-Štev. 14. List ljudstvu v poduk. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld,, za pol leta 1 gld. 00 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja upravništvn v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice, hšt. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. 1 Posamezni listi dobi se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr. Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Oljka miru. Važniša, kakor kedaj, je letošnja dopolnilna volitev drž. poslanca za Celjsko skupino mest in trgov. To zimo so se bili namreč drž. poslanci nemšk. kluba sprli med seboj ter jih je 17 izstopilo iz njega. V njih vrsti je bil tudi poslanec te skupine, g. dr. Rih. Foregger. Mož je že z davna čutil, da nima več za upanja svojih volilcev ter je zato odložil svoje poslanstvo. Kmalu pa se je skesal tega in se je z nova ponudil volilcem, češ, da bi jih še rad dalje „zastopal". Sedaj je nastal razpor pa med volilci. Nekateri bi ga, drugi pa, izlasti trezni obrtniki bi ga ne volili več radi, kajti mož ni celih 13 let, kar jih je v drž. zboru „zastopal", ničesar za-nje storil. Za-nje tudi ni imel časa ter je tiral veliko-nemško politiko ali je pa — mož se tudi na to zastopi — „umetno" veslal. Za potrebo pa je še potlej tudi židovskim trgovcem pomagal S svetom, kajti on je na Dunaju tudi advokat. Ker je po takem preveč dela na njegovih ramenih, nič bi ne škodovalo, ko bi katero popustil. Ali kdo pojde potlej za poslanca v Beč? G. dr. Glantschnigg bi rad, pa tudi g. dr. Neckermann in kaj vemo, kdo še ima take želje! Tedaj pa so strnile velikonemške glave v Celju, da bode še najbolje, ako se voli dr. Foregger z nova, saj manj, kakor doslej, itak ne bi mogel storiti. Imeli so zatem na naglem volilen shod v Celju in potlej že tudi v Konjicah. V njiju so te velike glave vsak drug glas zatrle, češ, da je g. dr. Foregger uzor drž. poslanca ter da mu ni para. G. J. Rakusch je v Konjicah celo zatrjeval, da je na tega moža gledal že v šolskih klopeh z „neko pobožnostjo". Da drugim volilcem ni po godu taka komedija, to je jasno in le-ti so torej volje, da dajo drugemu možu svoj glas, ako se jim ponudi tak, ki zasluži njih zaupanje. To uvaže- vaje oglasi se za poslanstvo g. dr. Karol Gelingsheim, pristav c. kr. okr. sodnije v Kozjem. V On se neJdrži doslej nobene stranke in pravi v svojem» ¿klicu do volilcev, da ne vstopi, ako si ga izvof/jo za poslanca, v noben klub, saj si s tem vsak poslanec že zaveže roke ter ne more ne govoriti ne glasovati po svojem prepričanju, ampak le na povelje kluba. To pa je največkrat koristim volilcev nasproti. Gledž na to izjavo in gledč na njegovo službo, v kateri se kaže vsem strankam enako pravičen ter se ne ozera na osebo ali nje kri, pozdravili so tudi slov. volilci ponudbo gosp. doktorja prijazno ter mu je volilni odbor v Celju obljubil svojo podporo. Po svojem pokolenju je g. doktor Nemec ali v tem ni pozabil, da so drugi, da so še tudi Slovenci na zadnje — vendar-le ljudje. To je v oččh „teh velicih glav" v Celju in tov. menda največji greh, slov. volilcem pa upamo, da bode to en uzrok več za to, da mu dajo svoj glas. Ali tudi nemškim voiilcem se daje v kandidaturi g. dr. Gelingsheima, da tako rečemo, oljka miru v roke. Kričanja, da se nemštvo pritiskuje na steno, imajo že pač lehko dovolje, posebno, ko tega, hvala Bogu, ne vidijo nikjer. To kričanje pride iz ust ali izpod peresa le tacih ljudi, katerim to upitje „nese" ter jim ni mar za nasledke tacega upitja. In to lehko, saj pojdo lehko potlej — s trebuhom za kruhom, kakor so se le-sem pritepli. Skoda, da se jim radi vsedejo tudi domači ljudje na lima-nice ter se zbojš tako tatermana, da-si jim ga kaže le tako medlo revše, ki se je priteplo med-nje. Ako in komur je torej v resnici za blagostanje naših mest in trgov, on naj prime za oljko miru, ki mu jo ponuja dr. K. Gelingsheim. V tem ne gre toliko za to, ali je človek nemške ali slovenske krvi, pač pa za to, da se vrne ljubi mir med domače prebivalstvo ter CsCr Denešnj! list ima '/» pole „Cerkvene priloge" kot priloga. "3S3 dobi le-to poslanca, ki ima voljo pa tudi dovolj moči, da skrbi za koristi svojih volilcev, ne pa da se suče le po volji tujcev. Oboje nahaja se pri g. dr. Grelingsheimu i in zato pozdravljamo njegovo kandidaturo, na volilcih pa je, da store tako dne 15. apr. 1887. „Črna vojska", nje namen in sestava. (Dalje.) Ali bodo črnovojniški častniki nosili uniformo? — Častniki, ki so že v pokoju ali izven službe, obdrže uniformo, ki so jo nosili. Druge osebe pa, ki se bodo za častnike pri črnovojnikih imenovale in pridejo k redni vojski, dobe uniformo, kakor jo bo imel dotični oddelek. Častniki samostojnih črnovoj-niških oddelkov lahko nosijo uniformo, ki so jo kot vojaški ali civilni uradniki nosili. Lahko nosijo pa tudi v dejanski službi svojo civilno obleko; v tem slučaju pa dobč črnovojniško obvezo, častniško kapo, častniške zvezde na ko-lirji pri suknji, častniški porteepej na sablji in častniški vojni pas, kedar je tisti predpisan. Legitimacijski medaljon si morajo pa sami omisliti. Kako postaneš črnovojniški častnik? — Civilne osebe, ki mislijo, da so sposobne za to, vložiti morajo za častniške službo v črni vojski pri svoji politični gosposki prošnjo, ki se takole glasi: Slavno c. kr. okrajno glavarstvo! Podpisani prosi za častniško službo v črni vojski in se opira na sledeče razloge: Rojen je dne (meseca, leta) v (rojstni kraj), f ima v........domovinsko pravico in je sedaj zasebni uradnik, inženir, poslovodja itd. pri... Šole ima podpisani gimnazijalne (realne) in govori nemški, slovenski itd. Sveta mu je precej znanega, ker je prehodil že.......(pokrajine). Prosilec je dober telovadec, plavač, borilec, strelec in jahač. Posebno spreten je v stenografiji, v risanju itd. Podpisani tudi izjavlja, da hoče obiska-vati kako, že obstoječo šolo, kjer se uč£ aspi-rantje za c. kr. brambovske častnike in se hoče o določenih pogojih podvreči predpisani po-skušinji. Podpisani želi biti sprejet za častnika v kak črnovojnišk batalijon na Slovenskem. Krstni list, domovnica. službeni dekret, gimnazijsko ali realkino spričevalo in predpisani revers so priloženi. V ........ dne ....................I. I. Kdo sklicuje črnovojnike na boj? — Cesar sam izdii povelje, da se mora črna vojska oborožiti in ob enem tudi določi, do katerega razreda. Brambovska gosposka pa na to črnovojnike skupaj skliče. Takoj, ko izda cesar povelje, objavi deželno brambovski mini- ster taisto c. kr. politični gosposki in bram-bovskim zapovedništvom po brzojavu. Od todi se povelje razglasi okrajnim političnim gospo-skam, oziroma okrajnim brambovskim gospo-skam, ter občinam, oziroma županstvom. Kakor hitro se tako cesarsko povelje raz glasi, mora se vsak črnovojnik takoj oglasiti pri županu tiste občine, v kateri živi. Posebej se navadno ne bodo listi nikomur pošiljali, jz-redno bi se pa tudi to utegnilo prigoditi. Cr-novojniki, ki so zunaj avstro-ogerske državne meje, morajo takoj domu priti, kakor hitro jih povelje doide. Avstrijski podaniki, ki prebivajo na Ogerskem, so podvrženi črnovojniški dolžnosti ondi, kjer imajo domovinsko pravico, ako so odločeni namreč to svojo dolžnost izpolnjevati oboroženi v stalni armadi, pri bram-bovcih ali pa pri oboroženi črni vojski. Če je pa kak avstrijsk podanik, ki biva na Ogerskem, odločen le za pomožna dela pri črni vojski, njemu pa ni treba poprej domu hoditi, kakor kedar bi ga posebej klicali. Kje se črna vojska zbira? — Črno-vojniki zbirajo se, ne glede na to, kje ima kdo domovinsko pravico, v dotični občini, kjer stanujejo. Le častniki morajo oditi vsak na svoj določeni prostor. Zupan določi prostor, kjer se črna vojska zbira, kakor tudi uro. Kontrolira jo župan v društvu enega ali več občinskih odbornikov. Črnovojniški zapisniki se prebero, bolniki in tisti, ki jih ni, se zapišejo. K vsakemu shodu črne vojske morajo priti tudi vsi tisti, ki so še v teh letih, pa niso za vojsko nič več sposobni ter so pozabili ob pravem času oproščenja prositi ter vsled tega niso iz zapisnikov zbrisani. Kdor bi se črnovojniški službi samovoljno odtegoval, navila se mu bo ura pri c. kr. bram-bovskem okrajnem zapovedništvu, kedar ga v pest dobo. (Dalje prih.) Gospodarske stvari. Hroma teleta. Pri teletih se prikaže večkrat kaka bolezen, da človek ne vč, kaj je je krivo ali če tudi vč, ne more ji priti v okom, ker nima zdravila pri rokah, zdravnika za živino pa tudi ni blizu. Taka bolezen je hromost, to je: tele dobi trde ude, izlasti noge mu vtrpnejo ali tudi skrivijo, členki na njih otečejo, vrat pa se krči. Tele ne mara za mleko, sope naglo in težko, jz nosnic pa mu teče žleca, s časom v obilni meri, v časih se zadela v teletu, v časih pa kar teče iz njega. Tudi mrzlica ga vije, a po životu se gorkota ne vzviša za veliko. Ako se konča bolezen s smrtjo, zvijo se teletu živci, prijema ga krč, in sliši se hrhranje. Ako pa se vzboljšuje teletu, diši mu zopet mleko, tele vstaja ter zgubiva otekline.' Kaj je uzrok bolezni? Največkrat je je kriva vrojena slabost života ter nastane bolezen, ako dobi tele mleko va-se, ki ni čisto zdravo. Tako pa postane mleko, ako se kravi ne daja dobra klaja. taka, kakor ji ugaja v njenih razmerah. Gotovo je, da krma, ki se kupuje, ni brez tacih reči, ki so nezdrave in je torej ta svet čisto na svojem mestu, da si kmetovalec naj prideluje sam krepke klaje ter jo daje potlej svojim kravam mlekaricam. Dostikrat je te bolezni tudi to krivo, da se ne daje teletu mlezovine, tistega mleka, ki jo ima krava, kedar povrže. Le-to mleko, je po naravi pač za to, da spravi teletu iz črevesa tisto smolo, ki jo prinese seboj na svet. Treba pa je po takem dati teletu brž, ko se povrže, te mlezovine. Ozdraviti takega teleta ni lehko, redko izide po sreči. Ako se zadela v teletu, daje se vsake štiri ure teletu par žlic ricina, ki se zmeša v pol litra tople vode, dotlej, da se odpre teletu. Ako pa ima tele drisko, daje se mu 2 do 3 gramov ogljiko-kislene magnesije v četrtinki litra sladkega mleka, to pa dvekrat na den. Da mora tele imeti suho in toplo ležišče, razumeje se samo po sebi. Vrhu tega pa se riblje tele po trdih udih ali nogah z žajfnico. Ako to ne pomaga, pa je menda nož najbolje zdravilo. Laneno seme. Setev lanu dela človeku večkrat sitnobo. Naj si izbera in izbera seme, nikoli še ni gotovo, da se prikaže potlej izpod zemlje. Laneno seme je namreč rado mrtvo in najti, katero še je živo, t. j. tako, ki bode kalelo, ima svoje težave. Večkrat se misli, da je seme še živo, ako razpoči, kedar se ogreje do neke meje, ali to ni resnica. Iz izkušinj se vč, da razpoči staro seme, ki nima več življenja, istotako, če še ne bolj, kakor mlado, pa še živo seme. To je tudi celo lehko, kajti celo lehko je mogoče, da še suho seme ima v sebi življenje, in na robe tako, ki je že mrtvo, ima še vedno v sebi vodene ulage. Tudi to ni gotovo znamenje, če je seme gladko in ti lehko teče iz roke. Tudi tako je celo lehko že mrtvo. Sploh tedaj ne kaže semena jemati za setev, dokler se nisi prepričal, da je še živo, to pa po naravni poti tedaj, da si ga djal poprej nekaj zrn za poskušinjo v prst, dokler se ti ni izcimilo. Posej za to le tacega na svoje polje! Sejmovi. Dne 12. aprila v Koprivnici, v Ljutomeru, na Črni gori, v Šoštanju, pa v Podčetrtku. Dne 14. aprila pri Novi cerkvi in v Zdolah, Dne 15. aprila pri Mariji Snež- I niči. Dne 16. aprila v Spielfeldu in istega dne v Rogatcu. Dopisi. Iz Ljublj ane. (Razpisčastnenagrade.) Razumniki vseh omikanih narodov paznim očesom motrijo razvoj tistega dela književnosti svoje, kateri je v prvi vrsti namenjen mlademu narastaju, ter vestno skrbé za to, da se mladini podajajo v roke po obliki in vsebini dovršene, čistim peresom in plemenitim srcem pisane zabavne in poučne knjige. Tudi v Slovencih se je že večkrat poudarjalo, kako potrebujemo mladini svoji primernega berila in razna učiteljska in pedagogijska društva naša so večkrat ukrepala o tem in obravnavala vprašanje, kako bi se zadelala ta praznina v književnosti slovenski. To uvidevši je znani rodoljub češki in prijatelj mladine slovenske, blagorodni gosp. Ján Lego v Pragi, po županu ljubljanskem posebnemu odboru izročil sedem cesarskih cekinov v plemeniti namen, da ž njimi nagradi najboljšo povest, namenjeno slovenski mladini od dvanajstih let dalje. Navedeni znesek sedmih cesarskih cekinov pa je samó častna nagrada, katera se izplača pisatelju povesti; vrhu tega gospod Ján Lego poskrbi še za to, da pisatelj nagrajene povesti prejme za spis svoj še navadni pisateljski honorar. Pisatelj nam v svoji povesti naslikaj vzornega slovenskega mladeniča, odičenega z vsemi krščanskimi in državljanskimi vrlinami; od tiste dobe, ko začne hoditi v šole, sprémi ga do moških let, ko stopi v praktično življenje, opiši ga živo in plastično brez moralizovanja, da bode mlada duša, videča pred seboj junaka povesti, hrepenela po njegovem vzvišenem vzgledu izpolnjevati vse dolžnosti, katere narod, cerkev in država zahtevajo od poštenega moža. Ako pisatelj takošno životopisno povest postavi v zgodovinsko zanimiv čas ter njeno dejanje odpre na take domače kraje, ki se odlikujejo po prirodni lepoti svoji, bode tem večja zasluga njegova. Povest obsezaj šest tiskovnih pol male osmerke, natisnene z navadnimi garmondskimi črkami. Rokopisi naj se pošljejo do konca tekočega leta načelniku odbora, kateri tudi po» vesti prisodi darilo ter pisatelju njenemu izroči častni honorar. Za odbor: Peter Grasselli, župan Ljubljanski, načelnik. Iz Bizeljskega. (Vese la novica.) Redko, prav redko se oglasimo mi v vašem listu. Ali zato nikar ne mislite, da nam niste ljubi, kedar nam kaj poročate o nas. Mi smo v resnici na koncu Štajerskega, mejaši smo z našimi brati Hrvati. Ako pa mislimo na občinski za-stop, kakor smo ga imeli doslej, čisto lehko bi nas človek dejal tje gori na mejo nemške Pru-sije. Doslej je bilo namreč pri nas zavetje za vse mogoče in nemogoče nemškutarje. Ti so delali z nami in z našim premoženjem, ne da bi nas prašali in da bi nam bili kaj v našo korist storili, tega že celo ne. Kar nam je nemški „bauernverein" velel, to so naši možaki v obč. zastopu storili. Kaj ? Za to naši možje niso vprašali, bili so mameluki. kimali so kedar je naš mogočni župan pomignil, potem pa je bilo vse dobro. Letos pa smo vendar le enkrat se otresli tega jarma. Kedar so bile volitve, prišli smo v velikem številu in naši prejšnji „harambaši" so ostali na cedilu. Odslej je obe. zastop naš, slovensk, vsi tisti, ki so bili doslej nemškemu „bauernvereinu" za rep, so pri vo-litvi propadli, tako propadli, da jih nihče, tudi višje oblasti, do katerih so se po hlapčevski obrnili, ne bodo mogle več izkopati. Živeli možje, ki so to storili, živeli naš novi obč. zastop ! Drugikrat več, ako vam bode g. urednik po volji. (Prav lepo prosimo! Tako in enako poročilo nam je prav po volji. Ured.) Iz Podčetrtka. (Čudne reči.) Resnica je sicer, da smo mi precej daleč od življenja, to je od železnic in človek bi mislil, da se to, kar se izgodi pri nas, ne izvé lehko. Ali v tem ni tako. Pri nas se govori, da se godé v teh krajih reči, katerih ni kje drugje, vsaj v tolikem številu ne. Pravi se, da stoji v nemških listih veliko in tacih reči, ki človek misli, da niso resnične. Ako bi bile pa resnične, gosposke morale bi seči v mes, da bi se to poravnalo. Izlasti se črnijo naši gg. duhovniki. Mi jih sicer spoštujemo in Bog ve, da ne vemo, kako da bi jih kdo ne spoštoval, ako še je le količkaj kršč. vere v njem. Če se pa bere o njih več tacih reči v nemških novinah, kakor sem bral tovnej v „M. Z.", to se mi pa Vendar le zdi preveč. Kaj, sem si mislil, ali sme že vsak „fakin" dajati v „cajtinge" reči, ki jih je storil sam, potem pa jih podtakne našim gg. duhovnikom? Kje ima pa tu oči gosposka? Da dela ona tu, toda samo le v rečeh, ki se dotikajo duhovnikov, kakor tica štruc, tista, ki vtakne kljun v pesek, kédar sluti nevarščino, tega ne morem in nočem misliti. Toda kako si naj jaz, prosti kmet, to razložim ? S Pake. (Odgovor.) Dopisnik s Pake v zadnji štev. „Slov. Gospodarja" pravi, da sem sam priznal, da sem v ozki dotiki s šulvereinom, ker sem v odgovoru rabil besedo „šulvereinler", katero ime mi je dopisnik dal. Dalje, da naznanjam vsemu slovenskemu svetu, da od šul-vereina podporo jemljem, (kar bi sicer ne bila pregreha.*) Dopisnik naj mi dokaže, kar trdi! Kar sem pa. o pravici do sobe in o drevesnici rekel, to je resnica, ter prvo lahko s dotičnimi pismi skažem, drugo pa lahko vsak sam vidi *) Oho! Ali mislite v resnici tako? Staveti. in spozna. Tudi dopisnik je lani gosp. barona Warsberga v „Slov. Gospodarju" zarad podarjenega zemljišča hvalil. Kar se tiče pregovora : Peri kožuh itd. naj izve toraj slov. svet, da je bil v nedeljo 27. sušca Kožuh v veliki „žehti", ali se je' pri tem zmočil ali ne, še ni znano! L Kožuh. Iz Celja. („Dijaška kuhinja".) Našej mladi ustanovi so darovali gg.: Lenček Franc, posestnik v Blanci, Kunstič Ivan, učitelj v Sevnici, Franc Vršeč, c. kr. notar v Sevnici, Ivan Fišer, c. kr. notar v Mokronogu; preč. gg : Martin Sevnik, župnik v Št. Petru, Anton Fischer, vikar na laškem. Franc Hrastel. kaplan na Laškem, Josef Kodella, inženir v Mariboru; g. dr. "Weingerl v Zagrebu, gospa Marija Potočin v Zidanemmostu, prevzv. knez Windischgratz ; gg.: Peter Dobnik iz Zoče, Ferdinand Roš v Hrastniku, Ivan Stožir, profesor v Zagrebu, dr. Josip Fon, primarij v Zagrebu, preč. g. Radosl. Marzidovšek, c. kr. vojni kapi. v Zadru, g. Norbert Zanier, trgovec v Št. Paulu in g. Oset Simon, trgovec na Vranskem, vsi po 5 gld. Zatem posojilnica v Šoštanju 50 gld. Po gosp. Gabršeku pa je nabranih in sicer od gospodov: Brinovc Jaka, posestnik, Stepic Anton, c. kr. davkar, Meglic Simon, učitelj, Schwendtner Karl, trgovec, g. Šentak Terezija, posestnica, Kumer Anton, župan, Musi Josef, posestnik, Klobučar Anton, uradnik, J. Lah, posestnik, Jakob Mesič, posestnik, Presinger Franc, pos., Gradičnik Julius, posestnik, Seunik Matija, kanclist, g. Gabršek Tereza, soproga tajnika, Florjan Kari, župan, vsi po 1 gld. Čitalnica Vranska 2 gld., Južna Valentin,_ posestnik 2 gld , Govedič Franc, posestnik, Šorn Franc, nadučitelj, Farčnik Anton, nadučitelj, Reich Ivan, učitelj, Gradišnik Luka, zdravnik, vsi po 1 gld. Savinjsko učitno društvo 3 gld. 20 kr. V družbi nabrano 80 kr. Skupaj je torej tega 29 gld. Gosp. Spende, učitelj v Gornjemgradu je nabral od gospodov: Dr. J. Šlander, zdravnik, J. Mikuš, tržan, J. Mikuš, zasebnica, J. Jane, oskrbnik, J. Wolf, kaplan, A. Loretič, trgovec, M. Spende, učitelj, vsak po 1 gld., neimenovan pa 20 kr., skupaj 7 gld. 20 kr. Preč. g. Gregor Presečnik. kaplan v Polčanah 2 gld, in g. Dr. France Firbas, c. kr. notar v Brežicah 10 gld. Maks Veršec, blagajnik. Politični og!@d. Avstrijske dežele. V spremstvu Njih veličanstva vršč se važne spremembe. Prvi generalni adjutant ali pobočnik postane fml. vitez Beck, doslej načelnik generalnega štaba, drugi pa fml. grof Paar in dosedanji drugi pobočnik, fml. pl. Popp, povrne se v armado. — j Ako obvelja želja čeških poslancev, dobode | Praga tri poslance več, Moravska vojvodina pa novo volilno uredbo. Vsled nje utegne se dosedanja nemška večina v dež. zboru prevrniti v manjšino. To bi bilo naravno, kajti je čeških prebivalcev blizu, da dve tretjini a doslej jim ni bilo možno dobiti večine v dež. zboru. —• Minister za pouk in bogočastje, dr. pl. Gautsch, namerava v severnih deželah skrčiti število c. kr. gimnazij. Tacih je ondi v resnici več, kakor jih je treba. — V Gradcu imajo od tega meseca naprej 40°/o priklade na navadni dac, to bode vsekako občutljivo za ono mesto — Nemški konservativci imajo okoli velike noči na večih krajih zbore, na katerih bodo njih drž. poslanci govorili. To je dobro. — Imenovanje krškega škofa dela sedaj nekak hrup. Nekaj drž. poslancev, njim na čelu dr. Gregorec, so stavili v zadnji seji drž. zbora do ministra za uk in bogočastje vtemeljeno vprašanje, čemu da je nasvetoval za škofa v Celovcu trdega Nemca, saj šteje Koroško blizu, da toliko slov. katolikov, kakor je nemških in je-li ga volja ukreniti, da se nastavi tamkaj pomožni škof za slov. prebivalstvo. Svet je radoveden ne toliko na to, kaj, kolikor na to, kako da bode gosp. minister na to vprašanje odgovoril. — V Pre-vojah, vesi v brdskem okraju, je nek Burger hotel z dinamitom raznesti hišo tamošnjega župana, ker se je na nj jezil za voljo neke pravde. No tega še nam je treba, kdo bode pa še hotel biti za župana, če mu gre za življenje, ako izpolnjuje vestno svojo službo ? Tokrat se še hudobija ni posrečila do cela. — Društvo slov. pisateljev v Ljubljani šteje sedaj 165 udov in bode letos meseca septembra napravilo na čast č. g. Dav. Trstenjaku, župniku v Starem trgu, neko veselico v Slov. Gradcu. Letos namreč spolni starosta slov. pisateljev svoje 70. leto. — V Gorici imajo „ljudsko posojilnico"; ona je v rokah slov. mož in se dobro obnaša. Iz-lasti malim posestnikom daje ona na posodo in jih reši s tem velikrat, da ne pridejo ob svoje posestvo. — Na obrtni šoli v Trstu, ako se osnuje, bode poduk vendar-le tudi slovensk, ne pa samo, kakor žel6 Lahi, lašk. — V Pešti so dijaki kaj radi k redu, da napravijo kako ra-buko zoper c. kr. armado. Tako tudi v unem tednu, a tokrat so jim dali jih po prstih. Le prav je to, dijak naj se uči, da bode kaj iz njega kedaj. Vunanje države. Na potu doli iz Berolina sta prišla Rumunski kralj in kraljica dne 29. marcija na Dunaj, ter sta bila nekaj dni gosta svitlega cesarja. Nekaj mož pa je še ostalo na Dunaju, ter se vrši sedaj pogajanje nove tržne pogodbe med našo in rumunsko državo. — V Bolgariji si sedanja vlada vtrjuje tla ter jej gredo vse vlade v tem več ali manj na roko. Mogoče, da se ji posreči, toda .težav še za to ne bo konec. Še vedno se ne zna, koga da si bodo postavili za kneza. Sedaj biva minister Stojlov na Dunaju in brž ko ne mu hodi za to, da si pridobi Dunajsko vlado za namene bolg. vlade. — Iz zveze balkanskih državic ne bodo nič, samo poprejšnji sovražnici, Srbija in Bolgarija, ste naredili med seboj neko bojno pogodbo. — Turčija guga med Anglijo in Rusijo, nobene nima rada in nobeni ne upa se zameriti, torej pa so si tudi vse novice glede Turčije navskriž, sicer pa ni tacih, da bi bilo kaj na njih. — Knez Bismark je obhajal dne 1. aprila svoj rojstni den in se v£, da je žel obilo čestitek. Iz Loreno-Alzasije so izgnali drž. poslanca Antoine, češ. da ščuje ondašnje prebivalce zoper Nemčijo. No, toliko je že resnica, da ljudje ondi ne marajo Nemcev, njih 6bnašanje pa je, kakor drugod, tako tudi tam ošabno in torej za druga ljudstva razžaljivo. — V Belgiji dela vladi dvoje reči težavo, vojaštvo, katero bi ona rada povišala, a drž. zbor nima volje ji tega dovoliti, in pa delalci, ki še vedno niso zadovoljni, ter napravijo zdaj tu, zdaj tam kako zlobno rabuko. — Anglijska sedanja vlada postopa z vso silo zoper Irce ter jih hoče tako ugnati. Da po tej poti ne doseže tega, lehko Jo prepriča dolgo število enacih poskušinj. — Španija uživa sedaj zopet mir in vlada zatrjuje, da ni več strahu pred kako ustajo. — Italija ima sedaj že vendar-le ministerstvo v njem sede iz večine prejšnji možje, samo grofa Robi-lanta ni, le-ta je jim je trn v peti, ker je avstrijski državi prijazen. — Novi kardinal, grof Vanutelli, doslej poslanik na Dunaju, postane drž. tajnik ali kar je isto minister zunanjih zadev pri sv. Očetu v Rimu.tf— V Massauah se zopet tepo ital. vojaki z ustajniki, pravi se, da so le-te pognali nazaj v gorovje. V onih deželah ob Rdečem morju velja naš, avstrijski denar, namreč tolarji Marije Terezije, zato si jih ital. vlada naročuje vedno več na Dunaju. Vojska stane pač veliko denarja, na srečo pa tedaj tokrat nese naši državi. Sraešnica 14 Sodnik: „Ti si rekel, da si ukradel tele, to pa le za to, ker te je glad tri. — Ali je to resnica?" Zatoženec: „Je, gola resnica je!" Sodnik: „Glej, za to pa ti ni bilo treba celega teleta. Kos kruha ali mesa bilo bi ti zadosti!" Zatoženec: „Prav, žlahtni gospod, prav je to, saj bi tudi jaz bil tako storil. Ali kaj si če človek, ko nisem imel seboj noža." Bazne stvari. (Cerkev.) Njih veličanstvo, svitli cesar so za napravo novega tlaka v semeniški cerkvi sv. Alojzija v Mariboru darovali 300 gld. (Pozor!) Dne 12. t. m. se vrši volitev v okrajni zastop Konjiški ob 9. uri, Narodni volilci se naj gotovo že ob 8. uri v posojilnici zberejo, da se potrebne reči določijo. (Imenovanje.) G. dr. Henr. vitez Cron, doslej v Brežicah, pride za komisarja pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Mariboru. (Občni zbor.) Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda na Ponikvi imela bode na velikonočni ponedeljek, dne 11. malega travna ob 8. uri popoldan v prostorih posestnika Fr. Podgoršek-a svoj prvi občni zbor. Na dnevnem redu je pozdrav in poročilo pooblaščenčevo, nagovor, vsprejem udov in volitev odbora. Vabijo se vsi prijatelji omenjenega društva in slovenske šole. (N a z na n j e.) Tistim čč. gg. duhovnikom, ki so v vrstr c. kr. vojaških kaplanov, se naznanja, da je rprtljaga častniškega sluge" na prodajo pri g. J. Preku. sedlarju v Vetrinjski ulici, kovčeg za častnika pa izdeluje J. Kossy, mizar v Franc-Jožefovih ulicah v Magd. predmestju v Mariboru. (Podporno društvo lav. škofije.) Podporno društvo duhovnikov naše škofije je izdalo ravnokar svoje 13. letno poročilo. Iz njega posnamemo, da je razdalo lani 2080 gld. podpore in kar je tudi znamenje časa, za celih ,123 gld. 63 kr. več, kakor je prejelo. (Davek.) Kako visoki da so davki, vidi se lehko iz tega, da pride na Dunaju poprek na vsako osebo po 59 gld. davka. V vsem skupaj pa plača Dunajsko mesto 43 milj. gld. (Prebivalstvo.) Dne 1. marcija je bilo štetje prebivalcev v Gradcu. Štelo se je na tenko in je bfto tisti den v celem mestu 99.350 prebivalcev. (Beračenje.) Nekomu je prišlo na misel, v Pekarjih nad Mariborom nabirati za nemški šulverein. Nabiral je v resnici dolgo, toda nabral je borih 3 gld. in 17 kr. Preveč torej ti tam gori na Pekarjih niso za šulverein! (Dirka.) Kolikor se sedaj računi, misli se jeseni napraviti dirka v Celju. Da-si so same na sebi dirke več manj le trpinčenje konj, vendar prineso lehko kaj dobrega. Ljudje se po njih ogrejo za konjerejo in to nima malo koristi. (Št a j. hranilnica.) To društvo, iz katerega iz cele naše dežele jemljejo denar pa ga tudi v obilni meri povračujejo posestniki, dalo je za šulvereinsko šolo na Slatini 1000 fl. To, sicer lepo darilo kaže, slov. kmetom, kamo naj ne hodijo po denar, pa tudi, kamo naj ne nosijo denarja. (Mesarji.) Pri nas v Mariboru so mesarji ponosni možje. Nič nočejo imeti z drugimi obrtniki družbe, tedaj si snujo tako sami za-se, še mesarjev, ki so doma v okolju, ne štejo za vredne, da jih vzprejmo v svojo družbo. Ali slutijo možje, da bi ne bilo prav, ko bi se izvedelo, zakaj da imajo tako visoko ceno za meso v tem, ko je živina tako po ceni? (Mlada žena.) V Rakovici, vasi nekje doli v Banatu, so imeli dne 28. marcija čudno poroko. Ženin in nevesta sta štela oba skupaj še le 26 let. Tak zakon se vé, da ne velja po naših postavah in vrši se že preiskovanje, kako da se je to bilo godilo. (Laž in natolcevanje.) Ščrbava „D. W." se jezi, da smo v zadnjem številu grajali okr. zastop v Celju, ker razpisuje imenitno štipendijo, to pa tako, da izvé za njo le malo ljudi. Ob enem pa nam natolcuje, da tresemo laži le kar iz rokavov. No mi ji lehko povemo, da je to le na -obe. „D. "W." pač, kar dnes zanikuje, to pa jutri trdi. Naj si pogleda svojo 25. številko, pa bode črno na belem vse to našla, kar smo mi grajali. Njen „pfui!" kakor vselej, tako dohaja tudi v tem le edino njej. Naj ji tekne ! (Vislice.) V sobote, dne 2. aprila so na Dunaju obesili Ed. Kreitnerja. Nečloveški fanté je bil v Beču kar na ulici napadel necega starčka ter ga zabodel. Svojega zločina se ni skesal. (Samomor.) V Ljutomeru si je K. Mursa, trgovec z železovino, sam vzel življenje. Mož je bil še le 25 let star pa je izgubil že veselje do življenja. To je žalostno. (Trtna uš.) Ker se je vedno bati, da napreduje trtna uš, za to misli vlada nekje pri Ptuju napraviti trsovnico. V njej bi se vzrejevale amerikanske trte, katerih trtna uš ne ujé. (Nenavadne smrti) je umrl v Celji pretečeni teden Anton Staričnik, oženjeni vini-čar iz Jankove pri Novi cerkvi. Bil je jetnik v celjski okrožni ječi ter šel uni dan na delo in sicer, da snaži neko stranišče. Toda v jami mu je bilo slabo, pade v lužo, le-te se je tudi grozno veliko nasrkal, preden so ga potegnili iz nje. K zavesti ni več prišel in umrl 1. aprila. (Zavarovalnica.) Banka „Slavija" sklenila je v mesecih oktober, november in december 1886. leta 12.829 novih zavarovanj za 16,845.435 gld. 31 kr. kapitala ter je zato prejela 440.525 gld. 61 kr. zavarovalnine in pristojbin. Za škode plačala je v teh treh mesecih 288.173 gld. 62 kr. Denarni promet osrednje blagajnice iznašal je 1,553.235 gld. 53 kr. V posojilnicah bilo je v tem času naloženih 300 039 gld. 66 kr., na zemljišča posojenih pa 668.633 gld. 64 kr. Gasilne brizgalnice dobile so tri občine. (V ognju.) M. Sluga, kočarica v Doleni, je šla uni den na delo ter je pustila v koči dva mala otroka. Ko se je pa vrnila, ni našla ni koče ni otrok, kajti vse jej je zgorelo. (Pobrisal) jo je M. Višnjar iz ječe v Slov. Gradcu. Doslej ga še niso ujeli. (Iz društev.) Za družbo vednega če-! ščenja so podarile naslednje župnije: Spodnja Polskava 8 fl , sv. Ana v Slov. goricah 12 fl. 60 kr., Podčetrtek 3 fl., sv. Lenart v Slov. Gor. j 6 fl., Skomarje 1 fl , sv. Jurij na Pesnici 8 fl., j Gomilsko 4 fl. 50 kr„ Podgorje 4 fl. 20 kr., ! Vržej 5 fl., sv. Jakob v Slov. gor. 5 fl., cerkev ; sv. Alojzija v Mariboru 4 fl. 20 kr., gdč. Forčnik i Avgusta 10 fl. (Duh. spremembe.) C. g. J. Pavlic, ; doslej kaplan v Galiciji, šel je za kaplana na i Bizeljsko. Loterijne steviike: V Gradcu 2. aprila 1887: 33, 48, 3, 62, 38 Na Dunaju „ „ 85, 47, 39, 5, 32 Prihodnje sreckanje 9. aprila 1887. Poslano. V lekarni pri „Zamorcu" na Dunaju. Tuelilaubon 91 se dobijo vse zdravilne špecialitete in zdravila vsaki dan po pošti. 11-24 jar Mre božje v naravi. Te bukve se dobe v prijetni besedi in snažni obliki za revnih 45 kr. s pošto vred vedno v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Vredne so svojega denarja. "jI/Ti *U«q1 "P 43 let star posestnik vino ¡¡aWij grada v Posruku, okraja Mariborskega, je od 25. februvarija zginil. Na desni nogi je kruljav. Kdor ga najde, dobi i dobro plačilo. 3-3 Tekoče zlato, za pozlačenje in popravljanje okvirov, lesenih, rudnih poreelanovih in stekle- * . v nih reči za posrebrnjenje vseh rud- I 6K0C6 nih reči. Vsaki lehko sam si pozla-čuje in posrebruje vsako reč. Cena eni steklenici zlata ali srebra fl. 1.— 6 ste- | klenic fl. 5.— po poštnem povzetju ali \ pošiljntvi zneska pri ni Leop. Epstein u v Brnu. 3-20 Pošten, priden hlapec rave se išče. Naslov: Gospa Lina Ritter 2-6 za krave se išče. v Gorici (Görz.) V vseli meirtili se iščejo vrle osebe vsakega stanu, da prodajajo pri občinstvu zelo priljubljene reči. Reč se lahko proda in plača se velika provizija. Pisma s podatki o sedanjem poslu se naj pošljejo z naslovom : „Mercurius, Hauptpostlagernd Wien." 2-2 St. 1646. Od c. kr. okr. sodnije v Slov. Bistrici se naznanja, da se bode na prošnjo varuha g. Jože Detiček-a, posestnika na Poličanah prostovoljno izvršilna dražba vina (leta 1886) od 12 polovnjakov mladoletnih dedičev Gašpar Smoleta v Poličanah, vršila dne 14. aprila 1ŠS7 popoldan ob dveh s tem pristavkom, da se bode vino le za, ali čez cenitveno vrednost in le za gotov denar oddalo. C. kr. okrajna sodnija v Slov. Bistrici, dne 25. marcija 1887. Za c. kr. okrajnega sodnika: 1—2 Jfloroecutti. ir.» . iv,nai mi jvvvji H, ^■SO; ,. v:Ljubljani narejena in sostavljena po mojem navodu, ima ne-dvomljiv uspeli in zdravilne lastnosti v vseli slučajih žolodčeve obolelosti, kakor tudi pri zlati žili- Dr. E. pl. vitez Stoki, c. kr. vladni svetovalec in deželno-sanitetni poročevalec za Kranjsko. Izdelovatelj pošilja jo v zabojčkih po 12 steklenic za 1 gld. S« kr. po poštnem povzetji. Poštnino trpe p. t. naročniki. Depots v Mariboru lekar Banealari, v Gradcu Eichler in Nedved, v Celju Ku|ifeiscliinied, v Celovcu Tkurnwald, v Beljaku Sdiolz, v Tarvisu Siegel. 1 Resnica traja dolgo! V zalogi imam od danes naprej zelo velike, debele, široke, trpežne konjske odeje o e e «nI e 8 o s> y 6~~ ¿•JA V poslednjej dobi razširjajo se po raznih, banki „Slaviji" kot češkemu zavodu sovražnih časopisih, kakor tudi po nekaterih odpuščenih funkcijonarjih banke in drugih nepoklicanih osobah nehvalne vesti o banki „Slaviji", katerih vsebina v glavnih potezah je ta, da so notranje razmere zavoda netolažne in da njene rezervne zaloge niso dosti sigurno naložene. Spodaj podpisano upravilno svetovalstvo šteje si torej v svojo dolžnost, p. n. članstvo na to opozoriti, da se vse te vesti nikakor ne naslanjajo na resnico, in konstatovati, da so notranje razmere banke „Slavije" popolnem v redu, da ni nobenega povoda za najmanjšo nezaupnost, da rezervne zaloge njene niso ne le popolnem nedotaknene, ampak so se še zvišale v tekočem letu, kakor je razvidno iz naslednjih številk in dat. Poleg bilancije za leto 1885., ki je bila potrjena po revizorjih računov in po poverjenikih, katere je izvolil občni zbor dne 15. maja 1886 in katera je bila predložena vis. c. kr. ministerstvu, so rezervne zaloge na naslednji način naložene: V vrednostnih papirjih (in sicer v avstro ogerskih državnih in zastavnih listih češke hipotečne banke i. t. d.) . v rejalitetah ............... v zagotovljenih hipotečnih posojilih...... v predplačilih na police banke „Slavije"..... v c. kr. poštno hranilnem uradu na Dunaju in drugih javnih novčnih zavodih (bankah in posojilnicah) v gotovini v blagajnicah.......... Vrednostni papirji znašali so 1. januvarija 1887, kakor so določili revizorji dne 6. januvarija 1&7....... Pomnožili so se torej za........... vkljub temu, da se je v III. oddelku (podedovanjskih društvih) članom na zapadle police izplačalo v gotovini „ 625.709 Komur je do tega, da se prepriča ob istinitosti teh števil, dano sklepu občnega zbora z dne 15. maja 1879 na voljo, pregledati knjige in blagajuice v prostorih banke „Slavije". gld. 3,896.428 „ 588.083 „ 1.228.281 „ 312.806 „ 362.616 21.940 „ 4,028.150 131.722 er^ 1 Upravilno svetovalstvo vzajemno zavarovalne banke „SLAVIJE" v Pragi. IN* ¡N- H wr n 23 84 59 mu je po effia e)Ko o)Y(o oMs eltis> a)Y(s> •fi j1, a j. 5tT Is oJl-si q)1(d eJJta oJKo o)l{: piallpl.nij S. Isdaiatelj in založnik kat. tisk. društvo. Odgov. ured. B. Ferk. Tisk tiskarno sv. Cirila. (Od^ov- J. Otorepee.) Priložena od katol tiskovnega društva 14, štev. „Slov- Gospodarja". 1887. 7. »prila. 143. Cecilijansko drnštvo je-li za lavantinsko škofijo potrebno? Kdor hoče to vprašanje pravično rešiti, mora si poprej dvoje drugih vprašanj staviti in na nji odgovoriti: 1. Kaj nameravajo Ceci-lijanska društva? 2. Kakošnje je cerkveno petje po lavantinski škofiji ? Ako se bode pokazalo, da so nameni Ceci-lijanskih društev cerkvenim postavam nasprotni, tedaj so takošnja društva naravnost škodljiva, pregrešna; ako pa najdemo, da je cerkveno petje po naši škofiji dobro, pravilno, tedaj Ce-cilijanskega društva ni treba. Ako pa nam preiskovanje spriča, da so Cecilijanska društva celo in vedno v mejah cerkvenih določeb, da pa naše cerkveno petje ni dobro, potem je Cecilijansko društvo za lavantinsko škofijo potrebno. 1. Kaj nameravajo Cecilijanska d ruštva? a) Najpoprej si oglejmo razmero med Cecilij anskimi društvi in cerkveno gosposko. Prav imenitno Cecilijansko društvo se je ustanovilo 1. 1867 v Regensburgu na Bavarskem ; pravila so tamošnji škof potrdili. Načelnik mu je bil in je še župnik Franc Witt. Tega Cecilijanca, g. Witta so ranji sv. Oče Pij IX. poklicali kot sodelovalca v Rim k Vatikanskemu zboru; podelili so mu sami zarad njegovih zaslug v reformi cerkvene glasbe naslov „doktorja" ; kardinal pokrovitelj Lucca pa so njega, Haberia in Könen-a 1. 1880 imenovali častnimi kanoniki svoje kardinalske cerkve v Palestrini. Leta 1870 so Pij IX. nemško Cecilijansko društvo potrdili ter blagoslovili. Sedanji sv. Oče Leon XIII. so g. Witta pri avdijenci dne 18. novembra 1878 osebno pohvalili ter željo izrekli, da bi se reforma cerkvene glasbe vedno dalje razširjala po vseh škofijah. Kardinal Lucca pa so pisali gosp. Wittu 19. novembra 1878: „Reforma cerkvene glasbe ni zadnja skrb sv. Očeta. Polni veselja nad tem, kar je Cec. društvo storilo, želijo, da bi se njegove namere vedno dalje po vseh škofijah cele zemlje razširile". Pristavijo še, da bi bilo k temu najbolj umestno, središče društveno prestaviti v Rim. Leta 1880 se je res v Rimu odprla Scuola Gregoriana. L. 1884 so sv. Oče izdali obrednik za reformo cerkvene glasbe po italijanskih škofijah, v katerem so uradno ideje Cecilijanskega društva zapovedane. V 20 letih so se cecilijanska društva pod raznimi imeni razširila po celi katoliški Evropi in severni Ameriki. Dandanes že skorej ni dežele in škofije brez Cecilijanskega društva; v sekovski škofiji se je vstanovilo 1. 1875, v krški 1. 1878, v ljubljanski 1. 1877, v Pragi 1. 1879, na Dunaju, k že obstoječim, 1. 1881, za linško škofijo 1. 1875 itd. O cecilijanskih časnikov izhaja samo v Avstriji. Vsa Cecilijanska društva po celem svetu, naj se zovejo kakor koli, so potrjena od domačih škofov. Sv. Oče so jim tudi odpustke podelili ; udje so večjidel duhovniki in učitelji. To naj zadostuje pojasniti razmero med Cecili-janskimi društvi in med cerkveno oblastjo. Iz tega se pa neovrgljivo sprevidi, da Cecilijanska društva niso cerkvi škodljiva; to namreč, kar sv. Oče, kardinali, škofje, duhovniki, podpirajo, potrjujejo, priporočajo, blagoslavljajo to gotovo ni zoper cerkveno življenje. b) Namen društva se spozna iz njegovih pravil. Kakošnja so pravila Čecili-janskih društev? Odgovor je kratek : Vsa Cecilijanska društva imajo le eden namen: cerkveno glasbo gojiti po cerkvenih določbah. Ta stavek se najde v razni obliki pri vseh društvih (v lavantinskem § 2.) Ima pa ta stavek dve misli v sebi: Prva je, da je cerkvena glasba umetnost, ki ne pride sama od sebe, ampak ki se mora učiti, gojiti, izvrševati. Kdor hoče znati brati, šivati, streljati itd. mora se učiti ;n tako vsaj tudi pri petju. Od narave zna človek le kričati. Druga misel je, da ima le katoliška cerkev določevati petje pri svoji službi božji. Zavoljo tega se Cecilijanci teh določeb učijo, ter je skušajo dejansko izvrševati. Zdaj vprašam: Kateri katoličan zamore namenu Cecilijanskega društva kaj ugovarjati? Pri vseh drugih strokah cerkvenega življenja se trudimo v cerkvenem duhu ravnati, kar je pravilno; zakaj bi ravno pri petju to ne bilo prav? Zakaj imamo na oltarju voščene sveče, zakaj je raba večne luči. zakaj draga cerkvena obleka po stari šegi, zakaj srebrni kelihi, zakaj pozlačene mešne bukve itd. itd. ? Odgovor, ker to cerkva ali naravnost zapoveduje ali pa je po njenem duhu. Pri petju pa, ki je najbolj sveta umetnost, ne smelo bi se celo nič ne storiti? To bi bila čudna gorečnost za službo božjo, nerazumljiva logika izobraženih krogov. Kakor je naš Zveličar rekel o svojem nauku, da bodo le tisti spoznali njegovo resnico, ki ga spolnjujejo, smemo reči o namenu Cecilijanskih društev: Kdor prsta ne gane zato idejo, ne bo se nikdar prepričal, da je resnična. Kdor pa začne učiti, peti, poslušati, bo se za ta namen tudi vnel. Ignoti nulla cupido. c) Kako se izvršujejo Cecilijan-ska pravila? Cecilijanska društva so nam celo strašilo: „Zdaj bo konec ljudskemu petju", „bode vse latinsko v cerkvi", „bomo imeli vedno sedmino ali veliki petek", „ljudstvo bo izbežalo" in Bog v£, kako se še strašimo. Ko bi to otroci in nevedni ljudje govorili, bi se človek smejal; ker se pa taki strahovi nahajajo le pri izobražencih, morajo se omi-lovati. (Konec prih.) Zlata sv. meša v Stndenicah 1. 1886. (Dalje.) 2. Veseli den 2. avgusta. Staro in mlado je tega srečnega dne dolgo časa že željno pričakovalo. Sto in sto urnih rok se je gibalo, da bi se vse takšnemu prazniku primerno pripravilo. Omenil sem že, kako da se je bil ves Studeniški trg praznično oblekel, posebno ukusno pa so bili skromno stanovanje svojega toliko ljubljenega dušnega pastirja z venci in zelenjem prepletli. Cč. nune storile so vse, kar so v tem kratkem času storiti zamogle, da bi farno cerkev za takšno svečanost dostojno okinčale. Že zvečer pred tem praznikom (bila je nedelja večer) zbrali so se v trgu poleg trža-nov tudi kmetje, da so spremljani od godbe v znamenje posebnega veselja z raznobarvnimi lučicami v rokah ohhodili ves trg, potem pa se pod oknom preč. gosp. zlatomešnika vstavili ter jim za drugi den in še na mnoga leta sreče voščili. Nepopisljiva radost napolnila je množico, ko so preč. gosp. slavljenec iz okna doli jo zagotovili, da hočejo ostati v njeni sredi, dokler jim bo le mogoče še duhovsko službo opravljati. Umetalni ogenj, ki se je sedaj zažigal, kakor topičev streljanje, oznanjevalo je veselje Studeničanov tudi njihovim sosedom. Cerkvena svečanost 2. avgusta bila je na deseto uro napovedana. Od devete ure počenši drdral je voz za vozom proti Studenicam, ceste pa so bile pešcev tako napolnjene, da je res čudno, da se ni nobena posebna nesreča zgodila. Proti 10. uri pripeljajo se Njih ekscelen-cija naš premil. knezoškof Jakob Maksimilijan kot sošolec gosp. zlatomešnika iz Maribora — spremljani od preč. g. stolnega župnika in ko- rarja Kandutha, ki so bili več let oskrbnik Slov. Bistriške dekanije. V župnijski hiši našli so Njih prevzvišenost okoli gosp. zlatomešnika zbranih blizo 30 čč. duhovnikov iz 11 dekanij; svetovnih p. n. gostov pa ne samo iz Stajar-skega, nego tudi iz Koroškega in še od dalje. — Iz Zagreba prihitel je k tej redkej svečanosti g. dr. Kosirnik, prvi zdravnik v bolnišnici čč. usmiljenih sester, Studeniški rojak in bivši učenec g. zlatomešnika. Po kratkem oddihljeji dajo premil. knezoškof znamenje, da naj se sestavi slovesni obhod v cerkev. Takoj za križem vvrsti se šolska ml, dina, za njo kmetje in tržani. Pred duhovščino videl si lepo vrsto belo oblečenih in z venci okinčanih družic, izmed katerih ena je v slovenskem a druga v nemškem jeziku na cerkvenem trgu nagovorila preč. g. zlatomešnika ter njim, kakor Njih prevzv. mil. knezo-škofu lepih šopkov poklonila. Za zlatomešni-kom stopali so njihovi bližnji p. n. sorodniki, ki so pa komaj pririli v cerkev, ki je bila vernikov že pred začetkom božje službe prenapolnjena. Zavolj posebnih okoliščin vršila se je cerkvena svečanost nekoliko drugače, kakor je sploh običajno. Najpoprej naglasili so preč. g. zlatomešnik pred oltarjem himno: „Veni s. Špiritu s", katero so potem čč. nune na koru do konca izborno pele. Po dotični molitvi na čast tolažniku sv. Duhu podelili so g. zlatomešnik sv. blagoslov s presv. R. Telesom v monštranciji. Na to izročijo prevzvišeni višji pastir štolo s svojim blagoslovom Slovenobi-striškemu dekanu, preč. g. Antonu Hajšeku, naj bi tej svečanosti primernih besedi raz pri-dežnice povedali. Ne samo preč. zlatomešnika, tudi marsikateremu drugemu izmed poslušalcev privabili so pridigar solz iz oči, ko so z živimi barvami slikali križe in težave, katere je dandanes vsakemu gorečemu dušnemu pastirju prenašati. Sklenili so govor s prisrčno željo, naj bi večni Bog, ki je g. zlatomešniku pred letom po prestanih strašnih bolečinah dal v novič okrevati, dodelil včakati še lepo vrsto zdravih let v vsej sreči in zadovoljnosti na večer njih trudapolnega življenja, jim pa v obilni meri prisodil plačilo, kakoršno je svojim zvestim služabnikom obljubil. Zdaj so preč. g. zlatomešnik peli svojo „zlato sv. mešo", pri katerej sta jim levitirala sosednja gg. župnika: Poličanski in Makoljski, ter sta jim stregla še dva druga duhovnika, oba njihova nekdanja učenca. Orgljanje in petje oskrbljevale so v pravem cerkvenem duhu čč. nune Magdalenke. Njih ekscelencija premil. knezoškof blagovolili so razsoditi, da se takej priložnosti najbolj prilega slovesna sv. meša na čast presv. Trojici v zahvalo za vse prejete dobrote, ter da se zlatomešnik pri „zlati sv. meši" zlatomešniške palice smejo posluževati, kakor infulirani mešniki škofije palice. Po skončani „zlati sv. meši" izpostavilo se je zopet presv. R. Telo in g. zlatomešnik zapeli so zahvalno pesen: „Te Deum lauda-mus", na kar so podelili sv. blagoslov s kazal-nico, kakor v začetku cerkvene slovesnosti. Pred razhodom podelili so g. zlatomešnik zbrani množici svoj „zlatomešniški blagoslov" z zlato-mešniško palico v roki po onem obredu, katerega rimski pontifikal predpisuje pontifikantom ob koncu pontifikalnih sv. meš. Zdajci odložili so zlatomešnik mešna oblačila in povrnili smo se po prejšnjem redu in potu nazaj na zlato-m ešnikov dom. (Dalje prih.) Dopisi. Iz Črešnjevca pri Slov. Bistrici. (Svečanost.) Večkrat ste uže čitali v „Slov. Gosp." dogodke na Črešnovcu, šaljive in otužne, ali sedaj pa kaj veselega sporočim, namreč svečanost, katera se je 19. septb. 1. 1: pri sv. treh kraljih, podružnici farne cerkve sv. Mihela, vršila. — Ta cerkev je poldrugo uro od Črešnjevca proti jugu na prijetnem griču postavljena. Od tega griča ima romar zanimiv razgled na vse štiri kraje sveta. Ako se obrne proti jutru, zre oko čez Ptujsko polje v slov. gorice in če oko za solncem drči, imaš na levi hrib „Donati" pri Rogaču, na desni pa „Boč" pri Poličanah. Boč je jiaš sosed, kateri — so-sebno prebivalcem na Črešnjevcu — resnobno k srcu govori: „Mir vam bodi!" — Proti večeru imaš Konjiško goro in proti polnoči pa velieansko Pohorje. V sredi Pohorja je tudi velikanska podružnica sv. treh kraljev, ravno naši cerkvi nasproti, se vč, da le v daljavi. Ti kralji so iz višine radovedni zrli, poslušali in ugibali, kako veselje imajo sosednji kralji v Ješevcu! Radovednost jim ne da miru, zato po telefonu vprašajo: „Kaj se pri vas godi? sinoči strel, zvonenje, dnes vbrana godba, vse polno ljudi?" — Ti v Ješovcu jim veseli odgovore: „Mi smo večstoletno oblačilo slekli in novo oblekli". — Obhajali smo blagoslovljenje prenovljenega velikega altarja, kateri je 6 m. širok in 9 m. 75 cm. visok in v nji so svetniki v tri vrste razdeljeni; enak je baje poprejšnjemu velk. altarju v stolni cerkvi v Mariboru in znabiti tudi od tistega mojstra, — Imenovani altar je g. But iz Kostrivnice, — po slov. Stajarju itak dobro znan umetnik — mojstersko in jako okusno, ter po ceni prenovil. — Presbyterij je pa cerkveni slikar, Franc Baldisera, zmalai. Na oboku je vnebovzetje blažene M. D., na straneh štirje evangelisti. Zatoraj se zamoreta ova umetnika z najboljšo vestjo vsem p. n. farnim predstojništvom priporočati. Ob desetih so velecenjeni in radi svojih lepih lastnosti obče čislani gospod Ant. Hajšek, župnik in dekan v slov. Bistrici, altar blagoslovili. Potem je bil sprevod okolo cerkve, kateri je zavoljo gnječe ljudstva celo uro trajal. Po sprevodu stopijo g. dekan na lečo. Vse je tiho, vseh oči so na njih obrnene. V krepki, jedrnati in razumljivi besedi presrčno pozdravijo romarje, kateri so od daleč in blizo prišli počastit usmiljenega Jezusa, kakor enkrat sv. trije kralji. — Zahvalijo se Bogu, od katerega pride vse dobro, da je to delo blagoslovil; domačemu vlč. gosp. župniku za njih trud in skrb, katero so pri nadzorovanju imeli; poštenim in skrbnim cerkvenim ključarjem, kateri so v slabih letih tako dobro gospodarili; na zadnje pa j tudi bližnjemu sosedu, kateri je delavce zdatno podpiral. v (Konec prih.) Iz Čadrama. (Društveno poročilo.) V zadevi našega društva za pozidanje nove farne cerkve, katero zdaj že 2 leti obstoji, se je naznanilo, da to društvo ima zdaj 1130 udov na papirji, pravih društvenikov pa le 980 in sicer 635 dobrotnikov, ki se s svojimi darovi niso vezali ne na čas ne na znesek in 345 navadnih društvenikov, kateri vsako leto le po 52 kr. k društvenim namenom vlagajo. Posebni dobrotniki našega društva so razun ustanov-nika gg. Leop. Magerla z 400 fl., bivšega odbornika in tajnika č. g. Ant. Potočnika z 110 fl., vzvišeni knez gosp. Hugo Windisch-Grratz gg. France Kunaj star , Karol Kriechbaum in Fr. Jonke, vsak z 100 gld. Fr. Kunaj ml., vzvišena princesinja gospa Marija Hugo Windisch-Gratz, Jan. Kmetec, Jan. Potočnik in Janez Germ, vsak po 50 gld , g. fužinski oskrbnik Štefan Kocijančič z 25 gld., vodja v steklarni Fr. Strzelbicki z gospo 25 gld. in delavci, njegovi podložni, so do zdaj darovali 90 gld. Od zunajnih dobrotnikov smo razun drugih tudi v pr. 1. prejeli od vlč. g. papeževega kamor-nika in kanonika Fr. Dvoržak-a v Kromerižu na Moravskem 20 gld., od g. graščaka v Go-liču pri Konjicah z gospo 20 gld. Drugi tuji in domači dobrotniki so nam eni več, drugi manj darovali, tako da ima zdaj naše društvo | že 5900 gld. gotovine, katere je 4225 gld. pri j 36 tukajšnjih lastnikih razposojene 1612 gld, | z obrestmi vred pa je v Konjiški posojilnici ' vloženih. Obljubili so še našemu društvu da-; rovati g. Juri Regoršek 200 gld., kmeta Ant. j Podgrajšek 100 gld. in Fr. Sparovic 50 gld., | nekateri drugi premožni farani pa društvu obe-j tajo svoj donesek darovati, ako se bo enkrat stavba začela. Zastonj pač ni Gospod govoril, da če hoi-e kdo stolp ali cerkev zidati, mora pred začetkom prevdariti, ima li dovolj I denarja, da bo zamogel delo dokončati ali ne, | da ne bo v sredi dela moral nehati in ga bodo potem vsi zasmehovali, ker je začel zidati in ni mogel končati. Ako bi bili vsi z združenimi močmi preteklo izvanredno sv. leto svojo dolžnost storili, moralo bi naše društvo, čeravno je nekoliko huda za denar, že vendar precej nad 6000 gld. imeti; kar se pa ni v starem letu storilo, naj se v novem letu dostavi, da bo društvo v kratkem svoj namen doseglo! Od sv. Petra pri Radgoni. (Novizvonovi. Turnska ura.) Lep red pri hiši hvali modrega gospodarja in snažna kuhinja je v čast pridni gospodinji, tako tudi snažna hiša božja, z vsemi potrebnimi rečmi oskrbljena cerkev služi v čast vsej fari. V tem oziru se po naši lav. škofiji zmerom več stori sedaj, izlasti gledč lepšanja cerkev. — To mi pa daje tukaj priložnost, da povem, kar se je minolo leto tudi pri nas hvalevrednega in radostnega godilo. Akoravno se je v pretečenih 8 letih že marsikaj v fari in cerkvi sy. Petra na bolje obrnilo, — vendar pa je lansko leto 1886 — krona vsem poprejšnjim. — Imeli smo tukaj sv. novo mešo; imeli smo pa tudi misijonske pobožnosti skoz 9 dni; imeli smo čast in srečo sv. birme, pri kateri je okoli 1200 mladih kristjanov milost sv. Duha prejelo, imeli smo še povrh nekaj redkega in v fari nenavadnega — in to so novi zvonovi.—Te so nam prevzvišeni kn. šk. Jakob Maksimilijan v trojičko nedeljo sami blagoslovili. Ti 4 novi zvonovi so vliti v Mariboru od slavnoznanega mojstra g. Janeza Denceljna, tehtajo 40 star. centov in so prav srečno ubrani v accord Es dur. Tudi vsaki še za sebe ima čisti, krasni glas. Ko sem še na Pohorju pa-stiroval, sem 1. 1873 dal za cerkvo sv. Jun-gerte 3 zvonove vliti v Mariboru pri Denceljnu. Z njimi smo bili prav zadovoljni, in ko sem po pretečenih 7 letih 1. 1884 zopet na Pohorsko bregovje prišel, mi je ljubo nekdanje znano zvonenje še milejše na srce udarjalo in še bolj dopadlo. Zato sem sklenil, ko bi še kedaj imel priložnost nove zvonove naročati, da bi se gotovo v Maribor k Denceljnu obrnil. To se mi je le kmalu uresničilo. Povod k temu je pa bil posebno č. g. Fr. Jančar, duhovnik v pokoju pri nas in naš rojak. Ta gospod je prvi obljubil 500 gold. za nov zvon, — slednjič je pa dal 700 gld. Lepi izgled so posnemali drugi far-mani, lani po svečnici je bilo v cerkvi oznanjeno: ako hočejo farmani nove zvonove, naj na-povejo o priložnosti, ko bodo po spovedne listeke prišli, koliko da misli katera hiša darovati. In zgodilo se je, v teku 4 tjednov je bilo 2000 fl. obljubljenih, do binkošti pa izplačanih. Zvonovi so bili dne 20. junija že v zvoniku in so sedaj že popolnoma izplačani. Krščeni so pa na ime sv. Petra, bi. D. Marije, sv. Frančiška Serafa, ! sv. Jožefa in sv. Ane. Blagoslovljenje je bilo j v vsem veselo, le edini nepretrgani dež nam je grozno kljuboval. Mil. knezoškof pa so vse eno i od 7. do 2. ure popoldne neprenehoma izvrše- vali sv. opravila. Omeniti še moram, da smo ob enem dobili tudi novo turnsko uro. Njo je izdelal stari, pošteni mojster Andr. Berthold v Gracu za 500 fl. Tudi to potrebno reč so farmani že izplačali in tako so v teku leta 1886 farmani darovali več kot 2600 fl., stroškov pa smo imeli nad 4450 fl., in srečni smo, da je vse poplačano. Zato pa gre pred vsemi prva hvala dobrim farmanom sv. Petra, ki vsako leto kaj novega svoji farni cerkvi priskrbijo, potem vsem drugim dobrotnikom, ki so nam v pomoč bili; hvala obema izvrstnima mojstroma, ki sta svoje delo hvalevredno rešila, in zatorej tudi g g. Denceljna v Mariboru, kot zvonarja in Andr. Bertholda v Gnasu kot urarja vsem po zasluženju in vesti iskreno priporočujemo. Anton Belšak, župnik. Raznoterosti. (Pastirski list.) Njih ekscelencija mil. knezoškof so izdali izreden pastirski list. V njem se razlaga in zaukazuje, kako da se drugo leto naša škofija vdeleži zlate sv. meše sv. Očeta v Rimu. (Cerkvena obleka.) Šolske sestre v Mariboru izdelujejo prav okusno in po nizki ceni cerkveno obleko: kazule, albe, koroke, štole, bandera itd. Ravno tamkaj dobi se lehko gotova lepa bela kazula za praznike z zlatimi portami za 125 fl., druga za nedelje in praznike za 80 fl., potem kazula rdeče barve za 60 fl. in kazula bele barve za vsakdanjo rabo s svilnatimi portami za 45 fl. Na razpolaganje je rdeče bandero 21/2 metrov dolgo s podobo kraljice sv. rožnega venca in brezmadežne device Marije za 75 fl., slednjič lepa podoba sv. Alojzija in sv. Antona Padovanskega za veliko bandero. cena je 26 fl. (Javna prošnja.) V Zupanovi vse hvale vredni knjižici „Cerkveni obredi" — za ljudske šole — (ki se dobiva po 20 kr. v katoliški bukvami v Ljubljani) bere se o postu tako-le: „Postnih nedelj imamo šest, ki se tako-le imenujejo: 1. pepelnična, 2. kvaterna, 3. brezimna, 4. sredpostna, 5. tiha, 6. cvetna (nedelja)". C. g. spisatelj gotovo ni vedel, ¡da na Stajarskem tretji nedelji v postu pravimo, da je „črna" nedelja. Kolikor vem, je to ime znano vsaj po Šaleški in po Dravinjski dolini. Naj bi čč. bralci „Oerkv. priloge" naznaniti blagovolili „Gospodarjevemu" uredništvu, kodi da je še navada 3. nedeljo v postu imenovati črno nedeljo — in od kodi bi neki bila ta nedelja to j ime dobila? Ali je mar to ime v kaki zvezi s j staro določbo, po katerej se je v lavantinski | škofiji čas velikonočne spovedi in oddavanja i črnih spovednih listkov nekdaj še le črno nedeljo začenjal." J. V. 1'rilaga katoliško tiskovno društvo Lavantinske škofije.