Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 37.	Cena ednoga drobca 1 krona.	11. septembra 1921. Leto VIII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K, če jih več vküp hodi na eden naslov, če samo edne 30 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje.
Rokopisi se pošiljajo na g. urednika naslov i se ne povrnéje. Oglasi (inserati) se sprejmejo v g. Balkanji Ernesta tiskarni v D. Lendavi. Cena za eden kvadratni centimeter 1-50 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Naročijo se Novine jedino pri „Opravništvi Novin v Črensovcih, Prekmurje“. Samo na té naslov se sme poslati tüdi naročnina.
Naša gospodarska politika v Prekmurji.
Vsaka gospodarska politika, če je pametna i či išče dobrobit ljüdstva ne pa lastne haske par ljüdi, ide za tem, da tisto, ka ljüdjé majo k odaji, da drago odati, ka je pa za kopit, se fal küpi. Namen gospodarske politike je i more biti naimre to, ka, se ljüdstvo obogati, ali končimar pride v zadovoljno, dobro stanje. Če je ljüdstvo v dobrom stanji, je država bogata, i če je ta bogata na ugled pred tüjim svetom ne samo njena valuta, to je njeni penez, nego tüdi njena moč. Što vüpa bogato državo napadnoti? Nad siromaškov, onemoglov se pa trgajo i si jo delijo. V Prekmurji mamo dvoje reč za izvažat: meso i zrnje. K mési računamo tüdi belice i perotnine (piščance, rece, goske itd.) Meso iz celoga Prekmurja, zrnje samo iz Dolnjega i Ravenskoga. Gornji del je pasiven, to je ne pridela ne pripova teliko, kelko potroši. Zato pa ide večinoma gornje ljüdstvo j siromaškejše deluje v Slavonijo ali na Vogrsko krűh si slüžit. Če bi gospodarsko dobro stali, nej hodili. Vendar je vsaki ráj na svojem domi, kak se pa klantiva po tüjem, sveti.
Zrnje i. meso mamo za izvažat. To se more tak vövoziti ka se drago oda. I more se to dnesdén zgoditi ? Ne,, carina je prevelike. Naša krsčanska* stranka (Slovenska ljüdska stranka ali kmečka zveza 1 je v Belgradi zahtevala, naj se .dovoli marho, svinje brez carine vövoziti. Liberalna samostojna vláda je glüpa ostala. Pa ka mislite zakaj ? Velike banke majo v rokaj liberalski kapitalisti. Té banke slüžijo po našem
domačem povedano nezerenske dohodke, ár one davajo liferantom posojilo ali posodo, ka plačajo drago carino. En vagon svinj i marhe prek meje spraviti košta vnoge ne jezere, nego desetjezere. Te šume pa ne zmore vsaki, zmore jo pa banka, štera dava na 14% nej falej na posodo peneze. I gda ti plačaš 14% ali 20% z stroškami vred pri njej, to je če ti dá 100 koron na posodo, 20 K. intereša moreš plačati, tebi pa ne dá več, če vložis sto koron šume v njéni prečnjek, kak največ 4% pravi štiri korone na leto. Pri 100 koronaj tak ostane banki 10 koron dohodka, i ar banke vnoge milijone izposajajo na leto, njim nosijo tüdi lepe milijončke dobička. I od teh milijončkov ali nega nikše dače, ar banke znajo skriti té dohodke i razračunati tak čedno, ka té nejčednejši financ jih ne more gornajti, ali pa plačajo neko malenkost od teh velikih dohodkov te, gda ti kmet plačaš ne samo od grünta davek ali porcijo, nego ešče od haska, šteroga je prineso. Pa med tvojim znojnim delom i komodnimi automobilnimi vožnjami bankirov je jeli neki razloček? Kapitalisti veliki trgovci so za carino, tisti trgovci, ki, si za fal ceno spoküpijo sirovine v inozemstvi, té izdelajo doma i je tü te drago odavajo kak domače blago. Naj ljüdje té „domače“ drage reči morajo küpiti, navrže se tak velika carina, ka spodobne reči ne mogoče z tüjine se spraviti, rajši se drágo plača doma delano tihinsko blago. Haske, se zna, ma samo veliki fabrikant, nikak pa ne ljüdstvo ali država. To smo omenili, zakaj je politika liberalna samostojna kapitalistična za
veliko carino. Plača to siromak te, gda kaj küpi, kak železo itd. i to domo spravi i plača jo te, gda kaj oda, ár za vrlo drage carine more svinjče i živinče falej tá dati. Proti toj liberalnoj kapitalištičnoj politiki je jedina pomoč naša pravična krsčanska stranka, štera zahteva carino v to formo, da se domači pridelki drago odájo, reči, šterih pa nemamo, da se fal dobijo.
Kak je to mogoče v Prekmurji?
Naš poslanec so že oprosili na merodajnih mestaj, naj se dovoli senje prek meje i naj .si smejo ljüdje najpotrebnejše reči brez carine spraviti prek meje, kak Škér, obleko itd. To je jedino prava pot. Na to mora stopiti vsaki Prekmurec i se ne sme dati od nikoga zapelati. Mi smo prvi, ki si pomagati moremo. Držite spravišča na vse kraje i zahtevajte to dvoje povsod. Na Cankovi i v Gederovci!! najen uradnik od carinarne pregledne živino. Štera se oda, se plača po odaji od njé carina, štera se pa ne odá, se itak nazaj požene. Švercali je pa tű ne mogoče, ar vsako živinče ma svoj živinski list i župan je odgovoren za svojo ves. Ki šče tihotapiti, ‘ itak tihotapi brez Senja. Naš gospod poslanec do z temi zahtevam! šli v Belgrad, prosijo pa tüdi razne krajino, naj nji n dajo na znanje, ka želejo, kak de bolše. Pregovor pravi naimre: Nemomi deteti niti mati ne razmi reči. Držimo vküp Prekmurci, ka nas liberalna samostojna politika, štera je zdaj na vladi, vö ne zcéca. Edni bodimo vsi v politiki, kak smo edni v ljübavi naše prekmurske zemlje. S tem državo samo otrdiavamo, ar jo bogati mo i zadovoljnost širimo.
2
NOVINE
1921. 11. sept.
Naša spravišča ali shodi se bodo vršili Septembra 11-ga, dnes na Tišini, 18. sept. v Črensovcih, 25. od 9— do 10. v Soboti, poldne v Martjancih. Pridite vsi naši somišljeniki, vsi kem na srci leži, da bi zmagala naša krsčanska politika i ljüdstvo
prišlo do vseh svojih pravic.
Pridite vsi. Oktobra meseca bodo na Goričkom spravišča.
Govor dr. Korošca v Maribori.
28. aug. gda smo Prekmurci veličastno slavili 700 letnico 3. reda sv. Ferenca, se je napunila velika Götzova dvorana v Maribori z pristaši naše krščanske stranke (KZ) Kmečke Zveze ali (SLS) Slovenske Ljudske Stranke, da poslüšajo voditela stranke dr. Korošca. V svojem lepom govori je izvodo té misli:
Spomené se z trikratnimi Slava kriči pokojnoga králja Petra.
Naš kmet i obrtnik mora že z kase jemati posojilo, ka plača dačo. To je nezdrava gospodarska politika. Naša stranka zahteva od vlade, da zniža dačo. — Vlada podpira samo kapitaliste. Meje Odpre i zapre, nej kak je ljüdem na hasek, nego kapitalistom, Finančni minister zdaj pozava spravišče, da bi to .našo valuto pobolšajo i na to spravišče zove samo bankére ne pa ljüdstvo.
Vlada vodi slabo politiko odznotraj i od zvünaj, zato nemamo zavüpanja. V ednoj državi ščemo Slovenci i Horvatje postati samostojni z Srbi vred. Ustava nam toga ne dovoli. Mi sí ne bomo nikdar dáli. izrovati té ide po slobodi, ne po orožnikaj, ne po vozaj. Naša stranka ne ide ešče zdaj na vlado, ar ešče nej prišo njeni čas. Z dvema mi-, nisterskima stpcoma nej je zadovoljna. Gda se natelko okrepi naša stranka med Horvati i Slovenci, ka de lehko vodila, vzememo prek kantáre vlade. — Kmetje so robi kapitalizma, trpijo samo, da bogatijo banke. Te bo kmet srečen, gda de küpüvao i odavati samo po svojih Zadrugo/. Obrtnik je srečen bio te zaistino, gda je bio v krščanskom cehi, v krščanskoj stranki. Boljševizem i socialna demokracija sta zavoziie, rešiti trpečih nesta mogle — jedino v krščanskoj stranki je pomoč za trpine. Naša stranka je za vse stoje, ne samo za kmete, je i za delavce. Samo zdrüžite Še v krščanske strokovne organizacije. — Celoga sveta krščanske stranke naj se zdrüžijo, 1) da se napravi razoroženje, to je mir; da se svaje brez boja poravnajo ; 2) da so šole krščanske i da celo javno življenje kaže krščansko lice; 3) da te stranke oslobodijo ,kmeta, delavca i obrtnika z rok kapitalizma. Nesrečna je naša zvünešnja politika. Madjari so poslali deputacije na sprevod králja Petra i naša vlado ne jo sprejela. To je -nesrečna politika, mi moramo meti mir s sosedi našimi. Pomagajmo lakoto trpečim našim ruskim bratom. Če neščemo, ka do klali mi-
nistre, ka do revoluci-je, moramo v šoli obdržati vero. Z naših šol naj se ne mečejo križi i ž njimi vred redovniki i redovnice. Mi se na vse pripravimo. Zastava naše, stranke je čista i vsi ki ščejo dobro našoj državi, naj stopijo pod to zastavo !
— Na té lepi govor mi Prekmurci, katoličanci i evangeličanci odgovorimo: vsi stopimo pod to zastavo, vsi v kmečko zvezo ali slovensko ljüdsko stranko.
Štera deca so dužna v šolo hoditi?
Prekmurski šolski nadzornik samovládno tak ravna, ka morajo deca od zvršenoga šestoga leta do zvršenoga štirinajstoga leta. v vsakdanešnjo šolo hoditi, ar je té gospod prlé na Štajerskom bio pa si je tam v glavo zabio to Štajersko postávo, i zdaj si je nemro vözbiti z glave. Takše postáve nema ne Srbija, ne Horvatsko, ne Kranjsko, nego samo Štajersko. Kak pa te Prekmurje pride k tomi, ka se na njé potégne Štajerska postáva? Šolski nadzornik protipostavne ravna. Dokeč parlament ne sklene novoga šolskoga zákona (postáve, törvénya), tečas v Prekmurji velja dotični ogrski zakon, po šterom deca od zvršenoga šestoga leta do zvršenoga dvanajstoga leta
Podlistek.
Kratke črtice iz naše zgodovine.
Tak so naše slovenske krajine bile prelaz, prek šteroga so se prevažale vojske ednoga i drügoga sovražnika. zatogavolo so lüdje strašno dosta trpeli.
Madjari so do l. 955 gostokrat vodili vojsko sosedom i večkrat prek po našoj zemli. Meja med Vogrskov i Štajarskov je ne bila vsikdar stalna, ar ki je bio močnejši si je sam delao mejo. Po smrti sv. Štefana je prišeo na tron sestrin sin Peter. Lüdstvo ga je ne moglo trpeti, zato je odbežao iskat pomoč k nemškomi casari Henriki III. Té je trikrat prišeo z močnov vojskov. Nazadnje je dosta krajov poleg Donave in Rabe v svoje roke spravo.
 Ravno v tistom časi (1042) so Madjari vdrli prek po našem na Štajarsko i pri Ptüji, ali kak drügi pravijo, pri kraji Pütten prišli do boja s
štajarskim grofom Gotefridom. Madjari so bili premagani i zgübili preci od svoje zemle. Tak so naši Slovenci k Štajari spadali i čiravno pod nemškim vladarstvom, vendar so bili zdrüženi s svojimi brati. To je pa trpelo komaj deset let, kajti l. 1053 so Madjari znova prek naše dežele vdrli na Štajar i dobili lepi del zemle. Kak deleč so segale nemške štajarske meje v Panonijo, se ne ve. Znamo samo, da so Nemci meli v oblasti veliki del železne županije, namreč poleg vode Pinka, Raba, Strem in Krka. Zato ešče dnes žive tam dosta Nemcov. Tudi radgonjska okroglina je segala globoko v našo slovenijo.
Dosta je trpelo naše lüdstvo poleg Mure l. 1063, gda je nemški casar Henrik IV. vdro z močnov vojskov na Madjare. Tei so nikak ne mogli trpeti Nemcov in so jim večkrat poskusili te kraje iz rok strgati. To se jim je vendar ne posrečilo prle kak l. 1164, gda so nemški vladarje odišli na božo pot v Jeruzalem. Od tiste zmage Madjarov pravi pisatel naših „Starin“: „Slovenje železne i zalajske
županije od svojih rodbinskih bratov pali odtüjeni, so bili od vogrskoga ravnanstva krouto zapuščeni i zanemerani, samo te so Vogrom na miseo prišli, gda jim je kaj trbelo. Bogatejši gospodje so nesmileno djali slabejšimi. Tak nikši Janoš od Novoga Grada je veliki tao sporobo naše slovenske krajine“. Na drügom mesti piše: „Enčas so austrianski Hercegi, da so Štajarsko po erbiji zadobili (1192) krouto lakovneli tüdi za naš kraj i zatogavolo radi na boj pomagali protivnikom vogrski kralov. Vu vsakšem boji so trpeli tüdi naši Slovenje, največ denok te te, gda sta se Bela IV. vogrski in Otokar češki kral za Štajarsko trgala. Tisti čas je bio pri nas opüstšivanje, požiganje i klanje kaj vsakdenešnjega. Zadnjič na podpihavanje i bogato podmitenje Otokara so se Štajarci vogrskomi grobomi i gizdavomi ravnanji odpovedavši češkomi krali položili, Vogre prek Müre potisnoli i na rakičanskom polji krepko pobili, da so se več ne k njim nazaj vüpali (1260).
(Dale.)
3
NOVINE
1921. 11. sept.
morajo v vsakdanéšnjo šolo hoditi. Nišče nema pravice nači ravnati!
Prekmurci, zapomnite si to! Deca so dužna v vsakdanešnjo šolo hoditi od 6.— do 12. leta. Či do vas štrofali za to, ka od 12 let starejšo deco ne pošljete v šolo, ne plačajte, ar nišče nema juša vas za to štrofati! Ne dajte se zatirati! Či popüstite v svojih starih pravicaj, do na zádnje kožo párali z vas!
Glasi.
Cenilne komisije se nastavljajo, štere določijo naše dohodke, ka de se na nje dača nametavala. Gda pride do toga odebiranja, volite samo tiste može ki majo srce za ljüdstvo.
V komisiji za razgraničenje, kak čüjemo, se nahaja tüdi profesor Mikola i bivši namestnik okrajnoga glavara v Soboti Šinkovitš. Madjari so jako dobri politiki, pošljejo tiste k mejam, ki je poznajo. I naša vlada? Kriči vsikdar, a gda trebe delati, je tiho. Vekše zmage pa profesor Mikola nej mogo dobiti kak to, ka meje dela v tistoj Krajini, štero je preplavo z svojov: „Domovinov“ i ka proti tistim dela meje, štere tak strastno i strašno sovraži v svojem listi. Nema naša vlada tü nikše reči? Či drüge nej, to bi li mela, da pošlje v to komisijo domače zavedne ljüdi, ki do zastopali naše kraje. Dobre dnevnice se plačüjejo kotrigam komisije, té na se glédajo, ne pa na državne potrebe i hasek. Eden energičen stopaj bi bio tü potreben pa vse de popravljeno.
Vogri iz razmejitvene komisije so si dali habsburško himno „Gott erhalte“ igrati v Varaždini. Po igri je takša robuka nastala, da če ne bi spovujšli, bi občinstvo celo kavarno ž njimi vred razbilo.
V zapadnih županijah Madjarske so se poreberili domači i neščejo izročiti teh krajov Austriji. Madjarsko vojaštvo podpira vstaše.
Zakaj ne občinskih volitev v Prekmurji? Nikšega drü-
goga zroka nej, kak te. Vlada bi rada bila, ka bi se liberalni županje volili. Té pa trebe prle zgojita Zato se pošiljao vsem županom liberalni list .Prekmurski Glasnik" i zato je dobo tüdi té od vlade 30 jezero koron podpore. A drügo pitanje je, če se té vladin namen tüdi posrečo bo. Mi mislimo, da nej.
Znano je, ka so cene moškomi i ženskomi blagi jako spadnole. Pa itak se to v niednom štacuni tak ne pozna kak pri Sršeni v Lotmerki. Tam so zdaj za jako znižane cene dobili velike vnožine lepoga češkoga i angleškoga blaga i je za istino vredno, ka si vsakši prle kak kaj küpi pri Sršeni pogledne Velikansko zalogo Sv. oča papa Benedikt XV. so pismo poslali tržaškomi škofi (püšpeki), v šterom ostro obsodijo lašište, ki preganjajo Slovenske i Hrvacke dühovnike ne da bi je Vlada za to kaznoval (kaštigala). Če bi oni meli moč, bi red napravili, a zvün molitvi drügo ne morejo za zdaj včiniti. — Kak lepo se posvedoči páli istina, ka je cerkev za vse narode i vsem deli pravico.
Prepovedano bo ločiti opojne pijače po nedelaj i Sobota j. Te predlog je že sprejeo ministerski svet i Zakonodajni odbor, odloči pa še parlament v kakšoj formi postane te načrt zakon. Pametna reč je pa to jako. Delavec naj ne zapije zadnji den tisto, za kaj je trpo celi tjeden, drüžina njegova ga trpi stradanje.
Finančni, uradniki dobijo
nagrade 1—4% če dačo dobro sterja jo. Mi pravimo, Iščo pravično znižati, pa nej trbe té mite. Vsaki trezno misleči človek pre-razmi, ka držáva brez dače ne more obstati i pravično dačo vsaki rad plača.
Ki šče dobro i močno blago po fal ceni küpiti, naj ide k Sršeni v Lotmerk.
Stanovanjsko oblastvo v M. Soboti naznanja pod 406 št., da je dužen v 48 vöraj vsaki hižni .gospodar ali najemnik toj naznaniti vsako spremembo v obstanki (porüšene, prezidanje) i vporabi (nücanji) zgradbe stanovanja, stanüvao jskih delov i drügih delov i drügih prostorov.
Sept. 8. vsi v Lotmerk. Blagoslovila se bo zastava orlovskoga društva. Nastopi pri telovadbi tüdi Strassburska vrsta, štera je dobila prvo premijo. Obed stane 15 K- Ki ga šče meti, naj se 8-ga predpoldnom še zglasi pri voditelsívi Orlov v Lotmerki.
Što ide v Lotmerk, naj ne zamüdi obiskati trgovino Franca Repiča sam naj se prepriča od dobroga blaga. Cene so najnižje.
Na mesec 300 K. plače, črevlje, dobro košto i nekaj obleke dobi, ki šče slüžiti pri Mariborski koči v Maribori. 18—20 let stari dečki do priprávni. Naj se glasijo pri g. Rotter Brunoji v Cirolovoj Tiskarni, Koroška ulica 5. Sem naj piše, ki šče iti.
K Frančiškanom v Sa-mobor ki šče iti slüžit, naj se glasi v uredništvi Novin i naj naznani kakšo plačo zahteva. £
Preselo se je v Beltincih z občinske hiže v svojo Škafar Jožef, bivši župan. Novakova hiža je njegova na glavnoj vulici. Što šče kakši leder, podplate i drüge k šostariji potrebne reči küpiti, naj se zglasi pri njem*.
Na naše siromaške dijake so darüvali v Črensovcih ob priliki 700 letnice sv. Ferenca domači i zvünski okoli jezero koron.
Ki so v Črensovcih aug. 28. i 29. augusta v tretji red stopili i ešče ne dobili škapulera i pasa, naj se javijo za njiva pri Tkalec Ani v Trnji. Knige pa dobijo pri svojih voditelah i voditelicah.
Tista ženska, štera je zgübila peneze aug. 28. Črensovcih v segeštiji, naj se zglasi v Črensovcih pri uredništvi Novin, ar so penezi najdeni. 
Shod krščanske stranke, šteri je bio jáko obiskan, so meli naš poslanec v Bogojini sept. 4. Obširnej se popiše drügoč.
Mladenec, ki šče iti slüžit k poštenoj krščanskoj hiši, naj se zglasi v Tropovcih (poleg Tišine) pri Sršen Štefani, št. 4. kak najprle, ar potrbüjejo ednoga dobroga hlapca.
Na meščanskoj šoli (polgári iskola) v Murskoj Soboti je vpisávanje v ravnateljskoj pisarni v tork, dne 13. sept. od 8. do 11. vüre. Sprejemajo se dečki i deklice, šteri naj pridejo v spremstvi starišov i prinesejo sebov krstni izpisek i zadnje šolsko izpričevalo (svedočanstvo.) Nasled-
4
NOVINE
1921. 11. sept.
njega dne v sredo, 14. sept. je ob 8. vüri slüžba boža. V Četrtek dne 15. sept. se ob 8. vüri pridne redni pouk. V tork, dne 13. sept. je ob 11. vüri skupna pev-ska veja za II. Hl. i IV. razred. Ravnateljstvo meščanske šole.
Prekmursko vučiteljstvo bo svečano zaprisegnolo v sredo dne 14. septembra. Od gornjega Prekmurja v M. Soboti, z Dolnjega Prekmurja pa v D. Lendavi. Od okrajnoga glavarstva iz M. Sobote sta že obadva vikara dobila' poziv, da naj pri prisegi navzoči bodeta.
Igra prekmurskih dijakov. Prekmurski dijak! so predavali sept. 4. v Beltincih igro .mlini pod zemljo." Igra je lepo uspela v vsakom pogledi. Igrali so dijak! prav dobro. Na dijaáki račun je ostalo z stroški vred 2800 koron. Sedišča so se tű tüdi vlomila kak v Črensovcih, ar je vnogo biIo naroda. Po igri je pevski zbor g. Spragera, nadučitelja pet slovenskih pesmih spopevao jako lepo. Igre se je vdeležila v velkom broji beltinska gospoda. — Je tak naprej naše dijaštvo. To so prave počitnice: oblasti düšo svojega ljüdstva med njimi.
Po raznih časopisi se vedno razglašajo, da v M. Soboti davle vö odredbe neki okrajni šolski svet. Što je pa te okrajni .šolski svet? Mogoče samo g. nadzornik. V Prekmurji dnes nega okr. šolskoga sveta. Bio je samo nigda za boljši časov, a te okrajni šolski svet je razpüščeni či se dobro spominamo, že nigda meseca marca ali aprila, eti tistigamao ga pa več nega. Dobro bi bilo, či bi se kem prle odebraó te okrajni šolski svet, da ništerni nadzorniki nebi ravnali samo po svojoj dobroj volji. Več glav, li .več zna.
Višji šolski svet namerava v Dolnjoj Lendavi edno novo moderno državno slovensko šolo zidati; Že je vödao odredbo naj se primerno mesto pogledne i küpi. Tomi nameravanji^ deli se veselimo vsi LenÖavčarje. . V Lendavi je potrebna edna nova moderna šola. Ta bo Slovenska, a stara ljüdska šola se- pa naj vöpopravi i ostane za s vogrsko deco. Bojimo se pa, da to ostane palik samo oblüba. K večnim oblübam smo že privajeni.
Dom i svet.
Meja med Jugoslavijov i Vogrskov. Kak peštanski listi pišejo, Vogri en novi predlog
bodo predložiti pred antantno komisijo, v šterom predlogi do zahtevali, naj meja med Jugoslavijov i Vogrskov bode Drava. Samo ka sami listi pišejo, da ne vervati, ka bi te predlog zmagao.
Slovaki za autonomijo. Slovaški poslanci, ki. so pristaši ljüdske stranke, šterih je voditelj Hlinka, so imeli razgovarjanje te dnih od političnoga položaja. Pogovarjali so si od toga, kaj naj včinijo, ali bi šli v vlado, na štero ji zovejo ali ne. Po dugoj debati so sklenili, da ne bodo sodelovali v vladi tak dugo, dokeč ne dobija pravi garancij, da njim bo zagotovljena Popolna autonomija. Slovaki teda zahtevajo tüdi svojo autonomijo.
Indija proti Angležom. Listi poročajo, da jé v Indiji nastao resan veliki upor domačinov proti Angležom. V glavnom mesti Indijo, v Kalkuti, so bili že krvavi boji med domačimi vstaši i Angleškim vojaštvom. Indijski duhovniki pozava j o Prebivalstvo na sveto vojsko proti Angležom. Angleškoj vladi tej dogodki davlejo velko skrb.
Pošta.
Zrim Veronika. Sobota. Dobili smo iz Ljubljane odgovor, da ešče té mesec sept. pridejo en gospod, šteri preglednejo vse podpore invalidov i vojnih dovic i te se red napravi. Lopert Ana. Bogojina. Pokojnino z Ljubljane so vam že nakazali. Vüpamo se, ka ste jo že dobili. Kovačič Jula. D. Bistrica. Vašo penzijo reši Zagreb, ar je mož bio z Medjimurja. Če občina posvedoči, ka je že tü meo domovinsko pravico, njemi da pokojnino Ljubljana. Žebot Magdalena. D. Bistrica. Mrtelnost moža morete taki v Ljubljano poslati. (Pod št. 15,104/21, dani odgovor.)
Štefan Huzjan
mehaničar
Dolnja Lendava hižna št. 63.
Ponüja mašine za
šivanje na malo i velko, vsako
vrstne za ženske i moške.
Slovenci z staroga vogrskoga kraja! Pristopite k pomožnomi drüštvi
„SVETI KRIŽ“ v Chicagi III.
Drüštvo plača 7 dolarov skoz šest mesecov, po šestih mesecah pa 3 dol. 50 centov betežnim svojim kotrigam na tjeden. Za mrtvov kotrigov pa plača 300 dolarov.
Plačüvanje odstrani drüštva se začne za 3 mesece, po vstopi če se pripeti beteg, včasi pa če pride smrt. Za to dobroto drüštvi kotrige plačajo samo eden dolar vstopnine ednok samo i članarine vsaki mesec 75 centov. Sprijmejo se moški i ženski spol od 16 let do 50. Vodstvo drüštvo je sledeče: predsednik Törnar Ivan, podpredsednik Markoja Ignac, paziteo računov Horvat Števan, vsi trije z Črensovec, tajnik Lebar Ivan, računovodja Gjörek Mihal, oba z Hotize, blagajnik Zver Matjaš z Polane, paziteo drüštva Markoja Ivan z Bistrice, odbornik za betežnike Černjavič Ivan, paziteo računov Raj Jožef, oba z G. Bistrice, vratar Franc Riznar z Štajara. Zglasite se vsi na 957. W. 18. th. Str. pri g. Črnjavič Ivani.
Vsi Slovenje v to drüštvo!
Tisk . E. Balkanji Dolnja Lendava.