MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK •UWaM40,< Dredaittvo la upravat Maribor, Ouipnrii*«/Taiaiua»artaln Uhaja nouM aodoljo la inaanlbno voak daa ob 18. wt / Valja v upravi a* pa paM 10 Ola, Oaalaoljaa m 11 Ha » Oolaal pa aprajaan la« ogtaaal addalafc Joba- v L|abt)aal t OaBal tabaval >3406 •»,114» JUTRA” Reševanje in rešitev avstrijskega problema Iz ekspozeja češkoslovaškega zunanjega ministra V sredo 21. t. m. je češkoslovaški zunanji minister dr. Edvard B e n e š spregovoril v praškem zunanje-političnem odboru senatu in parlamenta o aktualnih mednarodnih vprašanjih, v prvi vrsti pa 0 a v s t r i j s k e m problemu, ki je med vsemi najbolj v ospredju. Dasi Mussolinijevega nedeljskega govora nikjer ni iz-recno omenjal, se vendar smatrajo njegova izvajanja kot nekak odgovor nanj. 'se od prevrata dalje, je dejal dr. Beneš uvodoma, je avstrijski problem za erop-s^i mir tako važen, da se je treba ž njim baviti zelo podrobno. Za Češkoslovaško m ostali dve državi male antante pa je ono izmed temeljnih vprašanj političnih in gospodarskih interesov. Zato bo nia,a antanta v bodočnosti nesporno stalno soodločalao odnošajih Avstri-!e lako do Nemčije kakor do Italije. Kljub samost0jnosti Avstrije je politični položaj ^.Evropi vedno potiskal v ospredje prozaičnost njenega obstoja, in vsa zad ,!3a 'eta smo bili priče raznih poizkusov rešitev te zadeve. Te poizkuse je mo-g^ce po njihovem izvoru označiti za nem ske, italijanske, srednjeevropske in av-stri j sko-madž ar ske. , Ne„mški poizkus je predvsem rešitev vprašanja v obliki »anšlusa«. To re-■s,lev -k predlagala takoj po vojni prva avstrijska vlada sama, toda v mirovne Pogodbe je prišla izrecna prepoved. Nadaljnje jamstvo za avstrijsko samostojnost pa tvorita ženevski protokol iz h 1522 iti lozanski finančni protokol iz 1. 1532. Prizadevanj za »anšlus« je bilo ve-dnb dovelj, a vedno tudi odpora. Ako pa bi se stvari kdaj res utegnile razviti v tem praven, se je treba bati, da bi v ^■vropi vzniknili trajni spori, kajti kakršen je položaj, se odklonilno stališče niti v franciji niti v Italiji. Angliji ter ostalih zainteresiranih državah ne bi spremenilo v Nobenem primeru. »Anšlus« je nespre. Umljiv skoraj za vso Evropo, prav goto Pa za vse sosede Nemčije in Avstrije, tem ne more ničesar spremeniti za-Ca$iia taktika te ali one države, ki bi se morda za kak trenutek ne hotela preveč eksponirati. Italijanski načrt ni bi; nikoli povsem točno formuliran. V načelu ie šlo Rimu pri vseh poizkusih samo za to, kako bi si v Avstriji in v Podonavju zagotovil političen vpliv, izbil zase posebne gospodarske ugodnosti in končno seveda tudi zabranil »anšlus«. Spomladi 1. 1932. je postavila Italija proti Tardieu-ievermi načrtu posebno spomenico, ker ie videla v francoskem načrtu ogražanje svojih interesov. Vendar bi se bil dal te-da) še doseči kompromis na francoski Podlagi, L. 1933. je Italija nastopila s spomenico o gospodarskem sodelovanju v srednji Evropi, s katero si je hotela zagotoviti zlasti v Avstriji in Madžarski posebne gospodarske ugodnosti in politični upliv. Zadnji sestanki kažejo na prizadevanje za rešitev v tej smeri. Češkoslovaška in ž njo mala antanta ne gleda že a priori neprijazno na te poizkuse, vendar moramo počakati s končno sodbo, dokler ne .spoznamo njihovih konkretnih formul ter političnih in gospodarskih posledic. Italija poudarja, da njeni poizkusi niso naperjeni proti mali antanti, temveč hočejo le pripraviti ugodna tla za sodelovanje z vsemi državami, katerih interesi se stikajo v Podonavju. V tem primeru bi. mam bila italijanska akcija celo dobrodošla, v kolikor ne bi pomenila porušenja politike ženevskega protokola, ki mora biti za nas vedno magna charta srednjeevropske politike. Proti carinski uniji in »družitvi Avstrije ter Madžarske bi se pa uprli tako Nemčija kot mala antanta, enako proti poskusom posebnih gospodarskih ugodnosti v korist samo ene države. Gotovo bi bila proti tudi Francija. Ta odpor bi bil premočan za izvršitev proti njegovi volji. Podoba je, da so se rimski protokoli sami hoteli izogniti vsemu temu. Če bi tedaj italijanska akcija pomenila pripravo za sodelovanje na širšem temelju v sporazumu vseh podonavskih držav ob sodelovanju Italije, Francije in Nemčije, bi bil to zaslužni čin in znaten prispevek k miru v srednji Evropi. Pred vsem pa bo treba najprej počakati na izvedbo določil rimskih protokolov in na njihove politične posledice. Nadalje je govoril dr. Beneš o srednjeevropski odnosno podonavski federaciji, Proti tej rešitvi bi gotovo vstali Italija in Nemčija, prva zato, kej bi videla tem še močnejšo obnovitev bivše habsburške države, druga pa zato, ker bi bil s terni za vselej onemogočen »anšlus« Zato za federacijo tudi ni nobenih izgie-dov in so ji nasprotne povrhu še vse pri zadete podonavske države. Tudi proti spojitvi Avstrije in Madžarske pod Habsburžani bo mala antanta nastopila vselej odločno že iz političnih ražlogov. A tudi v gospodarskem oziru bi pomenila taka združitev za vse Podonavje samo škodo Proti bi bila Nemčija, a enako tudi Fran ciji danes že ni več prijetna, ker je na sprotna mali antanti in ker bi se tak blok moral nasloniti bodisi na Italijo ali Nem čijo. Naposled pa so proti tudi sami Avstrijci in Madžari. Zaradi revizionl zrna in iredentizma, ki bi gotovo nasta je mala antanta in bo vedno proti vrnitvi Habsburžanov. Edina prava rešitev bi bila zato: Samostojnost in integriteta Avstrije ob jamstvu vse Evrope. Avstri; ski problem mora biti rešen v soglasju koristmi vseh zainteresiranih držav. Zato Avstrija ne sme biti od nikogar, temveč le avstrijska! Polom zbliževanja z Italijo Beneševi načrti so neizvedljivi Francosko prizadevanje za sporazum z Italijo je propadlo zaradi nesposobnosti diplomatov PARIZ, 24. marca. Včerajšnji francoski tisk je zelo skeptičen o možnosti, da bi se ustvarili predlogi, ki jih je stavil češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš v svojem ekspozeju glede podonavskega problema. Tisk naglaša, da je dr. Beneš zahteval, naj vse velesile garantirajo neodvisnost Avstrije, kar pa je danes nemogoče. Anglija ne pristane na garancijo niti za Francijo, in kako bi mogla potem pristati na garancijo za Avstrijo. Pri sem tem pa se ne sme pozabiti, da se Nemčijo, ki ima svoj načrt o deže-ali v Podonavju, ne bi moglo nikdar prisiliti, da bi garantirala neodvisnost Avstrije. PARIZ, 24. marca. Včerajšnji »Echo de Pariš« se v obširnih člankih bavi rimskim sporazumom in naglaša med drugim sledeče: Da bi se mogel utrditi sedanji mednarodni položaj iti da bi se mogla Avstrija s pomočjo preferencialnih pogodb z drugimi podonavskimi državami gospodarsko razvijati, je neobhodno potrebno zbližan je med Italijo in državami male antante. Toda italijansko-avstrijsko- Boi de Valere z modrimi srakami senat RAZVELJAVIL razpust modrih srajc, de VALERA PA SKLENIL RAZPUST SENATA. senzacijo, DUBLIN. 24. marca. Senat je z večino glasov ukinil zakon, po katerem se prepoveduje nošenje modrih srajc:, faradi tega je ministrski predsednik 4e Valera predsinočnlm popolnoma nepričakovano predložil poslanski 2bornlci zakonski predlog o ukinitvi senata. Svoj predlog je de Valera obrazložil v dolgem in zelo ostrem govoru, v katerem je naglašal, da pred-stavlja senat nevarnost za mir in red na Irskem. V političnih krogih je ta sednika italijanske vlade Mussolinija, ki ga je imel 18. t. m-, so to zbližanje skoro onemogočili, tako da Pariz z vsakim dnem bolj upravičeno naglasa, da je »zadeva propadla« in da so obenem propadli vsi napori tudi za francosko - italijansko zbližanje. Pri vsem tem pa je francosko zunanje ministrstvo dobro vedelo, kaj dela, ko je že prejšnja leta odlagalo poizkuse za francosko-italijansko zbližanje. Ko si je bila Francija na čistem glede od-nošajev do Italije, je nalogo za medsebojno zbližanje žal poverila ljudem, o katerih je bila vsa javnost trdno prepričana, da niso sposobni, da bi ta problem uspešno rešili. Eden teh je bil tudi senator in bivši ambasador v Rimu de Jouvenel. Imela pa bo mogoče Francija za nekaj podobnega nove priložnosti, ker je zaenkrat ofen živa pangermanizma v srednji Evropi samo preložena. Mussolini se bo lepega dne prepričal, da te ofenzive ne anore preprečiti njegova zveza z Madžari. V tistem trenutku bo morala Francija poveriti nalogo za zbližanje madžarski protokoli, ki so bili podpi-lmed njo in Italijo ljudem težjega ka-sani 17. t. m. in nadalje govor pred-1 libra. Madžarom se odpiralo zaslepljene oži NEZADOVOLJSTVO MADŽARSKE JAVNOSTI Z GOMBOSEVO POLITIKO IN STRAH PRED IZOLACIJO MADŽARSKE. BUDIMPEŠTA, 24. marca. Dejstvo, da je Gombds podal poročilo o svojem obisku v Rimu v zunanjepolitičnem odboru niagnatske zbornice za zaprtimi vrati in da o tem poročilu še ni bil izdan noben uradni komunike, se razlaga v političnih krogih kot dokaz Gbtnbosove slabosti. Nezadovoljstvo z Gombosoin narašča tembolj, ker se mu ni posrečilo, da bi se bile madžarske revizionistične težnje spravile v rimske protokole. Tudi sam Mussolinijev govor pomeni za Madžarsko veliko razočaranje, zlasti ga pa označujejo tako gospodarstveniki, ki opozarjajo na sedanja trgovinska pogajanja med Nemčijo in Jugoslavijo. Listi opozarjajo odkrito na izjave bolgarskega generala Žekova, ki je bil sprejet pri Hitlerju in je nato dejal, da nemškemu državnemu kancelarju ju-goslovansko-bolgarsko zbližanje in sodelovanje ni samo želja,’ temveč bo to zbližanje in sodelovanje tudi z vsemi sredstvi podpiral. To zadržanje Nemčije do Balkana se smatra za prvi znak izolacije italijansko-madžar-ske politike, ki se oslabijuje tudi z notranjepolitično slabostjo Dollfussove vlade v Avstriji- Konec procesa proti ustašem BEOGRAD, 24. marca. Pred državnim sodiščem za zaščito države je bil danes zaključen proces proti članom organizacije »Ustaša« Orebu, Begoviču in Podgorelcu. Zadnji je govoril zagovornik dr. Sima Ivaniševič. Na vprašanje predsednika, če žele obtoženci še kaj pripomniti, so odgovorili vsi po vrsti, da se pridružujejo izvajanjem svojega zagovornika. Dejali so, da so popolnoma mirni in prosijo za milo kazen, ker so stali v službi izdajalcev domovine le za denar in zaradi revščine. Sodba bo razglašena v sredo ob 11. url dopoldne. Preiskava v aferi Stavisky PARIZ, 24. marca. Poslanska zborni-a se bo sešla v sredo ali četrtek, da zročl sodišču poslance Hulina, Touya, predlogu de Valere glede ukinitve se- 'Tousta In Odlna, ker so opravljali internata. Zakon je bil sprejet z 59 proti venclle za Staviskega. Avtopsija trupla 43 glasovi. Tokrat je delavska stran- sodnika Princea je ugotovila nedvomno, ka glasovala z vlado. Ker se ne more da je bil kloroformiran in nato nezave-pričakovatl, da bi senat sam sprejel sten postavljen na železniški tir. Danes predlog povzročil veliko ker bo sedaj nastal odkrit spor med de Valeroni in senatom- Včeraj je bila v zbornici končana razprava o tem zakon o svojem razpustu, se pričakuje razpust parlamenta in senata in razpis novih volitev. je bilo pripeljano v Pariz tudi v Chamo-nlxu ekshumlrano truplo Staviskega, da bo nanovo sodnomedicinsko preiskano. SENAT ODOBRIL PRORAČUN. BEOGRAD, 24. marca. Senat je sinoči z 62 proti 6 glasovom sprejel proračun v načelu. Danes je pričela razprava o proračunih posameznih ministrstev. Dopoldne je bil v razpravi proračun vrhovne državne uprave. AMERIŠKA VOHUNSKA AFERA. PARIZ, 24. marca. Iz Newyorka poročajo, da je ameriška policija uvedla najstrožjo preiskavo, da bi izsledila nekega tujega učenjaka, ki je osumljen, da je bil na čel«, pred kratkim odkrite velike špionske organizacije v Franciji in, ki se po poročilih francoske policije sedaj skriva v Združenih državah, lzgleda, da je špionska organizacija imela svoje agente tudi v glavnih pomorskih pristaniščih Zedinjenih držav in da je najbrže glavni štab špionov v Ga vnem pristanišču ameriške mornarice v Brookliuu. Število obtoženih v špionski aferi je doslej že naraslo na 21, od katerih jih je 15 aretiranih, 5 jih je pobegnilo, 1 pa je v bolnišnici. • DUNAJ, 24. marca. Danes bo, kakor se zatrjuje, imenovan knez Štarhem.ierg za drugega imdkanoelarja. . Stran 2. Dnevne vesti Iz vojaške službe. Novi mestni poveljnik major Pavel Manojlovič je svojo služ bo že nastopil. Dosedanji mestni komandant podpolkovnik Miron Šarac je premeščen v Osijek in zapusti te dni naše mesto. Oficirska čitalnica mu priredi danes v soboto 24. t. in. ob 30. uri v lastnih prostorih poslovilni večer, h kateremu so vabljeni tudi rezervni častniki in ostalo meščanstvo. Iz učiteljske službe. V višjo položajno skupino sta napredovala: Ivan Vokač v Gornji Polskavi in učiteljica Berta Cest-nikova v Mariboru. Osebna vest. V pokojen je na lastno prošnjo ravnatelj Pokojninskega zavoda v Ljubljani g. dr. Anton Sagadin. Iz profesorske službe. V viš. položajno skupino je napredoval na tukajšnji drž. trgovski akademiji g. prof. Josip Čopič. Pod ban dr. Pirkmajer za poplavljene«. Podban g. dT. Pirkmajer, je daroval Din 10.000 podpore za najhuje prizadete poplavljene« ob zadnji povodnji. Inž. Franjo Dedek se }e vrnil iz italijanske internacije. Včeraj se je pripeljal iz Trsta v Ljubljano znani ljubljanski gradbeni podjetnik inž. Franjo Dedek, ki je bil po nedolžnem interniran v Italiji dolgih 6 mesecev. Vest o njegovi vrnitvi se je naglo razširila in je bila sprejeta z velikim zadoščenjem in radostjo. Kraljeva zahvala. Predsednik pododbora Združenja vojnih invalidov g. Franjo Geč v Mariboru je prejel iz dvorne pisarne kraljevo zahvalo za vdanostno brzojavko, poslano mu z občnega zbora mariborskega pododbora. Najlepše velikonočne razglednice po 50 para, 75 para itd. dobite v knjigarnah Cirilove tiskarne. Oglejte si tudi ceno naših albumov! Drevi gostuje Erika Druzovlčeva v riajuspelejši opereti poslednjih mariborskih glasbenih sezon pri »Vijolici z Mont rnartra«. Pred dnevi je gdč. Erika Dru-zovičeva nastopila v zagrebški operi pri premieri operete »Havajska roža« in dominirala v vsakem pogledu kot izredna umetnica v dvojni vlogi princese in plesalke. V popolnem snnsUi besede je bns Ijirala s svojo muzikainostjo. s toploto glasu in pevsko kulturo, s krasno, interesantno masko, z idealno linijo, z izbranimi'elegantnimi toaletami in z odlično, rafinirano in popolnoma vživeto igro princese. Tako poročajo zagrebške kritike. Brezposelni učiteljski abiturienti (-tke). V nedeljo, 25. trn. bo ob 10. uri na četrti deški važen sestanek. Predsednik. Selitev mestnih podjetij. Pretekli četrtek so se uradi mestnih podjetij prese-IHi v nove pisarniške prostore v prvem nadstropju poslopja Mestne hranilnice. Nočna lekarniška služba. Prihodnji te den ima nočno lekarniško službo Maver-jeva lekarna »Pri zamorcu« v Gosposki ulici. Nezgoda. Ponesrečil se je 15 letni posestniški sin Karel Budja iz Trbegovcev pri Ljutomeru pri čiščenju dreves. Veja se mu je zlomila in fant je padel z drevesa ter se nevarno poškodoval po vsem telesu in si zlomil tudi levo roko. Pripeljali so ga v ptujsko bolnišnico. Beg dveh dečkov od doma. Usnjarski delavec Jože Lešnik, stanujoč v Jezdar-ski ulici, v drugem objektu, že od srede pogreša svoja dva sinova 10-letnega Jožka in 81etnega Mirka. Dečka sta se v sredo zjutraj odpravila, kakor da bi šla v šolo in je oče šele pozneje opazil, da nista vzela knjig s seboj in da tudi mlajši Mirko ni vzel nahrbtnika, marveč je vzel nahrbtnik Jožko in velik kos kruha s seboj na pot. Oče, ki je v strahu za svoja dva otroka, je izginotje otrok prijavil policiji, sam pa ju je iskal že vsepovsod pri vseh svojih znancih, toda zaman. Zato opravičeno sumi, da sta dečka, ki sta bila precej živahna, najbrže odpotovala s kakim cirkusom ali s kakim popotnikom, ki so se na Jožefovo producirali v Studencih. Oba otroka sta oblečena v dolge sive plašče, imata na glavi pletene čepice in sta oba zelo zigo-vorna. Kdor bi o dečkih kaj vedel, naj blagovoli nemudoma sporočiti očetu, na gori omenjeni naslov, ker je oče v silnih skrbeh za svoja dva otroka. Srečen ni, kdor srečo vživa sam... Današnja huda kriza je pahnila v bedo tisoče in tisoče družili, katerih očetje radi brezposelnosti ne zaslužijo niti za košček kruha. Lačni, goli in bosi so ti reveži in nimajo niti najpotrebnejših oblačil. In takih družin je tudi v našem mest veliko število, zato je krajevni odbor Rdečega križa v mariboru pokrenil akcijo in bo stalno vse leto zbiral satro obleko, obutev in perilo ter z nabranimi oblačili in obuvalom oblekel najrevnejše. Rdeči križ apelira na vsa usmiljena srca v Mariboru, naj mu priskočijo na pomoč pri tej akciji in naj darujejo staro in ,x>-nošeno obleko, obuvalo in perilo, ki ga sprejema društveni poverjenik vsak ponedeljek od 15. do 18. ure v domu reševalne postaje na Koroški cesti. Kdor bi pa želel, da bi poslalo društvo poverjenika na dom po darove, naj blagovoli to poročiti društvu telefonično. pismeno ali ustno. Ta dobrodelna akcija Rdečega kri ža je že vpeljana po vseh drugih mestih naše države in ne sme za njimi ostati naš Maribor, o katerem je znano, da ima zlato srce za trpečega brata. Velikonočni izlet na Jadran. »Putnik« priredi v času od 1.—3. aprila izlet na JadTan z odhodom iz Zagreba, kjer se izlet tudi zaključi. Spored izleta je sledeči: 31. III. odhod iz Zagreba ob 2330; 1. IV. prihod na Sušak ob 6., odhod s parnikom ob 7.30; Omišalj. prihod 8.15, odhod 9.; Malinska, prihod 9.45, odhod 11.; Krk, prihod 13.30; obed, odhod 15; Rab, prihod 17. večerja, prenočevanje, zajtrk, obed. Rab. odhod 13.30; Crikvenica, pri-hod 17.30, odhod 18..; Sušak. prih. 19.30. odhod '20. 3. aprila Zagreb, prihod 2.15. Cena izleta znaša 245 Din ter je v tej ceni vračunano potovanje z železnico in parobrodom, stanovanje, oskrba, napitnine itd. 'Sedeži v vlaku so numerirani. — Prijave sprejema do 27. t. m. »Putnik«, Maribor, Aleksandrova 35, tel. int- 21-22. Stavbena zadruga drž. uslužbencev v Mariboru vabi svoje člane na redni občni zbor v torek 27. marca t. 1. ob 19. uri v zadružni pisarni. Cercle franeois. Francosko predavanje gospe S. Jerasove ne bo drevi ob 18., ampak ob 20. uri. Namišljeni bolnik « Prav dobra in venela p Dobite jo povsod! V znamenju velikonočnih praznikov je poteklo živahno vrvenje na današnjem dopoldanskem trgu, ki je bil bogato založen z najrazličnejšimi dobrotami in sladkostmi. Predvsem pa se je na trgu poznalo, da bo jutri cvetna nedelja, ki so jo oznanjale oljkove vejice in butare vseh velikosti, ki so jih prinesli ogromno mno žino na trg siromašni okoličani. Okoliški kmetje pa so pripeljali 29 voz zaklanih prašičev. 22 voz poljskih pridelkov in 5 voz sadja. Bogata izbera se je nudila mariborskim gospodinjam in kuharicam na trgu za perutnino, kamor so okoličan-ke prinesle okrog 3000 kokoši, gosi. rac. puranov in piščancev. Prodajali so kokoši po 20 do 40 Din, race po 25 do 35 Din. gosi in purane po 30 do 60 Din, par piščancev pa po 15 do 20 Din. Izredno bogato založene so bile s prekajenim mesom in kračami mesarske stojnice Povpraševanje po prekajenem mesu pa je bilo na današnjem trgu še bolj pičlo. Cene blagu se niso spremenile, le cene zelenjavi, ker je lepo vreme, so precej padle. Mnogo je bilo na trgu mleka, mlečnih izdelkov in jajc. Jajcam je cena nekoliko poskočila in so jih prodajali po 40 do 50 par komad. Vrtnarji so prinesli na trg okrog 2000 sadnih drevesc in rožnih korenin. Tudi suhe robe je bila na trgu bogata izbera. Živahna kupčija in vrvenje je trajalo ves dopoldan, k čemer je še dosti pripomoglo prijazno pomladansko solnce. Krvav pretep na Pragerskem. Na Jožefovo so se na Pragerskem stepli fantje. Žrtev pretepa je bil 23 letni posestnikov sin France Miklavčič, ki je obležal na bojišču z razparanim trebuhom. Hudo ranjenega so prepeljali predvčerajšnjem v mariborsko bolnišnico. Narodno giedaSifče RfcF Sobota, 24- marca ob 20. uri: »Vijolica z Montniartra« red C. Gostovanje Erike Druzovičeve. Nedelja, 25. marca ob 20. uri: »Gospodi* j čna«. Poslednjič. Globoko znižane cene »Gospodična« je prav svojevrstna in zanimiva komedija francoskega pisatelja Devala. Delo je na mariborskem odru/ doseglo popoln uspeh. Poslednja uprizo-j ritev te komedije bo v nedeljo, 25. tni.f po globoko znižanih cenah od Din 15.— navzdol. Slovenska opera Antona Forsterja »Gorenjski slavček« bo naslednja glasbena premiera. Ta opera je med domačimi deli tega žanra dosegla največji uspeh, \ kar gre pred vsemi na rovaš melodijozne,; po slovenskih motivih pisane muzike iti domačega miljeja. Režira VI. Skrbinšek,; nastopijo Zamejič-Kovičeva k. g.. Udo- j vičeva, Barbičeva, Neralič, k. g., Sancin,. P. Kovič, Skrbinšek, Medven in Gorin- j šek. Dramska šola: Jutri v nedeljo. 25. til« pouk kot običajno. Diplomiran jc bil na akademiji lepih u-metnosti v Zagrebu g. Zoran Mušič iz ' Hoč, in ne na jutidični fakulteti, kakor smo zadnjič napačno poročali. Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesu, slabem okusu v ustih, čelnem sla- i vobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali ski učinkuje že kozarec naravne »Frat$ Josefove« grenčice sigurno, naglo in pri* ietno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže uporaba »Fran* Josefove« vode kot prava blagodat /.a po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih ; trgovinah. ■ ' Prva letošnja tombola bo velika sokolska tombola Sokola Maribor - Matica v nedeljo 8. aprila 1934, za katero so pri-prave v polnem teku. Na poziv za prispevke se je takoj odzvalo nepričakovano veliko našemu Sokolu naklonjenih pod pomikov z lepimi dobitki, vse ostale na- , prošene pa prosimo, da po možnosti pri- ' spevajo, ko se zglasijo pri njih društveni i nabiralci. Vsak dar je dobrodošel Usoda ie doletela ... Za Veliko noč od mrtvih vstali »Razgled« si je v svoji današnji številki dovolil izpad proti »Ve-čereniku« zaradi notice, da je nehal izhajati. Na izvajanja »Razgleda« pod na^ vedenim naslovom samo to: Nikoli se od dni Marka Twaina v vsej svetovni žur-nalistiki še ni zgodilo, da kak list zaradi bolezni izdajatelja in urednika dva tedna ne bi izšel, zato smatra v srednji Evropi v dvajsetem stoletju vsak pismen človek. da je list. ki ga dva tedna ni, v Gospodu zaspal. Ker torej nismo vedeli, da bo »Razgled« izhajal sanio kadar bo njegov lastnik in urednik zdrav in takega obvestila pod naslovom nismo našli, smo napisali, da ga je doletela usoda »Nove države«. Nikdar pa ne zaradi stra hu pred konkurenco, kajti razen izdajatelja in urednika pač ni nikogar v Mariboru ne na samotni skali Tihega oceana, ki bi si mislil, da je »Razgled* »Večerniku« konkurenca. Nasprotno želimo. da bi »Razgled« še dolgo izhajal v zabavo in razvedrilo vsem, ki se jim po urah resnega dela zaho&o tudi zabavnega čtiva. Poslano. Na včerajšnjo notico v »Ma-riborer Zeitung« izjavlja odbor Dramskega studia ZKD. Maribor naslednje: Za morebitna nesporaauunljenja med našimi zadnjimi prodajalci vstopnic za nedeljsko predstavo »Ljubimkanje« in med cenjenim občinstvom vodstvo Dramskega studia ne more odgovarjati, ker so bili prodajalci plačani z 10% provizijo in niso bili to člani našega društva. O tem so bili nekateri člani ZMI poučeni, odnosno so sc potrudili sami prepričati, tako da je bila včerajšnja notica hotno natolcevanje, kar je kaznjivo. Vse to je le zavist konkurenta, ki umu naš lepi razvoj ni všeč. Tega nam zares ni treba, da bi si delali reklamo z imenom Zveze mladih intelektualcev. Renčelj • Pobrežie Lutkovno gledališče Sokola Matice v Narodnem domu zaključi jutri v nedeljo svojo letošnjo sezono. Priredilo bo ob 16. uri izvirno igro v 6 slikah »Konjiške gore zmaj«, kot letošnjo zadnjo predstavo. Radio Ljubljana. Spored za nedeljo 25. trn. Ob 7.45: čebelarstvo; 7.45: vprašanje naše dobe; 8-15* poročila: 8JO: telovadba: 9: versko predavanje; 9.15: prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve: 9.45: ploSče; 10: sionski spevi za sopran solo s spremljevanjem radi0-0Tke stra; 11: slovenska glasba: 12: čas. ruska vokalna in instrumentalna glasba na ploščah; 14.30: prenos mednarodnih skakalnih tekem s Planice: 16: staroslovenske velikonočne narodne pesmi; 16.30: igra apostolov; 17.30: reproducirana angleška lahka glasba: 20: prenos operete iz Ljubljane, v odmoru čas in poročila. Spored za ponedeljek 26. t. m. Ob 12.15: reproducirani klavirski solistični kor-ert; 12.45: poročila; 13: čas. vojaške godbe igrajo na ploščah: 18: gospodinjska ura o velikonočni mizi: 18.3(?: predavanje o Nemčiji v dobi nacionalnega socializma; 19: reproducirani koncert citraškega orkestra; 19.30: medicinsko predavanje; 20: prenos opere iz Zagre-^a' v odmoru čas in poročila. Grajski kino. Od danes dalje senzacijo-nelni dvojni spored: Anny Ondra v izborni veseloigri »Okrutna prijateljica« in pa nova Greta Garbo. Tala Birell v ve-lefilmu »Nagana«. Kino Union. Od danes četrtka dalje najboljša in največja veseloigra »Csibl*. Frančiška Gaal, Hermann Thiinig itd. Pri lenivosti črevesa, bolezni jeter in želodca, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke, odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica zastajanje v trebušnih organih hitro in brez bolečin Prebojni indigo, karbon papir v la. kakovosti, traki za stroj: Zlata Brišnik. Slovenska ulica 11. Nov odbor pododbora rezervnih častnikov. Odbor pododbora Združenja rezervnih častnikov v Mariboru se je na svoji prvi seji konstituiral takole: pred- | sednik prof. Škof. podpredsednik odvetnik Kapus, tajnik Korbar, blagajn'# L01>0ln0 zmage pri občinskih itvah v celjski okolici in bil izvoljen u i za občinskega odbornika. Ko se je ■a- 3 svetovna vojna, je oblekel voja- 0 suknjo in služil do preobrata. Po < i eobratu je pa stopil takoj pod zastavo jn *en- Maistra. Ko so meseca novembra • javkali železničarji za nemški Ma-l j0r> je današnji jubilant kot takratni “•rednik kljub grožnjam stopil na loko-°tivo in neprenehoma 18 ur vozil kot |°ievodja in s tam pripomogel s svoji-^ redkimi tovariši, da se stavka ni mo-; ® dosledno izvajati, kar je bilo za majorsko prebivalstvo in vojaštvo velike-pomena. Pri prevzemu mariborske občine v slovenske roke je bil eden najvažnejših objektov tudi mestni vodovod. . » Prvotno nemški strojnik ni hotel odločiti za nadaljnje delo tudi pri Slovencih, se je napotila komisija s strojevodjem Konečnikom k vodovodu za prevzem. Uvidevši položaj, je nemški stroj-p nadaljeval svoje delo, a g. Konečnik j® oil za vsak primer v vsakourni pri-avljenosti. Ob desetletnici našega o-zlat °Ien-'a -’e bil jubilant tudi odlikovan z y v? kolajno za državljanske zasluge, jil ^lstem nacionalnem duhu je tudi vzgo-Sla ,°trok in dočakal 601etnico kljub pre-Na?>m bojem še ves čil in mladosten. neirfItlU zvesteimi naročniku in neomaj-® Narodnjaku: Še na mnoga leta! Železniško postajališče Tezno u., lle J®; marca 1934 je obrazložil v na-jj 0 Ppmih prostorih gostilne g. Žoherja r^aški cesti narodni poslanec gosp. fejči ob prisostvovanju okrajnega a^.e mka g. Makarja dosedanje delovanje za gornje postajališče, poudarjal šte- • viln© intervencije pri železniški direkciji in banovini v Ljubljani ter pri finančnem in notranjem ministrstvu v Beogradu. Da to prepotrebno postajališče še ne stoji, je zakrivila v prvi vrsti komasacija ob-c'’ri. Tik pred občinskimi volitvami je stari odbor imel celo zadevo za oblastno dovoljenje že zrelo, po volitvah so pa • S°*le T10ve °^ine Pobrežje in Studen-^ ^klepati ponovno o tej stvari in se je ht^ a^c'-'a začela znova, vse pa na za-d ev° banovine. G. Krejčl je podčrtaval, rabijo slične akcije drugod 1—2 leti. 'affotovil je, da bo storil vse, kar je le ' n!ffVih m0^e;b (Pr‘ ministrstvih v Beo Kiadu), da se bodo pričela terenska dele za 1 ali 2 meseca. Trenutno morata na zahtevo ministrstva občini Pobrežje in k L!f ^e ponovno sklepati o tem, da °S a e“^rat zgrajeno postajališče tudi sami vzdrževali. v imenu starega odbora se je njega preds. g. Ivan Tomažič enako g. Krejčiju kot g. Makarjiu is-leno zahvalil za izredno in uspešno po-oc gtlede te akcije. Ker je staremu odboru potekla funkoi}ska doba, se je po odu gg. Krejcija in Makarja ustanovil eččlanski novi odbor kot eksekutiva za v akcii°. ‘ki bo deloval zanaprej do končane zgraditve postajališča. * Protituberkolozna »ga v Ptuju ima svoj redni občni zbor 30. tm. ob 17.30 v Narodnem domu. Na dnevnem nedu je med drugim tudi ustanovitev »dispanzer- ia«, Zamenjava starih' bankovcev. Finančno ministrstvo ugotavlja, da se bankovci po 50 Din z datumom 1. avgusta 1914, po -0 Din z datumom 5. januarja 1905 in po '0 Din z datumom 2. januarja 1903 kupujejo v prostem prometu po znatno znižani ceni od nominalne vrednosti. Zato ministrstvo ponovno opozarja, da je rok za zamenjavo teh bankovcev podaljšan c'o 31. marca t. 1. ter se do tega roka o-menjeni bankovci zamenjujejo z nominalno vrednostjo z drugimi bankovci. Dramski studio ZKD. .V našem obmejnem Mariboru smo že dolgo čutili pomanjkanje zdravega Dramskega studia, ki bi z mladostnim zaletom skušal realizirati kultiimo-propagandne naloge našega matičnega društva.'Morda je primanjkovalo zato potrebnih moči, morda jč primanjkovalo volje. Danes lahko zremo z upanjem in s ponosotm na našo mla do, zdravega življenja polno novo dramsko društvo. Njegove moči so mladi talenti, zbrani iz raznih mariborskih diletantskih odrov, na katerih so že prej u-«pesno nastopali. Prvi nastopi imajo sicer svoje začetniške težkoče: • v igri se morajo medsebojno privaditi, a z dobro vajo in z dobrimi režiserji — g. Vladimir Skrbinšek in g. Makso Furjan. oba člana mariborskega gledališča — bodo to prav kmalu dosegli. Posebno ako imajo njih učitelji veselje do svoje naloge, ko vidijo v svojih učencih skrbnega obdelovanja vreden material. Članstvo studia se zaveda težkoč, ki ga čakajo v njih delu. Ve, da je njih ugodni razvoj neprijeten raznim konkurenčnim organizacijam, ki napenjajo vse svoje sile pri oviranju, odnosno bolje rečeno: motenju -njih delovanja. Skrb. ki jo kažejo pri tem konkurenčna društva, je najboljši dokaz, da ie vzeti dramski studio ZKD z vso resnostjo in da je vreden stvarnega zanimanja s strani javnosti. Luksuzni davek na zlate zobe. Pred dnevi so imeli zobotehniki v Ljubljani svoj občni zbor. na katerem so razpravljali tudi o odredbi finančnega ministra, ki pravi, da se smatrajo zlati zobje za luksuz. Naši zobotehniki so glede te odredbe zavzeli svoje stališče in naglasili, da gre tu za napačno tolmačenje ministrove odredbe, ker zlati zobje se nikjer ne smatrajo za luksuz, marveč za sanitarno potrebščino. Poslali bodo budi finančnemu ministru posebno spomenico s prošnjo, da se ta uredba razveljavi, da ne bo treba plačevati na zlate zobe luksuznega davka. Ekskurzija na Levantski sejem v Tel-Aviv. Potovalno društvo »Putnik« a. d. v Beogradu priredi v času od 17. aprila do 13. maja ekskurzijo v Palestino, z obiskom Levantskega sejma v Tel-Avi-vu. Potuje se po dveh progah, in sicer lahko izbirajo interesenti med progo Carigrada s parobrodom »Polonia« in mec progo preko Pireja s parnikom »Patris II«. I. Spored ekskurzije preko Carigrada. 17. aprila odhod iz Zagreba prekp Beograda, Sofije, Carigrada v Jafo; ot 22. aprila do 8. maja bivanje v Palestini Po programu, ki se bo še, določil; potem potovanje v Haifo, Pirej, Atene, Beograd in 13. maja prihod Zagreb. Cena ekskurzije od Beograda do Jafe in od Haife do Beograda: III. razr. železnice in parnika 2.985 Din: II. razr. železnice in parnika 4.950 Din. V teh cenah je vračunana po leg vožnje hrana in postelja za čas vo' žeje po morju. Bivanje v Palestini se zaračuna posebej. II. Spored ekskurzije pre ko Pireja. 16. aprila odhod iz Zagreba v Beograd, Solun, Atene. Pirej, Aleksandrijo, Kairo in k piramidam; 24. aprila do 6. maja bivanje v Palestini, v Haifi, Beyrouthu, Aleksandriji, Pireju. Atenah, Beogradu in 13. maja dohod Zagreb. Cene ekskurzije: III. razr. železnice in pa-robroda 2.950 Din; II. razr. železnice in parobroda 5.200 Din: II. razr. železnice in I. razr. parobroda 6.100 Din. V teh cenah je vračunana poleg vožnje, hrana in postelja za čas vožnje po morju. Bivanje v Palestini se zaračuna posebej. Prijave sprejema in daje informacije ^Putnik«, Maribor. Aleksandrova 35,,Tel. int- 21-22. V deževnem vremenu se lahko prehladite in zbolite na gripi! Vzemite torej takoj po prvih znakih ASPIRIN tablete, ker H BAYER VE, KAJ POMAGAI itwaimit 886 T Kulturne vesti Božena Vikova-Kumeticka Seort Crosscountrv prvenstvo Maribora. Jutri priredi SK Železničar na svojem igrišču na Tržaški cesti prvenstvo Maribora v gozdnem teku. Za tekmovanje se je prijavilo 61 tekmovalcev, in sicer 36 od SK Železničarja, 18 od SK Mara-mV” 7 ^ Rapida. Na startu bomo videli vrsto nam že znanih dolgoprogašev, ki se bodo borili za prvo mesto. Pričetek točno ob 10. SK Železničar, lahkoatletska sekcija. Jutri, v nedeljo 25. t. m- bo na našem igrišču gozdni tek za prvenstvo Maribo-ra' Vs! določeni lahkoatleti, seniorji in juniorji obeh kategorij naj bodo najkasneje ob 9.15 na igrišču. Načelnik; V nedeljo 18. t. m. je. kakor smo med brzojavkami na kratko poročali, umrla na svojem veleposestvu v LiboČanah pri Zatcu' na češkoslovaškem velika češka žena, pisateljica Božena Vikova-Kime-tickd. rojena Novotml. Luč šveta je zagledala Kuneticka I. 186-. v Pardubicah, v metropoli vzhodne Češke pod Kune-ticko goro, po kateri si. ie .izbrala svoje pisateljsko ime. .Ljubezen do umetnosti ki je prepajala,vse;njeno bistvo, jo je pripeljala najprej k gledališču. . Nastopala, ie z lepim uspehom v Prozatimnein divadlu prav v času, ko je pogorelo. To jo je napotilo, da je zapustila »deske, ki pomenijo svet« in se lotila pisateljevanja. Kot pisateljica je potem dosegla še večje uspe he, kakor bi jih bila morda v gledališču. Napisala je mimo mnogih črtic, novel in povesti tudi tri velike romane »Minulost«, »Vzpoura« in »Pom« ter igre. posebno veseloigre »Pfitež«, »Cop«, »Dospele dčti«. »Representantka domu« itd. Nekatera njena odrska dela so prišla tudi v gledališča raznih slovanskih naro- dov in so se igrala'razen na češkoslovaškem tudi v Moskvi, Petrogradu, .Ljub ljani, Zagrebu, Beogradu, Sofiji, Dražda5 nali itd. Mimo tega se je pa Kuneticka bavila tudi s politiko, zlasti kot bojevnica za ženske pravice in češke nacionalne ideale. Že 1. 1912. je bila kot narodna demokratka izvoljena v osški deželni zbor. Njena tedanja izvolitev je pomenila za srednjo Evropo senzacijo, saj dotlej nobena ženska v Avstro-Ogrski ni dosegla te časti. Po osvobojenju je bila Kuneticka izvoljena v revolucionarni parlament češkoslovaške republike, 1. 1920. pa v senat. Leta 1927. jo je pa Češka aka demija znanosti in umetnosti v Pragi imenovala za svojo redno članico. Tako je Kuneticka izpolnila svoje življenje z velikim kulturnim, in političnim delom ter- je postala ena največjih čeških žen vseh časov. Njeno ime se je velikokrat imenovalo tudi pri nas in nekatera njena dela imamo v prevodu tudi Slovenci. Ob njeni smrti žalujemo z brati Cehi tudi Slovenci in vsi Jugoslovani. Danica Pinterovie: Teodora, vizantin ska carica. Znana hrvatska znanstvenica, profesorica ženske realne gimnazije v Osijeku, Danica Pinterovie, je izdala te dni knjigo z navedenim naslovom, ki zasluži tudi našo pozornost. Po splošnem orisu Justinijanovega-vladanja v prvi polovici šestega stoletja po Kr. r., obravnava avtorica vladanje njegove žene Teodore tako, kakor je zabeleženo v tedanjih in poznejših virih. Teodora je, bila tako močna, da je vladala prav za prav skupaj s cesarjem. Justinijan jo je dvig' nil do položaja svoje žene in sovladari-ce kljub temu, da je bila nizkega rodu in je preživela svojo mladost precej raz-viatno kot cirkuška igralka. Kot cesarica je do kraja izkoristila svoj položaj in se vmešavala v vsa politična vprašanja. Pod njenim vplivom se je spremenilo tudi dvorno življenje, uveden je bil nov ce-remoniel s strožjo etiketo. Njeno življenje in delovanje nam je znano iz mnogih sodobnih virov, najbolj točno pa iz Pro kopijeve >Tajne zgodovine«, ki izvrstno ilustrira ne samo njen značaj, marveč vse življenje na dvoru in v prestolnici Bizanta, v Carigradu. Avtorica je analizirala značaj cesarice Teodore po rezultatih moderne Freudove in Adlerjeve psihologije, vzporejajoč Prokopije trditve z ostalimi viri. V tej tezi so zbrane pravljice in legende ter vse važnejše literarne navedbe o tej cesarici od starih do najnovejših dni. »Naš vrt«. Izšla je dvojna tričetrtinska številka prvega letnika ilustrirane revije, ki jo izdaja Hortikulturno društvo v Zagreb«. Revija je grafično krasno o-piemljena in bogato urejena. Naslovna slika predstavlja fotografijo cveteče mag nolije, ki med drevjem prva oznanja pomlad. Vsebina tričetrtinskega zvezka pa je: V. Vouk »Ideja vrta«; A. Džaunonja 'Kalemegdan nekdaj in danes«; Z. Klas Ko zacveto magnolije«; J. Jelačič ^Tulipani«; Ciril Jeglič »Pauičiceva omorika«; J. Jelačič »Zimsko gojenje vrtnic, nagelnov in drugih cvetic v Dalmaciji«; M- Maršič »Sadno drevje v domačem vrtu«; S.. Pirnat' »Povrtnina v domačem vrtu«; Hortikularna postaja; Drobne Vesti; Kaj moralno delati v vrtu; Iz vrtnarske literature; Društvene vesti. Hortikulturno društvo v Zagrebu zbira člane iz vse države. Kdor hoče pristopiti, se lahko priglasi tudi pismeno na odbor v Zagrebii, Maruličev trg 9-a. Nekaj, kar smo zelo pogrešali. Za praznik Vidovega dfie ali pa za L december so bila'naša šol'ska in sokolska društva vedno v' zadregi, ker je manjkalo njihovi mladini primernega gradiva za proslavo teh slavnostnih dni. Iž te-stiske nas je sedaj rešila naša 'marljiva pisateljica in velika prijateljica rrtladine Manica K o m a n o v a. ki je sestavila iti našo mladino dva slavnostna prizora, prvega za Vidov dan, drugega za lv december in sicer tako posrečeno in lepo, kakor zna samo Manica, ki pozna otroško dušo do dna, pozna razmere in prilike v katerih se giblje naše šolstvo in Sokolstvo. Oba pri-zora sta kratka (vpri-zoritev enega kakor dragega lw> trajala 15 do 20 minut), a polna pestrosti in živahnosti in bosta delovala na mladino vzgojno in strogo nacionalno. Oba prizora sta kratka (vprizoritev enega kakor drugega bo trajala 15 do 20 minut),' a polna petrosti, in živahnosti in bosta delovala na mladino vzgojno in strogo nacionalno. Oba prizora sta lahko vprizor-ljiva v vsaki šo' i sobi ali sokolski telo-vadnici« To zares potrebno delo je že zagledalo beli dan. Tisk in založba Učiteljske tiskarne v Ljubljani Dramski studio ZKD. Na sestanku lamskega studia, ki se je vršil v četrtek 22. tm. je bil izbran naslednji odbor: predsednik Sedmak Primo, podpredsednica Rasberger Branka, tajnik Bajt Dra-80, blagajničarka Čulk Lea, gospodar Macarol Vlado, odborniki Starec Tone, Bader Peter in Vida Franjo. Revizofjl Mlakar Ivan. Leli Pečarjeva in Starc Zora. • ••s. Gospodarski položaj Slovenije Na plenarni seji zbornice TOI so naši gospodarski strokovnjaki reševali pereča vprašanja našega gospodar* skega problema — Novi načrti za zboljšanje Pretekli četrtek dopoldne so se zbrali v Ljubljani gospodarski strokovnjaki na plenarni seji zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Razpravljali so o vseh perečih vprašanjih, ki zadevajo gospodar ske probleme vse naše Slovenije. Poslovno poročilo pred»3dnika zborni' ce za TOI g. Ivana Jelačina nam razkri' va težek gospodarski položaj in hud boj naših gospodarjev za zboljšanje položaja. Po najnovejših statistikah finančnega ministrstva je plačala Slovenija na di rektnih davkih mnogo več, kakor pa v dobi najboljše konjunkture in prosperi-tete, dočim je bil donos direktnih davkov v drugih predelih naše države raz meroma mnogo manjši. Osnovni problem našega gospodarstva, namreč izboljšanje cen poljedelskim produktom je nerešen in bo ostal tudi še nadalje nerešljiv. Rešitev je odvisna od prilik na domačem tr žišču in pa v dosegi smotrene politike organizacije trgovinskega prometa. Veliko nezadovoljstvo povzročajo v našem gospodarstvu povišane železniške tarife. Znatno se pretirava v politiki eksploatacija državnih železnic, ker se na leto iz tekočih dohodkov odplačuje za anuitete skoro 200 milijonov Din za gradnjo novih železnic, namesto, da bi se predvidela amortizacija teh investicij na daljši rok. Naše gospodarske kroge >3 še posebej presenetilo povišanje blagovne tarife. Pereč problem zase pa tvori tudi vpra Sanje znižanja obrestne mere, ki je še prav tako nerešena. Sklep društva denarnih zavodov za Slovenijo ne pomeni v ^em pogledu prav za prav nobene bistvene spremembe položaja napram sedanjemu stanju in ne prinaša pričakovanih olajšav. Že dolga leta se bori Slovenija za enakomernost davčne obremenitve. Naši kmetovalci in obrtniki so občutili ' davčno breme že lani zelo močno. Ko se je ta zakon sestavljal v letih dobre konjunkture in v času zadovoljivih cen in zaslužka, se ni dovolj upošteval položaj našega kmeta in kočarja, ki živi samo od priložnostnega zaslužka. Prav tako pa se niso upoštevale razmere malega kmeta in obrtnika in ne položaj industrijskega delavca, ki ima lasten dom. Za te davkoplačevalce bi bilo nujno potrebno davčni zakon bistveno izpopolniti, da bi bila enakomernost obremenitve zajamče^ na. Tudi se vse premalo uvažuje, da je pretežni del obrtnikov komaj polovico delovnih dni v letu koiikortoliko zaposlen in da ti obrtm ; sploh ne bi mogli obstojati, če ne bi imeli nekaj svoje zemlje, na kateri si pridelajo vsaj vsakdanji kruh. Popolnoma pogrešno pa je mnenje, da so gospodarske razmere v naših krajih zadovoljive. Res se je v naše kraje doselilo več tekstilnih podjetij, toda med njimi so po pretežni večini male tkalnice z zastarelimi stroji. In na račun razvoja tekstilne industrije pri nas hira in nazaduje naša stara industrija. Tako je imela na primer železarna in livarna v Rušah komaj četrtino naročil napram prejšnjim letom. Tovarna za kose pri Sv. Lovrencu na Pohorju je stala lani vse leto, jeklarna v Guštanju pa obratuje z izredno skrčenim številom delavcev, in fo samo štiri dni v tednu. Tudi železarna na Muti samo životari, a kamnoseške industrije na Pohorju so že davno ustavile svoje obrate. Propadanje naše obrti in trgovine zaradi slabe konjunkture in prevelike davč ne obremenitve pa se najbolj zrcali v odjavah obrtnih listov. Tako >3 lani odjavilo obrtne liste 2.263 obrtnikov in 2.107 trgovcev. Število obrtniških obratov v Sloveniji se je lani zmanjšalo za 1.336, število trgovinskih pa za 1.330. Med odjavami rokodelcev je bilo lani v Sloveniji 328 šivilj, 189 krojačev, 367 čevljarjev, 146 mizarjev, 73 žagarjev, 52 pletilcev, 105 mlinarjev, 90 mesarjev m 52 godbeni kov. Že te številke nam dovolj zgovorno povedo, katere stroke je kriza najbolj prizadela. Najbolj pereče pa je prav gotovo vprašanje cen poljskih pridelkov. Cene poljskih pridelkov niso absolutno v nobenem razmerju s cenami industrijskih proizvodov. Nžš kmet ne more kriti z izkupički za svoje pridelke niti lastnih stroškov pridelovanja. V ptujskem okraju pla^ čujejo kmetu ajdo, rž, oves in koruzo po 75 do 80 par, pšenico pa po 1 Din za kg. Krompirja pa niti za ceno 30 do 40 par ne morejo kmetje spraviti v denar. Prav tako nobene cene pa nima tudi živina in ne prašiči. Izmed uredb za omiljenje krize in ureditev gospodarskih razmer so posebno važne tudi uredbe o sanaciji naših denarnih zavodov, nadalje rešitev položaja mnogih podeželskih občin, ki so zašle zadnja leta globoko v dolgove, kakor tudi našega trgovinsko-političnega položaja. Gospodarski krogi prihajajo polagoma do spoznanja, da tudi nas postavlja gospodarska politika naših sosedov pred neizprosno nujnost, da revidiramo svojo gospodarsko orientacijo in zgradimo predvsem sistematično možnost produkcije v okviru mej naše države. Poglavje zase pa je odplačevanje kmečkih dolgov in bo na podoben način treba rešiti tudi našega trgovca in obrtnika. Za rešitev vseh teh problemov pa je nedvomno neobhodno in nujno potreben enoten gospodarski načrt in enoten program bodočega dela. Sekanje in zasajanje orehov Odredba kraljevske banske uprave v Ljubljani Opažalo se je že dalje časa, da se domači oreh preveč izsekava. Orehov les je eden najplemenitejših in najdragoce5 nejših, kar jih >3 v naših krajih, pa tudi sad je velike vrednosti in lahko tekmuje z raznimi uvoženimi jedrci. Kljub temu se posebno v sedanjem času plačuje orehov les po prav nizkih cenah ter se na ta način oškodujejo nepoučeni kmetovalci, pa tudi naše narodno gospodarstvo. Da bi se omejilo negospodarsko sekanje oreha, je banska uprava izdala posebno u-redbo (glej Sl. 1. št. 111/11). Po tej nared-bi je v času od 1. apriia do 15. oktobra sploh prepovedano sekanje orehovih dreves, drugače pa se smejo sekati z dovoljenjem občinske uprave samo očividno gnila, poškodovana, močno ozebla orehova drevesa in ona. katerih plodnost je prenehala, zdrava pa le, če so zrela za sečnjo, t. j. če ima deblo v višini prs več nego 160 cm v obsegu ali nad 50 cm v premeru. Izvoz orehovega lesa v druge banovine ali v tujino je dovoljen samo za po kmetijskem in šumarskem referentu žigosana debla in kadar je zagotovljena zadostna količina za domačo potrebo in ako carinski predpisi ne določajo kaj dru gega. Odrejeno je. da se lastnikom orehovih dreves ne smejo nalagati stroški za potovanja okrajnih kmetijskih in šu-marskih referentov. Banska uprava pa noče samo omejevati sekanja in izvoza orehovih dreves, temveč hoče, da se 0- reh čimbolj razmnoži v vseh krajih, kjer dobro uspeva. Zato naredba veleva, da mora vsak zemljiški posestnik namesto posekanega oreha zasaditi vsaj dva mlada oreha. Drugače se mu sečnja sploh ne dovoli. V krajih, kjer oreh posebno dobro uspeva, more obče upravno oblastvo po zaslišanju zemljiškega posestnika in kme tijskih strokovnjakov občinam ter posest nikom celo odrediti, da zasade na svojih zemljiščih primerno število orehovih dre vese, ki jih bo dobavila banovina po znižanih cenah. Banska uprava bo določila kraje, ki so primerni za uspešno gojitev orehovih dreves, skrbela bo za odbrano orehovo seme, gojila bo, v svojih drevesnicah ore; hove sadike ter jih bo oddajala posestnikom, občinam, šolskim vrtom, sadjarskim in vrtnarskim društvom in drugim interesentom. Uvedli se bodo šolski deč-ji dnevi za saditev sadnega drevja, zlasti orehov. Kjer šolski vrtovi ali zemljišča ne bodo zadostovala, bo občina ali prepustila v ta namen svoja zemljišča, ali bo pridobila zemljiške posestnike, da dopuste šolski mladini pod vodstvom uči teljev posaditi 'orehova drevesa na primernih mestih. Banska uprava pričakuje, da bo njeno prizadevanje našlo umevanje pri kmetovalcih, občinah in šolskih vodstvih in da sc bo skupnemu delovanju posrečilo, da se v bližnjem času dosežejo uspehi, ki bodo v korist posameznikov, pa tudi splošnosti. Družabni večer Strelske družine na Teznem Razglasitev rezultatov In razdelitev nagrad po tekmah Izredno prijeten večer je imela Strelska družina na Teznem v soboto 17. t. m. v posebni sobi Feličeve gostilne ob priliki razglasitve uspeha in razdelitve nagrad sobne strelske tekme. Večer so počastili s svojo prisotnostjo predsednik Strelskega okrožja v Mariboru g. polkovnik Putnikovio, državni prvak g. prof. Pero Cestnik in župan domače občine g. Matija Volk. S primernim nagovorom je pozdravil goste in vse prisotne predsednik Strelske družine učitelj g. Franjo Lukman in se spomnil Nj. Vel. kralja m kraljevskega doma- Zahvalil se je nadalje kr. šol. odboru, zlasti pa šolskemu upravitelju in starešini Sokola br. Tušaku za dovoljenje uporabe šolske sobe za sobne strelske vaje v zimskih mesecih, nabiralcem nagrad strelcem Si-niču, Keberlingu in Podlipniku in vsem darovalcem prispevkov v denarju in blagu, zlasti še marljivim članicam-tekmo-valikaim, ki so preskrbele za vse prisot- Hud boj se je vršil za prvenstvo moških tekmovalcev. Od ,300 dosegljivih točk so se dosegli sledeči uspehi: Prvo mesto je dosegel že drugič društveni blagajnik br. Franjo Pregl (259 točk), drugo mesto orožniški narednik Alojz Bajec (258 točk), tretje mesto br. Libiš (243 točk) in četrto br. Shiič (226 točk). Prva dva tekmovalca sta prejela poleg diplome še posebno darilo. Skupno je bilo nagrajenih 26 tekmovalcev. Odpovedali pa ,so pri tej tekmi nekateri stari »kanoni*. Tako je zasedel tajnik Podlipnik 8. mesto (178 točk), predsednik družine brat Luknar 11. mesto (166 točk) in šolski u-praviteb Tuša k 16. mesto (127 točk). Po razglasitvi uspeha je nagovoril zbrane tekmovalce predsednik Strelskega okrožja g. polk. Putnikovič in razjasnil pomen Strelskih družin za nacionalno vzgojo naroda, naše marljive članice pa so postregle vsem prisotnim s sladkim pecivom — tolažilno nagrado posebno za ne dovolj peciva. Darovali so sledeči: j one, ki so imeli pri tekmi smolo. V iz~ Po Din 100: Splošna stavbena družba j bornem razpoloženju tudi nenagrajenih in Kovina, Dim 30 g. ing. Mengie, Din 20: i tekmovalcev so ob zvokih domače Feli-Franjo Babič, Gustinčič, Vešligoj, Josip čeve godbe potekle prijetne urice, ki bo-Reich ra Franc Denk. Več mariborskih do gotovo vsem navzočim največje bo-tvrdik, zlasti pa domačini, so poklonili drilo za nadaljnji še lepši razvoj Strel-primerne nagrade v blagu. Hvala vsem! ske družine in složnega društvenega de-Po prečitanju imen posameznih daro-; tovanja na Teznem. Zdravo! valcev je predsednik družine razjasnil;' *-------——---------------------------— pomen strelskih tekem in Objavil uspehe, Vremensko poročilo mariborske mete-tekmovailcev, katerih je bilo 40. Na dam- orološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal ski tarči so tekmovale 4 članice in je do- toplomer 9. stopinj C nad ničlo: inini-segla prvo mesto (192 točk) gospa Šo- malna temperatura je znašala 8.6 stopinj per, ki je prejela lično diplomo, druga C nad ničlo; barometer je kazal pri 13.8 gospa Marija Luknar (169 točk), tretje stopinjah 739, reduciran na ničlo pa mesto gdč. Frida Pšeničnik (167 točk) in. 737.3; relativna vlaga 84; vreme je ia-četrto mesto gospa Pregl (122 točk), sno in tiho. REKLAMNE OBJAVE. Kakor smo že ponovno sporočili, se mora od vseh reklamnih objav, tiskanih v listih, plačevati davek, ki je bil te dni znatno povišan. Davek se mora plačati zlasti od vseh vesti, ki vabijo na razne prireditve, plese, koncerte, zabave, družabne večere, občne zbore itd,, ali jih samo napovedujejo, če so združeni z vstopnino ali ne. To velja, prav tako za vse zasebnike kakor tudi za vsa društva brez izjeme. Da list teh dajatev ne more sam plačati, ie razumljivo, zato jih morajo plačati tisti, ki žele, da se objave natisnejo, bodisi med dnevnimi vestmi, dopisi, športnimi, sokolskimi ali drugimi vestmi. Vse take notice naj se zato ne oddajajo uredništvu, temveč upravi in naj se taksa plača takoj, pri pismenih pošiljatvah pa priloži. Inkasiranje in lovenje okoli zaradi nekaj dinarjev je prezamudno in ovira drugo delo. Vse reklamne in druge podobne objave, ki ne bodo izročene upravi in plačane, se ne bodo objavile. Opozarjamo na to, da ne bo nepo trebnega razburjanja ii nezadovoljstva. Uprava »VEČERNIKA«. Oskrba zapuščenih in revnihh otrok Poziv dobrim družinam zaradi sprejema v brezplačno oskrbo Kraljevska banska uprava oskrbuje in vzgaja v svojih zavodih in pri rejnicah na deželi znatno število otrok, ki so osiroteli, odnosno zaradi velike bede, ali pa zaradi brezvestnosti staršev oziroma svojcev zapuščeni. V sedanjih izredno težkih gospodarskih razmerah je pa pričelo število teh usmiljenja vrednih malčkov tako naraščati, da kraljevska banska uprava s svo jkni omenjenimi krediti nikakor ni v stanu nuditi vsem tem sirotam potrebno 0-skrbo. V mnogih primerih pa želijo dobri zakonci vseh slojev, ki. sami nimajo o-trok in taki, katerim so lastni otroci dorasli ali pomrli, pa tudi starejše samo- i stojne osebe, ki se čutijo osamljene, spre jeti iz ljubezni in sočutja kakega otroka po njihovi lastni izberi (event. tudi šolo-' obvezne) v brezplačno oskrbo ali pa celo za svojega. Na te družine oziroma osebe se z apelom na njih ljubezen in usmiljenje do osirotelih in zapuščenih otrok obrača tem potom kraljevska banska uprava in prosi, da bi sprejeli katero teh sirot in ji nudili trajen dom, oskrbo in vzgojo in s. tem nadomestili starše. Dobrotniki, ki bi bili pripravljeni sprejeti katerega teh otrok, naj sporočijo to , potom svojih občin upravam banovinskih dečjih doimov, in sicer oni iz okrajev Maribor desni in levi breg, Slovenj-gradeč, Prevalje, Ptuj, Ljutomer, Murska Sobota, Dolnja Lendava in Konjice banovinskemu dečjemu domu v Mariboru, Strossmajerjeva ulica 30, iz ostalih okrajev pa banovinskemu dečjemu domu v Ljubljani, Streliška ulica 14. V zadevnih prijavah naj navedejo: ime in priimek reflektantov. natančno bivališče, oddalje nost od kolodvora in od šole, družinske, premoženjske, pridobitne in zdravstvene razmere, število in starost lastnih otrok, povod za sprejem rejenca in ali se namerava obdržati ga stalno (za svojega) ali samo začasno: dalje kakšne starosti in spola naj bo rejenec (rejenka). Občinska uprava naj potrdi sprejete prijave glede navedenih podatkov in naj izjavi v nravstvenem zadržanju oziroma slovesu dotične stranke ter pripomni, če je upati, da bo otrok pri njej dobro oskrbovan in vzgojen. Sejem za prašiče. Za sejem 23. t. m. so pripeljali 205 prašičev. Kupčija je bila zelo dobra in so bili prodani 104. Cene mladim prašičem so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari 80 do 100 Din. 7 do 9 tednov 150 do 200 Din, 3 do 4 mesece 250 do 280 Din, 5 do 7 mesecev 320 do .360 Din, 8 do 10 mesecev 450 do 560 Din in leto stari 650 do 750 Din; kg žive teže 6.50 do 7 Din, mrtve teže pa 9 do 10 Din. Spominjajte ič CMD Shod narodnega poslanca Krejčija v Poljčanah Na praznik 19. t. m. je imel g. poslanec Anton Krejči v sokolski dvorani v Poljčanah sijajno obiskan shod, ki se ga je udeležilo blizu 150 ljudi. Pozdravil je zborovalce, zlasti g. poslanca in okrajnega načelnika g. Milana Makarja, predsednik občinske organizacije JNS in župan g. Anton Medved. Ob velikem zanimanju je na£0 poslanec v poldrugour-nem govoru orisal ogromno delo, ki ga !e v zadnjem času napravila narodna skupščina. Gospod poslanec je med dru-pm dosegel, da je odpadla trošarina na es in cement. Govoril je podrobno o Proračunu, o davkih, ki niso pri nas največji, o predvidenih redukcijah itd., za ,ie žel mnogo odobravanja. „ Po govoru je dajal na posamezna vpra sanja pojasnila. Tako je dejal glede bojevnikov, da so tisti, ki spoštujejo na- šega kralja. Ne more. misliti o njih, da bi bili rušilci države, ampak nasprotno, da jo hočejo pomagati graditi. Ni to politična organizacija, za kar tudi nima še potrebne legitimacije. Pojasnil je dalje, zakaj se je podražila Tomaževa žlindra itd. Pozval je vse navzoče, naj ga podpirajo pri njegovem delu. Le z zavestjo, da stojimo vsi kot en mož za našo državo in našim kraljem, bomo uspeli pri naših težnjah in delu. Straii prejšnje politične spletke, bodimo pošteni člani naše nacionalne stranke v dobrobit nas vseh! G. župan in vsi zborovalci so se mu za njegova izvajanja najlepše zahvalili. V nedeljo po rani maši bo g. poslanec imel shod v Makolah, kjer bo obenem občni zbor tamošnje JNŠ. ZAGREBŠKA TOVARNA ČEVLJEV D. D. je otvorila svojo podružnico odličnih čevljev Ptui Združenje trgovcev za mesto Ptuj je mlelo v soboto 17. t. m. svoj redni občni zbor z obširnim dnevnim redom. Zbor ie vodil predsednik združenja Franc Lenart, ki je uvodoma poročal o delovanju uprave. V letu 1935 slavi združenje 50-letnico svojega obstoja- Iz tajniškega poročila je posneti, da šteje združenje 167 članov trgovcev, 137 trgovskih pomočnikov in 34 vajencev. Iz blagajniškega poročila se razvidi, da znaša po računskem ^ključku skupno premoženje 53.356 Din, Proračun za leto 1934 pa predvideva 12.390 Din dohodkov, 32.01 S Din izdatkov, tako, da je 19.628 Din primanjklia-!a- ki se bo kril z zvišano članarino. Pri v°litvah je bil izvoljen dosedanji odbor, razen predsednika, ki se izvoli pri prvi Se.'i novega odbora. Nekatere točke pra-Vil so se nato po odredbi banske upra-Ve spremenile. Zboru je prisostvoval ZVez«i tajnik Kajzer, ki je hkratu spregovoril nekoliko besedi o težkem gospodarskem položaiu, ki tlači zlasti trgovstvo. Sejmi, Dne '20. t. m. je bil živinski selenu ki je pokazal sledečo sliko prignane živine: krav 135, telic 65, volov 109. bikov 16. konjev 105. skupaj 421 glav; od tega je bilo prodanih 192 glav. Cene so bile za kg žive teže za krave 1.75 do 3.50 Din. telice 3.25 do 4.00 Din. voli 3.00 do 4.00 Din, biki 3.00 do 4.00 Din; konji H. Kienzl: za delo 1300 do 3250 Din eden. Dne 2L t. m. pa je bil svinjski sejem, na katerega so prignali 120 prascev; svinj 278. skupaj 398.: prodalo se je 151 rilcev. Cene zanje so bile za 6 do 12 tednov stare prasce 100 do 175 Din eden. ža pršutarje so bile cene po kg žive teže 6 do 7 Din. Polmastne svinje pa so prodajali po kg žive teže 7 do S Din, mrtva teža 9 Din. Prijateljem fotograiije! »Leica« aparat je proizvod največje svetovne mikrosko-pične tovarne Ernest Leitz v Wetzlarju v Nemčiji. Nad 130-000 teh preciznih fo-tografičnih aparatov se danes že uporablja. O prednostih in praktičnosti tega aparata bo predaval v soboto ?28. trn. ob 20.30 v dvorani Zadružne gospodarske banke znani nemški strokovnjak A. Baumanu. Predavanje bo spremljano s 150 diapozitivi iz vseh delov sveta po dnevi hi po noči. Predavatelj bo navzočim atna terje mpokazal tudi praktičen postopek z barvami »Leica«. Njegova predavanja, so vzbudila vsepovsod veliko zanimanje med ljubitelji fotografije in ne bo to zanimanje izostalo tudi pri mariborskih fotoamaterjih. Glej oglas v današnji številki! Zelen dež. V okolici Naptilja ic te dni padal zelen dež. Mlake, ki so stale po dežju na cesti, so bile zelene barve. Lahkoverni ljudje ne pripisujejo temu nenavadnemu naravnemu pojavu nič dobrega... Zadnjič V svoj kožuh zavit stoji na vogalu ^veh cest kakor na straži. Nekaj korakov sem, nekaj korakov tja... In se smehlja. Kako dolgo je že, odkar ie ta-k°-le poslednjič.. •? Deset, dvajset let? Hm, hm, petindvajset let!... Da, da, že se Pojavljajo sem ter tja bele nitke med lasmi. To je bilo takrat. Doma. On podjeten mladenič, ki bi hotel osvojit) ves svet, ona sladko dekle. Ona ga ie puščala, da je čakal nanjo uro, dve uri. A potem!... Ah, kako davno je že to! Danes? Saj se niti primerjati ne da. Takrat je bilo vendar vse drugače. Ljubila sta se. Včasih sta govorila eelo o poroki... zjutraj med četrto in peto. m res sta se poročila. Mici s Krištofom, on z Emilijo. Kaj pa hoče tu na križišču dveh cest. Naključje je krivo vsega. Dvakrat ob isti uri je prišla dama iz temne uličc in ie krenila tjakaj. Dva dni zaporedoma, ko je šel tod. Že prvič ga je očarala njena postava, vitko telo, majhna noga. fini gležnji, mirni obraz, resen ir. mil. Drugič se mu je zdelo, kakor bi švignil rahel, zadrževan, a prijazen nasmehljaj preko njenih ust... Tepec! V zadregi kakor šo* larček je pustil nežen čudež izginiti mimo. Dolgo, dolgo je stal... Da, stal je, a si ni upal za njo. Ah, človek mora biti vajen. Ako pa ni že dolgo več mislil na srečo Toda danes! Ce pride ona danes zopet. . Oh, gotovo pride! Znani notranji glas mu pravi, da pride. Danes se ne bo več kesal. Tesno mu je pa vendarle. Mar ga grize zakonska vest? Težko. Kdo pa misli ta- v Marii; oru Aleksandrova c. 9 Pričakujemo Vas z veliko izbiro modernih, kvalitetnih in cenenih čevljev 1155 fi ZAGREBŠKA TOVARNA ČEVLJEV D. D. koj na sirovo nezvestobo. Samo nekoliko ogreti svojo dušo. dokler še si.ie solnce; mar nima pravice? Ko je danes krenil semkaj, brez poklicne mape pod pazduho, mu še ni bilo tesno. Potem pa se mu je vsilil spomin ... Pet in dvajset let! Ej, zlomka, duh je,, ki oživlja! Pa mar ni njegov duh še mlad. prožen, ljubezni sposoben? Bele nitke med lasmi? Ljubi Bog! Zenska zrele razsodnosti in zrelih čutov ceni čisto vino višje nego kalni mošt. Vino? Kaj pa hoče? Večno žejen pivec ni bil nikoli. Rajši bi vonjave duhal. Saj so te vonjave končno večje vrednosti nego vse ono, kar lahko nagrabijo okorne roke! Ako le ... Tiho! Tam-le pod prvo svetilke v temni ulici prihaja ona. Pozna njeno postavo, tulipansko čašico na vitkem steblu. Ona je! Nagel, začuden pogled zadene moža, ki ne stoji v pozi smelega osvajalca, nego kot tih, pobožen romar. Ali igra komedijo. ali pa je volja njegove narave takd. Vsaka koščica, vsaka mišica njegovega telesa se zdi, da govori: »Glej me! Mar r.isem slika popolne vdanosti?« In ona je že mimo. Krepki in graciozni koraki se niso zadržali niti za hipec, niti se niso pospešili. A tudi njena dražestna glavica ni svojega držanja izpremenila niti za las. Toda on!... Mar jc to vse? ... Ne, ne. to je premalo celo za najbolj ponižnega!... Kaj je upal?.'.. Saj sam ne ve. Tudi ne razmišlja zdaj o tem. Nehote gre za njo... jo zasleduje... Oh, oh! Pred pet in 'dvajsetimi leti .ie to še šlo, a da- nCKakor gazela je hitela svetla pojava skozi ulice in uličice. V tem trenutku se pripelje mimo cestna železnica. Ona hi- tro skrči koleno, se požene, skoči — že ie na vozu in gre v notranjost. Voz se že premika, ko se požene vanj še vedno dosti prožr.o tudi on. Kakor bi ne bilo nič, gre tudi on v notranjost voza. Vsi prostori so že zasedeni-Njemu ie to prav! Na gorenjem koncu, tik sprednjih duric, je sedla tudi ljuba neznanka. Nič nenavadnega ni. čisto spodobno je, da se on postavi pred njena kolena, da se... no, da, da se nasloni na zaprte duri! Smehljaje se ozre nanjo in jo boža s -svojimi pogledi. A ona — ona se ne okre ne sramežljivo vstran. Ne, ne, ne, Tudi ona ga gleda, nato se ozre po dečku, ki ji 'sedi nasproti. zmaje nežnatno, neko* liko nejevoljno svojo glavico in vstane. Vstane in reče prijazno neznanemu gospodu čisto nedolžno: »Prosim, gospod, izvolite sesti! Jaz sem še mlada.« ' Skrb Čakovca za reveže. Na eni zadnjih sej .ie mestni občinski svet v Čakovcu sklenil preurediti dvoje velikih zgradb za stanovanja mestnih revežev. Čakovški reveži bodo dobili v teh zgradbah brezplačno primerno in zdravo stanovanje. Milijonar je hotel kupiti kraljestvo. Denar je sveta vladar, tako je najbrž mislil neki milijonar v Barceloni, ko je hotel kupiti kraljestvo in z njim kraljevsko dostojanstvo. Za svojo bodočo kraljevino si je izbral republiko Andoro, ležečo visoko v Pirenejih med Francijo in Španijo. Ta republika ni posebno daleč od Barcelone in zato pogajanja niso bila težka. To pa ni prvi primer, da je zahrepenel bogataš po visokem dostojanstvu, toda še nobenega menda ni častihlepnost tako prevzela, da bi tako zelo zahrepenel po kraljevskem prestolu. Andora je sicer majhna dežela in kraljevina hi bila torej majhna, toda kralj je kralj, pa naj vlada v veliki ali majhni dezeh. Barcelonski milijonar je bil pripravljen žrtvovati vse, samo da bi dosegel svoj j;ilj. Atidorski republiki je ponudil v našem denarju 7 milijonov dinarjev na leto, ki bi bili seveda v teh težkih časih tudi an-dorski blagajni zelo dobrodošli. Ponud- ba je bila kaj zapeljiva in barcelonski milijonar je v duhu že Videl,'kako.sedi na kraljevskem prestolu. Toda ponosni an-dorski republikanci so njegovo ponudbo odklonili, češ, da jim je ljubša republika kakor milijoni. Angleški princ esperantist. Angleški prestolonaslednik princ Wa-les se zelo zamiana za svetovni jezik esperanto. Obiskoval je že več tečajev espe-rantskega jezika in povsod napravil izpit z odličnim uspehom. Njegov največji užitek je korespondenca z najrazličnejšimi kraji sveta v esperanščiui. ■ Silen porast kmetijskih nabavljalnih zadrug. Število kmetijskih nabavljalnih zadrug je v zadnjih letih tako zelo na-rastlo, da bo število teh v kratkem večje ko število kreditnih zadrug. To jasno dokazuje statisti ka, ki jo objavlja Glavna zvecra srbskih kmetijskih zadrug. Po tej statistiki je bilo včlanjenih leta 1919, v vsem 141 kmetijskih nabavljalnih zadrug. Leta 1928. jih je bilo že 756, leta 1929. 806, leta 19.30. 880, leta 1932. 1018 in leta 1933. že 1155. Največ teh zadrug je bilo v moravski banovini (546), najmanj pav primorski (2). V letu 1933- je nastalo 211 novih zadrug, ki so včlanjene pri Zvezi, od teh je bilo nabavljalnih 1.36 ali 64%. MARIJ SKALAN: 18 ^ Roman Iz prazgodovine človeštva. »Prepočasna sva bila,« je dejal Savadagak. »Ti, ki so prišli, so bili že dogovorjeni. Dar.es sme rajati vsaka ženska s komer ji srce želi. Vse so izkoristile svojo pravico.« »Morda pa le ne vse?« je menil Bura-mak in se znova ozrl po svetišču. Prav tedaj ga je od zadaj prijelo za pas dvoje mehkih dekliških rok in nežna usta^ so ga pozdravila v jeziku daljnje azteške domovine. Buramak se je obrnil in zagledal pred seboj stasito bakrenopolto dekle sedemnajstih let, ki se mu je sladko zasmejala in rekla: »Pozdravljen, sin naših večernih gora! Kdo si in od kod? Kaj delaš tu?« »častnik sem kralja kraljev Hamagada iz prestolnice njegove in ime mi je Buramak. In kdo in od kod si ti?« »Hči sem zlatarja Ulamaka, ki se je mlad priselil v Semisiris in ime mi je JV. (J.,UUV„1„ UP^ie dejala mladenka. »Zakaj ne ple-JToda tudi mene ne smeš pustiti samega ses.-^ užaljen bo ptic krvi!« I Nimaš prijateljice ali znanke?« »Nisem sam,« je odgovoril Buramak in pokazal na Savadagaka, ki je molče stal ob strani. »Joj,« je vzkliknila Upa. »nisem ga opazila. To je tvoj tovariš.« »Poveljnik moj, Savadagak, pribočnik kralja kraljev Ilamagaaa.« Upa je stopila k Savadagaku, dotaknila se s prsti njegovih prs in ga pozdravila. »Hvala ti za pozdrav, žarek rosne zore, lepa Upa!« je dejal Savadagak. »Pozdravljam te, kri r.aše krvi. Hočeš z menoj v vrvenje?« »Izbrala sem že,« je dejala mladenka plaho. »Si hud?« »Nisem, če mi poveš, kdo je tvoj izbranec.« Namesto odgovora se je Upa oklenila Buramaka, ki se je glasno zasmejal. »Njega?« »Da.« »Bodi, ker je moj rojak in pribočnik. »Imam sestro. Čakaj tu, da Jo poiščem!« Kakor mlada srnica se je zagnala Upa v vrvež in izginila v njem. Dolgo se ni vrnila. Savadagak in Buramak sta bila že trdno prepričana, da je sploh več ne bo in sta hotela oditi dalje, ko se je Upa nenadoma zopet pojavila in peljala za roko za seboj svojo dve leti mlajšo sestro Isto ter jo predstavila častnikoma. »Zapustila: sem svojega prvega izbranca, da zarajam s teboj, ker si sin naših večernih gora in spremljevalec princa princev,« je dejala Ista Savadagaku. »Po nosna sem nate.« »In jaz se ti zahvaljujem sestra po krvi, lepa srna živih oči,« ji je odgovori! častnik. »Prišla sem, ker te že poznam; ne vidijo te danes prvič moje oči.« »Ti si me že videla?« »Da, ko si prihajal na slonu pred karavano princa Aftagada in sestre njegove princese Evalaste v naše mesto. Videla sem tebe in tovariša tvojega in pritt ca in princeso in vse. Bila sem med množico, ki vas je pozdravljala. Tekla sem za vami prav do dvornih vrat, kjer so me zaustavile straže in me odgnale. Ti I Šele polagoma se je množica razredčila, mene nisi videl?« I (Se bo nadaljevalo.-) »Nisem. Bilo je preveč ljudi in bil sem utrujen od dolgega potovanja.« »Zvečer sem pripovedovala svoji sestri Upi o veličastnem sprejemu, o bogastvu našega princa in princese in — o tebi.« »O meni?« »Da, o tebi.« »Zakaj o meni?« »Zato, ker si sedel tako ponosno in gledal preko nas vseh v daljavo... Vi* diš, da te res poznam.« »Zato sem vaju tu poiskala,« se je vniel šala Upa. ki se je pogovarjala ob stran« z Buramakom. »Toda — pojdimo!« Potegnila je svojega izbranca v vrvež in za njima sta se pridružila plešočim ver nikom svetega Ibisa tudi Ista in Sava- j dagak. Svetišče je bilo prepolno zvokov ; pesmi, vzklikov, smeha in besed: bilo je j spremenjeno v plesišče razgretih ljudi, v divji vrtinec razigranosti. Krvavordeče ' je osvetljeval plamen ognja na žrtveni- ■ ku belo mramornato stebrovje, zlate ki- i pe, potna lica in gladke ude plesalk in J plesalcev. In ko so eni posedali utrujeni ob straneh, so stopali v vrvenje novi. i Zreči so ponujali počivajočim hladilne pi- ! jače in moledovali za darove odhajajoče. si še nadalje belijo glave. Nezvesta žena je srečna v naročju drugega moža, prvi njen mož pa premišljuje grenko u-sodo. Poroko z čudnimi posledicami Ženitev na italijanskem poslaništvu v Budimpešti — Trd oreh za madžarske justic:! Neka zakonska afera s svojimi tajin-stVenimi podrobnostmi že nekoliko tednov vznemirja budimpeštanke juriste in se o te| aferi zelo mnogo govori v boljših družbah. Že pred šestimi leti so listi na kratko poročali, da je bila na italijanskem poslaništvu v Budimpešti poroka takratnega italijanskega poslanika grofa di Monze z neko znano budimpeštan-sko krasotico. Zakon je bil zelo srečen in je poslanikova žena po enem letu povila zdravo hčerkico, ki so ji dali pri krstu ime Marija Renata Frančiška. Nekaj mesecev po rojstvu zale hčerkice pa se je ljubezen mlade matere in žene ohladila. Mlada žcr.a se je zaljubila v nekega budiinpeštanskega zdravnika za ženske bolezni, ki ii je pomagai pri porodu. Nekega dne je izjavila svojemu pre plašenemu možu, da ne more živeti brez človeka, ki ga je pred kratkim spoznala. Posledica tega je bila ločitev od mize in postelje. Žena se je izselila iz stanovanja svojega moža. Z ljubčkom sta skle nila, da se poročita. Toda ta načrt je zaljubljenemu paru preprečil zapuščeni mož, ki je odločno izjavil, da za nobeno ceno ne bo pristal na ločitev zakona in da hoče imeti hčerko za sebe. Zaljubljena žena je poiskala pomoč pri odvetniku, ki je ugotovil, da zakon sklenjen na italijanskem poslaništvu po madžarskem zakonu ni veljaven in da ni nobene ovi» re, d;a sc ne bi. smela poročiti s svojim novim izvoljencem. Odvetnik se je opiral na zakon, ki pravi, da tuji diplomat nima pravice poročiti madžarske državljanke, in če jo že poroči, ta zakon ni veljaven pred oblastmi. Odvetnikove argumente je potrdilo tudi pravosodno ministrstvo in razveljavilo zakon med lepo Madžarsko in italijanskim aristokratom. Kmalu nato .ie diplomatova žena stopila vsa srečna pred oltar s svojim novoizvoljenim ljubčkom ir mu prisegla zvestobo do groba. Po poroki pa so nastale šele prave komplikacije. Nastalo je vprašanje, ali je Marija Renata Frančiška zakonski ali nezakonski otrok? Če je bil prvi zakon, iz katerega ie bila Marija rojena, neveljaven, potem t ,mora^° kiti tudi dete nezakonsko, roda proti temu sta nastopila oče in ma-' ”r*sti. s0 si ,ieWi glave in niso mogli iznajti trika. Odvetnik italijanskega aristokrata ie rešil zadevo na ta način, da ie proglasil zakon, ki je bil sklenjen na italijanskem poslaništvu, kot veljaven in se mora zaradi tega smatrati tudi otrok kot zakonski. Odvetnik se . je skliceval na to, da je njegov klier.t ravnal v dobri veri in bil prepričan, da mu bo ostala lepa Madžarka zvesta in da se je zato tudi poročil. Tudi je grof di Monze, ko je bil še poslanik, izdal službeni dokument, iz katerega je razvidno, da >2 bil zakon sklenjen popolnoma pravilno po rimskokatoliškem obredu. Madžarski juristi pa »Rumena* demonstracija v gledališču Zagrebške »Novosti« od 17. februarja so prinesle sledečo prav zabavno vest. ki bo gotovo zanimala tudi mnogo naših čitateljev: »Pri predstavi splitskega gledališkega društva 6. t. m., ko so igrali opereto »Viktorija in njen huzar«, je vrgel nekdo iz avditorija več jajc na pevko Marijo Kašperjevo, ko je pela svojo arijo. Publika je nejevoljno sprejela to demonstracijo in je kmalu pomirila nezadčvolj-neže. Policija je takoj aretirala dva mladeniča. ki sta bila dejanja osumljena, a ju je pozneje kot nedolžna izpustila in začela preiskavo. Kasneje je ugotovila, da so jajca vrgli neki fantje, katere je pregovoril neki prijatelj artistke gospe Kovanko. ki je preje pela partijo, katero je zdaj pela Kašperjeva. Med gospo Kovanko in upravo splitskega gledališkega društva je nastal spor zaradi honorarja in Kovankova je odstopila. Ko pa .ie društvo našlo nadomestilo zanjo, je neki njen prijatelj zorganiziral to demonstracijo z jajci. Policija je po preiskavi ugotovila, kdo je pregovoril fante, da vržejo iaiča in je kaznovala tega krivca z globo 500 dinanev.« Igralka, ki nastopa pod imenom Kovanko. je bila nekoč tudi članica našega mariborskega gledališča. Ekspedicija v domovino pitjmeiev Zanimivosti iz življenja pritlikavcev afriških pragozdov V vsako Sirniku hi Te dni. sta se odpravila na daljnjo in nevarno pot v srce črne Afrike misijonarja dr. Martin Gusinde in Schebesta, znana raziskovalca -afriških pragozdov. Pot ju vodi v področje Konga in bosta v pragozdovih točno preštudirala ir. proučila, kje in kako žive pigmeji, narod pritlikavcev. Mimo Malake, Filipinov in Nove Gvineje so si pritlikavci izbrali za svoje bivališče tudi neprehodne pragozdove belgijskega Konga. Povprečna višina pri pritlikavcih je pri možkih izpod 150 cm, pri ženskah pa izpod 130 cm. Njihovo telo je za tenke in slabe noge pretežko in niso zaradi tega kaki Liliputanci, marveč zdravo in močno pleme. Pigmeji žive v velikih d-rti žlr.skih skupinah v globinah afriške džun gle kot domadi. Hranijo se od tega, kar jim da priroda, to je od lova in zemeljskih plodov. Pigmeji so zelo temperamentni, radi pojejo in plešejo. Imajo zelo razvit čut za orientacijo in se zaradi tega prav dobro počutijo sredi temnih pragozdov. ' Njihovi največji sovražniki so sloni, ki jim često povzročajo ogromno škodo, ker jim porušijo naselbine in domove, ki so si jih s težavo zgradili. Proti njim se borijo, z loki in streljajo nanje s puščicami, ki so namočene v naglo učinkujoč strup. Ko premagajo svojega sovražnika, zavlada ob taki priliki navadno pravi pravcati praznik in ga pokopljejo z velikimi svečanostmi. Ko so bili pred 250 leti črnci v raznih vojnah potisnjeni v afriške pragozdove, so se sprijaznili s pigmeji in žive od tistih časov skupno ž njimi. Črnci brez njih v pragozdovih sploh ne bi mogli živeti, ker ti jih zalagajo z mesom in drugim živežem. Zato jim črnci izdelujejo razne strupe, ki so njihovo najboljše o-rožje v bojih zoper; vse sovražnike. Naravno je, da je bila posledica skupnega življenja .mešanje plemena, in poroke med črnci in pigmejkami niso redke. Nik- dar pa noben pigmej ne oženi črnke, ker jih smatrajo za zelo lene. Delo ekspedicije v temnih pragozdovih Afrike bo težko in bo združeno z veliko nevarnostjo. Pigmeji in črnci niso sicer tako nevarni, nevarni pa so kraji, ki jih bo morala ekspedicija prepotovati, preden bo prispela na. zaželjeno mesto, in tudi končno ni znano, kako jih bodo sprejeli pigmeji in črnci. Ekspedicija bo v glavnem raziskovala karakteristiko omenjenih pritlikavcev in mešanega plemena črncev in pigmejev. Ekspedicijo financira privatni kapital dunajske akademije znanosti in kapital raznih drugih znanstvenih institutov v Avstriji. Vladi v Bruslju je mnogo na tem. da prouči življenje svojih podanikov, ki nimajo niti pojma, da so državljani neke moderne evropske države in da se je njihov kralj nedavno smrtno ponesrečil. S plinom proti škorcem. Neki angleški kapitan je prinesel pred 50 leti v Združene države Severne Amerike škorce. Ti ptiči so se razmnožili v Severni Ameriki z isto naglico kake" kunci v Avstraliji ter so postali' resna nadloga. V samem Washingtonu jih cenijo okrog vladnega poslopja na 10.000 kljunov. Vsa obrambna sredstva, da bi se skrčilo število škorcev, so se izkazala doseda.i kot nezadostna. Sedaj so poklicali policijo in vqjaštvo, da napravita Masliingtonu se bodo lotili sedaj teli ptic slavni napad na ptičje predrzneže. In v s strupenimi plini Pevski festival v Pragi. V Pragi bo v času od 21. aprila do 1. maja t. 1. velik pevski festival, ki ga bo priredila češkoslovaška pevska zveza. Na festivalu bo sodelovalo skupno 260 pevskih društev z U.000 pevci in pevkami. Praznik češke pesmi bo v okviru proslav dveh največjih češkoslovaških komponistov Smetane in Dvoraka, Ogromno znižanje Cen Čevljev Din 125*- _ Din 95-* Din 40*- Izkoristite priliko, dokler traja ta zaloga Mali oglasi r~1TlWII«MII HMINI Razno POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizar-lev Vetrinjska ul. 22. nasproti tvrdke V. Weixl. JOS TICHY IN DRUG. Konces. elektrotehnnično oo ;,etJe' Maribor. Slovenska Ul- 16> tel. 27—56, izpeljuje 5;?ktioinstaJaciie stanovanj-nh! i, ■ Vli- gospodarskih zaloga motorjev. ncev' svetilk, elektroin-i.„;a.c|!skega blaga po kon-—cenah . - ZLATO. . !*Ke in platino kupuje po boi?**1 dnevnih cenah Mari-rssa aiinerija zlata. Orož-5Saj»lica 8___________ 2642 važno opozorilo: . Oznanjam, da izdelujem ^sene hiSice po najmodernej-jleiT! sistemu že za ceno od -'in 30.000 naprej, kakor tudi 'Sakovrstne zidane hiše. vsakovrstne ograje (plotove), no-v* tla, vsa popravila v zidarski in tesarski stroki točno, dobro fti soli-dno po nainižji ceni. Zglasiti se je pri podjetji Franc Spes, Tržaška cesta "J; nasproti vojaške bolnice a*i v stanovanju Linhartova ul- lS, Maribor. -4021 SVETLI PREMOG DIN 37.- Mejovšek. Tattenbachova ul. 13, Tel. 2457. Karbopaket. 860 LISICE IN DRUGE KOŽE prevzame v strojenje, barvanje v raznih barvali in v popolno izdelavo Peter Sem-ko, krznar, Gosposka 37. 826 KLEPARSKA IN VODOVODNA DELA, kakor popravila izvršuje solidno in po ceni Franjo Kar-ba, kleparstvo, Trubarjeva 4 telefon 24-24. 114« DVE NOVI. JESENOVI PO-i STELJI z nočnimi omaricami prodam. Ogleda se pri Jug-u, Slovenska ul. 24. 1150; MODERNO MEHKO SPALNICO in kuhinjsko opremo prodam. Mizarstvo, Levstikova ul. 9. 1191 Kupim NAJMODERNEJŠE TKANINE za pohištva in zavese, gradi za madrace in rolete po skrajno nizkih cenah. Novak, Vetrinjska 7, Koroška 8. 1162 MOTORNA KOLESA nova, angleški motorji Black-burn. »Tiger« vilice, električno razsvetljavo itd. razprodajamo pod tovarniško ceno. Izrabite to izredno priliko. Jugu, d. z o. z., Maribor, Tattenbachova ul. 14. 1127 PRI SVILENIH NOGAVICAH pobiram izpuščene zanike nevidno. Kormanna tiasl.. Gosposka ul. 1179 IŠČEM TAPETN1KA z obrtjo in nekaj kapitala. Ponudbe pod »Stalno delo« na KUPIM HRANILNO KNJIGO Mestne hranilnice do 25.000 Din. Odplačeval bi mese.no po 2000 Din. Ponudbe pod -Z. R.« na upravo lista. 1188 V lepo pomlad z dobrimi čevlji in nizkimi cenami o. 110.- d. 125.- Posest NOVOZGRADB.A, 3 sobe, 1000 ni' vrta, 38.000 Din. Na obroke. Gozd, 109 ha v ravnini na glavni cesti se poceni proda v celem ali po kosih. Lepa vila s 5 sobami, vrtom 160.000. Velika trgovska hiša z lokalom, 7 sob. blizu tovarne, Din 60.000. Posredovalnica »Rapid«, Mari-bor. Gosposka ulica 28. 1171 HIŠE od 25.000 Din. naprej. gostilno, posestva, stavbišča prodaja Posredovalnica. Maribor, Slovenska ul. 26. 1189 Šobo odda upravo Večernika«. 1183 741 tttcftkfeknt sevalu vsakogar že , POPRAVILA KLOBUKOV 'zvršujem čedno, hitro in ceneno že od Din 20.— naprej. Ana Hobacher. Aleksandrova cesta 11. 821 KAJ ŠE NE VESTE, «■’*' Vrsta 1637-21 Eleganten polčevelj iz najiincjšega telečjega boksa v črni ali rjavi barvi z usnjeni« podplatom. Lakast Din 149.—. Vrsta 2945-11 Čevelj za vsako priliko iz črnega ali rjavega boksa z usnjenim podplatom in peto. Za nedeljo in praznik iz laka Din 99.—. Vrsta 3945-05 Praktičen in udoben čevelj za gospodinje. Iz dobrega telečjega boksa s prožnim gumijastim podplatom. Vel. 27—34 Vrsta 3162-00 Za dečke, ki nikdar ne mirujejo, evo dobrih visokih čevljev iz močnega, mastnega usnja, s trpežnim gumijastim podplatom. Vel. 35—38 Din 59.—. Vrsta 1637-26 Pomladanska moda. Okusno okrašen polčevelj iz telečjega boksa, črn ali rjav. Posebno primeren k športni obleki. Vrsta 1805-50 Novi pomladni model. Iz laka z okrasom iz kuščarjeve kože. Iz rjavega ševroa Din 129— Negujte svojo obu tev z našo kremo Škatla stane Din 4-- Vedno moderne in vedno elegantne salonske čeveljčke. Iz laku ali rjavega boksa. Vrsta 1845-53 Za lepe solnčne dni baržunast čeveljček kombiniran z lakom. Brez kombinacije iz iastina ali baržuna Din 49.—. 1S8IK-IL111 ^ Vrsta 1845-32 Udoben čeveljček iz laka ali rjavega boksa z okraskom iz kačje kože. Vrsta 1977-21 Visok čevelj iz močnega boksa z gumijastim podplatom, elegantne polšiljastc oblike Z usnjenim podplatom Din 129.—. Vrsta 1370-S8 Za pomladanske izprehode. Eleganten^ čevelj iz semiša, kombiniran z usnjem. Črn ali rjav. Vrsta 1645-05 Enostaven toda okusen čeveljček iz črnega ali rjavega boksa z visoko ali nizko peto. Lakast Din 99.—. Elegantni lakasti ali špvro' čeveljčki z okusno kombinacijo kačjega usnja. Pohištvo Naša Sledljiva gospodinjo nosi doma, na vrtu in na izletih našo dobre štrapac nogavice iz Domboža oli „Macco“. 39 , iC'_ 13 ’ Stran 8 Mariborski »V e č e r n I k« Jutra V Mariboru, dne 24. III. 1934. bhbbh