[Ntjv«2ji ilorefuki dnevnik
▼ Združenih driavth V«JU za v«« leto ... S6.00 8
\
Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto
GLAS NARODA
Iisirslo^tiskihLdelaYceT'rAmerSd.
TELEFON: GHelsea 3—3878
Entered as Second Claw Matter September 21, 1903, at the Pott Office at New York, N. Y., under Act of Congress of Harch 3, 1870
TELEFON: OHelsea 3—3878
NO. 133. — fiTEV. 133.
NEW YORK, FRIDAY, JUNE 8, 1934. — PETEK, 8. JUNIJA 1934
VOLUME XT.TT. — LETNIK ZLO.
EDINOLE ROOSEVELT MORE PREPREČITI STAVKO
DELAVSKI VODITELJI SO PRIŠLI V BELO HIŠO, TODA ROOSEVELT JIH NI SPREJEL V AVDIJENCI
Delegacija jeklarjev	sprla z delavsko tajnico.
Predsednik Ameriške Delavske Federacije očita jeklarskim baronom avtokratstvo. — Governer države Pennsylvanije zatrjuje, da so podjetniki dobro pripravljeni na štrajk. — Roosevelt bo najbrž sklical skupno konferenco.
WASHINGTON, D. C., 7.
junija. — Danes je dospela v Belo hišo delegacija jeklarjev. Delegate je sprejel predsednikov tajnik, kateremu so rekli, da žele vprašati predsednika, če res mora tristotisoč jeklarjev zastavkati, da si pribore pravice, katere jim je priznala NRA.
Malo prej so bili delegati pri delavski tajnici Miss Perkins, s katero so se skoro sprli.
Predsednikov tajnik je poslušal njihove pritožbe, slednjič jim je pa rekel, da jih predsednik ne more sprejeti.
Jutri bodo ponovno prišli ter skušal izposlovati avdijenco pri predsedniku.
Čimbolj se bliža dan I 6. junija, ko ima izbruhniti generalni štrajk, tembolj postaja jasno, da med člani Amalgamated Asscociation of Iron, Steel and Tin Workers ni potrebne edinosti.
Skupina, kateri načeluje William J. Spang, hoče že prej proglasiti generalni štrajk, dočim pravijo
delegat je, ki so dospeli sem iz McKeesporta, Pa., da so njihovi tovariši v jeklarnah proti vsakemu štraj-ku. Mike Tighe, predsednik Amalgamated, je rekel, da Spangova skupina nima nikake pravice govoriti v imenu organizacije.
Podjetniki so včeraj v New Yorku nadaljevali svoja posvetovanja. Svoje nazore so v posebnem pismu sporočili generalu Johnsonu, in pismo bo najbrž jutri objavljeno.
Vsa znamenja kažejo, da namerava sklicati predsednik v Washington konferenco, na kateri bodo zastopani delavci in delodajalci. Najprej bo pozval general Johnsnoon k sebi predsednika jeklarske organizacije in skušal od njega izvedeti, kdo ima prav zaprav pravico govoriti v imenu delavcev, kateri so zaposleni v jeklarski industriji.
Dopoldne je bil v delavskem departmentu delavski voditelj, ki se je posvetoval z delavsko tajnico Miss Perkins. Navzoč je bil tudi F. McGrady, izvedenec za
NRA.
Posvetovanje se je kar naenkrat končalo. Najbrž je prišlo do kakšnega spora, kajti pozneje je rekel Spang, da se za nobeno ceno ne bo več pogajal z Miss Perkinsovo.
Neki delavec, ki je dospel iz države Ohio, je izjavil :— Devet mesecev so nas zadrževali. Sedaj gremo v Belo hišo, in če nam predsednik ne more pomagati, se bomo vrnili domov. *
Z letalom je dospel sem governer Pinchot iz Pennsylvanije. Rekel je, da so jeklarski baroni dobro pripravljeni na štrajk.
Predsednik Ameriške Delavske Federacije Wm. Green je očital jeklarskim baronom avtokratstvo ter dostavil, da s svojim stališčem izzivajo kongres in ves ameriški narod.
i — Preteči štrajk v jeklarski industriji, — je dejal, — in izzivalna izjava baronov, s katero odrekajo delavcem pravico do kolektivnega barantanja, sta položaj tako poslabšala, da je edina rešitev sprejem Wagnerjeve predloge.
Jeklarske družbe vsilujejo delavcem kompanij* eko unijo ter s tem očitno kršijo NRA, čije določbe priznavajo delavcem pravico, do se pridružijo organizaciji, ki jim je najbolj povolji.
Velika selitev farmerskih dr
AMERIKA BO ZGRADILA VEČ I BOJNIH LADIJ
--...—r~r~:---J
Mornariški tajnik je odobril načrte za 14 rušil-1 cev in 6 submarinov. — j V petih letih boste zgrajeni 102 bojni ladji.
Washington, D. C.. 7. junija. Da dosežejo Združene države po mornariški pogodbi dovoljeno število bojnih ladij, je mornariški tajnik SAvansou potrdil načrte za 24 bojnih ladij. Ssvanson je rekel, da bo 14 rušil cev in G sub marino v prvih med 102 ladjami, ki bodo po niorjiairis3ki pogodbi zgrajene do leta 1939. Za zgradbo teh ladij bo vlada kadtrla $40,000.000.
Poraneje bodo še zgrajene ena težka lili* tri lalike križarke. za, katere je kongres že določil potrebni denar. Sfivanson pravi, da bodo "pogodbe Za- te ladje .sklenjene že v avgustu.
Takoj jh> Swarusonoveni naznanilu je predsednik Roosevelt izja-. vil. da do prihodi je mornariške konference, za katero se -bodo pričele razprave 15. junija v Londonu. ne bo pojasnil ameriške J mornariške imlitike. Vsako pojete-nilo o tem bo dal jffedsednikov osebni »poslanik Xomsn II. Davis v Londonu.
Krnžarke in submarini bodo do-deljni onim .skupinam bojnih l»a-dij. ki s>o v tem ožini najslabše.' Združene države morejo po mornariški pogodbi do 31. decemlbrai 1 f>39 zgraditi 65 ru&ilcefv z 5W.200 tonami in 30 suibmarinov s 35,530 j tonami.	|
PROBLEM VOJNEGA DOLGA I
Washington, D. C., 7. junija.— Senator Tydings je predložil predlogo, ki naj daje predsedniku Rooseveltu pravico, da se z vsako dolžno državo pogodi za "okroglo" vsoto, katero naj bi država plačala. Pri tem jiaj ima tudi predsednik pravico ozirati se na plačilno zmožnost vsake države.
PET0RCK1 SE ŽE TEPEJO
CorbeiO, Ont., Kanada., 7. junija. — Strežnice, ki skrbijo za Dionnejeve petorčke, morajo pre-skrt>eti, da bo vseh pet otrok naenkrat dobilo lirano, ker med njimi drugače nastane pretep.. Dva otroka sta se zgrabila, ko je strežnica enenm prinesla hrano.
Ko je strežnica dala Amnetti. ki tehta dva funta in šest unč. mleko, jei Yvonne, ki tehta četrt unče več, nestrpno ležala poleg nje. Naenkrat pa stegne roko in zgrabi svojo sestro za nos.
Vseh petero deklic se maihaja v isteni položaju kot eadnje dni.
BOMBA V VLAKU VZAGREBU
Berlin, Nemčija. 7. junija. — Berlinski listi prinašajo vest, da se je v spalnem vozu Simplon ek-spresnega vlaka ma postaji v Zagrebu razletela bomba.
CELA DRUŽINA ZGORELA
Berlin, Nemčija, 7. junija. — V požaru, ki je vpeipelil skoro celo vas Niedersehwamlberg v Črnem lesu, je zgorel !kmet Kari Lam-brecdit s sto jo ženo in sedmimi, otroci.
BELGIJSKO MINISTRSTVO JE ODSTOPILO
Prememba v vojnem ministrstvu bo imela važne posledice. — Mejo je treba braniti do zadnjega moža.
Bruselj, Belgija. 7. junija. — Mladi kralj Leopold je doživel prvo ministrsko krizo svoje 11-me-»ečne vlade. ker je- vsled svojega poraza v parlamentu odstopil kabinet ministrskega predsednika grofa Charles« Broqueville.
Ta ministrska kriza pa me bo trajala; dolgo in grof de Broque-ville bo najbrže zopet z nekaterimi izpremembami sestavil novo vlado. Javnost pa z napetostjo čaka, ako bo v novem kabinetu zopet dosedanji vojni minister Albert Devetee.
Deveee vedno zastopal stališče. da je treba belgijsko mejo braniti do zadnjega moža. Temu na.-rproti pai generalni šrtab zatrjuje. da je v slučaju vojne počasno umikanje najboljša taktika. Ako tedaj ipride mesto Dereza kdo' drugi >na njegovo mesto, bo v obrambni politiki izvršena velika iz-prememba.
Ka t ol i š-k o -1 i be ra l n a k oa 1 i e i j a. na katero se je de Broquevillejeva vlada najbolj opirala, je bila zelo omajana, ko so liberatui glasovali proti vladi s socija'listi. G-la-sovali so proto vladni predogi, ki zahteva poostreno postopanje s tujci.
KOBILICE V PENNSYLVANIA
Avalon, Pa., G. junija. — Velik roj kobiiic je (prišel- nad vas Avalon ter so uničile vse zeleinije v širini petih milj. Kobilice so pokrile vrtove iaa! palec debelo. Drevesne veje so se, vpogibale pod njihovo težo. <'e>la truma ptičev, veveric in mačk je sledila kobilicam, katere so jim bila tečna hrana.
Skropenje s petrolejem kobilic ni moglo ustaviti. Ta okraj so kobilice nničilc že tudi pred 17 leti.
BOMBA V HAVANI
Havana, Kuba, 7. junija. — V neki trgovini a železnino se je raapočila bomba in ema oseba' je bila ubita.
HIŠA SE JE PODRLA
Valencia, Španska. 7. junija. — Ubitih je bilo najmanj 8 oseb in pet ranjenih, ko se je |>odrla neka hiša. Po razvalinah še vedli o iščejo žrtve, ker pogrrtšajo še 15 oseb.
ROJSTVO BELGIJSKEGA PRINCA
Bruselj, Belgija, 7. junija. — Belgijska kraljica Astrid, žena kralja Leopolda, je povila sina.
Kraljevski paT ima že hčer princeso Josipino Charlotte, staro 6 let in prestolonaslednika princa Baudoma, starega Štiri leta.
Kralj Leopold III., ki je star 32 let, je sledil na prestol svojemu očetu kralju Albertu 33. februarja. Kralj Albert se je onega dne ponesrečil -pri plezanju na goro. Leopold je poročil švedsko princeso Astrid leta 1906. j Novorojeni princ bo najbrže
krščen na ime Albert.
#
The largest Slovenian Daily to the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
RAD0VNIK0VA SREČKA NI i BILA PRAVAi
Zadela Je srečka njegovega nečaka, ki bo dal Ra-dovniku $20,000. — Hribar razočaran. j
"Kranjou vedno sreča laže. on živi. umrje brez d'nar ja'r"— bi lahko rekli »prosto po Prešernu, ko premišljujemo usodo našega- rojaka Franka Radovuikat. kateremu se je bila v jH/mcdeljek nasmehnila sreča.
Iz Dublina jo namreč dobil brzojavko, da je uijegova srečka izbrala konja "Eastona". kateri je dan pozneje drugi dospel na cilj ter s tem rcajamčil Radovniku in Johnu Jlribarju petinsedemdeset tisoč dolarjev. S Hribarjem sta-se namreč domenila, da bosta delila, če ta aili oni dobi.
Brzojavka je dospela na naslov': Frank "Rfedovnik. 307 East 6th Street. Neiv York City. Številka srečke v brrcojavki je bila ista kot na Radovnikovem tiketu, le serijska črka je brla drugačna.	| Rad o vili ko ve m u siaiu se je stvari takoj nralo sumljiva zdela, toda J oče ga je zavrnil: — Ti nič ne veš. ! Moje ime je. moj naslov rn moja 1 Številka. Cv je črka druga, so se na Trškem zmotili.
In pri tem je o sta J o do včerajšnjega dne, ko stopi v Radovmi-kovo sta no vanjo- njegov nečak Frank Schmidt in mn pokaže srečko. na kateri je ista številka fn ista serijska črka kakor v brzo-jarvk.1.
Jtaidovmik in nečak sta kupila srečko od istega agenta in ker je nečak natakar t<or se večkrat seli. ni dial srvojega imena in naslova pač pa stričevo ime in naslov.
Tako ostane vsa vsota — 75.000 dolarjev — nečaku, ki je 'bil pa toliko velikodušen, da je obljubil stricu dvajset tisoč dolarjev.
John Hriba r ne bo seveda dobil niti centa.
ZEPPELIN PREVAŽA POTNIKE
Friedrichshafen, Nemčija, 6. junija. — Onaif Zeppelin je dokončal svojo vožnjo ite Južne Amerike in je (pripeljal 18 potnikov ter 300 furotov pošte.
Delavci oa letališču so takoj pričeli s pripravami za drugo vožnjo v Buenois Aires. Veliki zrakoplov bo najbrže odpkii že koncem tega tedna.
NADVOJVODA EVGEN JE
ŠEL V SAMOSTAN
• Dunaj, Avstrija, 7. junija. — Nadvojvoda Evgen se je z Dunaja »preselil v bližin j i samostan viteškega reda v Gompoldskir-chen, kjer bo za stalno ostal. Z Dunaja se je odpeljal z e-vtomo-bilom v fclpremMvu bivšega av-stro-o grškega poslanika v T Londonu grofa Alberta Mensdorrfa. ki je tudi član nemškega viteškega reda. Oba sta nosila bel plašč s črnim kriem na prsih.
Xadvojvoda je bil v Gompolds-kirchen slovesno sprejet- in godba je igrala staro avstrijsko himno.
V samostanu se bo nadvojvoda držal vseh samostanskih pravil, se bo udeleževal duhovnih vaj ter bo 'jedel skupno s (patri in fratri.
POGAJANJA MED NEMČIJO __IN FRANCIJO
Barthou je bil ves teden v zvezi z Berlinom. — Nemčija bo mogoče pristopila k f rancoski-ruski zvezi.
Ženeva, Švica, 7. junija. — V tajni seji med ameriškimi, angleškimi in francoskimi delegati .je bila izravnana pot- za« vrnitev Nemčije v Ligo narodov.
Takoj, ko je bila odgodi-na seja odbora razorožit vene konference. .so se delegati zbrali v stanovanju ameriškega delegata N. II. Da visa v hotelu (les Bergues. Po DavLsovom mnenju je vrnitev Nemčije neobhodno potrbna, da bo razorožit ve na konferenca uspela in bo prenehala oboroževalna tekma med državami, kar mora samo voditi do vojne.
Medtem so se delegati posvetovali. koko bi bilo mogoče zopet dobiti Nemčijo na ra-zorožitveno konferenco, je prišel Barthou iz sobe in je francoskim časnikarskim poročevalcem rekel, da se je že ves teden -pogajal z nenvško vlado.
ISarthou je rekel, da se je v četrtek 'prejšnjega tedna sestal v. zastopniki nemške vlade in da je bil tedaj dosežem .sporazum glede plebiseita v Saaru.
Barlitou je tudi rekel, da francoski poslanik v Berlinu nadaljuje pogajanje z nemško vlado glede vrnitve Nenučije na razoroži-t veno konferenco in glede pristopa Nemčije k franeosko-rn^ki zvezi. Ako Nemčija pristopi k tej zvezi. bo vojaška sila Evrope popolnoma izpremenjenai in bo eopet mogoče upati na ugodno nadaljevanje razorožit vene konference.
Pariz, Francija, 7. junija. — Vojni minister .maršal Henri Pe-tain jo vojaškemu odboru pol an-ske zbornice rekel, da se je Francija ipostavila na trdno podlago glede obrambe proti Nemčiji. Poslanska zbornica je tudi privolila 3.200.000.000 frankov (208 milijonov dolarjev) v obramibne namene.
Petain dolži (Nemčijo, da ima močno zračno silo in da z največjo naglieo izdeluje orožje in mu-nicijo. Po Petainovem aatrdalu more Nemčija v petih dneh postaviti na fronto 2.300.000 voja-kov.
IZDELOVALNO DENARJA NAJDENA
Syracuse, N. Y.f 6. junija. — Zvemni tajni detektivi .so na>li iz-dek>vahiico denarja s stroji in zadostno nunožino kovine za 50.000 jsrebrnegat denarja po 50 centov. I Delavnica je bila v garaži.
'snjkg v mmo
VLADA BO PRISPEVALA ZA ! SELITEV 50 MILIJONOV DOLARJEV
WASHINGTON, D. C., 7. junija. — Tekom 'enega meseca bo 50,000 do 100,000 farmerjev na potu v nova bivališča. — Vlada jim bo pri selitvi pomagala s približno $50,000,000, kateri znesek je vključen v $525,000,000, kar je kongres dovolil za ■ pomoč vsled suše prizadetim farmerjem.
l \ krajm, kjer je vsako leto suša. bo vlada pokupi lat tzemljo in jo bo izpremenila v gotzdove. lovske revirje in pašnike.
To£'J vlada ne bo silila farmer-'jev, da prodajo svojo zemljo in bo mogel vsakdo obdržati svojo posiest.
Ako bo farmer sprejel vladno ponudbo, bo vhada velikodušna glede lnip»ie onif*. Mnogim farmerjem bo tudi vlada preskrbela delo.
Spočetka bo vlada ta načrt pričela izvrševati v najbol suhih krajih v obftli Dakotah. Minnesoti: I (Vabo, Wyoming in Nebraska.
V	novih domovih pa se bodo morali fannerji zavezati, da se bodo držali vladne kontrole na*! pridelkom pšenice.
Washington, D. C., 7. junija. — Iz .North "Dakote. ki je bila vsled sirse najbolj prizadeta, je dospelo daTM>» poročilo, da je začelo deževati. Vremenski iprerok je (zagotovil farmerjem. da bo deževalo par dni.
Posebno so se oddahniti živinorejci, ker jih je dež rešil pogina.
Dež je pa prišel preporoio 7?a pšenico. Ves pridelek bo uničen.
V	gorenjem delu države New-York je padla vročina za 27 stopinj. Vremenski prerok za ta teden .'e Tie napoveduje dežja.
ROMUNSKA
SLAVI KRALJA
l--.
Velike slavnosti za četrto obletnico. — Državni 1 uradniki so prisegli zvestobo.
Bukarešta, Romunska, 7. junija. Danes obhaja Romunska na naj-slove.snej-i način četrto obletnico vimiitve kralja Karola iz izgnanstva iz Francije. Župani vseh mest. trgov in vasi wo prišli v glavno mesto, da se poklonijo kralju in mu za got ovc svojo zvestobo in vdanost.
Vsem so še v živem spominu razburijirvi dogodki pred štirimi leti, ko se je "kralj v veliko presenečenje celega sveta nenadoma^ pojavil iz prostovoljnega izgnanstva in je prevzel vlado. Kot znano. se je Kiarol odpovedal pravici do romunskega prestola v <prilog svojega sina Mihaela, ko je z «o-spo Magdo I,itpescu Izapustil Romunsko in odšel v Francijo.
Kralj Jvarol bo xk balkona kraljeve pal&če pozdravil uradništvo. nato pa se bodo dostojanstveniki zbrali v ''Rimski areni", kjer se bodo poklonili kralju. Pri tem bodo navzoči tudi K aro! ova mati. kralj ea-vvlova Marija, 'bivša grška kraljica Elizabeta ku TM-ijjca MHiael ter tN'ikolaj.
Pri teh slovesnostih pa ne bo navzoč oberst Viktor Frekup. ki je leta 1930 «?premljal kralja Karola iz Pariza v Bukarešto. Pre-kup se sedaj nahaja v jeci. fcer je bil zapfeten v bombni atentat na
k^ja- _________> .».jJ
t« WABODA-
■—— a
Glas Naroda
Owned ud Published by PYKNIC PUBLISHING COMPANY .(A Corporation).
WW TOUt, "TODAY, JUJfE 1934
THE LARGEST SLOVENE DAILY in TJ.B. A.
tHttl —tat, PmkfcMt___u Benedlt, Treat.
Flace of bnrinnaa oC the corporatioa and addrnaea of »bor« officer«:
M*	Willi.	of Manhattan. _New Y«r» City. N. Y.
"OIA8 NARODA"
___(Vaiee el the P^U-j____
1—J Every Daj Kiegpt Sunday and Holtdij«
fe ealo teto Telia aa Ameriko I« Za Now York za celo teto......$7.00
aaaado	.»»*.. $6.00 ^a jvJ leta .*.........•••••••• J3-50
la pot lota..................... *a.00 Za ln<iznaatvo za celo leto......t? .00
U eatrt leta..................fl-BO Za pol leta....................$3.B0
__Subscription Yearly M.0U
_Advertisement on Agreement
"Olaa Naroda" Utoaja T»akt dan Uvxemil ndelj In pra«nlko». _
OapAai brca podpisa in oeeboostl m ne priobčuJej*. ltenar naj se blagovoli paUljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da a§ nam tndl prejSoje bivališče naananl. da Ultreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA". 21« W. 18th Street. New York, N. Y.	*
Telephone: CHelseo 3—3878
i
DOLŽNIKI NOČEJO PLAČATI
Zadeva vojnih dolgov je stopila v nov stadij, kajti predvčerajšnjim je Anglija izjavila, temu ne bo plačala Združenim državam svojega deleža, ki zapade 15. junija.
Angleži so rekli: — Ali ne burno plačali, kajti soglasno e izjavo predsedniki*. Rpo^velta bi se izpostavili nevarnosti, da bi nas Amerika prištevala meti zaostale dolžnike tudi v slučaju, da plačamo le nekaj zapadle svote.
Kakor znano, "zaostalim dolžnikom" ni več mogoče dobiti v Združenih državah kredita.
Da je bila ta grožnja brez posebnega vpliva, je Francija že prej pokazala.
Ko je bila objavljena najnovejša predsednikova poslanica glede te zadeve je začela Francija rajati od veselja, češ, slednjič je konec teh sitnosti.
In "nazadnje je dobro, da se je tako zgodilo. Boljši je konec strahu kot pa strah brez konca.
Nadalje je omenila angleška vlada, da bi Amerika o-virala obnovo svetovnega gospodarstva, če bi skušala izsiliti plačanje dolga.
Veliki dolžniki niso nikdar imeli resnega namena pla- ^ cati, kar so -dolžni Združenim državam.
Plavijo, da jim to niti v normalnih časih ne bi Ibilo mogoče, dočim danes ni niti govora o normalnih časih.
Francozi so že leta 1920 izjavili: — Amerikanci pa res nimajo nobenega zmisla za humor, ker zahtevajo od nas, naj vrnemo ,kar jim dolgujemo.
Navtlie temu je bilo pa že leta 1916 znano slehernemu, ki količkaj pozna osnovne pojme ljudskega gospodarstva, <ia mora priti do bankrota svetovnega gospodarstva. Iter je »trajala vojna več nego šest mesecev.
V Združenih državah so še deset let po vojni z raznimi Umetnimi sredstvi, kot je napriiner zaščitna carina, zadrževali polom.
Toda polom je prišel leta 1929 in je bil vsledtega tem Jiujsi.
Priti je namreč moral prej ali slej.
Dvomljivo je, če bo neplačauje vojnih dolgov ozdravilo svetovno gospodarstvo.
Najnovejši razvoj ima pa navzlic temu nekaj dobrega na sebi.
Vprašanje vojnih dolgov, ki je bilo tako silno zapleteno, je slednjič kaj enostavno rešeno.
Belo Moste pri Ljubljani;
Naj vam naj prvo naznanim ne-■fcaj smrtnih .slučajev, ki bi utegnili •zanimati ameriško *»lvve-u&kv javno ost.
V m<vs«M?U aprilu umrJa je v Ljubljaim tjk) dolgotrajni mučni bolezni gospa Marjr. (»orjane. st>-proga agenta Cmnilidi Line, g. Jakob Gorjanca. PrMno je pomagala svojemu .soprogu pri ojego-vili poslih Lil je bila- |m ►•zna na z mnogimi rojaki, ki »o pri&i semkaj ua pojete. Posebno je pa zavzemala za otroke izletniških in cniigrairtnih družin. ko .so mamico še v zadnjih trenutkih preti o<llio-dom imele še kaj prtwkrbeti. lanr-la gospa. jo bila rodom iz Spodnje Slike. -41 ara 34 let. Bodi ji blag spomin!
20. aprila je umrl Rev. P. Hii-go'riii Sattner Podlegel je pljučnici. Par dni prod .smrtjo no je jk>-poldne .sprehajal po frančiškanskem vrtu. Hi I je nekoliko pregret in je mpI a>a h'adnu* kor k svojim ljubim orgijam, kjer se je prehla-dll. t'tinrt je po -tridnevni bolezni v 83. letu ovoje .starosti. Kot .svojega Nt a rega profesorja sem pa večkrat obiskal. Vselej. kadar sem bil pri UjemiU me je vprašal po Mr. Igna** H ude tAl. ako že živi. nko ,se nvu dobro godi iu ako ima še «7"iniraj tako lop glas. kakor takrat 'ko je pel na fraurčiškaoivkein kom .v Ljubljani. Povedal vem mu. da .mu pre primeroma dobro, kar ee pa njegovega glasu tiče. da ga je mogoče prnhrbicija. nekoliko pokvarila, ker suho grlo nima nikdar tistega tiiu/bra. kakor nw>-kro.
Da je bil pogreb blagopokojni-ka veličasten. kakor jih Ljubljana ma lokat erik rat vidi. pač ni potreba omenjati. I>o zadnjega je veliki umetnik snoval in cbVal za čast. na.šopa naroda. Njegove skladbo ".Teftejeva prisega". "Pogled v aiedolžii&o oko". "Xa plani i-no" in -mnogo druighh bodo za »vedno ostalo dokaz njegovega plemenitega srrca Ln ljubezni do sk^.l-be. Slava wjegovenmi .spominu!
/nani ljubljanski založnik knjig in knjigarnar. 80-letiui starček p, Awton Turk, jo rati |>ohitel ob nedeljah v naravo. Nekega popoldne v začinjeni mestecu se je od-
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
? ItJOOSLAVUO
Za $ .......... Din.	1«
15.— .......... Din.	200
$ 7.25 .......... Din,	300
9}l«ll ........... Din.	300
422.75
_____ Din. 1000
V ITALIJO
Za $ 9.25 ___________________ Lir 100
" % 17.90 .................... Lir 200
" $ 44.—.................... lAr 500
" $ 87.50 ___________________ Lir. 1000
$174— ...................Ur 2000
K«n 8S CENE SEDAJ HITRO UBIJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi t dinarjih . ali lirah dovoljujemo še bolje pogoje. IZrLAClLA V AMERIŠKIH DO LAK JIH Za Izplačilo $5.00 morate poslati — $ 5.7»
O	>r f 10.00 "	______$10.80
•* .i tujoo " " ____no —
« • U $20.00 "	" .......$21—
•» " $40 00 " " ........$4120
- •* $50.00	" .......$51.50 -
rrejemolk dobi t starem kraja izplačilo v dolarjih.
Nujna nakazila tzvrftujem* po .Cable	Letter aa pristojbino $1__
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY uGUi Naroda"
**
šf WEST 18tk BTEEET
NEW TORE. N. T.
vino, ter pohitela v svoj rojstni j ra" s'vojepa; pollitrčka. Stric Pod-kra j Vnjnik. pote«m »pa v Hartberp. J bon.vek pridno dela in si privošči
Avstrija, kjer ima obsežno pose-f»tivo. P(<zdravlja v^se znance v Xevr Yorku in Bethl-eliemu.
(.rospod Ainton Danilo, nestor slovenskih pledaliskih igralce^- je bil zachiji tedem operiran na slepiču Gospod Danilo je sop rop v New Yorku in Clevelandu dobro vrtane pospe Avpuste Danilo in oče v Xct\v Yorku se nahajajočepa ^Mr. Kafi I>a»išla. <rospod Daniio je v kljub svoja starosti. 73 let o. j])eracijo dobro prestal in je upanje. da pa bonro k malo za<pledali na ljubljanskih ulicah kc?t elc-frantneyra. večm-jra niVadeiwva. Nje-pova družina pa vsakdani v bol-
našnivi pridno obiskuje.
*
V Domžalah, kjer se rodijo najlepša ^lekleta in najbolj pridni fairrtje je bi>K odipra vljen konkurz r> imovini tvrdke Laclstaeter in siftovi. tovarna slamnikov m k 1<»-bukov v 'Domžalah, ker mi kritja za stroške postopanja. Ni čudo. da je prišla ta tvrdk-a tako da-bV*. saj tu nikdo slamnika ik* nosi. navzeli so .se itadijane^kepa o-
praviJ ])if/ti doživi. kau*or so ob | hivaj^ in liodijo poloplavi. V ti-
vsak popoldne pi-i bivšemu županu Janežiču šilec zelen o pa. Mr. in Miss. Lutcršek še (ziuiraj žalujeta, ker se je vrnila hčerka Margareta v Ameriko. Posedujeta' jako velrko pissestvo. ki jima daje mnogo dela. Pri svojem premoženju bi si lahko privoščila, bolj udobno življenje. Rojak Franc Zaje ima svoj business v Zpornji Šiški. K liha žganje, ne dela pa pri tem takega profit a. kakor v New Yorku. Tukaj je v tem bu-sineissu o-gn»mna konkurenca.
•Rojak <ir«mi je ztlraA*. hodi vsak mesec v banko i nt dvigne obresti od mvo jih pridraankov. (»odi se mil prav dobro. Vs^ko jutro ob enajstih se ga lahk<> najde pri Ferlin-cu. prej Koša k. na* vrtu, kjer .-i privošči virwiinko. [>«>| litra vina in mali pulaž. ali pa jvtreu. ki jih zahteva na ameriški fircičhi. Nava-dr5 jo /e natakarice <bi osnajo lia-lxx-.iti ''ha.m and bat-o-n". Pozdravlja vso prijatelje v Xew Yorku. past'bno pa tiste, ki vihtijo pepVo-zen. (To je namreč njegov izraz). Zahval.pije se »pcn^oviro svojim šti-t im -otrok-om in ženi. dn mu tako pridno do]>isnjejo —.
pokazalo ob svojem slavju kaj premore ta triliM volj;i in ljubezen do naše mile slovenske pesmi. Za-j-topi i Hi i pevskih drn-šte^v cwl blizu in daleč so ipriliiteli na slavnostni koncert v veliki dvorani hotela "1'nion". Posebno obeležje slavno-isti p*a j;- hil nastop bolgar.skejja pevskega društva "Potbia pe.sem". , ki je prihitelo iz daljaiepa Plovdi-va. tla počasti svoje pevske brate s svojo navzoČ3io.stjo. Mislim pa. ila je hi'a za to največja za.shiga skladatelja Krnil Adamiča, ki je j>red tišini leti obiiskal Bolparijo in »prišel v *trk z različnuui bolgarskimi skladatelji. Plodivci so na vizoren narin' pokazali clrap«> ceno. .svojevrstno lepoto IxdgaT-sko pesmi.
Ko je bil "Slavec* takorekoč se v povojih mu je predsedoval Mr. Frarrk Sakser. ki je stekel velike zasluge za to pevsko druištvo. I:n glej. tudi dnivtvo še po štiridesetih letih ni pohabilo nanj in pa povabilo k svoji proslavi, ho-teč se u Hi s tem četudi na skromen način, oddolžiti za njegove zaslu-pe. Mr. Sakser se je za vabilo «ri njen zahvalil, vendar so pa »bav-nosti iz zdra\>;tvenih »virov ni ino 'pel udeležiti.
*
Y tovarni za smodnik v Kamniku se j pro l tremi tedni <iocro-dila velika ne-ireea. Nekemu <le-lawu je pacUa elektr;"-u:t žarnica meri strojna koliba. /tneljen*> steklo žarnice s- je vnel-i in nastala je strahovi t a eksplozija, ki je vzročila dosedaj 1"J de"'?veem ,-.iurt. a nekaj ranjenih jo še ->e-daj v ljubljanski bolnišnici.
Peter Zgaga
POGLAVJE O VELIKI PODJETNOSTI.
To, kot Urili že marsikaj dru~ jrojra. pišem v zra«"-ni ledeni ntici na Hribu. Ttica je pod košato li-1 h>. tako da ne moreta solnee in vročina do mene. Levo je iiKijlien. toda dobro negovan vinograd, desno j»rt vrt iz;» rože in zelenjavo. 1 Ved uienoj je starokrajski liter rubhiasto-rdečega uewyorčana.
Y.^e to — namreč utica. lipa. vinograd. vrt in hiša na desni je lastnina mojega prijatelja Franka Tin-cn^ka in njegove ž ne. doeim si bom lastninsko pravico dc» litri na mizi jac prilastil, še predino bo komv te kolone.
Skoda, da no poznate Franka Tu renska in njegove žene. < hi je čokat in tako zagorel, kot da !»i se š le včeraj vrnil ua "Martin "Washington" i/. Buenos 'Aires; isrednje postave, močan in koše on jxi tako. da bi ne hotel hiti v nj''-povem objemu. Na glavi mu ii" manjka nobenega lasu — le nekoliko osiveli so mu — kajti on je bil že soldate odslužil, ko sem jaz še v kamrikastr kikljici hodil in delal mokre in solidne pre«rla\"iee materi. V d lesnih ima r.izen dveh Ke we svoje zdrave zob?, dva si i je pa pred petimi leti na\ adni-*	j mi kleščami sam izdrl. ker ^-ta vra
Kaj vam naj poročam «» del a v- ipričel a boleti — sanamasran. K» <kih razmerah v .FugosS^vi jiNi«" i1"'! Jo hiba lani vino«rad toča po-dohrega ! Tiuli tukaj n«hs tlači kri-. tolkla, je tako -strašno škripal r za. V naši (drav.-kii banovini je zobmi, da .-o hn sveti Klija de> t-brezposeIne?»t posebno velika 1 krat prej premislil, prodno bo skle-

Skupni Izleti:
BERENGARIA, 16. junija v Cherbourg
garta do Ljubljane $119.24; za tia in nazaj $206.50
ILE DE FRANCE, 26. maja v Havre ^arta do Ljubljane	za tja in nazaj $206.50
FRANCONIA, 1. junija v Havre
do Ljubljane $105.04; za tja in nazaj $190.—
Kdor želi imeti prijetno družbo, naj se nam takoj priglasi in 6e je gotov, pošlje nekaj are, da mu preskrbimo naj-feoijii prostor na enemu izmed teh parnikoy< J^j bomo takoj plilkrhtili ne potrebne listine za potovanje in sploh vse, da bo ▼askdo zadovoljen. Dolgoletne skušnje in priporočila onih, ki •d ss pasl»f4evsii«siegs poaredpvsnj«, so najbolj^ jamstvo Vsakemu. Priglasite ss takoj za navodila na:
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, (TRAVEL BUREAU) '^^t	New York, fi Y.
nedeljah Ljubijačani zat«*kajo. <la se okrpei.i^> z -dobro jetlačo in pijačo iu pozabijo težnje vsakdanjega življenja. Nenadno mu je IRkstalo na cesti slabo, da se je zgrudil. 1'asaliti so hiteli, da niu pomagajo poklicali reševalaii av-toimdiil. da bi ga prepeljal v bolnišnico. Žail. je bilo prepozmo. Airtou je podlegel srčiri kapi. Naj mu bo obran ien btacr sjxmirn!
Po dolgi, minuli bolezni umrla je v Hcržni dolini gospodična Amalija Ja-sowc. rodom rt Kamnika. Pokojna je bila več let v Ameriki m so jo pf»znali .mnogi Slovenci v Nmv Yorku. N. Y.. iai Greemwichu, Conn. Slovela je kot izhorna kuharica. Zapu-V-a v New Yorku dobro in zvesto prijateljico MUs Ma-ry iDanoš tu nečakinjo Mrs. Mi-ei Stoinmueller. roj«i»o Zitterer. ki stanuje nekje na 3 K. 82. St.. New-York. N. Y. Ysi. ki so jo poznali, bodo gotovo ohranili 'pokojno v blagem spominu.
Mrli. iRozi iioj>ar*vdova po po-ko>i»ein ee.rkveTieni slikarju Mr. Ivan (losarjeni. ki je bivala poldrugo leto v Betlebeui, Pa. še je vrnila s pari kom "Hex" v domo-
.«tih lepih časih, ko m» v vseh to-\i»mvah v Domžalah stroji brneli je bilo pae Iojki življenje'-, a sedaj se \t»e zanaša na "pomoč iz Amerike. a tudi v Ameriki .»-o časi pro-speritete minuli in se ne bodo. kakor kaže. tako hitro vrnili. V Domžalah je i;<aš prijatelj Lojze Skrabar c-dini, ki ima zmiraj nekaj naročil in stoer iz južnih, krajev Jugoslav je, a tudi on tarna, * in da"in>a minogo »itijo^tj. precln*> dobi denar za- izvršena naročila.
Ker sem ravuio pri. Domžalab. naj povem, da bo Domža Irsko god-bono društvo praznovala 12. av-giiKta t. 1. stojo petdesetletmieo. Godbeniki .se i** sedaj pridu o vadijo pod taktirko 'kapelni'ka Vinko RLedlna. ki ima za to društvo velike zasluge, ki se ni .strašil ne stroškov ne truda, da je povzdignil godbo nad povprečno višmo. DounžaVska godba je sedaj znana ne .samo v Dravski banovini, aan-paik po %-sej Jugoslaviji.
Zadnjic sem se seznanil pri idrijskih žlikrofih s profesorjem na ljubljanskem učiteljišču g. J>ol-fe tLapajnetom. Mixl pogo\n>nwn
radi popolno ali delne ustavitve v skoro vseh industrijah. V naši banovini je 38.0S1 brezposelnih delav«v>v. Ako računamo k temu še (»7.433 družinskih članov teh nezaposlonvev. imamo nad 10t».(K)0 ljudi, ki so navezmii na za^'dmo. ali pa javno >podjH>ro. J«* pa upanje da .so bodo razmere v kratkem izboljša 1"\ ker si država na vse načine prizadeva z graditvijo cest. mostov in drugih javnih del. izboljšati kritičen ]>oložaj delavstva.
I - - *
Ljubljanski obrt n'ki so pred kralkini izdelali prvi jugoslovanski a\"tomobil, ki porabi za 100 kui vožnje suno ti do 7 litrov ben-eina. Je tt» .siitor le]» •napredek lia-
ni! poslati nad! »^o.
namj še kakšno tako
pa se vam ni bati. da bi Ljubljana v tej stroki v doglednem času
je prišlo na dan. da je prijatelj pn'koMla Dearborn, v------------—i.„.,„i ;„ Pozdrav!
Ona'.S"1- |n'ij^;zria in post režiji žoniea. ki mora vcekrat napeti sile. da njegova bujn.-r donii-ljija ne v že preilaleč. takih slučajih ga r.rkaj časa po slovensko kroti, ko pa naša beseda ve.' no zaleže, ga s p:ir italijanskimi, ne preveč milimi izrazi užene v kozii rog. On se že v.s-tij d--la tako kakor d-i ga jo ugnala. 1'tihno in se poredno smehlja in miga z muštaeanii. u-gnati ga pa "ni mogoče.
t >K> rad-fi čitat;u — p »dnevi še brez nacicnikov. Ona z-mini.i z^i v.se. kar je v listu, on pa posebno ■--.a polit iene zadeve in za "Dve .-i-roti". Iu rečem v nn. če bi priš-a šega vzornega obrtni vtva. vendar j «tara Fndiardka Franku v r-:ko
bi ji bil že zdavnaj ziuliučil kosti in gobec zmaličil — babi prokleti — .saiiamagan!
Peter Zgage. Pri|)ovedoival ma je mnogo doživljajev o lepili .starih ča&ili. \nn"es je pa padla tudi beseda "celonočno krokanje. tnaček več si'ičr*ega. Seveda pošilja
Joža. '
i Ko miio prejšnji teden sedeli
MOTjli
A
DR. KERNOVEGA BERILA
ZNIŽANA
slovensko
utiiei. kjer danes •»am M'dim in z j ža J iv-1 jo konstat iram. da br.m kmalu im- 1 >nail zadnjim ostankom v litru absolutno lastniško jiravieo. smo poročali o čud- smo se r/ačeli pogovarjati o mladi na Mariji Monaru iz materi v daljni Kanadi, ki je po-
ELEKTRIČNA ŽENA V RIMU
KNGLISn SU>VBNE READER
SAMO
j
$2

rv
• r
Naročil« ga prt —
K • £ >r	Hiti
'GLAS NARODA'
• » .. - r i
216	18tb STREET
NEW TORK CI TJ
ve se ne motim, pisal je Peter Zgaga o moki cerkveni miši. Mislim, da se nahaja tista cerkvena miš v doiuovjimi in. hodi seilaj s sto j o novo miško kar javno p<» Rodici in DtMnžalah. Ne pozja'bi pa hoditi pridno v cerkev hi očišču-je svojo . dnr*> z vrčkrataio mjjo-vedjo.
, *
Prijatelj Tolmajner je na prsih bolan. Zdraivnrk mu je prejM»-vedal vsako alkoholno pijačo. Pije že voč časa sOHiip malinovec, vendar pa AvaNili^ludi kaj kre|»-k oje ga "stisne". Foter iirašek .so pri .svojih letih še ijxrecej dobro dr*i. najde ^e «ga A"wak pojmldne pri Yipke^ iHabjan u, kjer "poei-
Petru svx>je na j prisrčne j še poizdra-J Nedavno ve z iskreno željo, da bi tisti nem p,,jaVn Ča^i zerpet vrnili.	Pirana. Ta žena oddaja poniji od nM,ila Petorčke. To j.- vendar naj-
*	časa do časa čudne žarke, ki za-. eanimivost zadnjega časa.
iNenadoma je izbolela gospa .Vil-lhV(.tjjo v ^^ njenej?H Mva. gel a Lovšin iz Goričevasi. mati vašega strojnika Mr. Frane Lovšina. Zdravnik v Ribnici je odredil njen prevoz v ljujbljansko b<»l-niSnitro. kjer so zdraivnrk i dogna-
Pojasnrl sem jima. da ima vsaka .stvar svojo .slabo in dobro stran, iu da bo.sta dobila .stariša. če bodo otroci živeli in če jih pošljeta lih čikaško ra»'stavo. do».et Itihoč tbdarj tv.
li. da njena bolezen ni tako hudo opazna iu so |>oslali že čez tri dni domov na veliko veselje nje-iwtg'a soproga, vesel eg a Franceta, ki se je jako 'baL da» bo izgubil svojo zvesto družico in pridno go-
"SLOVENEC OBRTNIK"
v lepem m on tu v OAXADI se želi .spoznati s č^dn-iro. gprwlnim in poštenim dekletom, srednje velikosti, stara 25—30 let. Yešea vsega gospodinjstva >k mali družini, Po-t^Hojša možitev ni izključna. Po-nndJ>e s sliko na oglasni oddelek "Glas Naroda", ,pod značko "Tiha sreča". — Tajnost strogo zajamčen*.	3x
sjkhI in jo.
*
IVinkoštue praznike sjuo preživeli v dobrini ra^Kiloženju. k čemur jo veLško pripomoglo lepo, sobično vneme. Ljubljanski Škof dr. 'Rožman je /birmoval v dveh tloreb nad 2 ti<soč bimiancev.
Med boftricarai sem opaizil tudi iK-M vorško rojakinjo Miss Ilelen Kapla. ki je dospela v domovino - j. osredovanje.m vašega potniškega urada. Rila je v cerkvi velik'i guječa. katero .so. kakor visa k o leto. povzročile ženice, ki so vx*č iz radovednosti kakor ]>obožnosti sedele v i*erkvenih klopeh kar po vtiri ure. inodtem ko so se birman-ci, botrice in olx^h straneh klopi, da je nekaterim otrokom postalo slabo. Nekoliko krivi so pa temu tudi reditelji. lieizkuršeHii bwgoslovci. ki niso
znali obran rt i reda- ipred vrat m i. *
Pevsko društvo "Sla\-^c" v rlvjulbljani. je slavilo binkoštno nedeljo jwtdesetletnieo svojega obstanka. Kakor \s-ia: pe\sfka društva, je preživelo tudi to drnj-tvo mnogo rai2iočaranj. zaprek m intrig, a rs« to je premagano. Društvo je
— ('boga reva! — je vzklik-Ta čuden pojav so preiskali tudi nila Mrs. T uren še k — pet jih je zdravniki, ko je bila Marija ^Icvnaro a« imela, zdaj jih ima pa še pet. v piranski bolnišnici. Bolna je nam- 1'soda je pa rex krivična, ker sto-reč za nadidio. Dogodek je -zbudil je darove tako .neenakomerno deli. veliko pozornost najprej v do\ua-čem kraju. A kmalu se je zanj začelo poročati, da gre morda za prevaro. ali za b;hbjeverstvo, toda zdravniška preiskava tega ni mogla ugotoviti. Bolnico so popolno-
ma izolirali, kljub temu se je cu- j den pojav ponavljal.	I — Deset tisoč dolarjev! — se
Te dni so Marijo Monaro prej»c-l je začudil Frank. — Salamensko Ijali iz Trsta v Rini. iu sicer na kli-'; trdo mora človek delati, p redno niko, ki jo votli profesor de Sane- spravi skupaj en satu tisočak. To-tis. Profesor je na glasu izvenden-, cla deset tisoč dolarjev! J.:i 5e brez ca za nervozna obolenja. Bolnico; vsakega ]>o^ebnega trpljenja, ta-so ix»sta\-ili v poselmo sobo. Na ste-1 korekoč. nah so postavljeni aparaiti. ki avtomatično posnamejo \-sak svetloli-!
P»»govor se je obrnil v drug >
..	,	.smer. Toda Frank je mol "-al ie
n. pojav. Prav tako bodo gotovo loboko zaTnislil.
tudi rotografirali čudne svetlobne
žarke, ki bi prihajali izjmhI ]>rsi
čudne bolnice. Ysa italijanska jav-
iuic-t čaka na De Sanoti^a.
prva poroerla prof.
PRODA SE:
botri dren j al i ob-Radi družinskih nalsmer se proda krušno kmetsko posestvx> v občini "Bela corkev", dve uri hoda od Novega mesta, ter 1(1 minut od glavne ceste, lliša in gospodarsko poes-lopje jc vse novo. za 28 mernikov posetve njiv. •zlepim viaiogra-doni. o ralov (johov) gozda v kratsni l>ogi. ter za 7 (sedem) težkih msra» t razliko v. — Cena 7—8000 dolarjev.
Pred Ogulili, 198 Maplenvood Ave..
Ambridge. Pa.
•Začelo se je mračiti. in polagoma je leg-'« na zemljo čarobna majska noč. Noč koprnemja. ljubezni in opojnih sanj.
Frank se j- predramil in zamr-tura 1: — Deset tisoč dolarjev! Nato je .skušal nežno »objeta svoj** žeti i c* >: — Yeš. .stara eleset tisoč dolar j w je deset tisoč dolarjev... Kaj č- bi se tudi.midva — no. kako bi rekel — če bi se tudi midva — nekoliko potrudila — hi dala življenje pet or č k oni — saiiamagan '
—- \'a in malora! — ga je jezno pahnila od sebe. vstala, odšla v hišo iu je menda t ml i vrata naklonila za seboj.

iffiit..."^:'^ if....
m

ODA"
HEW YORK, FRIDAY, JUNE 1934
TBB LAROE&T BLOVEETR PAjLT la 0. ft. X.
H NATOUCK:
NEPOZABNO
Aretirani koDgresnik.
bVE SIROTI
onioai a n pinrEPV
Toda, kakor je domneval: mesto je bilo žc pogreznjeno v spanje. Morala sta počakati.
Naslednjega dne zgodaj zjutraj j«- odšel Roger k poveljniku pristanišča, ki je potrdil. da stii vozova z obsojenkami že prispela, in mn povedal, da odpotujejo, čini nastopi oseka.
Roger je prosil, naj mu poveljnik dovoli prisostvovati vkrcanju obsojenk na ladjo. Poveljnik je ustregel njegovi želji in vitez de Vaudi*ey j<* odšel s Pieardom na obalo, da bi počakala na ]»riliod izgnauk.
Izgnanke so kmalu prispele: spremljala iili je množica radovednežev, ki jih je vso pot zasmehovala in žalila.
Vi. leč tt» nesrečniee se Roger ni mogel u-braniti globokega sočutja.
Toda misel na Henriko ga je zadržala na mestu, odkoder bi mogel videti mimoidoče izgnanke.
Nesrečniee s«> se ustavile ]>red poveljnikom pristanišča. Klicanje po imenu naj bi prišlo na vrsto tik pred o lhodont.
Z enim |»ogledom je dbjel Roger vso vrsto izgnauk in mogel se prepričal: i. da Henrike ni bilo med njimi.
Seržant jUi je začel klicati ]>o imenu.
Ko je prišel do imena Henrike <«erardove. je vitez zadrlitel. Njegov pogled sc je ustavil na ženski, ki je o Igovorila: — Tu! To sem jaz!
In obrnil sc j«' k Picardu, ki j«» osuplo zrl pred sc.
—	Si slišal— je vprašal tih«».
—	Da. gospod, da!. .. To je skrivnost, ki s*em vam snoči pravil o nji.. .
In ki ji "pridem takoj do dna. Videč, da je vitez miren, sc je tudi Pica vrl zopet ojunačil.
—	Da, da. — jc dejal. — Itej skrivnosti prideva <!<► dna. Vkreava se s temi nesrečiii-c ami na krov in tam. ..
! — Najprej moram prositi poveljnika pristanišča. da nama dovoli vkreati se. ! Poveljnik je ustregel želji plemiča, ki se mu je predstavil k<»t nečak pariškega policijskega ravnatelja. Vitez in Pieard sta se odpeljala s čolnom pristaniškega častJiika k ladji.
Komaj sta stopila na krov. so se pripeljale v dveh čolnili izgnanke. j Trenutki vkrcvavanja so bili za nesrečniee najtežji.
j Ko je stopila na krov Marjana, je vitez de ■ Vaudrev prosil kapitana, naj mu dovoli spre govoriti nekaj besed s to izgnanko. češ, da i se zelo zanima za njo.
j — Saj niste prvi. — je dejal poveljnik vz-itezu, — ki se zauima za ito nesrečnico; evo, tu je pismo, ki so mi ga prav kar prinesli do policijskega direktorja... (iospod grof de Linieres mi priporoča Henriko Gerardovo v posebno pozornost. Paziti moram da je ne bolo njene družice nadlegovale, in po potrebi naj ji dam posebno komornico na ladjo, če bi ne mogla prenašati družbe vlačug in zloči n k.
.. .Vidite, gospod, — je pripomnil poveljnik, — da je deležno t<> dekle zelo visoke naklonjenosti. .. Poleg tega imam pismo policijskega ravnatelja za poveljnika Louisi-ane in gotove se ne motim, če vas zagotovim, da se Henriki (ierardovi v izgnanstvu ne bo godilo tako slabo, kakor drugim izgnan-kam.
(Dalje prihodnjič.)
—	Jaz vam pa pravim, — je odgovorila Marjana odločno, — da se res pišem Henrika Gerardova.
Pieard je ostrmeL Marjana se je spominjala. da je videla Picarla v Saltpetrieri.
Slišala ga je. ko se je izdajal sestri Ge-novefi za zaupnega slugo policijskega ravnatelja. Morala je torej paziti, da bi je do c lhoda ne spoznal. To je !bil > prtrrebno v interesu Henrike same, ki bi jo gotovo iskali. našli in odpeljali v izgnanstvo, če hi prišla sleparija, na dan. In napeti je morala vse sile. da je igrala »svojo vlogo naprej.
Picardu je presenečenje 'kar sapo zaprlo. Vpraševal se je. ali sanja ali pa se mu meša.
K sreči je prišel seržant nh pomoč Marjani, da jo je rešil iz mučnega položaja.
—	No. — je dejal, — zdaj ste pa menda že pove lali svoji prijateljici, kar ste hoteli...
In obrnil se je k zvezanima ženskama 'roža klical:
—	Na svoja mesta, pojdimo.!
Ne bomo opisovali duševnega stanja u-bogega Picarda. ko je stopil pred svojegi gospoda.
—	<'e se vračaš tako kmalu, mi gotovo prinašaš važne novice, — je dejal Roger.
—	Da. gosj>od!... da!
—	Henrika !.. . Si jo videl i... Si govoril z njo?... Si ji povedal, da jo osvobodim, da sem pripravljen tvegati vse. da jo iztrgam iz »krempljev njenih krvnikov?
—	Ne, gospod.. . ne!
Na ta odgovor je planil Roger naprej, — /grabil je slugo za roko in vzkliknil:
—	Kaj si znorel, Picaru !
—	Bojim sc. da sem res, gospod v Stez. Saj ne razumem ničesar, kar sc tu godi.
—	Kaj hočeš reči?... Govori vendar, govori!
Ves iz sebe je Roger na vso moč tresel u-'bogega Picarda.
—	Ah. prav jc, da tako ravnate z menoj, — je dejal Pieard ponižno; — gospod, kai izvolite ohla liti svojo jezo na moji glavi Pravico imate seznaniti svojo nogo z moj« zadnieo; in še ne bom deležen 'tega. kar zaslužim.
Vitez mu je posegel v besedo:
—	Je Henrika prispela ?
—	Ne, gospod... ne, oh ne, ne vem, go spod vitez!
—	No nikar se taiko ne t resi in povej mi kaj si mi prišel povedat.
—	Saj to je tisto, gospod; čakal sem, d; prispo vozovi; bila sta dva.. .
—	Dalje... dalje...
] — Kakor jaz. gospod, ko sem čakal, d; zagledani vašo ljubljeno... Hotel sem po klekniti pred njo in ji po ve d alt i vse lepe be sede. kar mi jih je zaupal moj gospod vitez prelepite me, ubijte me. če vam bo to ka pomagalo.
—	Tvoj mir me požene v obup, mreina Ne morem verjeti, da si zdaj pri »dr a vi pa meti... Mar ne veva. da je grof de Liniere obsodil Henriko Gerardovo v izgnanstvo m Louisiano?
—	Da. gospod!
—	Mar nisem hotel sestati se tu z njo?
—	Da, gospod.
—	Kako mL torej moreš zatrjevati, da j ni med izgnankami, ki so nocoj prispele?
—	Saj bas to mi ne gre v glavo. Ni je bil med izgnankami, pa je vendar trdila, da j
: med njimi. Trdila je... ali bolje rečeno, nc ka ženska je zatrjevala, da se piše Henrik Gerardova.
—	Neka ženska!... Druga, praviš? ; — Da. gospod vitez.
—	O, tej 'tajni moram priti do dna.
Vzel je klobuk in stopil k vratom.
—	Kam ste se pa namenili tako pozno ?-je vprašal Pieard.
—	K poveljniku pristanišča.
—	Saj gotovo že spi, gospod vitez.
—	Saj vendar ne morem ostati tu v smf; ni nevarnosti, ki si me spravil v njo...
Razvnel -se je in nadaljeval:
—	f1e Henrika ni zapustila Pariza, kako praviš, ne sineva niti iu*e več ostati v Hai
1 ru; in čim se o tem prepričava, kreneva zc pet na pot.
Istega mnenja je 'bil Pieard.
T kom zadnjih sta\kovnih izjrre-t/lov je bil aretiran v Minnoriwolis. Minn, tircli Franvis II. Shoemaker, farinersi-ko tletva.ski ko»ngTesntLs i? države Miirnesote. Aretiran je bil, l.ker na povelje policije ul iiolel zapustiti mesta.
ju "nečakinjo'' izginil. (teta vil je jnlado ženo brez vinarja.
Itazoč&rana žema se je morala zateči na čeh-oslovaški kanzulat. kjer .so ji ponuaiyrali. da se je 1110-irla vrniti v domovino. Čini je prispela v Prago, pa je ovadila svojega nezvestega moža. Pri tem .se je izkazalo da je Pivrnec zagrešil reč sl parij. osumljen pa je m- i di bigamrj". zaradi česar vodi zdaj i policija >trogo preiskavo.
NEMŠKI LETALCI SO SE j
ZADUŠILI j
__ i
podrobno poročilo i/. Moskve že j omenja vzrok nesreče nemških le-J talcev, dv. Sclitvnka iti llasueha. | ki .sta s.* dvignila /. bailonom "llartscb von SigKiVld". Njiju balon je padel ua Ruskem na tla. OImwI balona je bil popolnoma raztrgan. našli .so ga 40 km <lalec od mesta Keheša in 10 km <*d postaje Idrijca. Poleg brdona mi našli «roit-dolo. ki jc bila deloma raztrgana. l>alon se je vlekel več kilometrov po tleh, in sicer ga je gnal luni vihar, ki je v noči lo. maja divjal natl S< l»e.šem. 1 Salon je gnalo <*ez grmovje, močvirja in travnike. Tako je letei nad vasjo Metiči in odtrgal neki bajti streho. Potlrl je tudi več brzojavnih Wrogov. Prav j ti kmetje so prvi opazili balon. Ko ga je veter gnal čez jezero <Milita, j je iz gondole padel dr. Sclirenk. Se!c l.i. utaja ho kmetje potegnili ! i/, vode nesrečnega letalca. Preiska-1 J va trtHpel je dognala, da sta biia I<>ba letalca le la'lvko ranjena. Smrt |je nastopila že poprej. Pri Masu-
ichu so našli zapisek, da «e je balon 13. maja iL4.~> dvignM do ' 10.0(10 metrov visoko. Raxtoleseuje obeli letalcev je pokazalo, »la sta I se letalca zadušil!a, da nista torej umrla radi telesnih poškodb. — Zdravniki so dognali, tla >1a s«' -/_<\-ilušUa, ker jima je prrnianjkova'lo ki-ika. Ko sta padla natla^ .stia. 'bila že v popotni nezavesti. Trupla nemških -letalcev s*> prepeljali v Moskvo, na postaji so jim izkazali sovjeti vojaško čast.
IŠČEJO SE:
Zdoltaj navedene osebe se prosijo, da se javijo v svojem lastnem interesu zdolaj podpisanemu. Prosijo se \>>i iuaši naseljenci, ki bi vedeli m naslov as!i kake druge podaflke i&kamih. tla to pišejo na:
Slavoj Trošt, Act Commmsioner of Emigration, co I {(i val V i ig< »s 1 a v ( \>nsi il a t e
General,
i 1810 Broadway. New York, X. Y. 1 Ohulič Ivan iz Sjilita, živi v New Yorku ;
I Tuber Roža. rojena Perdan h Ijjubljaine. živi v Xew Youku:
Perdan Teodor iz Ljubljane, živi v.New Yorku;
T^ebar Ivani' iz AVI ike Poljane, živi v X«mv Yorku ali v Chicago: iTvovče Frane iz Št. .Twrja ob Taboru. živi v Pilts-bnrghu. Pa.;
Polj-iinc Frame it? Krke pri Litiji, živi v Cleveland. Ohio, ali v Chicago;
Poljane?e Janez iz Krke pri Litiji. živi v Cleveland, O., ali v Chicago:
Pust Rafael iz Ajdovca; Rozman Anton Dempoj iz Kranja. živi v ftpokane. Wash.:
fste.fančič Fra.nčiŠlk*a. živi v Hutting, Wise.:
Tanko Marija i z Podgorica pri Ribnici, živi v X*»w Yorku;
Za mernik An dre. j iz Luč. ži-i vi v 'New Yorku.
je vrnila na Reko. Ko ga tudi tam ni bilo, je šla na Suša k. Res jc bi! Pivnice na SnŠaku v nekem hotelu, kjer jc- imel pri .sebi /.en-jsko. ki >c je bila vpisala v knjigo z.n tuje-- kot Marija Pivrnec.
Žena je prijela .svojega moža. .ki pii se je hitel izgovarjati, da jo j Marija njegova nočakinja. .s ka-J tero i nt t že več let razmerje. Prodajalka se ni zadovoljila s t m po-'jasnilom. temv^"« je zahtevala od Tin»?a naj ji da vsaj toliko denarji. la, se lahko odpelje nazaj v •Pi ago. kjer bo takoj vložila tožilo za ločitev zakona. Pivrnec ni temir niti najmanj ugovarjal, de-|jal je. da se bo tudi on odpeljal 1 v Prago in ji j" -celo predlagal. Maj sc peljejo v.si trije z ladjo najprej v Trst. od tam pa z vita-1 konr doinmv.	i
I Tako se je triko! za-sidral na la- | d jo, a ko je parnik odrrnil od! brega in je napravil dobršen kos ] poli po morju, je žnta izvedela.' da ladja ne vozi v Trst, ampak ! proti (Jrški. Peljala s1, je do Soluna. Tam je zviti Pivrnec s svo-
N'eka mlada Pražanka je imela 'J leta izvrstno službo prodajalke v neki trgovini na Vae.kivsk--m namesti. Tam je.spi»7uala moškega, kf >e ji jc predstavil za Ignaca j Pivnteca iz Ilrudlma. Dejal ji je. da vimH neko eksportno podjetje. | ki izv.iiža svoje izdelke v inozemstvo. Na koncu je povedal, da bo v kratkim prevzel podružnico tvnlke na Sti'-aku.
Mladenki je Pivrne'c ugajal in čeprav >o ji starši ponujali nekoliko starejšega, a solidnejšcga sinrbca, ni hotela o njem nič sli--Pač ipa' je že teden dni po srečtuju s Pivrnceni pristala na lo. da postane njegova žena
Na dan 1. aprila sta stopila prodajalka in Pivrnec pred oltar. Po I P o vr a t k n iz cerkve jv ieročila1 •u'adi žena svojemu mr.žu 7o00 čehe^lovaških kron kot iioročno darilo. Pivrnec ji je predlagal, naj odpotujeta v -I uge.sfa vi jo. Od peljala ^ta s.« na Reko. od tain pa v Dubrovnik, kjer je mož izginil. ; Mlada žena ga je začela obupana iiskati in. ko *_ra ji! našla nikjer, se
I
STRUPEN KONEC MEDENIH TEDNOV
Nikoli ne pozabim tega "trenot-ka': Sin. majcen v svoji i>osteIji-ci. nad katero se slclanjam. prvič odpre <H'i; in v blesteči globini, v tej r<t>i iz ISožje roke se zrcali moja . p«»doba .Našel sem se v pogledu * mojega otroka, ki je mirno in pokojno odseval mojo osebnost, j O zrcalo v očeh mojega sina. ostani u mi jasno in Ivstro. da se bom mogel v tem studencu motriti in of-i-ščevati — to hoili moja zadnja ne-cimernost.	L
.Nikoli ne pozabim, da mi je višje naključje ravno na dan najine ločitve igralo v roke tvoje iioročno * velo in mirt i n venec, ki sta poči- i vala pod plastmi težkega platna.' Yes razžaloščen .in poln plahega »potovanja sem se s prsti in ustnicami dotaknil svetega ostanka.
Kakor ta poročna tcnčiea je vse nepozabni vonj. ki ne v minevanju razcveta.	j
____:_ I
četek. Kako majhna je bila posta-1 la. da bi otrok mogol ra>*ti. Vzel bi ju v naročje in j« nosil, kakor sta ou-.dva nekoč |M*>tovala mene. k(»
ttjrJiila velika in mogočna, jaz pa tein bil nebogljen otrok.
N;k»»li ne poziiil iš dneva, ko si ;o prvič videl. Kako mi je va! množice neke predb« žične nedelje prinesel nasproti oni obraz. Svetiti sije pač moralo v nekem nju, to lepo dekliško obličje, da se je tako ■ razločevalo v vrvežu večerne so- ; mračne ceste, llil je sij usode. Tvoj zlatorjavi p<»gled. v katerem sta s4> zrcalila zadrega in rahel posmeh, ko sem te nagovoril, naravni ponos v vsem tvojem nastopu — če to kdaj pozabim, me bo preje zapustil . polnili na sitniega »cbe. \*se nemirna lela si'in nosil .v seboj to lepo sliko, ki jo je ustvarila bajna ura hrepenenja in osainebusti. in sem jo še volno hranil, ko je že ni bilo vrč.
I
Kaj je v rcMiici nepozabno! A' zadnjem Igstm gotovo vse tisto, kar se nam jc zgodilo in rz kar jc /raslo naše notrtnje življenje, kakor rasle telo iz celic. Nikoli ne pozabim....
Nikoli ne pozabim male legende iz svojih otroških let, ko sem >e petleten -plazil skozi okno na. t alkonu v tretjem nadstropju in je moja mat.i zaduši*' i v sebi krik strahu, se tiho približala iz razprostrla svoje materinske roke nad rašlo ovčico kakor rešilno mrežo in me tako v zadnjem trenotku obvarovala pred padcem. Zh mojo mri-ler je ostal ta tremrtek za vedno kakor moje drugo rojstvo.
Nikoli ne pozabim vročičnih ••iiij v moji dešk' dobi, ki >o bile kakor globoka *hrtuja : beli. prašni. osameli ce>ti beži z velikimi k« raki petelin, znanilec š.- nepojmljive nesreče, lieži pred š*' nevidno grozo, ki sc |M'javlja v dalji kakor dini in plamen. To je bila prv t slutnja o IHs'-em grozečem, čut be-gauja in tesnobe pred nezu iiiim. proti čemur sem se moral boriti v .sv« jem bodočem življenu.
Nepozabno za vsakogar, ki nosi človeški obraz, je obličje matere ju oeeta, iz katerega je. staro in hkrati novo. needoljivo oblikovano lastno obličje. Materin obraz, iz katerega je pregnala vedrost, je bil za-Mrt z otožnostjo. da se je večkrat /delo. kakor da bi jokala, pa le pre-m 'sijev:.la o preteklost i. kakor 'daj delam sam. Očetov obraz je bil pač pripravljen za vedro in lahkomiselno pojmovanje življenja, vendar ga j<» zadrževala neka zimi-čenost. strog pojm o dolžnosti in dostojanstvu, ki mu je nalagal ve-I ko odpovedi; tako je ostalo le skrito hrepenenje, za katero shiii tu vedel. < >be podobi roditeljev se Kpajat« v magično zrcalo in ko se motrim v njeni, pravim: To sem jaz in vendarle spet li'seni.
Nikoli ne pozabim, kak * je sveto ugasnilo obličje petinosemd«>ct-letnega očrta, kako j<* njegifva nežna. cvi a roka. ki je bila opora sko:;ij s|< pim <m"i m. otipavala moj obraz; nikoli ne pozabim te roditeljske dvojice na meji življenja, tega zadnjega pogleda na lasten za-
KRATKA DNEVNA ZGODBA
Ljubiteljem^ leposlovja
Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, Id vas bo zanimala. Cene so zelo
- , *1 T ."	- * • '	r " t -
zmerne. ,
Knjigarna "Glas Naroda"
VAŽNO za IZLETNIKE
KI SE NAMERAVAJO UDELEŽITI IZLETA OB ATLANTISKI OBALI NA OTOKE ZAPADNE INDUE
■fk:; t %
'^fi^ifhij^^Bu^-...	syjaQai
.' j * "	^ iffi ^la^ .^^BBBrv^aiiiž-i-B^^^^^^^^^^^^^^^^^L _ ' *■ ^^MB^H
Vse večje parobrodne družbe določijo ob času počitnic več svojih najboljših parnikov za kratke izlete v mesecih junij, julij, avgust in september. Ka takih izletih je za potnike vse preskrbljeno. Imajo lepe sobe za spati in ^vrstno hrano na pamikih ter je tudi cvse preskrbljeno na suhem. Za vse je v&teto v cenah. Taki izleti so prav priporočljivi za stariše, ki imajo otroke v šoli m jim je mogoče, da sebi in otrokom privoščijo malo oddiha in razvedrila,-dajnarsi-kaj vidijo in sicer za mal denar, kar bi drugače težko. Izleti so tudi primerni za kako družbo prijateljev.
NOKTII <;KRMAN IJX)YI> iniH (INAKI) LINK j.- «I«loeiJa «voj HAMBIRG - AMERICAN LINE
vih' M-ojlli I >n ml kov iloločenih /a znani i>:irnik "ilauretaiiia" zh iz- pa prireja izlete v ttahamas. ki Izlete v XiiHsau in Bermadn. ki lele v TriiiWhul. Curacao. Colon «lo trajajo pA r» ia i»ol dneva. Cena Irajnjo za Ija in nazaj onem In Ilnvaiia, C.1ul»a. Ti izleti trajajo z.-i vse jo o<l $55.— naprej. W pol dne. Črna jr $83.— za utiraslo V.l dni in cena za oselm je o<l LhUje so POSEBNI IZLETI ZA T ohcUo in V4-C.	in naprej. Vštet/, je vse. PRAZNIKE KOT DECORATION
Parnik odpluje i/ New Torka 7. DAY, FOURTH of JVLY in IA-in 1\. H I.MA; 4. in 20. AVGU- IUK>J1AY. Ceuu jc mi $50.— 11:1-STA in 8. SEPTEMBRA.	prej.
Za vse te izlrtc jr fino preskrbljeno, (hi imajo potniki lepe sobe. najboljša hrano in dovolj V.<M-btrrsfnei/a razvedrila, tako, da bo tak izlet vsakemu ostal dolgo v dobrem spominu. — Prostori se hitro zaarajo, zato pišite za vsa pojasnila takoj na:
SL0VENIC PUBLISHING COMPANY
TRAVEL BUREAU
216 West 18th Street,	New York, N. T.
VlftODr "
NEW YORK, FRIDAY, JUNE 1034
THE LAEOEST SLOVENE DAILY hU. I. £
cTWARIJA
=iZA'*6LASIAflODAn PRIREDIL: I. H.
ROMAN IZ ŽIVLJENJA

52
Graw globoko vadiline.	'
—	O. »revna Marija! Ako bo potem, ko ji b<vste vse povedali, še sprejela kak moj pozdrav, prosim — »pozdravite svojo lepo nevesto. Ker je iz tega Izšla kot zmagovalka, bo mogoče velikodušna.
—	To je tudi Mies?, Vautham. In .sedaj se moram od -va« posloviti, ker me moje- nave»>ta čaka.
Miss Grace vstane in ga bolestno pogleda.
—	Tedaj greste! Lik vsa sreča z vami! Pre-dn« pa greste, moram še nekaj povedati. Sedaj pričakujem svojega ženina. Dva. ki sta bila zavrnjena sta se našla. Kirrt Wendler in jaz. Njega je -zagrnila Marij«, vi pa mene. In sedaj bova oba poskusila hoditi skozi življenje. Oba veva, da se ne ljubiva, temveč sva si med seboj nalkilonjena. O meni ve vse kar mora viedeti, in v 'zakon greva brez napačne domišljije. Tii mogoče bova ravno zaradi tega srečna in zadovoljna. Kot samiea nisem več nuogla prenašati življenja' — in "SVendler je bil prvi ki me je srečal po mojem porazu in je prišel k meaii s polnim razumevanjem. Jutri bodo naJ?a zaročna naiznanila razposlana. Veseli me, da vam moram to sa.ma povedati. Nikakor ne smete misliti, da lahkomiišljeno letam od enega moškega' do drugega — iščem samo dom!
Denvall prime njeno roko inj se skloni >eezi njo.
—	Dovolite mi, da vam s poltenim srcem 'želim vso srečo Lažje mi je, d^ vem. da ste našli mir; verjemite mi to.
Miss Grace mu s solznimi očmi prilkima. '	'
—	Hva'la vam. In — ali mi boste oprostili, da sem posegla v \ uho srečo?
—	Moram vam oprostiti; ne morem in ne smem biti vaš sodnik.
Še enkrat mu ponudi roko in mu nampgnie. da bi naglo odšel.
Bala se je. da hi omagala. Dmrall us tre že njeni želji in (»dide.
(iraee Vautham (obstoji sredi sobe in gleda za njim. Še esakrat za valovi v njej vv. kair je zanj čutila. Nato pa se-otrese in pon**ino dvigne glavo. Tudi bre' njega je moralo iti! In bila je zadovoljna sama s seboj, da uni je o<lkrito povedala. Sedaj je bil nieno srpe olajšan«* in njen p<«n<v> ni bi! fNinižan niti iz eno lav.jo.
Vato pa pride njen ženin. Vs» mu p««re in W»nklW ji izrazi svoje občudovanje Nepre»t«iOio jo objottia iu poljirbuje ter ji g«»v«»ri. da ji bo |M>m<igal. da bo \>e ^xaabi'a i-t da bo tudi ob njejjfovi utrni nvU in za<lovoljna.
Te^laj pa *•«• zgrudi v nj*-g>ivo nan^-je ter izj><ka zadržano gi-njfii'fct.
Iz Slovenije.
Marija j«»	<ntji!a v \ lik^m ii«-i»iirii. k<> j«» je Henrik za-
pusti'. Snvil* ne je bila pri /ave>ti. da So	sence med njim in
med njo »"-rinile. Pri win pa je bila \ "ida** nekolik«* \ strahu, kako se bo končal razgovor med ll«iirik<«ii in \V iidlerj«"ni Nikakor ni mogla raziMiieti. da je Wendler trdil* da je prejel prstan «>«1 neke dame. A i je unrgel veibnia izre-*-i laž.' Kako je <jvi.se' do prstana ? Vse to jo vznemirja in ved<no jo «*;weletuje mrzla jm>1i. ko po«ni>!i ua I o. kak«* lahko bi m* bila njen« sreča razblinila v nič.
Ni se mogla pomiriti; brez miru hodi |*> sM»ah ter omahuje med vsakovrstnimi občutki. Zastonj «.e je trudila. «la bi kaj <lelala*. «la bi pregnala <*•«»>. Koti eno pride oče s koncerta in je bil nad godbo zH«> narxhisen ter očita Mariji, zakaj ni šla ž njim.
—	Kako pa je * tvojim glavobolom? — j<» vpra-a. ko jo pogla-di laseh.
Marija se nru vrže na (pr.sl in zakrije .svoj obraiz.
—- To je pre«lo. oče; in sedaj ti me bo tnrba ve«" imeti skrbi zaradi mene. Dr. Dmvall je bil tukaj in je hotel s teboj govoriti.
—	D. žal mi je. da nisem bil doma.
Ne upa se ga pogledati, ker se je bala, da bi se izdala.
—	Bo še enkrat prišel.	^
—	To me veseli. Toda prišel bo šele popoldne kaj ne?
-— Mogoče že do kosila, oče. Povedala sem mu. kdaj se vrneš.
Radovedno jo gleda, kajti luči se mu tadi tako čudna.
—	Tako. tako! Ce tedaj pride pred kosilom ali moreš pogostiti še enega gosta ? Rail bi ga. povabil.
Marija zardi »m očetu to ne uide. Kaj je bilo z Marijo? Prej je sicer včasih mislil, da bi se med njo in dr. Devvalhtm mogle razviti kake nežne niti. toda zadnje čase so mu take misli prevle, ker sta oba bila med seboj tako brezbrižna. In sedaj se mu vendar zbudi majhna slutnja, «la j- bila njegova slutnja prava. T«Kla tega ne pove; samo gladi ji las«1, in ko mu je tako mirno ipevedala. da more pogostiti še enega gosta, je bil (zadovoljen. Na vsa'k način pa je pričakoval Henrika IVwalla z velikim nasmehom.
Dozdeva se mu. k«j<t bi mladi inž'mir ne prišel do kosila. Toda kmalu nato vendar zazvoni zvon ne. TVrl je dr. Ddval.l. Prišel je na-ravnost iz hotela od Miss Vautihamove. četudi si je mislil, da ta> čas ni bil posebno primeren za obisk. Ni si mogel dovoliti, da bi Marija se dalje v »»vojeni imemini čakala nanj.
Tn ko mu služkinja frtlpre vrata in ga pelje v spre.ienyio sobo, nemirno čaka. ako bo imel saj ziai trenutek priložnost sam govoriti z Marijo, da bi ji saj mogel (povedati. <la je vse dobro.
Tn njegova želja j- bila izpolnjena Dr. Buelinvald se je še preoblačil in tako stopi Marija <z velikimi, radovednimi očmi v sobo. Dejali prime za obe njeni roki.
—	Vse je pojasnjeno, Marija. To ti hočem samo povedati, p redno pri«le tvoj oče. Ali je že dama?
Marija se oddahne.
—	Da. Henrik: ravno se (preoblači; toda z mojo družbo moTaš biti nekaj časa zadovoljen.
Iskreno ji poljubi obe roki.
—	Tedaj ti samo kratko povem, kaiko je bila cela stvar zaTadi prstana. Podrobneje** ti bom <poved<ail pozneje v prtsofontowti tvojega očeta — kajti — ne bom mu več prikrival, da te ljubim. Ali si s tem zadovoljna?
Marija mu veselo prikima.
—	Da, Henrik; tudi nimam! navade, da bi očetu kaj iprikrivaia. Povej mu vse — in tudi we ti inaj nikar tako ne mudi. kajti z očetom sva se že dogovorila, djf ostaneš danr* pri kosilu. Povedala sem mu tudi, da si brl že tukaj in bilo mu je žal. da ga ni -bilo doma. Za-tQ sem mm povedala, da zopet pr'uWi in mu na njegovo vprašanje tudi rekla, da imam kosilo tudi še za enega gosta.
Njen jpriazni nasmeh je bil tako zapeljiv, dai se ni .mogel premagati, da je ne -bi poljubil.
V kratkih brsedali ji sedaj pove. da mi pri eeli zmešnjavi kritv "Wendler, temveč Miss Vautham, katero je sicer hotel kar (največ varovati, pa pri vnem tem pove ]>oipolno resnico. Tn Marija enkrat zardi m zopet prebledi. Ko pa konča s svojim pripovedovanjem, se Marija oddahne.
—	Kako sem vesela. Henrik, da je -sedaj med nama zmpet vse jaflno. In nad Mis* Vairthaiwovo se prav "nič ne jezim, kajti moralo ji je biti z*l«o te£ko. iko ud ti je morala odpovedaitL "ker te je tako
l. Oba ji bova odpustila. Ljubi Bog nam«, je vendarle po-
(iKonec prihodnjič.)
Prevžitkarska žaloigra pred sodniki.
IPred malim senatom mariborskega okroe>n<'ga sodišča se je zagovarjal 29-letni oženj en i posestnik Janez Meznarič iz Bukoveev ter bil obsojen na 3 leta in 3 me-»»ek-e ječe ter na triletnuo izgubo časti.
Z obsodbo se je zaenkrat zaključila prevžitkarsk-ai žaloigra. ki se je razvijala v Bukovcih na posestvu obsojenca, odkar sta mu zakonca Jameiz in Terezij«, prepusti ia posestvo ter se umaknila na pre vž i tek. Zgovorila sta si skromen kot — mekaj mernikov zrnja, nekaj soli. svinjo in 500 Din n«ai leto v gotovini, zato pa sta mu prepustila posestvo 23 oralov dobre plodne zemlje. V redu je odra j't a. I sin staršema užitek samo prvo leto. unato pa je tri leta dajal le če žito. Iz tega; so se porodili spori, ki so postajali vedno ostrejši ter so naposled stara ipre-vtžitarja prisilili, da sta iskali pomoči prr sodišču, ki je razsodilo, da mora sin sipoštovati poprndb-o in da povrne staršem, kar je dolžan.
Mladega Meznariča je spraviio to v ogenj ter je ipankrat očeta in mater <lejamsko napadel. Ko se je pa dne 7. aprila letošnjega leta vršila na njegovi njivr sodna <-e-nitev, je pi»gra.bil karabinko ter n»j»adel o«"eta in mater. Na mater je ikstrelil iz največje bližine, pa j«» j«* zgrešil, nato pa je hotel n-stre! it i o*Vta. K ^reči ]■*. je « d-r«*k!a \'z.me>t ter kljub dv, kratne-imi re>|e-trranju puška ni »-pražila. Nat<» j.- p'a ni I iia<l •»■••ta k<«i»: tom. ga |»i4>il na t!a t«-r ga ležečega < Inlfltivj.! z riogatmi in mi. Šele u-mi'jeni .»»•s, 1 r ulxigega star«-a i>r»-d raz.l>er*nelim -siii4.!u. l*ri razpravi je «.kišt! ••b-toženee s v« »je dejanje «»le;>Ša'i ter se j«« rzg<»varja! s .silnim razbnrj«*-njem. češ. d;; sta mu h«»tela starša s prodajo 'j w is« *s t va uničiti družino.
prijela. V družbi fantov .sta popivala v neki gostilni v Orni nad Kamnikom. Tam blizu sta oba tudi doma. in ,sk-er eden iz Stranj, drugi pa iz Bistrice, v sorodu j m nista. Ko je gruča faintov odhajala Lz gostilne, sta se oba Sušni-ka na cesti iz Orne proti Stah«>vi-ci p<jšteno spoprijela. Eden je ]>o-tegnil močan žepni iiož in je pričel obtlelavati svojt^ga soimenja-ka ter mu /prizadejal par prav hudih ran. Onenm, ki se je v počet-ku samo branil, se je posrečilo, da je prvemu iztrgal nož iz rok in pričel nato z m jim mahati po svojem nasprotniku. Prav nič ni izbiral. k a,in ga bo zadel i n mu j e vse dobljene potSkodbe vrnil z o-b rest mi. Fantje, ki so opazoval i krvaiv obračun med obema soimenja koma. so skušali poseči vmes in ju ločili, pa jih je eden izmed njiju napodil. Ko sta bila oba še dovolj razrezana, sta omagala. Izgubila sta precej krvi in ker sta imela hude'pošodbe, so ju drugega poleg d nagega naložili na voz in ju odpeljali po po'mioči v Kamnik. kjer jima je zdravnik dr. Fr. Pucelj za- silo obvezal rane. Eden »e imel globoke rane na glavi in na rokah, drugi pa j-» dobil sun*ek v pljuča in ima razrezano nogo. Oba so takoj prepeljali v ljubljansko b«>Inišnic«>.
Poziv!
Izdajanje lista je ▼ nail « velikimi Btroiki. Mnv go jih je, ki so radi «la bih razmer tako priza deti, da so nas naprosili, da jib počakamo, saco naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo na ročnino točno.
Uprava "O. N "
SLOVEN1C PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU m WEST nth STREET NEW YOBS, H. I.
PL&TTE NAli ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE
"GLAS NARODA"
zopet pošiljamo v domovino. Kclor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo.
' Havre
Leviathan v Cherbourg Aqultania v Cherbourg Conte dl Savola v Genoa
12. junija: Bremen
v Bremen
13. junija: Lafayette v Deutschland
Havre v Hamburg
KDOR HOCE UCAKATl	^ ,ll:di> <laH
Greett ugotovil, da je med stolet nirn | CT	niki mnogo moškib. ki so zelo radi
OlU LCI	!uživali alkoholne pijane. Takih ni
____.»::nio mu(«go na Pruskem, temvee
J tudi v drugih deželah v Xemeiji.
Dr. med. J. II. Greet'!' iz Cann- J Žensk, ki bi bile mživaile alkohol 22. junija: r»tatt-»turtgarta piše v reviji "Ar- j.n bi kljub temu dočakale 100 let, I veenda^, ebiv fuer Kassen und Gesselschafts ' je seveda manj. Med ženskami bi | 23. junij«: liiologit***. ki izhaja v Monakovem. jue bilo niti ene. ki bi bila kadila; zaključkih svojega proučevanja nasprotno meti moškimi silno ve-
16. junija: lie de France v Havre Berengarla v Cherbourg
18. junija: Europa v Bremeu
20. junija: Hamburg \ Majestic v Manhattan
Hamburg Cherbourg v Havre
Smrt otročička v žlebu.
\ Zgornji Itistru-i m- je d<*g»»-d ' lr:«git".Sl	.'sUl rt i 2-h't>le-
ga "troka. .Med tem. k<< s«* j.' nahajala mat: Antonija Vidmar v tovarni na <|f!u. jt- vnval U-!«tuo An: -» oj»»n .-l .lxwtrtmi l»n»T. ki > • »p-»da! z . trnkitm i/ lii^f na p«»-I . iii'MX' >• mater: j i/ji- T)o-tuov red«* m» je ttxta\ il jndeg p<t-t »ka in mara Aniea .^e je iirrala v bližini struge. Zaš'a j. t:ek<dik«» nižje ter padla v žleb. katerem t»'.'-e voda 'z poteka v zbiralnik. fljr«»k ^^ j«' »»prijel deske v žl bu t**r krir-al: krike tso T-nli «lelav**i
Krvavo fantovsko obračunavanje!
v bližini. 111^0 .j>a vede'i odkoil pri-
j brijajo. Kmalu s»> kriki zamrli. Dva Šumnika. 2?»letn? Jožef in , ker je d eni" a voda od 11 sla otro-lftMni Anton sta na bin kostni. ka. ki s<. inu n«slabe?e moči. 1*<»-ponedel j k zvečer prav rosno spo-! ]sddne so j<> našli mrtvo.
življenja ljudi, ki so doživeli to v'soko starost. Z nekaterimi je o-sebno govoril, drugim je zojM't slat vpras tliie p«»le. kaJere s«» iz-|H»hiili sami. ali pa c zdravniki. Ti «Hlg«»vt»ri n> bili sestavljeni vestno in r«-s i^jekt:vu*».
Prof. 4 • reef t u«< rovil zatniiii\e reei. Število žensk, ki >0 iičakale	mi. liili
1«N> ;t't. je bilo >k».ri» Ivakrat večje tniovadei med njimi. Med stolet nikakor št«*vil » taksnrh moških. Pro- ki j«* dr. t»reeff ugotovil, da je ze-fesor ni pnni«*ev;d satuo razmer na !o mnogi* takšnih, ki so radi 111110-Pruskem, temveč tudi v drugih .go h nltli. T»» dokazuje, da je hoja krajih nemške države. Pru-ki sta- človeškem u zdrivju silno koristna, tistieni uratl je izvajanja dr. Gref-j Vsi stoletniki >o naglušni, jntleg fa potrdil. Saj je ugotovil, da je ' t«-ga pa tudi sililo slabo vidijo.
liko kadk'eev. in sieer prav strastnih. Med 43 moškimi je bil samo 1 nekadilec. Količina tobaka, ki ga jM»kade. je razHeita. Kak<»r mVnu. njihovi mnogi rzmtsl njih re» -»Trastno kii-dtjo.
T: Ntatvi sevfila iiis» nganjali >jH»rta v	m!ad«r^t?. kak«»r da-
pa s.» dobri plavači in
t»r šlo na Pruskem na 12K stoletnih |lile»1e sjM.inina starčkov iu stark je ljudi s»; žensk in saim> m*iskih. |dr. (ireeff ugotovil staro resnico: Med si žensk ni niti ene. ki bi bila Istoletnik l>.»lj natančno sp<£ni. V4got,rka. t^ je, da bi živela sanio j njajo dogotlkov iz zginili je mladosti. Eurnpa * Brem"> z rasMinsko hrano in bi zavračala j kakor poznejših in najnovejših.
v Boulogne
Champlain v Havre Rex v G*noa
27. Junij*:
A«iuitania v Cherbourg New jforlc v Hamburg Olj-mpie v Cherbourg
21 Junija:
Sat urni« t Trat
29- Jumja:
Sijteivlam
Ko uli
30. junija-.
Pari* t Havr* Bremen v hr*
Levintha* v Cherbourg S. Julija:
Lafayette v Havre Alb-rt Ballln v Hamburg
4. julija:
Washington
5. Julija: Bv-rengarI*
v Havre
Cherbourg
•• Jurija:
Majestic * Cherbourg
7. Julija:
lie de Fran<« v Havre
Conte di r*av<>ta v Ono«
11. julija: Df-utachland
v Hamburg
13. Julija:
Olympic
v Cherbourg
V tem seznamu : :
Poučnih Knjig
boste našli knjigo, ki bo vas zanimala
Angleško slovensko berilo ..........$2.—
Amerika in Amerikanci (Trunk)----5.—
Angeljska služba ali nauk kako se naj
streže k sv. maši...............10
Boj nalezljivim boleznim .............75
Cerkniško jezero................... 1.20
Domači zdravnik po Knajpu:
vezano .... $1.50	broširano 1.25
Domači vrt........................ 1.20
Govedoreja........................ 1.50
Hitri računar ......................75
Gospodinjstvo ..................... 1.20
Jugoslavija (Melik) 1. zvezek...... 1.50
2. zvezek, 1—2 snopič............ 1.80
Kletarstvo (Skalickv) .............2.—
Kratka srbska gramatika.............30
Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov
in Srbov........................30
Kako se postane državljan Z. D......25
Knjiga o dostojnem vedenju.........50
Kubična Bačunica.................. .75
Liberalizem ........................50
Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .... .75
Mladeničem, 1. zvezek..............50
2. zvezek ............ .50
(Oba skupaj samo 90 centov) *
Mlekarstvo ...................... 1._
Nemško - angleški tolmač............1.40
Nasveti za hišo in dom ...............1.—
Najboljša slov. Kuharica, 668 str.
(Kalinšek), lepo vez............. 5.—
Največji spisovnik ljubavnih in drugih pisem..........................75
O jačen beton........................50
Obrtno knjigovodstvo............... 2.50
Praktični računar...................75
Perotninarstvo, broširano........... 1.50
Pravila za oliko....................65
Psihične motnje na alkoholski podlagi .75
Prehodniki in idejni utemeljitelji ruskega idealizma................ 1.50
Radio, osnovni pojmi iz radio tehnike,
vezano----2.—..broširano____1.75
Ročni slov. nemški slovar............90
Slovenska narodna mladina,
(obsega 452 strani) ........ 1.50
Sveto Pismo stare in nove zaveze,
lepo trdo vezano............... 3.—
Sadno vino.........................40
Sadje v gospodinjstvu...............75
Učna knjiga in berilo laškega jezika.. .60 Učna knjiga in berilo italijanskega jezika ........................... 1.—
Učbenik angleškega jezika:
trdo vez____1.50 broširano____1.25
Uvod v filozofijo (Vdber) .......... 1.50
Veliki slovenski spisovnik:
Zbirke pisem, listin in vlog za zasebnike in trgovce.............. 1.25
Veliki vsevedež.....................80
Voščilna knjižica ...................50
Zbirka domačih zdravil.............60
Zdravilna zelišča ....................40
Zgodovina umetnosti prLSlovencih,
Hrvatih in Srbih .............. 1.90
Zdravje mladine................... 1.25
Zdravje in bolezeq v domači hiši,
2 ZVEZKA ................... 1.20
Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev. (Melik)
II. zvezek ..................80
Te in mnogo drugih knjig, lahko dobite pri
KNJIGARNI "GLAS NARODA"
. 216 West 18th Street New York, N. Y.
14.	Julija:
Aqultanli Vulcanla
15.	julija: Champlain
v Cherbourg v Trat
v Havre
17.	julija:
Bremen v Bremen
18.	juKja: Manhattan v Havre Hamburg v Hamburg
20.	julija: Statemlam v Boulogne
21.	Julija:
Paris v Havre
Leviathan v Cherbourg
Bex v Genoa
v Bremen
24.	Julija: Europa
25.	julija:
New York v Hamburg
27.	julija:
Majestic v Cherbourg
28.	julija:
II« de France v Havre
V JUGOSLAVIJO e
Preko Havre NA HITREM EK8PRESN6M PARNIKU
ILE DE FRANCE
16. JUNIJA 7. Julija — 28. Julija
PARIS
30. Junija — 21. Julija
CHAMPLAIN
23. Junija—14. Julija (opolnoči)
NIZKE CENE DO VSEH DELOV
JUGOSLAVIJE Za pojaanila in potne liate vprašajte nai« pooMaičene agenta
S /
cfreoek«Qaa
19 STATE STREET. NEW YORK
iiiiiiiiniK'ifaiiiiiiiiiiiiiiiiiyii^iiiiiiiiiiiiiHi^mai
Knjige Vodnikove
*
Družbe
lahko ie SEDAJ naročite i« prihodnje leto. Naročnino, ki znaša 8AMC —
lahke pošljete nam. In kakor hitro bodo lenjige lx»l«; jih dobite po pofitl.
Ako Čokate tako dolgo, da knjigo Iz« idejo, morate plačati zanjo $1.35.
I
KNJIGARNA 'GLAS NARODA'
II« Wut lMk Strat New XMfc, N. X,
4