AMERIŠKA vi AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME slovenian morning daily Newspaper CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, MAY 28, 1941 leto xliv. — vol. xliv. D.R. razglaša vojno pripravljenost teva svobodo morja. - Zavezuje se za vso pomoč Angliji. - Obljublja, da bo rabil oboroženo silo, da ubrani zapadno hemisfero pred Hitlerjem. -Svari pred stavkami. ^ashington, 27. maja. — Predsednik Roosevelt je danes lasii neomejeno nevarno stanje, s čemer je takorekoč po-države v vojno stanje. To pomeni, da mora biti de-Mpravljena z armadno, pomorsko zračno in civilno ob-10 Proti vsaki nevarnosti napada kateregakoli dela zahodne s'ere. Predsednik je svečano obljubil, da bo rabil oboro-da varje svobodo morja proti hitlerizmu in da bo raz-Hitlerjev poskus razširiti oblast v smeri proti zahodni j^i- Obljubil je, da bo dal Angliji vso dodatno potrebno [ Pokojni Mrs. Karda srno že poročali je umrla Karda roj. Sablek, ^ let, stanujoča na 15001 Doma je bila iz sela Ni- na Hrvatskem, odkoder ^ v Ameriko pred 32 leti. Opušča žalujočega sopro-hčeri Mary poroč. |' Sophia poroč. Catcher, 4 l" Charles, ki ima brivnico ;aterloo Rd., Frank, John ' v Los Angeles pa hčer j^oč. Lazeta; v stari do-1 Opušča tri sestre in dva Pogreb se bo vršil v pe-rtraj ob desetih iz pogreb-L^voda August F. Svetek, l52. St. v cerkev Marije : v*ete in na pokopališče sv. ^aj počiva v miru, pre-sožalje. J^lad avijatičar | b°to SO se bili zbrali v nnd Hills parku iz vsega l^'adi in navdušeni avija-so tekmovali s svoji-J1' katere so sami izdelali drugimi je dobil priznanj izdelek 15 letni Ro-Pko, Sin Mr. in Mrs. Chas. 14724 Westropp Ave. ^tio! je zdravo na izletu 'zjutraj je poklicala na-M,1^tvo Albina Novak in i* ^ashingtona. Povedala 0 izletnice vse zdrave in | vpeljejo se iz prestoli-P°1 osmih in bodo dospele EWajid nocoj nekako ob I Ponoči. Prosijo, naj jih ij^ domači iskat pred šolo kjer se bo bus ustavil. Zadnja čast i ^ društva Friendship \y q so prošene, da ]?2adnjo čast sestri Mar 'jg, rolt nocoj ob 7:30 v pogrebnem zavodu, se pa po možnosti ude- t^sta obletnica ob osmih se bo bra : vi sv. Vida zadušnica za ^rančiško Taufar v spo . petnice njene smrti. So-.ln prijatelji so vabljeni. 7 skupnih društev % °b 7:30 se vrši seja društev fare sv. Vida v Prostorih. Vsi zastop- ,^topnice so prošeni, da N, a operacijo rances Rožnik iz 3532 ^ico se je podala v Charity v svrho operacije, že-bi vse srečno prestala. J^lan na domu Lavrič iz 15617 Sara-nahaja bolan na svo-' i želimo mu skoraj- Smje. gjški čeki dospeli tajnik dr. sv. Jožefa .,^SKJ naznanja, da je čeke, po katere naj >845 e. 139. St. pomoč. Posvaril je Hitlerja, naj drži roke proč od otokov v Atlantiku, zlasti pa portugalskih otokov Azorov in Cape Verde. Poudarjal je, da se mora ustaviti Hitlerja pred vsako točko, katero bi rabil za oporišče v napadu ameriškega obrežja. V tem zgodovinskem govoru je predsednik Roosevelt izjavil, da Zed. države pripravljajo armado in material samo zato, da odbijejo napad. Toda, je Tekel, treba je razumeti besedo "napad," ker samomor bi bil, ako bi čakali, da nas napade sovražnik na našem domačem dvorišču. Pozival je ameriški narod, naj smatra obrambene priprave kot najpotrebnejše delo ter poudarjal; da se morajo odslej poravnati vsi delavski spori tako, da se ne bo prenehalo z delom. Roosevelt je v jasnih besedah izjavil smernico Zed. držav v tej vojni ter brez ovinkov poudarjal, da je Amerika pripravljena boriti se za svojo svobodo ter izjavil, da Amerikanci obeh ameriških kontinentov ne bodo priznali nobenih dežel, do-miniranih po Hitlerju. Roosevelt je zlasti poudarjal dvoje: 1) da se moramo upreti, kjerkoli bo to potrebno in z vsemi svojimi silami, vsakemu Hitlerjevemu poskusu raztegniti svojo oblast proti zahodni hemisferi (Ameriki), ali nevarnost iste. Upreti se moramo vsakemu njegovemu poskusu, da bi zadobil oblast na morju. Gledati moramo, da Hitler ne dobi nobene važne točke v svetu, odkoder bi lahko ogrožal Ameriko. 2) Dati moramo vso možno pomoč Angliji in vsem, ki se obenem z Anglijo upirajo hitlerizmu ali podobnim faktorjem z orožjem. Storilo se bo vse potrebne korake, da bo Anglija tudi dobila te potrebščine. S tem, da je predsednik razglasil "vojno pripravljenost," je v nekem pomenu kot vojno stanje. To da predsedniku vso oblast, razen kjer je to drugače določeno v ustavi. Predsednik lahko zdaj prevzame, na primer tovarne, železnice ali dele iste. Nasprotniki administracije so takoj zavpili, da je postal Roosevelt zdaj pravi diktator, dočim nekateri trdijo, da je bil predsednikov govor še vse premalo oster. -o- Boj na otoku Kreti je zdaj na tehtnici London, 27. maja. — Angleži so izgubili pri obrambi otoka Krete dva križarki in štiri ru-šilce, toda kljub temu so dozdaj preprečili Nemcem, da bi izkrcali z ladjami vojaštvo na otoku. Izid boja za ta otok visi zdaj na tehtnici in nič se ne more še vedeti, kam bo padla odločitev. Angleži so poslali posadki na otok ojačenja, pa tudi nemška le. tala naprej in naprej dovažajo vojaštvo. Nemcem se je posrečilo vreči angleške čete v nove pozicije pri zrakoplovnem pristanu Malemi. Toda Nemci drago plačujejo uspehe, kar Angleži trdijo, da je pri napadih na Kreto izgubilo življenje najmanj 18,000 Nemcev. Od teh jih je najmanj 5,000 utonilo pri poskusu izkrcati se na otoku. NEMCI ODNAŠAJO ZLATO IZ JUGOSLAVIJE Izletnice pozdravljajo Iz Washingtona, D. C. pošiljajo lepe pozdrave svojim znankam in prijateljicam sledeče Slovenke: Albina Novak, Jennie Brodnik, Mary Hrastar, Mary Tekavec, Ana Sterle, Frances Susel, Agnes Zagorc, Frances Brancel, Louise Koren, Gertrude Bokal, Mary Kobal, Mary Zalar, Louise Košmerl, Jennie čermelj. Pišejo, da so imele prav lepo vožnjo in vreme krasno. Obisk V spremstvu Mrs. Josephine Pajk sta si ogledali našo tiskarno Minnesotčanki Mrs. John Laurie in Mrs. Mary Perušek iz Eveleth, Minn. Na obisku sta pri svojih hčerah in sinovih, Mrs. Laurič pri sinu in hčeri, Mrs. Perušek pri sinu na 1448 E. 53. St. V petek odpotujeta zopet nazaj v Minnesoto. Pravita, da bo zdaj tukaj prevroče, v Minnesoti je pa še vedno lepo hladno. Hvala za obisk. Na dopustu Iz taborišča Shelby, Miss, je prišel na obisk Frank Petrovčič k svojim staršem Mr. in Mrs. Petrovič, 1068 E. 68. St. France se prav fino postavi v lepi vojaški uniformi. Takoj je obiskal tudi svoje nekdanje tovariše ba. incarje v SND. Na dopustu ostane 10 dni. želimo mu mnogo zabave med svojimi prijatelji in znanci. Slika kaže vreče zlata in draguljev, ki jih znašajo Nemci na kup iz samostana Ostrog blizu Albanije. Dragocenosti je skrila t je jugoslovanska vlada, predno je zbežala iz dežele, jtoda nekdo je moral to izdati Nemcem. Nemška tajna policija ima razprežene svoje vohune po vseh krajih Zed. držav Washington, D. C. — Richard Krebs, ki je bil rojen v Nemčiji in je bil član nemške;tajne policije, je odkril pred; Diesovim preiskovalnim odborom važne stvari o delovanju nemške tajne policije v Zed. držalih. Povedal je, da je bil glavni stan nem. ških vohunov pred vojno v New Yorku, zdaj je pa v San Fran-ciscu, ker pošiljajo lahko od tam nemoteno svoja poročila preko Japonske v Nemčijo in ker je tam za konzula Fritz Weidmann, intimni Hitlerjev pristaš. tivnost v Zed. državah in v Latinski Ameriki. Toda pri tem so previdni in gledajo, da ne vznemirjajo javnega mnenja v Zed. državah. Iz Nemčije je prišlo v Ameriko mnogo tajnih agentov in sicer kot politični begunci in pa tudi kot redni naseljenci pod kvoto. V Ameriki ni niti ene same nemške trgovske hiše, da nima v službi vsaj enega nemškega tajnega policista. Komunisti in naciji delajo tukaj roka v roki. Medtem, ko imajo komunisti dostop v delavske unije, imajo naciji dostop v Smrt na farmah Včeraj zjutraj so našli na farmi Frank Gruberja v Geneva O. mrtvega Jurija Franko. Sodi se, da je padel in si zlomil vrat Bil je star okrog 56 let. Doma je bil iz Vrhov-pri št. Jerneju na Dolenjskem. Pri društvu ni bil nobenem. Pogreb se bo vršil jutri dopoldne iz pogrebnega zavoda Weber v Genevi. Krebs je povedal, da je bil leta 1933 v Moskvi, potem se je j pa spri s komunisti in postal član j nemške tajne policije. V Ham-j Namen Nemčije je, pravi burgu ima nemška tajna polici-' Krebs, da dobi v vsakem nem-ja glavni stan za vohunstvo po^kem podjetju v Ameriki svojo raznih delih sveta. Tukaj je ve-' trdnjavo, na katero se bo lahko lika soba, kjer imajo v kartnem zanesla, ko pride čas. V te nem-sistemu imena in naslove raznih ške trgovske hiše prihajajo uslu vplivnih ljudi iz vseh krajev sveta .Ti so zaznamovani po redu kot prijatelji, sovražniki in nezanesljivi. Iz te liste se lahko vidi, kako močna je nemška propaganda v raznih deželah in na koliko svojih privržencev se Nemčija lahko zanese, kadar bi bila potreba. Krebs je povedal, da izvaja nemška tajna policija veliko ak- žbenci iz Nemčije, ki so pa vsi preoblečeni člani tajne policije. Krebs je prišel prvič v Ameriko leta 1921. štirikrat je šel iz Amerike in zopet prišel nazaj, kakor mu je bilo ukazano. Zadnjič je prišel leta 1938. Zdaj je pretrgal vse vezi z Nemčijo in pripoveduje ameriškim oblastem o nemški in ruski propagandi tukaj. Angleži so potopili Bismarck Tri dni je šla gonja za njo preko Atlantika. Končno so jo vjeli 400 milj od francoskega obrežja in s torpedi poslali na dno morja. Z ladjo je izgubilo življenje okrog 1,300 mornarjev. London, 27. maja. — Mogočna nemška križarka Bismarck, ki je zadnjo soboto pogreznila v morje največjo bojno ladjo sveta, angleško križarko Ilood, se je veselila svoje zmage samo tri dni. V torek dopoldne jo je doletela ista usoda kot angleško Hood. Zadeta od torpedov se je pogreznila 400 milj od francoske obale, kamor je hitela v zavetje, ž njo je šlo v hladni grob do 1,300 nemških mornarjev, nekako isto število, kot z angleško ladjo Hood. Nemci še niso lačni, trdijo ekonomisti Washington. — Ameriški po-ljedeljski urad zatrjuje, da so v Nemčiji sicer manjše porcije kot sicer v mirnih časih, toda Nemčija še ni prišla do točke, da bi stradala in da bi se zato morala vdati, kot se je to zgodilo v prvi svetovni vojni. Italija je mnogo na slabšem, vendar tudi Italija še ne strada. Sedanje rezerve važnih živil, trdijo ameriški ekonomisti, bodo dovolj velike, da se bo preživelo osišče do nove letine, ki bo nekako tako velika kot je bila letina 1940-41. Zlasti dobivajo dovolj potrebne hrane vojaki in pa delavci v važnih industrijah. Te krmijo dovolj, da morejo vzdržati pri težkem delu. Slika v ostali Evropi je pa vsa drugačna in v mnogih podjarm-Ijenih deželah se vidi že vnaprej prihodnjo zimo lakoto za milijone narodov, katerim je osišče pobralo vse zaloge. Značilno je, trdijo uradniki ameriškega poljedelskega urada, da vprašanje prehrane v Nemčiji ni podobno onemu iz let 1914-18. Vojna ni v Nemčiji popolnoma nič zmanjšala produkcijo poljedelskih pridelkom. Kljub temu, da so ukazane manjše porcije in to zlasti mesu, pa je nemški narod danes boljše hranjen kot je bil pa v zadnji vojni, zlasti vojaki, delavci in otroci. V prihodnjem letu ali dveh ni pričakovati v Nemčiji nobenega pomanjkanja živeža. Poljedelski urad je preštudi ral tudi položaj po ostali Evropi in je podal sledeče podatke: V Italiji je sicer položaj veliko slabši kot v Nemčiji, toda de žela ima skoro dovolj živeža. V .Franciji je pa vprašanje živil j ako resno. Nemčija je pobrala vse zaloge živeža. Veliko število kmetov in poljedelskih delavcev je še vedno v nemškem ujetništvu. To je poglavitni vzrok, da Francija ne more na noge.. V Belgiji so razmere jako kritične. Ker radi blokade ne more uvažati potrebščin, primanj kuje maščobe, kruha, žita in mesa. Danska in švedska bosta pre-vibalstvo primeroma še precej dobro prehranili. Na Finskem zelo primanjkuje maščob, mesa, pšenice, sadja in zelenjave. V Švici, Portugalski in Špan ski so imeli dovolj zaloge, da so se prehranili vsaj dozdaj. Kako bo za bodoče, je težko reči. Rusija, od katere se pričaku je, da bo zalagala z živežem Ev ropo, je pa še vedno velika uganka in se ne more nikdar računa ti, koliko se lahko pričakuje od tam. Približno 11 bojnih ladij, kri-žark, rušilcev, bombnikov in tor-pednih letal je v torek dopoldne ob 11:01 (ob 4:01 zjutraj cleve-landski čas) stisnilo Bismarck v past in jo pokončalo. Značilno pri tem je to, da je izsledilo včeraj Bismarck letalo ameriškega izdelka in naznanilo angleškim bojnim ladjam in letalom kraj, kjer beži Bismarck. Ko je v soboto Bismarck potopila križarko Hood pri Green-landiji, je zbežala. Angleži so računali, da ima do najbližjega pristanišča do 1,400 milj, torej imajo tri dni časa, da jo vlovi-jo. Zagnali so se zanjo od vseh strani. Iz Gibraltarja so bile poklicane bojne ladje, bombniki iz Nove Fundlandije so bili poslani na zasledovanje in za njo je šla skupina bojnih ladij, ki so bile priče, boj a med Bismarekom in Hood. V soboto zvečer so zasledovalci izgubili vsako sled za Bis-marckom. Kar jo spazi bombnik ameriškega izdelka 550 milj zahodno od Anglije. Ker je ta bombnik v prvi vrsti namenjen za patruljno službo, ne nosi torpedov. Zato je potom radia obvestil bojne ladje in bombnike, kje se nahaja Bismack. Od vseh strani so se zgrnili zasledovalci in bombniki so začeli deževati torpede v nemško križarko. Od strani so pa pošiljale izstrelkp vanjo angleške križarke. Končno je dobila križarka Dorsetshire ukaz, naj s torpedi pogre-zne Bismarck, kar se je zgodilo natančno ob 11:01 v torek dopoldne. Angleška patruljna letala so izsledila Bismarck še v sredo v norveškem pristanišču Bergen. Drugi dan jo je pa zmanjkalo. Angleška mornarica je takoj poslala za njo več bojnih ladij. Sumili so, da hiti Bismarck v zahodni Atlantik, da bo tam preža-a na ameriške pošiljke. V soboto zgodaj zjutraj sta angleški trižarki Hood in Prince of Wales zagledali Bismarck in križarko Indijanci se branijo nositi puško Phoenix, Ariz. — Pet Indijancev plemena Hopi se ni registriralo za vojaško službo, kot to predpisuje postava. Obsojeni so bili v ječo na eno leto in en dan vsak. Pred sodnikom so izjavili, da jim njih vera prepoveduje, da bi se vmešavali v spore belega človeka. ZAMORSKA DEKLICA POSTALA BOGATA Miami, Fla. — Susie Dorsey, 6 leta stara zamorska deklica, je podedovala $150,000 od svojih krušnih staršev, ki so bili vzeli dekletce za svojo. -o- Mladenka umrla Po enoletni bolezni je sinoči ob šestih umrla 7 letna Theresa Marie Per ko, hčerka Josip in Terezije Perko, p. d. Grabnar-jeva. Bila je šolarica 1. razreda farne šole sv. Lovrenca, toda radi bolezni je pohajala v šolo letos samo 6 tednov. Poleg žalujočih staršev zapušča brata Joseph Frank ter več drugih sorodnikov. Bila je članica mlad. oddelka dr. Kraljica Mira št. 24 SDZ. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 10 iz hiše žalosti 8010 Union Ave. pod vodstvom Louis L. Ferfolia. Naše sožalje prizadetim staršem. Nov grob Sinoči ob desetih je umrla Terezija Mlačak roj. Jakšič, stara 49 let, hči pionirske družine Jakšičeve oziroma Kmetove, rojena v Clevelandu. Bolehala je zadnjih 18 let, 6 let ni mogla iz postelje. Poieg soproga Georga, ki vodi trgovino z oblekami na 4212 St. Clair Ave. zapušča sina Georga in tri hčere: Thelma, Elsie in Dolorosa, mater Terezijo Kmet, brata Frank Jakšiča in 5 sestra: Josephine Alich in Dorothy Simens roj. Jakšič, ter Viktorijo, Alice poroč. Urbas in Vido, rojene Kmet. Truplo bo ležalo v pogrebnem zavodu A. Grdina in Sinovi, čas pogreba Prince Eugen. Začele so se obsi- bo naznanjen pozneje. Naj ranj- pavati s kroglami na 23,000 jar-dov daljave. Posrečen strel iz Bismarcka je pogodil Hood v skladišče za municijo; ladja je zletela v zrak, zdrobljena na drobne kosce. Samo par mornarjev od vse posadke so rešili. Bismarck in Prince Eugen sta se obrnili in zbežali proti domu. Angleške ladje so razposlale radijske klice na vse strani za pomoč in divja gonja za nemško ladjo se je pričela preko Atlan tika, ki se je končala v torek dopoldne. Mogočna nemška križarka Bismarck je bila dograjena šele letos in je bila zdaj na prvi vožnji, ki je trajala samo dobrih šest dni. Par dobro pomerjenih strelov je uničilo delo več let in poslalo v'morje milijone nemških mark. To je vojna. ka počiva mirno po prestanem trpljenju, prizadetim preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje. Zadušnica V petek ob osmih se bo brala v cerkvi St. Philip Neri sv. maša za pokojno Caroline Skully-Fox ob priliki 5. obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Sinko je! Družini Mr. in Mrs. Louis J. Opalek, 15409 Holmes Ave. je bil rojen sinček, prvi otrok v družini. Mati in dete se dobro počutita v Mt. Sinai bolnišnipi. Materino dekliško ime je bilo Josephine Anzlovar. čestitamo! Najden denar Na St. Clair Ave. se je našla večja vsota denarja. Pokličite ENdicott 5036. t r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME slovenian daily newspaper 11X7 St. Clair Avenue Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: tfa Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 _________Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year _________Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post orflce at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. _No. 125 Wed., May 28, 1941 Kos naše zgodovine Mnogo se je že pisalo o našem življu, v tem Novem Svetu. Razni avtorji so poskusili zabeležiti to in ono iz življenja naših prvih pionirjev. Nekaj se je zapisalo! tu, nekaj tam. Dobro bi bilo, če bi se kdo lotil dela in zbral vse to v eno knjigo, ki bi bila zelo zanimiva, pa tudi koristna za naše zamance tukaj in v stari domovini. Razume se, da bi bilo to veliko delo in vzelo bi mnogo časa in truda. Treba bi bilo obiskati vse slovenske naselbine v Ameriki in tam poizvedovati pri starih ljudeh o prvih časih naseljevanja. Kdor bi se zavzel za tako delo, bi si moral vzeti čas par let, predno bi delo dovršil. Križ je samo ta, da nimamo človeka, ki bi se lotil takega dela na svoje stroške, a drugih virov pa nimamo na razpolago. Dokler pa nimamo take skupne zgodovine, je pa zelo hvalevredno, da se od časa do časa spomni kdo in zapiše nekaj iz časov prvega naseljevanja. Nekaj iz svojih spominov, nekaj dobi od starih naseljencev. Če se to zabeleži v časopise in razne spominske knjige, bo to nekoč edini vir, ki bo na razpolago splošni zgodovini ameriških Slovencev. Nekaj podobnega je napravil sedaj poznani kulturni delavec Jim Rotter, ki je zbral v spominski knjigi, ki je pravkar izšla za Slovenski dan, ki se bo vršil V Euclidu 31. maja in 1. junija, ko bodo euclidski Slovenci odkrili spominsko ploščo pesniku Ivanu Zormanu. Mr. Rotter se je v kratkih, pa skrajno zanimivih potezah spomnil na one prve čase, ko so naša kulturna društva začela orati ledino, kar je bil prvi temelj sedanjemu obširnemu razvoju slovenskega kulturnega življa v tej novi domovini. Opisal je prve začetke kulturnega gibanja na St. Clairju in potem v Euclidu vse do novejšega časa. Je zelo zanimivo! Mr. Rotter zasluži vso pohvalo, da je to napisal in tako rešil nekaj zelo važnih podatkov naše zgodovine, ki bi sicer šli v pozabljenje. Priporočamo rojakom, naj to knjigo kupijo in spravijo. Ker je bila izdana s pomočjo oglasov, zato se zdaj prodaja samo po 25 centov. Ob priliki slavnosti se bo lahko dobila na prostorih Slovenskega društvenega doma. Izza kulis v Washingtonu Senator Taft je napravil neuspešen poskus, da bi brisal iz poljedelskega proračuna dodatnih sto milijonov dolarjev, kar je namenjeno v pomoč farmarjem. Senator trdi, da so to dodatni stroški, ki nimajo prav nič opravka z obrambe-nim načrtom. Toda ali ni tudi del obrambenega načrta, ako se pomaga farmarjem za njih obstoj? Farmarji so temelj Amerike. Kadar so farmarji na robu propada, kot so bili v letu 1932, zaprejo tudi tovarne vrata in brezdelje nastane v mestih. Kadar imajo farmarji denar za nakup potrebščin, se zavrte kolesa v tovarnah in delavci v mestih služijo. Kljub opoziciji senatorja Tafta, sta obe zbornici sprejeli poljedelski proračun, in predsednik ga je že podpisal. Večina v kongresu je odločena, da ne bo nikdar pustila, da bi bil farmar "pozabljen mož." ^ »'rji >Ije' naš sem 1 iski H i terh 1, P v kis len , 'umi Pob jih n in najdragocenejšimi tozad , • „;vjh i" l^osi mi knjigami v vseh jeziK"1 alkimistih in izpod peresa mistov, kakor tudi poseb"0 J stavljen orjaški aparat so oge 5 Pa snili, kam jfe šlo premoženj "J1J mi govih 15 žena. Vselej, kadmija njegovi poskusi zahtevali odpeli8' i»! vsote denarja, se jeuu^-v _ « ko mesto, si ondi iz naj družbe poiskal bogato ženo ustanovil nov dom. Sleherna od teh 15 ^ smatrala sebe s svojim1 , kot zakonito dedinjo. 9 od njih, tako je dozdeva, Jes la s svojim "mnogosti'811 možem" v najsrečnejše"1 J • ........ska P1 J iiovIz živi Ion h m s, Jajc toki 6a vide '.sobi tez nje Na No. in ^ |ošcc ko ljubljena in enako ^Jflff111 na, v skupni žalosti spo^J * 1 idi'1 nu. Nastala je velikanska da, ki naj odloči, čigavo karnarjevo premoženje, * baš veliko. Skoraj da se ^ va, ko da se bo vseh teh od katerih je bila sleher"3 bo( W lo in odpustilo "prelju^*^ ub<; tm progu" in si pravično zapuščino med seboj. Gojite čebele in brtft di na polju več VrX . i • ct^ Nemški poljedelski ^ njaki opozarjajo v zad"J. su na poskuse, ki da so1 bitno dokazali, da & pospešuje razne tako pravijo — lahko - kmetijstva. Spomladi c(' ,g|0 l°2ki, Sv tisti! hej« Nej Ak Nuj Sla »novo >aš h ^Vo go prispevajo k obil«1 ^ tini. Za nekatere vrste P pridelkov, med drugi"1 ^ taric, je tudi dokazan0-^!^ sti bolje obrode, če s° ,jj .VOjjjg cvetje obletavale spon\^ KIJ j| ^ bele in črpale iz njih "f ^, kor pa v primeru, če c -jjj v ^ nje ni bilo. Zato v ^V^l'^ftiu dno bolj priporočajo tt!di f^ra naj poleg drugega bele, ker da bodo tako ^ pridelali Tudi na ta mogoče — pravijo v Ijedelski strokovnjak' v neki meri pomagat' prehrani prebivalstva ^toj'H ^ Hi, 1 bili li in po mestih. N°va]oreJ« tev glede pomena ^ir di za druge kmetij^ ^ vsekakor dokazuje, da M „ ,0!>b sPjHa ca res mislijo na vse. o- >u » A S' v P h Mic at hi Mrtvec se je . cke!*1 Na cesti proti špans* prii stecu Puygreggu se p >|, '1 * Ve kega mrliča v svojci naročili krsto, naložili na tovorni a ^tv da jo odpelje na do"1 Med vožnjo se je sk° ;e sc' K1 J je avtobus neki kmet, Med' čelo deževati. Kmet dP fl hotel močiti, je tiho krov krste in legel vžj .H Na naslednji avto^ staji sta se povzpela ^tn1, še dva zastonjkarsk^.j, p Izbrala sta si sedeŽ^^^j] Nenadoma pa se Je pO*1 krov krste, iz katere J ^n1 a tudi človeška je vprašal človeški # ^o, dežuje. Lahko si f -.gW se je obeh potnikov P ^l^ali • Wtai IS bi' v8i N v p v? St f-1 i>f;V ^ i polotil smrtni strah : ; i p° ni' 1 j: n ž*;« 21 si" med obeh je takoj » ci in skočil med he tovornega avtom«^ ^f^iča Takoj za njim je P * .. gi. Eden se je »bij. L I> dobil hude notranje V f k vse slučaje je bila 0°st le še boljša, vsaj do-^ 0 bili v bližini tabora, ga še izseljenci vzeli me bodete morebi-VJ n'sem potoval z izse- M io,j zakaj'sem jih skrival ^v!ean je bil, da jih ni-in da jih tudi nikdar PrePričanje mu 0 Pogum, da je več ali daje pravico, da me tirate z mojega posestva —? Kaj sem \ am storil —?" Iztrgal mi je iz rok jermen, za katerega sem ga držal, in me uporno gledal. Dvignil sem puškino kopito in zagrozil: "Ubogajte,! Sicer bo pelo kopito! Ne šalim se! S takimi ljudmi bomo že še opravili!" "Kam 'me bodete gnali?" "Bodete že videli!" "Pa tudi vedel bi rad! Pravico imam, da zvem!" "Molčite,! Ujetnik fete in ujetnik nima pravice vprašati, kam ga bodo gnali." Zaničljivo se je nasmejal. "Ne bova dolgo hodila —! Kmalu bova zamenjala vloge!" Upal je na starejšega Wel-lerja, ki je šel na poizvedovanje, in na Yume. Pustil sem mu zadnje upanje, zadrgnil jermen okoli njegove roke in si ga privezal za pas, da se mi v temi ni mogel izmuzniti. In odkorakala sva v puščavo. III. Pismo. Krenil sem proti jugu za izseljenci. Počasi sva stopala. Na vzhodu je bledel rahel svit, ozek pas je bil, vse bolj se je širil, vse' više je lezel na nebo. Jutro je prihajalo. (Dalje prihodnjič) PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Zgornja slika nam. kaže razdejanje, katircga so povzročile nemške bombe v Plymouth, Anglija, ki je zelo važno vojno pristanišče z obširnimi vojaškimi taborišči. Gornja slika nam kaže skupino nemških tankov ob prihodu 'v Atene, Grčija, kjer so zmagoslavno paradirali po atenskih ulicah. Grčija je bila U. država, ki je padla v Hitlerjevo malho. Slika je poslana iz Berlina. ložo je stopila soproga ruske ga poslanika. Seveda so se pogledi vseh uprli vanjo, ki se je začela počasi razgledovati po Operi. Na njenih rokah so se kakor bliski svetile demantne zapestnice, ki je Pariz o njih že toliko slišal praviti in katere je cesar zaman skušal odkupiti. Kar zašumelo je po gledališču od začudenja, jdokler niso prizori na odru privabili vso pozornost nase. Ko je potem po prvem dejanju padla zavesa, je vstopil sluga v cesarski livreji v ložo ruskega ifoslanika: "Njeno Veličanstvo je opazilo zapestnice vaše visokosti in je kar ostrmelo spričo občudovanja. Veličanstvo vpraša, ali bi bila vaša visokost tako prijazna in bi cesarici dovolili, da bi si eno od njih pobliže ogledala?" Kot bi trenil, je spolzela zapestnica z roke in z lahnim vzklikom vzhičenja se je priklonil cesarski sluga in je odšel iz lože ter odnesel zapestnico, ki je ni bilo ifioči plačati milijonom frankov. Zastor je padel po tretjem dejanju in se je dvignil za četrto dejanje; soproga ruskega poslanika je z blagorodno vljudnostjo še zmeraj čakala na vrnitev neprecenljivih de-mantov. Cesarski dvor se je dvignil in odšel, a zapestnice še zmeraj ni bilo nazaj. Knegi-nji ni kazalo drugače, ko da se tudi ona odpravi domov. Kneginja je precej vznemirjena odšla domov in je svojemu soprogu povedala o tem dogodku. Ta je dal koj spet za-preči in se je odpeljal v cesarski grad, da bi prosil, naj mu zapestnico vrnejo. V gradu pa so se silno začudili. Besede so tekle sem in tja in kneza so prepričali, da ni cesarica nikoli poslala po zapestnico, da kaka cesarica vendar ne bi nikdar kaj takega storila. Tisti moški v cesarski livreji je bil brez dvoma eden najbolj pretkanih pariških zlikovcev. Obvestili so policijskega prefekta in že je bilo na stotine najboljših pariških policijskih uradnikov na nogah, da poiščejo ukradene dragulje. Knez je med tem časom ostal ves v skrbeh in v strahu na policijski prefekturi, a kneginja je vsa nemirna čakala doma, kdaj ji bodo prinesli njene dragulje. Ure so minevale. Mahoma pozvoni nekdo pri vratih pro-slaništva in pojavi se policijski uradnik, ki želi takoj govoriti s kneginjo. Globoko se prikloni in pravi, da so dobili tatu in tudi zapestnico. Vendar pa zli-kovec vztraja pri trditvi, da je zapestnica že dolgo last njegove rodbine. Zatorej prosi knez, če bi kneginja izročila še drugo zapestnico, da bi ju mogli primerjati drugo z drugo. Brez besede odpre kneginja svojo skrinjico za nakit in izroči policijskemu urad n i k u drugo zapestnico. Ta se spet globoko prikloni in otlide iz sobe, a kneginja gre v spalnico, da bi se slednjič že odpočila in bi sanjala o svojih zapestnicah. Dobro! Zdaj bodo obe zapestnici primerjali, tatu bodo kaznovali — in vse bo urejeno. Pa ne! Opoldne šele se vrne ruski poslanik, ki je ves potrt in utrujen in nejevoljen, stopi v sobo svoje soproge in se ves obupan pogrezne v naslanjač. Kneginja se zdrami in z veselim smehljajem vpraša, kako je z zapestnicama. "Ah, kaj, bodi vesela, da je bila le ena zapestnica!" vzklikne zlovoljno knez, "prav nič se ne da zvedeti od te tatinske zalege!" "Kaj?" zavpije kneginja, "ali je nisi dobil nazaj? Saj je vendar tisti uradnik, ki je prišel po drugo zapestnico, rekel, da ste tatu dobili in zapestnico našli? !•" "Kako?" zakriči knez in plane ves divji pokoncu in i vpraša, kako se je t o zgodilo.! Kneginja mu jeclja,je pove o1 uradniku. Knez zaječi in pade na stol. "Torej so ti zlikovci: Saj nismo poslali nikogar po-njo! Tisti, ki si mu jo dala, ni bil noben uradnik, ampak je bil isti zločinec kot v Operi!" (Solmund.) -o- Nenavadno razsajanje strele Nad Dalmacijo in njenimi otoki je divjala huda nevihta. Nad otokom Hvarom se je razbesne-lo posebno hudo neurje in s strahovitim treskom je udarila strela nedaleč od vasi Poljica v visok drog telegrafskega voda. Telegrafski drog je strela dobesedno raznesla. Vendar sj ni izbrala poti v zemljo, ampak je po telegrafki napeljavi švignila do hiše kmeta Pavičiča. Tam je udarila skozi dimnik, ki se je pri tem razletel na drobne kose v notranjost hiše. V kuhinji je ranila kmetico, ki je imela v rokah dojenčka, in jo vrgla po tleh. Tako mati kakor otrok sta dobila hude opekline. Medtem ko neki drugi ženi, ki je bila v kuhinji, ni storila strela ničesar. Tudi Pavičič sam, ki je v sosedni veži skladal drva, je odletel po tleh. Pri tem pa mu je strela hudo obžgala obe nogi. Strela je nato našla pot skozi okno in švignila čez dvorišče ter pri tem vrgla na tla slamnato streho kurnika, nato pa udarila v vrh cerkvenega stolpa, ki je od kmetovega dvorišča oddaljen kakih 30 m. S cerkvenega stolpa je strela udarila v notranjost cerkve, kjer je zdrobila krstni kamen. Slike so popadale s stene in celo žeblje je strela izruvala. Strela je nato švignila na anteno, ki je bila napeljana s cerkvenega stolpa do župnišča in nato našla končno pot v zemljo. Italija šteje po najnovejši statistiki 45 milijonov prebivalcev. MALI OGLASI KDOR ŽELI funt Lepe grahaste piščance od 3 do 4 funte težke po . . .SOc Sliced bacon .............27c Pot roast................22c Pork chops ..............24c Teletina za pohat ........28c Teletina za filat..........18c Domače suhe klobase .....32c Posebno lepa in velika zaloga doma soljenega in prekajenega mesa. Se vljudno priporočam vsem gospodinjam. Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave. ženska išče delo Ženska srednjih let bi rada dobila delo za varstvo otrok in je vajena tudi kuhanja. Vprašajte pri Mary Intihar, 643 E. 160. St. (126) Delo išče Ženska, vajena vseh hišnih del (housework) želi dobiti dq-lo. Vpraša se pri Antoniji IIupnik, 6513 Juniata Ave. (126) Avto naprodaj Proda se 1936 Plymouth Coupe, dobra kolesa, čisto ogrodje, privaten lastnik. Cena $165 v gotovini. Vprašajte na 6030 St. Clair Ave. (125) OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca Priporoča se za vožnjo na piknike. JOHN OBLAKA 1126 E. 61st Si. 6122 St. Clair Ave. HE 2730. Sigrid Undset Duhovniki morejo vendar zmeraj odpravljati svoja pisma, celo pozimi, Gaute je dejal, da bi bilo to predrago. "Potem ti ne bo žena letos rodila otroka," je srdito rekla mati. "Zadeva se itak ne more tako hitro urediti," je odvrnil Gaute. Kristina je videla, da je hudo jezen. čim bolj so minevali dnevi, tem bolj je mater obhajala pekoča, temna bojazen. Nič več ni mogla samo sebe slepiti, da ni Gautejeva prva plameneča radost nad Jofrido docela izginila; pohajal je zamišljen in zlovoljen okrog. Od vsega začetka ta rop neveste ni obetal prav nič dobrega — toda materi se je zdelo, da bi bilo še veliko hujše, ako bi se mož po vsem tem pokazal strahopetca. Ako se mlada dva svojega greha kesata, je to prav in lepo —• toda vse je kazalo, da je Gaute vse prej poln nemoške-ga strahu pred tistim človekom, katerega je bil razžalil, kot pa bogaboječega kesanja. Gaute — o tem svojem sinu je imela doslej vedno najboljše mnenje — V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA BRATA Cirila Strojin ki je preminil 28. maja, 1940 tam v daljnem kraju, v Mon-trealu, Kanada. Počivaj mirno v tuji zemlji, dragi nepozabljeni brat. Prosi pri Bogu za nas, da se enkrat vsi skupaj snidemo nad zvezdami. Žalujoča brata in sestra: JERRY, ANTON in JOSEPHINE, in MATI v stari domovini. Geneva, O., 27. maja, 1941. V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI PRE-LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA Frank Penca ki je za vedno izdihnil svojo blago dušo dne 28. maja. 1940. Leto dni je že minulo, kar Bog poklical Te je k sebi, lepše tam Ti sonce sije, prosi zdaj Boga za nas! Žalujoči ostali : ; SOPROGA in OTROCI Cleveland, O., 28. maja, 1941, saj ne more biti res, kot pravijo ljudje, da je glede žensk nezanesljiv in lahkomiseln, da se je Jofride že naveličal, zdaj ko je nevesta videti odcvetela* in okorna ter se približuje čas, ko bo moral pred njenimi svojci zagovarjati svoje' nasilje. Ona je sina izgovarjala —. Ako se je dala sama tako hitro zapeljati, ona, ki je med svojim doraščanjem imela pred očmi edinole spodobno življenje pobožnih ljudi —! Njeni sinovi so že od mladih nog vedeli, da se je bila njihova mati pregrešila, oče je imel iz mladih let otroke z ženo nekega drugega moža, in potem je grešil z neko poročeno žensko, ko so bili že veliki fantje. Ulf Haldorsson, njihov rednik, Fridino lahkomiselno govoričenje — oh, saj ni čuda, ako so ti mladeniči takšni vetrnjaki. — A Gaute se bo moral z Jofrido poročiti, ako dobi pristanek njenih sorodnikov, in biti tega vesel — kako strašno hudo bi bilo mladi ženi, ako bi navsezadnje dočakala, da bi jo Gaute vzel prisiljeno, ne pa radovoljno, je pomislila Kristina. Nekega dne med postom sta Kristina in Jofrid pripravljali živež za drvarje. Razblinjali sta s kladivom suhe ribe, polnili ko^ žice s presnim maslom, nalivali piva in mleka v čutare. Kristina je videla, da Jofrid že s teža vo hodi okoli in dela, če pa jo je prosila, naj sede in se oddahne, je samo razjezila. Da bi jo nekoliko razvedrila, je Kristini na misel, da jo povpraša o tisti zgodbi z žrebcem, ki ga je bil Gaute baje ukrotil z oplet-kom nekega dekelta: "Gotovo s tvojim?" "Ne," je zlovoljno odgovorila Jofrid, rdeča kot kuhan rak. Nato pa je nadaljevala z drugačnim glasom: "Aasin —- sestrin — je bil ta opletek," je smeje se rekla. "Najpoprej je Gaute snubil njo, ko pa sem jaz prišla domov, ni vedel, katero izmed naju ima rajši. Toda poleti, ko je prišel v Sogn, je mislil, da se bo pri Da grunu sestal z Aaso, potem pa se je razjezil, ko sem ga z njo podražila — pri Bogu in vseh svetnikih se'je rotil, češ, saj ni takšen, da bi se preveč približeval hčeram poštenih mož, in med Aaso in njim ni bilo nič takega, da ne bi mogel še nocoj brez greha spati v mojem objemu, je dejal. Spomnila sem ga besede —," spet se je zasmejala. Ko je videla Kristinin obraz, je kljuboval no prikimala. "Da, Gauteja sem hotela za moža, in le zanesite se na to, mati, dobim ga za moža. Jaz skoraj vselej dosežem, kar hočem — Kristina se je prebudila; bilo je tema kot v rogu. Mraz jo je rezal v lice in nos — ko se je tesneje zavila v krzneno odejo, je začutila, da je le-ta od njene sape pokrita z ivjem. Gotovo je šlo že proti jutru — toda bala se je vstati in pogledati po zve^ zdah. Zvila se je pod krznom čisto skupaj, da bi se še nekoliko pogrela. Pri tem se je domislila svojih sanj. Zdelo se ji je, da leži na svoji postelji v mali izbi na Husa byju ter da je pravkar porodila otroka. Ležal ji je v naročju, zavit v ovčino, ki se je bila od vihala; tako da se je pokazalo temno rdeče telesce — svoje drobne ročice je malček stiskal v pesti in jih držal pred obrazom, kolena je imel skrčena do trebuha in noge prekrižane — semtertja se je nekoliko zgenil. še na misel ji ni prišlo, da bi se vprašala, zakaj ni deček bolje zavit in zakaj ni nobenih žensk pri njej v sobi. Gorkota, ki je puhtela od nje, je še vedno ovijala otroka, ko je tako ležal pri njej; skozi roko ga je še čutila do srčnih korenin, kadar se je premaknil. Kakor tema, ki plahni, so jo še zasenčevale utrujenost in bolečine, medtem ko je ležala, ogledovala sina in čutila, kako v njej neprestano rasteta veselje nad njim in ljubezen, kakor raste dan nad gorami —. Toda istočasno, ko je ležala tamkaj v postelji, je stala tudi zunaj za hišo. Pod njo je ležala dolina in se svetila v jutranjem soncu. Bil je zgoden zimsko spomladanski dan — vdihavala je ostri, sveži zrak — veter je bil ledeno mrzel, toda prinašal je okus po morju daleč tam zunaj in po odjugi: gorski grebeni so v jutranjem soncu težko ležali onstran doline, krog dvorov so kopna mesta in v jasah temno zelenih gozdov se je vsepovsod lesketal srež kakor iskreče se srbro. Nebo je bilo kot umito, svetlo rumeno in bledo modro, s prav redkimi, temnimi, od vetra gnanimi oblaki, ki so pluli od daleč tam zunaj — toda bilo je mraz; tam, kjer je stala, je bila snežna odeja od nočne zmrzali še trda kot kamen, in med poslopji je ležala mrzla senca, zakaj sonce! je stalo nizko nad goro, na vzhodu zadaj za dvorom. In tik pred njo, kjer se je senca konča la, je veter majal bledo lansko letno travo, upogibala se je in lesketala, toda njene korenine so bile še vedno zakovane v jekleno svetlo ledeno skorjo. "Oh — oh." Nehote se ji je iz prsi iztrgal ta bolestni vzdih Lavransa ima še pri sebi — slišala je dečkovo enakomerno dihanje z druge postelje onkraj sobe. Gaute — ta pa leži s svojo priležnico zgoraj na izbi. Mati je zopet zavzdihnila, se nemirno premaknila in Erlendov stari pes se je pod odejo tesneje sti snil k njenim visoko skrčenim nogam. Potem je zaslišali, da je Jo frid vstala in da hodi sem; ter tja. Urno je smuknila Kristina iz postelje, obula krznene škor nje ter oblekla raševinasto obleko in kožuhovinasti jopič; v temi se je tipaje splazila do peči, tamkaj pocenila, začela razgre- Kapitan Howard H. J. Benson iz Baltimore je bil imenovan za poveljnika nove bojne ladje Washington, ki bo kmalu stopila v vrsto sesterslcih bojnih ladij. Edward W. Szmviawski, star 25 let in policist v Scar-dale, N. Y. se je podvrgel štirikratni operaciji na očesu, samo da bi bil sprejet v ameriško armado in seda,j mu je bila želja izpolnjena. bati pepel in ga razpihovati, toda nobena iskra se ni zasvetila — žerjavica je bila to noč ugasnila. Izvlekla je kresilo iz vrečice na pasu, toda goba se je bila oči-vidno zmočila in zmrznila. Navsezadnje se ni marala več ubijati s tem, vzela je žerjavnico in odšla na izbo, da bi pri Jofridi dobila žerjavice. Zgoraj je v mali peči gorel lep ogenj in svetil po sobi. Jofrid je sedela v plapolajočerr, odsevu in se ravno pripravljala, da bi bolje pritrdila bakreno zaponko na Gautejevem suknjiču iz jelenovega krzna, onkraj izbe pa je v polmraku pograda videla goli život njenega moža — Gaute je tudi v najhujšem mrazu spal brez srajce. Sedel je na postelji in imel zajtrk pred sabo. Jofrid je vstala, okorno in kakor prava gospodinja — ali ne bi hotela mati požirek pi va Pogrela je bila Gauteju jutrnjo pijačo. Ta vrč pa naj mati vzame s seboj za Lavransa — danes bo moral z Gautejem v gozd drvarit, moški bodo ime ii mrzel dan —. Ko je Kristina znova stala spodaj v izbi in netila ogenj v peči, je nejevoljno skremžila ustnice. Jofridino delo v hiši, Gaute, ki polega in si da očitno streči od svoje ljubice — skrb priležnice za njenega nezakonitega svaka — vse to se ji je zdelo tako brez sramu in zoprno —. Lavrans je ostal zunaj v gozdu, Gaute pa je prišel pod večer domov, upehan in lačen. Tako sta ženski, potem ko je služinčad odšla, še nekaj časa posedeli, da bi Gauteju delali druščino, medtem ko je pil. Kristina je videla, da ta večer Jofridi ni dobro. Neprestano je odlagala svoje ročno delo v naročje in obraz ji je zdaj pa zdaj bolestno zadrgetal. "Ali te boli, Jofrid?" je tiho vprašala Kristina. "Oh, malo že — v nogah in bedrih," je odgovorila deklica. Ves dan je kot po navadi pošteno delala, ne da bi se bila kaj varovala. Zdaj je dobila bolečine in noge so ji zatekle. (Dalje prihodnjič) Slika nam predstavlja nekaj izmed 175 nacijev-mor-narjev', 'Icutere so polovili zvezini cigentje v Neiv Yorku in drugih ameriških mestih. Samo v New Yorku so jih polovili 127, katere so poslali na Ellis Island v začasno taborišče. Slika nam kaže nemško zmagovito armado na pohodu v Atenah. Parada je trajala nad dve uri. General-maršal Siegmund List je nadzoroval parado, on je tudi poveljnik nemških čet na Balkanu. UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr, Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena (h O OH in stane samo: $ L*UU NaroČila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. THOCRAM Slovenskega dneva ki se bo vršil V POČAST SLOVENSKEMU PESNIKU IVANU ZORMANU na prostorih Slovenskega društvenega doma na Recher Ave., Euclid, Ohio NA 31. MAJA IN 1. JUNIJA ZORMANOV VEČER V SOBOTO, .31. MAJA VEČERJA, PETJE IN GOVORI i Začetek točno ob osmih zveier PROGRAM: Pomen večera, govori Jas. Rotter Zbor Slovan zapoje pesniku v pozdrav Gdč. Agnes Godec deklamira pesniku v pozdrav Gdč. Angela Kern podari cvetke in šopek ter POItl istih Gospodični Elsie M. Desmond (Miss Ljubljana) 1 Agnes Godec, izrdčita g. Ivanu £ormanu SP° minsko knjigo, dar euclidskih Slovencev. Stoloravnatelj g. Ivan Tomažič prevzame vods nadaljnega programa Govori župan mesta Euclid, H. Kenneth Sims Govori žup^n mesta Cleveland, H. Edward Blythin Govori sodnik, Hon. Frank J. Lausche Govori konzul dr. James W. Mally Govori župan mesta Ljubljane, Frank Segulin Govori kongresnica Mrs. Frances P. Bolton Govore predsedniki raznih društev Govori "ljubljanski stric" Josip Plevnik Govori "ljubljanska teta" ga. Frances Rupert Govore uredniki raznih listov in revij Govori slavljenec, g. Iv^n Zorman solisti ' Med govori sodeluje zbor Slovan ter naši sc Clevelanda: Tončka Simčič, Josephine LauS' Welf, Mary Udovich, Anton Šubelj, Louis Belle W1' in Frank Plut. Na klavirju spremlja dr. J. Lausche. ,,0. Zbor Slovana zaključi večerni program s pesn^ Domovina, mili kraj Sledi prosta zabava in ples. ♦ » * PROGRAM ZA NEDELJO, 1. JUNIJA pt Vsa društva, občinstvo in gostje se zbiraj0 ^ vrtu Slovenskega društvenega doma ob 12:30 P°P dne. Med tem časom igra godba Bled. gt0 Ob 1:30 odkorakajo z godbo in zastavami na 200. C®9 in Miller Ave, Delegacija se odpelje v Cleveland po slavlF g. Ivana Zormana. Delegaciji na čelu bosta e župan Kenneth Sims in maršal A. F. Svetek, de udi*? lklet» bo in žene v narodnih nošah; boter John Drenik m Tončka Svetek; stric in teta Ljubljane. „ # fu-Štv» Ob 1:30 se delegaciji pridružijo pred SN^ St. Clair Ave. okrašeni avtomobili, nakar se odPe \ vsi skupaj na 200. cesto in Miller Ave. v Euclid-kaj jih sprejmejo Škrjančki, Rupert Cadets, z zastavami, Ameriška legija št. 999 in godba » Nato se razvije povorka na vrt Slovenskega dru doma, kjer se prične slavnostni program, kot sle a§e Zupan mesta Euclida otvori "Slovenski dan 11 • pesmi." ,oži Predsednik Slovenskega društvenega doma pomen prireditve. Mladinski pevski zbor Škrjančki zapoje God America. Godba Bled zaigra slovensko himno. cev Odkritje spominske plošče, dar euclidskih SK>vel\ ei pesniku Ivanu Zormanu. Odkrije jo ena sledečih, ki so v kontestu: Mrs. Frances tJ1a Mrs. Agnes Žagar, Miss Ann Gačnik. Kot Ča gfj. straža stojijo Frances Rupert Cadets in ^ ška legija. # Boter in botra pritrdita ameriško zastavo z naP "God Bless America" na spominsko ploščo. Govori predstavnikov raznih organizacij. . orj: Med programom bodo nastopili sledeči pevski z Škrjančki, Adrija, Slovan, Zvon, Planina gi povabljeni zbori. glfli. Pesnik Ivan Zorman govorj o pomenu slovenske Pe' j Godba Bled zaigra ameriško himno The Star SpanK Banner. ^» Zaključek programa, nakar se razvije prosta ^ na vrtu, v dvorani se prične ples ob Pet,n' katerega bo igral orkester Pecop. * * * . dM Vsa cenjena slovenska javnost od blizu je prijazno vabljena k tej pomembni slavnosti-ODBOR KLUBA DRUŠTEV SW