Poštnina plačana v gotovini. LETO V. LJUBLJANA, 15. 0K103RA 1927. STEV. 41. HAbočnina-zajvcosla-VllO ČETRTLETNO DIN §5- CEL0LeTN0DlN60/ZA INOZEMSTVO 1EDODATI POjTNlNO/OOLASIPO cenikv/ POSAMEZNA STEVILKA PO DIN I 50 POŠT. ČEK. RAi 13.188 VREDMliTVOlNVPPAVA VVČITEL1SKITISKARN1/ 'ROKOPISI • JE • NE -vr A-XAlO / ANONlHNl-DO-k ‘PlSl * JE * NE • PRIOBČV -k lElO/POfTNlNAPU-!P XANA V*GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 90«. Proti intrigam! »Radikalijo, radikalijo, živ te Bog ubio!« Končno je izpregovorila i demokratska omiadina in dokazala, da so bile naše nanjo stavljene nade upravičene. Polna idealizma in vere v Potrebo zmage jugoslovenske demokracije je dvignila svoj glas in odločno zahtevala od vodstva Demokratske stranke, da brez pomišljanja izvede akcijo za popolno ujedinjenje demokratov obeh kril, ki bodo zmožni nato povesti zemljo na pota, ki bodo vedla do Velike Jugoslavije, države reda, dela in miru ter čuva-rice samostalnosti balkanskih narodov. Pokazala je, da je doumela globino pomena historičnega momenta, katerega doživlja danes jugosloven-ska demokracija in podprla z vsemi silami vodjo Ljubo Davidoviča, ki je s svojim zadnjim govorom energično prekrižal temne načrte pognane reakcionarne klike, ki hoče samo izrabiti danes še čisto demokratsko zajednico, nato pa jo zavreči in streti kot najopasnejšo nasprotnico. Po dogodkih, ki se odigravajo te dni v prestcjlici, smo napredovali ponovno znatno k ustvaritvi fronte poštenih in naprednih elementov, ki bodo končno obračunali z radikalno stranko, to šibo božjo Jugoslavije. Na delu pa so mračne intrigantske sile, ki hočejo za vsako ceno ohraniti krmilo države v rokah radika-lije, ali točneje grupe korifej, ki so znale v pravem trenutku izrabiti zamotano situacijo v radikalnem klubu po Balini smrti in ustvariti v njem situacijo, da so danes razni Velja Vukičeviči, Uzunoviči, Srskiči in če hočemo že tudi Korošci le še lutke, ki morajo tako plesati, kakor jim ukazujejo zakuMsni »močni faktorji. Da li bodo v tej nameri uspele, to pa leži v rokah onega faktorja, ki ga posredno označujejo kot inau-KUratorja »osebnega režima« in napovedane »četrte partije«, ki naj bi Pokrenila novo ero dela in reda v zemlji. In na tega faktorja se obračamo sedaj, ko ie zemlja v nevarnosti, da bo ponovno izročena v eksploatacijo političnim nazadnjaškimi tipom, ki so protizakonito 'in z nasiljem sedli narodu na grbo. da temečjito premisli preje, kot izreče usodni odlok« Priznamo, da so poklicni politiki v poslednjih letih do dobra zaigrali vse zaupanje in osramotili demokracijo do temelja in da razmere kličejo po železni roki, ki bi uravnala tek našega parlamentarizma. Upoštevati pa je potreba pri tem, da so bili baš radikali oni. ki so vsled razrovanega stanja radikalnega klu- ba, kjer tvori sleherna desetorica svojo frakcijo, največ doprinesli k sedanjim obupnim, razmeram in de-lanezmožnosti vsakega parlamentarnega zastopstva. Zbog tega bi bilo več, kakor usodno po vseh bridkih izkušnjah dajati meč in vlast še enkrat v njihove roke, ki so tudi danes po Ve-!j.inem čiščenju konglomerat afarU stov in političnih špekulantov, katerim so interesi zemlje deveta briga, njih subjektivni pa vse! Krogi, ki danes forsirajo ponovno radikalno samovlado, vedo, kaj hočejo, saj so nanjo navezali svojo usodo. Nikakor pa ne gre, da bi se z usodo radikalne stranke istovetila usoda države in njenega predstavnika. Treba je pomisliti, da ni preteklo deset let. ko ie bila zavoljo spasenja radikalne stranke izrečena na solunskih položajih obsodba nad cvetom najboljših srbskih oficirjev, ki so predstavljali sllavo in ponos srbske vojske in da ne gre danes znova ubiti polet jugoslovenske demokracije, kot | zadnje rezervte zemlje na ljubo kratkodobnega podaljšanja neminovno na smrt obsojene radikalne partije. Žrtev v Solunu je bila dovolj strašna in ne daj Bože, da se še enkrat ponovi v reprizi ta vnebovpijoča daritev, po kateri bo gotovo samo eno in to je popolen debacel. Radikalom je odzvonil navček in zato nai ležejo v črno temo pozabljenja! V eni hiši ni mogoče gospodariti reakcionarjem in (revolucionarjem! Enkrat so revolucionarno orientirani jugoslovenski demokratski elementi podilegli, ker so reakcionarjem pomagale tuje sile, ki so hotele glavo najčestitejšega Ju-goslovena za omogočenje pogajanj z Avstrijci v dosego separatnega miru. V drugič pa borba ne bo tako lahka., ker je danes koncentrirana fronta jugoslovenskih revolucionar- no demokratskih elementov pripravljena na vse in na domači zemlji, kjer ni tujerodnih žandarjev in solunskih zaporov. Čika Ljuba govori danes v imenu armade milijon Jugos!ovenov in težko onemu, ki ga meri z običnim vatlom za politične izjave in računa še vedno s premisami, ki so se izkazale za absrfutno pogrešne!! A. V. varstvena .ZNAMKA JkkolJ PLETENINE STO ZNAMKO SO NAJBOLJŠE! LISTEK, t Br. Milan Ciganovic. Jugoslavija ne potrebuje več sinov, ki so sanjali o njej v svoji mladosti, ki so žrtvovali za njo moč mozov in ki so s svojo krvjo zaznamovali njene meje. Pozabila je zemlja na nje, kj so njej na ljubo zavrgli vse radosti življenja in svoje vitež-ko žrtvovanje ovekovečili v pesmi: Naša je majka Šara planina naša je ljuba puška martinka naša su deca sitni fišeei. Oni, ki niso postali žrtev sovražnikovega svinca in jekla, so v tej ^srečni zemlji dočakali sarmi bo-tostno razočaranje. O Gavrilu Principu se sme govoriti samo še-p®taje in oblasti skoro žele skriti nJegov grob, kakor so onega Alijama. Revolucionarna misel, iz katere je vzniknila naša zemlja in svoboda, postaja danes strašilo reži-movceni. In oni, ki so bili njeni pr-^‘Jboritelji, smejo danes samo še v emnih nočeh na ulice te države. IV. kongres vseh Orjun v Zagrebu. V nedeljo, dne 9. oktobra se je vršil v Zagrebu težko pričakovani IV. kongres vseh Orjun, na katerem se je imelo potegniti črto pod dosedanje aktivne in pasivne postavke dela Orjune in naznačiti smernice bodočega udejstvovanja organizacije. Po načinu debate in sprejetih sklepih je kongres gotovo eden najvažnejših ter bodo posledice njegovih zaključkov odjeknile gotovo v krogih v in izven Orjune, ki ostaja i v bodoče koncentrična točka mož, katerim je blagcr in dobro nacije vse in ki ne bodo premišljali z vlse-mi sredstvi braniti in varovati krvavo kupljene narodne tekovine. Kongres sam je otvoril točno ob 10. uri veliki čelnik vseh Orjun brat inž. Marko Kranjeo. ki je v svojem govoru opozoril številno prisotne delegate na resnost in globino pomena kongresa, od katerega zavisi bodoča usoda nam vsem tako drage in ljube Orjune. Po podčrtanju opasnega momenta, v katerem se nahaja danes zemlja zbog zunanjih neprijateljev, kateri predvodi zakleta sovražnica Italija, ki ne pomišlja posegati po najkriminalnejših aktih, da bi nas uklonila, je prešel na podrobno poročilo o izvršenju naložene mu reorganizacije Orjune. Poročilo o reorganizaciji in statistika, katero je predočil zborovalcem kažeta, da bo potreba v Orjuni sedaj mnogo dela, da se marsikaj popravi in renovira. Jedro poročila pa je bila ugotovitev, da je Orjuna zmožna in sposobna za nadaljnji samostojni obstoj. Po govoru je otvoril br. Marko, ki je istočasno i predsedoval Kongresu, debato in podal prvo besedo predsedniku Orjune Beograd, agilnemu br. dr. Miodragu Dimitrijeviču. Ta je prečita! dobro stilizirani in premišljeno izdelani memorandum Orjune Beograd, ki izlaga smernice zamišljene za bodoče delo in ravnanje organizacije. Memorandum je naletel na po polno razumevanje vseh prisotnih in ^bo gotovo doprinesel k načinu določitve nove taktike Orjune. Za njim je povzel besedo delegat severodalmatinskih Orjun br. Vladko Maček ki je predočil velik pomen prečiščenja vrst Orjune in opozoril na velike tradicije Orjune in veličino žrtev, ki zahtevajo od nas samo eno: »Zma- gati ali umreti!« Njegov mladostnega žara prepfljeni govor je oduševil vse navzoče, da so mu enodušno pritrjevali. Z ozirom na njegov govor je povzel zopet besedo br. Marko. ki je naglasil, da moramo Oriunaši pričeti že enkrat z realističnim gledanjem na svet in razmere take. kakršne so. Z našim do neba segajočim idealizmom in fanatizmom za-divljujemo sicer mnoge, ali masa ostaja flegmatična in izreka svoje poverjenje še vedno politikom kova dr. Laziče Markoviča in pušča na cedilu njene prave prijatelje in borce, kot so dr. Krulj in mnogi drugi, ki so zaman pričakovali, da se je narod po dosedanjih tegobnih izkušnjah izmodril. Uroš Bjelič. delegat šumadijskih Orjun. katerih voditeij inž. Miloš Radojlovič ni mogel osebno prisostvovati Kongresu zaradi njegovega govora na mitingu Narodne odbrane, je osvetlil vse težave, s katerimi se morajo boriti šu-madijske Orjune, ki pa hočejo delati in postati vredne vrstnice ostalih posestrim v zemlji. Po govoru brata Uroša Bjeliča je stopil pred delegate br. dr. Ljubo Leontič. Označil je dve mišljenji, ki pre-vladujeti na Kongresu. Na eni je realistično gledanje brata Marka, ki govori na podlagi izkušenj dolgoletnega praktičnega delavca v Orjuni. na drugi pa stališče br. Mačka, kot človeka mladosti, ki šele vstopa v pokret. Sporedno koraka i brat dr. Dimitrijevič, ki je poln optimizma* kakor sem bil jaz, ko sem se posvetil delu v organizaciji. Toda naj bo gledanje na položaj Orjune kakršnokoli, v enem smo edini vsi, to je, da mora Orjuna obstojati i v nadalje in da je potreba ubrati sedaj nova pota po analiziranju situacije v kateri se nahaja. Orjuna si je stavila velike naldge in za njih izvršitev je bilo potrebno velikih momentov in dolgih epoli pripravljalnega diela. Vodstvo Orjune je imelo najboljši namen in volje postavljene ctlje čimpreje doseči, toda sile s katerimi je razpolagalo, niso pri vseh naporih zadostovale in sedaj je razočaran marsikdo, ki je polen mladostne fantazije krčil Orjuni pot v prvih redovih njenih bor- cev. Izkazalo se je kot že tolikokrat, da je programe lahko pisati in za-mišljevati, tJda dokaj težje udejstvovati, Program Orjune zahteva dela generacij in če ni le ta ustvarjen pa je doseženo eno in to je ustvarjen je tip Orjunaša, ki je tudi obenem glavni postulat zahteven da obstoji Orjuna i v naprej brez ozira na število njenih članov. Orjunaši stojimo ta hip na pre-važni in sodbonosni razkrsnici. Zato moramo ta hip zavreči vsako fra-ziranje, ki upaljuje samo trenutno in pogledati resnici v oči, ki ni naklonjena verbalizmu in poeziji, kateri odslej ne sme biti mesta v Orjuni. In ob tej priliki moramo ugotoviti i to, da je treba z žrtvovanjem ekonomično postopati, ker nič ni lažje, kakor ustvariti v tem narodu do-jem. da smo mi samo društvo artistov, ki kažejo kako znajo brez strahu umirati. Žrtve so večno lepe in stati morajo na piedestalu, ki se dviga nedogledno visoko nad povprečno vsakdanjostjo. Toda žrtve niso cilj. nego* samo sredstvo in ker smo preneekonomično žrtvovali, smo izgubili baš najboljše ljudi in z njihovo izgubo povrcčili krizo, v kateri se danes nahajamo, ko naše vrste pogrešajo padlih voditeljev. Vprašanje, ki je povzročilo v Orjuni največ debat je bilo njeno razmerje napram partijam preko katerih ne more. ker so njeni člani vo-lilci. Danes je položaj tak, da je treba računati s političnim stanjem in končno obračunati z našo tako priljubljeno frazo o van in nadpartij-skem stanu Orjune. Orjuno kot organizacijo je treba depolitizirati in povleči iz sedanjega vrtinca, njeni člani pa naj vstopijo v iugoslovensko orientirane partije, ki jih je treba v interesu nacije in zemlje pošteno in-filtrirati z orjunaštvom. če hočemo, da bodo zmožne povesti Jugoslovijo lepšim dnevom nasproti. Zlo je danes vstopati aktivno v politično borbo. Še večjo zlo pa je pasivno motrenje, s katerim direktno pomagamo separatizmu. Priznam, da je za nas dobro samo to, kar hočemo sami, ali z dejstvi je treba računati in se odločiti za manje zlo. „ Orjuna kot celota naj ne sodeluje v politični borbi, a posamezni Orjunaši, ki se čutijo sposobne za politično partijsko delo na vsak način, ker ne gre radi dogmatizma izrivati iz Orjune najboljše njene sile. V tem oziru smo napravili s poznanim beograjskim sklepom že dovelj škode in bi bilo ponovno njegovo apliciranje nadvse škodljivo. Dalje je govornik plediral i za poglobljenje stikov z ostalimi nacionalnimi organizacijami, ki so po prepričanju enakomisleče Orjuni. Za govorom br. dr. Ljube Leon-tiča, ki je končal z zagotovilom, da ostane vedno v vrstah Orjune. kot Bili so dnevi, ko je bila ponosna na Milana Ciganoviča njegova zibelka Bosna, kot majka Srbija. Vztrepetala so srca mladih revolucionarjev v ponosu, ko je močno in silno čmo-žolto cesarstvo zahtevalo Milanovo glavo za glavo prestolonaslednika. Srbija je tedaj stopila raje v boj, kakor da bi izdala one, ki so iskali v njej zatočišče. Ko pa je napočila svoboda, pa je nastopila ura robstva i za njega, ki je bil utrujen od ran in večnih borb. V planinah stare Srbije, ki so gledale njegove napore, daleč proč od hruma liferantov in špekulantov je oral neplodno zemljo in se bori za košček kruha. Ko je ob odmoru po napornem delu legel na s krvjo prepojeno zemljo v krogu svoje nepreskrbljene dece in bolestne majke, je uprl oči v nebo in razmišljal, kaj je zagrešil, da se mora skrivati kot divja zver in da ii ga res preganjalo zavoljo tega, ker je pomagal ukloniti e'avo Frana Ferdinanda, tega največjega krvnika našega naroda. Umrl je Milan. Ni pa mogel razrešiti zagonetke, čemu ga gonijo v državi, katero je sam pomagal stvoriti, tako kakor krvava Avstrija. Ali, kakor je pozabila nanj zemlja domača, tako pa nas je še, ki ga nismo pozabili in ga tudi v bodoče ne bomo. IVO BERŠČAK: Misli k skupščini družbe sv. Cirila in Metoda v Mariboru. Pred vojno je bila ta družba važna narodna institucija in razširjena med najširšimi plastmi naroda. Danes je zanimanje za njo padlo in se število članov krči. Zakaj? Vzroki niso daleč, samo treba jih je poiskati na pravem mestu. Najbrž ne bo med zadnjimi tudi ta, da se zdi družbeno vodstvo ljudem nekako »hau-te«. Na skupščini sami sem ta utis dobil tudi jaz. Zato sem se — poznavajoč take prilike — prijavil k besedi takoj po tajnikovem poročilu. Moje besede niso veljale samo delegatom skupščine in odboru, marveč tudi javnosti, ki na skupščini ni bila navzoča. Zakaj ni časopisje ničesar omenilo o tem. ne vem. Ne gre se za to, kdo govori, ampak kaj in kako govori. Omenili naj bi vsaj glavne misli, pa inakari »nekega Primorca« — saj ravno berem, da se vrši v Zagrebu konferenca jugoslovenskih škofov. Ali bi morda škodilo, če se jih opozori na oni del mojih izvajanj, kjer sem apeliral — z ozirom na Primorje in Koroško — na družbo, naj se zavzame tudi za slovansko bogoslužje?! Čemu briskiranje takih izjav? Ali je to v duhu sv. Cirila in Metoda? Ali nista mar onadva ravno vsled tega žela take uspehe, ker sta učila ljudi moliti Boga v materinem jeziku? Gospoda, čas je hitrejši od Vas! Prepričan sem, da se bo to zgodilo, pa tudi morda proti Vaši in volji onih. ki zagovarjajo latinski »misticizem« bogoslužja! Gospodi družbin tajnik.