SJ/jt&eaojtt
vfA3D
f~'/u&Či€G cz.
OMOVI MA
A »• J	^ v •> v,r
Amuic&h in s^mrr
fOR€f©^ IN L4N©UAG€ OHU
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 22, 1965
SLOV6NIAN
MORNING NCWSPAPSJfc
ŠTEV. LXIII — VOL. LXIII
Novi grobovi
Frances Krajewski
Po dolgi bolezni je umrla v soboto na domu svoje hčerke Mrs. Clara Slapnik, 28762 Eddy Rd., Willoughby Hills, O., 80 let stara Frances Krajewski (Cie-rent) s 1321 E. 65 St, roj. Vidic v Ljubljani, od koder je prišla sem leta 1904. Bila je žena pok.
Dosedanje Mw IM
v vieSnamsšcšh issjil
Število mrtvih in ranjenih a-nferiškifa vojakov je začelo v zadnjih mesecih naglo rasti. Največ žrtev imata armada in letalstvo.
WASHINGTON, D.C. — Narodna obramba poroča, da je' ciwaicia. mati Mrs. Josephine |}Q,gg in. načrte
ihiela od 1. januarja 1931 do
1- februarja 1935 v vietnamskih v°jaških operacijah sledeče iz^ gube; mrtvih je bilo 142 oficir-lev in 116 vojakov, ranjenih je kilo 773 oficirjev in 850 vojakov. Na drugih posledicah je umrlo 48 oficirjev in 71 vojakov. Naj-k°Ij je seveda prizadeta arma-^a! nanjo odpade nad 80% vseh 12gub; za njo pride vojno letalstvo, dočim nimata vojna mor-narica in marini skoraj nobe-pomembnih žrtev.
Kar je pri nas le malo znano, le ^elja Pentagona, da pošilja v 'lužni Vietnam večinoma le ta-e vojake in oficirje, ki se sami ^ijavijo. Takih kandidatov je toliko, da je treba za Viet-jHm mobilizirati le malo voja-S ‘*ga osobja. Kandidatje se pri-SKšajo iz najrazličnejših nagi-.. V- Nekatere vleče želja po do-2Ketjih, druge vlečejo plače, ^nogi iščejo tudi prilike za hi-napredovanje. Največji del ^Ših vojakov v Vietnamu ob-iz. strokovnjakov, ki naj bi ’-Rili kot vojaški inštruktorji. e Potreba jim nalaga tudi dru-
P dolžnosti. Na splošno pa ne tožijo
ftiori
Kina noče razgovorov S8itai J«	«.
_____	BasledsivH v vstisivi ZDA
Glasilo Kitajske komunistič- WASHINGTON, D.C. — Se-, ne partije v Peipingu za-nat ie v petek odobril z 72:0, vrača vsako misel na raz- predlog dopolnila k zvezni usta-, govore o končanju gveril- vi ° imenovanju novega pod-! ske vojne V Južnem Viet-,1 predsednika v slučaju smrti; namu.	'predsednika in načrt o tem, j
j kdaj naj podpredsednik prevza-j HONG KONC. - Komuni- me'0c%4n% za .„dst% de.
stična Kitajska smeši vse pred- žele; če postane precJsednik ne-1
„ r	, loge in riučrte za razgovore, ki spoSOlben za izvrševanje svojih
Ferguson, Mrs. Fay Mmtz (i^al.),;naj bi koncaii sedanjo vojno v na,j00.
'Louisa Clerent, pok. Mrs. Molly J Vietnamu. Trdi, da bi Združene °
Tomazin, Mrs. Clare Slapnik in Mrs. Barrie Farone, sestra pok.
Mary Vaupotieh (Vojsak) in Mrs. Jennie Hrastar, stara mati 11-krat in pramati 16-krat. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na St. Clair Ave. v sredo ob 0.15 v cerkev sv. Vida ob deve-vih, nato na Kalvarijo.
Frances Novak
Umrla je 77 let stara Frances Novak s 10312 Elmira Ave., žena Antona, mati Frances O’Donnell, Vere Mang in Florence Albright. Pogreb bo jutri ob devetih iz Gorriganovega pogreb, zavoda ha 20820 Lorain Ave. v cerkev v. Richarda ob desetih, nato na Kalvarijo.
države pn takih razgovorih do- gj^ cdobril; pred]videva) da
segle s političnimi sredstvi, kar imenuje pcdpredsednik; ki je
jim ni biio mogoče doseči z vo- prevzel p0sle, predšednika po
jHo'o Si o. V ^ eipingu oO prepri- ^ smry ak popolni nesposobnosti
Cciiii, aa je zmaga^ no.nuniotic-n0vega podpredsednika, ki
nih gverilcev v Južnem Vietna-; ■	T—	e j
°	v	!pa ga mora Kongres potrditi,
mu gotova, vprašanje je le se
o nevarni službi, jih bolj
čet
nezanesljivost vietnamskih
fen pomanjkanje discipline ^6c' domačimi vojaki. Ker se Morejo na nikogar zanesti, 1 Mjo tekom bojev z gverilci ^Ugosto kar spboti določevati rafeske in taktične poteze, užba ,v Vietnamu traja pra-^ °Ma 12 mesecev; le tisti, ki s, z družinami, morajo o-dve leti. Podaljšanje roka dovoljeno, toda naše vojaško (j jstvo ni navdušeno za po-Jsanja, jih dovoljuje samo v jjj slučajih. Morala med na-ko^ četami pa ni tako obupna, , narti jo časopisje hoče tupa-Vq^ vnasdkati. Ni tam prijetna pa]aj;ka služba, toda obupavati

111 treba, saj zaenkrat ne, ta-umislijo vojaki in oficirji, ki
gve-
Udeležujejo bojev proti
ucem.
Malta bi rada prišla Vat	v NATO
j6 pKETTA, Malta. — Dokler °tok Malta angleška ko-Vai^’ j® glavno maltsko luko glev, ° obiskovalo ne samo an-lad- 0 brodovje, ampak tudi Se Jte vseh članic NATO. Sedaj b0gjb ^uke vojne ladje NATO liko	kar pomeni zanjo ve-
Ovirij®0sP0darsko škodo, kar po Pač sUv.uuti tudi Anglija: mora bolj globoko v žep, da svoi° bivšo kolonijo. 2apr °, 'i6 malteška vlada sedaj člarist^la NATO za sprejem v Ami.. °- Ker prošnjo podpira
leta
bo
Malta gotovo spre-
bio	živalmi so kosmati sa-
SGsalci.
Vremenski
vetrovno, naletava-
li	pripravlja
:m k^iipesiie milim
SANTIAGO, Čile. — V čilen-ski republiki bodo 7. marca kongresne volitve. Zanje vlada v vsej Latinski Ameriki zato veliko zanimanje, ker se bo na njih ■ okazalo. koliko pristašev ima stranka sedanjega krščansko-de-mekratskega predsednika Frey-ja. Sedaj ima med 147 kongresniki samo 28 pristašev, računa pa, da jih bo pri volitvah podvojil. Ker pa tudi ne bo zadostovalo za večino v Kongresu, se bo naslonil na liberalno stranko, M je z njo že sedaj v koaliciji.
Zanimanje vlada tudi za sedaj največjo stranko v Kongresu: radikalno, ki ima v sedanjem zasedanju 37 kongresnikov. Radikali, ki predstavljajo zmerno desnico, so se zadnje čase povezali z vsemi levičarji (sccijali-sti, komunisti itd.) in tako onemogočili Freyju vsako napredlo zakonodajo. Imeli so namreč večino, in ravno to večino jim bo skusil Frey razbiti pri prihodnjih volitvah. Politični opazovalci pravijo, da to ni ravno nemogoče. Frey namreč zadnje čase zelo spretno plava med levo 'n desno in tako kvari račune levičarskim strankam in strujam.
čas, kdaj bo dosežena.
Uvodni članek v uradnem glasilu Kitajske : komunistične partije zatrjuje, da gverilske vojne v Južnem Vietnamu ne more biti konec, dokler se Združene države od tam ne umaknejo.
Pisanje uradnega glasila rdeče Kitajske je iznenadilo one, ki so zatrjevali, da obstoji tako v Hanoju kot v Peipingu razpoloženje za obnovo konference v Ženevi, ki je leta 1954 končala boje med Francozi in od Kitajske podpiranimi komunističnimi ‘osvobodilnimi borci”. Sodijo, da je hotela rdeča Kitajska na ta način zadržati Severno Korejo in Južni Vietnam pred kakršnim koli sodelovanjem s Sovjetsko zvezo pri poskusu mirnega končanja vojne v Vietnamu.
Naša administracija se večkrat rada izmakne resnici
WASHINGTON, D.C. — Izmikati se resnici pomeni ali molčati ali pa dajati dvoumne odgovore. Obeh načinov se naša administracija rada poslužuje tudi takrat, kadar za tako taktiko ni prav nobene potrebe. Zadnje dni so se časnikarji par-krat pritožili v tem pogledu.
Najprvo sc morali sami dognati, da so rdeči gverilci pri napadu na našo vojaško taborišče Pleiku rabili ameriške metalce min. Administracija tega ni hotela dolgo priznati. Prav zatem so pa časnikarji ugotovili, da so komunisti rabili pri tem tudi ameriške mine.
Tudi o tem je administracija molčala, dokler ji niso časnikarji povedali, da so to mine, ki so jih Kitajci na nek način dobili še v korejski vojni in jih “za vsak slučaj" držali v zalogi. Sedaj so jim pri Pleiku prišle Daleč na vzhod	prav. To je obenem tudi dokaz,
RIO DE JANEIRO, Brazil. — da Peiping podpira vietnamske Najvzhodnejša točka Južne A-j komuniste, kjer le more. Le po-merike leži nekako 2,600 milj (čemu potem naša administracija vzhodno od mesta New Yonka v | skriva take res ne posebno važ-Združenih državah.	ine novice?
Isto velja tudi za slučaj, če podpredsednik umrje pred dokončanjem svoje poslovne dobe.
Predlog za dopolnilo zvezne ustave mora potrditi z dvetret-jinsko večino še predstavniški doma, nato pa mora biti odobren od zakonodaj tri četrtine vseh držav, članic Unije. Šele nato postane veljaven del zvezne u-stave. Trdijo, da ima sedanje dopolnilo dober izgled na sprejem in potrditev.
Castro bo moral Moskvi plačevati dolgove
WASHINGTON, D.G — Med Moskvo in Castrom so zaključena pogajanja, ki so uredila plačevanje Castrovih dolgov, obenem pa tudi blagovni promet za letošnje leto. Radijska poročila o obeh pogodbah so skopa, ne dajejo podatkov. Vendar je iz njih jasno, da bo moral Castro plačati tekom prihodnjih petih let okroglo pol bilijona dolarjev v enakih letnih obrokih. Seveda ne v gotovini, ampak v dobavah kubanskega sladkorja.
Ker v pogodbah ni govora o podporah, jih Castro verjetno ni dobil. V trgovski pogodbi je promet ocenjen z zneskom $650 milijonov in obsega kakih 335 predmetov, ki jih bo Moskva dobavila Kubi. Največje postavke so naftni proizvodi in industrijske surovine ter rezervni deli za strojno opremo.
ČRNI SKRAJNEŽ MALCOLM X JI BIL VČERAJ UMORJEN
Malcolm X je bil eden od vodnikov črnega gibanja, ki se je zavzemal za uveljavitev načela ‘ zob za zob?’ v boju za črnsko enakopravnost. Do leta 1963 je bil med vodniki “črnih musli-manev”, nato pa je bil iz te organizacije izključen in je začel pripravljati svojo lastno. Včeraj ga je skupina črnih nasprotnikov ustrelila v dvorani v Manhafctanu, ko je ravno začel svoj govor.
NEW YORK. N.Y. — Oblasti raziskujejo ozadje vče rajšnjega umora Malcolma X, vodnika črnih skrajnežev, ki zagovarjajo uporabd sile v boju za civilne pravice. Malcolm je ravno začel svoj govor v neki plesni dvorani gornjega Manhattana, ko je skupina njegovih črnih sovražnikov iz ozadja pridrla v ospredje dvorane in začela streljati vanj. Napadalci so nato naglo pobegnili iz dvorane med splošno zmedo in kričanjem “Pobijte jih, ne pustite jim uiti!" Pred vrati jih je policija, ki je bila tam v pripravljenosti za slučaj izgredov, prijela. Od prijetih so obdolžili 22 let starera »črnca Thomasa Hagana, da je oddal smrtonosni strel, ki je končal življenje Malcolma.
Thomas Hagan naj bi bil po
izjavi policij, kapetana Paula ;vrst° šele prihodnje leto. Torej Glaserja ustrelil Malcolma iz!bo De Gaulle kandidiral, tako
/z Clevelanda in okolice
Argentinski komunisti .ponujajo koalicijo pero-nistom
BUENOS AIRES, Argent. — Prihodnji mesec bodo delne kongresne volitve tudi v Argentini. Politična ugibanja se vrtijo okoli vprašanja, kdo se bo s kom povezal, da dobi čim več poslancev. Zato ni šla mimo neopaženo ponudba argentinskih komunistov peronovcem za skupen nastop pri volitvah.
Vsi bodo
log rekle posamezne peronovske tovanji
prižagane dvocevke. Tekom napada in bega je bil ranjen s strelom iz pištole od enega izmed Malcolnovih osebnih čuvarjev Reubena Francisa. Tega je policija prijela zaradi nedovoljene nošnje orožja.
Policija je prepričana, da je bilo v napad na Malcolma, zapletenih najmanj pet oseb, če ne celo več. Na zborovanju je bilo kakih 500 ljudi. Oblasti sodijo, da je umor posledica notranjega prepira med črnimi muslimani pod vodstvom Muhameda ter med pristaši Malcolma, ki je bil zaradi svoje skrajnosti iz muslimanske skupine izključen, pa je potegnil s seboj tudi del najbolj fanatičnih njenih članov. Malcolm je bil nekaj časa namestnik Muhameda.
De Gaulle ho v decem-bru vendarle zopet kandiral !
PARIZ, Fr. — To je bila pretekli teden glavna politična novica za Francijo. V decembru bodo namreč volitve za francoskega predsednika in ves politični svet je ugibal, ali bo De Gaulle z ozirom na svoja leta postavil svojo kandidaturo. Na zadnji ministrski seji o tem niso govorili, pač pa o možnosti, da bi De Gaulle obiskal bivše francoske kolonije v Afriki.
To je zanj naporna pot. ki bi trajala precej časa. General je
je vsaj zelo jasno namigoval njegov minister za tisk Peyrefit-te po zadnji ministrski seji. V Parizu računajo, da je to nami-gavanje zelo blizu stvarnosti.
skupine.
rekel, da bo šel na pot, toda napeto pričakujejo, kaj kdaj, ni rekel. Ker je pa za lena ta komunističen pred- tošnje leto že preobložen s poln sprejemanjem obi-
■ s,kov, pride Afrika lahko na
Gambija nova samostojna republika v črni Afriki
Pon K3' -K^višja temperatura jo neodvisnost Jci blizu 0.	i Seveda ni r
BATHURST,' Gamb. — Nova republika meri samo 4.000 kvadratnih milj in ima le 316,000 prebivalcev, pa ji je 18. februarja usoda vendarle naklonila čast samostojne afriške države. Pravzaprav bi morala biti del senegalske republike, pa je to preprečila zgodovina. Ko so namreč Francozi ustanovili svojo senegalsko' kolonijo, so se v ta posel hitro vtaknili še Angleži in ustanovili malo kolonijo Gambijo, ki se je zarila v senegalsko ozemlje kot žebelj v les. Ako bi bili preje obe koloniji \v eni roki, bi bili gotovo združeni v eno samostojno državo. Ker , sta pa imeli vsaka svojega gospodarja, sta dobili vsaka svo-
i Seveda ni manjkalo pamet-
nih glasov, ki so že preje svetovali, naj se obe koloniji združita v eno samostojno republiko, toda pamet ni zmagala, zmagala je nestrpnost med Anglijo in Francijo. To ima lahko zelo neprijetne posledice. Ako ostane Gambija samostojna republika, bo prišla v skušnjavto, da nudi pribežališče senegalski politični opoziciji. Tudi v Senegalu imajo namreč svobodno demokracijo po afriškem vzorcu: opozicija mora biti vsak trenutek pripravljena, da zbeži na tuje, ako hoče ohraniti vsaj osebno svobodo.
Da Gambija ni zmožna za samostojno življenje brez velikih žrtev na račun življenjskega standarda, je pokazala že pred svojim rojstvom, že takrat je
imela namreč avtonomijo; no-i vanju. Tuje goste sprejema v
tranja uprava je imela svoj proračun, ki se je redno zaključeval s primanjkljajem. Zato je Anglija morala pristati že pred rojstvom nove republike, da bo vsako leto krila primanjkljaj, ki bo predvidoma znašal povprečno milijon dolarjev. Ves proračun se suče okoli $5 milijonov, promet v zunanji trgovini je pa vreden v srednjem $7-9 milijonov. Izvoz kolonijal-nega blaga krije za silo uvoz predmetov vsakdanje potrošnje.
Kot je revna dežela, tako je revna tudi vlada. Ministrski predsednik D. K. Jawara, ki je bil preje edini živinozdravnik v deželi, ima sedaj letne plače $7,400. Živeti pa mora z ženo in tremi otroki v trisobnem stano-
bivši guvernerjevi palači. Ve, da je njegova republika obdana od vseh strani od Senegalije; zato je tudi takoj sklenil začasen dogovor z njo, da olajša vsaj dnevni obmejni promet s potniki in blagom. Morda bodo ta pogajanja dala tudi povod za združitev obeh republik. Za novo republiko so v Afriki tudi že sestavili ime: Senegambija!
Nova republika bo seved^ o-stala v britanski imperij alni skupnosti, škili pa tudi čez Atlantski ocean v New York, od-! nosno v Združene narode, ako bodo takrat še toliko pri moči, da bodo lahko sprejemali še nove člane. Takih, kot je Gambija, se gotovo ne bodo veselili.
Republikanci se jezijo nad USI A filmom o Ken-nedyjevi administraciji
WASHINGTON, D.C. — Federalna informacijska agencija USIA ima med drugim tudi nalogo, da obvešča tujino tudi potom filmov o vseh važnih dogodkih v naši deželi. V okviru filmskega programa je tudi sestavila film o zgodovini Kenne-dvjeve administracije, ki traja celih 85 minut. Predvajati se pa sme samo v tujini. Ako bi ga administracija hotela predvajati pri nas doma, si mora izposlovati pristanek Kongresa. Hotela ga je sedaj dobiti za ta film, pa so se republikanci uprli.
Trdijo, da film vse preveč poveličuje Kennedyja in njegovo upravo, zato pa parkrat kar hudobno zapostavlja Eisenhower-jev režim. Republikanci seveda ne bodo prodrli s svojo kritiko, je v Kongresi! preveč demokratskih senatorjev in kongresnikov, ki si republikanske kritike gotovo ne bodo vzeli k srcu in izglasovali potrebno dovoljenje.
Zadnje vesti
PASADENA, Calif. — Vesoljsko vozilo Ranger S je v soboto doseglo Luno na predvidenem mestu, ko je preje preneslo nazaj na Zemljo vrsto posnetkov Lune.
TUY HOA, J. Viet. — Vladnim četam se je posrečilo odkriti in zaseči preko 80 ton orožja in vojnih potrebščin, ki so jih pripeljali iz Severnega Vietnama sem za rdeče gverilce. To je doslej največji vojni plen te vrste. Med drugim je bilo preko 1000 pušk kitajskega in ruskega izdelka z velikimi količinami streliva.
SAJGON, Juž. Viet. -- Vojaški upor proti gen. Khanhu pretekli petek se je ponesrečil, toda mladi generali, ki so doslej podpirali Khanha, so tega včeraj odstavili kot poveljnika o-boroženih sil in mu predložili, naj odide v tujino. Med tem je prišlo do nesoglasij med njimi samimi in Khanh je še vedno v Vietnamu, če se le položaj
Washington o v rojstni dan—
Danes je Washingtoncv rojstni dan in so vsi zvezni, mestni, okrajni in državni uradi zaprti. Pošte ne bodo dostavljali. Zaprta je tudi večina javnih šol. Razstava grafike—
Razstava grafik kiparja Franceta Goršeta, ki je bila napovedana za 19., 20. in 21. marec v Baragovem domu na St. Clair Avenue, je prestavljena na 26., 27. in 28. marec 1965.
Popravek—
Pok. John Muniza z Edna Ave. je zapustil sinova Johna in Maria ter ne brata, kot je bilo ponovno napačno objavljeno.
Zadušnica—
Jutri ob 7.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Emila Murgela ob 5. obletnici smrti. Razstava znamk-—
Lakewood Stamp Club prireja prihodnjo soboto in nedeljo v Lakewood City Hall Auditorium na 12650 Detroit Ave. razstavo znamk, na kateri bodo kot posebne zanimivosti znamke o nesreči Zeppelina, zbirka poštnih Kart Kolumbije in zbirka znamk v spomin dogovora o odprtju kitajskih pristanišč. Vstop je prost, vsa javnost vabljena!
Vežbanje za nov posel—
Zvezna vlada je iz sklada za “boj proti revščini” dala socialnemu oddelku uprave okraja Cuyahoga 5.7 milijonov dolarjev za vežbanje 2,400 nezaposlenih očetov in 600 nezaposlenih mater, ki žive od javnih podpor, za nove službe. Program bodo začeli izvajati 1. marca letos. Veliko zanimanja—
K zasliševanju o načrtih novega zakona o vseljevanju je prišlo zadnjo soboto kar kakih 80 zastopnikov raznih ustanov in organizacij. Velika sodna dvorana v Federal Building (Stara Pošta) na Public Square je bila že ob pol desetih zasedena. Od slovenskih ustanov in organizacij so bile-zastopane: Liga KS A, Baragov Dom, Slovenska Pristava in Ameriška Domovina. Svoja stališča glede novega zakona je povedalo kakih 25 poklicnih zastopnikov. Zasliševanje js vodil sam kongresnik Michael A. Feighan, vprašanja pa sta stav-ijala tudi Edward O’Connor, šef urada pododbora za vseljevanje in Mr. Corsi, referent v uradu kongresnika Feighana.
Seja—
Klub slovenskih upokojencev v Newburghu ima v sredo ob dveh popoldne redno sejo v SND na E. 80 St.
Požar pri Forest City Material—
Okoli polnoči je nastal požar v prostorih Forest Cilj'- Material Company na 108 Brookpark Rd. v Brooklynu. Škodo cenijo na okoli 10 milijonov dolarjev.
Mati in dva otroka mrtvi pri požaru—
Mrs. Olivia Wilson, njen 11 let stari sin Michael in 13 let stara hčerka Shirley so našli smrt v požaru, ki je uničil njihov dom na 7299 Free Avenue v Oakwood Village pri Bedfordu, Ohio.
žeja ni prehuda
WASHINGTON, D.C. — Po uradnih cenitvah popije povprečno vsak prebivalec ZDA na leto okoli 42 steklenic brezalkoholnih pijač.
— Valovi na odprtem oceanu znova ne obrne v njegov prid. dosežejo tudi 70 čevljev višine.
■SI\ 'liy£aiSii44
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103

National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 36 Mon., Feb. 22, 1965
Nasprotovanje šolskemu zakonu
Predsednik Johnson dobro ve, kaj pomeni opozicija federalnim šolskim zakonom. Ako so iz njih izključene zasebne, to je v glavnem katoliške šole, se takoj dvignejo katoliški krogi proti njim. Ne morda z debatami v javnosti, ampak po svojih zvezah, ki jih imajo s federalno administracijo in še posebej s Kongresom. Po tej poti so preprečili že nekaj šolskih zakonov, ki so bili sami po sebi dobri, toda niso vpoštevali zasebnih šol. Na drugi strani je pa tudi res, da potreba po večji splošni in strokovni izobrazbi raste tako hitro, da ji javne šole vseh vrst niso kos, ker občine, okraji in države nimajo za take namene dosti sredstev. Federacija stoji torej pred dolžnostjo, da se briga tudi za našo narodno izobrazbo.
Najbolje bi bilo, da bi podpirala kar šolske sisteme, kot so jih ustvarile razmere v posameznih delih naše dežele. Tega pa ne more, ker so v sisteme vključene tudi zasebne šole, predvsem katoliške. To Johnson dobro ve, zato skuša rabiti znani ovinek za podpiranje naše narodne prosvete. Ovinek je v načelu, da je treba podpirati ne šole, ampak dijake, ki so podpore potrebni, neglede na to, kakšne šole obiskujejo. Johnson je zato v svojem sedanjem načrtu o podpiranju prosvete nabral celo vrsto slučajev, kjer federacija lahko podpira po ovinku tudi dijake, ki hodijo v zasebne šole.
Ker bi postalo takoj jasno, da je to samo ovinek, da se obide stališče, da pri nas ustava zapoveduje ločitev Cerkve od države, je Johnson skušal za svoj načrt zainteresirati voditelje posameznih verskih skupin. To delo je naložil tajniku A. Celebrezzu, ki je katoličan in s tem tudi kvalificiran, da se razgovarja odkrito z ameriškimi voditelji katoliške Cerkve. Celebrezze je seveda govoril tudi z zastopniki ostalih cerkvenih skupnosti. Rezultati razgovorov so morali biti zadovoljivi, kajti drugače Johnson ne bi sedanjega zakonskega načrta poslal v Kongres na obravnavo.
Vkljub vsemu temu se je zadnje tedne začela kritika zakonskega osnutka v naši javnosti. Pritisk prihaja iz vseh taborov. Najbolj glasni so tisti, ki trdijo, da načrt nasprotuje duhu naše ustave. Pri tem seveda razlagajo duh ustave tako, kot prija njihovemu stališču do zakona. Ti imajo seveda tudi svoje nasprotnike, ki zopet trdijo, da je treba ustavo razumeti drugače. Vsekakor pa kritika, ki izvira iz tega stališča, ne navaja nobenih vidikov in zato dobiva bolj politično barvo; hoče vplivati na aktivne politike, naj ne pozabijo, kako bi lahko volivci reagirali na njihove kandidature. Predsedniške volitve v 1. 1960 še namreč niso pozabljene, vsaj pri politikih ne.
Močnejši so tisti kritiki, ki ugovarjajo zakonskemu načrtu radi tega, ker je njegova vsebina preveč zameglena-Pravijo, da je besedilo tako sestavljeno, da se da razumeti na vse mogoče načine. Te vrste kritika ima svojo upravičenost, pa tudi svojo razlago. Rekli smo že, da hoče predsednik pomagati naši prosveti po ovinku. Ovinkaste poti pa niso nikoli pregledne. Zato se besedilo zakonskega načrta res ravno ne odlikuje z doslednostjo. Skuša odbrati samo nekaj slučajev, kjer so dijaki najbolj potrebni podpiranja: štipendije, knjige, laboratoriji, prevoz, prehrana tekom pouka itd. Koristi naj pa imajo v teh slučajih dijaki in ne šole.
Cilj te kritike je jasen; zakonski načrt naj dobi toliko dodatkov, kolikor je treba, da bo postal jasnejši in doslednejši. Lahko pa ravno po tej poti postane še bolj zagoneten, Lot je. Vzemimo samo en konkreten sučaj: kdo naj odloča, kateri dijak osebno je bolj potreben podpore. Prošnje bodo prihajale od dijakov iz javnih in zasebnih šol. Kakšno naj bo merilo za presojo posameznih prošenj? Že sedanje besedilo ni posebno jasno ravno v tej točki, morebitni dostavki ga lahko čisto zmaličijo. Kongres stoji torej pred veliko skušnjavo da bi z dodatki in spremembami še bolj zamešal vsebino zakona.
Razume se, da je cela vrsta kritikov, ki trdijo, da zakon predvideva premalo podpiranja, posebno za dijake iz katoliških šol. Njihovi nasprotniki seveda trdijo, da gre ravno v tej točki veliko predaleč in da tako hudo krši ustavno načelo ločitve Cerkve od države.
K besedi se je oglasila tudi skupina “liberalnih katolikov”. Ne vemo, koliko jih je in koliko pomenijo, vendar pa omenjamo njihovo stališče, ker je vsaj originalno, ako že ne prepričljivo. Najprvo trdijo, da bo debata o novem zakonskem načrtu zopet podžgala spore med verskimi skupnostmi, posebno med protestantovsko, katoliško in judovsko. Za kaj takega je ravno sedaj čas najmanj pripraven. Papeži se trudijo, da bi katoličani iskali stike z drugoverci. Stikov gotovo ne bodo poživila, odnosno ustvarjala nova trenja med katoliki in ostalim svetom. Počemu torej priti ravno sedaj s tem zakonom v javnost? Zakonski načrt pomen: torej v gotovem smislu oviro na poti, ki jo želi hoditi Vatikan.
“Liberalni katoliki” trdijo dalje, da ni treba želje vati-
kanskih krogov po živahnejših stikih med katoličani in,c0' ima iti preko ceste kjerkoli J Ko smo bili na ladji, smo še J ljudi, ki niso naročeni na naš ča-ostalim svetom omejiti samo na odrasle; naj se že mladina ne ozirajo se na to, če je na ce- čutili tesno povezanost, ko smo navadi na sožitje z drugoverci. Ako bi se to načelo uvelja-^ti označen prehod za pešce ali se izkrcali, se je družba začela vilo, bi seveda katoliške šole zgubile svoj namen in pomen in bi debata o prosveti zgubila svoj, recimo, kulturnobojni značaj.
Četudi je stališče “liberalnih katolikov” originalno, prepričljivo pa ni do dna. Je nekaj resnice v njem, toda resnico je treba spraviti na stvarna tla. Stališče pa utegne postati v toliko pomembno, da se bodo nanj sklicevali bolj krogi zunaj katoliške Cerkve kot tisti znotraj nje.
Debata o federalnem podpiranju naše narodne prosvete je torej na dnevnem redu. Časopisje je ne bo obravnavalo na široko, zato bo tem živahnejša v Kongresu in v prosvetnih krogih. Upajmo da se bo omejila samo nanje. Drugače bi se utegnilo pripetiti, da bo tudi ta zakon propadel.
BESEDA IZ NARODA
e@JrI stoliSJa m šali demokratskega kl^fsa
|
«|l| !
ttifP
Edward J. Kovačič
ja in z njo brezposelnost. Ker smo imeli dobre in poštene odjemalce, smo skušali pomagati in jih obdržati, četudi je bilo včasih skoraj nemogoče. Kljub vsem težavam smo pričakali konec depresije in povratek boljših časov. Delo se je zopet odprlo in ljudje so začeli plačevati dolgove. Bili so hvaležni za pomoč, ki so jo bili deležni v težkih letih. Tudi midva sva bila hvaležna.
Da sva si res pridobila prijatelje, se je pokazalo 31. januarja letos, ko sva obhajala 50-letnico najinega zakonskega življenja. Prišli so od vseh strani ter nama čestitali in voščili. Nekaterih od teh že nisva videla cela leta in sva bila njihovega obiska še posebej vesela.
Iskrena zahvala sinovoma Johnu in Franku ter hčerkama Josephini in Esteri, ki so nama
ne. Voznik mora lepo počakati, zgubljati. Nekateri so bili sreč-da se pešec spravi s poti. Gorje ni, da so imeli v prekomorskih mu, če bi tega ne storil. Vsled deželah sorodnike, kateri so jih tega se mi zdi, da so tukaj tako preskrbeli z vsem potrebnim. Za strogi, ko človek dela izpit za druge so poskrbele dobrodelne avto voziti, da ga prvikrat sko- katoliške ustanove. Tretji pa so ro nihče ne napravi, celo doma-1 šli na svojo roko, češ, kaj me čini ne. še bolj zahtevni so pri briga skupina. Ti zadnji so na-osebah, ki pridejo iz drugih dr- leteli na naj slabše, ker niso ime-žav Severne Amerike.	|li nikogar, ki bi se bil za nje po-
Prostor, kjer živim, je malo brigal. Naj tu navedem en slu-
na hribu, odkoder je krasen razgled na morje in mesto, kjer ob večerih miglja na milijone luči.
čaj.
V taborišču v Nemčiji je bil z nami tudi neki A. C. Ta je bil Do cerkve, kamor sedaj spada- j vedno n a s p r o ten inteligenci, mo, je kakih 20 minut hoda, z Večkrat je dejal: Ko bom odšel
avto se pa pride v nekaj minutah. Jaz jo prav rada maham kar
od tu, se ne bom nikomur več javil. V Argentino je prišel štiri
peš, doli gre seveda hitro, nazaj mesece pred menoj in mi tu-pa se v klancih korak; malo upi-jdi enkrat pisal. Ob mojem pri-ra. Če verjamete ali pa ne, se hodu v Argentino ga nisem več človek temu privadi. Spočetka našel na poslanem mi naslovu sem morala v klancih parkrat in celih deset let ga nisem ni-
CLEVELAND, O. — Na letni pripravili tak lep praznik. Iskre-seji demokratskega kluba 23. na hvala vsem dragim prijate-
varde, ki v glavnem obsega slovensko senklersko, oziroma šentvidsko naselbino, je bil 25-ič zaporedoma izvoljen za predsed nika Edward J. Kovačič, nekdanji zastopnik te varde v mestnem svetu, nato član vodstva Cleveland Transit System in sedaj zveza med tem in mestnim svetom. Edi se vsa ta leta zanima za življenje te slovenske naselbine, v kateri je bil sicer tudi rojen, skuša pomagati, kjer in kadar le more ter je zato med rojaki, pa tudi med drugimi prebivalci naselja upoštevan in spoštovan. Velik ugled uživa zaradi trdne opore, ki jo ima v svoji domači vardi, tudi med demokratskimi vodniki v mestu in v okrajnem odboru demokratske stranke. K preteklim uspehom iskrene četitke in še mnogo novih uspehov, Edi!’
Za I. podpredsednika kluba je bil izvoljen E. J. Turk, sedanji zastopnik 23. varde v mestnem svetu, ki si je s svojim preudarnim nastopanjem, nepri-strano sodbo in marljivim delom tudi pridobil lep ugled ne samo v mestnem svetu, ampak tudi v splošni javnosti in seveda prav posebno v 23. vardi.
Poleg omenjenih so bili v odbor kluba izvoljeni še: Ulrich Lube kot II. podpredsednik, Edward Jerman kot III. podpredsednik, Albin Lipold kot tajnik, Paula Mensinger kot blagajnik, kot nadzorniki sen. A. Novak, J. Butler in G. Vargo, kot čuvaja pa S. Zyznowski in J. Strmac.
AD
Ijem, ki so naju obiskali in naju tako lepo obdarovali. Ne moreva povedati, kako zelo sva bila vseh vesela. Ni mogoče, da bi mogla to kdaj vsem povrniti, o-hranila pa bova vse v najinih srcih in prosila Boga, naj vsem povrne njihovo dobroto. Naj vam veljajo besede:
Vse mine, le prijatelj zvest ostane,
ki v sreči in nesreči kaže se.
Je kot zlato, kot rožice nabrane,
kot balzam, ki ti lajša vse gorje. <
Vsem najlepše pozdrave hvaležna
John in Marjeta Jamnik
Ookolefna 01@v@Iand-šanka piše h pžiis Kalifornije
Zfatsprifasa §s Esiiva-
EUCLID, O. — Ko na stara leta takole v miru sediva in pre- j čisto posebne vrste, mišljujeva, nama prihaja na misel, kako sva pred veliko leti začela trgovino na St. Clair Avenue med E. 61 in E. 62 St.
Veliko naših prijateljev, ki so bili tudi naši odjemalci, je že odšlo v večnost. Leta 1919 sva opustila trgovino na St. Clair Avenue in odprla drugo na Ivan in E. 222 St. v Euclidu. Ko je naselbina rastla, so se množili tudi odjemalci v trgovini. Dela je bilo dovolj, posebno še, ker so bili otroci še majhni in potrebni oskrbe. Vse je šlo dobro, dokler ni prišla velika depresi-
Redondo Beach, Calif. — Ko ste zadnjič objavili moj dopis, sem prejela več pisem z izraženo željo, da naj še kaj napišem. Zdi se mi, da v tem kraju južne Kalifornije, kjer smo mi, ni dosti Slovencev, zato ni dopisov za Vaš list.
Iz Clevelanda mi pišejo, da je bila tam zima dosedaj dokaj mila, a sedaj so dobili sneg in mraz. človek skoro verjeti ne more, da je v isti deželi mogoča taka razlika v podnebju.
Tu je bilo do srede januarja dva tedna nenavadno toplo vreme, nekaj dni je toplomer kazal opoldne od 80 do 82 stopinj. Se razume, da v takih dneh človeka vleče na vrt in da ni obstanka v hiši. Tako sva se z mojo prijateljico Francko lotili pi’eko-pavanja trave spredaj pred hišo. Trava je bila že stara in ple-velna. Nasadili sva novo travo,
ki uspeha samo v Kaliforniji. Sedaj morava dosti. škropiti, da bo ker dežja že dolgo ni bilo. Seveda imamo tudi oblačne, puste in hladne dni. Takrat smo v hiši na toplem, saj imamo kurjavo, da sobe greje.
Skoro vsakemu, ki pride iz a-meriškega vzhoda na zahod, posebno v Los Angeles, ne ugaja to, da imajo pešci tako prednost, kadar prečkajo cesto. Kdor vozi tu avto, mora biti zelo pazljiv in pozoren na pešce. Včasih člo-
počivati, so bile moje noge in srce na preizkušnji, koliko še zmorem. Danes sem zopet šla peš, pa skoro nisem čutila ne nog ne srca. Spominjam se, da so me tudi v domovini, kamor sem šla na obisk, parkrat mučili klanci in hribi, pozneje pa se človek privadi. Gotovo je in mislim, da mi bo vsak pritrdil, kdor je prišel iz Evrope v Ameriko, da tukaj premalo hodimo. Dobijo- se osebe, ki par blokov ne morejo hoditi, se raje vsede-jo v avto in peljejo. Brez dvoma je to velik vzrok pri boleznih srca. Gotovo se marsikdo še spominja mojega strica, pokojnega g. monsignorja Vitusa Hribarja od Marije Vnebovzete, ki so bili znani kot “great walker” — velik sprehajalec. Ne mraz ne vročina jih nista zadržala, da ne bi vsak dan nekoliko hodili. To je bil brez dvoma tudi vzrok, da so dočakali tako visoko, častitljivo starost.
Preteklo nedeljo je bila v naši tukajšnji cerkvi sv. birma. Vsa slovesnost se je vršila tako, kot smo navajeni, le s to izjemo, da je bilo preko 200 birmancev in samo štirje botri, dva moška za dečke, dve ženski za deklice. Botri so stali pred oltarjem in so vsakemu birmancu posebej položili roko na glavo, med tem časom, ko so birmanci pokleknili pred škofa, nakar so se lepo odstranili drug za drugim. Tako so bili birmanci deležni vseh duhovnih dobrin tega zakramenta. Dvomim pa, da bi bili samo štirje botri delili posvetne darove tolikemu številu birmancev. Ne vem, če bi bilo to všeč našim slovenskim birmancem in birmankam ...
Tukajšnja fara je velika, s tremi duhovniki. Ob nedeljah so tri sv. maše in je pri vseh cerkev natrpano polna. Že zidajo novo, večjo cerkev, ki bo letos enkrat dograjena. Denarja za gradnjo imajo menda že dovolj. Ljudje pristopijo vsako nedeljo v polnem številu k sv. obhajilu. Mladi pari imajo dosti otrok, katere pripeljejo s seboj v cerkev. Nobenega vernika ne moti, če otrok zajoče, saj pravijo, da otrok z jokom Boga hvali.
Tem potom želim poslati vsem prijateljem in znancem najlep-se pozdrave iz sončne Kalifornije. Enako tudi Frances Krničar in Frank Bizjak.
Mary C. Hribar
-----o-------
iajslalls s® naleteli listi, M s® m šisfo Is-šili ©d sfcsspnesfl
Huntington, Conn. — Ko se v drugem mesecu novega leta zo-rastla, pet oglašam v Ameriški Domo-i vini, mislim, da je še čas, da ob tej priliki želim vsem čitateljem lista vse najboljše v letu 1965. Slabo bo prišlo samo po sebi, kar si pa nihče ne želi.
Dandanes smo Slovenci raztreseni po vsem svetu. V begunstvu smo se mnogi spoznali, saj smo tam živeli kot ena velika
kjer srečal. Ko sem se jaz preselil iz Argentine v Ameriko, sem le začel povpraševati po njem. Poizvedoval sem potom argentinskega slovenskega lista Svobodna Slovenija v Buenos Airesu. V moje veliko začudenje sem kmalu prejel od njega pismo. Takole piše: “K nam je prišel neki duhovnik in mi pokazal slovenski časopis, v katerem nekdo poizveduje po meni . ..”	(A. C. ni bil naročen
nanj.) Dalje piše: “V Argentini sem zelo slabo naletel. Ves čas sem delal na neki veliki farmi, bilo je komaj za hrano, nič mi ni bilo mogoče prihraniti.”
Če bi bil moj znanec ostal povezan v novodošlimi rojaki in znanci, bi ne bilo prišlo do take osamljenosti. Če bi bil jaz vedel zanj, ki ga bil lahko namestil kot mizarja, kot sem ga v taborišču zaposlil v mizarski delavnici. Sedaj je revež bolan in žalosten, Iker ga je tako zavozil.
Od tisoč ljudi, s katerimi smo svoječasno delili usodo begunstva, se nas je le nekaj od časa do časa sešlo, drugi so se razkropili na vse strani. Kjer so se ljudje strnjeno naselili, imajo svoje domove, svoje fare, svoja društva, kar vedno čitamo v naših časopisih. Slabše je za one, ki so posamezno ali v manjših skupinah oddaljeni od centrov. V Argentini obstoje taki kraji, da ko človek umrje, še pokopališča ni, kjer bi ga pokopali.
Nikjer na svetu ni takega blagostanja kot je v Z.D.A. Mnogo naših novonaseljencev ima danes tu lepe položaje in zelo u dobno življenje. Seveda gre vsa čast Slovencem, da so1 tako pod' jetni in se znajdejo. Če je le mogoče, si čimpreje ustvarijo prijeten in udoben dom.
Ko sem prišel pred petimi leti v Združene države, se nisem mogel načuditi tukajšnjemu življenju. V Argentini imam zeta. Ta je bil v državni službi. Vsako jutro je vstal ob petih. Zaposlen je bil v Buenos Airesu, ki je bil 34 km oddaljen. Vlak je vozil počasi, komaj 30 km na uro. Domov je prišel ob petih. Vlak je bil vedno tako natrpan, da je imel srečo, če je mogel kdaj dobiti sedež. Delavci so viseli po stopnicah kot čebelni roji. Doma nismo imeli ne vodovoda na elektrike in še danes jo nima. Bogati pa smo bili na blatu. Ko- je deževalo, ni bilo več mogoče na cesto. Avti so zdrčali ob stran cest. Res je, da so danes glavne ceste že vse asfaltirane.
Če primerjamo ameriškega delavca z argentinskim, je ta pravi gospod. Na delo se pelje z avto, nikjer mu ni treba čakati na vlak ali avtobus. Skoraj vsak ima že svojo hišo. Blagostanje vlada v njej.
Večkrat čitam in tudi slišim, koliko Amerikanci pomagajo re-
sopis Ameriška Domovina. To je naš slovenski list, ki nas seznanja z vsemi važnimi svetovnimi in krajevnimi dogodki. Slovenski časopis in dobra slovenska knjiga naj bosta naša najboljša prijatelja tudi tu, v naši novi domovini.
Priporočam najnovejšo knjigo Jožeta Grdine. Je zanimiva in vredna naročbe.
V Ameriški Domovini sem videl, da je tudi gospa Ema Gal-lien popisala svoje spomine na prvo svetovno vojsko, še kaj napišite! čim več dopisnikov bo, bolj pisan in zanimiv bo list.
Prijatelja Deliča iz Kanade prosim, da se mi javi, ker nimam njegovega novega naslova. Pozdrav vsem čitateljem A.D.
John Žele
IZ NAŠIM VRST
St. Louis, Mo. — Dragi mi u-rednik! Tukaj Vam pošiljam naročnino za celo leto. Moja naročnina poteče 27. februarja. List mi zelo ugaja, pa mislim, da ga ne bom več dolgo bral, ker sem star že 80 let. Vam pa želim obilo uspeha pri Vašem zaslužnem delu. Bodite vsi skupaj prav lepo pozdravljeni, posebno Mary Debevec. Zbogom in God bless you!
John Grabian
*
Milwaukee, Wis. — Spoštovani! Spet se približuje čas, da bo treba obnoviti naročnino za priljubljeni list, brez katerega res ne bi mogla biti. želim Vam o-bilo naročnikov tudi v bodoče in prilagam naročnino za celo leto. Sprejmite prav lepe pozdrave!
Anna Planovsek
*
Milwaukee, Wis. — Spoštovano uredništvo! Tukaj Vam pošiljam naročnino za eno leto. Morda je to moja zadnja narečna, ker bom kmalu dopolnil 83 let. Na Ameriško Domovino sem naročen že več kot 40 let. Vedno sem jo rad čital in tudi sedaj ne bi mogel biti brez nje.
Najlepše pozdravljam vse naročnike in bralce lista!
Anton Udovich *
Cicero, 111. — Cenjena upraviteljica! Priloženo Vam pošiljam naročnino za eno leto. List mi ugaja in ga rada čitam. Lepo pozdravim vse uredništvo!
Ana Retel
West Olive, Mich. — Dragi u-rednik! Prejel sem Vaše obvestilo za naročnino. Prav te dni sem čakal, da mi boste pisali. No, pa je opomin res prišel in takoj Vam pošljem naročnino za eno leto. Ne zamerite moji pomanjkljivi pisavi, reke se mi tresejo, čez en mesec bom dopolnil 80 let. Z listom sem zadovoljen. Mislim, da za Slovence ni boljšega lista, kot je Ameriška Domovina. Vaš naročnik bom ostal, dokler bom videl. Lepo pozdravljam vse skupaj!
Jožef Volovlek Sr.
*
North Chicago, 111. — Spoštovana uprava! Naznanjam Vam, da sem dobila obvestilo, da mi poteče naročnina 6. februarja 1965, za kar se Vam najlepšo zahvaljujem. Tukaj Vam pošiljam denarno nakaznico za na- . ročnino za celo leto. Z najlepšimi pozdravi!
Mary Smole
St. Catharines, Ont. — Cenjeno uredništvo! Tu pošiljam denarno nakaznico za naročnino na Ameriško Domovino. S časopisom smo zelo zadovoljni in Vam želimo mnogo uspeha v
novem letu 1965. Lepo pozdrav-vežem, kar je vse hvale vredno. Ijeni!	Joseph Petrič
Koliko rabljene, a še uporabne obleke se razpošlje med reveže po vsem svetu. Kako lepo je to,
veka kar jezi, ko vidi, kako leno'razhajati v razne
družina. Vsi smo uživali ene in j saj je toliko bolj prijetno daja-iste pravice. S časom se je ta ve-Ti kot pa prositi, lika begunska družina začela' Na koncu mojega dopisa bi se
gre kaka oseba čez cesto. Pravi-
kraje.
prekomorske rad dotaknil še neke zadeve. U-jgotovil sem, da je dosti naših
Port Charlotte, Fla. — Cenjeni urednik! Prav lepa hvala za Vaše obvestilo. Tu Vam pošiljam naročnino za celo leto. 2 listem sem zadovoljen. PrejrnR6 najlepše pozdrave!
John Pavlakovic
UPORNIKI
POVEST Spisal Ivan Lah
“Še kesali se boste! Zdaj boste videli vraga. Mi vam na-vyemo uro!” je vpil in jezdil Pred vozoma.
In tako je šlo po vsej vasi. Pisik jih je sprejel narav-P°st uporno.
“Desetino dajte,” so rekli hlapci.
“Povejte,” je rekel, “naj °nl gospod, ki ima nam zapo-Vedovati in od nas kaj terjati, Pride sam do nas, da se po-Prenimo, kje ima svoje pra-vice. Tako je!”
Pri Andrejku je potrpežlji-v°st zapustila oskrbnika.
“Prodamo vam bajte, vas Pa zapodimo po svetu ko lač-116 Pse; ste-li culi?”
‘Povejte čušperčanu, da od P&®ih žuljev ne bo več živel,” i® rekel Andrejko.
“Bomo videli, ha, ha; le P°Čakajte,” je vpil oskrbnik, Zakaj hrum ljudstva je naravi- Ščuvanje:	“dajmo jih,
šarimo!” se je culo od vseh
strani.
Oskrbnik je pri tem zajez-'1 pred kozolec in ukazal taPcem:
‘Pulite in nalagajte.” Množica je zarjula kakor
besna.
‘Huu, po njih, tatovi, lo-?°vi!” In polena so začela eteti proti oskrbniku. Debele P^tske pesti, različne čepe S° vihtele nad glavami, in se rinili v ospredje, so vpile in kričale z ^°hom. Vse se je gnetlo okoli - °2a in pesti so posegle po
J°žie so
2enske
hi _
) etel o
aPcih, na oskrbnika pa je
^	- kamenje, palice in koli.
^T°P-i je preplašeno skakal.
astalo je vpitje. Oskrbnik je ^otegnii samokres in izprožil akrat v razjarjeno množico ZaPodil konja v dir. Ljudje 0 Je bežalo na vse strani; ^ Pujhrabrejši so se podili za ' rbnikom in metali kame-^ 6 polenje vanj. Razdra-kmetje so med tem pla-Ua hlapce, ki so poskakali y v°zove in udarili po konjih.
so si delali pot med ^ P°žico, ki se ni mogla tako
ogniti. Nekaj rok je po-
hitr0
Po konjih, da bi rešili ^uOstvo nesreče, a nihče ni ^°gel udržati močnih živali.
J0*0 jih je prišlo pod noge
Jena in pod voz.
“7
n ja njimi”, je vpilo divje Piei ltV° vsak ie iskal ka-luena ali polena, da bi ga za-ZjneVV grajsko; a v splošni Guza_
pred voz. Sapljanske ženice so hitele vkup in svetovale vsaka svoje zdravilo. Vsi so vedeli, da v zdravniški vednosti Su-hoklela vse prekaša. Svetovala je arniko in mrzle obkladke. Prenesli so mladeniča v hišo in vsa vas se je pomirila.
“Pa smo jih,” so se bahali.
“To je začetek, še enkrat naj pridejo! To jim bomo vrnili.”
Vobče je bila vsa vas zadovoljna s svojo zmago. Celo doslej nezadovoljne gospodinje so se potolažile, saj je bilo prihranjenih več kodelj prediva, iz katerega se da napresti nekaj preje.
Vendar je bilo marsikomu težko pri srcu. Marsikomu se je zdelo, da pri tem ne more ostati in da pride huje, še huje. Vendar je bojevitost in navduševanje v zadnjem času pripomoglo, da so pozabili strah in bili pripravljeni na hujše. Tudi Andrejko in najbolj navdušeni uporniki niso bili povsem zadovoljni. Rajši bi drugače. Poslali so Jurka Bajo na pot, da naznani po deželi, kako so naredili na Sapu, in da tam prav tako narede. Jurko Baja je še isti večer veselo odšel na pot.
Zvečer so pa prišli že poslanci z drugih strani na Sap naznanjat, kaj se je zgodilo. Guza je prav po vojaško s puško na rami stražil na vasi.
Prišel je France Bodenič z Goričič. Veselo naznanilo je nosil in hitel k Andrejku. Vsi so ga poznali. Bil je suh, lahek črevljarček, ki ni mogel v nedeljo nikdar iz krčme domov.
‘Kdo?” je vprašal resno Guza, ko je videl da nekdo prihaja po vasi. črevljarčku se ni zdelo vredno odgovarjati.
“Kam?” je vprašal osorno Guza, kakor stražnik uporniške vasi.
‘T, kam, k Andrejku grem, mudi se mi, pa ne prodajaj sitnosti;” je rekel črevljar.
“Kakšne sitnosti,” je odgovoril resno Guza, ki se mu je za malo zdelo, da se prezira vojaška natančnost, ko je vendar zdaj bojni čas. “Ali nimaš ust? Ali ne moreš odgovoriti “prijatelj”? Ti šema, ti; se vidi, da nisi nikoli nosil puške.”
črevljarček je hitel dalje. Kake novice?” je vprašal
^ ^Uavi so bili drug druge-ušelna poti in voz je kmalu p0 poti na cesto, od tam Le Za 0skrt)nikom proti domu. Hji^kaj se jih je podilo za i)je 1 ^ metalo kamenje na
“Pr
Po desetino!” so za-
Pel; L-
Vag/ .	80 se vračali v vas. Na
VPB Jurko Baja ves iz
PrevlVm po desetino!” in v
zgrab'i ^ navdušenju j e deču.J1 Prvega razkuštranega boipj^ Za lase, da je fantič
‘Gstno
"kako
zajokal.
vPil r'*vu Ie’ fant, vidiš,” je
s° ok-k° in hitel nazaj, kjer
hje . 1 ranjencev vpili vašča-
hili ,, n08’° jih je ležalo; do-«0
ji
rane
na glavo, ali pa
čre2',e ISI° kolo črez roko ali tudj p0g0- Med njimi je ležal lsikov Marko. Pisik je
sta]
gov,
FEBRUAR
Oj
lilij
mm
zrnm
28; I
4fSj 6
m
im
L.
KOLEDAR
društvenih
prireditev
Pred
11 j im i in gledal. Nje-
°koli 80 se sovražno ozirale Guza j
“Na Goričicah smo se dobro postavili.”
“Vse srečno izšlo?”
‘‘Vse; Bogateč je ranjen, oskrbnik tudi.”
“Kaj praviš?” se je ustrašil Guza.
“Pa ni nevarno; malo ga je obstrelil.”
“Dobro znamenje,” je pomislil stari vojak.
Med tem pa so prišli že drugi iz sosednjih vasi. Guza je hodil po vasi gori in doli; sprejel je vsakega in tako zvedel prvi vse novice. Med njimi je prišel tudi kovač Leščinec. Prinesel je ostnike.
“Ali ste jih, ste jih?” je vpil že od daleč.
“Smo jih, smo,” je odgovoril Guza.
“Ti, Guzec, koliko si jih?” je nagajal kovač.
Več ko ti,” je odgovoril
FEBRUAR
27.—LILIJA priredi NAGRADNO MAŠKERADO v Slov. domu na Holmes Avenue.
27.	—Klub upokojencev v New-
burgu priredi maškeradno veselico z nagradami in večerjo v SDD na Prince Ave. Začetek ob šestih.
28.	—Farna predpustna zabava v novi svetovidski dvorani.
28.—Klub upokojencev v Eucli-du priredi maškeradno veselico v SDD na Recher Ave.
MAREC
14.—Marijin dvor št. 1640 Katoliških borštnarjev priredi zabavno opoldne z igranjem kart v šolski dvorani pri Mar. Vne-bovzeti. Začetek ob 3.30.
14.—Balincarska tekma v SDD na Waterloo Rd.
21.—Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida ima letni zajtrk “Pancake & Sausages” v novi šolski dvorani od 8. zj. do 1. pop.
21.—Zveza slov. narodnih domov priredi banket v čast “slovenskega moža 1965” v SND na Maple Heights.
28.—Pevsko društvo JADRAN
poda v SND na Waterloo Rd. koncert. Začetek ob 3.30 pop.
28.	—Glasbena Matica priredi pomladanski koncert v SND na St. Clair Ave.
APRIL
4.—Dramatsko društvo LILIJA poda Finžgar j evo dramo “Razvalina življenja” v Slov. domu na Holmes Ave.
24.	—DSPB Tabor priredi svojo
pomladansko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Avenue.
25.	—Pevski zbor SLOVAN poda
v SDD na Recher Avenue svoj pomladanski koncert.
MAJ
2.—Pevski zbor Triglav priredi
svoj letni koncert v Sachsen-heim dvorani na 7001 Denison Avenue.
9. — Materinski dan Slovenske šole pri Sv. Vidu.
16.—Slovenska pristava ima svoj redni občni zbor na Slovenski pristavi. Začetek ob treh popoldne.
29.	in 30.—Društvo SPB Cleveland in Zveza DSPB priredi Spominski dan ob 20-letnici žrtev komunistične revolucije in okupacije Slovenije s sv. mašo pri Lurški kapeli na Chardon Road.
JUNIJ
6.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi piknik v parku sv. Jožefa na White Rd.
12. in 13.—Zveza DSPB “Tabor”
priredi na Slovenski pristavi SPOMINSKO PROSLAVO in Tabor v spomin 20. obletnice vetrinjske tragedije.
27.—Slov. šola pri Sv. Vidu, počitniška prireditev na Slov. pristavi.
JULIJ
7.—Federacija klubov slovenskih
upokojencev v Metropolitan Cleveland priredi piknik na SNPJ farmi.
11.—Pevski zbor “Korotan” priredi na Slov. pristavi piknik.
AVGUST
29.—Oltarno društvo sv. Vida bo
v farni dvorani serviralo od opoldne do treh pop. kosilo.
SEPTEMBER
26.—Društvo sv. Vida štev. 25 KSKJ priredi banket ob 70-letnici obstoja v šentviškem avditoriju.
OKTOBER
9.—Proslava 45-letnice ustanovitve Slov. društvenega doma na Recher Avenue.
9.—DSPB “Tabor” priredi svojo
jesensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave.
NOVEMBER
7.—Glasbena Matica poda v SND na St. Clair Avenue opereto “Lucia Di Lammermoor.”
21.—Pevsko društvo JADRAN poda koncert v SDD na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne.
DECEMBER
5.—Pevski zbor SLOVAN poda
v SDD na Recher Avenue svoj jesenski koncert.
Več lastnikov
ST. PAUL, Minn. — Minnesota je bila najprej pod angleško vlado, nato pod Španijo in Francijo, dokler jo niso Združene države kupile od Napoleona.
Moscoso začel kritizirali javno Johnsonovo vlado
Kennedyjev načelnik Zveze za napredek Latinske Amerike pogreša v Johnsonovi politiki idej in smisla za nujnost podpiranja svobodne demokracije.
WASHINGTON, D.C. — Med prvimi, ki so se 1. 1963 umaknili po Kennedyjevi smrti iz federalne administracije, je bil takratni voditelj Zveze za napredek Moscoso. Vrnil se je na Portoriko in se posvetil bančnim poslom. Je ves čas molčal, ako-ravno ni bila nobena tajna, da ga je Johnsonova administracija že prve mesece razočarala. Sedaj je začel kritizirati Johnsonov režim. Sedanji trenutek si je izbral najbrže radi spremembe v vodstvu Zveze za napredek. Do sedaj jo je vodil poslanik Mann, sedaj jo vodi bivši poslanik v Panami Vaughn. Spremenil se je torej samo vodilni uradnik, smer dela Zveze za napredek bo pa ostala.
Ravno s tem Moscoso ni zadovoljen. Je povedal precej odkrito in brezobzirno, v čem vidi razliko med njegovim in Mannovim pojmovanjem o delu in namenu Zveze na napredek. Dokler je vladal v Zvezi še Kennedyjev duh, so tam imele vpliv naprej ideje, ki so vse hotele vpoštevati političen in socijalen razvoj v Latinski Ameriki.
Zveza za napredek je sedaj voljna sodelovati tudi z di-taturami
Kennedy je čutil pripravljajoče se viharje, ki bodo škodovali obema Amerikama, aiko jih pametna socijalna politika ne prepreči in pohod svobodna demokracija ne zavre. Zato je v Zvezi za napredek videl sredstvo za boj ne samo proti revščini, ampak tudi proti diktaturam. Šele v drugi vrsti so prišla na vrsto vprašanja, ki se tičejo denarja,
tor svoje dežele. Sedanji sistem v Zvezi za napredek računa samo z materij alnimi uspehi, manjka pa mu smisla za duhovna gibanja v Latinski Ameriki. -------------o—----
Z mednarodnim prerokovanjem vremena ne bo nič
WASHINGTON, D.C. — Dogovor o izmenjavi vremenskih podatkov med Moskvo in našo deželo je stopil v veljavo že leta 1963. Organizirana je bila celo neposredna telegrafska in telefonska zveza med našo in rusko glavno vremensko postajo. A-merika in Rusija morata nositi stroške: vsaka plača vsak drugi mesec po $20,000.
Kljub jasnemu dogovoru pa Moskva samo sprejema naša vremenska poročila, ne daje pa svojih. Ne daje tudi odgovorov na naša pismena vprašanja, zakaj tako. Zato bo naša administracija dogovor najbrže 1. julija odpovedala, ako si do takrat Moskva ne premisli in začne dajati svoja poročila. Ima jih gotovo, kajti tudi njeni vremenski sateliti krožijo okoli Zemlje in ne samo ameriški.
izročena strokovnjakom, biro-1 vprašanje člankov “Securite mi-kratom in denarnim računom, o litaire” in odda izpolnjeno vpra-političnih in socijalnih ciljih ni šalno polo, še ni konec postopka, več govora. Zato je. za Zvezo do- ;Na vrsti je poziv na preizkušnjo ber tudi vsak diktator, če je le'z aparatom, ki avtomatično be-sposoben in spreten administra- leži srčni utrip, dih in izločanje
potu kot reakcijo posameznika na zastavljena vprašanja. Gre torej za neke vrste detektor laži oziroma resnice, kakršnega, so pred leti začeli uporabljati ameriški kriminalisti in ki mu Francozi pravijo “deceptogra-phe”.
Na razgovor povabljeni oficirji lahko odklonijo to drugo preizkušnjo, vendar pa sledi odklonilnemu stališču vljudno pojasnilo, da pride to na kartotečne listke in da utegne takšna pripomba slabo vplivati na oficirsko kariero.
Oficirji iz saintcyrske šole so nastopili proti temu postopku. Protestno izjavo so predložili komandantu šole generalu Val-luyu, ki jo je tudi sam podpisal in jo. po uradni poti poslal na obrambno ministrstvo v Pariz, od koder še ni dobil odgovora.
Diplomatje so začeli varčevati z devizami!
WASHINGTON, D.C. — Kot drugi federalni uradniki, imajo tudi v našem državnem tajništvu posebno društvo, ki skrbi za prijeten odmor med počitnicami. To društvo prireja med drugim tudi izlete v tujino z najetimi potniškimi letali. Kot druga leta je napravilo tudi letos načrt za par takih potovanj.
Prvega — v juniju — je spravilo pod streho. Ideja o drugem — jesenskem — je pa nepričakovano hitro zamrla. Zamoril jo je predsednik Johnson s svo-
strokovnjakov in birokratov. Ti jo željo, naj Amerikanci mani trije elementi so tudi potrebni |potujejo na tuje in tam trošijo za vse akcije Zveze, toda duh dolarje. Društvo je seveda ozna-
akcije je važnejši od njih.
nilo, da je drugi izlet opustilo
rTTYTTTTXTSxxxxryxixzXXXXXXggaiXir
Pod Johnsonom je postalo vse na lastno pobudo, tisti pa, ki drugače. Zveza za napredek je trdijo, da nekaj vedo, trdijo, da
je dobila pobuda precej solid-

M. A. TRAVEL SERVICE
6516 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103 — Tel.: HE 1-3500
SKUPINSKA POTOVANJA Z JET LETALI: 21. maja, 9. junija, 24. junija in 4. avgusta. — Voznina za osebo tja in nazaj iz Clevelanda v Ljubljano ali Zagreb $497.40.
SKUPINSKA POTOVANJA Z LADJO: 21. maja in 3. junija. — Voznina za osebo na ladji od luke New York do luke Le Havre v Franciji in nazaj $493.00.
ZA POEDINCE uredimo najudobnejša potovanja po želji vsak čas.
• Kadar mislite na pot, pridite k nam ali nas pokličite. Dobili boste zanesljivo točne informacije, pojasnila in najboljši nasvet.
Lastnik MIRKO ANTLOGA
no podlago, vrha”.
ki je prišla “z

Preizkušnja zvestobe
PARIZ, Fr. — Ali bodo morali francoski oficirji na preizkušnjo z “detektorjem resnice”? Kaže, da bo tako, je objavil “Le Casoar”, glasilo združenja sedanjih in bviših gojencev znane francoske vojaške šole v Saint Cyru.
Vojaška policija pošilja oficirjem vabila na razgovor, ker potrebuje podatke za izpopolnitev kartotečnih listov. Vendar pa s tem, da oficir ustno odgovori na
Zenske dobijo dele
GOSPODINJA Iščemo gospodinjo ali dvojico, da bi stanovala v velikem domu v Richmond Heights in skrbela za starejšega moškega. Kličite AN 1-0486.	(36)
MALI OGLASI
V najem
V bližini sv. Vida oddamo 4 sobe, zgoraj, dvojici. Kličite EN 1-4294.	—(37)
Lastnik prodaja
V Euclidu, dvodružinska hiša, enodružinska hiša in velik lot. Vse 3 parcele, ena pri drugi, v fari sv. Kristine. Vse za $37,900. Kličite KE 1-3697.
(43)
Da se uredi zapuščina
Naprodaj j e dvodružinska lesena hiša, 5-5, in enodružinska 7-sobna hiša na 1007 E. 74 St., za hitro prodajo. $18,500, dober dohodek. KE 1-8799 zvečer ali koncem tedna.	(40)
PrsjafsPs Pharma®!
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA Za RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIC ZA OSTARELE
MD FOR AGED PRESCRIPTION,' Glair At®. & eStb St.. EN 1-4' »
IZDELUJEMO in popravljamo; strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd.
FRANK KURE
E.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5593

»Mili
Oljeno ■ n dre j ko je stal zami-^ica ,ln ^akal, kdaj ga mno-6he 0VSU^ s kamenjem. Niti W,.Clajoče besede ni čul.
so znesli
el * G uomov. Marko je
30seclj ’“T'uce besede ln domačini W] ce domov.
2'ldela ojnica, ko je
*ie ■>„ TJI° ha glavi, kamor ga in se usedla na klop.
jezno.
K nam jih pa niti blizu ni. Pri nas bi še le videli vraga. Glej, ostnike sem ti prinesel; zdaj jih boste rabili.”
“Prav, le daj,” je rekel Guza. Dela sta ostnike pred hišo
V blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DOBREGA IN NEPOZABNEGA OČETA
Frank Smrekar
ki so po božji Previdnosti izročili Rogu svojo blago dušo 22. iebr. 1964.
Ni minilo,nam še dneva brez spominov naših na Vas, odkar zapustili ste nas.
Bog Vam večni pokoj daj, večna luč Vam sveti naj!
Vaši žalujoči
OTROCI in SORODNIKI.
Jacksonville, Fia., 22. febr. 1965.
skočil
(Dalje prihodnjič)
PRI MALICI — Izletnik se je vsedel na travnato rušo v švicarskih Alpah, da bi se malo pokrepčal. N2 bilo dolgo, in imel je kar precešnjo družbo, ki čaka, če bo kaj padlo od “bogate mize”.
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
MALE HELP
JANITOR
Permanent work, Good salary. — Elderly Man for office and warehouse work. — Apply at 1245 W. Pulton, — Phone MO 6-1500, — Mr. Froelich.	(37)
BEAL ESTATE FOB SALE
MT. PROSPECT — BY OWNER 3 Bedrm. Brick Bi-level, 2 baths, Family size kitchen, Pan. Rec. rm. Jalousie patio, Att. gar. Excellent location. $27,500. CL 5-6350.	(37)
GLEN ELLYN
6 Room Bungalow, 3 bedrooms, Att. gar. Rec. room in basement. Close to everything. By owner $23,900. Phone 469-5872.	(37)
~SOUTH SHORE, 98th & Avalon. Comfortable 3 bedrm. Cape Cod brick home. Cor. lot. Large closets, 2 full baths, Family rm. Full bsmt. Cab. kitchen. Comb, oven-range, 2 car gar. FHA approved. Owner $17,500. — RE 4-1668.	(38)
COMPLETELY EQUIPPED RESTAURANT.
Nr. Cubs Park. Reasonable. Cali Mr. Simmons, LO 1-1717.	(36)
after 6 P. M.	(37)
DELICATESSEN Vic. 111th & Kedzie Bakery goods, Lite groceries, Candy, etc. — Sacr. on acc’t. of illness. Well established. Call HI 5-9600.
(38)
BEAL ESTATE FOB SALE
TINLEY PARK — BY OWNER Cape Cod. 6 rms. 3 bdrms. W/W. crptg. Newly decor. S/S. Gas heat. Att. gar. 2 blocks to shops, trains, schools. $16,200. Call 532-4244. (36)
2 — 4 Room Flats 1 nice laundry room, 2 car garage, 220 wiring, gas heat, Close to schls. 2637 So. Avers Ave., LA 1-3195.
(36)
96th & BEVERLY, near schools, churches, transp., shpg., like new. 8 yr. old, 5% rms., semi-fin. bsmt., side dr., stove & refrig, inch Low $20’s or best offer. BY OWNER. Call PR 9-2740.	(37)
priče k mizi.
Navadnemu človeku bi se zdelo neverjetno, da bi še enkrat povabili k pričevanju lopove, ki se jim je popolnoma dokazalo, d a nasprotujejo drug drugemu, in ki jih je mešana porota posebne komisije bila zavrgla. Pa so jih vendar. Dogodek pod šatorom v Rath-clareu, primerno podpisana listina o umoru, dodatna izpoved, izgotovljena, da utrdi in podpre omajano obsodbo, vse se je zopet lepo vrstilo, dokler se ni Daly obrnil, da dožene istovetnost obtožencev, in v največje začudenje sodnega dvora izjavil, da o Edmondu Connorsu ne more priseči in da po njegovem trdnem prepričanju tega ni bilo tam. Dalyju je sledil Nowlan, ki je potrdil vsako besedo onega poštenjaka ter končal svoje pričevanje s slovesno izjavo:
‘Toda tu je en obtoženec, ki ne bi smel biti tukaj in ki je tako nedolžen kakor novorojen otrok. To je Edmond Connors. On se ni niti z besedo, niti z dejanjem udeležil doneraileske zarote.”
Tu je bila očividno samo ena pot mogoča. Porotniki se posvetujejo in izroče sodniku neko listino. In Edmond Connors je odpuščen z obtožne klopi, on je — prost. Ko je odhajal z vljudnim, toda dostojanstvenim pozdravom:
“Hvala lepa, gospodje!” je občutil, kako se je neka mrzla roka doteknila njegove. On jo je krepko stisnil, kakor bi hotel reči:
“Da, razumem. Dolgujem Vam svoje življenje, ker sem skrbel za Vašega otroka.”
Tak je tisti čudoviti magnetizem, ki se včasih zablisk-ne iz duše v dušo, če vodi moč-
ni tok dobrohotnot, ljubeča pomoč i n božansko-človeško sočutje.
Connors je preživel dan s tem, da je stiskal roke svojim prijateljem in sprejemal ča-stitke od svojih dragih. Kajti tukaj so bili prijatelji vseh obtožencev in kakor je bila ono skupna zadeva, tako je bila to skupna zmaga. Ostal je še v mestu, dasi je želel oditi domov v svoj mali paradiž med črnimi gorami, čutil se je dolžnega svoji časti, da počaka in deli gotovo veselje slavne oprostitve z onimi možmi, s katerimi je skupaj sedel ramo ob rami na zatožni klopi. Toda ko so začele padati večerne sence in ni bilo še nobene vesti iz sodnijskega poslopja, je sklenil izvleči običajni irski voz, nastljan s slamo in pokrit s plahto, v kakršnih so se kmetje že večkrat vozili okrog, in se je pripravil za nočno pot domov. Donal, njegov najstarejši sin, je ravno obrnil konje iz mesta, ko ga zaustavi divje kričanje.
“Mogla bi počakati in iti z njimi domov,” je dejal starec.
Nekateri od množice so se približali. Toda njihovi obrazi niso žareli zmagoslavja, temveč bledeli velikega strahu.
‘Kaj je? Kako se je izteklo?” je vprašal starec.
“Wallis je oproščen, Lynch obsojen na vislice,” se je glasil odgovor.
“Bog se nas usmili!” je vzdihnil starec. “Komaj ena ped je med življenjem in grobom.”
Množica se je razšla in oče in sin sta se odpeljala pod zvezdnatim nebom.
(Dalje prihodnjič)
Oglašajte v “Amer. Domovini”
niško blagajno. Zavarujete se lahko za $1.00, $2.00 ali $3.00 dolarje na dan bolniške podpore. Sprejema se člane: V mladinski oddelek od 1 do 16 leta; v odrasli oddelek pa od 16 do 60 leta. Zavarujete se lahko od $250.00 do $5,000.00. Nap novejši moderni certifikati; plačljivi 20 let. S tem si prihranite denar za stara leta; kakor bi ga nosili v banko in pri tem ste še živ-Ijensko zavarovani. Za pojasnila se obrnite do uradnikov društva.
V društvo se sprejema člane brez zdravniške preiskave od 1 do 45 leta starosti. Poslužite se prilike ter se zavarujte pri tem solidnem društvu, za slučaj bolezni, poškodb, operacij in smrti. Asesment se pobira na vsaki seji tretjo sredo, v JDN Domu, vsako četrto nedeljo v mesecu pa v Baragovem Domu na 6304 St. Clair Ave. ob 10. uri dopoldne.
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSK.T
Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik: predsednik; Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik; Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki: John Bradač, Jakob Gustinčič, Helen Troha; poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in Ana Debeljak. Zdravniki: Dr. Max Rak in. vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ
Duh. vodja Msgr. L. B. Baznik, predsednik Ulrich Lube, podpreds. Mary Wolf Naggy, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel. 432-2833; blagajničarka Jean Grcar, 639 East 102 Street, PO 1-9553; blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Slovenska poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Angleška poročevalka Angela Lube. Nadzorni odbor: Frank Šega, Louis Hribar in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND in delniških sej: U. Lube in Raymond Zakrajšek. — Zastopnika za predkonvenčne priprave za 1966: Ulrich Lube in Mary Zupančič. — Vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” sooi šole sv. Vida.
Slovenska ženska zveza
SKUPNE PODRUŽNICE S. Ž. Z.
V OHIO
Predsednica Mary Bostian, podpreds. Pauline Stampfel, tajnica in, blagajničarka Frances Novak, 3552 East 80 St., tel. Dl 1-3515; zapisnikarica Dorothv Strniša, nadzornice: Stella Dancull, Nettie Štrukel in Rose Zbasnik. Seje vsako drugo sredo v mesecu v St. Clair Recreation Center, 6250 St. Clair Ave. ob 1. un popoldne.
PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Anna Markovich, 15705 Holmes Ave., MU 1-7378; podpreds. Phillis Cermely, taj. in blag. Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., LI 1-6245; zapisnikarica Sophia Magajna; nadzornici: Amalia Novak in Louise Čebular; vratarica Jennie Koren. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7. uri zvečer v Slov domu na Holmes Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, predsednica Tillie Špehar, pod-oredsednica Mary Stražišar, tajnica Molly Sodja. 176 Richmond Road, Richmond Hts 24, O., tel. 261-2337, blag. Mary Iskra; zapisn:4tarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Miss Mary Krnel, Caroline Turk. Zastop. za Klub društev AJC: Mrs. Mary Okicki, Mrs. Ann Pinculic. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer.
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednica Frances Lindič; podpredsednica Helen Mirtel, taj. Frances Novak, 3552 E. 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka ' Theresa Jeric, zapisnikar. Mary Filipovič Nadzornice: Helen Mirtel, Antonia Stokar in Angela Stražar. Za-tavonošinja Angela Stražar. Redi-eljioa Jennie Barle. Zastopnici za SND Frances Lindič in Mary Filipovič. Poročevalka Frances Lindič. Zastopnici za Ohio zvezo: Mary Filipovič in Frances Novak. — Seje to vsak drugi torek v mesecu ob 1.30 zvečer v SND na 80. cesti.
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni vodja M-er Louis B Baznik, predsed. Pauline Stampfel, podpredsednica Mary Kolegar, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., HE 1-6933; zapisnikarica Dorothy Strniša; redi-teljica Molly Deželan. Nadzorni odbor; Jennie Femec in Antonia Mihevc. — Seje se vrše vsak 2. ponedeljek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7. uri zvečer, članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu.
PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ Duhovni vodja Rev. J. Celesnik, predsednica Terezija Potokar, pod-predsed. Josie Camenshek, tajnica Lillian Vehovec, 20631 Naumann Ave., KE 1-0571; blagajnič. Molly Gregorc. Zapisnikarica Ann Teka-
vec (Mrs. Math). Poročevalka: Frances Perme (slovensko), Ann Tekavec (angl.). Redit. Frances Sokach. Nadzor, odbor: Anna Godlar, Anna Chinchar. Seje se vršijo prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kristine razen v febr., juliju in avgustu.
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Mary Debevec, podpredsednica Mary Markel, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., tel. IV 1-6248; blagajničarka M. Debevec, zapisnikarica Anna Rebol. Nadzornici: Mary Cerjak, Anna Videnšek. Zastopnica za SDD Mary Markel. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd., soba št. 3.
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ
Duh. vodja Rev. Francis Baraga častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Roselyn Shuster, podpreds. Jennie Cvelbar, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., LU 1-4230; blagajničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Caroline Šušteršič in Stefania Mahnich; zastopnici za SND na E. 80th St.: Anna Kresevic in Jennie Pugelj. Za SND v Maple Heights, Stanley Ave. in za SDD na Prince Ave.: Anna Kresevic. Za skupne podružnice: Jennie Pugely. — Seje so vsak drugi mesec začenši v februarju na drugo nedeljo v mesecu ob 3:30 uri pop. v SDD, .10814 Prince Ave.
Slovenska Dobrodelna Zveza
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 SDZ
Predsed. Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofol, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid 21, O., tek EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem -Ambrožič, zapisnikarica Rose Erste. Nadzornice: Frances Nnvak, Frances Okorn in Marie Telic. Redi-teljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENC!
ŠT. K SDV
Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Lad Debevec, tajnik in blagajnik. Malt Debevec, 24151 Yose-mite Drive, IV 1-2048; zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Laddie Debevec, John Nestor in Srečko Eržen. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave.
SLOVENSKI DOM, ŠT. 6 SDZ
Predsednica Molly Legat, podpredsednik John Gerl, tajnica Sylvia Banko, 877 E. 185 St., tel. IV 1-7554; blagajničar John Barko-vič. Zapisnikarica: Anne Cecelic. Nadzorni odbor: predsednica Mary Koljat, EvaTrškan, Frances Medved Zdravniki: vsi slovenskf. — Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., ob 8. uri zvečer.
DR. GLAS CLEVELANDSKIH
DELAVCEV ŠT. 9 SDZ Predsednik Louis Erste, pod predsednik Joseph Lausin, tajnik Andrew Champa. 245 E. 246 St., RF 1-7458, blagajnik Bob Menart, zapisnikar John Sever, nadzorniki: Frank Ahlin, John Pestotnik, Joe Peterlin.; vratar A. Škerl. Zastopnik za klub društev SND: Anton, Petkovšek; za mladinske dejavnosti: Joseph Lausin. Zdravniki: vsi slovenski. — Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu v sobi št. 3 starega poslopja SND na St. Clair Avenue ob 9. uri dop.
DANICA ŠT. D SDZ Predsednica Josephine Centa, podpredsednica Pauline Stampfel. tajnica in blagajničarka Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., UT 1-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek; nadzornice: Lillian M. Marinček, Pauline Stampfel, Josephine Levstick. Društveni zdravniki vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem narodnem domu, staro poslopje št. 1.
DR. RIBNICA ŠT 12 *1)7.
Predsednik William Vidmar, poo predsednik Frank Virant, tajnik Joseph Ban. 1201 E, 168 St.. IV 1 2246, zapisnikar Anton Tavžel, bla gajnik Anton Debelak, nadzorni od bor: Joseph Champa, Frank Lunder m Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopnik za Klub društev SND in za konferen co Frank Wirant, za Slov. nar. či talnico Anton Tavzel, zastopnik z; AJC v Euclid, O., Louis Lustie in Joseph Post. Seje so vsaki dru gi petek v mesecu ob pol osmih v sobi št. 4 SND na St. Clair Ave.
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 18 SDZ
Predsednik Joseph Kalsic; podpredsednik John Zagorc; začasni tajnik Joseph Kalsic, 19111 Arrowhead Av., tel.: IV 6-4835; zaoisnikar Anton Strniša, 1273 Norwood Road; nadzorniki: Marie Jean Golder, Anton. Levstik in D. Germanovic; vratar Jennie Hudoklin; zastopnik SND Mary Geromi; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. — Seje se vrše vsak tretji petek v mesecu ob 7-30 zvečer v SND, staro poslopje št. 4.
COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 SDZ
Predsednica Mrs. Stefi Koncilja, podpredsednica Mrs. Rose Šimenc, finančna tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cherokee Ave., IV 6-0462; zapisnikarica Mrs. Mary Černigoj, nadzorniki: Alice Grosel, Jack Šimenc in Gertrude Bokal. Zastovonošinja Mrs. Mary Malovrh. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. v spod. dvorani.
DE. KRALJICA MIRU ŠT. 24 SDZ
Predsednica Agnes Žagar, podpredsednica Mary Filipovič, tajnica Alice Arko, 3562 E. 80 St., Dl 1-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Filipovič, nadzornice: Josephine Winter, Amgela Gregorčič, Veronica Škufca. Seje so vsak tretjo sredo v mesecu ob 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St.
DRUŠTVO DANICA ŠT. 34 SDZ
Predsednik Frank Stare, podpredsednik John Fabjančič, tajnica in blagajničarka Rose Vatovec, 10801 Prince Ave., BR 1-4582, zapisnikarica Mary Bubnič. Nadzorniki: John Samsa, Joseph Rolih in John Laurencic. — Seje so vsako 2. nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v SDD na 10314 Prince Avenue. — Zdravniki: Dr. Anthony Perko, Dr. Folin, Dr. Jelarcic, Dr. Volk in vsi slovenski zdravniki.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ST. 37 SDZ
Predsednica, Nettie Zamick. podpredsednica Anna Zalar, tajnica Mary Jeraj, 5150 Thornbury Ra., HI 2-8036, blagajn. Cecilia Žnidaršič, zapisnikarica Fanny Majer. Nadzorni odbor:	Mary Otoničar,
Emma Tofant in Dorothy Strniša. Vsi slovenski zdravniki. Seja se vrši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida.
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 SDZ
Predsed. Stanley Pervanje, podpredsednik Theodore Szendel, tajnica in zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts. 44125, LU 1-4230; blag. Antonia Dolinar. Nadzorni odbor: predsednica Helen Tcmazic, Henry Pervanja, Terezija Bizjak. — Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopniki za SND na 80 St, Stanley Pervanje in Theodore Szendel; za SDD na Prince Ave. Frank Skrl: za SND v Maple Hts. Henry Pervanje. — Seje se vršijo vsak drugi mesec tretjo nedeljo v mesecu, ob 2. uri pop. na 3601 Vineyard Avenue.
Slovenska moška zveza
PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ
Predsednik James Kastelic, podpredsednik Martin Romih, tajnik in blagajnik Frank Perko, 1092 East 174 Street, telefon IV 1-5658; zapisnikar Martin Valetich. Nadzorniki: James Novak, Wm. J. Ken-nick in John Majerle; zastopnik za Slovenski dom na Holmes Avenue: Frank M. Perko. Zastopnika za federacijo: Frank M. Perko in Martin, Valetich. — Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Slov. domu na Holmes Ave., kjer plačate svoj asesment 25. v mesecu od 6. do 8. ure.
PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ
Predsednik John Sever; podpredsednik Frank Majer; tajnik in blag-Frank Macerol, 1172 Norwood Rd., tel. EX 1-8228; zapis. Joseph PO" nikvar; nadzorniki: Damjan Tomazin, Louis Urbančič in Louis Fink; .vratar Michael Avsec; zastopnik za SND John Sever. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9:30 dop-v SND na St. Clair Avenue.
Katoliški borštnarji
DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA
KATOLIŠKIH BORŠTNAEJEV
Duhovni vodja Msgr. L. B. Baznik; župnik fare sv. Vida; nadboršt-tar David J. Telban, počoorštnar Sliner J. Kuhar, bivši borštnar Fred Sternisa, finančni tajnik Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd.. UT 1-1031; blag. Rudolph V. Germ, •ajnik- zapisnikar Maximilian Germ-1033 Yellowstone Rd., nadzorniki: Herman E. Dule, Louis C. Erste in foseph Saver, sprevoditelja Alois Erste in Louis C. Erste, boln. nad-•onik Alois Erste. 3815 Schiller We. (Zrine 9) Tel ON 1-3777-Vratarja: Albert J. Koporc in Frank F. Žnidaršič. Zdravniki; Dr. Jame3 leliskar in Dr. Anthony F. Spech-Društvo zboruje vsak tretji petek v 'nesecti ob S:00 zvečer v šoli sV-Vida. Asesment se pobira od 6:30 laprei na večer seje in vsako prvo nedeljo v mesecu od 9:30	00
'1:00 dopoldne v šoli sv. Vida.
CATHOLIC rwnvft r>F
FORESTERS
ST. MARY’S COURT 1040 Honorary Spiritual Director: Rev-Matthew Jager, Spiritual Director Rev. Anthony Rebol. Chief Ran£" er Louis Somrak, Vice Chief Ranger Anthony K u s h 1 a n, Pas* Chief Ranger John Petrie, Recording Secretary Clarence Tabernik-Financial Secretary John Spilar’ Treasurer William Pavšek, Sick Benefit Director Frank Doles, Conductor Bastian Trampuš, Sentinm Frank Martich, Court Doctor Dr-Carl Opaskar. Meetings are held the third Wednesday of each month 3* 8:00 P. M. in St. Mary’s Church Hall. In case of sickness contact John Spilar, 715 E. 159 St., 1-2119.

PATRICK A. SHEEHAN:
SaS
NODLAG
i
Ko je spoznal, da je njegova skrivnost varna, kajti vsa popraševanja v sosednih župnijah niso mogla ničesar dognati o otroku ali njegovih starših, dasi so ljudje vedno govorili o tem, se je cesto sam pri sebi muzal hudi šali, ki jo je bil naredil, in ko je videl svoje hčere, kako božajo otroka, in svoje sinove, kako ga poljubujejo, se je komaj premagal, da ni dejal na tihem: “Ko bi le vedeli!” Včasih pa mu je upadal pogum, ko je pomislil na vse, kar se je moglo dogoditi pri prihodnji obravnavi, in na značilno namigavanje nesrečne žene:
“In ali se ne ziblje vrv za Vas še sedaj?”
Slednjič se je približalo pomladno porotno zasedanje in trije možje, Connors, Wallis in Lynch so bili povabljeni pred sodnijo. To je vzbudilo veliko začudenje, a vedno so še mislili, da je to zgolj formalnost. Tožitelj je bil zopet državni pravdnik Doherty; prišel je ves ponosen na svojo zmago nad O’Connellom v državni zbornici in trdno odločen z osbodbo obtožencev dokazati, da je bila slavna zarota res tako pogubna in globoko vkoreninjena, kot jo je on slikal. Javno zanimanje ni bilo več tako veliko kakor pri prejšnjih obravnavah pred posebno komisijo in zato ni več tako težil sodnikov in porotnikov oni skrivni, neopredeljivi pritisk javnega mnenja. Obtoženci tega niso zapazili, temveč so prišli pred sodnijo z močnim upanjem v srcu, da je to le neka zunanjost, ki se mora izvršiti, da se ugodi zakonu. Sam državni pravdnik bo v svojem otvoritvenem govoru priznal, da so nedolžni.
Ko so šli v sodno dvorano, da sprejmejo svojo varščino, je Edmond Connors zapazil temno žensko postavo, črno oblečeno in tesno pokrito preko glave s črno ogrinjalko, ki je stala tako blizu ob vratih,
WOMAN under 60, to clean house. 8:30 to 5:00 Saturdays. % block from Congress Subway. Phone VI 8-5952 after 5:15.	(36)
da ga je njena obleka nalahno zadela. Stražnik je dozdevno ni videl ali pa je ni hotel odstraniti z mesta, kjer so bile ponavadi samo uradne osebe. Ko se ga je doteknila njena obleka, se je starec ozrl; ona je bila odgrnila ogrinjalko in prikazal se je bledi obraz in velike, nemirne oči one žene, ki jo je nekoč nagovoril na mostu. Najprej je vztrepetal ob tem dotiki j a-ju, potem pa mu je reklo neko skrivno čustvo, da ona ni s slabim namenom tukaj. Toda ko so njegove moči začele pešati pod težo ostrih besed obtožnice, ki ga je dolžila merilnih namenov in zarote, so se mu zbledle misli in zopet so se mu vračale v spomin ženine besede:
“In ali se ne ziblje vrv za* Vas še sedaj?”
Popolnoma jih je ustrašilo in zbegalo, da tudi O’Connell, njihov junak, njihov osvoboditelj, ni prišel; pač pa je bil tu veliki sovražnik Doherty, “šest črevljev in tri palce visok in z odločno plemiškim obnašanjem”. Začele so se strašne litanije njihovih zločinov ; začeli so se pozivi na verske in politične predsodke; začel se je gladki, dobro naučeni govor, ki je bil toliko strašnejši, ker ga je govoril z brezstrastnim glasom—in žal! — tu ni bilo resnega prijatelja, da bi zaklical: “Stoj! To ni zakon!” Zagovornika sta se d o g o v a rjala, pogledovala, omahovala, toda da se zajezi ta reka usmrčujoče zgovornosti, je bilo treba neustrašenega, možatega tribuna. Ker ju je strahovalo visoko dostojanstvo državnega pravdnika in njegova oseba, sta se bala stopiti z njim v ožjo dotiko in sta molčala. In nato o prišle
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
BEAUTY SALON — 3 stations, established business. Beverly area. Very reasonable. Call 798-9262 or 331-1683
IMENIK RAZNIH DRUŠTEV
1
Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. John Skrabec; blagajnik Janez Ovsenik. Nadzorniki:	Anthony J. Fortuna, Jo-
seph J. Nemanich, Rudolf Drmota; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto.
DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ
Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, častni predsednik Louis Simončič, predsednik Anton Zidan, podpredsednik Louis Shuster, tajnik Ralph Godec, 3665 East 105 St., tel. VU 3-6324; zapisnikar Jacob Resnik, blagajnik Josip W. Kovach; nadzorniki: Louis Shuster, Silvester Urbančič. Zastavonoša: Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St.: Jos. W. Kovach in Ralph Godec; zastopnik za SND Maple Hghts.: Joseph W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, dr. J. Folin in dr. F. Jelercic. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. — Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške oodpore na teden, če je član bolan jet dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Josephine Mulh. podpredsednica Frances Lindič, tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice:	Frances Lindich, Helen
Krofi in Anna Zbikowski; zastopnici za SND na 80. St.: Frances Lindich in Mary Filipovič; za SND na Maple Heights; Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnika dr. Perko in dr. J. Folin. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. cesti.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDA LENE, ŠT. 162 KSKJ
I Sprejema članice od 16. do 60. j leta. Nudi najnovejše smrtninske - certifikate od $500 do $15,000; bol-| niška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 16. leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Msgr. Louis B. Baznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Frances Nemanich, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. IV 1-0728; blagajn. Frances Macerol. Zapisnikarica Pauline Stampfel. Nadzornice: Fran. Novak, Josephine Ambrosic in Dorothy Strniša. Roditeljica Jennie Feme. Zastop. za ženske in mladin. aktivnosti Frances Nemanich, Za-' stopnice za Ohio KSKJ Federacijo:
: Marjanca Kuhar, Dorothy Strniša, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 7:00 zv. Asesment se pobira vsak tretji ponedeljek od 6. do 7. ure in vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure v ravno istem prostoru.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Matt Jager, predsednik John Habat, podpredsednik Eugene Kogovšek, fin. taj aica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St., tel. KE 1-7131; pomožni tajnik Jos. Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO L-1642; zapisnikarica Anna Kožel, blaeajnik Louis Jarem; nadzorniki: Frances Somrak, Mary Schmoltz, Albert Moro. — Vratar: James Kastelic. — Zdravniki: Dr. C. Opaskar, Dr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasny in Dr. Max Rak. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Asesment se pobira pred sejo od 7. do 8. ure ter 24. in 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan.
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Predsednica Theresa Lach, podpredsednik Joseph Lach, finančni in bolniški tajnik Joseph Grdina, 1133 Addison Road, tel.: 881-7670, blagajnik John Hosta, zapisnikarica Anna Palčič. Nadzorniki: Joseph Lach, Anna Palčič, Josephine Weiss. Z? preiskavo vsi slovenski zdravniki. Društveni zdravnik Valentin Meršol, 1031 E. 62 St. Seje vsako tretjo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v J. D. Narodnem domu na 4533 W. 130 St.
Društvo spada v Centralni bolniški oddelek K. S. K. Jednote, ter ima poleg tega svojo društveno bol-