Evropa - Amerifra. Naslov članka kaže na odaos Evrope do Amerike. Ta odaos je v nasledajem: Evropa je dolžaica, Amerika (Zediajene države) pa upaica. Kdor je dolžaik, je v aeprijetaem položaju, ker visi nad njim kakor Damoklejev meč dolžaost, da mora plačati. Kdor hoče to dolžaost izpolaiti, mora imeti možaost, da lahko plača. Kjer te možaosti ni, tam tudi izplačila ne bo. Koliko bi Evropa morala plačati Ameriki? Evropske države so ameriškim Zediajenim državam sedaj dolžae 11 milijard dolarjev v zlatu. Ogromaa svota! Če bi se morala plačati v zlatu, bi zlata zmanjkalo. Letaa odplačila evropskih držav Ameriki zaašajo sedaj več kot 200 mili.ioaov dolarjev. V drugem letu se bodo dvigaila, leta 1940 bodo letaa odplačila zaašala 340 milijonov dolarjev, do leta 1980 pa se bodo dvignila do 400 milijonov dolarjev, v letih 1985 do 1987 bodo zopet zaašala 200 milijoaov dolarjev. Potemtakem bo svota vseh odplačil Evrope Ameriki v bodočih 55 letih znašala skupao 21 milijard dolarjev. Kaj takega Evropa seveda ne more ia tudi nikdar ne bo mogla plačati. Če bi hotela te ogromae svote tekom 55 let izplačati, bi obubožala do popolnega gladu iri popolae golosti. Evropejci bi bili berači, ki bi ae imeli nič jesti, nič obleke ter bi se morali umakaiti v votliae kot stanovanja, kjer je stanoval prvotni evropski človek. Evropa, ki je mati svetovne kulture, bi zagrmela v prepad, v katerem ' i z njo izgiailo čloiveštvo ia njegov napredek. Če bi Zedinjeae države vztrajale pri svoji zahtevi, da mora Evropa plačati vse svoje tiolgove, bi zlato v ogromaih"maožinah se preselilo v Ameriko, ki bi sredi med kilpi zlata ne zaala, kaj bi z njim počela. Sreča na zlatu ae prebiva. Že sedaj Aaglija pošilja zlato v velikih količinah v Ameriko. , S tem je Anglija pokazala svojo dob'ro voljo ia hkrati tudi, da je bolj »nobel« dolžnik, ki plača, kar mora plačati. Obenem pa je se kakor tudi Fraacija obraila na vlado Zedinjeaih držav z željo o odpisu ali vsaj reviziji dolgov. Ta želja je opravičeaa vsled gospodarskih razmer, ki vladajo v Evropi. Ceae blaga so jako padle, in sicer pri vseh vrstah. Medaarodna trgoviaa se je zelo skrčila. Vsled tega je tudi možnost izplačila večjih svot v tuji valuti jako zmaajšana. To bi Zediajeae države morsle upoštevati. Kako naj plača Evropa svoje dolgove? Mar v zlatu? Saj ga aima dovolj. Če ga pošlje v Ameriko, bodo valute posameznih držav izgubile zaatea del svojega kritja in deaar teh držav bo palel v svoji vrednosti. Ali naj plača v blagu? Zediajene države so med svetovao vojno svoja posojila Evropi udejstvila he v deaarju, marveč v blagu. Toda kako aaj sedaj Evropa vrača s _je dolgove v blagu, ko pa se je Amerika zavarovala proti uvozu z visokimi cariaami? Dne 15. decembra zapade obrok 126 milijonov dolarj&v, ki ga morajo plačati nekatere države, osobito Anglija in Francija, dcloma tudi Italija. Tri četrtiae te svote rdpadejo aa Aaglijo, ki je že začela precejšaje količiae zlata pošiljati v Ameriko. Da bo to slabo vplivalo na aagleški funt, se vidi iz dosedaajega njegovega padanja. Aagleška vlada aamerava narodao gospodarstvo svoje države obraaiti s tem, da bo zvišala earino na uvoz ameriškega blaga, kar seveda Ameriki ne bo po godu. Kako bo se braaila Fraacija, trenutno še ai prodrlo v javaost. Da pa bo morala storiti eaergične korake, je jasao že iz dejstva, ker se fraacoski državai proračua težko. bori proti naraščajočemu primaajkljaju. Ako Zediajeae države vztrajajo pri svojem stališču, da mora Evropa placati svoje dolgove, bode tudi Nemčija morala zopet začeti plač^ati svojo — vojao odškodaiao. V Lozani je bilo letos med tistimi državami, ki prejemajo odškodaiao, in med Nemčijo, ki jo mora plačati, sklenjea dogovor, ki zaižuje aemška odškoriaiaska piačila od 30 milijard na 3 milijarde mark v zlatu z določilom triletaega moratorija (odloga) izplačila. Ta dogovor ne bo v parlameatih posamezaih držav ratificiraa (potrjea), ako Zedinjeae države ne pristaaejo aa odpis ali vsaj revizijo dolgov. Saj so evropske države doslej svoje dolgovne obroke Ameriki izplačevale po večiai s svotami, ki so jih prejemale od Nemčije aa račun vojae odškodaiae. Ker Zedinjeae države zaeakrat vztrajajo na tem, da se mora obrok, ki zapade 15. decembra, brezpogojno plačati, sta se Aaglija in Fraacija dogovorili med seboj o izplačilu decemberskega obroka. Ta dogovor vsebuje naslednje točke: Aaglija je pripravljeaa plačati Zediajenim državam decemberski obrok svojih vojaih dolgov. Ministrski predsednik Francije je spozaal, da je tudi za Fraacijo najboljše, da prav tako plača svoj obrok vojaih dolgov. Anglija ia Francija plačate svoja obroka s pridržkom, da se do prihodajega roka nanovo prouči ia uredi vprašaaje vojnih dolgov. Ta dogovor sta sklenili med seboj vladi obeh držav, potrditi pa ga morata oba parlamenta. O lozaaskem dogovoru, ki določa zaižanje nemške vojae odškodaiae ia triletai moratorij za Nemčijo, sta se aagleški in fraacoski miaistrski predsedaik dogovorila, da ostaae v veljavi ter se bo odpovedal samo tedaj, če se ne bo mogla doseči od Zediajeaih držav koačna preureditev in zaižaaje vojnih dolgov.