Prvomajska proslava bo manifestacija za bratsko sožitje med Slovenci in Italijani!
PBIHOBSKI DHEVHIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
Efeto IV - Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din
T R S T četrtek, 29. aprila 194S
Postoma plačana v gotovini Spedizione ln abbon. postale
Štev. 884
TRŽAČANI, TRSTA NE DAMO!
POSTOPANJE POLICIJSKIH OBLASTI
Prekaša naislabse diktatorske sisteme
Dr. Bebler predložil zahteve vlade FLRJ glede Koroške
Odprto pismo izvršilnega odbora SIAU polk. Gardnerju, ker ni hotel sprejeti njegove delegacije * Tudi delegacija Enotnih sindikatov zavrnjena - Pregraje • bloki na dohodih v mesto - Parnik iz Kopra ustavljen sredi morja -
Priprave delovnega ljudstva zagotavljajo veličastne prvomajske manifestacije
moj je praznik delovnega stva. fiiromi sveta bodo prve-ma'a' ^kor lani in predlan-ta prej, cdkar delovno ljud-^ V avetu proslavlja 1. m>aj, ^ z manifestacijo svoje žive g£ e v Proslavah, demonstracijah, vkah, <juška. svojemu navduše-B U 1° volji aa ustvaritev sveta *Predlia in blagostanja, v svo-^ to. miru.
/'^Vomajska prestava, na ka-n^° ,ee pripravlja tržaško delov-1,0 *mela v Bvojena J*''rui isti pomen, saj bo izraz ~~evne borbe tržaškega delovne-J*-*-’ katero si je s svo-, P^vigi in obrambo stvari tllo " r™ru pridobilo simpa-la zaupanje demokratičnih oz,o vsega sveta, predvsem pa * sosednih narodih. Prav to po-tev dejstvo in. borba m reši-kopice vprašanj s tem v zve-Pa daje prvomajski proslavi Poseben značaj.
Našito delovno lJuČBltvo se 0lre6 zelo dobro zaveda svoje fe z^CK^0v'n3'te dolžnosti, ko -kot prvo poklicano, da s ev&Jo lofn*0 ^udnostj° borbeno ln od-^ 0 Preprečuje sleherne prOvo-v na novo vojno in s tem rvi vrst, siii netilce nove voj-
Ob	eI>oŠtovanju mednarodnih
^eztK-sti, kar je važen porok za ^ mir. Tržaško delovno ki kakor delovno IJud-Jato V*?aga sveta noie novih vojn, . £'rem! za združitvijo vsega t;	IJudst.va	v enotni fron-
Cih elavc?v> lon«tov in napredek ,z°bražencev, v enotnem sin-^ui za združitev vseh žena v . 0 n' ženski fronti, za združi-
tev
ronti
^•adine v enotni mladinski
Jni deluj? m vsemi svojimi
C" 21 odpravo škodljivih še-. *ffl»ov, za utrdtfev ]n poglo-VgjJ sožitja med Italijani in SK1-^a našem ozemlju. ®trem,]j^nje tržaškega delovne-Wdstva, da se združi čimbolj, ^ Poglobi svoje medsebojne od-51 J1 n*rekuje borba proti kolajn grškim načrtom impcrializ-^ ’ ki Je identična s splošno bor-4^ ^ m>r v svetu, saj je znano, Dag °^eJ° imperialisti s svojimi Ustvariti iz našega ozemlja
^Jno oporišče proti ljud. tjj . ^cmokracijam in demekra-p0r’n' množicam Italije v ped-it^0 1,6 CJasperijevemu in vatl-t«i,8£emu terorju. Z izvajanjem p^r, kolonizatorskih načrtov im-preprečujejo oživitev f^e- £a gospodarstva s preje,^ VanJem povezave z aaled-S0 . ^ičujejo sistematično na-* tfr dUstr^° ira Earadi tega niti t»v ?torn ne trenejo za zaposli-ninv *'8*Poselnih, temveč z zna-ulcPePi odpustitve le legala c^°- Na ta način Je tudi res-značaj Trsta, ki ni **,n» kot prehodna luka bla-n^9 'e domačemu, temveč ^bivalstvu sosednih po-- dežel.
»l«k v ^ko bo letošnja prvo-a manifestacija izražala 4»]^ kmečkih množic ob strani Cei^8,Va proti istim ogroževal-ift	z visokimi obdavčenji
ml krivičnimi odredbami v«i„_ 19Jo uničiti našetra kmeto-
;Va proti istim ogroževal-
1 4rt
Vai^^-lo uničiti našega kmeto-toifj. ^osebno važna pa bo le-tu<jj Prvomajska manifestacija ) tUdl	tega, ker bo izražala
*®lč'te b° ,sr-d^Jih» slojev za Vitie n^8 male in srednje trgo-*>*azl'l'ale lndustrije in obrti. °blagtllfni ukrepi okupacijskih Prejj,. 8 katerimi poskušajo pre-Hj0 ’>rvt>rn,ajske prcslave, potr-v.®° pravilnost borbe trža-
Itiei
'8a
hi}o
^lovnega ljudstva in po. Potemtakem delovnemu
',u<3«tvu ,
!Pr» vzpodbudo v njegovih ''»J jeVatl' ^a let<"t» proslavi prvi £tVi Vel‘iastneje kot doslej. 'JUtk»v rtlaJ n« bo našel našega 1Judttva nePripravljenega. Naše 1)0 *V°J Praznik dela in »laVll0svoje osvoboditve pr<'-'v4rt,0 kljub vsem absurdnim ek'h Qv)ri"'tu meram» okupaci> katere podpihujejo
lu1** hie,a(1'C<,na,tn* mrinJe v na-v% v j U’ znova zahtevalo voli1'1 Pfed vtl° uPravo In poudn-• v*em svetom svojo vo-°Ji (jjj,ofe ostati gospedar v
Izvršilni odbor Slovansko-italijanske antifašistične unije je poslal polk. Gardnerju odprto pismo z naslednjo vsebino:
Izvršilni odbor Slovansko-italijanske antifašistične unije Tržaškega ozemlja je pooblastil podpisane predstavnike SIAU, ki je največja demokratična organizacija STO-ja, da intervenirajo pri Vas in Vam prikažejo svoje stališče glede delnih prepovedi prvomajskih proslav.
Toda veliko je bilo njihovo začudenje, ko so izvedeli, da jih Vi niste hoteli sprejeti z navajanjem malo prepričljivih izgovorov, češ da ste že slišali več predstavnikov SIAU ter da nimate ničesar pristaviti k izjavam, katere st« jim dali. Po enostranski odklonitvi sprejemljive rešitve vprašanja predstavnikom mestnega odbora SIAU, so smatrali podpisani kot predstavniki organizacije ozemlja glede važnosti in nujnosti vprašanja poseči v stvar.
Zavrniti razgovor, katerega so predlagali, da bi obravnavali vprašanja splošnih Interesov prebivalstva in predvsem vpraša^ nje, ki je tako ozko povezano z demokratičnimi tradicijami ljudstva, pa pomeni pravcati diktatorski sistem. Pomeni celo še slabše, saj se stopnjuje žalitev z ukrepom za delitev mesta v področja po vzorcu kolonialnih sektorjev vsiljenih kolonialnemu prebivalstvu, z namenom da bi oddaljili iz središča mesta tiste delovne množice, ki so se pred več kot petdesetimi leti priborile s težkimi žrtvami to pravico in jo uveljavile kljub vsem preganjanjem tudi pod fašistično in nacistično tiranijo.
Obstrukcija, ki jo hočeta delati Vi proti ljudskim organizacijam in njihovim zakonitim predstavnikom, gotovo ne izraža volje za rešitev problema v duhu pravičnosti in pridobljenih pravic, kakor bi sicer lahko pričakovali v demokraciji, temveč samo v izvajanju protiljudskega zadržanja.
Podpisani so smatrali za svojo dolžnost, da o tem obveste javno mnenje v dodatek k že navedenim argumentom v poslednji protestni resoluciji izvršilnega odbora z namenom, da bodo — ljudstvo Tržaškega ozemlja, kakor tudi demokratje iz vseh delov sveta vedeli, s kakšnimi sistemi postopajo proti Tržačanom, proti ljudskim organizacijam in proti njihovim predstavnikom.
Odvetnik GIUSEPPE POGASSI — predsednik Prof. OSCAR FERLAN — podpredsednik BRANKO BABIČ — tajnik
Včeraj zjutraj so predatavn.ki Zveze enotnih sindikatov zaprosili za razgovor a polk. GardnerjSm, da bi mrw predočili nezadovoljsrtvo delovnega ljudstva zaradi znanih ukrepov okupac^skih. oblasti. Polk. G«rdner je 'odgovoril, da enima nobenega namena govoriti s predstavnik; Enotnih sindikatov*.
Zaradi tega je Zveza enotniji sindikatov poslala v imenu svojega članstva brzojavko Varnostnemu svetu združenih narodov in tajniku Svetovne sindikalne zveze Louisu Salllantu, ki se mudi trenutno v Rimu:
VARNOSTNEMU SVETU ZDRUŽENIH NARODOV — Policijski ukrepi anglo-ameri-ških vojaških okupacijskih oblasti Tržaškega ozemlja, ki omejujejo proslav e 1. maja, so izzvar H veliko ogorčenje vsega prebivalstva. Vsa odgovornost gre vladnim krogom zaradi njihove provokatorske politike. Nujnost intervencije Varnostnega sveta združenih narodov, vrhovnega varuha pravic prebivalstva Tržaškega ozemlja!
* * *
TAJNIKU SVETOVNE SINDIKALNE ZVEZE - LOUISU SAILLANTU — Veliko ogorčenje med delavci anglo-ameriške okupacijske cone STO-ja zagradi provokacijsldh ukrepov, ki omejujejo proslave 1. maja.
Nujnost posredovanja Svetovne sindikalne zveze pri Varnostnemu svetu združenih narodov in pri anglo-ameriških okupacijskih oblasteh za spoštovanje ljudskih pravic!
Se slabše diktatorske razvade pa je gospod Gardner pokazal s postopkom proti predstavniku cdbo-ra za prvomajsko pro3iavo. Včeraj zjutraj je namreč predstavnik omenjenega odbora zahteval razgo-gor, katerega pa je g. Gardner kategorično odklonil in dal nalog, da at? dva agenta civilne policije odpeljala predstavnika iz urada. Preko svojs tajnice pa je sporočil, da n<če imeti več nobenega razgovora z dotlčnim predstavnikom odbora za prvomajsko proslavo. Pač velik demokrat g. Gardner.
• • »
Istočasno, ko tako okupacijske oblasti izpričujejo svojo pravo vsebino, tržaške delovne množice nadaljujejo s svojimi pripravami za prvomajske manifestacije in množično posečajo razne športne prireditve, ki so se začele že pred dnevi v okviru prvomajskih proslav.
Praznična atmosfera, ki že sedaj vlada v Trstu, ko nas še trije dnevi ločijo odi glavne prvomajske prcslave, Je najlepše potrdilo, da bodo letošnje prvomajske manifestacije še veličastnejše od lanskih.
Prebivalstvo, ki nadaljuje nepre-nehno z različnimi sestanki po svojih krožkih, da zajolovi čim lepži uspeh prvomajskih proslav, se medsebojno vzpodbuja za sto-
odstotno udeležbo na prvomajski manifestaciji, da tako izpričamo, da smo bili mi Tržačani nosiloi vseh ljudskih manifestacij in ne «calati» iz cone B in celo iz južnih predelov Jugoslavije, kot hočejo natvesti okupacijske Oblasti in njih pomagači.
Po drugi strani pa bo naša prvo. majska manifestacija najmočnejši odgovor vsem onim, ki poskušajo z delitvijo našega mesta na področja uveljaviti one svoje kolonialne sisteme, s katerimi so tudi drugod propadli.
Tržačani, Trsta ne damo!
LONDON, 28. CATP) — Na današnji dopoldanski seji namestnikov zunanjih ministrov je voditelj jugoslovanske delegacije dr. Bebler predložil zahteve jugoslovanske vlade glede avstrijske meje. Jugoslavija zahteva priključitev Koroške skupno z glavnim mestom Celovcem z izjemo ozemlja, ki leži 7apad-no od Beljaka in južno od VVolfs-berga. Nadalje zahteva Jugoslavija demilitarizacijo vsega mejnega ozemlja v globino 20 km in plačilo vojne odškodnine v znesku 150 milijonov dolarjev ter povračilo vseh premičnin, ki so jih odpeljali nacisti v času vojne iz Jugoslavije.
V svojih izvajanjih je poudaril dr. Bebler zlasti to, da pomenijo ugovori in zahteve Avstrije izraz vsenemškega duha, ki ga je ravno zadnja svetovna vojna imela namen uničiti. Jugoslavija pa je v duhu sprave skrčila svoje prvotne zahteve.
Včeraj se je tukajšnjim, oblastem, zdelo celo premimo, da so ustavile j Končno je minister dr. Bebler na odprtem morju ladjo, ki vrši! poudaril, da ima Jugoslavija reden promet med Koprom in Tr- zaradi veHkih poškodb> ki jih
stom. Dva policijska motorna čolna sta namreč ustavila ladjo, nakar so policisti pregieaali potnikom osebne izkaznice in nato dovolili ladji, da je nadaljevala pot. Strah ima zares velike oči.
je utrpela v vojni od Nemčije in Avstrije tudi pravico do reparacij. Zapadne sile bi s tem, da bi priznale jugoslovanske zahteve, odvrnile od sebe obtož-
be onih, ki pravijo, da pospešujejo s svojo politiko v Avstriji in Nemčiji obnovo nemškega ekspanzionizma.
Konfefenca namestnikov se bo nadaljevala še danes popoldne, na kateri bo jugoslovanskemu predstavniku odgovoril avstrijski zunanji minister Gruber.
Mirnodobska zakonodaja
TRST, 28. — A/S okupacijske anglo-ameriške voja&ke uprave je nocoj kasno sporočil, da je VU izdala ukan o prehodu iz vojne zakonodaje v mirnodobsko in o prenehanju veljavnosti vojnih zakonov, pri čemer pa nam besedila ukaza samega niso poslali, ker je predolgo. Zaradi tega ne moremo še presoditi, v čem obsoja koneo veljan> nosti vojnih zakonov in prehod iz vojne zakonodaje v mirnodobsko in v koliki meri je s tem ukazom resnično izvršen. Zaradi tega bomo svoj komentar o tem ukazu prinesli pHhodntč po preučitvi določb ukaza samega. Vsekakor pa je bil za tak ukrep že skrajni čas, saj od 15. septembra 191/7, t. j, od ratifikacije mirvone pogodbe, veljavnost vojne zakonodaje ne pomeni nič drugega kot kršitev določb pogodbe same.
HELSINKI? 28^Finšid parlament je ratificiral danes s 175 glasovi proti 11 s Sovjetsko zvezo sklenjeno pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči.
Prvomajske proslave
29. APRILA
Nadaljevanje namiznega teniškega turnirja ob 20 uri.
Nadaljevanje šahovskega turnirja ob 20 uri.
30. APRILA
Umetni ognji ob 22 uri na dirkališču na Montebellu,
1. MAJA
Bndnica z obhodom po mestu ob 5 uri.
Množični telovadni nastop ob 16 uri na športnem igrišču pri Sv. Soboti.
Tekma v hitri hoji ob 16 uri. Start na športnem igrišču pri Sv. Soboti.
Ljudske veselice s plesom ob 19 uri na trgu Garibaldi; na trgu v Skednju; na trgu Tra i Rivi (Rojan); v Barkovljah (Ljudski vrt); v prosvetnem krožku »Slavko Škamperle*.
Ljudske veselice v posameznih krožkih.
2. MAJA
Atletska štafeta za prvomajski pokal ob 8 uri.
Mednarodna tekma v košarki med predstavništvi Zagreba, Piemonta in Trsta ob 10 uri pri prosvetnem krožku Col ILVA-gkedenj.
Mednarodna kolesarska dirka za darilo lista «Lavoratore» ob 11 uri.
Zaključek mednarodne sindikalne nogometne tekme ob 15
uri na športnem igrišču pri Sv. Soboti
Zborovski koncert, množični nastop pevskih zborov in kon. cert godbe Rinaldi ob 18 uri na športnem igrišču pri Sv. Soboti.
V. REDNO ZASEDANJE LJUDSKE SKUPŠČINE FLRJ
LJUDSKA SKUPŠČINA FLRJ JE NA PREDLOG PREDSEDNIKA PLANSKE KOMISIJE SPREJELA ZAKON PO KATEREM BO NACIONALIZIRANO ŠE 3.100 PRIVATNIH INDUSTRIJSKIH PODJETIJ. HKRATI PA ZAVZEMA OBRTNIŠTVO VEDNO VEČJI RAZMAH IN SE VEDNO IrOLJ VKLJUČUJE V PLANSKO
GOSPODARSTVO
BEOGRAD, 23. (Tanjug) — Na današnjem zasedanju ljudske skup-šine FLRJ je predsednik planske komisije Boris Kidrič predloži zakonski načrt, ki vsebuje dodatne določbe k zakonu o nacionalizaciji privatnih podjetij. V obrazložitvi tega zakonskega načrta je poudaril, da pomeni nadaljnji korak k
Kljub »obsednemu stanju" še veličastnejši 1. maj!
Prejeto, objavljamo:
Od kar se je začelo delovno ljudstvo pripravljati na prosla' vo letošnjega 1. maja, so lokalni hlapci imperializma z vedno j večjo vztrajnostjo zahtevali, da okupacijske oblasti prepovedo ljudske manifestacije, katere se pripravljajo. Okupacijske oblasti so se zato potrudile z vsemi mogočimi ovirami: med drugim, z novo serijo zapor okrog mesta, da bi potrdili mnenje, katero | je razširjeno po «zaslugi» lokalne reakcije, katera trdi, da so bile ljudske manifestacije v Trstu vedno izvedene z importiran-ci, «z ljudmi, ki so prihajali s Krasa ln celo iz Ljubljane, s Kranjskega in iz Zagreba«.
Ljudske množice Trsta, ki so bile nosilke veličastnih manifestacij v preteklih letih, bodo pokazale tudi letos kljub »obsednemu stanju», da so prav one — to so Tržačani iz Trsta — ki nočejo, da bi njihovo mesto padlo na raven kolonije, in zahtevajo, da se odpro poti prometu z zaledjem, da se s tem zagotovi razvoj Industrije, trgovine in vseh drugih delavnosti, ki dajejo Tržačanom kruh, '
Tržačani, pokažimo s ie bolj kompaktno prisotnostjo na manifestacijah 1. maja, da ne bomo nikoli sprejeli politike okupatorjev in njihovih hlapcev.
Vsi na prvomajske manifestacije!!!
SKUPINA TRŽAČANOV
VSEM ŽENAM
TRŽAŠKEGA OZEMLJA
DEMOKRATIČNE ŽENE TRŽAŠKEGA OZEMLJA!
Že 50 let proslavlja tržaško delavsko ljudstvo prvomajski praznik. Demokratične žene so se udeležev ale teh manifestacij tudi v letih najhujšega fašističnega terorja ter jih ni moglo prestrašiti niti najhujše zatiranje in zar sledovanje.
Prav tako so se žene aktivno udeležile osvobodilne borbe prvega maja leta 1945.
Letos pa hočejo imperialisti in tukajšnji fašisti preprečiti združitev vseh demokratičnih sil na ta način, da ovirajo izvedbo manifestacije solidarnosti delovnih in demokratičnih sil.
Toda demokratične žene Tržaškega ozemlja bodo tudi letos pokazale svojo voljo, da proslavijo delovni praznik s tem, da se bodo odločno uprle kakršnim koli kolonizacijskim nakanam in fašističnim provokacijam.
Žene, ki ljubite mir in svobodo!
Prvi maj je obletnica prvih žrtev imperializma; Prvi maj je dan, ki ga proslavlja delavstvo vsega sveta; Prvi maj predstavlja resno svarilo vsem vojnim hujskačem.
Na ta dan se bomo spomnile žrtev padlih za svobodo in bomo poudarili našo odločno voljo nadaljevati borbo za dosego boljše in srečnejše bodočnosti, za bratstvo našega ljudstva, za bratstvo vseh ljudstev, za spoštovanje političnih, socialnih in gospodarskih pravic našega ljudstva.
Živel prvi maj!
Živela zveza delovnih in miroljubnih sil!
Antifašistična slov ansko - italijanska ženska zveza
okrepitvi socialističnega sektorja gospodarstva. Na temelju novega zakona bodo namreč nacionalizirano: 10 rudnikov, 65 električnih central, 100 žag, okrog 230 drugih industrijskih podjetij, okrog 200 tiskarn in litografij, okrog 880 mehaničnih delavnic, okrog 180 kleti, 30 Sanatorijev m bolnic, okrog 550 hotelov, 40 zdravilišč, 13 poslopij za letovišča, okrog 530 mlinov, okrog 100 kinenvatografov, poleg gotovega Števila zavarovalnih zavodov in drugih kreditnih ustanov, ki so Se ostale v privatnih rokah. Vsega ’ skupaj bo nacionalizirano okrog 3100 podjetij. Po uveljavljenju tega zakona v Jugoslaviji ne bo več industrijskih podjetij, ki bi ne bila sestavni del socialističnega sektorja Kadar bodo prezidijl ljudskih skupščin poedinih republik izdajali dekrete v svrho izvedbe tega zakona, ne bodo smele jemati v obzir malih industrijskih podjetij, ki imajo tudi kapitalistični značaj, ki pi j:h bodo postopoma zadele druge mere. S tem je torej nacionalizacija industrije dovršena. a
Hkrati pa zvezna vlada Izjavlja, da prav z ozirom na dejstvo, da je uspelo likvidirati vse ostanke ka-pitaliizma v industrijski proizvodnji, nikakor ne preti nobena nevarnost obrtnike«1, kakor bi to hoteli prikazati sovražniki ljudstva. Ravno nasproftno. Prav v tem drugem letu petletnega piana, ki bo predstavljal nov korak k novim Uspehom izgradnje socializma v naSi državi, beležimo z zadoščenjem porast obrtniške dejavnosti kot posledico povečane proizvodnje surovin in drugega materiala. Vlada je mnenja /la obstajajo sedaj boljši pogoji za vključitev obrtništva v plansko gospodarstvo. Dozorel-; so tudi pogoji za vedno večje vključe-nje obrtništva v jugoslovansko-so-cialistlčno zadružništvo.
«Ni potrebno posebej razlagati zakaj bodo nacionalizirana tista skladišča, ki imajo kapaciteto večjo od 10 vagonov, tlst. ttlini s kapaciteto večjo od pol vagona in kleti z večjo kapaciteto od treh vagonov. Vsem je znano, da so prav takšna podjetja omogočala, njihovim lastnikom počenjati protiljudske kupčije in niso s tem predstavljala le središča Spekulacije kapitalističnih elementov, temveč so služila celo za nesramne -.n zločinske špekulacije. Črna borza bo s 'tem izgubila zopet eno svojih opor v procesu proizvodnje. Obenem pa Je razumljivo, da bodo nacionalizirani tudi vsi kinematografi, sanatoriji, bolnice, hoteli, zdravil.Sča in letovišča kajti naš gospodarski sistem in državni aparat Je že tako močan, in podjetja delujejo tako brezhibno, d-i se lahko izvede popolna nacionalizacija v prid delovnega ljudstva#.
Govornik Je nadalje dejal, da bodo z predloženim zakonskim načrtom kapitalistični elementi izgubili svoje zadnje pozicije in poudaril, da novi zakon ne predstav-
lja izjave, ki bi se nanašala na bodočnost. temveč je kakor vedno le pravni izraz dozorelih ;n izvršenih dejstev. Prav tako bi bilo napačno misliti, da je gradnja, socializma v Jugoslaviji začela Sele lani z nacionalizacijo. «Soc!alistlčni sektor jugoslovanskega gospodarstva se Je porodil že z zaplembo imetja sovražnikov ljudstva in vojnih dobičkarjev,
Nato je zakonski načrt predložil skupščini v odobritev. Zvezni svet in svet narodov sta zakonski predlog soglasno odobrila.
* ♦ *
Na skupni seji zveznega sveta in sveta narodov ob udeležbi vseh članov vlade na čelu z maršalom Titom je bil sklenjen razpust komisije za vojne zločince in komisije za agrarne probleme in kolonizacijo.
Nato so bili izvoljeni novi člani prezidlja ljudske skupščine FLRJ in novi sodniki Vrhovnega ljudskega sodišča FLRJ.
Za tem je predsednik zaključil peto redno zasedanje ljudske skupščine FLRJ.
Miljska „republika“ in drugo
Človek bi skoraj dejal, da so Milje republika zase. Nič čudnega torej, ako zahtevajo Miljčani posebnega guvernerja. V teh dneh namreč ne morete enostavno vzeti pot pod noge in iti v Milje. Tu so potrebni dokumenti! Dokumenti, ki jih pregleduje civilna policija, čim se napotite z glavne ceste proti Miljam. Vendar to še ni vse. Patrulje kontrolirajo ves tamkajšnji okoliš, kakor da bi miijski republiki grozila nevarnost revolucije ali nekaj podobnega. Miljčani, ki nameravajo v Trst, so podvrženi strogi preiskav', pri čemer se udejstvujejo tudi ženske članice policije, ki pridno brskajo po žepih in jerbasih domačink. Polurne ali celourne zamude, ki jih pri tem utrpijo delavci in delavke, namenjeni v Trst, se civilne policije seveda ne tičejo.
Zanimivo je dejstvo, da se je v notranjepolitični položaj mlljske republike vmešala celo ameriška velesila, katere oboroženo vojaštvo nastopa na tem teritoriju skupno s tr&ško policijo.
Nič bolje ni z Rožandri, kjer dnevno bivakira do 150 ameriških vojakov, nemara zato, da prepreči vdor v mesto bojevitim prebivalcem Boršta in Drage ali pa onim iz Bazovice, ki so jim pot zagradili s Španskimi jezdeci.
Do predsednika y Gropadi prihaja že nekaj dni civilna policija s priporočal in nasveti, katerih da naj Se drži, da bi te dn1 prišlo do kakid neredov. «Do kakSn h neredov, vendar«, so rekli Gropajci. «SaJ gremo vendar vsi v Trst, torej doma ne bo ljudi, ki bi nerede povzročali, v Trstu pa skrb! za to itak policija in šovinistična svojat». Okoličani so mnenja, da delajo po vsem v skladu z dovoljenjem vojaške uprave, kar zadeva 1. maj, medtem ko se policija odredb ne drži, ko trga ponoči letake z zidov in izziva s tem povsem mirno ljudstvo. Od kakšne strani jim je prišel nalog za tako početje res ne morejo razumeti.
Mirne duše torej lahko ugotovimo, da so prebivalci okoliških vasi povsem na mestu s svojim hladnokrvnim zadržanjem, da pa tega ne moremo trditi o tujem vojaštvu in domači policiji, ki s svojim mrzlič-
nim letanjem, preiskavami in Bloki povzroča med ljudmi, ki se nemoteno pripravljajo na prvomajske proslave le slabo voljo.
Tako postopajo doma,
kaj pa šele Drl nas...
NEW YORK, 28. — V južntfr
državah ZDA ne bo imelo 4,S00.000 državljanov pri prihodnjih predsedniških, volitvah votivne pravice, istotako bo od s.ooo.ooo črncev smelo glasovati samo eoo.ooo oseb. Kljub odločbi vrhovnega sodišča, po kateri ne sme biti nikomur iz plemenskih razlogov vieta volivna pravica, so južne države ZDA sprejele nove zakone, ki uva< jajo omejitve volivne pravice ta prihodnje predsedniške volitve. Tako so v državi Mississippt tpre-jeli zakon ki določa, da morajo volivci dokazati, da ima o czahtevane moralne predpogoje* ta izvajanje volivne pravice. To pomeni, da bodo oblasti vzele volimo pravico črncem in progresistom. V državi Lujsiana pa določa nov ta-kon, da mora imeti mak vol^Kev najmanj dovršeno ljudskoiolsko teo-btasbo. Tudi ta Ukrep bo skoro vsem črnskim, delavctm vzel votivno pravico.
Gnoj in laž
Saj si človeku gabi prebirati še poleg dnevnih tudi tedenska glasita italijanskih pfuntinih strank, tfida če hočeš vedeti s čim so prepojeni demokristjansko-re-publikansko-akoionistlčni in fašistični možgani giuntinih pristašev, mora to vsOj od časa do časa storiti. Zadnje čase vačeli dokazovati kako je vendarle, res, da je Lega nabrala vseh 191 ti-toč podpisov, in jih seveda strašno bodejo v oči primeri, ki jih vsakodnevno navajamo- i» Tet dokazujejo, kako zelo je ta številka zlagana. Zdi se, da so s« zavedli, da so vendarle malo preveč pretirali tn zadnja <! Pr orat dopušča otlo možnost kakšnega ponarejenega podpisa. Kar po pri taki ci-fri, kakor pravi, ne more zmanjšati itd itd... Če tore) že sami priznajo, kaj je šele tisto, kar je rest
Ghi/>) in laž sta bila, sta in najbrž bosta alfa in omega vsega njihovega dejanja in vedenja.
T RŽ A ŠKI PRVI MAJ IN DE GASPERI
SFORZA IZZIVA
ITALIJANSKA VLADA IZZIVALNO PREJUDICIRA DELO KOMISIJE GLEDE OBMEJNEGA INCIDENTA PRI LIVKU — IZKRCAVANJE «KOMUNISTIČNIH KOMANDOSOV» V TRSTU PREDVIDEVAJO DE GASPERIJEVI NOVINARSKI
PROVOKATORJI
(Od našega posebnega dopisnika) RIM, 28. — Italijansko smnanje ministrstvo je dalo svojemu poslaniku v Beogradu navodila, ki naj, kakor , nataja uradno poročilo, opozori jugoslovansko vlado na
men, da ne pride do sporazuma t bližnjo ljudsko republiko in da hoče obmejni incident izkoristiti v to, da utemelji napetost med obema narodoma.
Glede na n°vedeno noto zunanje-
nedavni obinejni incident. ItaHja ya ministrstva posveča vladni tisk soglaša tudi z imenovanjem meša- ?osebno pozornost nekemu <do-ne lugoslovansko-italijanske komisi- Cevnemu načrtu v Trstu za 1 je, ki naj uredi celotno vprašanje,
ki je nastalo pri tem obme nem dogodku.
Zunanje ministrstvo je izdalo tudi uraden komentar, ki si ga v diplomatskih krogih v Rimu ne■ morejo razlagati. V term komentarju se zatrjuje: *Ce Jugoslovani ne bodo postopali pri delih te komisije s potrebno nepristranostjo, bo italijanska vlada primorana apelirati na štiri velesile, da pošljejo svoje predstavnike, da bi sodelovali v navedeni komisiji.» Ugledni funkcionar samega gunanjega ministrstva je glede na to pripomnil, da je popolnoma proti vsakemu običaju diplomatskega takta, da ena stranka, ki še niti ni pričela p drugo stranko pogajanj, jemlje v poštev možnost, da druga stranka ne bo postopala s *potrebno nepristrnnost-jon. To postopanje kaže, da Ima italijanska vlada že v naprej na-
ma jn. Ta načrt naj bi predvideval izkrcan e «komunističnih komandosov» in določitev *tajnih mesty>, kjer naj bi se izvršila izkrcanja na ta način, da bi prišlo v mesto čim
večje število komunistom. Naravno, ta *tajni načrt» bi bil v zvezi t običajnim oudaromu, s katerim so tudi v zvezi premikanja čet, ki so ravnv sedaj v ooni B v teku. Vse to oznanja reakcionarni tisk že vsakih 15 dni.
Niti ni vredno omembe, da imajo »se fe alarmantne vesti edino sledeči namen: Opravičiti tvarnostne ukrepe» zaveznikov, oziroma opravičiti omejevalne ukrepe proti delavcem, da jih ovira pri svečani proslavi 1. maja. E. MILIC
0 incidentu pri Livku
Tržaški fašisti in vsi trije njihovi dnevniki so, kakor je bilo pričakovati, izkoristili incident pri Livku za besno gonjo proti Jugoslaviji. Pri tem ne izbirajo besed, s katerimi tako kričeče dokazujejo, kako radi bi se maščevali za izgubljeno vojno. Kakor nam pove poročilo iz Rima, pa predn ači v tej gonji italijanska vlada sama z De Gasperijem in Sforzo na čelu. Kaj se je zgodilo? Italijanska patrola je zašla na jugoslovansko ozemlje, ni se odzvala ukazu jugoslovanskih obmejnih stražarjev in zato doži-
vela, kar doživi v taketn primeru vsakdo, ki na meji s podobnim postopkom dokazuje, da je prišel izzivat. Da je to tako, je najboljši dokaz mesto, kjer ubiti italijanski vojak leži; a to mesto se nahaja na jugoslovanskem področju. Tega seveda italijanski de-mokristjanski ln drugi fašisti ne povedo, temveč izzivajo dalje in netijo sovraštvo med italijanskim narodom proti Jugoslaviji. Toda pisanje vsega demokratičnega ita? Hjanskega tiska dokazuje, da jim delovno ljudstvo Italije ne verjame, ker je enkrat pošteno nasedlo izzivačem m napadalcem. Drudii ga ne bodo več mogli speljati na led.
Jutri 30. aprila ob 22. uri umetni ognji na dirkališču na Montebellu!!!
dL ■ AiižS SkkScA
PRIMORSKI DNEVNIK
29. aprila 1048
Miljski guverner sovraži rdečo zastavo
Na na jv,S j ih mestih ladjedelnic Sv. Roka, Martinuezi in Felszegy v Miljah so delavci v proslavo prvomajskega praznika izobesJi rdeče zastave ter trzaiko zastavo s helebardo. To je miljskega guvernerja tako razkadilo, da je včeraj zjutraj nenapovedano priSel v ladjedelnico Sv. Roka ter od vodstva zahteval, naj zastave sname. Niti vodstvo ladjedelnice Se manj pa tovarniški odbor ni hotel ugodti njegovi zahtevi, ker so bile zastoče izobešene na zeljo bolje zahtevo vsega delavstva. Kljub guvernerjevim pretnjam, d a bo uporabrl silo, ki je po njegovih besedah ima dovolj, je delavstvo sklenilo, da bodo zastave za proslavitev praznika de.lovHega ljudstva vihrale tam, kamor so jih oni izobesili. Guverner je na podoben naein skuSal ustrahovati tudi v ostalih dveh ladjedelnicah v M ijah, toda z istim uspehom. Zastave vihrajo dalje, ker vendar tudi najbolj strupeno sovraitvo proti rdeti zastavi m sploh vsemu, kar je delavskega in ljudskega, ne more preprečiti in tudi ne po moglo preprečiti, da ne bi proletariat in vse delovno ljudstvo tako ob praznovanju svojega velikega praznika, kakor kadar kol;, izobesilo zastavo, ki ga je vodila v teiki borbi do osvoboditve.
Tudi to gotovo spada v okvir ustrahovanja in ustvarjanja napetega ozračja, ki ga odgovorni elementi in organi skušajo ustvariti z rafnimi omejitvami prometa in slično, ki naj bi bile po mnenju teh organov v tintzresu javnosti*.
TRŽAŠKI DNEVNI K
Odgovor VU delegaciji malih in srednjih trgovcev obrtnikov in kmetov
Vojasha uprava le obljublja
da obrtnikom in trqovcem ne bo treba olačati davčnih poviškov za leto 18*t6 in 1947. dočim za kmete ne obljublja niti tega
Fašisti proslavili
Mussolinijevo obletnico
Ker je bila včeraj obletnica Mussolinijeve smrti, so se tudi tržaški fašisti hoteli spomniti tega dogodka * primerno proslavo.
Te predvčerajšnjim okrog to je prišel nek neznanec k duhovniku v cerkev Sv. Antona novega in mu ponudil tisoč lir, da 6» bral naslednji dan ob 10 maš o v nek poseben namen. Duhovniku se je zdela ponudba sumljiva in jo je odbil. Pozneje je prišel v cerkev drugi neznanko in obnovil ponudbo, obljubivii šva tisoč rfr, in obenem pojasnil, da bi naj bila maša v spomin na Benita Mussolinija. Tudi tokrat je duhovnik, po polietjskemi poročilu, ponudbo odbil.
Naslednji dan pa je prišla prt maši ob 10 v cerkev skupina neznancev, ki so prinesli s seboj s Cvetjem okrašen križ, ga položili v cerkvi na tla in ga pozdravljali s faHstiinim pozdravom. Takoj nato to odšli iz cerkve. Ob 11 pa so ljudje zopet videli neznance, ki so položili pri Sv. Justu cvetje na spomenik, padlih fašističnih vojakov v Španiji in Afriki. Tudi po tej ceremoniji so jo jadrno odkurili. Po-t\či)a seveda, kakor je običajno ob lakih prilikah, ni nikogar aretirala.
Kurje hiše hočejo zidati
Na sinočnji seji so odobrili nakazilo v anesku 160 tisoč Ur zdravstveni ustanovi, centru za zdravljenje nevarnih oteklin, 600 tisoč Ur m?*tnl blagajni in plačilo 2 milijona in 124 tisoč lir za nakup raa-laščenlh njix, na katera bodo razširili pokopališče pri Sv. Ani.
Mod slučajnostmi se Je svetnik Rinatoini uprl nameri avtonomnega inštituta za gradnjo stanovanjskih hiš oziroma odobritvi VU, da bi gradili hiše, ki sploh ne odgo-garjajo današnjim potrebam, in sicer take hiše, ki imajo na zunanji strani vzdolž vsega nadstropja hodnike. Take hiše, ki sličljo kurni-kom, m la': jo uvesti tu v Trstu naši okupatorji, medtem ko oni stanu-jejo po vilah. Poltg tega Je isti Svetnik zahteval, nsj ge predsednik sveta zanima, kako Je s pogodbo m«d občino to avtonomnim turističnem podjetjem, ki upravlja grad Sv. Justa.
ALI 81 2E NAROČNIK
PRIMORSKEGA DNEVNIKA?
Pripravljalni odbor za zaščito malih in srednjih trgovcev, obrt nikov in kmetov proti davčnemu priiisku sporoča, da je delegacij« ki je predložila odgovornemu častniku ZVU resolucijo, odobreno na zb^Tovanju v nedeljo 26. t. m., dota.la tale ustni odgovor:
1. Obrtnikom in trgovcem ai treba plačati povišk« davkov iz leta l'J/,6 in 191,7.
*. O davkih, hi bi jih morali plačati kmetovalci, mora odločati občina.
Pripravljalni odbor ugotavlja, da je treba pripisati do sedaj dose-ženi uspeh enotnemu nastopu davkoplačevalcev.
Istočasno ugcjavlja, da n; bito ugodeno v»em zahtevami, ki smo jih stavili zato, da sl zagotovimo svoj ■obstoj.
a) Ukaz št. 4 še «i ukinjen.
bj Ni še odločeno, da »e odmeri davek po stvarni ugotovitvi dohodkov.
o) Rok plačila prvega obroka še ni odgoden.
č) Za kmetovalce ni bilo še ničesar obljubljeno, še manj pa ukre-
njeno.
Za to poziva odbor vse trgovo«, obrtnike in kmete k enotnosti, ki smo Jo pokazali v zadnjih dneh in da se polnoštevilno udeležijo novega zborovanja, ki ga bo pripravljalni odbor sklical v kratkem, da se ocenijo dosedanji uspehi In zavzame stališče glede daljnjega postopanja.
Sluzili so nacifošizmu
Razprava proti Guelljevi bandi so Je včeraj zjutraj nadaljevala z govori branilcev. Prvi Je bil odvetnik Della Pietra, ki je prišel iz Neaplja, da je lahko branil pod-inspektorja Maadaleno. Odvetnik je med drugim pripomnil, da obtožbe' proti njegovemu klientu niso dokazane, ker le osameli glasovi govore proti njemu. Sreča za odvetnika, da mrtveci na žalost ne morejo govoriti, ker bi v tem primeru verjetno bilo toliko dokazov, da bi pokopali vse obtožence pod težo dokazov.
Gospoaa obtoženca Madafferija, ki je na razpravo pritekel iz Nea-p.ja, kjer vrši sedaj zepet policijsko službo (najbrže mu je že v krvi), je zagovarjal odvetnik Tar.v rnaro. Ta zagovornik je bU pa se odločnejši v svojem izražanju. Tar ko Je med drugim omenil, da je bil obtoženi brigadir, revše, ie navadni radiotelegrafist v vili «Triste». Ce se Je pa udeležil rastrellamentov, Je to storil le zaradi tega, ker so mu to ukazovali. Pri tem pa da je aretiral samo zločince, ki so se udeleževali ropov in napadov. Za Ma dnfferija je odvetnik na koncu takega govora predlagal popolno o-projtitev, kec da je bil odtoženec le pošten meščan, ki je plemenito izvrševal svoje delo. To so besed«, ki jih Je včeraj pustil odvetnik na tržaškem porotnem sodišču. Po govoru sodeč, bi se dalo Sklepati, da Je najbrže gospod Tammaro študiral šolo za fašistično mistiko, sicer bi ne mogel kaj takega čvekati pred sodiščem danes tri leta po zmagi nad fašizmom. Mimogrede omenimo, da ves čas med razpravo m obtoženi brigadir sedel na zatožni klopi, pač pa je z demokri-s:jansklm dnevnikom »Giornal« di Trieste* v žepu brezbrižno stal pokonci ▼ dvorani kot poslušalec. Nekateri policisti, najbrže njegovi dobri kolegi, so pa rrav pridno kramljali z njim.
Zadnji Je Da tej Inscenlrani burki spregovoril odvetnik Turola, ki Je branil Ouelja. Ta Je med drugim
pohvalil državnega tožilca Paoluc-clja, ker je sam priznal, da ni med spisi nobenega odločilnega dokaza proti Gueiiju. Naravno pač, da je tudi ta zagovornik predlagal za Guelija popolno oprostitev:
Tiskovni urad
Odbor za proslavo 1. maja javlja, da od danes naprej deluje tiskovni urad v uredništvu «Lavoratora» na trgu Goldoni, št. 1, tel. 98-806. Zato naj se vsi oni, ki želijo sporočiti ali pa Imeti informacije, obrnejo na omenjeni naslov.
Odbor za proslavo 1. maja v Trstu
Po dolgem zasedanju so se sodniki prikazali v dvorani in Izrekli tako sodbo, kakor smo si jo pričakovali, potem ko smo prisostvovali vsej burk; od začetka do kraja, ko smo slišali le to, da so vsi bili prav za prav nekaki aktivisti v ilegali. Zato so Guelija obsodili *e na 8 le* in 11 mesecev ječe, na dosmrtno izgubo državljanskih pravic, na dve leti policijskega nadzorstva po prestani ka-zni n na plačilo sodnih stroškov. Ostala dva gospoaa so celo oprostili, ker nista zagrešila kaznivega dejanja. Res, to je sodba sodnikov, ki jih je postavila še fašistična oblast na taka mesta, da so sodili po njenih zakonih.
Demokratične sile v svetu
stalno naraščajo in se krepijo
Govor tov. Vidalija na sinočniem zbo-rovanju bivžih političnih preganjancev
Slovensko gospodarsko združenje
Danes ob 20 bo seja upravnega odbora. Vabljeni so člani upravnega in nadzornega odbora.
Pred nabito polno dvorano bivših antifašističnih političnih pre-gjaniancev v ul. Canti 11 je sinoči govoril tov. Vidall o pomenu nedavnih volitev v Italiji, o njihovem odmevu na tržaško vprašanje In o pomenu letošnjega prvega maja.
Kljub velikanskemu aparatu, ki ga je Imel na razpolago De Ga-sperl, tako v finančnih sredstvih kot s pritiskom vseh zapadnih imperialistov na preprostega volivca, vendar ni mogel uničiti moč; ljudske fronte, ki je dosegla preko 8 niiilljonov glasov in je prišla od prejšnjih 169 na 182 poslancev, kolikor jih bo imela v prihodnjem parlamentu. Prepričani smo, da bi imperialisti preprečili te volitve, Se bi vedeli, da bo ostala ljudska fronta tako močna. Demokristjani so sicer številčno zmagali, vendar so to svojo zmago dosegli s tem, da so skoro uničili vise ostale desničarske stranke in močno okrnili tudi tako imenovane stranke tretje sile.
Pred volitvami so obljubljali vse
4Ca&tu>ia.
Velik pevski nas top
HM
Pevski zbori openskega okraja so nastopili v nedeljo popoldne v Pfosvetnem domu na Opčinah. Tov. prof. Sosič je uvodoma spregovoril nekaj bodrilnih besed ter poudarjal pomen in važnost slovenske pesmi za nas kulturni in nacionalni napredek.
Zdruiena pevska zbora iz Pa-&rič in Konkonela sta pod vodstvom tov. Boštjančiča zapela Venturinijem «Pozdravljeno domovina*. Ce upoštevamo, da ita j se zbora prvič srečala in prvič skupaj zapela brez vsake vaje, tedaj moramo priznati, da sta !bo-re prav zadovoljivo reSla svojo nalogo. Openski pevski zbor napreduje in hoče na vsak način doseči svoj sloves, ko je «Zvon* tako »apel, da- je odmevalo po vsej tržaški okolici in Krasu.
Seda) Šteje zbor približno 50 elanov in je pod vodstvom tov. Maliča zapel Volaričevo Slovansko pesem, Flajsmanovo «Triglav*.
Zal da je bila prva za cel glas previsoko inton>rana, čeprav v interpretaciji in dinamično popolnoma brezhibna. Sledil je zbor s Konkonela, ki pod veSfo roko tov. Boštjančiča vidno napreduje.
Dovršeno nam je zapel Hribarjeve tMlatlče* in Satncrjevo »Na planine», pri kateri je imel 'motnost tudi baritonist pokazati l svoj prijeten glas. Pevski zbor ® j Oropade vodi požrtvovalni pevo- j vodja Fr. Cuk. Mogočno je zadonela, <Mi vstajamo», dočim je Sila Pavčidtva vZdravica* v dokaj prehitrem tempu. Imam vtis, da I dionul bo grapajzki pevski zbor v krat- l
krm po Številu in po izvajanjih eden med prvimi v naSi gorenji okolici. Veliki Repen — čeprav majhen kraj — se ponaša z nad 35 članskim pevskim zborom. To je prav lep dokaz dobre volje in zifvednosti dobe, v kateri živimo, dokaz tistim, ki so zaradi malomarnosti in indolence (n. pr. Bazovica in Trebče) izostali! Zbor vodi tov. Fakin. Zapel je Hubar dovo «Luna sije* In Devovo «Pojdem v Rute». Pevski material je prav dober in bo zbor z vztrajnostjo dosegel Se prav lepe uspehe. Kaj bi govoril o Proseku/ To so stari «tič i*. Niso se ustraiili niti Foersterjeve tNaSe gore*, pa čeprav je bil zbor okrnjen komaj na polovico, Olasovi so vsi sveži in done kakor bron. Je pa tudi pevovodja tov. Cibic temperamenten in uvleče * pevca vse, kar zeli.
NajtrSa kost nas je čakala v izvajanju z vsemi združenimi zbori pesmi, ki so določene za 1. maj in to br^z skupne vaje. To nehvaležno nalogo je prevzel tov. Bbstjančič, ki je iz previdnosti opozoril občinstvo na nevarnost, ki se lahko pripeti. Toda te nevarnosti ni biloI Vsi pevovodje in pevci so dokazali, da so svojo dolžnost t> polni meri izpolnili, kajti vse pesmi - Adamičeva *Na-ša pesem*. Venturinljeva «V nove zarje* m Hercigonijeva «Zlomimo bič» so bile podane skoro
NADALJNJA POGAJANJA NA URADU ZA DELO
Delodajalci odrekajo rešitev vprašanja tovarniških odborov
V TOKU POGAJANJ JE BILO DOSEŽENIH NEKAJ MANJŠIH SPORAZUMOV GLEDE ODSLOVITEV Z DELA, O PROSTORIH TOVARNIŠKIH ODBOROV O STENČASIH, O SESTANKIH DELAVSTVA NA KRAJU ZAPOSLITVE O NEDOPUSTNOSTI ODPUSTITEV Z DELA ČLANOV TOVARNIŠKEGA ODBORA — POGAJANJA SE BODO NADALJEVALA PO PRVEM MAJU
Na včerajšnjem sestanku na urar du za delo okupacijskih oblasti So nadaljevali z razgovori glede tovarniški odborov in sestankov delavstva na kraju aaposlltve. V toku pogajanj je bil dosežen sporazum ga niz drobnih vprašanj v okviru splošnih omenjenih problemov.
Tal«* so se predstavniki sindikalnih organizacij sporazumel* s predstavniki delodajalcev in predstavniki ure da ai delo ckupacij-oblast^ o vprašanju odpustitve z dela. Delodajalec ne sme odslovit: z dela nobenega delavca, če se prej o tem ne sporazume s sindikalno organizacijo.
Prav tako je bilo dokončno rešeno že nečeto yprašanje o dodelitvi lokalov tovarniškim odborc».n v podjetjih, k* ima preko 300 delovnih moči. V manjših podjetjih pa morajo dodelit: delodajalci tovarniškim odborom po nekaj ur na teden, kolikor padi sindikalno delo zahteva.
Dosežen je bil tudi sporazum glede stenč&sov. Posamezne direkcije morajo namestiti v podjetjih oglasno deske za sporočila tovarniškega odbora. Na te oglasne deske lahko delavstvo priitardi tudi različne članke, k: obravnavajo sindikalne probleme.
Delodajalci so končno moreli sprejeti tudi sporazum o sestankih delavstva na kraju zaposlitve. Tovarniški odbor; imajo pravico sklicat^ na kraju zaposlitve skupS&me ;n sestanke vsega delavstva Izven delavnih ur in le v skrajnih primerih tudi tr.ed delovnim časom. Za uro in kraj sestanka pa se bodo tovarniški odbori dogovorili le prej s prizadetimi direkoijaml.
Delodajalci so morali sprejet! tudi sporazum glede eventualnih odpustitev članov tovarniškega odbora, ki so po doseženem sporazumu lahko odpuščeni le eno leto potem, ko cdloae delo. za katero eo od delavstva pooblaščeni.
Noben sporazum pa ni bil dosežen okrog bistvenega problema, t. j. priznanja, da tovarniški odbor v tovarni predstavlja podružnico centralnega odbore- sindikatov v posameznih podjetjih. Delodajalci, ob vidni podpori-Delavske zbornice (politična Spekulacija in navadno hlapčevanje delodajalcem) namreč nočejo o tem ničesar sllSaU in vztrajajo, da bi tovarniški odbori delovali po vzoru notranjih kom sij v Italiji, popolnoma odrezani od svoje sindikalne organizacije in tako Izpostavljen, pritisku delodajalcev, ki lahko popolnoma uveljavijo svojo voljo.
Po dveh urah pogajanj so predložili nadaljnja pogajanja na kas-nejš, čas po prvem maju.
Pogajanja o ostalih problemih nože industrije, v teku katerih je bil te dosežen po «aasiugi» Delavske zbornice že znani krivični sporazum za uradnistvo naše industrije, bedo, Po zatrjevanju sindikalnih predstavnikov, prav tako šele po prvem maju.
Enotn. sindikati bodo o doseženih in nedoseženih sporazumih obvestili svoje članstvo, ki Jo že večkrat na svojih ses‘.ank.h in zborovanjih poudarilo, da ne namerava popustit* v nobenem vprašanju, najmanj pa v vprašanju tovarnf-lk’h odborov, ki v sedanji funkoijl edini lahko zagotove uveljavljanje njihovih pravic In teženj.
polno priznanje in hvale posluša'.-cev. Proslava se je končala s igranjem partizanske borbene pesmi in nato se je ljudstvo zadovoljno razšlo na domove z občutkom, da je proslavilo sedmo obletnico OF, ki je tako globoko zakoreninjena v troih našega ljudstva.
Poziv pevskim zborom
Vsi pevski zbori so naprošeni, da pridejo v NEDELJO 2. MAJA ob 10 na stadion pri Sv. Soboti k glavni vaji za popoldanski koncert. Prosimo, naj nihče ne manjka! Tu bodo pevci in pevke dobili izkaznice, brez ka-terili ne bo mogel nihče nastopiti na koncertu. Pevci in pevke, zavedajte se svojih dolžno-
sti in pokažite svojo disciplino!
S seboj prinesite note «V nove zarje», «Naša pesem.v, •Zlomimo bič», «Seljačka», «Parti-zanska (Heja ho)» in «Stalin-grajska».
Šah
Prvomajski saiiovskl turnir
8ln<či je bil odigran finale šahovskega turnirja v okviru prvomajskega športnega tedna. Prvo
meslo si je priboril Ocvirk t 5 točkami, drugo mesto si delita Po-lieri in Bombardati s 3 1/2 točkami, tretje mesto je zasedel Nalin s 3 točkami, četrto mesto pa si delijo Baša, Filipovič in Clemente. Ocvirk si Je priboril pokal, ostali pa medalje.
Kljub vsem oviram
bo prvi mal tudi praznik vse demokratične mladine
Proslava OF
v Nabrežini
V torek zvečer se je v Nabrežini vršila slavnostna proslava OF v veliki d/vorani. Ljudstvo iz Nabrežine in bližnje okolice je do zadnjega kotička napolnilo dvorano in mar-sikateri je moral še ostat i zunaj na cesti, ker v dvorani ni bilo vdč prostora.
Slavnost je otvortla godba, ki je zaigrala borbeno pesem, nato je sledil govor in temu raine recita
Samo fie dva dneva nas ločita, od prvomajskega praznika. Vsa demokratična mladina pričakuje že z nestrpnostjo te velike manifestacije vs:ga demokratičnega delovnega ljudstva. Lahko rečemo, da so se priprave za prvomajsko proslavo že zaključile: v nedeljo zjutraj so se wS l>2 masovne vaje te.ovad-cev In telovadk iz vsega mesta in okolice. V Dolini, Miljah, Nabrežini ln pri S. Soboti so tisoči mla-dinoev ;n mladink kot tudi pionirjev pokazali, da prev dobro obvladajo telovadine vaje ter jih izvajajo skorajda brezhibno. Vsak posamezni mladinec je dokazal s svo-jiir. znanjem in navdušenjem, da hoJe proslavljati prvomajski praznik v znaku borbe zi uresničitev vseh zahtev dimokrati&ie mlade n«.
Teda mladina se ne udejstvuje samo pri telovaehvU vajah: z nnvdutenjem hiti krasti razne dvorane, kjer bodo prvomajske proslavo, nabira denar za kritje stroškov za prvomajsko proslavo ter urejuje prenočišča za telovadce, obenem pa se pridno udejstvuje v raznih športnih tekmovanjih.
M.rno lahko trdimo, da smo bili dobri preroki, ko smo trdili, da ne bodo mogli še :ako strogi ukrepi ovirati naše mladine pri pripravah za prvi maj. Vsaki novi oviri se je uprla tr.ladlna kot tud! vse demokratično prebivalstvo ter tako dokazala svojo odločno voljo dostojno proslavljati ta delavski praznik. Iz dnevu v dan je naraščalo število telovadcev ln telovadk, demokratični mladina je pravilno razumela pomen ge-^.a «vs. in vse za prvi maj» ter se je tega tudi držala.
Tisoči mladincev in mladink, p;cnlrjev .n plon rk, ki se pripravljajo za prvomajski telovadni ns-stop. so žrtvovali ves svoj prosti Čas sumo, da bi ta manifestacija uspe.a :ako, kot si mi val želimo. To je resnično navdušenje, lel nam jasno dokazuje, da je nate- antlfa-Sstčna mladina pripravljen« nadaljevati boa bo proti vsem imperialističnem provokacijam.
Zato naj bo prvi maj največji praantk vse naše mladine,, ko 3o pokasula svojo odločno voljo korakati naprej pod zastavo napredka ;n miru.
Mladinci in mladinke, napolnite prvega maja trge in ulice, bodite poflosnl n:t svoje delo in odločno pripravljeni nadaljevati borbo do končne znMge. za do® go boljSe in srečnejše bodočnosti.
Trstsnik. Odhod delegacije in članov društva danes ob 1S.S0 izpred krožka. Vabljeni so twi de mo krat je, da s« udeleže te proslave.
Konferenca ien-delavk
Danes v četrtek 29. t. m. ob 19.30 bo na sedežu Delavske športne zveze v ul. Conti konfe-
mogoče stvari italijanskimi volivcem. Kako pa mislijo v praksi, ee Je pokazalo takoj po volitvah, ko Je policaj Scelba prepovedal praznovanje 25. aprila- V Trstu taka prepoved m bila niti potrebna, ker Je tukajšnja reakcija praznovala rajži fašistični 21. april.
Vsem je znan program ljudski fionte, ki se je v Italiji borila za to, da bi ne Imelo 20 ali 30 tisoč veleposestnikov nad polovico zemlje in okrog 660 kapitalistov nad polovico vsega kapitala.
Sovjetska zveza, ki je imela v -vojni mnogo milijonov mrtvih, raz. dejane eno tretjino svoje industrije in porušenih 1750 mest, je v dveh letih spravila svojo proizvodnjo na predvojno višino. ZDA go zaman potrošile na Kitajskem tri milijarde dolarjev: tretjina ozemlja je že osvobojenega in osvobodilna vojska stalno napreduj«, kaker tudi Markosove čele v Grčiji, ki so osvobodile kljub ameriški podpori monarhistom že dve tretjini grškega ozemlja.
Zapadni Imperialisti bi radi z Marshallovim planom zasužnjili svoje evropske vazale, vendar so od prvotnih 29 milijard dolarjev znižali obljubljeno pomoč na 5 milijard in še od teh naj bi šel dober del za ustanovitev vojaške baze v zapadni Nemčiji proti Sovjetski zvezi in njenim zaveznikom.
Te ln druge vojne hujskače pa opozarja bivši francoski minister Pierre Cot, da je imela Sovjetska zveza ža leta 1944 preko 400 dobro oboroženih divizij ln da je sama vezala 80% nemške vojske, ki je bila najmočnejša vojna sila na sveltu, dočim so vsi ostali zavezniki vezali le 15% te sile. Zato bi eventualna prihodnja vojna ne pomenila konca vzhodne demokracije. ampak za pa dn? ga imperializma in bi bila n J asova zadnja vojna.
Med volivno borbo so obljubljali Trat Italiji. Toda čim so se volitve končale, sta Amerika in Anglija umaknili svojo ponudbo. Sovjetska zveza je na te njihove mahinacije odgovorila kratko in jasno: Izjavila je, da je treba v mirovnih pogodbah sprejete obveze spoštovati in tako ona kot Jugoslavija nista niti z najmanjšo gesto hoteli vplivati na italijanske volitve, ker sta heteli, da si italijanski narod voli svojo usodo brez zunanjega pritiska. Kako vse drugače »o delale zapadce sile in Vatikan, ki j« poslal v volivno propagando nad 150 tisoč duhovnikov, redovnikov in redovnic.
Tako imenovani socialisti treije sil« bodo šli prvega maja na Vsliki trg, cbkroženl od fašistov in policije. Pristali so na to, da se deli mesto po vzorcu Jeruzalema in io jim bo v večno sramoto. Po drugi stran; pa bo 65 milijonov delavcev mednarodne zveze dela manifestiralo prvega maja za mir in svobodo in njim bodo kaker vedno na čelu bivši politični preganjane?. V Trstu ima ta praznik še poseben pomen, ker ta dan praznujemo tudi osvoboditev mesta, ko so naši partizani In Jugoslovanska armada pregnali ln strli nemško in fašistično silo.
OBČNI ZBOR KONZORCIJA TRGOVCEV Zadružni konzorcij trgovcev z
renca, ki bo prav gotovo z^tii- j živili za Trst in okolico v Trstu,
mala vse žrne-delavke Tržaškega ozemlja.
Ob tretji obletnici
Kulturni krožek «Ra>vber» - Greta obvešča, da potekajo danes tri leta, odkar so padti trije najboljši
r 	  ^____ ... ______ _______ ______ tovarito za osxx>boditev Trsta: Kar
brez hibe. Se mogočneje in tie- \ oije, ki so jih izvajale naše pionirke rel Ravber, Just BortohUti in IAvio 'ičastnejr	se	bodo	te	in	Se	druge	tn mladinke. Pevska zbora iz Sem-	Andreutti.
p-rrti	g.asile	2.	maja	na	sta-	polaja in Nabrežine sta dala	pro■	Oh te) priliki bo dele,gaoija tukajš-
j	slaivi slavnostno lioe, »apela sta	zelo , njega ljudst\<a položila veneo na
INI	I	lepe metne pesmi, za kar sla	žela	njihov spomentk na Komeščini -
Zagrebški veiesojem
Obveščajo se vsi gospodarstveniki, da je za obisk zagrebškega velesejma, ki se začne 7. maja t. 1., na razpolago avtobus. Prijave se sprejemajo pri podjetju Adria^E\press do 1. maja t. 1.
ul Torrebianca 2 7 a, sklicuje redni in izredni občni zbor svojih članov dne 29. t. m. ob 20.30 v ulici Trento št. 2-II. (Poligra-fici) s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega odbora; 'i. poročilo nadzornega odbora; S. poročilo in razprava o bilančnem računu za 1947; 4. volitev novega nadzornega odbora in overovatel jev; 6. predlog za spremembo zadružnega statuta; 7. slučajnosti.
FIZKULTURA
ČEbKOSLOVAŠKA-ITALIJA 1:0
Italijanski vratar Teodorini rešil moštvo večjega poraza
Krejčičev gol v 15’ prvega polčasa je prinesel češkoslovaški enajstorici zmago kljub vsem poskusom Italijanov, da izenačijo izid. Italijanski gol proti Češkoslovaški ni bil priznan po sodniku
Veliko zanimanje je vladalo za včerajšnjo srečanje. Vsak je ugibal ln ocenjeval možnost poraza enega al> drugega. Napadi z obeh strani so se venomer ponavljali, vendar Je češkoslovaška ekipa kmalu našla sto j sistem igre, ki ji Je prinesel znngo. Ital Janška ekipa, čeprav trudna, kajti zavedati se morimo as. je včeraj odigra *a tekmo proti Tistu, se je odlično branila in celo večkrat prav nevarno obkgala Ko-peekj-jeva vrata. Nj.3r.ov vratar Teodorini je bil prav! Junak oneva. V začetku igre Je bil nekoliko nervozen in negotov, kar ga Je stalo drago t. j. zabili so mu p; a\ lahek go’. Zogo Je Imel že v rokah, toda zaradi močnegi strela mu Je ušla. Vse drugače pa se Je obnašal po prvem golu. Bil Je gotov samega sebe, reševal je skrajno nevarne situacije, ki so že d-šale po golu.
KopeckyJa pa smo malo videli, kajti ni imel dela; branilci skupno S halfi so neumorno In gotovo čistili svoj prostor. Videli smo ga enkrat, ko je v krasnem plovnem skoku ujel močno žogo. Ušla mu Je sicer iz roke, Italijanski napadalec Je pritekel, poslal žogo v gol. Toda soanik gola ni prirnal. Italijani niso popustili, temveč so še vedno napadali. Kar se tiče češkoslovaških igralcev pa Je poglavje zase. Oni igrajo v X divi*i h prvenstva takoj za državno ligo. Bo v kvalifikacijski lest tlel prvi ln -majo l*g!ed ds le-
tos preidejo v višjo skupino. Imajo svoj posebni način igre. Hitra podajanja žogi od moža do moža je njih glavna odlika Tuci strelcev Jim ne manjka; mogoče pa so vsi strelci premalo prcc:znl v svojih strelih. Na vsak način, pa se mora italijanska sindikalna reprezentanca zahvaliti predvsem svojemu vratarju, da niso odšli z igrišča poraženi še z večjim številom golov. Omembe mdno Je dejstvo, da so igralci italijanske enajst,orlce člani Zveze italijanskega ljudskega športa ie Lazia m niso profesionaiistl po načinu ostalih Italijanskih igralcev skup'ne O, B itd, ki so stalno plačani. Prav v ttfm obstoji njihov uspeh, da so s tako majhno razliko podlegli močni Češkoslovaški.
Za kroniko je najbolj važen trenutek, ko Jc Krejčlč1 lz razdalje 13 metrov ostro streljsi na vrata ln to v 15’ prvega polčasa. Izid tekme se do konca srečanja ni spremenil, kljub poskusom obeh strank.
Postavi sta se predstavili s slede-čeml Igralci:
Češkoslovaška: Kopecky; Vanek, Zapletal; Vanek II, Sezemsky, Buehta; Cerveny, Krcjčič, Trnka, Mos, Rulc.
Ital. sindik. reprezentanca: Teo-dorani; Rinaldi, pappalardo: Ca-pranlc«, Velu:il, Penzo: Costsntlnl, GuardaU, Morgante, Barbeiito, Ll-beratl
KOLEDAR
Spominski dnevi 1945 so v noči vdrle enote IX. korpusa Jugoslovanske ar-mije v Trst, osvobodile Op -čine ln nadaljevale poulične boje.
PRESKRBA
Razdeljevanje kruha. Zaradi no vic objavljenih v dnevnikih 14- in 15. t, m. sporoča Sepral, da bodo s 1. majem izredni ukeizi o razde !jevanju moke namesto kruha izgubili veljavo.
ENOTNI SINDIKATI
Vratarji, Danes ob 16.30 bo na sedežu sestanek upravnega odbora.
Zadružna poslovalnica v ul. Zonta Z nadaljuje s prodajanjem čevljev, volnenih tkanin, srajc itd., z nwimi pomladnimi modeli.
Poleg tega prodaja tudi na obrate najmodernejše blago aa ženske, otroške in moške obleke.
Tiskovni urad. V petek ob 17.30 bo na sedežu v ul. Imbriani 5 »eja tiskovnih referentov tovarniških in upravnih odborov.
‘Tekstilna in oblačilna stroka. Danes ob 19.30 seja upravnega odbora na sedežu;
ZPP
V Svetem, pri Komnu bo 9. maja ob 15 slavnostno odkritje sporne nika padlim borcem iz narodno osvobodilne borbe. Na sporedu bo petje raznih ipevskih zborov ter govori.
Četrtek 29. aprila
Vital, Nina Sonce vzhaja ob 4.51, zahaja ob 10.11. Dolžina dneva 14.^J. Luna vzhaja ob 0.52, zahaja ob 8.50.
Jutri 30. aprila Katarina, Krsto^^^
oooooooooooooooooooooo
8 SLOVENSKO 8 | NARODNO 8 8  gledališče o
g ZA TRŽAŠKO OZEMLJI? g
DANES 29. APRILA ob 20 uri:
K. Simonov: «RUSK VPRAŠANJE*. Costo* vanje v Prosvetnem dru3tvfl «Škamperle» pri Sv. Iva**0-PROSIMO TOČNOSTI
GLEDALIŠČE VERDI
Nocoj ob 21 bo Testonijeva_*£ medija »Palača čvekanja*. J« 1 ‘ na sporedu' »Moške Je treba
titi».
GLEDALIŠČE ROSSBTO
Nocoj ob 20.30 bo zadflja Pgjj etava Giordanov« opere ‘A Chenier.
PROSVETNA
Op-zorilo vsem lastnikom mu-toriiih vozil. Ker se namerava v bližnji bodočnosti odpraviti običaj prometnih dovoljenj v tem področju, se objavlja vsem imetnikom
?rometnih dovoljenj, da se po dal j-uje veljavnost istih cd 30, aprila 1948 do 30. Junija 1948, ne da bi bila potrebna kakršna koli sprememba ali obnova. Javnost bo kasneje obveščena o dokončnem dne vu odprave prometnih dovoljenj za to področje.
Nov tečaj glasbene	0t-
svetno društvo «Ivan CanK_1,seCji varja prve dni prihodnjega p0. nov tečaj za glasbeno teonj ■ ia brodošli so odrasli ob°jfs„A.n»m med 14 in 24 letom. Po koTK*^ tečaju dobi vsakdo kak lnstn« posebno tamburico, da lan««, ^ daljuje učenje glasbe. Tecaj^ brezplačni in bodo v večernih Vpisovanje prejema vsak večer Mesesnel Silvan v ul. Sv.	J
26. Siarši vplivajte na svoje da se izobražujejo!
SZLETJ
:
UieleienoZm izleta na V*e prijavljene« za izlet vs^‘ ^ naj prineso po eno sliko, ki« ^ se vpisali, najkasneje do P*
30 t. m.
Sodlia preti d Esteja potrjena
Kasacijsko sodišče je včeraj obravnavalo sedibo, ki jo je letos pozimi izreklo redno porotno sodišče proti tovarišu D’Esteju, katerega so obsodili na 18 mesecgv ječe.
V svojem govoru je odvetnik Tončič, orisal revolucionarno obdobje, v katerem »o se vršile ar»-tacije škvadristov in podobnih banditov, za katere naj bi pc- odločbi sodišča dal nalog toveriš. V primeru* da bi tudi to sodišče potrdilo to, ae je odvetnik ekliceval tudi na odločitev kasacijskega sodišča pri obravnavi sodbe prot! Dorctu Coku. Tedaj je to sodišče odločilo, da aKtacije kolaboracionistov s strani narodne zaščite maja 1945 niso bile kaznivo dejanje. Sicer pa eo same jugoslovanske vojaške oblasti izdale nalog za aretacijo vseh fašistov in kolaboracionistov. Ce bi torej D’Este, ki Je bil tedaj predsednik me« i ne ga odlbera v Ižoli, dal nalog za aretacijo, bi s tem le izpolnjeval ta nalog vojaških oblasti.
Poleg tega pa je urno ljudstvt>, ki je prevzelo oblast, to zahtevalo in D’Este kot partizan ne bi prav ničesar kaznivega zagrešil. Nato je odvetnik poudaril, da to sodišče ni kompetentnoi , da bi sodilo D’Este* ja kot bivšega člana JA. Po .ta-lijanskem vojaškem kazinskem zakoniku bi ga lahko sodilo le jugoslovansko vojaško sedišče. Nato je 'odvetnik dokazoval, da ni govora o kakem odvzemu osebne svobode, ker so bili vsi fašisti le prepeljani iz tržaških zaporov v Ižo-lo. Se enkrat je dr. Tončič poudaril, da ni nikakega dokaza, ki bi Anačil DEsteja kot onegji, ki je cial nalog: za aretacije. Na koncu govora Je odvetnik predlagal popolno oprostitev, ker «<btoženec ni sagrešll kaznivega dejanja; v nasprotnem primeru pa nsj sodišč* upošteva odlok št. 46, ki predvlde* va amnestijo za dejanja proti fašistom, ki so kazniva z manj krt petimi! leti ječa. Se enkrat je odvetnik pripomnil, da tovar'š ni zlo. čtnec, temveč apostol ideje, a katero se lahko strinjajo ali ne, Nato je spregovoril državni tožilec Luc-ci, ki Je predlagal, naj sodišče potrdi sodbo porotnega sodišča.
Po kratkem zasedanju Je sodišče res potrdilo in obsodilo tova-riša na plačilo sodnih »IroSkov.
Kot kronisti moramo zabeležiti nekaj podatkov o aretiranih banditih, zaradi katerih si dobro poznani krogi toliko ženejo k srcu. B^nvenuti Je bil škvadrlst cd prvih začetkov, 1. 1022 j« streljal na TVF. ste.fa, ker je bil antifašist. L. 1933 Je oplenil stanovanje nekega antifašista, katerega ao potem are'l-rnlt In mučili, pri tem je bil pri-šoten Benvenuti. Pod nacistično okupacijo je bil tajnik republikln-
oooooooooooooooooooooo
Hotela sta v Palestino
Ker se *adnje ča^e toliko govori in piše o Palestini in o tamkajš-rij'h borbah, b.a se odločila tudi 12-letnl Ssrgij Bzjak i« ul. Gincstre St. 5 in 12-letnl njegov prijatelj Bašev! L<clnio lz ul. Oiaclntl št. 30. du bosta šla tud; onadva na obisk v te daljne in zanimive kra.le.
V ta namen tta predvčerajšnjem popoldne okrog 16 zbrulu svojo zimsko opremo, napravila iz nje lep sveženj in se odpravila od doma. Vendar pa nista prišla dalje od onostran Barkovelj, kjer Ju Je še dohitel Bnsevljev oče, ki Je vso zidevo Javil policiji In z njeno pomočjo izvohal njune namere.
skega fašija v Ižoli. Valentin® b;l škvadrisi, 1. 1922 je strelj" • nekega antifašista, ki je če* » ^ mesecev umrl zaradi ran, “i tajnik fašističnih sindikatov nacistično okupacijo in ioStru predvc^ašklh obveznikov.	.
bil poveljnik škvader d6Z_>>1ia. Galluzzo je sodeloval pri rast mentlh in bil ovaduh antifs^ Braccini pa Je bil zaupnik &ng, vitega inšpektorata iz ulic* “ sguardo.
DAROVI IN PRISPE**!
Za Dijaško matico daruje Sl Olga s Kolonkcvca 100 lir. častitev spomina pokojnega 8,J‘y ga Cezarja daruje Urška Kar Skednja 500 lir.
Za sirote padlih partizanov ruje v počasi Itev spomina P® j'j nega soproga Cezarja Urška r-iz Skednja 500 lir.	,	T
Za prvi maj daruje Brie r .f# mila 200 in Bric Kristina 3W
Radilsk? spored*
TRST n (m 203,6, R<* 14 w
v četrtek 29. aprila
7.29. Otvoritev. 7.30. Kole**£ 7.35. Jutranja glasba. 7.45. /VC. ved časa — poročila. 8.00. Zs Ly.
Namokreh v umivalniku
Civilna policija Je napi av.la prejš-njt dan okrog 23.30 ponoči preiskavo v hiši št. 376 pii Sp. M. Magdaleni. Po dolgem iskanju Je našla v nekem umi-valniku samokres Be-retta kalibra 9 in t> nabojev. Ker n.so mogl. ugotoviti, čigavo j« o-rožje, niso nikogar aretirali.
veo cksu — poročna. o.w. —	^
ček. 11.29. Otvoritev. 11.30-duciiana glasba. 12.00. predeva J »Sodobna Anglije*. 12.10. K glasba. 12.45. Napoved časa * *£ ročila. 13.00. Lahka glasba, i* Schubertove In Schumanove s■ be. 14.00. Dnevni pregled
14.15, Pestra glasba. 14.28. Za» J ček. 17.29. Otvoritev. 17.30. i ‘.„ «q4 glasba. 18.00. Zenska ura. J-®' Klavirski koncert Mirce San''_. ve. 19.00. Slovenščina za Slovenj-
19.15. Lahka glasba. 19.45. ved časa — poročila. 20.00. 11 nega sveta. 20.30. Kulturni u * ki. 20.45. Vesele melodije. ^ Slušna igra. 23.15. Napoved časa poročila. 23.30. Citanje spor»°~ 23.33. Polnočna glasba. 24.00-ključek.
KINO ___
KINO OB MORJU. 15.80: bo ta narod». Prvi Jugoslovan-film v Trstu.	«i-
F1L.ODRA.MMATICO. 16-00: ta», O. Moor, M. Micki. ,, FENICE. 16.15: «Po zloč>nu Edvvard G. Robinson. . 11J#, SUPERCINEMA. 16.00: <P°sK Meri« Oberon.	v-
V1ALE. 16.00: «Vse neveste so pe», Jean Fontaine.	ven«'
ALiABARDA. 15.00: »Grešna v« ras>, Had(y Lamarr, Louis \vord.	pri-
MASSIMO. 16.00: »Tekmeci*.
scilla Lane in Georg Brent. GARIBALDI. 10.00 in dalje: «* ljenje je Čudovito*, J-NOVO CINE. 15.00: «°sram°f!nf
Življenje najstrašnejšega K . »terja Al Caponeja. Paul SAVONA. 16.00: «Kitty ljubljeno dekle*, Glnger IMPERO. 14.30: »Borbe v džu'1® Frank Buck	j«ist»>
ODEON. 16.30: »Ne gremo a”n», ITALIA. 16.00: »MltPedOV ron>~ Joan Cravvford,	0ty»-
ARMONIA. 15.30: »Predno me sljo*, Boris Karlov. .4,.n(ris»' IDKALE. 16.00: »Mož ia dZU' Z«' RADIO. 16.00: »Karavana n* pad'\i», Oeoi-g O’ Brten. MARCONI. 15.30: «Ta naša 'J zen», M. Oberon.
• * *	<Ti
KINO NA OPČINAH. Dan«' boš moja*.
Odg. urednik STANISLAV Tisk Stablllmonto Tip ^
-g gg£
Ob tretji obletnici smrti n nepozabnega moža, očeta, brata
FRANCA GRGIČA ^
ki J« umiri v koncentracij*11^.«©-borišču Dachau 26.4.1945, mnjajo ZENA, OTROCI,
BRAT ln SESTRE.	V
Maša zadušnica se » pt. petek 30. t. m. ob 7 zjutrsj drlčah.
i