Cenejše pohištvo v Medvodah
V naši občini imamo poleg šte-vilnih Iskrinih tovarn težke kovin-ske industrije, oogate tekstilne proizvodnje in še množice drugih tovarn tudi tovamo pohištva SORA v Medvodah. Ta manjša, vendar spretna in prodorna to-varna je že v svojem 40-letnem de-lovanju, ki ga je pred nedavnim praznovala, marsikaj doživela. V zanimivi zgodovini je zabelcžen tudi požar v lakirnici, ki je uničil starc obrate. Od tedaj dalje je spremenila proizvodni program, ki ga delno prenovljenega še sedaj proizvaja. Poleg tega pa skrbi tudi za razvoj novih programov. Pose-ben premik je občuten zadnjih pet let, ko je prešla iz serijskega kosov-nega programa na sestavljivi pro-gram. Slednji je zahteval povsem drugačno organizacijo ceiotnega poslovanja od tehnološke priprave do obdelave trga.
Pred dvema letoma pa so se v SORI odločili razširiti obseg pro-daje v lastnem salonu. Tako sedaj tahko tam kupimo pohištvo, ki ga izdelujejo v Medvodah, ob tem pa še praktično vse drugo od predsobnih elementov, preko spalnic do kuhinj, ki zahtevajo posebno ponudbo. Pred kratkim pa so povečali po-nudbo še z vrati in okni, stenskimi oblogami, balkonskimi ograjami in podobnim gradbenim pohištvom najbolj zanimivih slovenskih proiz-vajalcev. Seveda pa so konkurenčne sedežne garniture ali kuhinjski koti tudi iz najboljših proizvodenj iz so-sednje republike.
SORA ima zanimiv proizvodni program, kar dokazujejo tudi naro-čila, ki so zapolnila proizvodnjo prav do letošnjega junija, kar je edinstven primer v pohištveni indu-striji. Kdor naroči in seveda plača pohištvo ob naročilu, mu proizvaja-lec zagotavlja enake cene. Res pa je, da se vhodni stroški tudi v lesni industriji večajo. Doslej so rastle cene osnovne surovine - iverice, se-
daj pa že prehitevajo z indeksi pove-čanj okovje, embalaža, transportni stroški. Seveda pa je svoje prispe-vala tudi naša še vedno predraga družbena režija, ki zahteva kar 29% davka na vsak kos pohištva!
Tako na koncu ostane glavnemu zaslužnemu za izdelek — proizva-jalcu le tiha želja, da bo vsaj likvi-den, in da bo sredi meseca, ko ča-kajo delavci na kuverto, kak dinar več ali pa, zadnje čase, da plača vsaj bo.
Ni pa vse tako črno kot je videti, saj je tovarna ravno toliko velika, da se lahko hitro pnlagodi zahtevam tržišča. Prav februarja so dobili po-nudbo za izvoz, pa še malce bolje plačan kot je sicer bila doslej prak-ska.
Težava pa je, kako narediti vse, kar je naročeno. Januarja so močno zaostali v proizvodnem načrtu, ker je bilo skoraj 40% ljudi na bolni-škem. Hudi prehladi niso nobe-nemu prizanesli in je bila tovarna pol meseca skorajda prazna. Zato pa sedaj poskušajo v popoldanskem času, ob sobotsh-, n3 tudi ob ncdc-ljah nadoknaditi zamujeno. So opti-misti, saj jim tuji trg, pa tudi jugo-slovanski, priznava kvaliteto, posre-čen program, pa tudi poslovnost.
Brez premišlejvanja pa so se sredi februarja odločili kljub last-nim iikvidnostnim težavam en dan delati brezplačno, celoten zaslužek pa nameniti sosedom v CO-LORJU, ki jih je doletela podobna nesreča kot njih pred leti - požar.
Medvoška solidarnost je že znana in tradicionalna. Krajani, pa tudi oni, ki se od drugod vozijo na delo v Medvode, razumejo, da mora kraj živeti skupaj, se razvijati; sosedje pa si morajo med seboj pomagati. Pač po sposobnostih in močeh, ki jih-posamezno podjetje ali posameznik zmorejo. To pa je tudi jamstvo za lepši pogled v bodočnost. Kljub čr-nim napovedim.
T. S.