sestnikoT postaja od leta do leta večje. Porišane plafie delarstm in nizke oene kmetijskih pridelkov so glarni vzroki, da zemljišSe ne donaša dobička. Beg iz deiele je neizogibna posledica, ki mora, ako se praročasno ne nstavi, doceia oslabiti enkrat tako krepek kmečki stan in ga priventi do popolnega obabožanja. Dekel in hlapcer na deželi skoro ni več. Mnogo kmečkih sinov se posveti po dovr&eni vojaški službi Ioijemn stann in vsled tega ne pridejo v©6 nazaj. Hčerke ne marajo prevzeti nehtaležne nlog« kraeiSke gospodinje, v svesti si, da, 6e porabijo tndi vse moči, bodo vendar vsi le revno živeli, čeravno naorajo prav pogosto aoč in dan teika dela opravljati, primerai cagradi pa se morajo odreči. Mesto in industrija je njihovo pribežališrie. Eaj je krivo tem vedno večjim nepravilnim razmeram? V tem, da zemljišče ne nese več dobička. Samo z nekaj številkami hodem to dokazati. Žirinoreja, ki se jo tako pogosto smatra za odercštvo kmetovalcev, povrne kmeta komaj njegove izdatke v gotovini; fe> seveda le, ako se je stvar ngodao razvila. Sedsj se plača na Spodnjem Štajerskem za popolnoma izpitane vole žive teže 12 do 15 meterskih stotOT par, 60 do 70 K na meterski stot. Račnnil sem in naSel, da znaša zaelaiek na dan od ene glave 25 v. (čujte!) S tem naj bi bila plačana krma, stelja, delo in obrestovanje vložene glavnice? K terna stavim vprašanje, če je kako podjetje, ki bi moralo račanati s takim zaslnžkom? Industrijski delaveo zaslnži od nre 30 do 40 v in to vedo tudi naši delarci na deželi. Prosim torfj one gospcde, ki vedno tožijo čez drago živino, da zračanajo, koliko bi, ako bi se r&bil ta postavek plače, veijal en komad pitane žmae in kakšue roesne eene bi imelo to za posledieo. Hadje smo prodajali lansko leto kilogram po 2 do 8 v. Bili smo primorani jo spraviti ved ar daleč na kolodvor. Vprašam Vas, kaj se je tnkaj plačalo, sadje, delo ali Tožnja ? Menim, ne eno ne drngo. (Zelo pra? !) E terau pride hud boj, ki ga bijejo velika mesta, indngtrija in delavstvo proti kmetoralcem. Zahteva se odprtje mej, kar se bo gotovo zgodilo, če se predloženi pooblastilni zakon sprejme. Ako imamo že danes pri živinoreji tako nizke cene, dh katerih komaj izhajarao, kako bo to še le v prihodnje. Lahko si mislinto, da se bodo naše cene tako daleč znižale, da ne bomo več mogli izhajati, tako, da se bo od^zel kmetovalcem tndi ta edini vir dohodkov, žirinoreja. Ako se bo pa žmnoreja opnstila, potem je naravna posledica, da bo tudi poljedelstvo trpelo škodo. Ako se nam odvsame ta edini vir dohodbov, kako naj potem plačcjemo, kako naj skrbimo za svojo dražino in kako se naj gploh ohranimo na domači gradi? S tem nam je zadan smrtni udarec, ki nas mora nničiti. 0 živinoreji in vnovčenju živine bo govoril jeden mojih tovarišev, zato hočem govoriti k nekema dragema poglavju. (Koneo prihodnjič.) Govor posl. Roškarja v drž. zboru dne 23. junija t. 1. Visoka zbornica! Že več desetletij nazadaje kmetijstvo v Avstriji, posebno pa v moji oiji domačyi na Spod. Štajerskem vedno bolj in bolj. Zadolžeaje po-