Sfc 4. Poštnina pavSalirana. V Liubtianf, dne 10. februarja 1921. Leto III. Izhaja vsak četrtek. Naroinlna: celoletno ..................K 50— ooluletno .................s 26— Posamezna številka.............. 1'- Kmet, pomagaj si sam* in svoje stališče v državi nravnav a j si sam! Uredništvo in upravniSKo lista fe v LJubljani na Kongresnem trgu St. 9 (nasproti dvorca). Inserati: 1 mm inseratnega stolpiča stane za: Ustavotvoma skupščina. V Beogradu, dne 28, januarja 1921. Današnja seja je bila otvorjena malo pred deseto uro. Ker je bila na dnevnem redu seje tudi debata o poslovniku, zato so bile tudi galerije prenapolnjene. Prišli so na sejo tudi komunisti, in sicer polnoštevilno, le Koroščeviit ljudi ni bilo blizu, pač pa so hodili od časa do časa prisluškovati v lože diplomatov. Za naš klub sta govorila Popadič in Gjokič, za radikalce dr. Ninčič in za Pro-tičevo skupino «solunski» Jovanovič, za demokrate dr. Lukinič, za socialiste Etbin Kristan, za muslimane dr. Spaho in Korkut ter beg Hrasni-ca v lastni zadevi, ker so mu Srbi-jand očitali grozodejstva, ki jih je zagrešil kot bivši avstro-ogrski oficir v Srbiji ob okupaciji. Mož je bil silno hud, kar je vzbujalo le vtisk slabe vesti. Ker komunisti čez dan še niso smeli govoriti, ker še niso bili zapriseženi, zato so se omejili samo na psovke. S temi pa so bili radodarni. Med Kristanovim govorom je socialista Brkiča ozmerjal bosanski komunist Lastič. Brkič mu je rekel zato, da je «črnožuti kranken-kasler*. To Lastiču očividno ni pri-jalo, kajti ko je ob eni predsednik sejo prekinil, je Brkiču prisolil krepko zaušnico. Ob štirih popoldne se je seja nadaljevala. Med Lukinicevim govorom je slovenski komunist Fabjančič zakričal, naj se govornik sramuje. Lukinič je govoril ravno o kralju. Nastalo je silno razburjenje. Predsednik je pozval Fabjančiča, naj takoj zapusti zbornico. Ta se je branil, misleč, da se nahaja morda kje v Kočevju ali Zagorju na shodu. Predsednik je zato zopet prekinil sejo in jo nadaljeval šele, ko je Fabjančič zapustil dvorano. Debata je pokazala, da je v tej deželi navada, da vsi radi in pa dosti govore in to celo takrat, ko nimajo prav nič povedati. V tem oziru nimajo s časom prav nikakršnega usmiljenja Kaj bo šele takrat, ko pridejo važnejše stvari na vrsto! Nato je bil predelani poslovnik z ogromno večino sprejet Ko se je to ugotovilo, so izjavili komunisti, da bodo položili zakletvo. Nastal je silen smeh in culi so se klici: «Kaj pa dr. Korošec, kje so pa ti ljudje ?» Po burnem prizoru, ki ga je izzval v zbornici komunist Zivko Jovanovič, je moral predsednik sejo zopet prekiniti In ko je nastal mir, so komunisti lepo po vrsti položili zakletvo. Valerijan Pribičevič, ki je kalu-djer (pravoslaven redovnik), se je kruto norčeval iz njih, rekoč, da so pravi komunisti le kaludjeri in da so njihov nauk komunisti pokvarili. Za komunistično zakletvo pa je bila na dnevnem redu zopet klofuta. Socialist Brkič je namreč s pismeno vlogo zahteval od zborničnega predsednika zadoščenja. In tako se je ta klofuta vlekla nad eno aro. Govorila sta oba prizadeta. Brkič. je trdil, da se ne pusti klofutati, Lastič pa je slovesno izjavil, da ga bo še in vsakega, ki ga bo osebno žalil. No, to bodo lepe razmere! Z naših klopi je slišal Lastič zagotovilo, da ga bo veselje do zaušnic kmalu minulo, če se bo kdaj pri zemlioradnikih spo-zabiL Fantiček je vzel obvestilo molče na znanje. Seja je bila zaključena ob osmih zvečer. V Beogradu, dne 29. januar ja 1921. Seja je bila zopet eno uro kesneje otvorjena. Narodni klub in Korošče-va skupina, vse je bilo na svojih mestih. Ker se je zvedelo, da so se spo-korili in da bodo položili zakletvo, zato je bilo zanimanje vsestransko. Župnik Klekl je imel celo nov in resnično snažen ovratnik, njegov kolega Škulj pa je žalostno podpiral glavo in se očividno kesal umazanega jezikanja ob božičnih praznikih, ko je očital poslancem SKS., da so izdali in prodali Slovence Srbom in da so položili zakletvo samo zato, da dvignejo dnevnice. Zdaj se je bližala sramota njegovi lastni glavi in videl je svojo republiko za večno izgubljeno. Klerikalna blamaža se je začela s tem, da je imenom Jugoslovanskega kluba poslanec Maric prebral neko izjavo, ki je vzbujala velik smeh pa tudi neprijetne medklice g. Korošcu. In ko je za njim opravičeval Narodni ldub poslanec Drlnkovič, je bilo kričanja še več. Govorili so Lukinič, minister Pribičevič, dr. Amruš, musliman dr. Spaho, kateremu so klerikalci burno pritrjevali,- ter ban dr. Laginja. Seja je bila večkrat prekinjena. Izgledalo ie, kakor da bo prišlo do pretepa. Po zopetni otvoritvi pa so nastopili «spokorienci», ki so obupali nad republiko. Seveda so hoteli ta slavnosten čin naših pobožnih tovarišev od blizu videti zlasti vsi naši poslanci. Ata Stanovnik se je postavil zad, najbrže je tudi po shodih kaj lagal. Za široko haljo po-slanca-frančiškana se je skril mali škulj in to skrivanje je bilo tako očividno, da je orjaški Jeremič vprašal enega naših: «Zašto se sakriva oni mali pope?» Silna zadrega njegovih tovarišev je ženirala g. Korošca, ki je prosil predsednika, naj odstrani druge poslance-iz bližine, češ da tu ni cirkus! Predsedujoči podpredsednik je prosil gospode poslance, naj zavzemo svoje prostore in naj se jim ne smejejo, nakar je zakričal tovariš Pucelj: «A ko smo mi polagali zakletvo, so se oni smejali.» Poslanci se niso odstranili, ampak so samo umolknili, ko so prisegali klerikalci. Seveda so med tem opazovali posamezne korifeje natančneje z ozirom na pisavo «Domoljubovo», v kateri se trdi, da postojita dve prisegi: «ta velka» in «ta mala». Po končani za-kletvi so spokorjencem ploskali in tovariš Majcen jih je vprašal z orjaškim glasom: «Sedaj ste pa vi prodali in izdali Slovence Srbom!» Nastal je splošen vik in poslanci posameznih skupin so prišli k nam po pojasnila. Razložili smo jim način klerikalne agitacije in zakaj je polaganje zakletve s strani poslancev SLS. vzbudilo toliko smeha pa tudi razburjenja v raznih skupinah. Seja je bila zaključena po eni popoldne. V Beogradu, dne 2. februarja 1921. V ponedeljek se je pričela seja s tem, da je minister pravde kot najstarejši v vladi prav pošteno ožehtal poslanca Drinkoviča, ker je leta v soboto nekaj čvekal o šentžermenski pogodbi, češ da je ta pogodba v nekakšni odvisni zvezi z našo bodočo ustavo, ne pa da ie povsem notranja zadeva naše države. Drinkovič je bil seveda mučno zadet in se je opravičeval. Zatem je zbornica volila ustavni odbor in je dobil zemljo-radnički klub v njemu štiri člane, in sicer: Avramoviča, Vošnjaka, Boš-koviča in Jovo Jovanoviča. V imunitetni odbor je poslal naš klub Vida-koviča in Jeremijo Jeremiča. V torek smo volili administrativni odbor ter odbor za molbe in žaobe; v prvem imamo Rajaria in Stojiča, v drugem pa Uroša Stajica in Stevana Benina. Zanimivo je to, za kako nevažen in brezpomemben posel smatrajo klerikalci delo v ustavnem odboru. Le tako si moremo razlagati, da ni hotel v ta odbor dr. Korošec in niti ne dr. Hohnjec, ampak so poslali vanj prof. Sušnika in drja- Gosarja, dva najneresnejša politika izmed klubo-ve inteligence. Potem ni čudno, da so klerikalci potegnili takoj pri pni seji s — komunisti, in sicer v tem, naj se do dne 14. februarja sploh ničesar ne dela. Lepi ptiči so to! Pri ministru za finance so posredovali našj poslanci v zadevi iz-terjevalnih in izvršilnih pristojbin pri terjanju davkov. Te pristojbine so za naše kraje brezdvojbeno strašne, ker smo kmetje od nekdaj navajeni, da vselej počakamo na opomine davkarij in šele potem plačamo, ko smo z opomina povzeli vsoto, katero nam je treba plačati. G. finančni minister je uvidel utemeljenost zahtev naših poslancev in je glede opominjevalnih pristojbin obljubil ugoditi zahtevam naših poslancev. Svojim tovarišem v preudarek. (Piše Ivan Ažman.) Današnje razmere postajajo že nevzdržne. Vedno pa se še ponavljajo pri gospodi očitki, češ, da je kmet kriv vse draginje. Zato sem namenil podati nekaj besedi, sicer malo trdih, ki pa ne moiejo biti drugačne, ker je mera potrpežljivosti že polna. Kako delajo z nami! Meje za izvoz živine so v splošnem zaprli, na dovoljen izvoz živine pa postavili tako carino, da je izvoz nemogoč, čeprav je živine skoro več kakor pred vojno. Enako je z mlekom, ki ga imamo v izobilju, ki ga pa zaradi visoke carine (15 kron na liter!) ne moremo izvažati. Mleko je že itak najbolj poceni, če upoštevamo, da velja kilogram krme dve kroni. Pri izvozu goveje živine se plača na kilogram 15 kron carine. Če tehta torej vol' ali krava 500 kilogramov, potem je treba plačati samo carine 7500 kron! Ravno tako je s konji. Res ne vem, zakaj se tako boje izvoza konj, Id vendar niso namenjeni prehrani! Da v Jugoslaviji, kjer ie mesa v izobilju, ne bo treba rabiti za prehrano konjskega mesa, je vendar več kot gotovo. Meso je v Sloveniji najcenejše. V Zagrebu in v Beogradu se plačuje dražje. Zakaj to? Ali nismo v eni državi, ali bo tudi sedaj tako, kakor med vojno, da je bila vsaka hrvaška krava več vredna kot naša? Ali se hoče res slovenskega kmeta popolnoma odreti? Kakor čujem, je sedaj neki gospod na vladi iziavil, da bi se moglo uvoziti nekaj italijanskega vina. To je še najlepše, dovoliti uvoz vina k nam, ki ga imamo toliko, da ne vemo kam ž njim. Seveda naši diktatorji in bankirji bi hoteli, da pade vsled prepovedanega izvoza cena kilogramu mesa na 10 kron, litru mleka na 2 kroni, vino pa da bi pili liter po 10 kron. To bi bilo v resnici sijajno življenje na račun kmetovalca. Ce bi bila pri tem uni: cena živinorejec in vinogradnik, to bi seveda nikogar ne brigalo. Moki so banaški judje navili ceno tako, da imamo danes v Evropi najdražjo moko. Pred vojno je veljal kilogram moke od 16 do 17 krajcarjev, meso pa najmanj 1 krono, danes pa plačujemo moko po 18 kron, meso pa le po 2 do 3 krone dražje t j. od 20 do 22 kron. Ali je to kako razmerje? Tega pa ni kriv kmet, ampak krivi so tega banaški judje in naše banke. Ljubljanski „lmpex" zahteva pri vladi zvišbo carine na izvoz poljedelskih pridelkov. Gospodje, ne igrajte se z ognjeni! Struna je napeta in pazite, da ne poči! Zato, krajevni in okrajni odbori, bodite na straži! Sklicujte seje, sestanke in zborovanja za carine, prost izvoz naših pridelkov! Posebno sedaj, ko se prično trgovinska pogajanja z Italijo in drugimi državami, je to vaša dolžnost. Vse take resolucije pa pošiljajte našim poslancem, ker tako najbolj podkrepite njih delo. Zopet se govori o novem povišanju cen tobaka in o zvišbi železniških tarif. Ce bo šlo tako naprej, bo moral prodati kmet skoraj dva vola, da si bo mogel nabaviti eno obleko, ker govori se tudi, da bo cena živini paala za 8 kron in še več. Kje pa bomo vzeli tedai denar za vedno rastoče davke in za druge potrebščine, tega pa ne pove nihče. Zato, tovariši, bodimo čuječi in ne držimo rok križem, da nas ne preseneti sovražnik in da moremo še pravočasno preprečiti njegove naklepe! Delavcem, ki so štrajkali, so povišali plače Kaj. če bi bili tudi mi tako edini in bi ne dali kaka dva meseca nobene živine iz hleva! Ali ne bi bilo naenkrat vse bolje? Pomislite in pre-udarite to! Predvsem pa, združite se, da bo naša moč večja, da zmaga pravica — naša Stara pravda! prirejene le za tedanje razmere. Kolikor bolj pa se je človeštvo razvijalo, toliko manj so odgovarjale take zadruge potrebam. Imenovale so se tudi župe ali županije. Ta poimenovanja so se ohranila do današnjih dni. Ker ni bilo nikogar, ki bi jih sproti presnavljal in izpopolnjeval, so počasi hirale, tako da naletimo dandanes le še na skromne ostanke. Te zadruge so se jele v teku časa zaradi obrambe proti zunanjim sovražnikom združevati v večje skupi-In tako je nastala država, ki ne. £ Zadružništvo. Ako pogledamo okrog sebe, vidimo, da temelji vse življenje na boju za obstanek. Boj za obstanek je pro-vzročil svetovno Vojno in tudi politika ni nič drugega kakor borba za vsakdanji kruh. Ta boj se bije med državami, med narodi, med posameznimi stanovi, a tudi med posameznimi osebami. Zgodovina nas uči, da so iz tega boja nastale vse države, kajti človek je spoznal, da more le v družbi zadostiti svojim življenskim potrebam. Zaradi tega se je našlo človeštvo vzlic osebni sebičnosti in različnostim naziranj v skupnem delu za obče koristi in si tako ustanovilo različne družabne oblike, katerih namen je bil, pospeševati blagostanje in samoobrambo družbe. Na ta način so nastale prve zadruge, ki so bile zelo enostavne in a se je vedno bolj omejevala na _ rambo proti zunanjim sovražnikom, podrobno, zlasti gospodarsko delo pa je prepustila svobodni volji državljanov. Ker so zadruge iz zgoraj navedenega vzroka vedno bolj hirale, so se pojavile namesto njih druge oblike narodnega gospodarstva. Vsled pomanjkanja prostora bomo na kratko omenili le dve važnejši taki obliki: liberalizem in socializem, ali v gospodarski pomen prenešeno: prosta in vezano gospodarstvo. Prvi se je uveljavil liberalizem — v gospodarskem življenju tudi man-čestrski liberalizem imenovan —, in sicer ga je rodila francoska revolucija. Kakor pove že ime, pušča posamezniku čim večjo svobodo, zlasti na gospodarskem polju. Jako lepo načelo, ki pa ima to veliko napako, da ne vpošteva človeških slabosti, katerih najpogubonosnejša je brezmejna lakomnost, ki je rodila s tem, da je pustila močnejšemu izkoriščati šibkejšega, ogromno gorja in taka skoraj upropastila človeško družba. Izrodek liberalizma je kapitalizem, S katerim imamo v gospodarstvu pred vsem opraviti in katerega vsakdo dobro pozna. Ekstremni nasprotnik liberalnega kapitalizma je socializem s svojo levico — komunizmom, ki se hoče uveljaviti prav v današnjih dneh. Komunizem hoče preprečiti izkoriščanje na ta način, da proglaša odpravo osebne in uvedbo družabne, tj. državne, lastnine Čim bi osebna lastnina — pravica do lastnega dela — prenehala, bi propadla produkcija (pridelovanje) in z njo človeštvo. Najlepši dokaz za to imamo v komunistični Rusiji, kjer ljudje tru-moma umirajo vsled lakote, dasi je bila Rusija nekdaj najbogatejša država glede kmetijskih pridelkov.. Iz tega sledi, da se ne moremo ogrevati niti za prvega, niti za drugega, marveč, da moramo poiskati tretjo, boljšo, podlago, na kateri bomo mogli zidati, ne da bi se nam bilo treba bati, da se navidezno lepa in pravilna stavba podere, če bi jo hoteli praktično uporabljati. To velja zlasti za kmetijski stan, ki je steber države in ki naj v splošnem interesu ostane pri moči m blagostanju. Katera pa je tretja podlaga? Sredina med ekstremi: zadružništvo. Ono je edino dober in priporočljiv sistem narodnega gospodarstva, zlasti za kmetski in obrtni stan, kajti za nju bi bil med vsemi stanovi kapitalističen kakor tudi komunističen sistem najbolj pogubonosen. Edino zadružno gospodarstvo more kmete in obrtnike gospodarsko oormosvojiti. Gospooarska osamo- Somišljenik!, ne pozabite na naš tiskovni sklad! 8 Delujte Kolikor le mogcče za rasštrjenje ^Kmetijskega lista" S svojitev obstoji v tem, da ima tisti, ki dela, sam dobiček od lastnega dela, ne pa tisti, ki s spretnimi špekulacijami izkorišča delo prvega in ta-kp sijajno živi na njegov račun, kar se dandanes tako pogostoma dogaja Edino zadruga more rešiti kmetski stan pred izkoriščevanjem bank in kapitalističnih podjetij ter komunističnimi «nebesi!» — Zategadelj se oklenite zadrug! jilo, ki ga vračajo člani združbe v obrokih (za stavbe n. pr. se začenja vračati posojilo po 10 letih in se ga vrne v 68 polletnih obrokih). Zadni-e?> iarači državi po normalnih pra-"i,:Y ki jih je izdalo ministrstvo, neomejeno, nasproti drugim pa si določa velikost jamstva zadruga sama. Naseljevanje v južni Srbiji. V južni Srbiji je še mnogo rodovitne zemlje neobdelane. P od jc tam milo in precej ugodno razen po-i letne suše, zaradi katere y trebe pri- i delovati pridelke, Id se r~eje razvijejo (žito), ali pa je treba zemljo namakati, kakor delajo to domačini. Po-rnaga tudi globokejšc obdelovanje. Severnejši kraji so popolnoma ždra* vi, v Macedoniji, v bližini močvirja; se pa pojavlja mrzlica, toda manj škodljiva kot v tropičnih krajih. Kraji v bližini albanske meje so ogroženi od albanskih vpadov, drugače pa vlada mir in red. Ljudstvo je dobrosrčno in mirno. V teh krajih namerava naseliti vlada kmetovalce in jim dati velike ugodnosti. Po kraljevi naredbi z dne 24. septembra 1920. dobi vsaka rodbina. ki se naseli v teh krajih, 5 ha zemlje. V bližini mest in prometnih cest se more izjemoma zmanjšati površina, tcda ne pod 2 ha. Za vsaJke-ga oženjenega moškega člana rodbine se doda po 4 ha, za neoženjene nad 21 let stare 3 ha in za mlajše po 2 ha zemlje. Nad 50 let starim moškim se more znižati površina na 2 ha. V posebnih primerih pa se more družini dodati še 5 ha. Družina s primernim poljskim orodjem dobi za orodje še do 3 ha zemlje. Kjer ni gozdov, dobi družina v nadomestilo do 2 ha zemljišča. Poleg tega se priznajo naselnikom še naslednje u-godnosti: Brezplačna vožnja za družino in premičnine; brezplačen les za stavbe in orodje; prosta pašnja po občinskih selskih pašnikih; iste pravice, kakor jih imajo stari nasel-niki; svoboden uvoz (brez carine) poljedelskega orodja, živine, žita in semen; triletna oprostitev od vseh davkov. Naselniki so dolžni obdelovati zemljo ter si postaviti stanovanja in gospodarska poslopja. Deset let ne smejo posestva ne prodati in ne obremeniti. Če naselnik umre, podedujejo njegovi zakoniti dediči njegove pridobljene pravice kakor tudi njegove obveznosti. Kdor se hoče naseliti v teh krajih, mora ministrstvu za agrarno reformo po najbližjem organu ministrstva — v Sloveniji po agrarni direkciji v Ljubljani — predložiti prošnjo, ki naj obsega: 1.) ime starejšine in vseh rodbinskih članov, spol, leta starosti, zakonsko stanje in poklic vsakega posebe; 2.) koliko površine zemlje je do sedaj imela ta rodbina; 3.) kakšno in koliko vredno drugo premično in nepremično imovino ima ta rodbina, 4.) vrednost nepremične imovine, komu jo zapušča, ob kakšnih pogojih in zakaj; 5 ) potrdilo, da poslednjih pet let ni prodal svoje zemlje, ako pa jo je prodal, izjavo, zakaj jo je prodal in kaj je storil z denarjem; 6.) podatke o tem, ali prižene koliko in kakšne živine, prinese koliko in kakšnih kmetijskih priprav in kmetijskega orodja, semena za sejanje in žita za hrano; 7.) če ne prinese predmetov, navedenih pod točko 6., podatke o tsm, ali jih more sam nabaviti ob svojih sredstvih ali pa zahteva, da se mu nabavijo in dado z zemljo vred, in ksko jih misli v tem primeru odplačati; S.) izjavo, da stopi v članstvo združb, ki so določene v členu 22. uredbe o naseljevanju južnih novih krajin. Prošnjo in priloge mera potrditi občinsko oblastvo, ki izda obenem prosilcu izpričevalo o njegovi imovini in njegovem gospodarstvu. Oblastva morajo prošnje,'ki se predlože, takoj brezplačno potrditi in izdajati izpričevala. Prošnje, izpričevala in vse priloge, ki se tičejo naseljevanja, so preste vseh taks (kolkov). Da se olajšata nabava semena, živine in poljedelskih priprav ter gradnja potrebnih stavb, se združijo naselniki enega kraja v naselniško združbo, kateri daje država v spredaj navedene namene brezobrestno poso- Pokrajinske vesti. C>j» izvrševalaega odbora SKS.) je bila ^b lepi udeležbi na svečnico ■• r-dju. Sejo je otvoril in vodil na-Htvk SKS. tovariš Pipan. V po--/ifr am govoru je poudaril važ-'..os! tesnejših zvez med Štajersko in i-ranjsko, vsled česar je tudi načel-ništvo SKS. sklenilo, naj bodo seje in zbori menjaje se na Kranjskem in Štajerskem. Ker sta izvoljena "tovariša Kušar in Mrmolja za poslanca, prosi tovariš Pipan, naj izvoli izvrševalni odbor nova podpredsednika. Soglasno sta bila izvoljena nato kot podpredsednika tovariša M ah en in Jamnik. Izčrpano in temeljito tajniško poročilo sta podala tovariša Bukovec in Sancin. Iz poročil se je jasno pokazalo, da sloni pri volitvah doseženi uspeh na delu in da je zato bodoča zmaga SKS. zagotovljena. Stvarno, nad vse zanimivo in temperamentno je poročal nato generalni ravnatelj P i r c o boju za «Kmetijsko družbo*. Z viharnim odobravanjem so sprejeli zborovalci njegovo poročilo v vednost. O organizacijskem statutu je poročal tovariš Jamnik, ki je predložil podrobno izdelani načrt, ki se je predložil občnemu zboru SKS. v odobritev. Ker so bili vsi naši poslanci vsled seje konstituante zadržani v Beogradu, je podal politično poročilo tovariš Jamnik. Na-vzočni so soglasno odobrili delovanje naših poslancev ter jim izrekli popolno zaupanje s pozivom, da vstopijo v vlado, če zahtevajo tako kmetski interesi. V živahni in vseskozi stvarni debati so govorili tovariši Sancin, Pire, Jamnik, Pipan, Mahen in drugi. Pošteno se je ocenila farbarija lderikalcev, ki so tako kričali o republiki, sedaj pa prisegli kralju, omenjale so se nevzdržne razmere v celjski cinkarni, kjer vsled pretiranega favoriziranja delavcev trpi vsa cinkarna, glasno se je izreklo protest proti nameravanemu uvozu italijanskega vina in drugo. Seja je potekla najlepše in krepko ojačila medsebojne odnošaje med Štajerci in Kranjci. (Delo naših poslancev.) Naši poslanci so intervenirali pri ministrstvu za kmetijstvo, da dobe čebelarji sladkor po nižji ceni. Minister je obljubil svojo pomoč. Zaradi cest Št. Peter-Gornji Duplek ter Maribor-Sv. Barbara so podvzeli potrebne korake pri ministrstvu za javna dela. V davčni zadevi Ljutomer-Radgona je zaukazal finančni minister na zahtevo naših poslancev natančno in strogo preiskavo. Vojnegamini-stra so interpelirali poslanec Urek in tovariši zaradi zastarelega vojnega zakona, ki oprošča mladeniče, rojene v letih 1896. do 1900., če so poedinci ali vzdrževatelji, ki plačujejo letno 20 dinarjev davka, ne pa tudi tistih, ki plačajo 20 kron, kar je za naše kraje, kjer ima krona isto veljavo kot dinar, zelo krivično. (Shodi in sestanki naše stranke v brežiškem okrajnem glavarstva) bodo v nastopnih krajih: v P i š e c a h dne 13. svečana po prvi sv. maši, v Kozjem dne 20.svečana po prvi sv.maši; v Bučah dne 20.svečana ob dveh popoldne. Na shodih bo poročal poslanec Urek. Prostor se bo določil na licu mesta. Vse naše člane v kozjanskem okraju vabimo, naj se udeleže enega izmed teh shodov. Ako bi bilo dne 19. svečana zelo slabo vreme, ki bi onemogočilo dohod iz Brežic, se ti trije shodi v kozjanskem oksaju odlože za poznejši čas. (»Kmetijski list» in «Kmetijska družba*.) Ravnatelj g. Pire nas je ponovno prosil, da njegovo osebo v miru pustimo pri polemikah zaradi «Kmetijske družbe* in da o njej sploh tozadevno toliko ne pišemo. Ugodimo mu po možnosti, toda mi imamo tudi dolžnosti do svojih pristašev in do dopisnikov, ki jih ne gre prezirati. Na željo g. Pirca ugo- tovimo, da on za naš list doslej še ni spisal nobenega polemičnega ali političnega članka in da bi, če bi kaj spisal, s svojim podpisom prevzel vso odgovornost za vsebino. Naslednjo notico o modri galici pa priobčujemo, ker se tiče «naše» delniške družbe «Ekonoma», ki jo iz tehtnih razlogov ravnokar spreminjamo v zadrugo. (Modra galica,) ki jo oddaja kmetijska družba* po oderuški ceni, namreč kilogram po 24 kron, je po zatrjevanju «Kmetijske aružbe» zato dražja, ker je boljša nego ona od drugih strani ponujana. To obrekovanje vsekakor meri na «Ekonomo-vo» galico, ki jo edin javno prodaj? po 20 kron. Ker ^Kmetijska družbam še ni imela prilike te galice pustiti preiskati (ker še ni došia), zato naj taka splošna obrekovanja opusti. Po 22 kron, torej ceneje kot družba pa je oddajala modro galico «Gospo-darska zveza*, In sicer iz nagajivosti do družbe; kajti tista galica je menda iz celjske cinkarne kakor deloma družbena. Ali je tudi ta modra galica slabša, ker «Gospodars'ca zveza* zasluži pri vagonu «samo» 30.000 kron namesto 50.000 kron, kakor družba? Prizor za Bogove! SLS. «Gospodarska zveza* v boju s SLS. kmetijsko družbo» s posredovanjem bivšega poverjenika in direktorja zavezniške elektrarne g. Ser-neca, čigar delovanje v prid gorenjskih kmetovalcev bo treba še enkrat posebe osvetliti, pri čemer dela oderuški dobiček z vodo na račun dragega bencina. V Mariboru se ponuja nemška sindikatna modra galica "po 21 kron, torej taka kakor jo ima deloma tudi «Kmetijska družba*. Ali je zato slabša, ker je za 3 krone pri kilogramu cenejša in ali mariborski trgovec zastonj dela?'Na Štajerskem so podružnice «Kmetijske družbe* in vinogradniki, ki se niso pustili od «I(metijske družbe* odirati in so zato raje kupili cenejšo modro galico v Zagrebu. So pa tudi kranjske družbene podružnice, ki so «Kme-tijski družbi* uro navile in prisilile, da ;'e ceno modri galici znizala. Ah osrednji odbor o tem kaj ve, ali sploh ve, kaj predsedništvo dela? Namesto v sejah prazno slamo mlatiti, bi bilo bolje se brigati za ugled družbe Nesposobnost se ne Zakrije z uradnim obrekovanjem in laž ima še vedno kratke noge. Pustite blagovni promet, ki ga ne razumete; poučnega dela v prid kmetijstva sploh ne umevate, vsled česar bo prišla kmetijska družba* na psa in če bo šlo tako naprej, se celo razne Iskre ne bodo pulile za odborniška mesta, kaj šele za predsedniško. (Klerikalci prodali «Oeenaš».) Vsakemu je znano, da so se naši klerikalci z drjern. Korošcem na čelu v Beogradu najiesneje zvezali s Turki — muslimani, ki so zastopniki turških begov (graščakov) in katerih klub šteje 28 poslancev. Da bi ti Turki pomagali klerikalcem pridobiti za Slovenijo žensko volilno pravico, so jim naši klerikalci za to najpreje prodali vse kmete v Bosni, sedaj pa še — <;Očenaš». Vsejiusta-votvorne skupščine z dne 28. januarja ti je nastopil vodja muslimanov, pobratim drja. Korošca, doktor Korkut, in protestiral proti na-silstvu vlade, zlasti pa drja. Pribiče-viča kot ministra za prosveto, ker dopušča, dasepošolahvBos-ni moli «OčenaŠ», ter zahteval,da se mora to takoj prepovedati. Presenečeni smo bili nad to izjavo tega najožjega zaveznika drja. Korošca, ki jo je podal v njegovi navzočnosti in pred očmi vseh klerikalcev, torej tudi Hohnjeca, Kleklna, Škulja i. dr. Pričakovali smo, da se ti branilci vere in križa vržejo kot levi na kri-voverca Turka, ki zahteva odstranitev «Očenas», t. j. križa iz šole. A zgodilo se je ravno nasprotno. Ko je Korkut stopil z govorniške tribune in šel mimo drja. Korošca na svoje mesto, mu je ta — dr. Korošec — prijateljsko stisnil roko in čestital k govoru. «Očenaš v Bosni pa je moral braaiii minister Pribičevič — demokrat. To nesramno lopov-stvo je tako kričeče, da za sedaj o njem ne moremo obširneje govoriti. Ljudstvo samo naj sodi o poštenosti klerikalcev. (Kreku ni šlo za stranko,) temveč le za gospodarsko samostojnost slovenskega ljudstva, zato da je rodilo njegovo delo obilo božjega blagoslova, pravi cenjeni France Ž. v 4. številki «Domoljubovi» (v članku kriza v ,Kmetijski družbi'*). Častimo spomin mrtvih in še manj imamo voljo prerekati se zaradi božjega blagoslova- Ali eno naj pribijemo: Kdo pa je bil tisti, ki ni hotel pomagati pri konkurzu «Glavne», in kje je bil božji blagoslov tedaj, ko so šle klerikalne zadruge in korisumi rakom žvižgat? Moralo je to biti, ker so bile vse klerikalne zadruge osnovane le iz strankarskih ozirov, da bi bil slovenski kmet poleg duševne odvisnosti še v gospodarski odvisnosti vladajoče gospode. In tako je naš dični France nehote napisal resnico, pa tudi ob •odbo svoje stranke. (Javno vprašanje.) Dve leti bccJ>" kmalu minuli, odkar sem prisostvoval zaupnemu sestanku SLS. kot izvoljenec v pokrajinski zbor. Na tem sestanku nam je pojasnil g. prelat Ka-lan, da smo kranjski kmetje bili oškodovani pri oddaji živine za okroglo 40 milijonov kron, ker se je nam živina ceneje odvzemala, kakor bi se bila imela. Rekel je: «Od teh 40 milijonov smo rešili samo poldrug milijon, s katerim bomo ustanovili živinsko zavrovalnico*. Ker ni po dveh letih o živinski zavarovalnici ne duha ne sluha, zato vprašam vodstvo SLS., oziroma g. prelata Kalana, kaj je s tistim poldrugim milijonom; ali se je potopil z ostalimi 38 in pol milijoni, ali pa se je porabil iz ljubezni do kmeta za agitacijo zoper izvoz naše živine v druge države? —- Anton Avsec, s. r., t. č. načelnik okrajnega odbora SKS. za Novo mesto. (Laž.) «Slovenski gospodar» laže, da ne pustimo mi kmetski zvezi* prirejati protestnih shodov proti uvozu lastnega vina. To je grda in nesramna laž. V zadnji številki kmetijskega lista» smo jasno podali, naj se naši somišljeniki udeležujejo protestnih shodov in naj nastopajo na njih kot govorniki tudi če so sklicani od klerikalcev. Nastopali smo ie proti temu, da bi naši dopustili izrabljati klerikalcem splošno ogorčenost zaradi nameravanega uvoza laških vin v strankarske namene. In na tem stališču smo še danes, pa tudi vsi vinogradniki, ki ne puste, da bi klerikalci po njih plečah lezli kvišku. (Nekaj za naše klerikalce.) V pastirskem listu ljubljanskega škofa beremo za naše klerikalce zelo poučno resnico. Ljubljanski škof pravi namreč: «Gorje jim (poslancem), ko bi le na korist ene stranke gledali in morda celo podkupljeni le zanjo svojo moč rabili» Gospod Ore-hek, ki Vam je pod častjo, pogajati se z nami, vi drugi klerikalni pete-iinčki, ki poznate samo strankarstvo, zapomnite si besede svojega škofa, ki Vam sedaj pravi isto, kar Vam mi pridigujemo že od vsega začetka! (Temne osebe na deželi) širijo laži, da so samostojni kmetje krivi velikih davkov. Kako neki, ko nimamo v rokah ne enega urada in ne enega uradnika pri davčnem vijaku. Naznanite nam naslov tička, ki take laži okoli trosi, da ga primerno za njegov hudoben in lažnjiv jeziki (Vsa modrost.) Klerikalci se silno radi zaletavajo v doktorja Vošnjaba in mu očitajo, da tira naše poslance k demokratom. To je vsa njihova modrost in to je vse, kar morejo povedati. Če so se vam posušili že tako vsi viri lažnjivosti, da ne morete najti nobene druge toži, potem si še to prihranite! (Za tiskovni sklad SKS.) so nabrali v Vindišarjevi gostilni v Novem mestu pri poravnavi zadeve Prijatelj contra Pavčič naši somišljeniki 282 kron. Posnemajte! (Sv. Jakob ob Savi.) Na občnem zboru okrajnega odbora SKS. pri Sv. Jakobu ob Savi so nabrali zborovalci za tiskovni sklad SKS. 300 kron. Živeli! Posnemajte jih! (Za tiskovni sklad SKS.) Na sva-tovščini Tineta štepca je nabral tovariš Tine Režek za naš tiskovni sklad 108 kron. Tovariši, počastite svoje poroke s prispevki za tiskovni sklad SKS.! (Iz BeriČevega.) V nedeljo dne 23. januarja je bil pri nas občni zbor okrajnega odbora, na katerem sta poročala tovariša Pipan in Koman iz Vižmarjev o političnem položaju. Navzočni so z zanimanjem sledili poročilom. Poslancem SKS. se je izrekla zaupnica za njih dosedanje de- lovanje z apelom, naj tudi v naprej neumorno delujejo za blagor kmetijskega in obrtniškega stanu. Sprejela se je na občnem zboru ta-le resolucija: 1.) Osebna dohodnina bodi za vse pokrajine enaka ali pa naj se popolnoma odpravi. 2.) Pri odmeri dohodnine naj se oblastva ne poslužujejo špijonov. 3.) Vojaška službena doba naj se skrajša na najpotrebnejše. 4.) Naši fantje naj služijo po možnosti v okrožju svoje por«Mie okrožne komande. 5.) Zahtevamo carine prosti izvoz kmetijskih pridelkov in prosti uvoz kmetijskih potrebščin. 6.) Vlada naj prireja po deželi kmetijske tečaje. 7.) Na ljudskih šolah naj "se uvedejo kmetijski in obrtnonadalievalni tečaji. 8.) Vojni dobički naj se tako visoko ob-dacijo, da se bo lahko odpravila carina na kmetijske pridelke, ne da bi trpela davčna moč države. (Dol pri Ljubljani.) Dopisniku ? 5. številki «Domoljuba>! Prvič ni kmetijski list* noben brezverski časopis in drugič ni SKS. nikaka brez-verska stranka. Tretjič se pa silno čudimo, od kdaj so naši klerikalci tako «dobri», da ne uporabijo grdih dokazov, ki jih imajo od zadnjega reklamacijskega postopanja proti nam. V resnici prevelika «gnada» in dobrota. Komunistom pa je pomagal tisti, ki je vpil proti Srbom in za republiko, kar ne spravi nihče s sveta. Če se pa danes klerikalci sramujejo svoje družbe, nas seveda to nič n« briga. Če dopisnika cDomoljuba^ glava boli, ker mu pišemo prepa-metno, naj bo le potolažen! Nas namreč boli trebuh, kadar morama prebavljati njegova zavijanja in njegove laži. (Iz novomeške okolice.) V 3. številki «Domoljuba* piše nekdo iz Novega mesta, da sem kakor besen letal po vagonu, ker da so jo naši poslanci zavozili. Kaj meni gospod, da mislimo kmetj; res tako slabo o svojih poslancih? Saj ni tako, ne! Mi dobro vemo, da poslanci naše stranke ne morejo v nekaj tednih popraviti vsega tega, kar so klerikalci in drugi -alci v dveh letih zagrešili. Vemo pa tudi, da naši poslanci delajo in bodo vedno delali le v korist kmeta. Da sem letal po vagonu, je bil torej drug vzrok. Spomnil sem se namreč, da se v Beogradu klerikalci vežejo in politično objemajo z mohamedanskimi Turki — a doma pa ob sedmih zjutraj še vedno zvonijo v čast zmage nad največjim sovražnikom krščanstva, nad Turkom. Naš klerikalec in mohamedanec v objemu — mora odpreti oči še tako zabitemu klerikalnemu zaslepljencu. — Znan agitator samostojne. (Stari trg pri Črnomlju.) KrajevnT odbor SKS. v Starem trgu je sklical sejo, ki so se je udeležili tudi tovariši iz občin Radence, Čeplave, Dolnje Podgore in Dola, da se pogovore o naših gospodarskih težnjah. Soglasno je bilo sklenjeno, poprositi naše poslance, naj store vse potrebno, da bo tekla nova železniška proga Ko-čevje-Brod-Moravice čez našo lepo Poljansko dolino. Poslana ?e bila tudi poslancu Puclju pismena vloga, v kateri je razločno pojasnjeno, kak gospodarski pomen bi imela ta proga za našo dolino. (Planina pri Sevnici.) Ob priliki pogreba blagopokojne Terezije Za-lokarjeve v Planini so nabrali v gostilni tovariša Špena pogrebci v počastitev rajničnega spomina 128 K za tiskovni sklad SKS. Posnemajte« Prisrčna hvala! (Sv. Juri ob ščavnjci.) Dne 9. januarja je bila tu redka slavoosi Po občnem zboru podružnice kmetijske družbe» je izročilo načelništvo «Zveze kmetijskih podružnic ljutomerskih* na slavnosten način tukajšnjim tkalcem nagrade za njih pridno delo kakor tudi za njih trud z vajenci. Pozdravni govor je imel načelnik podružnice, g. Jakob Nemec, gospodarski govor pa nadučitelj gospod Ludovik Ivajnšič. Nato so bile razdeljene nagrade, ki so jih dobili: Franc Denčer, Bučečovci, Fran Kosi, Logarovci, Fran Postrak, Mala Nedelja, in Štefan Peršek, Galušek, po-80 kron; Martin Kleinošek, Grobo-noš, 100 kron; Janez Kleinošek, Co-getinci, 80 kron; Martin Loko, An-arenci vrh, 50 kron; skupaj 550 K. Večja vsota ja bila določena tudi za vajence. Namen nagrade je, dvigniti zanimanje za velevažno tkalsko obrt Kmetje, podpirajte po svojih modeli jugoslovansko Mmtioo" S ,,Kmetijski list" naj ne manjka v prav noben! kmetski hiši? ta jo polhoma tako izpopolniti, da bi mogla kriti domačo potrebo na platnu in obleki. Lepa skrb podružnice za razvoj domače industrije zasluži vse priznanje. — Občni zbor podružnice je bil dobro obiskan. V preteklem letu je imela podružnica 462-893 kron prometa in je delovala v zvezi z gospodarsko zadrugo •«Zvezo kmetijskih podružnica v Radencih. Pri tej priliki so se naročila razna semena, žveplo in orodje. Vrli podružnici želimo najboljši uspeh! scani do krvavih pobojev. Mnogo oseb ie bilo ustreljenih in ranjenih. Na trh-IiSi nogah sloni irancosko-laška zveza! (Avstrija.) Gospodarska kriza v Avstriji je vedno enaka. Dunajčani se samo zabavajo in pust je veljal Dunaj milijarde. Antanta noče pomagati, sami tudi nimajo prave volje, tako da je bankerot neizogiben. Politične vesti. (Konstitnania.) Vse delo konstituanie Je sedaj osredotočeno v raznih odsekih, osobito v ustavnem odbori«, ki mora tekom 40 dni predložiti skupščini svoj načrt ustave. Upati je, da izvrši skupščina skoraj ustavo in da se prične se koncem tega leta z rednim parlamentarnim delom. (Ustavni odbor) pridno zboruje. Predložen mu je bil vladni ustavni načrt, h kateremu so zavzele vse stranke svoje stališče, samo klerikalci iu za-jediučarji so molčali. Toliko hrupa in vika je bilo ob volitvah zaradi ustave, sedaj pa, ko se ustava določa, pa molče. S tem so dokazali, da jim je bila fadi ustava le farbarija, da so v resnica brez interesa do tega najvažnejšega vprašanja. (Dr. Korošec na počitnicah.) Ministrsko delovanje je drja. Korošca očivid-no silno ..utrudilo", ker se je v Beogradu čisto umaknil v ozadje. V noben odbor ni izvoljen in celo v ustavnem ga zamenjujeta dr.Gosar.in prof. Suš-nik. Ali pa so klerikalci tako jezni na drja Korošca, da ga niti ne puste k beseai? Vse mogoče, ker mladi so silno budi na stara (Spor v lemlioradniškem klubu.) [Tako piše .Jutro", ker želi, da bi bil spor. Povemo ljubemu „Jutru", da tako kot sc kregajo na demokratskih sejah, se v našem klubu še uikdar niso. In vendar nismo mi tako smešni, da bi zara&i tega pisarili, da se razleti demokratski klub. S senzacijo si ne pomagate na noge! (Gospodarski svet.) Dasi se s sestavo gospodarskega sveta ne moremo strinjati, ker so v njem preveč zastopani industrijci, kapitalisti in veletrgovci, čisto neznatno pa kmetovalci, vendar ga v mnogem pozdravljamo. Glede trgovinskih pogodb se je postavil gospodarski svet na pravilno stališče: po- fodča z Italijo bodi kratkotrajna. Tu-1 glede carine in prometa je upati da doseže gospodarski, svet zboljšanje. Premalo pa je bilo poudarjeno, da smo mi agrarna država, ki mora obubožati. če ne more izvažati svojih produktov. Za nas je glavno izvoz, ne pa razvoj industrije, ki jc nemogoča, če dežela nazaduje, ker se ne more oprati na bogato zaledje, ki je ravno dežela. Izvoz poljedelskih produktov dvigne našo valuto, poveča veljavo našega denarja, v tem pa je ravno rak-rana draginje in vse naše gospodarske nesreče. (Železnica Kočevje - Brod - Moravicc.) Minister za promet se je načelno izjavil za to železnico in v kratkem bo sestavljena posebna komisija, da preštudira vse tehnične priprave. Nato bo izdana predkoncesija. (Za ministra pravde) je imenovan poslanec Džuričič, bivši predsednik državnega justičnega sveta. (Zvezo naših komunistov) z ruskimi fcoljševiki so odkrili. Namen zvezi je KI oslabiti državo tako, da ne bi mogla nastopiti v slučaju boljševiške ofenzive proti Rumuniji. (Ratifikacija rapallske pogodbe) je bila izvršena dne 3. t ni. S tem pride nad 600.000 naših ljudi končnoveljav-no pod italijanski jarem. Da pa ne za vse čase. za to bo poskrbel ves jugoslovanski narod, ki je maščeval Kosovo in ki bo maščeval tudi še Rapallo. (Pokorni Italiji, toda zvesti Jugoslaviji.) Z ozirom na aneksijo zasedenega ozemlja je izdala tržaška „Edinost" sijajen članek, ki je plameneč dokaz neomajnega rodoljubja naših bratov ob sinji Adriji. Možato so proglasili v članku, da je v bodoče njihovo geslo: „Pokorni Italiji, toda zvesti Jugoslaviji". Naša dolžnost je, da je sedaj naše geslo: »Pokorni domovini in zvesti bratom tam preko!" (Izvedba rapallske pogodbe.) Takoj po ratifikaciji je imenovala Italija komisije. ki naj izvedejo rapallsko pogodbo. Upati je, da bo delo skoraj končano in da bodo vsaj ubogi Dalmatiu. ci že enkrat rešeni italijanskega jarma. (Neredi v Italiji) postajajo vedno večji. Delavci in fašisti se nadalje obstreljujejo in požlgajo hiše. Sedaj so zanesli ta nasprotja še v parlament, ki ga bodo morali odgoditi. (Francozi in Italijani;) V Brindisiju je prišlo med mornarji tamkaj zasidrane francoske križarke iu med me- Kde zasluži pri prodaji živil? cjugosiovenska borza* prinaša in-teresanten ponatisk iz lista «Genos-senschafter», ki je poučen tudi za naše kmetovalce. Zategadelj ga prinašamo tudi mi. Iz članka je razvidno, da ni kmet tisti, ki zasluži pri prodaji živil, temveč prekupčevalec v mestu. Bistven del članka se glasi: Hektar polja da pridelek 3000 kg sena v vrednosti 7500 kron (kg po 2 K 50 v). Ce porabi kmet to seno doma, mu zadostuje za prehrano ene glave za pol leta. Pri tem dobi 1100 litrov mleka po 5 K liter v skupni vrednosti 5500 kron. Zaradi tega rajši proda seno. Hektar pšeničnega polja da okoli 1500 kg pšenice in 3000 kg slame, kar da pri prodajni ceni 12 kron za pšenico in 50 v za slamo, skupno vrednost 19.500 kron. Iz te količine bi bilo v najboljšem primeru mogoče zmleti 1000 kg moke po 18 kron in posebe 500 kg moke najslabše vrste po 4 krone, skupno 20.000 kron. Iz teh 1000 kg moke pa napravi pek skoro 2000 kg žemelj. Kilogram belega kruha stane 25 kron (25 žemelj tehta l kg), skupni iznos pridelka enega hektara v obliki žemelj znaša 50.000 kron. Hektar krompirja da 125 stotov. stot po 200 kron, skupno 25.000 K. Iz te količine se more izdelati 1500 litrov alkohola in 125 litrov ostankov, ki zadostujejo za šestmesečno prehrano ene krave. 1500 litrov alkohola po 40 kron = 60.000 kron in ostanki — 1100 1 mleka = 5500 kron, skupno 65.500 kron. Če bi se iz tega špirita napravil liker v množini 3000 litrov po 100 kron, bi skupna vrednost znašala 300.000 K. Hektar sladkorne repe da 250 sto-tov sladkorne repe in SO stotov listov. S temi moremo prehraniti kravo pol leta — 1100 1 mleka = 5500 kron. Sladkorna repa, prodana sladkorni tovarni kilogram po 1 K 20 v, skupno 30.000 + 5.500 = 35.500 kron. Fabrikant pridobi 4000 kg sladkorja, 500 kg melase in 80 stotov sladkornih zrezkov v vrednosti 5500 kron. Cena kilogramu sladkorja znaša okoli 20 kron, melase pa 4 K, skupno 80.000 -r 2000 -f 5500 — 87-500 kron. Pri nadaljnjem proizvajanju slaščic, čokolade itd., narastejo po poročevalčevem mnenju prodajne cene od 87.500 na 400.000 K. Pri kalkulaciji vina dobimo na hektaru vinograda za producirano množino vina, odpadkov in žganja iznos 46.500 kron. Če bi izdelali iz omenjenih množin petiotska vina, bi jih mogli prodati za 110.000 kron in pri produkciji šumečih vin bi se mogli prejemki zvišati celo na en milijon kron. (Marijanlšče). Začetek točno ob pol desetih dopoldne. Dnevni red: 1.) imenovanje dveh zapisnikarjev in dveh skrutinatorjev; 2.) poročilo predsednika pripravljalnega odbora; 3.) obravnava društvenih pravil; 4.) volitev načelništva in odbora; 5.) volitev v posamezne odseke; 6.) predlogi in nasveti. Vabimo torej vse interesente, da se tega občnega zbora udeleže v velikem številu. Kdor zaradi oddaljenosti ne more priti, naj pa do dne 20. februarja pismeno priglasi svoj pristop na naslov M. I iumek, Ljubljana, Linhartova ulica št. 12. Na tem občnem zboru se bo tudi obravnavalo vprašanje izdajanja društvenega glasila «Slovenskega sadjarja*. pripravljalni odbor. Poziv vsem vinogradnikom. Nahajamo se v tisodepolnih časih. Trgovska pogajanja z Italijo in drugimi sosednimi vinorodnimi in ne-vinorodnimi državami so pred durmi. Velika nevarnost je, da dosežejo Italijani in Madžari prost uvoz svojih vin v Jugoslavijo, kar bi pome-_ nilo propast našega vinarstva. Da se to ne zgodi iu da se izvedejo trgovska pogajanja v naš prid. povzdignite povsod svoj glas, skličite čim prej protestne shode in zahtevajte od vla- Zagrebu se prodajajo voli po 15 do 20, biki po 10 do 15, krave po 9 do 15, teleta po 17 do 20 in svinje po 30 do 40 kron. — V Mariboru so prodaja govedina kilogram po IS do 22, teietina po 20 do 22 in svinjina po 32 do 36 kron. — Na Dunaju so cene kilogramu govejega mesa 300 avstrijskih (60 naših) svinjskega mesa 260 (52 naših) in telečjega me3a 220 (45 naših) kron. (Cene žit«) na domačem lavcev je s tem ob zaslužek. (V Strnišču pri Ptuju) se vrše poga* janja glede ustanovitve velike tvomice za graditev vagonov. Domač kapital y ta namen je že zbran. Za tvomico bi se porabilo veiiko taborišče, ki gaje zgradila Avstrija. Cene živila bližina Maribora, velike falske elektrarne in splošna potreba take tvomice silno priporočajo skorajšnjo uresničitev, načrta. (Lasten vlak.) Vsled splošnega pomanjkanja prevoznih sredstev si je nabavilo neko veliko eksportno podjetje lastno lokomotivo in 25 vagonov, samo da more izvažati svoje blago. Ra-i dikalaa rešitev, ki jo jc le pozdrav- ja(Kraetska internacionala.) V Parizu je zborovala v dneh 16. in 17. no* vembra mednarodna konferenca kmetijskih zadrug. Konference se je udeležilo po deiegatih 12 uarodov, med njimi je zastopal hrvatsko zadružništvo prof. Jošič, slovensko pa AV Kuhar. Namen konference je bila usta-, novitev kmetske internacionale, katere glavni cili na? ne bo razredni boj (kakor je to pri delavski internacionali), temveč socialna sloga. Tej novi organu zaciji bo tvorilo zadružništvo osnovo,. Organizacija je strokovna in nepoli • tična. Obrtnik, Zahteve naših poslancev m obrtni stan. V 22. točkah so označili zemljoradniki svoje pogoje, pod katerimi vstopijo v vlado. Kakor poročajo listi, je vlada pripravljena sprejeti te pogoje, ker spoznava veliki pomen, zemljoradnikov, ne samo sedaj v. ustavotvorni skupščini, ampak tudi pozneje, ko bo dograjena ustava irf ko se bo pričelo redno parlamentar-. no delo, kar more biti koncem jeseni: Teh 22 točk je skoraj tako važnih,: kakor svoje dni 14 Wilsonovih točk.. Bilo bi preobširno vse točke posamezno premotriti, za enkrat naj za%: dostuje če poudarimo veliko vaznosf takoj prve točke, ki zahteva za parlament stanovsko zastopstvo posameznih poklicev. če bi sc to doseglo, bi bil storjen, velik napredek v socialnem in go-: spodarskem oziru. Na tej podstavi bi prišel vsak stan do svojega za^: stopstva in dobili bi takorekoč stanovski volilni red*. Kmet bi volil v svoji skupini, obrtnik isto iako v svoji in poleg tega bi imeli uradniško* duhovniške, delavske skupine, katerih jakost bi bila odvisna od števila, njenih članov. Glavna prednost vega volilnega reda pa bi obstojal?;,, v tem, da bi bil advokat in duhov-," nik zastopnik kmetov ali obrtnikov-le tedaj, če bi s svojim delom doka-: zal, da je goreč zaščitnik njihovega! stanu, ker drugače ga gotovo ne bfcj določili za zastopnika svojega stanu. Stanovski volilni red pa bi tudi končal strankarski boj med stanovi itt-ves boj bi prešel iz naroda v parlament, kar bi bila velika pridobitev. V parlamentu pa naravno ne bi bif boj majhen, vsled česar bi bilo treba izbirati najboljše može, ki bi znali svojemu stanu priboriti največje koristi. ¥sem, ki doslej niso p-naročnine, smo danes list ustavili. Obrtnik!, pristopajte k ,,®Urtr>ž orranfsaožfl za S^enijo5*, ker v združen! postanemo raooot! f» & Spoštujmo vse stanove, a te vsega srca ljubimo svojega! Kdor je socialno pravičen, tisti bi moral pozdraviti tak volilni red. 'Kljub temu pa je vse polno politi-kov, ki omalovažujejo novi red in ki ga skušajo onemogočiti. Zakaj? Ker bi gotovo nestanovske politične stranke izgubile vsled stanovskega volilnega reda svoj vpliv in svojo moč. Zato pa pozdravljamo novo misel vsi, ki poznamo bedo in izrabljanje stanov, osobito mi obrtniki, ki se moremo prištevati med proletarce vseh stanov. Želimo le, da ostanejo naši poslanci svoji nameri zvesti in da ne odnehajo, dokler ta njih namera ni uveljavljena. Ob neštetih volitvah smo videli, kam privede za časa volitev strankarska strast. Za agitacijo se razmečejo tisočaki narodnega premoženja, sovraštvo naraste tako, da brat ne pogleda brata, vse javno življenje je zastrupljeno, v tej zmešnjavi pa hočejo razni «voditelji» ribariti, da dosežejo svoj namen: vlado in s tem korita. Ker bi vse to odpadlo pri stanov-Kvj»»mwwo.iiniHmwiMii™M»ffrvai>M^i migam skem volilnem redu, zato ga pozdravljamo. Obrtni stan je najbolj izkoriščan od vseh stanov. Proletarec je med stanovi, sirota v političnem življenju, ker je izrabljan od vseh strank. Z novim volilnim redom pa bi prišel do svojega zastopstva in postal bi tako močen, da bi mogel braniti svoje interese. In če se bo to doseglo, se bo imel zahvaliti kmetskemu stanu, ki se je kot prvi osamosvojil in ki zvest svoji ideji pomaga sedaj drugim do osamosvojitve, za kar mu mo- ramo biti hvaležni. Doba političnih strasti in preganjanj bi s tem prenehala, narod pa bi vstal in se dvignil kulturno, gospodarsko in politično. Zarja se čisti, bit če krasan dan! Malovič. Obrtniške vesti. (Obrtna razstava v Mariboru.) Slovensko obrtniško društvo v Mariboru bo priredilo leta 1923. veliko obrtno razstavo, letošnje poletje pa manjšo obrtno razstavo samo za mariborske obrtnike in za domače izdelke. Prijave za razstavo sprejema odbor za obrtno razstavo, Maribor, Koroška cesta št 1. (Tečaje za krojače in čevljarje) priredi «Urad za pospeševanje obrti*. Tečaja se bosta vršila v Celju in v Ljubljani. Prijave je treba nasloviti na «Urad za pospeševanje obrti* v Ljubljani, oziroma na «Krojaško zadrugo* v Celju. (Vžigalno vrvico za obrtnike) se dobiva pri «Uradu za pospeševanje obrti* v Ljubljani. Glavna hranilnica in posojilnica Slovenskih goric pri Sv. Lenartu. _ . , Rentni in Invalidski davek plačuje zadruga sama. __.___ Popolna varnost vlog. _ . _ , ^______Točno Izplačilo. Stanje zadpuge konoem leta 1920.: == Hranilne vloge; čez 1,000.000 K. — Lastno premoženje; 150.000 K, — Denarni promet: 4,000.000 K. — Vojnih posojil; Niči ===== Vabilo na občni »bor Glavne branliaioe Ia posojilnice Slovenskih gorio pri Sv. Lenarta v Slovenskih goricah, ki bo v zadružni pisarni ▼ soboto dne 12. svečana 1921. ob sedemnajstih. Dnevni red: -1.) Potrjenje bilance *& leto 1920. 2) Čitanje revizijskega poročila Zadruž sveže v Celja. 3.) Razdelitev čistega dobička. 4.) Izvolitev upravnega sveta in nadzor-nitva. Ženitna ponudba. Mladenič, 3!) let star, gospodarsko izobražen in a večjim premoženjem, išče znanja v svrho ženitve s primerno gospodično ali vdovo, katera ima posestvo ali gostilno. — Le resne ponudbe do dne 22. t. m. pod „Ekonom 32" poštno ležeče Ljubljana 1. Naročajte knjižico Raj mora bmef vedeti o politilii ? Razpošilja jo npravništvo »Kmetijskega ' lista" v Ljubljani. Cena ji Je 6 kron, po pošti 40 vinarjev veo. Žepne, stenske, nihalne, kuhinjske nre, budiljke, zlatnino in srebrnino kupite najceneje pri trvdM Ivan Pakiž v Mubljani, Stari trg St. 20. Prodam vitel (gepelj) za pogon z živino, ki je še popolnoma v dobrem stanju. Ja&ko Šumi v Lescah št. 6. Vinogradniki, pozor! Ka prodaj imam več tisoč amerikanskil lepljenk, večinoma od vrst pečeka, varbovca in nekaj kav&čine. Vse trte so cepljene na Riparijo portalis m na Enpestris G6tte St. 9. Trte si kupec labko osebno ogleda in jih pri ogledn prevzame. Trte so jako lepe. Dobijo se tndi lepa, visokodebelna jabolčna drevesca, 2-30 m visoka. Zgnao Verblo, trtničar, p. Dramlje pri Celja. mrn M. Kuštrin Pnevmatike za avto in kolesa v vseh dimenzijah, gumijeve predmete, vsakovrstne žice za električno napeljavo, elektrotehnični material in vsako- Pijana, Oasajska cesta it. 20; telefon št. 470. vrstne potrebščine priporoča po najnižjih cenah Pedrnlolca: Mer, Jurčičeva ulico m 9. Lanene tropine po 525 kros za 100 kg razpoSilja Bvan Bergant, posestnik in lzdelovatelj lanenega olja, na Senlčiol pri Medvodah. b» Na zahtevo se pošlje vzorec, sa i -j P. n. občinstvu s® priporoča na novo ustanovljena tvrdka z mešanim blagom HOIaa>el ^izncar* -v Mo-sresrs. saaesfca. Zmerne cene. Tečna postrežba. „pri Solncu" CEL JE5, Glasni tpg. Velika zaloga vsakovrstnega tuzeinskega fn inozemskega mannfakturnega blaga, kakor: moškega sukna, belega, pisanega platna, hlačevlne, tiskovine, barhanta, moškega ia ženskega perila, moških in ženskih nogavic, navadnih In svilenih rot ter krojaških potrebščin na debelo in na drobno, B K* n a e* a JOK Slovenske eskomptne banke Telefon int. št. 3 Telefon int. 3t. 3 D3". OD: 3? 5TAMPIUF ANT.ČERND W IJUBLJANA J 3{ -£Š OtT -07 ik: o c JttC id oT 3t 016 OJ •31 -oč -iS, •05. -i/i. .m orel *Oi Varčna gospodinja rabi edino le fti je najboljše in nsicenejle. Kapital: K 20,000.000 nasproti glavnega kolodvora kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah, sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po najugodnejših pogojih; ima poseben borzni oddelek. Družba „IMPEX" LJUBLJANA, Krekov trg št. 10 kupuje vsakovrstno klavno živino in prasloe po najvišji ceni« Specialna trgovina angleškega sukna. m\M ZaLOBa J Solidne cene! EOSUTfl jZBlBfl isi 1 manufaktarnega in modnega blaga ter vsakovrstnih klo-. . . bukov . . . || 9|pi|jlp oblek lastnega izdel- iH Hlullju. tu po najnovejšem Srajce, samoveznice krojn, površnikov in (kravate), nogavice itd. • • zimskih snkenj.. Prva kranjska raspošillaina UUBlJfiNA, Dvorni trg, posS Narodno kavarno. Ljubljana Telefon Int, 230. Dunajska cesta št. 35. Brzojavke-, »Stroj«. Stroji sa obdelovanje lesa, specialni stroji za fabri-kaoijo upognjenega pohištva in lesenih cvekov, stiskal-nioe za klobake. Francisove in Peltonove turbine. Naprave sa mline in žage« Razne armature, sesaljke. ognjegasne brizgalnioo itd. Zvonovi v vsaki velikosti. Dospela je velita pošilja tov raznih gumbov za suknje, igel, modnega blaga, finih žlic, toaletnih in čevljarskih potrebščin in orodja. Na debelo in na drobno. Za obilen obisk se priporoča tvrdka tovarniška zaloga živalnih strojev v LJUBLJANI, Sv. Patra nasip St. 7. j odro oalkokg po 20 kron | za krajevne odbore SKS. in kmetijske organizacije oddaja meseca februarja proti plačilu v naprej, le v celih vagonih, franko vse železniške postaje v Sloveniji, d. d. Ekonom v LJubljani. Dragim se oddaja ta modra galica pod istimi pogoji kilogram po 21 kron. Za manjša naročila, toda le v celih sodih ali zabojih, veljajo te cene franko kolodvor Ljubljana. I S» S» ] SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA Rezervo okrog K 6.000 000 INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPT-HO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU DENARNE VLOGE - NAKUP IN PRODAJA EFEKTOV, DEVIZ, VALUT ITI Tf A t IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE ULlva bi« i.......NAJSULANTNEJE -...... AKREDITIVI - BORZA ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR