Ai Giardini - la Chicchetteria« v ul. Petrarca v Gorici. »MONFALCONE ESTATE«: v organizaciji občine Tržič: v nedeljo, 16. septembra, ob 17.00 v Ul. Valentinis »Festival del bastardino«, vpisovanja v jutranjih urah. »NON C'E' VERSO« - besede in glasbe z avtorji - bo na dvoru Darka Bratine na Travniku v Gorici: danes ob 18. uri srečanje s pisateljem Paolom Grugni-jem ob predstavitvi knjige »Mondo-serpente« in ob 21. uri bodo pesniki Alberto Princis, Dora Berzan, Silvia Salvagnini in Marco Marangoni prebirali poezije, saks bo igral Paolo Gregorig; sobota, 15. septembra, ob 18. uri srečanje z Elviro Mujcic ob predstavitvi knjige »Al di la del caos - Cosa rima-ne dopo Srebrenica« z glasbeno spremljavo Gabrielle Gabrielli in Maura Punterija ter ob 21. uri koncert skupine Mauro Bon & Hot Exposure ob predstavitvi cd plošče »Prehistoric Landscapes« s pesniškim posegom Laure Menichini. GORIŠKI MUZEJ prireja v Mušičevi galeriji Gradu Dobrovo razstavo akvarelov goriškega slikarja Andreja Kosiča. Odprtje bo v petek, 21. septembra, ob 19. uri; umetnika in njegova dela bo predstavila kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, zapel bo zbor Venika iz Goriških Brd pod vodstvom Franke Žgavec. Okrog 50 akvarelov iz zadnjih petih let Kosičevega likovnega ustvarjanja bo tokrat prvič razstavljenih. MESTNA GALERIJA NOVA GORICA vabi na odprtje inštalacije Jureta Poše z naslovom Tunel v petek, 21. septembra, ob 20. uri v predoru za pešce in kolesarje pod Kostanjevico v Novi Gorici. Prireditev ob 10. obletnici delovanja Mestne galerije Nova Gorica bo pospremila konceptualna plesno-gledališka predstava z naslovom Lu-natik, avtorja Boruta Bučinela. Instalacija bo na ogled do sanacije predora. V DRŽAVNI KNJIŽNICI V Državni knjižnici v ul Mameli v Gorici je do sobote, 29. septembra, na ogled razstava C. Piemontija »Fotogrammi«. Urnik: od ponedeljeka do petka od 10.30 do 18.30, v soboto od 10.30 do 13.30. V GALERIJI HIŠE KULTURE V ŠMAR-TNEM bo drevi ob 20. uri odprtje razstave umetnice Marlies Liekfeld-Ra-petti z naslovom Puppa v Šmartnem. V GLEDALIŠČU VERDI v Gorici bo v nedeljo, 16. septembra, ob 21. uri koncert godbe na pihala italijanske vojske. V NEKDANJIH KONJUŠNICAH DVORCA CORONINI CRONBERG v Gorici bo danes ob 18. uri odprtje razstave starih čipk zbirke Coronini Cronberg z naslovom »Vanita e decoro«. V OBČINSKEM CENTRU V LOČNIKU na trgu San Giorgio 37 bo v soboto, 15. septembra, ob 18.30 odprtje fotografske razstave z naslovom »Portfolio a Lucinico«. Razstavljajo Valter Nanut, Silvan Pittoli in Giorgio Bregant. Pogrebi DANES V GORICI: 9.30, Arrigo DAm-brosi iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče; 11.00, Ciro Giustizieri (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.45) v stolnici in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Edi Peressini v kapeli bolnišnice in v Spineo za upe-pelitev. / SVET Četrtek, 13. septembra 2007 293 irak - Predsednik to noč že osmič nagovoril Američane o vojni v Iraku po letu 2003 Za Busha je sedanja strategija pravilna, potrebuje pa daljši čas Demokrati se z oceno ne strinjajo, nimajo pa dovolj glasov, da bi uveljavili svoje stališče WASHINGTON - Ameriški predsednik George Bush je to noč ob 3. uri po srednjeevropskem času iz Bele hiše opravil že osmi televizijski nagovor Američanom o Iraku od marca 2003. Njegovega nastopa nismo mogli spremljati, saj se je naša redakcija sklenila kar nekaj ur prej. Po napovedih pa je predsednik znova zaprosil za novo priložnost oziroma malce več potrpljenja. Bushev nagovor sledi nastopom poveljnika ameriške vojske v Iraku, generala Davida Pe-traeusa in veleposlanika ZDA v Iraku Rya-na Crockerja, ki od ponedeljka v kongresu in po ameriških televizijah trdita, da sedanja strategija deluje in da potrebuje več časa. Bushev nagovor naj ne bi prinesel nobenih presenečenj, čeprav ga Bela hiša napoveduje kot govor o spremembi politike. Za Busha naj bi bila novost le, da bo prvič napovedal zmanjšanje števila ameriških vojakov v Iraku, najverjetneje v skladu s Pe-traeusovimi priporočili. General je v kongresu napovedal, da bodo že letos iz Iraka umaknili 2000 marincev, do sredine decembra še brigado kopenske vojske, ki šteje do 4000 vojakov, do julija prihodnjega leta pa naj bi bilo v Iraku še 130.000 ameriških vojakov namesto sedanjih 168.000. Vodja republikancev v senatu Mitch McConnell iz Kentuckyja je v sredo dejal, da je vsekakor dobra novica, da se bodo ameriški vojaki začeli vračati domov. Busheva in republikanska strategija je, da Američanom prikažejo podobo predsednika, ki razume njihove pomisleke glede vojne in ki bo v sodelovanju s kongresom uslišal njihove želje po začetku umika vojske iz Iraka. Predsednik naj bi sicer v svojem govoru povedal, da bo umikanje pogojeno z razmerami na terenu. Bush naj bi priznal težave pri doseganju politične rešitve v Iraku in napovedal pot, kako priti do te rešitve. Obenem naj bi opozoril, da bi hiter umik ameriške vojske iz Iraka pomenil katastrofo za Irak in ameriško varnost, ker bi potem teroristi, proti katerim se tam borijo, prišli za ameriškimi vojaki čez ocean. Zanesljivo naj bi kot eno večjih nevarnosti za stabilnost Iraka izpostavil Iran, sicer pa naj ne bi pozabil na napredek, predvsem v provinci Anbar, kjer suniti sodelujejo z Američani v boju proti mednarodni teroristični mreži Al Kaida. Po televizijskem nagovoru bo Bush danes spregovoril še marincem v oporišču Quantico, Bela hiša bo podala pisno poročilo o položaju v Iraku, podpredsednik Dick Cheney pa bo govoril o Iraku v predsedniški knjižnici Geralda Forda v Michiganu in na Floridi. Demokrati v kongresu, ki jim je ofenziva Bele hiše z uporabo Petraeusa vzela nekaj pobude glede Iraka, pa se dogovarjajo, kako bodo prihodnji teden odgovorili z zakonskimi predlogi, da izsilijo hitrejši umik vojske iz Iraka. Petraeusovo in Crockerjevo poročilo ni spremenilo vkopanih mnenj. Republikanci so nekoliko opogumljeni, ker sta v bistvu trdila, da Busheva strategija z napotitvijo 30.000 dodatnih vojakov izkazuje napredek na varnostnem področju in potrebuje le še malce več časa. Demokrati pa pod pritiskom volilne baze še naprej zahtevajo hitrejši umik in trdijo, da je Bush Petraeusa izkoristil za nadaljevanje iste politike. »Prosim vas. Trditi, da gre za novo smer v Iraku, je žalitev inteligence Američanov,« je o Bushevem govoru vnaprej menila predsednica predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi iz Kalifornije, ki je dodala, da Petraeusov predlog pomeni le to, da bo poleti 2008 v Iraku enako število vojakov kot januarja 2007. Predsednik senatnega odbora za obrambo Carl Levin iz Michigana je menil, da gre le za iluzijo sprememb, vodja senatne večine Harry Reid iz Nevade pa je naravnost povedal, da se v Iraku nič ne spreminja na bolje. V provinci Anbar je sicer bolje, vendar pa ne zaradi večjega števila ameriških vojakov, ki tja niso šli, ampak zaradi odločitve sunitskih voditeljev, da je Al Kaida trenutno večja nevarnost od Američanov. Reid je napovedal, da bodo demokrati naslednji teden k predlogu zakona o obrambnem proračunu skušali dodati do šest amandmajev v smeri spremembe politike v Iraku. Demokrati so malce izgubljeni, ker še vedno ne morejo zbrati vsaj 60 glasov, s katerimi bi omogočili sprejetje predloga, ki Bushu ne ustreza, kaj šele 67 glasov, s katerimi bi preprečili predsednikov veto. Sedaj naj bi razmišljali o predlogu, ki ne bi zahteval točnih datumov umika, ampak le spremembo nalog vojske v Iraku. Tako da Američani ne bi več sodelovali v državljanski vojni, ampak le še skrbeli za lastno varnost, urjenje Iračanov in boj proti teroristom. Medtem pa nenehno poudarjajo, da bi morali do julija 2008 v vsakem primeru umakniti najmanj 30.000 vojakov, če jim ne želijo znova podaljševati roka služenja. Medtem so se oglasili tudi nekateri predsedniški kandidati. Demokratski kandidat, senator iz Illinoisa Barack Obama je pozval k takojšnjemu začetku umika ameriških bojnih enot iz Iraka, ki naj bi se končal do leta 2008. Za ta precej splošen načrt si je nemudoma prislužil kritike konkurentov, senatorja iz Connecticuta Christopher-ja Dodda in nekdanjega senatorja iz Severne Karoline Johna Edwardsa.Demokratska senatorka iz New Yorka Hillary Clinton pa je zajela kritike vseh nasprotnikov vojne. eu - POLJSKA Ne listini o temeljnih pravicah VARŠAVA - Poljska vlada je včeraj uradno sporočila, da se bo pridružila Veliki Britaniji in bo zahtevala izjemo pri upoštevanju listine o temeljnih pravicah, ki naj bi bila del prihodnje evropske pogodbe. Poljska se bo pridružila britanskemu protokolu, je napovedalo poljsko zunanje ministrstvo. Velika Britanija je že na junijskem vrhu EU, na katerem so evropski voditelji sprejeli mandat za pogajanja o prihodnji evropski pogodbi, ki bo nadomestila propadlo evropsko ustavo, dosegla t. i. opt out od listine. Ob Londonu sta si tedaj tudi Varšava in Dublin pridržala pravico, da preučita možnost uveljavitve izjeme od listine o temeljnih pravicah. To je nekaj več kot 20 strani dolg dokument, ki so ga voditelji EU sprejeli leta 2000 na vrhu v Nici. Listina je bila sestavni del besedila ustavne pogodbe EU in bi ob njeni uveljavitvi postala pravno zavezujoča za vse članice EU. Predsednik ZDA George Bush eu - Predlog Evropske komisije Najbrž kmalu modra karta za priseljence LIZBONA - Evropska komisija bo 23. oktobra predstavila projekt t. i. modre karte, dovoljenja za bivanje v Evropski uniji, s katerim želi privabiti visoko usposobljene delavce iz tretjih držav, je včeraj v Lizboni na konferenci o zakonitem priseljevanju dejal evropski komisar za pravosodje, svobodo in varnost Franco Fratti-ni. Zaradi staranja prebivalstva je EU pred izzivom, kako privabiti delavce, ki bodo zapolnili pomanjkanje usposobljene delovne sile na posameznih področjih, je pojasnil Frattini. Kot pojasnjujejo v Bruslju, je polovica priseljencev iz sredozemskih, bližnjevzhodnih in severnoafriških držav, ki pridejo v ZDA ali Kanado, visoko izobraženih, medtem ko jih je v Evropi kar 85 odstotkov brez višjih stopenj izobrazbe. Da bi pritegnili tudi bolj izobražene priseljence, se je Bruselj odločil uvesti modro kar to po vzo ru ame riš ke ze le ne kar -te. Modra karta bi priseljencem omogočala, da dve leti delajo v posamezni članici EU, možno pa bi jo bilo tu di po dalj ša ti ozi ro ma bi ose ba lah ko šla de lat tu di v ka te ro dru go članico, kar je zdaj praktično nemo-go če, je po jas nil Frat ti ni. Ena od tem včerajšnje konference v Lizboni je tretje letno poročilo o migracijah in integraciji državljanov tretjih držav na evropski in nacionalni ravni, ki ga je v sredo sprejela Evropska komisija. Poročilo je pregled razvoja politik na tem področju in izvajanja ukrepov za krepitev integracije. Januarja 2006 je bilo državljanov tretjih držav v EU 18,5 milijona, kar je 3,8 odstotka celotnega prebivalstva EU. Imigracije so glavni element demografske rasti EU, poudarjajo v Bruslju. Čisti prirastek zaradi migracij je v de vet de se tih le tih mi nu le ga stoletja znašal med pol milijona in milijonom na leto, od leta 2002 pa se je ta delež zvišal na od 1,5 milijona do dva milijona. (STA) Deset dni po srečanju z Bushem v Iraku ubili sunitskega šejka BAGDAD - V mestu Ramadi na zahodu Iraka so včeraj ubili sunitskega šejka Satar Abu Rišo, ki se je od lanskega leta boril proti teroristični mreži Al Kaida. Abuja Rišo so ubili deset dni po srečanju z ameriškim predsednikom Georgeom Bushem med njegovim nenapovedanim obiskom v Iraku. V napadu, ki je zaznamoval krvavi začetek muslimanskega postnega meseca ramadan v Iraku, je bil ubit tudi telesni stražar Abuja Riše. Slednji je bil pomembna osebnost v t. i. Prebujeni konferenci sunitskih plemen Anbarja, ki so oblikovale zavezništvo z ameriškimi silami v pokrajini Anbar v boju proti Al Kaidi. Zavezništvo se je ob podpori ameriških marincev v minulih mesecih v omenjeni pokrajini uspešno spopadlo s privrženci Al Kaide. V Kanadi prijeli četrtega osumljenca za grožnje Avstriji DUNAJ - Kanadske oblasti so prijele četrtega osumljenca, ki naj bi bil povezan z objavo videoposnetka z grožnjami Avstriji in Nemčiji, ki je bil marca objavljen na internetu. Tri osumljence so aretirali v sredo v Avstriji. Kot je včeraj povedal tiskovni predstavnik avstrijskega notranjega ministrstva Rudolf Gollia, so kanadske oblasti četrtega osumljenca prav tako prijele v sredo na območju Quebeca.Prijeti naj bi bil afriškega porekla, je navedel Gollia, podrobnosti pa ni razkril. Je pa pojasnil, da so avstrijske in kanadske oblasti že več tednov tesno sodelovale. Indonezijo znova stresel močan potres MEDAN - Indonezijo je včeraj drugi dan zapored stresel močan potres, tokrat z močjo 6,4 po Richterjevi lestvici. Žarišče je bilo severno od otoka Sulavezi, oblasti pa so za obalno območje razglasile nevarnost po-potresnih valov tsunamijev. Območje se nahaja kakih 2700 kilometrov vzhodno od žarišča sredinega silovitega potresa blizu Sumatre, ki je po začasnih uradnih podatkih zahteval življenja desetih ljudi. Včerajšnji potres je poškodoval več sto hiš na vzhodni obali otoka, kjer se je v paniki na ulice zateklo mnogo prebivalcev. Reševalci se bojijo, da je nekaj ljudi ujetih pod ruševinami. Žarišče potresa je bilo več deset kilometrov pod morsko gladino in 200 kilometrov od kraja Bengkulu na Sumatri. (STA) japonska - Taro Aso verjetni naslednik Premier Šinzo Abe po odstopu v bolnišnico TOKIO - Dan po odstopu s položaja so včeraj japonskega premiera Šinza Abeja zaradi stresa in izčrpanosti odpeljali v bolnišnico. Po napovedih zdravnika naj bi v bolnišnici ostal tri ali štiri dni. »Izredno je iz-čr pan in pod stre som. Shuj šal je za pet kilogramov. Med drugim ga pestijo bolečine v trebuhu, prebavne težave in pomanjkanje apetita,« je povedal zdravnik Tošifumi Hibi iz kliničnega centra v Tokiu. 52-letni Abe je odstopil po manj kot letu dni zaradi vrste škandalov, v katere so bili vpleteni ministri njegove vlade, ki so načeli njegovo priljubljenost in zavrli sprejemanje njegovega reformnega programa. Japonska vladajoča Liberalno demokratska stranka (LDP) bo Abe-jevega naslednika izbrala 23. septembra. Datum so določili najvišji predstavniki LDP, je sporočil poslanec Ko-iči Kato, ki je sodeloval na sestanku. Po poročanju japonskih medi- Taro Aso jev se namerava za Abejev položaj poleg nekdanjega zunanjega ministra in generalnega sekretarja LDP Tara Asa ter finančnega ministra Fukuši-ra Nukage potegovati tudi nekdanji tiskovni predstavnik vlade Jasou Fu-kuda, ki velja za zagovornika miroljubne zunanje politike in zagovarja tesnejše odnose s Kitajsko. Največ možnosti pa naj bi vsekakor imel Taro Aso, saj je v tradiciji, da je generalni sekretar vladajoče stranke naravni kandidat za premiera. rusija - Premierski kandidat Zubkov se bo morda potegoval za predsednika MOSKVA - Izbranec ruskega predsednika Vladimirja Putina za novega premiera Viktor Zubkov je včeraj izjavil, da ne izključuje možnosti kandidature na predsedniških volitvah marca prihodnje leto. »Če bom kaj dosegel na tem položaju, ne izključujem tovrstnega scenarija,« je Zubkov odgovoril na vprašanja, ali se bo potegoval za položaj predsednika države. Izjava Zubkova vnaša dodaten nemir po sredini odločitvi predsednika Putina, da za naslednika Mihaila Fradkova manj kot tri mesece pred parlamentarnimi volitvami imenuje svojega malo znanega zaveznika. Analitiki so pričakovali, da bo Putin pred volitvami v ospredje potisnil enega od izbrancev za svojega naslednika, med katerimi največkrat omenjajo podpredsednika vlade Sergeja Ivanova in Dmitrija Medvedeva. 65-letni Zubkov je sicer včeraj dejal, da se ne namerava včlaniti v nobeno politično stranko, napovedal pa je spremembe v vladi. »Menim, da struktura vlade ni popolna,« je dejal. »Upravna reforma ni bila izvedena učinkovito, zato bodo struk- Viktor Zubkov turne spremembe v kabinetu nujne,« je poudaril Zubkov, ko se je včeraj sestal s predstavniki strank v spodnjem domu ruskega parlamenta, dumi, ki bo danes glasovala o njegovi kandidaturi. Putin je sicer včeraj zagonetno izjavil, da Rusijo v naslednjih šestih mesecih čakajo negotovi časi. Kot je dejal, je želel z imenovanjem Zubkova vladne uradnike prisiliti, da bodo v teh politično nemirnih časih opravljali svoje delo. »Vsi smo ljudje s svojimi življenjskimi načrti in pogledi v prihodnost. Seveda se je težko skon-centrirati,« je dejal Putin. (STA) 294 Četrtek, 13. septembra 2007 MILJE - Razstava Dialogi Nediške doline v časovnem razdobju V občinski galeriji Giuseppe Negri-sin na Trgu Republike v Miljah je še do sobote, 22. septembra, na ogled razstava z naslovom Dialog, ki jo prirejata Študijski center Nediža iz Benečije in združenje Photo Imago (na sliki KROMA). Na ogled je serija fotografij, pravzaprav portretov, ki sta jih posnela umetnika Tin Pierno in Luca Laureti. Petdeset črno belih fotografij prikazuje življenje ljudi v Ne-diških dolinah v različnih razdobjih. Tin Piernu oziroma Valentino Trinco (19221990), brivec, mizar in fotograf iz Trčmu-na je svoje fotografije posnel v petdesetih letih prejšnjega stoletja, Videmčan Lu-ca Laureati pa natanko petdeset let za njim. V teh navidezno različnih fotografijah bo lahko gledalec izsledil spremembe življenja beneškega človeka. Oblačila subjektov in delno tudi ozadje posnetkov kažejo na različna zaobjeta obdobja. Kot opozarja sam naslov razstave, gre za nekakšen »dialog« med preteklostjo in sedanjostjo, kjer se iskreni obrazi in bistri pogledi ljudi na Piernovih posnetkih srečujejo s svežimi utrinki in sodobnejšimi prijemi Laurentijevih del. Razstava, ki je na ogled od ponedeljka do sobote od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, je vključena v serijo dogodkov, ki jih ponuja tretja izvedba festivala Triestefotografia. portorož - Festival slovenskega filma Objavili seznam sodelujočih filmov Festival slovenskega filma (FSF) bo, sodeč po najnovejšem podatku Filmskega sklada RS, objavljenem na spletu, v Portorožu od 7. do 14. oktobra. Sklad je v torek na spletu objavil tudi spored. Filmi so razvrščeni v glavni sekciji, Uradni program slovenskega filma in Pregledni program, vključno s filmi študentov AGRFT. Novost sta stranski sekciji Evropski dialogi z 18 filmi in Koprodukcijski program. Projekcije bodo spremljale okrogle mize na temo varstva avtorskih pravic v filmski industriji, scenaristi-ke in filmskega izobraževanja. Uradni tekmovalni program domačega filma bo med celovečerci prinesel igrane filme Petelinji zajtrk Marka Na-beršnika (Arsmedia), ta bo festival 8. oktobra tudi uradno odprl, Instalacijo ljubezni Maje Weiss (Bela Film), Es-trellito - pesem za domov Metoda Pevca (Vertigo / Emotionfilm), L...kot ljubezen Janje Glogovac (Fabula), Traktor, ljubezen in rock'n'roll Branka Duriča (ATA produkcija), Tea Hanne A.W. Slak (Frenk Celarc, Gustav Film) in dokumentarec Otroci s petrička Mirana Zupaniča (Arsmedi-a). Med sredjemetražnimi deli sta uvrščena igrani film Ujeti zajca Luke Glu-viča (Zveza kulturnih društev Grosuplje) in dokumentarni Človek iz srednjega (L'Uomo di Stregna) Paola Ro-jattija (Kinoatelje, Kulturno društvo Ivan Trinko in Študijski center Nad-iža). Od kratkih filmov so v uradnem tekmovalnem izboru igrani filmi Na sončni strani Alp Janeza Burgerja (Staragara), Rupa Marka Šantiča (-AGRFT), Made in Slovenia Mirana Zupaniča (Arsmedia), Vikend paket Borisa Palčiča (TV Slovenija) in V senci v režiji Martina Marzidovška in Mateja Vatovca (Svarog - klub neodvisnega filma) ter animirani filmi Liebeskrank Špele Čadež (Academy od Media Arts Cologne), »IQ 9.112« Zdravka Barišiča (ARF), Ljubezenska znamenja Aleša Zemlje (Restart Production), Lepa nedelja pri sv. Jakobu na Resniku Konija Steinbacherja (Maya Art) in Prdci Polone Sepe (Casablanca). Koprodukcijski film bo eden, to je celovečerni igrani Jaz sem iz Titovega velesa v režiji Teone Mitevske (koproducent Vertigo / Emotionfilm). V Preglednem programu bodo med celovečerci igrani filmi Mokuš Andreja Mlakarja (Pegazfilm), dokumentarni Vivat kozina Filipa Robar -ja Dorina (Studio Vrtinec), dokumentarni film Edi Šelhaus, bil sem zraven v režiji Jurija Grudna (Arsmedia) in igrani Težko je biti fin Srdana Vule-tica (Refresh Sarajevo s koproducen-ti), med sredjemetražnimi igrana filma Kosilnica Braneta Bitenca (TV Slovenija) in En dan resnice Vinka Moderndorferja (TV Slovenija) ter dokumentarca Kamera tukaj in tudi teče Polone Sepe (DSFU) in Tunel upanja Matjaža Fristavca (Studio ALP), od kratkih filmov pa igrani Kaj pa jaz vem (Šta ja znam) Šejle Kameric in Timurja Makarevica (Emotionfilm). (STA) _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Jutri, 15. septembra ob 19.30 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. V petek, 21. ob 19.30 in v soboto, 22. septembra ob 20.00 / Dane Zajc: »Ja-gababa«. Mala drama Jutri, 15. septembra ob 20.00 / Vasilij Vladimirovič Sigarev: »Ahasver«. V četrtek, 20. septembra ob 20.00 / In-gmar Villqist: »Halvarjeva noč«. Gostuje Kamerni teater 55 Sarajevo. V soboto, 22. septembra ob 20.00 / Neil LaBute: »Razsutje / Igre poslednjih dni«. Gostuje Imaginarni, zavod za kulturno dejavnost. Mestno Gledališče Ljubljansko Veliki oder Danes, 14., jutri, 15., v sredo, 19. in v četrtek, 20. septembra ob 20.00 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Har-nick »Goslač na strehi«. Mala scena MGL V soboto, 22. in v ponedeljek, 24. septembra ob 20.00 / Kim Komljanec: »Kura nima jajc«. Šentjakobsko gledališče Danes, 14. septembra ob 20.00 / »Har-lekinska noč«, podelitev nagrad ŠG Harlekin za dosežke v gledališki sezoni 2006/2007. Vstop prost. V soboto, 22. septembra ob 19.30 / J. Jacobs/W. Casey: »Briljantina«, (mu-zikal), režija in koreografija Mojca Horvat. V petek, 28. septembra ob 19.30 / D. Goggin: »Nunsense II« (muzikal), režija in koreografija M. Horvat. POSTOJNA V četrtek, 27. septembra ob 19.30 / J. Hašek: »Prigode dobrega vojaka Švej-ka« (črna komedija), režija G. Lešnjak - Gojc. Gostovanje Šentjakobskega gledališča na festivalu Linhartovo srečanje. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi G. Mahler: »Resurrezione« / Prvi sezonski simfonični koncert, ki ga vodi Dan Ettinger in je v spomin na pravkar preminulega Luciana Pavarottija. Urnik: danes, 14. septembra ob 20.30 in v nedeljo, 16. septembra ob 17.30. V petek, 21. septembra ob 20.30 in v nedeljo, 23. septembra ob 17.30 / Koncert orkestra G. Verdi v okviru simfonične sezone 2007, vodi S. A. Reck. ■ Note Timave V ponedeljek, 17. septembra ob 21.00, cerkev sv. Ivana v Štivanu / Pier Nar-cisio Masi - klavirski recital. V sredo, 19. septembra ob 21.00, grad Colloredo, Monte Albano (Videm) / John Olaf Laneri - klavirski recital. V ponedeljek, 24. septembra ob 21.00, cerkev sv. Ivana v Štivanu / Ansambel »Interpreti Veneziani«. V ponedeljek, 1. oktobra ob 21.00, cerkev sv. Ivana v Štivanu / Zoltan Szabo - John Olaf Laneri - duo violončelo -klavir. V soboto, 6. oktobra ob 21.00, grad Colloredo, Monte Albano (Videm) / Ansambel »Interpreti Veneziani«. ■ 30. MEDNARODNI ORGELSKI FESTIVAL V nedeljo, 16. septembra ob 17.00, cerkev sv. Ermakore in Fortunata (Rojan) / Manuel Tomadin - orgle. V ponedeljek, 17. septembra ob 20.30, katedrala sv. Justa / Mauro Maur - trobenta in Françoise Gadbois - orgle. V ponedeljek, 24. septembra ob 20.30, katedrala sv. Justa / Kristian Schneider - orgle. ■ KOGOJEVI DNEVI 2007 Danes, 14. septembra ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani. Zborovodkinja: Urša Lah. V soboto, 22. septembra ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebov-zete / Juvavum Brass Quintet - Salzburg. V sredo, 26. septembra ob 10.00, De- skle, Kulturni dom / Koncert za mladino. V petek, 28. septembra ob 20.30, Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž / Du-bravka Tomšič Srebotnjak - klavir. V petek, 5. oktobra ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / David Hall Johnson - violina in Nina Prešiček - klavir. V nedeljo, 14. oktobra ob 16.00, Gorenji Tarbij (Srednje), cerkev sv. Ivana / Trobilni ansambel Slovenske filharmonije. Dirigentka: Andreja Šolar. V ponedeljek, 22. oktobra ob 20.15, Nova Gorica, Kulturni dom / Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: PRIREDITVE / Anton Nanut. Vuk Jovanovic - klavir. V petek, 26. oktobta ob 20.00, Vipava, dvorec Zemono / Portretni koncert skladatelja Uroša Rojka. V sredo, 31. oktobra ob 20.30, Trst, Kulturni dom / Ob osemdesetletnici skladatelja Pavla Merkuja. Orchestra di Padova e del Veneto. Dirigent: Anton Nanut. _SLOVENIJA_ POSTOJNA Jamski dvorec V četrtek, 20. septembra / V okviru »Postojne blues festivala« bo nastopil britanski vokalist Ian Siegal. LJUBLJANA ■ Festival Ljubljana Danes, 14. septembra ob 20.00, Križanke / Borut Bučar & Big Band RTV Slovenija. Jutri, 15. septembra ob 21.00, Križanke / Terrafolk. ■ Tartini festival Jutri, 15. septembra ob 20.00, samostan sv. Frančiška Asiškega, Piran / Ilinca Dumitrescu - klavir, Vasile Macovei -fagot. Letno gledališče Križank V četrtek, 27. septembra / Nastop hrvaške pevke Severine. ■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA ŠTANJEL Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan. Grafične miniature - do 15. oktobra -Galerija pri Valetovih KOPER - Prodajna razstava - do 15. septembra - Galerija Meduza FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Dvorana deželnega sveta: antološka razstava posvečena Maestru Guidu Tavagnaccu. Možnost ogleda do 12. oktobra od ponedeljka do petka od 9.30 do 18.00. Muzej judovske skupnosti: do 16. oktobra razstavlja Herbert Pagani »Ap-punti di una vita«. Prenovljena ribarnica: do 14. oktobra od 10.00 do 23.00 so na ogled Ma-scherinijeve skulpture. Gledališče Miela: do 16. septembra bo na ogled antološka razstava ruskega fotografa Evgenija Kaldeja. Urnik: odprto vsak dan od 18.30 do 22.30. Vstop prost. Poštni in telegrafski muzej: do 14. oktobra je odprta razstava »Zgodovina in filatelija: pregled vrednot in kulture«. V tednu je odprto od 9.00 do 13.00 ob nedeljah od 10.00 do 12.00. Kavarna Stella Polare (Trg sv. Antona 6): do 1. novembra bo razstavljal tržaški slikar Boris Zuljan. Muzej Revoltella (Ul. Diaz 27): »Ca-sorati. Naslikati tišino«. V tednu je možen ogled od 9.00 do 18.00, ob praznikih od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto. Kulturni dom: v okviru festivala Trie-stefotografia, bodo do 30. septembra na ogled dela 15 slovenskih fotografov. Galerija Tržaške knjigarne: do 29. septembra razstavlja pod naslovom Srce - Cuore tržaška slikarka Annamaria Ducaton. Razstavna dvorana palače Costanzi (Mali trg 2): do 30. septembra bodo na ogled slikarska dela Ramira Menga. Odprto vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Vstop prost. Občinska umetnostna dvorana: do 30. septembra ima osebno razstavo pod naslovom »Visioni« Nicola Tomasi. Odprto vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Dvorana bivše oglasne deske (Mali trg 3):»Umetnost po žensko« je naslov skupinske razstave umetnic, ki bodo razstavljale do 23. septembra in sicer vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 19.30. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Prosvetni dom: do 29. septembra bo odprta fotografska razstava Lojze Spacal, Marijan Pfaifer »Kras, Istra, Posočje: podobe, krajine, vtisi«. Ogled ob delavnikih od 17.00 do 20.00. Bambičeva galerija (Proseška ulica 131): keramične izdelke razstavlja do 28. septembra Gabrijela Osbich Pison. Urnik ogleda od ponedeljka do petka 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. REPEN Kraška hiša: na ogled je fotografska raz- -/ stava Sergija Ferrarija »Ljudje-Gente«. Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com DEVIN Devinski grad: do 21. oktobra je odprta razstava z naslovom: »Rainer Maria Rilke: pesnik in njegovi angeli«. Ogled je možen vsak dan razen ob torkih od 9.30 do 17.30. GORICA Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«. V Državni knjižnici je na ogled razstava Carla Piemontija z naslovom »Fo-togrammi«, odprta bo do 29. septembra. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto. Vila Manin: do 16. septembra razstavlja Mauro Vignando pod naslovom »ZUDTQCSS«. Ogled je možen vsak dan razen ob ponedeljkih. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: do srede, 26. septembra bo na ogled razstava slik Dušana Sterleta »Sledi«. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Van-da Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 0038653359811. Paviljon Poslovnega centra Hit: do oktobra bo razstavljala umetniške keramike Lučka Sicarov iz Ljubljane. DOBROVO Goriški muzej prireja v Mušičevi galeriji na Gradu Dobrovo razstavo akvarelov goriškega slikarja Andreja Ko-siča. Odprtje bo v petek, 21. septembra, ob 19.00; umetnika in njegova dela bo predstavila kritičarka Anamarija Stibilj Sajn, zapel bo zbor Venika iz Goriških Brd pod vodstvom Franke Žga-vec. Okrog 50 akvarelov iz zadnjih petih let Kosičevega likovnega ustvarjanja bo tokrat prvič razstavljenih. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Prostori Kluba kulturnih in znanstvenih delavcev (Tomšičeva ul. 12): do 5. oktobra bo vsak dan od 15.00 do 21.00 možen ogled likovne razstave tržaškega slikarja Edija Žerjala. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. w Petek, 14. septembra 2007 1 9 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it formula ena - Epilog vohunske afere Spy Story Odvzem konstruktorskih točk in visoka denarna kazen za McLaren Britansko-nemška ekipa se je izognila najhujši možni kazni - Hamilton in Alonso brez kazenskih odbitkov APrimorski ~ dnevnik košarka - EP Recalcati se je izkašljal PARIZ - Vrhovni svet za motoš-port pri Mednarodni avtomobilistični zvezi (FIA) je na zasedanju v Parizu kaznoval moštvo formule 1 McLaren-Mercedes zaradi vpletenosti v vohunsko afero. Britansko-nemška ekipa se je izognila najhujši možni kazni, izključitvi iz SP formule 1 med posamezniki, kjer sta njena voznika Lewis Hamilton in Fernando Alonso na prvem in drugem mestu, zato pa so ji odvzeli vse točke v kon-struktorskem seštevku, plačati pa bo morala še 72 milijonov evrov globe. Razplet zasedanja FIA se je končal s salo-monsko rešitvijo: kot eno od možnih kazni za uporabo Ferrarijevih podatkov pri razvoju lastnega dirkalnika je krovna avtomobilistična organizacija napovedovala izključitev moštva tako iz letošnjega kot iz SP 2008. Končalo se je le z odvzemom vseh konstruktorskih točk, kar pomeni, da je Ferrari to lovoriko praktično že osvojil, saj ima 143 točk, zdaj najbližji zasledovalec BMW-Sauber pa štiri dirke pred koncem sezone le 86. Zasedanje 26-članskega sveta v Parizu je trajalo skoraj sedem ur, poleg točkovne kazni pa bo Mclaren v blagajno FIA moral nakazati še 100 milijonov do- larjev (72 milijonov evrov). K takšnemu razpletu je prispevalo tudi odkritje novih dokazov v vohunski aferi. FIA je zdaj razkrila, da je šlo za elektronsko pošto med Alonsom in testnim voznikom moštva Pedrom de la Roso, vendar pa dirkačev niso kaznovali, ker naj bi med preiskavo »odkrito sodelovali« s FIA. Medtem ko pri Ferrariju pravijo, da je FIA neovrgljivo dokazala nepoštenost McLarna, je šef britansko-nemške-ga moštva Ron Dennis vnovič zavrnil obtožbe, češ da niso uporabili nobenih zaupnih Ferrarijevih informacij. »Najpomembneje je, da bomo v nedeljo tekmovali, da naši piloti tekmujejo za naslov prvaka in da bo tako tudi prihodnje leto«, je dejal Dennis, ki se je z nekdanjega položaja navadnega mehanika zavihtel v vrh moštva, a mnogi zdaj napovedujejo njegov konec. McLaren se na včerajšnjo odločitev FIA lahko pritoži, na-migujejoa pa, da tega ne vbo storil, ker naj bi mu jasno dali vedeti, da bi v tem primeru kaznovali še njegove pilote. FIA bo vsekakor še raziskovala primer, predvsem možnost nadaljnjega izkoriščanja Ferrarijevih podatkov od strani konkurentov. McLarnov pilot Fernando Alonso s kovčkom v roki. Šušlja se, da bo v prihodnji sezoni zamenjal delodajalca, včerajšnja dogajanja bodo te govorice še okrepile, če držijo trditve, da je v aferi nastopil kot skesanec ansa Carlo Recalcati MADRID - Rečeno, storjeno. Dan po izčlčitvi iz evropskega košarkarskega prvenstva se je selektor italijanske reprezentance Carlo Recalcati izkašljal, hkrati pa potrdil, da zaradi neuspeha ne namerava prekiniti pogodbe, ki mu poteče šele leta 2009. »Za poraz smo odgovorni vsi, največji problem reprezentance pa je pomanjkanje kompletnih igralcev. Nujno potrebno je obuditi kakovost pri delu z mladimi, tega pa veliki klubi ne delajo več. To je velika pomanjkljivost, ki je drugje po Evropi ne zasledimo,« je dejal Recalcati, ki je opozoril, da Italija ni zamudila le vozov-noce za nastop na olimpijskih igrah v Pekingu, ampak dajo čakajo zdaj tudi kvalifikacije za uvrstitev na prihodnje EP, na njih pa ne bo mogla računati na igralce iz NBA lige. Recalcati je tudi djeal, da se je na EP pod košema zelo poznala odsotnost Gallina-irja in Rocce. košarka - Danes ob 21.30 na EP četrtfinalni dvoboj Slovenije proti Grčiji Pipan: »Grčijo lahko premagamo!« »Ni tako fizična ekipa kot Litva, igra manj agresivno, kar nam zagotovo bolj ustreza« - Vsi so zdravi MADRID- Slovenski košarkarji so poraz z Litvo že arhivirali, v mislih imajo le še četrtfinalni obračun proti Grčiji, ki lahko igralcem in strokovnemu štabu prinese »nesmrtnost« v slovenski športni zgodovini. »Prepričan sem, da smo sposobni premagati Grčijo in se uvrstiti v polfinale evropskega prvenstva,« pravi slovenski selektor Aleš Pipan pred današnjo tekmo, ki se bo začela ob 21.30. »V reprezentanci vlada odlično vzdušje, vse je tako, kot mora biti, in vsi smo osredotočeni samo na tekmo z Grčijo, ki jo moramo dobiti, da bo naša misija v Španiji ocenjena za uspešno. Na srečo smo Litvo preživeli brez poškodb in udarcev, tako da se bomo Grčiji zoperstavili zdravi in v polni zasedbi,« pravi Pipan. »Slovenija je stabilna ekipa. Trije no sil ci igre do bro ve do, ka te ra tek -ma je naj važ nej ša, za to se s po ra zom proti Litvi sploh ne obremenjujejo. Ve li ka ško da pa bi bila, da po vsem prikazanem na prvenstvu izgubimo prav v četrtfinalu. Hočemo preseči cilj, ki smo si ga zadali pred odhodom na prvenstvo, in za to bomo naredili vse, kar je v naši moči,« je dodal Pipan. Selektorje prepričan, da Grčija bolj leži Sloveniji kot Litva. »Grke dobro poznamo. Z njimi smo se dvakrat pomerili v pripravljalnem obdobju. Enkrat smo zmagali, drugič izgubili. A to ne pomeni nič. Bile so to nepomembne pripravljalne tekme. Skrivnosti praktično ni, vsaj ne za nas, saj Grčija igra po istem sistemu že šti ri le ta. Ni ta ko fi zič na eki pa kot Litva, igra manj agresivno, kar nam zagotovo bolj ustreza. Ključni igralec je Papalukas. Običajno začne na klopi, a ko vstopi v igro, se vse vrti okoli njega. Ne smemo pozabiti Papado-pu lo sa pod ko šem, ki smo ga v Be o -gradu dobro zaustavili, ter seveda na ostale igralce, ki imajo natančno razdeljene vloge. Ne smemo čakati na njihove napake, temveč jih prisiliti, da jih storijo čim več. Obeta se oster boj Matjaž Smodiš (levo) je s povprečjem 13,7 točke na tekmo najboljši strelec Slovenije, njegovi odstotki v metih pa so odlični: 70% za dve točki, 57,1 % za 3 točke in 90% v prostih metih ansa za vsako žogo, odločile bodo malenkosti in pa zbranost v ključnih trenutkih. Menim, da jih lahko premagamo. Se jih ne bojimo, hkrati pa jih spoštujemo,« je še dodal Pipan. Vložek v četrtfinalu je ogromen. Poleg polfinala in boja za odličja zmaga zagotovo prinaša vsaj uvrstitev v dodatne kvalifikacije za olimpijske igre v Pekingu. Neposredno se bosta v Pe king uvrs ti li dve eki pi, šti ri pa si bodo zagotovile mesto na dodatnem kvalifikacijskem turnirju, ki gotovo ne bo v Pekingu. Dvanajst udeležencev tega turnirja - dva iz Afrike (Kamerun in Kapverdski otoki), trije iz Amerike (Portoriko, Brazilija, Kanada), dva iz Azije (Libanon in Južna Koreja), en iz Oceanije (Nova Zelandija) ter štirje iz Evrope - se bo do decembra potegovalo za organizacijo turnirja. Rusija in Španija prva polfinalista MADRID - Rusija (Kriapa 16, Holden 15 točk) je v razburljivi končnici prve četrtfi-nalne tekme EP s 75:71 (21:23, 39:42, 56:53) premagala Francijo, bronasto z zadnjega evropskega prvenstva v Beogradu. Tragična figura francoske reprezentance je bil znova njihov prvi zvezdnik Tony Parker (15 točk), ki je šest sekund pred koncem zgrešil drugi prosti met za podaljšek. V drugem četrtfinalu je Španija s 83:55 premagala Nemčijo. naš pogovor - Walter Vatovec V košarki lahko David premaga Goljata Pred nastopom Slovenije v četrtfinalu smo se pogovorili s trenerjem Wal-terjem Vatovcem, ki bo tudi letos vodil Caorle v državni C-ligi. Na splošno je bila za tržaškega trenerja predstava Slovenije na letošnjem EP veliko presenečenje. »Mislim, da je glavni razlog za tako dobro igro predvsem dejstvo, da ima Pipan manj igralcev na razpolago in zato lahko lažje upravlja ekipo.« So torej odpovedi »vip« igralcev, kot so Bečirovič, Brezec, Udrih in Nachbar bile odločilne? Ne morem napovedati, kakšen bi bil razplet. Razne poškodbe in druge izjave medijem so bile bržkone le izgovor, saj se je najbrž kaj zakompliciralo na relaciji med igralci in trenerjem. Kaj je bilo tisto »več«, ki je omogočilo Sloveniji take rezultate? Mislim, da je do teh rezultatov privedla predvsem kohezivnost ekipe. Odlična obramba in medsebojna pomoč igralcev v tem elementu sta bili odločilni za zmage. Tudi dobra igra v centralni liniji je seveda temu pripomogla. Vidi se, da je vzdušje v ekipi zelo dobro. Danes se bo Slovenija pomerila z evropskimi prvaki Grki. Kaj napovedujete? Proti Grkom bo zelo težko, saj so v ekipi vrhunski igralci. Grčija v prvem delu sploh ni navdušila, tako da bo vse odvisno od njihove predstave. Če bodo Grki igrali kot na zadnjih srečanjih, je zmaga v dometu Slovencev. V primeru, da bodo Grki odigrali kot znajo, pa bo seveda težje. Pipanovi varovanci so sicer že pokazali odlično košarko. V sredo je svoje nastope zaključila italijanska reprezentanca. Vaša ocena? Nastopi so pokazali, da v ekipi ne- kaj ne »šti-ma«. Tiste kohezivnosti, ki jo na primer na igrišču kaže slovenska ekipa in je poglavitna za dobro igro, sploh ni bilo: igralci so slabo branili in tudi medsebojne pomoči sploh ni bilo. Bargnani je odigral vse tekme slabo, Bellinelli pa je le šuti-ral: igralci takega formata pa bi morali izvajati dobro vse elemente, ne le enega. So torej NBA-igralci razočarali? Rekel bi, da nihče izmed teh igralcev ni vrhunski. Nesterovič na primer igra v ligi le nekaj minut na tekmo, a kljub temu še ostaja tam. Visok honorar ga najbrž zelo privlači. Mislim, da je sedaj razpon med evropsko in ameriško košarko zelo velik. V Evropi se igra sedaj bolj kvalitetno košarko. Igralci NBA-lige so fizično bolj močni, a to še ne pomeni, da so boljši. Košarka je namreč šport za inteligentne: z dobro taktiko in tehniko je mogoče premagati tudi tiste, ki so fizično bolj močni - v košarki torej David premaga Goljata. To so dokazali tudi Srbi, ki so na svetovnem prvenstvu U19 premagali Američane. Če se vrnemo k naši košarki: v prvem kolu se boste pomerili z Borom. Vaša ocena obeh ekip? Caorle sestavljajo večinoma igralci, s katerimi smo lani dosegli zgodovinski rezultat: končno 4. mesto. Letošnji cilj je zmagati čim več tekem. Bor ima letos dobro ekipo, predvsem zunanja linija je zelo kvalitetna. Veronika Sossa 20 Petek, 14. septembra 2007 ŠPORT / odbojka - Evropsko prvenstvo za moške Vključevanje mladih se je (že) obrestovalo ¡talija zapušča EP z zmago - Pol finalisti: Rusija, Finska, Španija in Srbija MOSKVA - Rusija, Finska, Španija in Srbija so polfinalistke celinskega prvenstva in si bodo na jutrišnjih dvobojih skušale priboriti mesto v velikem finalu. Med njimi ni bivših celinskih prvakov, Italijanov, ki se iz Moskve poslavljajo z zmago proti svetovnim podprvakom Poljakom. Začetek zadnjega srečanja drugega dela EP-ja je že kazal, da bodo Montalijevi varovanci potegnili krajši konec, saj so v prvih dveh nizih povsem diktirali ritem. V tretjem in četrtem nizu pa sta si ekipi zamenjali vloge, tako da je zmagovalca moral določiti šele peti niz. Cisolla in soigralci so v odločilnem nizu le prevladali in z zmago osvojili končno šesto mesto, ki vodi že na celinsko prvenstvo čez dve leti. V tekmi je bil kapetan Alberto Cisolla spet najboljši realizator z 22 točkami, Matej Černic je v prvih štirih setih sicer vsto pil na igri šče, a ni do se gle to čke. Grenek odhod iz Moskve pa ima tudi nekaj nadebudnih plati medalje. Mednje sodi predvsem vključevanje novih obrazov, ki jim Montali rad zaupa. Paparoni ('81), ki je uspešno zamenjal poškodovanega Černica, Perazzolo ('84), ki je včeraj in tudi proti Rusiji zaigral na ravni Feia, in Savani ('82), ki je bil v zadnjem srečanju z 19 točkami tretji najboljši realizator, so bili glavni »mlajši protagonisti«. Zaupanje v igralce, ki sicer v italijanskem prvenstvu ne odigravajo vodilne vloge, je skorajda stalnica Montalijevega vodenja reprezentance in je obenem tudi način zagotavljanja nadaljnjega roda dobrih od-bojkarjev. Naj samo spomnimo, da je z enakim zaupanjem omogočil tudi našemu Mateju Černicu, da je pred dvema letom dokazal, kaj (resnično) velja. POLJSKA - ITALIJA 2:3 ITALIJA: Mastrangelo 10, Vermiglio, Cisolla 22, Savani 19, Tencati 10, Fei 1, Farina (L), Perazzolo 20, Mattera 1, Černic, nv: Sala, Paparoni. Izidi zadnjega dne drugega kroga Skupina E (Sankt Peterburg) Nemčija - Francija 3:0 (25:14, 25: 22,25:21 21), Srbija - Španija 2:3 (24:26, 19:25, 26:24, 25:22, 10:15, Nizozemska - Slovaška 3:1 (30:28, 22:25, 25:18, 25:17). Končni vrstni red: Španija 10, Srbija, Nemčija in Nizozemska 6, Francija 2, Slovaška 0. Skupina F (Moskva) Belgija - Bolgarija 1:3 (25:22, 23:25, 23:25, 17:25), Poljska - Italija 2:3 (23:25, 23:25, 28:26, 25:20, 9:15), Rusija - Finska 3:2 (22:25, 28:26, 22:25, 25:16, 15:8). Končni vrstni red: Rusija 10, Finska, Italija in Bolgarija 6, Belgija 2, Poljska 0. Polfinale: jutri, 15. 9.: Španija - Finska (15.30), Rusija - Srbija (18.00). atletika - SP Ruzzier danes med veterani za naslov na 20 km RICCIONE - Na svetovnem atletskem prvenstvu za veterane bo naš atlet Fabio Ruzzier danes poskušal osvojiti naslov svetovnega prvaka M50 v hitri hoji na razdalji 20 km. V ponedeljek mu je to uspelo na polovici krajši razdalji, s čimer je po 14 letih nastopanja med veterani skupno zbral že 19. naslov prvaka, od teh šest ekipnih z Italijo. Od leta 2004 Ruzzier brani barve slovenske reprezentance. Bor Radenska drevi proti Manzanu Bor Radenska bo drevi ob 20.30 na Prvem maju debitiral v novi sezoni. V tekmi prvega kroga skupine 11 zveznega pokala se bo pomeril s košarkarji iz Manzana. Fur-lani veljajo v C skupini C lige za nesporne favorite za napredovanje, saj so sestavili moštvo, ki bi bilo vrhunsko tudi v B2 ligi. Varovanci novega trenerja Mure bodo nato igrali tudi jutri v Codroipu in v nedeljo v Vidmu proti Virtusu, obakrat ob 18. uri. Veliko možnosti za igranje bodo imeli mladi igralci, saj bo vsakdo od starejših na enem od treh srečanj počival. D-liga: trideset ekip in trije izpadi Čeprav je izpolnjevalo pogoje za vpis v košarkarsko D-ligo letos le 28 ekip, je deželna košarkarska zveza sporočila, da bo vključila v prvenstvo še dve ekipi. V letošnjem prvenstvu D-lige bo torej sodelovalo trideset ekip, ki bodo razdeljene v zahodno in vzhodno skupino. Ekipe obeh skupin so na zvezi spet premešali in vanje vklučili po eno ekipo. Novi nasprotniki naših ekipo bodo: Don Bosco, Basket Perteole, Goriziana, Pall. Tržič, Polisportiva Isontina, A.I.Ball. Ison-tina, San Vito, Romans, Drago basket, Nuovi amici del basket, Dinamo Gorizia, Poggi 2000 in G.S. Athletismo. SPremenili so tudi pravila izpadov: zadnji dve uvrščeni ekipi vsake skupine nepospredno izpadeta. V play-outu se bosta pomerili trinajstouvrščena ekipa obeh skupin, poraženka pa bo izpadla. tenis - Turnir WTA V Portorožu bo nastopilo devet igralk iz lestvice »Top 50« LJUBLJANA - S sobotnimi kvalifikacijskimi boji se bo na igriščih Marine Portorož na Obali začel teniški praznik. Tretje odprto prvenstvo Slovenije v tenisu Banka Koper Slovenija Open z nagradnim skladom 145.000 dolarjev bo najmočnejše doslej. Gledalci bodo lahko od 17. do 23. septembra spremljali kar devet igralk iz »top 50« na lestvici WTA, prva nosilka pa bo 19. igralka sveta Francozinja Tatiana Golo-vin. Najboljša slovenska igralka Katarina Srebotnik je tretja nosilka, na glavnem turnirju pa bodo s posebnimi povabili prireditelja od Slovenk nastopile še Andreja Klepač, Polona Hercog in Maša Zec-Peškirič. Slovenski ljubitelji tenisa največ pričakujejo od Srebotnikove. »Čeprav mi lani ni šlo vse po načrtih (Srebotni-kova je izpadla že v prvem krogu - op. p.), pravijo, da gre v tretje rado in upam, da se mi morda uresniči želja, da se nekoč vpišem na seznam portoroških zmagovalk. Ta turnir ima namreč po- sebno mesto v mojem srcu,« je priznala 26-letna igralka in odkrito povedala: »Letos mi je precej lažje, ker nisem prva nosilka. To je zame precej manjše breme in počutim se, kot da bi mi z ramen padlo deset kilogramov.« Srebotnikova je dodala, da je utrujenost, glede na to, da gre sezona proti koncu, seveda prisotna, a razen manjših težav s poškodbo Ahilove tetive je dobro pripravljena, kar je potrdila tudi njena trenerka Biljana Veselino-vic: »Katarina je vso sezono dobro igrala, zelo konstantno, česar se lahko nadejamo tudi pred domačimi navijači. Res je, da je letos turnir najmočnejši doslej in v bistvu j e sreča, da ni prva nosilka. Gotovo ji bo najtežje v prvem krogu, a upam, da bo pokazala svojo igro.« Pri re di te lji so ob tem opo zo ri li tudi na pomembno novost - prihodnje leto bo četrto odprto prvenstvo Slovenije v tenisu na sporedu od 21. do 27. julija, trdo podlago pa bo nad-omes ti la pe šče na. namizni tenis Lisa Ridolfi s člansko reprezentanco Lisa Ridolfi Nekdanja krasovka Lisa Ridolfi (letnik 1988) je bila vključena v člansko namiznoteniško reprezentanco, ki bo nastopila na odprtem turnirju Bolgarije v Sofiji, nato pa še na treh etapah svetovnega tekmovanja Pro Tour v Avstriji, Nemčiji in Franciji. Lisa, ki nastopa za milanski Sandonatese in tam tudi živi, bo že jutri odpotovala na priprave v zveznem centru v Terniju, kjer bodo azzur-re pred odhodom v Bolgairjo trenirale do srede. Za člansko vrsto Italije je Ridolfi-jeva nastopila že lani, očitno pa nanjo hrvaški trener Roman Pleše resno računa. Stavke v B ligi ne bo MILAN - Predsedniki nogometnih klubov B lige so preklicali grožnjo o stavki in njihova moštva bodo jutri redno na igrišču. Vendar je stavka samo preložena za en teden, med tem časom pa bodo skušali najti dogovor za TV prenos tekem in s tem povezanimi finančnimi dobički. Po prestopu Juven-tusa, Napolija in Genoe v A ligo je zanimanje postaje Sky TV močno upadlo. Lani je B liga »veljala« 40 milijonov evrov, letos pa klubi pričakujejo najmanj 30 milijonov, vendar se zdi, da te vsote niti približno ne bodo mogli doseči. Pogovori s Tv postajo (in tudi s postajo Rai) so v teku, pojavlja pa se tudi možnost, da bi kakih 10 milijonov evrov pomoči »revnejšim bratom« primaknila A liga. V vsakem primeru pa Sky in Rai (preko satelita) ne bi predvajala več kot pet ali šest tekem na teden. »Storjen je bil korak v pravo smer, so oa še razlike glede finančne plati in načina predvajanja tekem. Ker pa smo resen osebe, smo se odločili, da bomo ta teden redno igrali,« je dejal predsednik Triestine Stefano Fantinel, ki je baje eden voditeljev upornih klubov. Pokal FED v Moskvi: Italija proti Rusiji MOSKVA - Moskva bo ta konec tedna gostila finale 45. teniškega pokala Fed, v katerem se bosta pomerili ekipi Rusije in Italije, sicer reprezentanci, ki sta v zadnjih dveh letih krojili sam vrh tega tekmovanja. Italijanke so se namreč naslova najboljših na svetu veselile lani, pokal pa so prevzele prav od Ru-sije.Rusija je po vseh napovedih nesporna favoritinja. Za Italijo nastopajo Francesca Schia-vone (25. na lestvici WTA), Flavia Pennetta (69.), Mara Santangelo (34.) in Roberta Vinci (51.). Že bežen pogled na imena v ruski izbrani vrsti pove, da so gostiteljice močno favorizirane. Čeprav v reprezentanci ni Marije Šarapove, Jelene Dementjeve ali Dinare Safine oziroma Vere Zvonarjove, je Rusija sestavila zelo močno reprezentanco s tremi tekmovalkami med prvih deset na svetu. Prvo ime bo bržkone ta čas druga te-nisačica sveta, Svetlana Kuznjecova, medtem ko je Ana Čakvetadze peta, Nadja Petrova pa osma. Le Jelena Vesnina, ki se nahaja na 59. mestu, po kakovosti nekoliko odstopa. Petacchi spet zmagal MADRID - Italijan Alessandro Petac-chi je dosegel drugo zaporedno etapno zmago na kolesarski dirki po Španiji. Član moštva Milram je v ciljnem sprin-tu 176 km dolge preizkušnje od Alge-mesija do Hellina ugnal rojaka Daniela Bennatija, tretje mesto pa je osvojil Belorus Aleksander Usau. V skupni razvrstitvi ni prišlo do nobenih sprememb, v vodstvu je Rus Denis Menčov (Rabobank), drugouvrščeni Vladimir Je-fimkin pa zaostaja 2:01 minute. pri domu v gorici - Kamp za minikošarkarje Košarkarska abeceda in zabava Otroke so vodili Janez Zavrtanik, Goran Kuborič, Dean Oberdan in Albert Vončina - Vsi so dobili kapico, majčko in čutarico 3. septembra se je v organizaciji SŽ Doma, Dijaškega doma Simon Gregorčič in pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja začel enotedenski kamp za minikošarkarje. Število prijavljenih otrok je bi lo 30, kar je bi lo nad pri -čakovanji. Otroke so vodili Janez Zavrtanik, Goran Kuborič (oba iz Nove Gorice), Dean Oberdan in mladi Do mo vec Al bert Von či na. Kamp je potekal na odprtem igrišču Dijaškega doma in samo v torek zaradi dežja je vadba potekala v Kulturnem domu v Gorici. Zaradi velikega števila, so trenerji otroke razdelili na štiri sku pi ne. Od naj bolj iz ku še nih in starih, do tistih, ki so se prvič dotakni li ko šar kar ske žo ge. Otro ci so cel te den brez pre stan ka ve se lo in nav -dušeno skakali po igrišču, za nagrado po j e vsak izmed njih dobil š e maj čko, ka pi co in ču ta re. SŽ Dom vabi seveda vse, ki bi z dejavnostjo nadaljevali, na redne treninge v Kultur nem do mu. Luka Bresciani / ŠPORT Četrtek, 13. septembra 2007 21 šd kontovel - 40-letnica Jubilej s proslavo in turnirjem Na Kontovelu bo konec tedna vse živo, saj bo športno društvo proslavilo 40-letnico delovanja. Na odprtem igrišču na Kontovelu, ki so ga pred 40. leti zgradili vaščani sami z udarniškim delom, bo jutri, 15. septembra osrednja proslava, ki jo bodo v celoti soustvarjali bivši in sedanji člani športnega društva. Glavna točka večera bo nedvomno dokumentarni film o zgodovini društva, ki ga je zrežiral Jurij Gruden. Slovesnost bosta popestrili gledališka in glasbena točka domačih ustvarjalcev in športnikov. Večer bo povezoval televizijski voditelj Evgen Ban. Spremljevalni program 40-letnice bo že tradicionalni dvodnevni mednarodni turnir prijateljstva, ki bo letos priložnostno potekal tako v košarki kot v odbojki za fante in dekleta pod 17. letom jutri 15. in v nedeljo 16. septembra. Na turnirju bodo v košarkarski konkurenci poleg ekipe domačega društva nastopili CBU (Videm), KK Koš (Celovec) in KK Uskok Rijeka (Hrvaška). Na odbojkarskem turnirju pa se bodo med sabo pomerile ekipe Scuola di pallavolo Anderlini iz Mo-dene, ŠK Posojilnica Dob, OK Luka Koper in ekipa ŠD Kontovel. Tekme košarke se bodo odvijale v športnem centru Ervatti, odbojkarske pa v telovadnici Nižje srednje šole F. Levstik na Proseku. Skupno nagrajevanje košarkarjev in odbojkarjev bo v centru Ervatti v nedeljo po finanlnih dvobojih. SPORED TURNIRJA: Košarka, športni center Ervbatti: sobota, 15. 9.: ob 16.00 Jadran - CBU; ob 18.00 KK Uskok - KK Koš; nedelja, 16. 9.: ob 10.00 finale 3. mesto, ob 12.00 finale 1. mesto. Odbojka, Nižja srednja šola Levstik: ob 16.00 Kontovel - OK Luka Koper, ob 18.00 Scuola di pallavolo Anderlini - ŠK Posojilnica Dob; nedelja, 16. 9.: ob 10.00 finale 3. mesto, ob 12.00 finale 1. mesto. odbojka - Mednarodni Pokal Bazoviških žrtev Kakovostni tekmeci za obe Slogini ekipi Iz Italije, Slovenije, Hrvaške in Avstrije - Moški del turnirja v Dolini Niz proslav ob počastitvi spomina štirih bazoviških junakov se bo sklenil ta konec tedna, ko bo AŠZ Sloga priredila v sodelovanju z uradom vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu tradicionalni moški in ženski mednarodni odbojkarski turnir, za Pokal bazoviških žrtev. Turnir že dolgo vrsto let v bistvu otvarja odbojkarsko sezono pri nas in bo tudi letos na dobrem tehničnem nivoju. V ženski konkurenci bodo Slogini gostje hrvaški prvoligaš OK Grobničan iz Čavelj, novi slovenski prvoligaš OK Prevalje in avstrijski drugoligaš AVC de Witt Klagenfurt 2 iz Celovca. Gre za res kakovostno konkurenco za C ligaša Slogo List, ki bo tako približno mesec dni pred prvenstvom lahko preveril svojo moč. Slogašice so s pripravami začele 17. avgusta in ekipa seveda še ni v pravi formi, turnir pa bo prav gotovo dober pokazatelj do sedaj opravljenega dela. Ženske tekme bodo kot običajno v telovadnici srednje šole na Opčinah. Moški del turnirja bo tokrat prvič v telovadnici v Dolini, ker se popravila v Repenski še niso končala. Poleg Sloge bodo na turnirju nastopili lanski zmagovalec OK Logatec, hrvaški prvoligaš MOK Rijeka in prvič letos italijanski B1 ligaš Pallavolo Carnate iz okolice Milana. Tudi slogaši imajo za sabo približno mesecev dni dela in novi trener Edi Božič bo lahko preizkušal in uigraval svoje igralce. SPORED TURNIRJA ŽENSKE: telovadnica srednje šole na Opčinah: jutri ob 18. uri: Sloga list-Prevalje, sledi OK Grobničan - AVC de Witt Klagenfurt. Nedelja ob 10. uri: Sloga list - AVC de Novi trener slogašev Edi Božič Witt Klagenfurt, sledi OK Prevalje - OK Grobničan. Ob 15.30: Sloga list - OK Grobničan, sledi Prevalje - AVC de Witt Klagenfurt; sledi nagrajevanje. MOŠKI: občinski športni center Silvano Clabian v Dolini: sobota ob 18. uri: Pallavolo Carnate - MOK Rijeka, sledi Sloga - OK Logatec. Nedelja: ob 10. uri: OK Logatec - MOK Rijeka, sledi Sloga - Pallavolo Carnate. Ob 15.30. Sloga - MOK Rijeka, sledi Pallavolo Car-nate - Logatec; sledi nagrajevanje. Danes moški Slogin pokalni derbi, dekleta v ponedeljek Z vnaprej igranim društvenim derbijem med Slogo Tabor (C liga) in Slogo (D liga) dre-vi ob 20.30 se bo pričel deželni odbojkarski pokal. Ekipi našega društva sta bili vključeni v kvalifikacijsko skupino skupaj z društvom Pal-lavolo Trieste. Slogina dekleta (C liga) bodo v pokalu debitirala v ponedeljek, 17. t.m. ob 20.30 v gosteh pri Virtusu. Preostala dva nasprotnika slogašic v skupini sta Il Pozzo Pra-damano in Sporting Club Cervignano. V četrtfinalno fazo se uvrstita dve ekipi. Jutri v Štandrežu pa Val Imsa - Olympia V Štandrežu bo jutri, s pričetkom ob 20.30, odbojkarski derbi za deželni pokal med Valom Imso in Olympio. Valovci se pod vodstvom novega trenerja Zorana Jerončiča pripravljajo na igranje v C ligi, Olymia pa bo s potrjenim Claudiom Conzem tudi letos igrala v D ligi. Za Val bo med drugimi zaigral tudi Luka Lavrenčič, ki se je po lanski izkušnji v B1 ligi v La Spezii vrnil domov in okrpeil vrste štandreškega društva. Preostala tekmeca v skupini C sta tržiški Fincantieir in PAV Natiosnia iz kraja San Go-vanni al natiosne. jadranje - Etapno prvenstvo za jadrnice razreda RC 44 Spitthil Jaru: »Well done!« Tržaški jadralec Jaro Furlani je v Liguriji uspešno krmaril Črnega sokola, sloviti Avstralec Lune Rosse pa je bil njegov taktik Ü3 Obvestila »Well done!« Tako je krmar Lune Rosse na Ameriškem pokalu James Spithill, eden najboljših jadralcev na svetu in specialist za jadralne dvoboje »match race«, ocenil nastop tržaškega jadralca Jara Furlanija na šesti etapi prvenstva Championship Tour RC 44 v kraju Santa Margherita Ligure. Furlani in avstralski jadralni as Spithill sta skupaj tekmovala na krovu slovenskega Črnega sokola Ceeref, jadrnice novoustanovljenega razreda RC 44, katerega načrte sta skupaj podpisala novozelandski jadralec Russell Coutts in koprski navtični arhitekt Andrej Justin. Eno takih jadrnic je pred kratkim kupil slovenski poslovnež Igor Lah. Pravila klase RC 44 določajo, da so lahko na krovu posamezne jadrnice štirje poklicni jadralci in štirje amaterji, v flotnih regatah je krmar lastnik, v regatnih dvobojih pa je lahko profesionalec. Lah je Črnega sokola (ob pomoči Sptihilla) krmaril prvi dan v flotnih regatah. Drugi dan je v regatnih dvobojih »match race« krmilno kolo prevzel Spithill (bil pa je šele 5.), zadnja dva dneva pa je Lah v flotnih regatah krmilo prepustil 21-letnemu Furlani, Spithill pa je bil njegov taktik. Najboljše rezultate za Črni sokol je v konkurenci šestih jadrnic iz Dubaia, Švice, Hrvaške, Japonske in Italije dosegel prav Jaro Furlani za krmilom (levo) in na krovu Črnega sokola tipa RC 44 Furlani s štirimi posamičnimi zmagami, dvema drugima ter enim tretjim in enim četrtim mestom. Poleg njega in Spithilla so bili na krovu slovenske jadrnice še trije jadralci Lune Rosse, to so Italijan Michele Ivaldi, Šved Magnus Augustson in Novozelandec Joe Newton, regat v Liguriji pa se je na drugi jadrnici udeležil tudi sam Coutts. »To je klasa za zabavo lastnikov, vendar gre za vrhunske in drage jadrnice iz karbonskih vlaken, ki se poslužujejo tehnologije Ameriškega pokala,« je pojasnil Furlani, ki je bil seveda nad izkušnjo navdušen, hkrati tudi počaščen zaradi pohval uglednega sotekmovalca. Uspešni krstni nastopi 13,5 metra dolge slovenske jadrnice so presenetili tudi ostale organizatorje, pohvalno pa se je o 21-letnem Furlaniju izrazil tudi genovski tisk. »Od Spithilla sem se naučil marsikaj novega, on je zelo v redu oseba, ki svojo nalogo opravi nadvse profesionalno, ne glede, če tekmuje za Prado ali za katerokoli drugo ekipo,« je Avstralca na kratko opisal Furlani. Naslednja etapa prvenstva Championship Tour RC 44 bo v Trstu pred Barcolano od 9. do 13. oktobra, zadnja pa decembra v Dubaiu. »Tržaške etape se bom zanesljivo udeležil,« je po- vedal Jaro, še vedno član TPK Sirena, ki je bil v mlajših letih perspektiven jadralec v razredu optimist, nato pa v različnih klasah v dvojici z Danielom Pi-culinom. Zadnja leta je Furlani regati-ral na večjih jadrnicah, z Benčičevo Anyway true ter s slovaško Paulo (nekdanji Mali Viharnik), pa tudi na prvenstvih razreda ufo. Je sicer član sloven- skega moštva »Bora power team«. Kaj pa 21-letni študent gradbenega inženirstva nčartuje za prihodnost? »Upam, da se bo Lahov projekt nadaljeval tudi v prihodnji sezoni, najlepše pa bi bilo, ko bi se preko Spithilla lahko prebil v svet Ameriškega pokala,« ne skriva ... skrite želje tržaški jadralec. A. Koren rolkanje - Svetovni pokal v Turčiji Mateja za naslov, David za Di Gregoria Mladinina »azzurra« Mateja in David Bogatec bosta jutri in v nedeljo nastopila še na zadnji letošnji preizkušnji rolkarskega svetovnega pokala v Istanbulu v Turčiji. Mateja, ki zaostaja na lestvici za vodilno Švedinjo Magnussonovo za devet točk, bo prav gotovo dala vse od sebe in jo bo skušala presenetiti, čeprav je Švedinja glavni favorit za svetovni naslov. David Bogatec, ki na moški lestvici zaseda 7. mesto, pa bo rolkal za Alfia Di Gregorio, ki za vodilnim Rusom Gluškovom zaostaja za 64 točk. »Azzurri« se bodo odločili za ekipno taktiko. David naj bi prav zaradi tega nastopil na obeh preizkušnjah, saj kriški reprezentant drugače tekmuje le v sprintu. Jutri bo na sporedu individualna tekma (ženske 14 km, moški pa 24). V nedeljo bo na vrsti še sprint (200 m). Mla-dinina tekmovalca sta nama s Turčije sporočila, da »ciljata visoko«. ŠZ SLOGA prireja v sodelovanju z Didaktičnim ravnateljstvom - Opčine tečaj telovadbe z osnovami miniod-bojke za otroke, ki obiskujejo osnovno šolo. Tečaj se bo pričel v torek 18. septembra in bo potekal pod vodstvom profesorja F. Drasiča po sledečem urniku: torek od 17.30 do 18.30 in četrtek od 17.30 do 19.00 v telovadnici srednje šole na Opčinah. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da bo informativni sestanek in začetek treningov v ponedeljek, 1. oktobra, ob 16.30, na Stadionu 1. maja, in v sredo, 3. oktobra, ob 17.15, na Opčinah, v večnamenskem prostoru didaktičnega ravnateljstva (P.le Monte Re, 2). Za dodatne informacije in prijave pokličite na tel: 328-2733390 (Petra) ali 338-5953515 (Katja). AŠD-SK BRDINA prireja namensko telovadbo za priprave na smučarsko sezono. Telovadba bo potekala pod strokovnim vodstvom v telovadnici osnovne šole F. Bevka na Opčinah, ob sredah, od 18.15 do 19.15 ter ob petkih, od 16.00 do 17.30. Vpišejo se lahko člani in ne člani ter je namenjena otrokom in mladincem. Za informacije in prijave lahko kličete na številki: 3346119454 (Fabiana) ali 348-8012454 (Sabina) vsak večer od 18.00 do 19.30. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sporoča, da bo informativni sestanek za novo sezono v ponedeljek 17. septembra, v telovadnici OŠ F. Bevk na Opčinah, s sledečimi urniki: 1. in 2. skupina (letniki 2004-1997) ob 17.30; 3. skupina - Strele (letniki 1996-1993) ob 18.30 in 4. skupina - Škrati (od 1992 dalje) ob 19.30. Informacije na tel.št. 349-7597763 (Nastja) ali 346-0441133 (Petra). ŠD BREG, KOŠARKARSKA SEKCIJA sporoča, da se bodo treningi za letnike 94-95 in 96 začeli danes, 14. septembra, ob 18. uri. Za info: 3473591855 (Boris Salvi). JADRALNI KLUB ČUPA vabi člane na društveno regato v nedeljo, 16. septembra, s pričetkom ob 12. uri. Prijave v tajništvu v soboto, 15. septembra od 16. do 18. ure in v nedeljo, 16. septembra od 8. ure do 10.30. ŠD BREG, košarkarska sekcija, sporoča, da se bodo treningi za letnike 97 in mlajše začeli danes, 14. septembra, ob 16.30. Za informacije 3473591855 (Boris Salvi). Petek, 14. septembra 2007 Št. 23 (38) Pri strani sodelujejo Aleksandra, Andrej, Erik, Irena, Ivan, Jana, Jari, Martina, Maruška, Mateja, Tereza, Tomaž in Veronika. e-mail: klop@primorski.it ko navadne pocitnice niso dovolj ... Plaža, brisače • •• in tudi nekaj povsem drugega! Ti sam moraš biti sprememba, | • • V J» v ki jo želiš svetu. Mahatma Gandhi September je čas, ko se vsi no-stalgično zamislimo na preteklo poletje... na počitnice, morje, dolga ali krajša potovanja, na bližnjo Hrvaško, ali bolj eksotične kraje, na gore, na dolge večere žuranja... .So pa tudi taki, ki se odločijo, da bodo svoj prosti čas preživeli drugače. Klop se je odločil, da bo prvo številko namenil takim alternativnim počitnicam. Pogovorili smo se z Majo, ki se je odločila, da bo kot prostovoljka prebila mesec dni v afriški državi Burundi! Zelo daleč od običajnega koncepta počitnic, kajne?? Kako se je porodila zamisel za to svojevrstno potovanje? Lani sem bila v Afriki na safari-ju in na obisku pri prijateljici. Zaželela sem si povratka v to okolje, ki mi je bilo zelo všeč, nasploh pa me zelo priteguje vse, kar je s to celino povezano. Všeč mi je, ko te prevzame občutek, da je vse tako pristno; način življenja je popolnoma drugačen od našega, bolj eksistencialen. Zdi se mi, da stiki z realnostjo, ki je nam tudi tako tuja, posameznika vedno obogati. Upam tudi, da sem s svojim delom komu koristila, ampak to je bolj malo verjetno, če pomislimo, koliko stvari lahko v Afriki še izboljšamo. Vsekakor so take izkušnje velika pridobitev za vsakogar. Povej nam kaj o organizaciji, potom katere si odpotovala. Organizacija se imenuje AMAHORO, kar v lokalnem jeziku kirundi pomeni mir; nastala je na podlagi zamisli skupine mladih iz Por-denona, ki so se navdušili za državo Burundi in si prizadevajo, da vzbudijo v našem okolju zanimanje za določene problematike. Predvsem pa se trudijo, da bi po svojih najboljših močeh pripomogli k trajnostnemu razvoju realnosti v tej afriški državi, še zlasti v podežel-jskem okolju; svoje projekte prijavijo na razne razpise, ki ponujajo prispevke, kar omogoča realizacijo razno-raznih pobud, navadno na področju izobraževanja. V sklopu teh pobud odpotuje vsaki dve leti v Burundi skupina mladih (ponavadi so to mladi, lahko pa gre kdorkoli); tam spoznajo tamkajšnjo družbeno okolje in na licu mesta preverijo potek del in njihov napredek, kako se iztekajo projekti, predvsem pa zbirajo povratne informacije, tudi za morebitne naknadne potrebe, ki bi jih lahko predstavili v naslednjih projektih. Kako dolgo ste bili pravzaprav tam? v Burundiju smo preživeli tri tedne, ampak, čeprav je to tako majhna država, je cestno omrežje zelo slabo razvito; razen glavnih cest, so ostale v slabem stanju, ogromno časa in energij nam je šlo tudi v logistične zadeve... Afričani in logistika so namreč med sabo nekoliko skregani, meniti se z njimi o zadevah iz organizacijskega vidika je nekaj povsem nemogočega! Sprva smo preživeli nekaj dni v prestolnici, v Bujumburiju, preostali čas pa smo nato prebili na podeželju, prenočevali smo v Bururiju, to je mesto jugo-vzhodno od prestolnice. Od tu smo se premikali do krajev, kjer so bili v teku razni projekti, katerih smo preverili napredovanje in delovanje nasploh, zbirali smo informacije za nadaljne projekte in se ukvarjali z animacijo, bodisi v sirotišnicah kot v športnorekreativnih in kulturnih centrih in v centrih, kjer se zbirajo tisti otroci, ki nimajo doma in živijo na cesti. Udeležili smo se tudi meddržavnega foruma za mir, ki je trajal tri dni. Udeleženci so prihajali iz Tanzanije, Konga in Ruande. Kaj pa pokrajina in družbeno okolje? Pokrajina je, razen v nižini, kjer je jezero Tanganika, zelo gričevnata. Ponekod je nadmorska višina zelo visoka, ena izmed šol, ki smo jih obiskali, se nahaja skoraj na dvatisoč metrov. Potem so tu še majhne vasi z majhnimi nasadi banan, vse je tako ze- Dragi zvesti bralci in bralke! Po dolgem poletnem premoru (hm. koga hočemo imeti za norca?? Počitnice so VEDNO prekratke), se tudi Klop vrača poln novih idej, ciljev in izzivov v petkov vsakdanji "tran-tran" Nekateri stari člani so nas zapustili, nadomestili pa so jih novi, ki nestrpno pričakujejo priložnost, da bi se izkazali na petkovi prestižni strani. Izmed številnih briljantnih idej, ki so kar padale (ehm) na papir na prvem sestanku (po dveh neuspehih, se nam je tretjič končno posrečilo, da smo se vsi spet zbrali), je tudi prava novost.odločili smo se, da bomo oglasno desko nadomestili z malimi oglasi. Brezplačnimi, seveda! Voščila, čestitke, vabila na fešte, osebna sporočila, pa tudi izmenjava mnenj, vprašanja, ponudbe po kupčijah, zamenjavah...karkoli (ali skoraj), vam pride na misel. Seveda v mejah cenzure! Vaša sporočila pošljite na naš poštni naslov, in sicer HYPERLINK "mailto:klop@primorski.it"klop@primorski.it, vsak teden najkasneje do srede popoldne! Sedaj pa vas prepustimo branju prvega iz serije tolikih člankov, ki vam bodo polepšali (!) vsak petek tja do junija! Klop išče nove sodelavce na Goriškem! Zainteresirani naj pošljejo e-mail na HYPERLINK "mailto:klop@primorski.it"klop@primorski.it! ljudi, zlasti otroci buljijo vate z velikimi prestrašenimi očmi, so pa vsi zelo prijazni in gostoljubni. Francosko govorijo le tisti, ki so bolj izobraženi. Ko se voziš po neudobnih cestah imaš vtis, da imajo popolnoma drug ritem življenja, ni stresa, ni sile, nikomur se nikamor ne mudi, seveda pa je to tudi odvisno od dejstva, da ljudje nimajo zaposlitve. Njihov način življenja je preprost, spontan. Vtisi, anekdote... Najlepši in najgrši spomini. Kot sem že prej povedala, zelo so me presunili prestrašeni obrazi otrok v najbolj zakotnih vaseh, ki so prvič v življenju videli ljudi drugačne polti. Zrli so v nas, kakor da bi bili prikazni, nato so zavriskali in jokaje zbežali stran. Potem so raznorazni temno, sicer pa se tam temni že ob šestih, na mizi je stala le majhna svečka, pogostili pa so nas z ogromno hrane, ker jim je bila naša prisotnost v veliko čast. Negativna plat pa je občutek nemoči in grenkobe, ko pomisliš, kakšne konkretne možnosti ima Burundi, oziroma Afrika nasploh, da doseže neko določeno stopnjo trajnostnega razvoja, kako dolga in vsa navkreber je ta pot in koliko je zasužnjena od premoči zahodnjaških držav. Neprijeten dogodek se nam je zgodil, ko smo prespali v neki vasici, kjer ni bilo električne napeljave in niti vodovoda ne. Bile so le cisterne za vodo deževnico. Umili smo se in oprali nekaj naših stvari, šele potem smo se zavedali, da nismo sploh šte-dili in smo v enem dnevu porabili sko- leno, da te prav presune. Nekateri gozdovi spominjajo na tropske, ponekod pa smo videli tudi borovce! Na dnu dolin so navadno potočki; tam so uredili kanalizacijo. V glavnem se ljudje preživljajo s kmetijstvom in živinorejo, polja pa niso ravno velika... Pridelujejo le toliko, kolikor jim je dovolj za družinsko uporabo. Ljudje, razen v prestolnici, niso sploh vajeni na prisotnost belopoltih občutki. Zavedaš se, da se tu otroci lahko zabavajo tudi z malim; veseli so najenostavnejših igric, ki bi pri nas večino otrok dolgočasile. Tam pa si lahko z malo improvizacije in nasmehom zabaval otroke ure in ure. Spominjam se tudi večerje, na katero smo bili povabljeni. Bilo nas je res veliko, vsi smo se stisnili v majhno hišico, z majhno jedilnico, ki je imela majhna okna. Zunaj je bilo že raj celo njihovo zalogo deževnice! Sploh nam ni prišlo na misel, da ni voda nekaj tako samoumevnega kakor pri nas! Na srečo je potem v naslednjih dveh dneh deževalo! Druga neprijetnost se je pripetila na tržnici v Bujumburiju. Imeli smo spremstvo, ker, čeprav ni več policijske ure, si kot tujec zelo izpostavljen nevarnostim in zvečer ni priporočljivo hoditi naokrog. Ustavili smo se pri stojnici, da bi kupili kaj kave. Dekle iz naše skupine je ravno poravnalo račun in medtem je spravilo sončna očala v žep. Meter od nje je stal fantek, ki se ji je približal, pravzaprav ga jaz sploh nisem opazila. Eden izmed spremljevalcev je zakričal in se pognal nadenj, ker je videl, da je punci ukradel očala, takrat pa so se mu približali vsi moški, ki so bili v naši bližini, in tepli so ga kar nekaj minut, nakar pa je spremljevalec pobral očala s tal, jih vrnil dekletu in se v imenu tatu oprostil. Kaj ti je od te izkušnje najbolj ostalo v srcu? Seveda ogromno spominov in močnih čustev, kot pa tudi volja, da nekaj takega spet ponovim. Bi se vrnila v Burundi? Mislim da bi se, čeprav bi prej raje šla se v kako državo, v kateri še nisem bila, nato pa bi se spet vrnila čez nekaj let, ko bi bil napredek pri delih, ki smo jih mi začeli, razviden. Obdobje enega ali dveh let je prekratko, da bi se opazile večje spremembe. Morda se bom čez pet let tja vrnila! Zakaj bi tako izkušnjo svetovala? Ker je prav, da se take realnosti spozna, da spoznaš svet držav v razvoju; to je posebno doživetje, ki te potem spodbuja, da sam veliko razmišljaš o razvoju, o samem sebi, o človeški družbi, o lastnih prepričanjih in principih. Kakšno pomoč pa lahko nudi posameznik, ki si ne upa na tako zahtevno potovanje? Prav je, da se vsakdo informira o dogajanju, da se o tem poroča in bere. Sicer pa nam mediji ne nudijo veliko informacij, ker novice o tamkajšnjem stanju niso tako zanimive. Pomembno je tudi, da se vzbudi v znancih in prijateljih zanimanje za to problematiko. Tamkajšnjim ljudem je bilo v veliko pomoč in tolažbo, da se je o tem govorilo, zlasti v obdobju etničnih čiščenj in genocidov, važno jim je bilo, da je svet vedel o teh dogodkih, če pa so potem mednarodne organizacije in za to pristojni organi kaj ukrenili, je to nekaj drugega. Seveda ne bo materialne pomoči nikoli preveč, potrebno pa je, da jo premišljeno in načrtno usmerimo. Zlasti je pri tem pomembno, da se vživimo v njihov način mišljenja, ne pa da jim pomagamo na naš način, potrebno je, da greš tja in vidiš, kako to gre, kako to oni počenjajo in jim nuditi pomoč na tak način, ki je njim bližji. Kar pa se tiče otrok, katerim smo tudi namenili največ pozornosti, jim lahko najbolj pomagamo z denarno pomočjo, zlasti tako, da posvojiš otroka na razdaljo, da postaneš njegov boter. Veliko gmotne pomoči je treba investirati tudi v izobraževanje, ker šele takrat, ko si tam, razumeš, koliko pomeni izobrazba posameznikov za napredek družbe. / RADIO IN TV SPORED Petek, 14. septembra 2007 23 18.40 20.25 20.30 23.00 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika 7. Video natečaj - Veronica Carli, Meta Lovrenčič: Konec koncev smo vsi otroci Deželni TV dnevnik Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 6.10 6.30 6.45 10.40 10.45 11.30 11.40 13.30 14.00 14.10 15.20 16.50 17.00 17.15 18.00 Aktualno: Anima Good News (vodi Gabriele La Porta) Nad.: Sottocasa Dnevnik; Prometne informacije Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina (vodita Duilio Giammaria in Veronica Maya), vmes (7.00, 7,30, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, pregled tiska, Tg1 Gledališče Gremo v kino Nan.: Ciklon v samostanu (i. Jutta Speidel, Fritz Wepper) Dnevnik in vreme Nan.: Gospa v rumenem - Mrlič brez glave (i. Angela Lansbury) Dnevnik Gospodarstvo Nad.: Julia (i. Susanne Gartner, Roman Rossa, Ralph Schicha), 14.50 Incantesimo TV film: Una famiglia per caso (kom., It., '02, i. Lando Buzzanca, Giovanna Ralli) Tg parlament Dnevnik in vreme Nan.: Sestre McLeod (i. Bridie Carter, S. Mackinnon) Nan.: Komisar Rex (i. Alexander Pschill, Elke Winkens) 18.50 Kviz: L' eredita' 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: I soliti ignoti - Identita' na- scoste (vodi Fabrizio Frizzi) 21.20 Film: Shall wew Dance ? 8kom., ZDA, '03, i. Richard Ggere, Jennifer Lopez) 23.15 Dnevnik 23.20 Variete: Nagrada ETI 2007 0.35 Nočni dnevnik, vreme ^ Rai Due 6.00 Focus 6.55 Skoraj ob 7-ih 7.00 Juntranji variete: Random 9.45 Svet v barvah 10.15 Dnevnik, vreme/Navade/Medicina 33 11.00 Variete: Piazza Grande 13.00 Dnevnik Tg2 13.30 Tg2 Poletne navade/Potovanja 14.00 Aktualno: Italija na 2. 15.50 Aktualna odd.: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 17.20 Nan.: One Tree Hill (i. Chad Mii- chael Murray, Hilarie Burton) 18.05 Tg2 Flash, šport 18.30 Tg2 Dnevnik/Meteo 2 19.00 Dok.: Voyager narava 19.50 Risanke 20.30 Dnevnik 21.05 TV film: Il Capitano 2 (It., '06, i. Alessandro Preziosi, Gabriella Pes-sion, Giuliano Gemma) 23.00 Dnevnik 23.10 Aktualno: Soočanja 0.30 Tg2 Mizar V" Rai Tre 6.00 Rai News 24 8.10 Mi smo zgodovina 9.05 Film: Superfantagenio (fant., It., '86, i. Bud Spencer) 10.40 Cominciamo bene 12.00 Tg3 šport, Meteo 13.00 Nikoli ni prezgodaj 13.10 Nan.: Saranno famosi 14.00 Deželne vesti, dnevnik 14.50 Variete: Trebisonda 15.15 Nan.: The saddle Club 16.00 Mladinski dnevnik Gt Ragazzi 16.35 Šport: SP v motonavtiki 17.15 Nan.: Stargate Sg-1 18.00 Dok.: Geo magazine 18.10 Tg3 Meteo 19.00 Dnevnik, deželne vesti 20.00 Rai Tg Šport 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: K - 19 (dram., ZDA, '02, i. Harrison Ford, Liam Neeson) 23.20 Dnevnik, deželne vesti 23.35 Tg3 Primo Piano 23.55 Nan.: Kate & Emma (i. Caroline Catz, J. Sheffield) u Rete 4 6.05 Pregled tiska 6.25 Nan.: Quincy, 7.10 Hunter - Vojno področje, 8.40 Pacific Blue 9.40 Nan.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica 11.30 Dnevnik, vreme 11.40 Aktualno: Forum 13.30 Dnevnik Tg 4, vreme 14.00 Aktualno: Forum 15.00 Nan.: Wolff, policaj v Berlinu (i. Jur- gen Heinrich) 16.00 Nad.: Steze 16.20 Film: Pustolovščine Arsenia Lupina (pust., Fr.-It., '57, r. J. Becker, i. Robert Lamoureux) 17.50 Tg com, promet 18.55 Dnevnik, vreme 19.35 Dok.: Solaris 20.10 Nad.: Vihar ljubezni 21.10 Nan.: Julie Lescaut (i. Veronique Genest, Jennifer Lauret) 23.15 Film: Cape Fear (thriller, ZDA, '91, r. M. Scorsese, i. Robert De Ni-ro, Nick Nolte) 5 Canale 5 6.00 Na prvi strani 7.55 Promet, vreme, borza in denar 8.00 Jutranji dnevnik Tg5 8.35 TV film: Quel tesoro di Diggity (fant., ZDA, '01,r. Tom Reeve, i. Andrew McCarthy) 9.40 Tg com/Informacije za jadralce 11.00 Nan.: Supermarket, 11.30 Detektiv v bolnici 12.25 Nad.: Vivere (i. Gabriele Greco, Gaetano D' Amico) 13.00 Dnevnik TG 5, vreme 13.40 Nad.: Beautiful (i. Ashley Jones, Jack Wagner), 14.10 Centovetrine 14.45 Nan.: Carabinieri 6 - Nevarnost v vojašnici (r. S. Martino, i. Walter Nudo, Martina Colombari) 15.50 Nad.: Cuori tra le nuvole 16.20 Nan.: 5 zvezdic (i. Ralf Bauer, Susanna Knetchl) 16.55 Tg5 minut 17.05 TV film: La principessa cerca la-voro (kom., Nem., '05, i. Muriel Baumeister, Rene' Steinke) 18.50 Kviz: 1 proti 100 20.00 Dnevnik TG 5, vreme 20.30 Variete: Moderna kultura 21.20 Film: Spider-Man-2 (fant., ZDA, '04, i. Tobey Maguire, Kirsten Dunst, Alfred Molina) 23.55 Aktualno: Matrix O Italia 1 6.00 Odprti studio 6.10 Nan.: Zanzibar 6.35 Variete za najmlajše 9.05 Nan.: Mac Gyver, 10.10 Magnum P. I. (i. Tom Selleck) 11.10 Nan.: A-Team 12.25 Odprti studio, vreme 13.00 Šport studio 13.40 Risanke 15.00 Nan.: Veronica Mars, 15.55 Slee- pover Club - Prva stran 16.50 Risanke: Heidi 18.00 Mushiking, čuvaj gozda 18.30 Odprti studio, vreme 19.05 Nan.: Camera cafe' 20.10 Nan.: Walker Texas Ranger 21.00 Nan.: CSI: Miami - Rio (i. David Caruso, Adam Rodriguez) 22.00 Nan.: CSI: NY (i. Gary Sinise, Claire Forlani) 22.55 Nan.: Prison Break (i. Wade Williams, Robert Knepper) ^ Tele 4 7.00 9.20, 13.45, 16.40, 20.30, 23.00 Dnevnik 8.10 Pregled tiska 9.35 Svetnik dneva, horoskop, vreme, pregovor 9.40 Dokumentarec o naravi 11.05 Nad.: Marina 12.15 Gospodarstvo 13.10 Nan.: Don Matteo 4 14.10 Aktualno: Karnija 16.00 Nan.: Don Matteo 4 17.00 Risanke 19.00 Sanjski avtomobil 19.55 Športna oddaja 20.05 Rubrika o kulturi 20.50 Film: I vigliacchi non pregano (ve- stern, '68, i. Gianni Garko) 23.45 Film: Due Magnum 38 per una cvitta' di carogne (krim., '75) La 7 6.00 12.30, 20.00, 1.10 Tg La7 7.00 Aktualno: Omnibus 9.20 Aktualno: 2 minuti za knjigo 10.05 Dok.: Zakladi človeštva 10.25 Nan.: Mai dire si, 11.30 Angelski dotik, 13.00 Matlock 14.00 Film: Il principe e il povero (kom., ZDA, '78, i. Oliver Reed) 16.00 Nan.: Kamaleon Jarod - Otok prikazni (i. Michael T. Weiss) 18.00 Nan.: Star Trek Voyager 19.00 Nan.: JAG 20.30 Nan.: The Practice 21.30 Film: Mollo tutto (kom., It., '95, i. Renato Pozzetto) 23.30 Reality: Ninina potovanja (T Slovenija 1 6.10 7.00 7.10 9.00 9.05 9.35 9.50 10.05 10.40 11.25 11.55 13.00 13.25 13.40 14.25 15.00 15.10 15.45 16.05 16.25 17.00 17.30 17.40 18.40 18.55 19.35 19.55 20.35 22.00 23.00 0.15 Kultura, 6.15 Odmevi 8.00 Poročila 8.10 Dobro jutro Poročila Ris. nan.: Fliper in Lopaka Lutkovna nan.: Zgodbe o Poluhcu - Kako je Poluhec ugnal stepnega volka Kratki igrani film EBU: Moja sestra Tina Enjsta šola Kontaktna odd. za mlade: jasno in glasno - Naj živi revolucija! Osmi dan Kviz: Milijonar z Jonasom Poročila, vreme, šport Duhovni utrip Nad.: Knez in dekle Slovenski utrinki Poročila, promet Hidak - Mostovi Ris.: Babar Iz popotne torbe: Mojster Nan.: V dotiku z vodo Novice, slovenska kronika, vreme, šport Največje Nobelove uspešnice Dok.: National Geographic Risanke Vreme in dnevnik Vreme, šport Otr. nad.: Zvesti prijatelji (Slo, r. Franc Arko, i. Nataša Barbara Gračar, Miloš Battelino, Radko Polič) Zabavnoglasbena odd.: Na zdravje! (vodita Jasna Kuljaj in Boštjan Romih) Odmevi, kultura, šport, vreme Pogovorna oddaja: Polnočni klub Dok.: Natonal Geographic (t Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 8.30 11.30 TV prodaja 9.00 Zabavni infokanal 12.00 Umetni raj 12.25 Evropski magazin 12.55 Diagonale 13.45 Film: Ali je pilot v letalu? 15.10 Šport špas: OŠ Miška Kranjca 15.40 Mozaik 16.35 Znanstvena odd.: Adijo, planet Pluton 17.25 Mostovi - hidak 18.00 18.05 18.35 19.00 20.00 22.30 Poročila Primorski mozaik Dok. feljton: Pesem zvonov Nad.: Lady Chatterley Atletika: Zlata liga Film: To ni ljubezenska pesem (thriler, VB, '02, r. Bille Eltringham, i. Kenny Glenaan) Koper 14.00 14.20 14.30 15.00 16.00 18.00 18.20 18.25 18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 22.00 22.15 22.30 0.00 0.30 Čezmejna TV Euronews Vas tedna Dok. oddaja EP v košarki: četrtfinale Program v slovenskem jeziku: Iz popotne torbe Bukvožerček Obisk v akvariju Vreme Primorska kronika Dnevnik - Šport Vesolje je... Atletika: Zlata liga Vsedanes - TV dnevnik Atletika: Zlata liga EP v košarki: četrtfinale Nautilus Vsedanes - TV dnevnik Tv Primorka 10.30 Dnevnik, vreme 11.00 Videostrani 17.00 Koper danes in jutri 17.55 Napoved dnevnika 18.00 Miš - Maš 18.40 Videospot meseca 18.45 Objektiv 19.15 Rally magazin 14 19.45 Kulturni utrinek 20.00 Dnevnik, vreme 20.30 Na Primorskem 21.00 Razgledovanja 21.30 Po sledeh kulture 22.00 Utrinki iz evropskega parlamenta 22.30 Vedeževanje 23.30 Dnevnik, vreme 0.00 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena (2. del); 11.00 Pogovori sredi dneva; 11.15 Izboljšajmo naše medsebojne odnose (pripr. pedagoginja N. Klobučar Rijavec); 12.00 Sen valčka; Napovednik; 13.20 50 let ob Avsenikovi glasbi v zamejstvu; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Odprta knjiga: M. von Thurn und Taxis: Spomini Rainerja M. Rilkeja (prip. M. Sar-doč, prevod in r. Borut Trekman, 10. nad.); 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) Poročila; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.10 Prireditve; 12.30 Opol-dnevnik, osmrtnice; 14.00 Poletna torklja; 14.45 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 15.30 DIO; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditv, planinski vodnik, kinosporedi; 19.00 Dnevnik; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Radio "Bla Bla"; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Moj radio je lahko tudi balon; 0.00 Nočni pr. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vreme, promet; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Pred našim mikrofonom; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.40 Casadei; 14.10 Kje, kako,kdaj; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5x5; 15.30 DIO; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Giulianine note; 20.00 Z dušo in telesom; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Pred našim mikrofonom; 22.30 Kje, kako, kdaj; 23.00 Folk studio; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.30 Labirinti sve- ta; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 20.00 Vrnitev Primorske k matični domovini; 21.30 Slovencem po svetu; 22.40 O morju in pomorščakih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.45 Naš kraj; 23.05 Literarni nokturno. SLOVENIJA 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Kulturne prireditve; 9.00 Minute za rekreacijo; 9.35 Popevki; 6.10, 9.40 SP v atletiki; 10.00 V izvidnici; 12.00 Izjava tedna; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.40 Glasovanje za popevki tedna; 15.30 DIO; 16.15 Popevki; 16.30 Centrifuga; 16.30 Vreme; 17.40 Šport; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20 in novosti; 21.00 Nova elektronika; 22.30 Klub klubov SLOVENIJA 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasbeno kukalo; 10.15 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Zbori za mlade; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO, šport; 16.15 Me-digra; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Evrora-dijski festivali; 19.30 Modri abonma (prenos); 22.00 Igra - J. Tavčar: Ločitev; 23.00 Jazz ars; 0.05 Slovenski koncert RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Utrip kulture; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Četrtek, 14. septembra 2007 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan SÜS sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA 1010 1000 990 MOSKVA 1010 VARŠAVA O 10/17 O KIJEV 13/22 O PARIZ 10/20 OBRUSELJ 10/19 ŽENEVA 8/20 O MILAN ° 17/27 DUNAJ 11/19 LJUBLJANA ® 7/23 1020 LIZBONA O 18/27 m_ Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. ^Nad večjim delom Evrope je anticiklonsko območje z razmeroma toplim in suhim višinskim zrakom. V nižjih plasteh pa se zadržuje nekoliko bolj vlažen zrak. BEOGRAD O 11/18 , SPLIT A O SOFIJA "^SKOPJE O 9/20 ?/22 v-T. ATENE ^ 1020 DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.41 in zatone ob 19.19. Dolžina dneva 12.38. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 9.40 in zatone ob 20.06. A Nad večjim delom južne Evrope je območje visokega zračnega pritiska. Od severa se nad zahodno in srednjo Evropo pomika hladna fronta. Nad naše kraje doteka s severozahodnikom nekoliko toplejši in precej suh zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo ugoden in v krajih s sončnim vremenom vzpodbuden. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 22,0 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.24 najnižje -41 cm, ob 11.58 najvišje 45 cm, 18.18 najnižje -37 cm, ob 0.05 najvišje 26 cm. Jutri: ob 5.45 najnižje -33 cm, ob 12.14 najvišje 40 cm, 18.45 najnižje -33 cm, ob 0.35 najvišje 19 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............21 2000 m............8 1000 m...........17 2500 m............5 1500 m...........12 2864 m............3 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 5,5 in v gorah 6. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER O GRADEC 8/23 TOLMEČ O 8/21 TRBIŽ O 7/20 VIDEM O 11/26 O PORDENON 12/25 ČEDAD O 12/25 O 5/21 KRANJSKA G. CELOVEC O 8/23 O " TRŽIČ 8/23 o 6/22 S. GRADEC CELJE 9/23 O MARIBOR O 8/23 PTUJ O M. SOBOTA O 8/23 GORICA O O N. GORICA nni: KRANJ Vi? S o ^ LJUBLJANA 10/24 POSTOJNA O 5/21 KOČEVJE N. MESTO 9/24 , O ZAGREB 9/23 O REKA 15/25 ^NAPOVED ZA DANES Ob morju in v nižinah bo pretežno jasno ali zmerno oblačno, drugod bo spremenljivo. V gorah bo v popoldanskih urah nekaj več oblačnosti in bodo ponekod možne kratkotrajne padavine. Ob morju bodo pihali šibki krajevni vetrovi. Prevladalo bo sončno vreme. Po nekaterih nižinah bo zjutraj kratkotrajna megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 10, ob morju 13, najvišje dnevne od 20 do 24, na Primorskem okoli 25 stopinj C. & TOLMEČ O 9/22 A o GRADEC 10/24 TRBIŽ O 8/21 o 6/22 KRANJSKA G. VIDEM O 12/26 O PORDENON 13/25 ČEDAD O 13/25 CELOVEC O 9/24 TRŽIČ 9/24 O KRANJ o 7/23 S. GRADEC CELJE 10/25 O MARIBOR O 9/24 PTUJ O M. SOBOTA O 9/24 GORICA O 15/26 O N. GORICA H/Ofi O LJUBLJANA 11/25 POSTOJNA O 6/22 KOČEVJE O ' ČRNOMELJ N. MESTO 10/25 o ^ ZAGREB 10/25 O N REKA 16/26 & (NAPOVED ZAJUTRI Ob morju in v nižinah bo zmerno oblačno, v gorah spre- Jutri in v nedeljo bo sončno z občasno zmerno oblačnostjo^ menljivo. V gorah in v vzhodnih predelih v popoldanskih Zjutraj bo po nekaterih nižinah megla. ali večernih urah niso izključene posamezne nevihte. Ob morju bodo pihali šibki krajevni vetrovi. sklad zn za otroke - Poročilo Unicefa za leti 2005 in 2006 Znižanje smrtnosti otrok Lani prvič manj kot 10 milijonov mrtvih - Ocene na podlagi podatkov iz vladnih poročil v več kot 50 državah NEW YORK - Lani je število mrtvih med otroci, mlajšimi od pet let, prvič padlo pod 10 milijonov, je včeraj sporočil Sklad ZN za otoke (Unicef). Lani je po svetu umrlo 9,7 milijona otrok, mlajših od pet let, medtem ko jih je leta 1990 umrlo 13 milijonov, je navedel Unicef, ki je pri tem pozdravil "trajen napredek v preživetju otrok". Unicef je poročilo pripravil na podlagi podatkov vladnih poročil v več kot 50 državah v letih 2005 in 2006. Pomembno zmanjšanje smrtnosti otrok, mlajših od pet let, so zabeležili v Latinski Ameriki in na Karibskem območju, v Srednji in Vzhodni Evropi ter na območju bivše Sovjetske zveze, v Vzhodni Aziji, Tiho-morskem območju ter mnogih delih Afrike. "To je zgodovinski dogodek," je dejala izvršna direktorica Unicefa Ann Veneman. "Danes več otrok preživi kot kdajkoli prej. Sedaj moramo graditi na tem uspehu javnega zdravstva, da bi dosegli cilje tisočletja," ki med letoma 1990 in 2015 določajo za dve tretjini zmanjšanje smrtnosti med otroci, mlajšimi od pet let, je dejala. Unicef zmanjšanje smrtnosti otrok pripisuje večji razširjenosti osnovnih zdravstvenih ukrepov, vključno z zgodnjim dojenjem, cepljenjem ošpic, uživanjem nadomestkov vitamina A in uporabi mrež za komarje, prepojenih z insekticidi, v boju proti malariji. Kljub temu je Ann Veneman izpostavila, da je izguba 9,7 milijona mladih življenj na leto nesprejemljiva, saj bi bilo večino teh smrti mogoče preprečiti z dostopom do zdravstvene oskrbe na lokalni ravni. Velik upad smrtnosti glede na zadnje poročilo iz obdobja 1999-2000 so lani zabeležili v Maroku, Vietnamu in Dominikanski republiki, kjer se je smrtnost med otroci, mlajšimi od pet let, zmanjšala za več kot tretjino. Na Madagaskarju se je zmanjšala za 41 odstotkov, v otoški državi Sao Tome in Principe pa za 48 od stot kov. Od 9,7 milijona otrok, ki so umrli lani, jih je 3,1 milijona umrlo v južni Aziji in 4,8 milijona v podsa-harski Afriki. Najvišjo smrtnost med otroki so zabeležili v zahodni in srednji Afriki, na jugu Afrike pa k smrtnosti veliko prispeva širjenje aidsa. V Afriki se je sicer zaradi večje pokritosti cepljenja smrtnost zaradi ošpic zmanjšala za 75 odstotkov. Kot še kaže poročilo, je smrtnost otrok v razvitih državah veliko višja na podeželju in med najrevnejšimi prebivalci. V razvitih državah je lani umrlo šest otrok na tisoč živorojenih. Nekateri strokovnjaki so že izrazili dvom v verodostojnost podatkov, ki jih je Unicef dobil pri vladah. Christopher Murray, direktor Inštituta za zdravstvene raziskave na Univerzi Washington, pa je ocenil, da glede na zmogljivosti, ki so na voljo, v odnosu na razmere pred tremi desetletji ni bil dosežen napredek v boju proti smrtnosti med otroki. (STA) islam - Praznik Večina muslimanov ■ v • • od včeraj praznuje postni mesec ramadan DŽAKARTA - Za večino od 1,2 milijarde muslimanov po svetu, tudi slovenskih, se je včeraj začel sveti postni mesec ramadan. Za verne muslimane je post, med katerim se za mesec dni čez dan odpovejo hrani, pitju, kajenju in spolnemu občevanju, eden od petih temeljev islamske vere.Za-četek ramadana, ki je deveti in najbolj svet mesec muslimanskega koledarja, razglasijo takrat, ko po mlaju zagledajo novo luno, kar med različnimi islamskimi državami in sektami sproža prerekanja o natančnem datumuTako v Libiji in Nigerija praznujejo ramadan od srede, od včeraj pa v večini držav Bližnjega vzhoda, pa tudi v Indoneziji, Iranu in drugod. Libija se namreč ne ravna po videnju lune, ampak centru za astronomske študije, ki je na podlagi astronomskih izračunov začetek ramadana določil v sredo. Tudi letos ramadan spremljajo poostreni varnostni ukrepi v nekaterih državah, še posebej v Iraku in Afganistanu. V Iraku od včeraj praznujejo manjšinski suniti, od danes pa bodo tudi večinski šiiti. Za verne muslimane je post med ramadanom eden od petih temeljev islamske vere. Ostali štirje so izpovedovanje vere, pet molitev na dan, davek revnim in romanje v Meko. Ko se post konča, tri dni slavijo njegov konec, bajram, ki bo letos 12. oktobra. Steklenica, ki spremeni kakršnokoli vodo v pitno LONDON - Na sejmu opreme v Londonu so predstavili steklenico, ki tudi najbolj umazano vodo spremeni v pitno. Steklenica z nazivom Life Saver Bottle, ki stane približno 270 evrov, spremeni v pitno vodo tudi najbolj umazano in smrdljivo vodo, kot je na primer tista iz gnojnice. Steklenica je opremljena s filtrom, ki ga je treba zamenjati na vsakih 6.000 litrov. Omenjena steklenica bi lahko na območjih, ki jih prizadenejo naravne nesreče, rešila številna življenj. Na sejmu je proizvajalec tovrstnih steklenic Michael Pritchard v nekaj urah prodal vseh 1000 steklenic, ki jih je imel pri sebi. Oropal banko z lastnim čekom DENVER - Ropar banke v zvezni ameriški državi Kolorado je prišel na neverjetno zamisel: sporočilo "denar ali življenje" je napisal kar na svoj ček in ga izročil blagajničar-ki za bančnim okencem. Ni torej čudno, da ga je policija kmalu po ropu prijela. Kljub vsemu 27-letni Forest Bissonnette ni ravnal povsem nepremišljeno, saj je pred ropom svoje ime na čeku prečrtal s črnim kemičnim svinčnikom. Trik pa za zvezni preiskovalni urad (FBI) ni bil ovira, da ne bi takoj ugotovil, kdo je ropar. Bissonnette je ukradel 5000 dolarjev, na sojenje pa čaka v zveznem zaporu.