Izhaja 20. vsakega meseca
nKUTimngiiaTgazagCTK———ra—■ i nwi——m»ww iiiii m .
GOSTILNIČARSKI UST
SSs*©ko*sa© @!asilo S3Zw@ze gosiiSsisčas«sskih zadrugi za Enaribursljffji oblast v 0(bI]u“b Uredništvo in upravništvo se nahaja na Dečkovem trgu štev. 2. Naročnina za nečlane letno 30 Din, člani gostilničarske „Zveze“ dobivajo list brezplačno
IO.
—g|iawwaregreTOremh0»nw^.m nn4jNe*n^nKtiatm
V CcflJuju. dne 20. ofetolsra 192T.
Leto V.
Reiclisverband der gast-gewerbliclien GeHOssen-scbafts -Terbande, Linz
je mairn odgovoril na naš v izdaji od 20. 9. 1927, št. 9 objaivijeni članek, v katerem smo izrazili obitelji pokojnega Witha,lma, L a ndesver ban du der W irtsgen assenBchalt'en v Grazu in vsemu gostilničarstvu Avstrije naše najglobokejše sožalje, z naslednjim piismom zahvale, katero priobčimo našemu člamstvu dobesedno. Pismo se glasi:
ZVEZA GOSTILNIČARSKIH ZADRUG MARIBORSKE OBLASTI
CELJE.
Sehr geehrte Herren!
In tiefer Trauer um ilen heimge-gangenen grossen Fiihrer des oster-reichischen und insbesondere des stei-rischen Gastgeiverbes, unseres Reichs-verbunds-Vizeprasidenten und Prdsi-denten des Landesverbandes der Ge-nossenschaften fiir das Gasi- u. Kaffe-hausgeiverbe Steiermarks, H. Kom-merzifdrat Max WHhcdm in Graz, ha-ben nir mit roahrer Wehmut die so schon geschriebenen Zeilen gelesen, die Ihr verehrlicher Verband im »Gostilničarski list« vom 20. September d. J. dem Talen gemidmet hai. War Kollege Wđthalm doch jener Mann, der sich rastlos fiir, unser Gerverbe hergab and bis zu seinem letzten Afemzuge der Organisation desselbcn gedachte. Seiner personlichen Ein-tlussnahme war es zuzuschreiben, d&ss 'ivir anlasslich der Fachcmsstellung in Graz so viete iverte Kollegen aus Ju-gosiavien dortselbst begriissen und die kollegiale Verbindung mit Ihr en ge-schatzten Verbdnden ankniipfen konn-ten.
In diesem Gedenken danken wir Ihrem verehrlichen Prasidium aller-herslichst fiir das mar me Mitgefiiht, ivelches Sie uns zu diesem schrveren Verin ste entgegenbmchten, und bilten i mir Sie, sehr geehrte Herren, diesen * unseren Dank audi allen Ihren Kol- | legi imen und Kollegen entsprechend j vermitteln zu 'ivollen.
Mit vorziiglicher Hochachtung . verbleiben
Der R.-V/-Prasident:
Hans Mayr m. p., Kommerzialrat.
Der I. Schrrirftfiihrer:
Franz Strasser-Lalminger im p.
Na, slovenščino prestavljeno se glasi pismo .sledeče:
Velecenjeni gospodje!
č globoki žalosti za preminulim velikim voditeljem avstrijskega in posebno štajerskega gostilničarskega obrtništva, podpredsednikom naše državne zveze in predsednikom deželne zveze gostilničarskih in kavarniških obrtnih zadrug Štajerske, gospodom komercijalnim svetnikom Maksom p ithalmom v Gradcu, smo z odkrito žalostjo čitali lepo pisane vrstice, ki jih le Vaša cen j. zveza posvetila preminu-einu v »Gostilničarskem listu« dne j!0- septembra t. I. Saj je bil tovariš 'Tithalm oni mož, ki se je docela posvetil našemu obrtništvu ter se do zadnjega diha spominjal organizacije '■stega. Njegovemu osebnemu vplivu je Pripisati, da smo povodom strokovne 1 azstave v Gradcu zamogli tam pozdraviti toliko cenj. tovarišev iz Jugoslavije in da smo zamogli spojiti 'tovariške stike z Vašimi cenj. zvezami.
V tem spominu se najprisrčneje zahvaljujemo Vašemu cenj. predsed- ! slvu za iskreno sožalje, ki ste ga nam ! ‘zrazili povodom te težke zgube ter j as, velecenjeni gospodje, prosimo, \ ba blagovolite to našo zahvalo tudi ■ l'sem Vašim tovarišem in tovarišicam ]
sporočiti.
W@iiiw@ v
Na naši zadnji odborovi seji, na kateri so bili mivzoči pristaši vseh političnih strank, in ki se je vršila dne 14. septembra 1927, smo izvolili štiri kandidate za volitve v Zbornico, pri čemur smo upoštevati pristaše štirih političnih strank ter pripadnost slovenske in nemške narodnosti. Mislili smo, da bomo na ta način preprečili vsak političen boj in postavljanje kandidatnih list, posebno pp političnih kakor jo je postavila sedaj SLS pod imenom »Jugoslovenske strokovne zveze« z namenom, da ovira naše strokovne organizacije, da spravijo v zbornico svoje priznano požrtvovalne j može-voditelje. Te ovire so se tem, v j gospodarskih organizacijah neodgo- ! vornim in brezpomembnim politikom ; posrečile. S svojo dobro premišljeno izjavo, češ, da našega Zveznega pod-načelnika gospoda Franca Rebeu-■schegga, hotelirja in mesarja v Celju, katerega pozna vsak slovenski gospodar in celo po Hrvatskem in ostalih mestih naše države ter deloma tudi v bližnjem inozemstvu, ne poznajo in da ga vsled tega ne morejo sprejeti na skupno kandidatno tisto. G. Rebeu-schegg, kateri se ni nikoli hriggl za nesrečno politiko, ki jo uganjajo razni, na narodnem gospodarstvu popolnoma desinteresirani in vsled tega neodgovorni ljudje, je spoznal, da. bo prišlo tudi tokrat do hudih političnih bojev in nam kandidaturo odpovedal. Da niso hoteti gospoda Rebeuschegga poznati, je iskati vzrok v tem, da ni brezpogojni pristaš njih politične stranke.
Vzlic temu, da gre ta odpoved v našo škodo, odobravamo korak gospo- i da Rebeuschegga. Pokazal je, da ne j pusti umazati svojega dobrega imena i gospodarja s političnim blatom od ta- ' kih ljudi, kateri nimajo na dobrem ! prospevanju naše obrti, prav nobenega j hiteresa, ampak jim je predvsem po- , Mika, ki upropašča že toliko dobo let j vse naše gospodarstvo.
zbornico.
Ne zdi se nam vredno dalje pisali o takem postopanju organizacije, ki se hoče nazivati »Jugoslovanska strokovna zveza«, je pa v resnici le privesek SLS, ker je v naši zvezi vsaka politika že iz vsega početka popolnoma izključena, Radi tega pustimo našim članom popolnoma proste roke, za katero tisto naj glasujejo. Tisti, ki se zaveda svojega položaja, bo znal presoditi, kaj ima zbrati, politiko ali stroko. Za one pa, ki se tega ne zavedajo, je itak vsaka beseda bob v steno.
Na listo, katero je postavil »Vrhovni obrtni svet«, kjer so včlanjene vse Zveze gostilničarskih in obrtnih zadrug ter Zveza obrtnih društev za Slovenijo, smo postavili glasom sklepa zadnje odhorove seje gospoda Andreja Oseta, restavraterja v Narodnem domu in zadružnega načelnika v Mariboru-. Na mesto gospoda Rebeuschegga, kateri je kandidaturo vsled intrig politikov okoli »Jugoslovanske stro-kovne zveze« odklonil, kandidiramo gospoda Josipa Berliča, restavraterja v Narodnem domu v Ptuju in gospoda Franca Retzerja, gostilničarja in zadružnega načelnika pri Sv. Lenartu v Slov. gor.
Končno moramo omeniti še to, da je naš odbor zahteval kandidaturo zveznega načelnika brez ozira na politično pripadnost. Ker pa pripada zvezni načelnik g. Bernardi demokratski stranki, se je z ozirom na, to branil kandidaturo sprejeti, da ne bi bito očitanj, češ, samo demokrate kandidirate, Le radi tega se je forsirala kandidatura g. Rebeuschegga, ki prav gotovo ne pripada demokratski stranki in je obenem zvezni podnačelnik.
če bo vzlic temu zmagala politika nad stroko, potem vam pri najboljši ! volji ne moremo pomagati, če vam bodo od vas izvoljeni politiki naložili na ramena še eno točilno takso, katero izmed vseh ostalih bremen najtežje prenašate.
Točenje vina lastnega pridelka pod vejo
In naše prikrajšane pravice.
Na opetovane naše predstavke je izdal veliki župan mariborske oblasti v Mariboru odlok z dne 15. septembra 1927, št. E. br. 647/3, v katerem daje navodila podrejenim srezkkn poglavarjem, da imajo obravnavati prijave točenja vina lastnega pridelka pod vejo v smislu obstoječih predpisov in da smejo izdajati dovoljenja po prejšnji praksi, to je le za kraj, kjer je bilo vino pridelano in za bližnjo okolico tega kraja.
Na to novo pridobitev zaščite naših interesov opozarjamo vse gostilničarje in jih pozivamo, da prijavijo svojim zadrugam vsak slučaj eventu-elnega nasprotnega ravnanja »rezkih poglavarjev. Zadruge naj takoj vložijo na Velikega župana; pritožbo in zahtevajo na podlagi gornjega odloka razveljavljenje izdanega dovoljenja. V slučaju, dia bi se hotelo razveljavljenje izdanega dovoljenja zavleči preko
pridelka pod vejo v drugem krajni in bližnji okolici tega kraja kakor tam, kjer je vino pridelano..
Iz pritožb, došlih na naš naslov posnemamo, da so dovoljevale oblasti do sedaj točiti vino lastnega pridelka ne pod vejo, kakor po zakonu predvideno, ampak so podeljevale taka dovoljenja tudi za druge kraje, občine in celo sreze, kjer ni bilo to vino pridelano. Celo iz Haloz so prevažali vino v Maribor, Ptuj in tudi druge še oddaljenejše kraje ter ga tam točili pod firmo »Vinotoč pod vejo«. To se je sedaj z gornjo odredbo velikega župana mariborske oblasti preprečilo. Treba je samo še požrtvovalnosti prizadetih gostilničarjev, da pravilno izvrševanje te odredbe nadzorujejo ter prijavijo zadrugam vsak slučaj, ako bi se bilo podelilo tako dovoljenje nasprotno določilu zadevne odredbe.
Pomnite tovariši, da vam kritiziranje po vaših gostilnah prav nič ne pomaga. Če ne bodete po naših navodilih z nami sodelovali, ne bomo prišli z našo obrtjo nikoli na zeleno vejo.
dovoljen,]® zavleči preko 10 j Danes hoče hiti že vsak človek prepri-dni, naj zadruge vložijo takoj pritožbo 1 čan, da je treba gostilničarje pri izvina Ministrstvo trgovine in industrije i sevanju njihove obrti kar najbolj ovi-v Beogradu. Od vsake vložene pritožbe j rali, jim nalagati neznosna davčna naj se nam pošlje prepis, da uvedemo ; bremena in jim odrekati pravice evidenco slučajev nepravilno podelje- j obrambe svojih interesov, kakor nam , nib dovoljenj točenja vina lastnega , jih odreka veliki župan s svojim v uvo- ! pridelka pod vejo. Kadar bomo imeli du tega članka citiranim odlokom. Po- i takih slučajev vpisanih dovolj v naši j tem ko je dotični referent priznal našo i evidenci, jih bomo uporabili za pri- zahtevo za opravičeno in na zakonu j tožbo na poslanske klube, če bi se ne ! osnovano, je napisal v zadnjem od- I
oziralo na pritožbe zadrug.
Tovariši! Na vas je ležeče kako se bo izdani odlok izvedel. Vaša dolžnost je, da pazite ali se bo še komu podelilo dovoljenje točiti vino lastnega
stavku poprej citiranega odloka slede- j če besede: »Zvezi gostilničarskih za- • drug v Celju bi bilo v slučajih, kjer se i vmešava v odredbe državne oblasti, za ! kar ji manjka kompetence, nasvet o- i
vati, da vpliva na svoje članstvo glede nakupa vina, da gostilničarji krijejo svoje potrebe na vinu v prvi vrsti pri domačih producentih in še-le po tem, ko pri teh vina zmanjka, segajo po vinu tujega izvora iz drugih pokrajin države. Na ta način bi se moglo število vinotočev pod vejo zmanjšati na minimum in zveza ne bi imela povoda za neutemeljeno posredovanje pri državni oblasti.«
Ta je pa lepa, Kaj je dotični gospod referent, ki je ta cdlck napisal, mislil, da se nam morejo meni nič tebi nič po §§ 2 in 3 naših pravil priznane pravice kar tako kratiti? V tem pogledu ne bomo dalje pisali, dokler ne prejmemo rešitve naše pritožbe, vložene na ministrstvo trgovine in industrije. Nikakor pa ne moremo iti mirno preko tega, da se nam predpisuje, kje naj krijemo naše potrebe na vinu. Odločno moramo protestirati proti temu, da se nas poziva kupovati vino v po oblasti določenih krajih. Nakup vina je vendar prost. Vsled tega kupimo vino, kjer hočemo in takega, kakršnega naši gosti najraje pijejo, ne pa takega in tam, kjer se nam od oblasti, oziroma referentov predpiše. Pa tudi nismo pod kuratelo, da bi se nam nasvetovalo, kje imamo vino kupovati.
če se je mislilo pri tem na dalmatinski pridelek, da bi se na ta način preprečil prevoz v naše kraje, moramo poudarjati, da smo o tem pridelku že mnogo pisali in nasvet ovali, kako naj bi se preprečil prevoz tega vina v naše kraje. Zakaj se ni v tem oziru ukrenilo, kar je možno in potrebno? ^
Kot naj večji davkoplačevalci države si tudi tega ne moremo pustiti dopasti, da se nazivaj o naša posredovanja kot neutemeljena. Če je temu tako, zakaj se je pa našim posredovanjem ugodilo in odredilo, da se imajo obravnavati prijave točenja vina lastnega pridelka pod vejo v smislu obstoječih predpisov, glasom katerih se sinejo izdajati dovoljenja točenja le za one kraje, kjer je bilo vino pridelano in za bližnjo okolico tega kraja? Zakaj se niso naša navadno »neutemeljena«, posredovanja zavrnila? Zato, ker so bila utemeljena. To bo povedalo tudi ministrstvo, kamor smo se pritožili.
Namesto, da bi se nam dajale take nepotrebne lekcije, naj bi se raje rešile naše številne in dobro utemeljene vloge in pritožbe, pa bodo izostala vsa nadaljna naša precej dobro utemeljena posredovanja).
Kako se ščiti autoriteta državnih oblasti,
kadar gre za točilce stoječim gostom in kako, kadar gre za gostilničarje.
Glasom določila tqpke 6 § 1 razglasa velikega župana mariborske oblasti v Mariboru z dne 14. maja 1925, U. br. 8418/6 razglašen v Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti št, 170/74 z dne 27. maja 1925, morajo točiici, ki ne spadajo v kategorijo rednih gostiln, zapirati in odpirati svoje obrate ob času, ki velja za druge trgovske obrate.
Mestni magistrat celjski je vzlic gornji jasni, danes še veljavni odredbi in našim ugovorom izdal dne 20. novembra 1926 odlok št. 5398, s katerim. je ustvaril za delikatesne trgovine, ki so obenem točiici, ne spadajo pa v kategorijo rednih gostiln, izjeme v Zapiralnem času in nedeljskem počitku, ker je odredil, da velja za te vrste obratov zapiralni čas 20., namesto 18. ura zvečer, kakor velja za ostale vrste obratov v Celju. Istotako je dovolil mestni magistrat celjski kot politična oblast I. stopnje, da smejo imeti prej označene delikatesne trgovine tudi ob nedeljah in praznikih odprte svoje la-
kale od 9. do 11. in v poletnem času od 18. do 20. oziroma v zimskem času od 19. do 21. ure zvečer vaBic temu, da je odrejen za ostale trgovske obrate popolni nedeljski počitek.
V sled predstavke miše Zveze je razveljavil veliki župan mariborske oblasti v Mariboru s svojim odlokom z dne 22, julija 1927 S. br. 476/4 odlok mestnega magistrata celjskega kot nezakonit, vendar pa le v onem defu, k: se tiče zapiranja delikatesnih trgovin ob 20. namesto ob 18. uri1. O popolnem nedeljskem počitku ni Veliki župan v svojem odloku ničesar omenil. Vsled tega se mestni magistrat celjski, ki gre na roke tožilcem, brani ukazati prizadetim lastnikom delikatesnih trgovin, da morajo držati svoje obrate ob nedeljah .itn praznikih celi dan zaprte kakor vse ostale trgovine. To dejstvo smo prijavili velikemu županu mariborske oblasti v Mariboru im prosili za izdajo ukaza mestnemu magistratu celjskemu, da odredi vse potrebno, da ostanejo vse celjske delikatesne trgovine ob nedeljah in praznikih ves dan zaprte.
Namesto razveljavljenega odloka celjskega mestnega magistrata bi moral po naših mislih stopiti sedaj zopet v veljavo v uvodu citirani razglas velikega župana mariborskega. Mestni magistrat celjski, srezki poglavar in poveljstvo varnostne .straže v Celju so v resnici v tem smislu vse odnedili, ah prizadeti lastniki delikatesnih trgovin se od teh oblasti izdanim ukazom n o-čejo pokoriti im držijo še nadalje odprte svoje obrate do 20. ure zvečer kakor do sedaj, akoravno zapirajo ostali trgovci svoje obrate že ob 18. uri.
Tudi upor lastnikov delikatesnih trgovin smo prijavili velikemu županu v svrho ukrepov v zaščito avtoritete državnih oblasti. Intervenirali sme tudi osebno tako pri magistratu v Celju kakor pri velikem županu mariborske oblasti v Mariboru in prosili za potrebne ukrepe, da hi se odlok mariborskega velikega župana uveljavil.
Ker nismo uspeli, da bi tukajšnje oblasti ukrenile vse potrebno v zaščito avtoritete državnih oblasti in da bi se odlok velikega župana od strani lastnikov delikatesnih trgovin izvedel, smo vložili na ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu pritožbo tako proti celjskim lokalnim oblastim kakor tudi proti velikemu županu, ker nočejo pod-vzeti potrebnih mer v zaščito avtoritete državnih oblasti, s tem, da bi se prisililo točiloe, pokoriti se ukazom državnih oblasti z zapiranjem svojih obratov ob 18. uri zvečer kakor ostale trgovine.
Kako smešna je cela stvar! Kako se pusti smešiti varnostne organe, namesto, da bi' se njih avtoriteta ščitila. Nepismeni ljudje modrujejo, da so se taki slučaji upora kaznovali doslej z odvzetjem koncesije im se tudi še danes tako kaznujejo, če gre za gostilničarje. Gostilničar le imej odprto svojo gostilno trikrat preko policijske ure, ali pa prodaj bolanemu človeku osminko vina na prepovedane postne dni ob volitvah, pa boš videl, če ti ne zapečatijo vrata gostilne, kakor da bi jih hoteli odposlati po pošti.
To, kar velja za gostilničarje, ne velja za tožilce. Zakaj ne? Živijo oni v drugi državi? Mislimo, da če se moramo mi pokoriti zakonom in oblastnim odredbam, bi se nasprotniki, ki niso iz daleka tako močno obremenjeni z državnimi dajatvami kakor smo mi, morali ravno tako pokoriti. Sicer pa bo spregovorilo zadnjo besedo ministrstvo, katero bo dalo tukajšnjim oblastim navodila, kako se ščiti avtoriteta oblasti tudi kadar gre za tožilce.
! -----
Agilnost mariborske mestne zadruge.
Vse hvale vredno je bilo dosedanje poslovanje mariborske mestne zadruge, dokler ji je načeloval sedanji podnačelnik gospod Henrik Senekovič. Višek agilnosti je dosegla ta zadruga,
katero naj: bi posnemala marsikatera tovarišica.
.....Predvsem važno je ugotoviti, da
se teni gospodom ne toži nikoli priti ba šejo, kadar jih'pozove njih vodja gospod Oset. Jako pogostih odborovib sej se udeležujejo polnoštevilno in z največjo točnostjo, tako, da kar tekmujejo drug z drugim.
Odbor je pregledal zadružne knjige in ugotovil, da je še precej članov, ki niso plačali zadružne članarine za minulo poslovno leto 1926. Soglasno se je storil sklep, te zamudnike na plačilo še enkrat pismenim potom opominjati in če se temu zadnjemu pozivu ne odzovejo, uvesti administrativno iztirjanje potom politične oblasti I. stopnje. Da bodo poučene tudi druge zadruge kako se naj taka vloga na politično oblast glasi, jo naslednje objavljamo:
Gostilničarska zadruga v........
Št..............
............dne ... . 1927.
Predmet: . . . ., gostilničar, administrativno iztirjanje zadružne letne doklade.
SRESKI POGLAVAR
«««***«**
Temeljem § 115 obrtnega reda odnosno §. 4 zadružnih pravil je zadružni občni zbor sklenil pobirati od zadružnih članov zadružno članarino za
poslovno 1. 1927. v znesku Din... .
in za one,, ki se občnega zbora niso udeležili poleg članarine globo po » ... • • , .
Oset, restavrator v Narodnem domu. Radi pomanjkanja prostora v listu nam ni mogoče objaviti dobesedno vseh sejnih zapisnikov in številnih vlog na merodajne oblasti, ki jjh ta zadruga vlaga. Vsled tega podamo naslednje najvažnejše momente povsem agilnega delovanja odbora te zadruge, 1 iihauOik »• ■'»is- 'Z)
T e stenirse
so najboljše!
Skupai Din.............
Ker pa tega zneska1 zadružni član gospod .	.	.	., .	.:	., gostilničar v	št. . . .
na zadružni plačilni nalog kljub opominu doslej še ni plačal, prosimo naslov za iztirjanje gornjega zneska v smislu § 115/7 obrtnega reda.
Zadružni načelnik:
Zadružna članarina za tekoče poslovno leto 1927. se bo iztirjala od članov na ta načiny da se bo poslalo vsakemu članu v priporočenem pismu predpis članarine s čekovno položnico in ne kakor do sedaj običajno osebno potom zadružnega tajnika. Če bi kdo izmed članov na ta, v priporočenem pismu dopaslani predpis predpisane mu zadružne članarine ne plačal, se bo dotičnika na plačilo še enkrat v, priporočenem pismu opominjalo in dovolilo naknadni kratek rok plačila. Ce bi se še temu opominu ne odzval, potem se uvede administrativno iztirjanje potom politične oblasti.
Uvedli so se za vse obrate eniako-lični. računski listki za p otroške nad 10 Din. Na podlagi od tiskarne predloženih ponudb za tiskanje teh listkov, se je naročilo pri tiskarni »Ažbe« 5000 blokov. Računski listki bodo jako okusno izdelani. Na eni strani bo prazen prostor z zadružnim tekstom za sestavo računa in na zadnji strani se bodo natisnili oglasi raznih mariborskih tvrdk, ki bodo imeli največji uspeh vse dosedanje reklame.
V pojasnilo javnosti, kaj zauživa, ko pije dalmatinsko vino, ki je poplavilo že vse mesto, se je soglasno sklenilo, tiskati nekoliko tisoč L.akov pod naslovom »Krščen dalmatinski refo-ško pred sodiščem«, kakor je objavljeno v »Jutru« z dne 22. julija 1927 in razdeliti med prebivalstvo. Na ta način se bodo odprle prebivalstvu oči in bo videlo kakšen »Viks« zauživa kot vino. Nobena še tako snažna restavracija, ki ima najboljšo postrežbo, ni tako za široke mase ljudstva kakor tudi za visoko inteligenco nikoli zadosti snažna in nikdar zadovoljivo točna. Najde makar dlako v jajci, samo da
odkar ji načeluje vrli gospod 1 n Mliiirtrl povod skrMike in eventualni
izostanek gosta. Na vse te stvari, katere se no gostilmlufaiiizirajo in postajajo’ vzroki odstranitve od dobrih in čistih restavracij, se nikdo ne ozira v raznih dalmatinskih vinotočih, kjer se toči taka pijača, da jo je treba pred sodnijo krstiti na poseben način. Tudi na snago se v teli luknjah ne ozira
nihče. Pije po več oseb, iz enega in istega kozarča,'/ki se le jipTjršnp splakniva v vodi,, kjer je bilo, opranih že na stotine drugih kozarcev. Tudi brege nesnage, ki vladajo v teh špelurikah, ne vzamejo apetita onim delikatnim ustnicam,, katerim niso naši obrati nikoli zadosti čisti. Posebno za mesto Maribor bi imeli precej pisati v tej zadevi, ali ker nam prostora primanjkuje, ne bomo za danes nadaljevali.
Vsak član, ki se ne bo udeleževal zadružnih občnih zborov ali odborovib sej ne da bi odsotnost s tehtnimi razlogi1 opravičil,' se bo odslej naprej ka.znoval z redovno kaznijo po 50 Din. Ta sklep se je potom okrožnice vsem članom sporočil. '
Neprijeten in vse obsodbe vreden slučaj, ki se je pripetil pred kratkim nekemu jako uglednemu inozemskemu potniku v Veliki kavarni, je dal zadružnemu odboru povod, da je sklenil naročiti 500 komadov kartonskih napisnih tablic sledeče vsebine: »Skrbite za red in snago« in »Poslužujte se vodne naprave«. Te tablice se pošljejo vsem zadružnim članom brezplačno. V odigovoru »Tujsko-pro-metni zvezi« v, tej zadevi se je ta institucija zaprosila, naj bi pri merodajni oblasti delala na to, da bi se tudi zahteve gostilničajrsttva, kavamarstva in hotelirstva upoštevale v večji meri, kakor so se upoštevale do sedaj. Upošteva pa naj se tudi dejstvo, da so mnogokrat tudi gosti nespodobni in surovi.
Zadružne odborove seje se bodo vršile odslej naprej vsakokrat v drugi gostilni. Za ta sklep res ne uvidimo potrebe in umestnosti, ker je vseeno, kje da se razgovori vršijo, glavno je, da ,se nekje vršijo. Najbolj primeren kraj je vsekakor tam, kjer se nahaja zadružna pisarna, ker se pri seji vedno potrebuje zadružni arhiv in knjige. Sicer je pa nam vseeno, kako si zadruge uredijo svoje poslovanje, glavno je,
da agilno in pravilno poslujejo.
Vsem zadružnim članom je zadružna pisarna z nasveti in sestavi j apnjeni vlog v različnih zadevah, tičočih se gostilničarske obrti, kakor na primer razne takse, dohodninski:, prometni, obrtni in katerikoli drugi davki, vedno na razpolago. Zadružno načelstvo poziva radi tega vse člane, maj1 se zaupno obrnejo na zadružno pisarno, katera jdm bo šla kolikor mogoče na roko in je tudi edino pravilno mesto, kjer se lahko v naših zadevah do dobra pogovorimo in sporazumemo radi enotnega nastopa.
Nadejamo se, da se bodo vsi zadružni člani te ugodnosti v polni meri posluževali ter sporočali zadružnemu načelstvu vse krivice, ki se godijo bodisi posameznikom ali celokupnemu gostilničarskemu stanu. Zadružna pisarna posluje dnevno od 8. ure zjutraj da poldan.
Ponovno so bili v mestnem občinskem svetu mariborskem storjeni vele-važni sklepi, ki so rezali globoko v interese mariborskega gostilničarstva. Ker je bilo s temi sklepi gostilničar-stvo močno prizadeto, se je s takimi sklepi vedno bolj oviral razvoj tujskega, prometa, kar ni le v škodo našega stanu, ampak ogroža resno./tudi obstoj ostalega gospodarstva mariborsker ga mesta. Vedno bolj se je obremenjevalo naš stan z dajatvami iz različnih naslovov ter s tem oviralo v razvoju našo stroko, katera je za kulturno in gospodarsko napredovanje občine kot posredovalka družabnega življenja in prometa naj večje važnosti.
Posebno poglavje krivic, ki se godijo gostilni carstvu mariborskega mesta, predstavlja vedno povišanje doklad na vino im izredno visoke takse na koncerte in plesne prireditve.
Takp neprestano obremenjevanje našega stanu v rrfestu Mariboru vzbuja med tamoanjimi članstvom veliko razburjenje in nezadovoljstvo napram mestni upravi, ker omogoča okoliškim tovarišem uspešno konkurenco, katera povzroča prepogosti propad mestnih gostilniških obratov. V dokaz temu naj navedemo samo dejstvo, da je v minulem poslovnem letu odložilo v mestu Mariboru kar 39 gostibiičarjOv svoje ;I1 i r/oviS-s iiu < on' a?.
"tso m1 C'
pravice in se poprijelo dingih pokli-cov. Namesto teh gospodarsko propadlih naših tovarišev je prišlo 65 novih točilcev stoječim gostom,, katere se od vseh strani kar najbolj podpira in niso preobloženi tako močno z režij-skjjfi stroški kakor šo ravno naši obrati.
Edini vzrok te neizmerne preobremenitve gostilničarskega stanu je ta, da nima gostilničar št vo v mestnem občinskem odboru nikakeiga zastopstva. Mnogo upravičene kritike iti zabavljanja zoper mestno občinsko upravo bi izostalo, če bi bili v občinskem svetu zastopani tudi gastiinšičarai svojemu številu primerno, ker bi bili ti zastopniki nehote soodgovorni za. vse občinske sklepe.
Z ozirom na ravnokar obrazloženo je zadružni odbor stavil predlog vsem v Mariboru obstoječim političnimi strankam, naj bi kandidirale na svojih kandidatnih listah za prihodnje občinske volitve na sigurnem mestu tudi po dva gostilničarja, kot kandidata. Že danes polagamo, na srce vsem našim mariborskim mestnim tovarišem, da volijo pri prihodnjih volitvah le tisto kandidatno listo, katera bo imela, postavljena nmAiig urnem mestu, vsaj: dva gostilničarja- kot kandidata.
Znano je, da se pri počasnem točenju — kakor se vrši ravno po naših obratih — mnogo vina usuši, izhlapi in pri pretakanju izlije. Tudi se precejšnja količina vina na dnu soda tako zgosti ali skisa, da postane za prodajo popolnoma nesposobno in ga je treba izliti. Za vso to izlito ali na drugi način izginjeno in neuporabno količino vina plačuje gostiiničarstvo v polnem obsegu tako občinske doklade kakor državno,, trošarino in točilno takso. Nihče noče tega dejstva upoštevati in odpisati da jatve vsaj za one količine pijač, katere gostilničar ne le, da jih ne proda, ampak ima še škodo s tem, da so mu izginile iz kleti na zahtevo .narave same. Vsled tega trpi gostilničar dvojno škodo, na ©ni strani za lo, ker je zgubil gotovo količino vina, in na drugi strani pa, ker je moral plačati državne in občinske dajatve za ono količino pijače, katero .je izgubil vsled kala.
Opirajoč se na popisane tehtne razloge, je zadružni odbor vložil na občinski svet mesta Maribora prošnjo, v kateri je zaprosil, da bi se odpisalo vsem. gostilničarjem in kavamarjem 10%‘občinske doklade od sedanje vinske zaloge in tudi za v bodoče kupljeno vinu.
't-U	__________
Kako se napoveduje policijska ura
pri gostilničarjih in kako pri točilcih v Celju.
Točno ob policijski uri se pojavi na vratih gostiln varnostni, ,ppgan in, napove policijsko uro. Četrt ali pol ure pozneje se prepriča, če so se res vsi gosti odstranili in če se je gostilna zaprla. 6e se to mi zgodilo, se dptičnega gostilničarja za ta prestopek prijavi in kaznuje.
Ni pa tako pri napovedi policijske ure pri točilcih. Varnostni organ se samo mimogrede prepriča^ če so vhodna vrata zaprta. Kaj se £a zaprtimi vrati godi, o tem se ne tb'epriiča.
Na to opozarjamo merodajne činitelje v nadi, da se bo odredilo enako postopanje za vse točilne obrate pri napovedi policijske nre.
Prohibicija — sramota.
Iz »Naših goric« meseca oktobra 1927, št. 6 posnemamo sledeče:
Častni šef newyorškib gasilcev, bankir Mainzer, proučuje organizacijo gasilstva v Berlinu. Izpregovoril je v Berlinu izrečno javnosti namenjene besede: -»Prohibicija je največja sramota, katero si je Amerika nadela. Jas sam ne pijem skoro nič. Whiskija I ne marami, pač pa čašico piva ali vina. Pa tudi za to mi ni mnogo. Odkar imamo v Ameriki prohibicijo, sem spet začel piti. Prohibicija pa je imela uspeh: Največji tatovi so postali milijonarji, ki bodo iz umljivih razlogov najbolj, otežkočali ozdravljenje teh razmer v Ameriki.i (Po »Der deutsche Weinbau«, Karlsruhe, od 22. 9. 1927.)
S<.g.£- 10
CJani gostilničarskih zadrug imajo pravico do polovične vožnje na železnici trikrat na leto.
»Gostilničarski glasrnk«, t. j glasilo Središnjega saveza gostilničarskih, .zaidruig v Beogradu prinaša v ste-, \ilk.i z dne 15. septembra t. 1; objavo, -da je ministrstvo trgovine in ,industrije odsek za tujski promet, izdalo naredbo, da se dovoljuje gostilnicarstv n cede kraljevine, ako je včlanjeno v zadrugah, trikrat na leto polovična vožnja na železnicah im p-arobrodih. Ker se pričenja kampanja za kupovanje novega vinskega pridelka m smo uver-jeni, da se bo marsikdo rad poslužili te ugodne prilike, razglašamo dotično mi-nistBŠko odredbo in nadaljna navodna, kako. si je preskrbeti dotične legitima-
C1’ie Zaenkrat ostaja ministrstvo še na tem, da se mora za vsako posamezno vožnje sproti vlagati prošnje, deluje pa se na) to, da se bo dobivalo za vse trikratne vožnje skupne legitimacije v naslednjem priobčimo dotični uradni
odlok, ki se glasi:	TT .	• oi
Kraljevina Srba, Hrvata i Slovenaca, ministrstvo trgovine i industrije, odsek za saobraćaj putnika i turista S. P. N. 16.249 15. avg. 1927 god., Beograd. Savezu gostiionicarskog udruženja kraljevine SHS na roke g. predsednika Miličeviča, Beograd, Grand Hotel.
GOSTILNIČARSKA ZADRUGA V ..........
Prema uputstvofma o diohivainiju povlaičenih karata na vožnji žefezni-com, publikavainim u Službenim Novinama saobraćajnih ustanova od 15. aprila 1927. god. Br. 8 članovima svih društva (osim planinskih, koji mogu kupovati povlaščenu kartu od 50% neposredno na blagajni bilete,^ odnosno agendija), cdobra.vace povlaščenn vožnju'ud'50% Ministar saobraćaja za i svaki pojedini slučaij' najviše tri puta godišnje, zašta će se izdavati uputnice za pojedinačna putovanja, člani, društva, kome je odobrena, povlasnica u 50% od redovne tarife, mera biti snab-deven legitimacijom, izdat om od strane dotičnog društva, da je dotično lice član društva najmanje dve godine. Legitimacijo ima overiti starešina društva podpisom i pečatom, a na legitimaciji mora se nalaziti fotografija i podpis imaoca iste. Molbe upućene Ministrstvu Saobraćaja . moraju Juti uvereme od društva, da je imaoc član društva najmanje dve godine i od nadležne vlasti kod koje je društvo potvrdilo svoja pravila, da društvo doista postoji i za koje vreme.
Dostavlja se prednje radi znanja.
Po naredbi Ministrstva Trgovine i Industrije.
Šef Odseka: Br. Firš.
Vsfetd tega jte najprej potrebno, da izda Zadruga svojemu članu, kateri se hoče okoristiti1 s popustom in čigar članstvo traja nad dve leti,, sledečo legitimacijo:
dne
... 192..
Fotografija
.orii
. i,., .ni iim ■3 orr riil n
-iph ,:l‘ d
n„A, /e Ju ^°m5inW
Legitimacija
jeroVeđrti rčlan gostil, zadruge v
— torej dalje nego dve leti
-b šut.':i gi
ze od leta
in ima na osnovi čl. 112. navodila o načinu izdavanja znižanja na železnicah pravo na vožnjo za polovično ceno trikrat na leto.
• i	,
Omenjeni zavod smo zaprosili za pojasnilo z dopisom z dne 26. septembra t. 1. čudno se nam zdi, da se temu denarnemu zavodu, ki se naziva J ugo-slovanski, .ne, zdiii vredno -odgovoriti.
Če bi nam prostora v listu ne primanjkovalo, bi o tem poglavju še kaj napisali.
r——-r—*—	rnr.u
Originalno zaprtej steklenice.
Službene Norine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca z dne 10. septembra 1927, št. 204,
Na pogosta vprašanja, kaj je treba smatrati za originalno zaprte posode in steklenice za pijače, daje gene- ( ralna direkcija davkov to-le pojas- j milo:
Za originalno zaprte steklenice in posode za pijače, ki govori o njih točka 4. člena 3 pravilnika o gostilnicah, je smatrati odslej' take steklenice in posode za pijače, pri katerih so izpolnjeni tirie pogoji:
1.	Zamašek ali mehanični pokrov mora biti tako prirejen., da se brez pomožnega sredstva (izvijača, posebnega noža ali posebne priprave) in brez zadosti; fizjičmega napora me more izvleči.
2.	Na zamašku, čepu ali pokrovu mora biti vtisnjena firma proizvajalcev, fabrikatov i. t. sl.
3.	Čez zamašek mora biti nalep-jena aji potegnjena originalna etiketa proizvajalca pijač v obliki traku ali glavice iz stanjola, gutaperče itd., razen na onih posodah, ki imajo mehanične1 pokrove, in sicer plombirane ali take, da se brez posebne priprave ne morejo ne matekniti ne sneti.
Tako ozmaimenovane morajo biti posode izza dne 1. decembra 1927; v tem času morajo opremiti fabrikanti in proizvajalci onih pijač, H se prodajajo v originalno zaprtih posodah, zaprte posode tako, kakor je tukaj pred-pisa.no.
Iz generalne direkcije davkov v Beogradu,
dne 12. avgusta 1927. št. 65.088.
Do!
obvezo in odprite vendar enkrat oči ter ne kupujte v trgovinah, kjer Vam nudijo slabo robo za drag denar, ampak kupite Se danes dopisnico za 50 para in pišite takoj po ilustrovani cenik z več tisoč slikami na veletrgovino R. Stermecki, Celje, v katerem najdete po čudovito nizkih cenah obleko, čevlje, klobuke, srajce, ure, harmonike, britve, toaletne, modne, jeklene in galanterijske predmete. 'Naročila čez Din 500’- poštnine prosto. Kar ne ugaja se zamenja ali vrne denar.
I
I#
Kraj -

(Pečat)
Tajnik: br
cuttv o
Poleg te legitimacije je potrebno za vsako potovainje poslati mfitmistr-stvu saobraćaja sledečo prošnjo. •
K olek za 25 Dim.
Kot član gostiihičarske zadruge v . t i7f .	. .	. ■ proisim mini-
strstvo saobraćaja, da mi izda dovoljenje za, znižamo vožnjo z železnico
od , ba	. do................za
pdoričbo ceno in sicer na podlagi 6. odstavka, člena 112. navodila o znižanih Vožnjah z dne 11. mairca 1927 M S hr. 5584/27.
Kraj, datum..................
Podpis:
Gostilničarska zadruga v .	...
, s tem potrjuje, da je
Predsednik:
trt Jr - -
o- •	• r,;	•	•	•	•	•
čfan dalje, nego dve leti. Datum ......
. njen redni
Pečalt:
Podpis:
le-
Veliki župan (ali srezki poglavar) i _ • (	.	„	.	. oblasti (sreza)
dverava, da obstoji gostilničarska za druga v ..-••• od . ta m d*f so jej pravila potr jena.
Datum......................
I *oči vt:	Predsednik:
Torej kakor ti predpisi veljajo, imajo te prošnje najprej poveriti ali potrditi pristojne gostilničarske. zaj-druge, potem pa še ona oblast, pri ka-
teri so bila pravila potrjena. Ta potrdila je treba poslati mimiistrstvu saobraćaja, pa se dobi povlastnica — dovoljenje. Dobro bi bilo, ako se bo zanimanje za te polovične vožnje količkaj poživelo, da si vsaka zadruga nabavi že kakor gori navedeno tiskane formularje, ki se v najkrajšem času izpolnijo. Ako bi bilo zanimanje v tem pogledu zadostno, bi te formularje Zveza založila in jih dobavila svojim članicam. Zadruge, katere imajo naročen »Gostilničarski glasnik«, to je glasio Središnjega Saveza gostioni-čarskih udruženj Kr. SHS v Beogradu, Nemanjina ulica br. 50, lahko take prošnje pošiljajo direktno Savezu in ta dobi rešenje takih prošenj takoj, ter jih zopet prilpošlje zadrugi, drugače pa, kakor je zmano, se pri ministrstvih poslani dopisi ne resa vajo kar v 24 urah, je torej stvar predolgotrajna. Te pridobitve nikakor ni prezirati, čeravno prošnje in pisarjenje velja nekakp okrog 35 Din, je vendarle še zdavnaj koristneje kot pa plačati celo vožnjo osobito v oddaljenejše kraje, na pr. vožnja iz Ljubljane do Splita ali Sušaka in nazaj velja okrog 300 Dim, bi pri trikratnih takih potovamjih prizadeti le prihranil okrog 500 Din, kar končno le ni premajhna korist za po-edinega.
Gostilničarska zadruga,
v Šoštanju !v , i(i on
►oživa vse svoje olamie, ki nisb še po-■avnali letne zadružne članarine, :da o storijo do 1. novembra t! 1,'/%^ ria-protnem slučaju je primorana fz-irjati zaostale vsote na zadružni čla-larini administrativnim potom.. Za uvedbo tega postopka bodo nastali pre-ejšnji stroški, ki bodo šli v breme dolžnih zamudnikov.
Zadr. načelnik: Mat. Jezovnik s. r.
Rogaška Slatina je od specijalistov priznana kot najboljša za mešanje z vinom, sadjevcem ali sadnim sokom. Pospešuje redno prebavo in povzroča tek.
VINO
belo haloško staro in novo, lastnega pridelka nudi
Davorin Tombah
Sv. Vid pri Ptuju.
Enolog Ivan Voltei*,
vinogradnik in posestnik vinskih kleti,
Lajteršperk pri Mariboru
nudi originalno štajersko blago v steklenicah in sodih po nizkih cenah.
litrska zadrega v Ljatemeru
ima v zalogi ca. 36 hi več vrst pristnega
liutomeriana
izborne kvalitete Letnik 1926.
po zmerni ceni. Načelstvo.
Pohištvo,
posteljnina,
preproge,
linolej,
pohištvene predmete
za gostilničarje in zasebnike ima po zelo nizkih cenah
Karl Preis Maribor, Gosposka 20.
Ilustrirane cenike brezplačno.
Fran Strupi
priporoča
p gostilničarjem in ^ kavarnarjem svojo bogato-' zalogo raznovrstne ste-^ klene in porcelanaste posode. Najnižje cene in točna ^	postrežba.	^
i i
Čudne razmere
rfrf’OTr	s :	Jj JvV_* ■
r'' ;r v Murski ^Soboti.
Gostilničarska zađiruga v Murski Soboti nam je sporočila, na nam je že pred osmimi tedni nakazala iz svoje vloge pri Jugoslov. Kreditnem zavodu v Murski Soboti vsoto po 6400 Din v poravnavo zvezne članarine in pravi, da 4^izrfl4i,}a	zadev®/Odvetniku,
ker se imenovani zavod brani nakazano vsoto izplačati).
Pohištvo, preproge in posteljnino
dobavi točno In najceneje
JEKiT Maribor G
Zahtevajte ponudbe — brezplačno!


-jferr
„ir j: w O €3 E t 66
tovarna vinskoga kisa v Ljubljani
»I li	' '*■
Najmoderneje in najhigijeničneje urejena tvornica vinskega octa (sirčeta) v Jugoslaviji
tiernM
jedilno orodje in namizna posoda za hotele, restavracije in kavarne iz čiste bele alpake, tudi težko posrebrena. Na zahtevo gravirana z lastnim imenom.
Skladišče
iBerndorft
MARIBOR.
Ferd- Skaberne
stavbno in gaiantsFijsho Kleparstvo
Celje, Dečkov trg 2
Specijalna delavnica za naprave strelovodov preizkušnja s telefonično mostno tehtnico po profesorju KOLRAUSCHU.
TOE
ZLATO	SREBRO
Ant. Lečnik
Celfe, Glavsal trg št. 4
KUPUJE STARO ZLATO	SREBRO
|5^ Oglašulte! “IPi
šampanjec
;$oiwier
Bouvier Demi sec (bela glavica), Bouvier sec (zlata glavica), Bouvier Cuvše Ršservde (rdeča glavica).
llletarstvo: Gornja Radgona.
Zastopstvo za Slovenijo:
Kerne in Fasai, Ljubljana.
Origffinalraa
v stelclenlcati
tvrdke
Veleposestvo vinogradov
CLOTAR BOUVIER
* * * «
Vrste
Cenik gratis in franke.
Gornja Radgona
letnik:	1921	Ljutomerski
»	1923	Tigermilch,
»	1923	Ljutomerski
»	1924	Murski biser
in mnogo drugih.
* * ai «



' _______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
in hrani, varčevati Pop©l3JOma warSiO naložite dcnairne ppiilpaKke gsa*i zadrugi Varčuj v mladosti,
LASTNI DOM
kreditna zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje.
Jamstvo za vloge nad 2,000.000 Din.
IMsarma v CeSJis, Prešernova ul. 6

.,	. stavbena in
Marljivost,
Obrestuje hranilne «0
nravnosti !	vloge po ^ ž
Pri naiožbi zneska po 50 Din se dobi nabiralnik na dom.
Iz malega raste veliko!
Oglašujte!
FrancosKa lip, EieJe,Transžžffanfip
V Južno Ameriko, Argentinijo, Uruguay, Peru, Chile, Avstralijo, Severno Ameriko in Kanado z največjimi in najhitrejšimi brzoparniki vsak teden iz Havre, Bordeaux in Marsilije.
Havre-Newyork samo SVz dni čez morje.
Izborna postrežba, izvrstna hrana, vino brezplačno.
Cie. Chargeurs Reunis, Sud-Atlantique, Transports Maritimes.
Vsa pojasnila daje brezplačno zastopnik
Ivan ICraker v LjiabSjani9 Kolodvorska ni. 3<1
Vinska trgatev Križnikov
(S>r»ej Nemšlci iritešlii s>ed>
v Jeruzalemu
v Ljutomerskih goricah.
(3S lia, IT"	«3.£»tižir2..)
Cisti nasadi:
Bnikitelic, SurpodEC, Siziiiig, Heslnn, Gabenet.
J.2Z 1926 1. še 200 lil za sode, iz 1925 1. še 200 lil za Ibuteljlse.
Lastno fino žganje:	evec, dx>ožexilEa
Kupcem kočija gratis na razpolago.
Obisk sporočiti xs.a:
Uprava križniške graščine, Velika Nedelja pri Ormožu.
LjuMJana, Laško lit Maribor
'	■ ;	1 ■'	' '■	■ f '
priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu, „ffeidkailes**, „IPorter** in SS)KocfediS vsem cen j. gostilničarjem in gostom.
'4
Z odlniin spaStocanjeiii Delniška pivovarna »Unio n«, Ljuliljana. GaSiia in Itrikat.
i_____________	""’".."	'	1
izdaja Zveza gostilničarskih zadrug v Celju. — Odgovorni so: Za Zvezo Drago Bernardi; za redakcijo Karol Perc; za Zvezno tiskarno Milan Cetina. ~ Vsi v Celju.