stev. Z34. v Ljubljani, v četrtek, dne 10. oktobra 1907. Leto xxxv. Velja po pošti: za cclo leto naprej K 26-— za pol leta „ „ 13'— za četrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2"20 V upravništvu: za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10-— za četrt leta „ „ 5'— za en mesec „ „ V70 Za poSilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. (JredniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod čez - dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi sp ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev, 74. Političen list za slovenski narod Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — ---Vsprejema»n a r oč ni n o, inserate In reklamacije. Upravniškega telefona štev. 188. Recimo še katero! Et meminisse iuvat. Stara Avstrija ni imela sreče v osebah, katerim je bilo izročeno vodstvo države. Grofa Buola zasluga je. da je Avstrija igrala tako žalostno vlogo v krimski vojski. Grofu Rechbergu pripisuje zgodovina nepopisno neumnost, da so Avstrijci v šlesvik-holstinski vojski za Pruse kostanj pobirali iz žrjavice. Grof Mensdorf niti približno ni bil kos svoji nalogi. Vendar pa za Avstrijo v novejši zgodovini nihče ni bil večja nesreča, ko saksonski baron, pozneje avstrijski grof Beust. Ta ie izpodrinil grofa Belcre-dija ter na vrat na nos z Madjari ustvaril oso-depolni duaiizem, deiegacijski monstrum, kvotno pošast in sploh vso nagodbeno Meduzo, pod katero ječi in solze preliva kakor Jeremija vsaka avstrijska vlada. Višji uradnik, ki je tedaj mogel opazovati vse dogodke za kulisami, piše v svojih zapiskih. da Beust ali sploh ni razumel madžarskih zahtev ali jih pa sploh ni prečital. Guverner tedanje avstrijske narodne banke je Bcusta prosil za avdi.ienco, da bi mu pojasnil. v kako tesni zvezi je tudi bančno vprašanje z nagodbenim elaboratom, kakor ga je izdelal Dcak, oziroma odsek ogrskega deželnega zbora. Beust se je leno iztegnil v svojem naslonjaču, nekaj časa poslušal, potem pa — zaspal. Ko so ga svarili, naj se ne prenagli, je odgovoril: »Madjarom moramo dovoliti, kar zahtevajo, da dajo mir.« Ta »fait accompli« vržemo državnemu zboru na glavo. Ker se izognemo izrednemu državnemu zboru, kakor ga zahteva grof Belcredi v smislu cesSrskega patenta z dne 20. septembra 1865. bode ta čin »captatio benevo-lentiae« in nemški liberalci bodo pogoltnili nagodbo.« In tako sc ie zgodilo. Grof Belcredi se je umaknil v Gmunden v pokoj, grof Beust pa je združil v svojih nerodnih rokah kar štiri ministrstva. Bil je minister za vnanje in notranje posle, šef policije in še minister za tik in bogo-častje. Vsi štirje ministrski portfelji pa so bili zanj igrača, kakor pogodba z Mažari. Tedanji nemško-liberalni bogovi so sicer nekaj časa godrnjali v avst. zbornici, konečno pa s kuhinjskimi žlicami postrgali Beust-Deakov ri-čet. v trdni nadi, da ostanejo na vekov veke neomejeni gospodarji v »nemški« Avstriji. — Beust je bil sin svojega časa. Pred njegovo vsprejemno dvorano so si kar na noge stopali koščeni in nekoščeni borzijanci, židovski časnikarji in radikalni poslanci. Vsi so prežah na bogat plen od 60 milijonov novega posojila. In dobili so 900.000 goldinarjev, Ko je višji uradnik z veliko nevoljo grajal to zlorabo uradne oblasti, zarežal se mu je tovariš v obraz, rekoč: »Vidim, da niste otrok sedanjega časa. Pri nas velja sedaj kmečko pra- vilo: Kravo postaviš pred jasli, da žre; če pa je tako neumna, da noče žreti, pa drugo pripeljejo k jaslim.« Naj še omenim, da je imelo leta 1867 tedanje, še nerazdeljeno avstrijsko cesarstvo državnega dol&a .3025 milijonov goldinarjev. Ta dolg je država naredila z dovoljenjem ogrskega deželnega zbora, torej za skupne državne potrebe. In veste-li, da so Madjari od vsega tega ogromnega dolga prevzeli le 30 milijonov, namesto najmanj 1000 milijonov goldinarjev. Če kdaj, veljajo o Beustovem zločinu proti habsburški državi znane besede nemškega pesnika: »Das eben ist der Fluch der bosen That, dass sie fortzeugcnd imnier Bo-ses muss gebaren.« Da se prepričate o isti-nitosti tega reka, čitajte zgodovino štiridesetletnega dualizma. Avstrija je bila, to jc zgodovinska resnica. Državna laž pa ie. ak6 kdo trdi, da jc še Avstrija. Avstrijsko cesarstvo je danes pojem brez realne vsebine. Mi vsi vemo, da državni temeljni zakon od leta 1867 ne pozna Avstrije, ampak le »v državnem zboru zastopane kraljevine in dežele«. Vedno čitamo in čujemo gorostasno laž. da Avstrija sklepa nagodbe z »ogrskim narodom«. K.ie .ie Avstrija, ako je zakon ne pozna, ako nc poznamo »avstrijskih narodov, ne »avstrijskih« ministrov. Beust je zbrisal besedo »Avstrijo« s tvrdke habsburške monarhije. In »ogrski« narod? Ali ni to največji zemljepisni, zgodovinski in etnografski nesmisel? Kaj pa so Hrvatje, Slovaki, Ru-muni, Rusini,, Srbi, Svabi in cigani, ki so stlačeni skupaj pod madjarski klobuk? lil konečno, kdo more Cehom, Poljakom, Jugoslovanom in drugim narodom odrekati v naši državni polovici brez imena — državno ali vsaj zgodovinsko - politično individualnost? Ali so ti narodi šele po letu 1867 morda padli z Marta na zemljo? Oglejmo si nagodbo z Madjari ne z Ogri. ker nemadjarski narodi imajo žabice na ustnicah — s stališča evropske politike. S tega višjega stališča moremo natančneje pregledati metež dogodkov in čustev, ki se porajajo vsak dan ter osvetljujejo politični obzor tudi za bodočo dobo. Učili so nas, da ima Avstrija zgodovinski poklic, namreč združiti vse različne narode ob Donavi in njenih pritokih. Obstanek Avstrije zahtevajo koristi ostale Evrope. In Palacky, znani češki rodoljub in zgodovinar, je zapisal znane besede: »Ko bi Avstrije ne bilo, morala bi se ustanoviti.« — Dobro, lepo in tudi resnično je to. Ako pa je resnično, da je za evropsko politično ravnotežje Avstrija potrebna, potem pa nam ne gre v glavo, zakaj ravno poklicani faktorji delii'-jejo v nasprotju s poklicem države. Vse avstrijske vlade so v minolem stoletju takore-koč rušile temeljno zidovje države ali pa pustile, da so domači in vnanji sovražniki Av- strije otrovali javne vodnjake, strgali stari državi tvrdko s pročelja, človeške in narodne pravice teptali z nogami v blato, hujskali narod proti narodu ter ustvarili vsled prepirov in bojev neznosne razmere. Posledicc te go-rostasne kratkovidnosti so morale priti; vsakdo išče v sili zaveznika, kjer ga upa dobiti. 'I ako so vsled bedaste germanizacije centrifugalne sile slabile državo. Neinško-liberalna doktrina, ki jo še dandanes zasledujete v vseh političnih uradih doli do cestnega nadzornika, ne pozna ali noče poznati misije, poklica habsburške države. Avstrijska birokracija je, ki krati narodom potrebno svobodo in ravno-pravuost. ruši red in mir ne samo v državi, ampak tudi že v Evropi. Zalo sili človeka na smeh, ko naša država vsiljuje turškemu sultanu povelja, da napravi red in mir v Makedoniji, dočim ima mnogo nesnage in smeti ne samo pred pragom, ampak tudi pod streho. Ni dovolj, da ima naša država iep poklic, treba je, da ga tudi Izvršuje. Ali se to godi pri nas? Ali nismo že doživeli parlamentarne anarhije, ki je odmevala v zadnje kote vseh kronovin "ter ustavila parlamentarni stroj? Zakaj Hrvatje niti slišati nočejo več o Avstriji ter raje iščejo pomoči v Pesti? Ker poleg škode nočejo prenašati še sramote. Zakaj navajam vse to ter ponavljani že znane rekriminacije? Ker bodo zopet »poklicani faktorji« apelirali na staro rodoljubje in priznano zvestobo vseh avstrijskih narodov, ko bode treba glasovati za novo pogodbo z Madjari. Poiskali bodo v državnem muzeju staro desko z napisom »Avstrija« ter jo razobesili na pročelju. Skupne državne koristi bodo zopet zamenjavali s potrebami in željami posameznih narodov. Kako pa naj ti narodi polagajo z veseljem nove žrtve na žrt-venik domovine, ki jih pozna le v sili in zadregi? Kai so bili in kaj so danes Madjari? Nikdar prijatelji Avstrije, večkrat že zarotniki proti državi iu vladarju, a danes -narekujejo pogoje nadaljne pogodbe. Kdai je bila Ogrska prosta država? Nikdar, odkar jo je Avstrija iztrgala iz -turškega jarma, bila je »pro-vincija«. Poizkušali so pač Rakoczyji in Košuti. da bi ustvarili neodvisno državo. Toda bili so pošteno nakleščeni in Ogrska je bila vedno le »provincija« v okviru avstrijskega cesarstva. Ako to pojmimo ter madjarske privilegije primerjamo s svojo politično in narodno revščino, potem pač razumemo, zakaj so nemški liberalci Avstriji zamenjali zgodovinsko tvrdko ter jo spravili v muzej. Danes proslavljajo židovski in vladni listi novo pogodbo z Madjari kot velikansko pridobitev za skupno državo, njen ugled v evropskem koncertu ter zagotovilo nadaljnega razvoja. Ako .ie to istina, bodemo med prvimi z veseljem čestitali baronu Becku in njegovim tovarišem. Toda elaborat ic le prazna oblika, ki se mora napolniti z zlatom ali s črepinjami. Počakajmo do srede, ko nam baron Beck odkrije državno tajnost. Dotlej pa ostanemo nepoboljšljivi pesimisti. Morda nas ne vara slutnja, da žc čez deset let Madjari pretrgajo tanko nit. na kateri visi Damoklejev meč. Čiijtc, kaj piše »Magyarorszag«: »Ta pogodba je zadnji korak do ogrske gospodarske samostojnosti. Sedaj še sklenemo z Avstrijo pogodbo, v treh letih pa si ustanovimo svojo banko, s katero si utrdimo svoj kreditni sistem. V desetih letih pa se pripravimo za državno samostojnost, kakor jo zahteva program neodvisne stranke.« Navesti hočemo še besede finančnega ministra, katere .ie baje izpregovoril v soboto večer, ko so se po mnogournem boju in delu razhajali avstrijski iu ogrski ministri. Neki časnikar je vprašal ministra dr. pl. Koryto\v-skega, kaj sodi o novi pogodbi. Dr. pl. Ko-ryto\vski odgovori: »Ne vem, ali bi pel »Te Deum« ali »Dies irae««.« Se noti e vero, e ben trovato. Ig. Žitnik. Grafenauerjevu razprava v Koroškem deželnem zboru. (Poročilo iz koroškega deželnega zbora.) Dne 8. se otvori podrobna razprava o proračunu. Pri postavku »uprava« pravi slovenski poslanec Grafenaucr: Posl. Steinuen-der nam je povedal, da stavbeni urad ne more popolnoma izpolnjevati svojih nalog. Pritrjujem Steimvenderjevini izvajanjem, a v Celovcu se marsikaj izve. Gospodje uradniki, ne vsi. Ic nekateri, svojega dela ne morejo iz-\ ršiti, ker jim je bolj nego delo, na srcu agitacija za »Proč od Rima«. Ni posebno priporočila vredno, da so dobili nekateri gospodje priimek »odpadniški izvoščeki«. Bolj koristno zanje bi bilo. da sc uče slovensko, kakor pa, da se pečajo s tako agitacijo. Posl. Angcrer in dr. iJemisch sta debatirala z Grafenauer-jcm. Pri postavki »odgonski stroški« govori Grafenauer proti odgonskim stroškom za ino-zemce, osobito Italijane, ki bi morali plačati stroške, a iili le s težavo. Obdavčiti bi sc morali. ki pridejo k nam in jemljejo zaslužek našemu prebivalstvu. Honlinger konstatira, da se res težko dobi povračilo za odgonske stroške za inozeinee. ker sc iztirjavajo po ministrstvu za zunanje zadeve. Pri postavki »šolstvo«, izvaja poslanec Grafenauer: Kar človek stori, liiora storiti na praktični podlagi. Tega pa ne store šolske knjige. Preobširne so, temelj za potrebščine kmečkega prebivalstva je preobširen. Nepraktične ^o šolske knjige, ker iili pišejo profesorji in učenjaki, ki nimajo šolske prakse. Šolske knjige bi sc morale tako pisati, da se iz njih kmečki otroci uče kmečkih znanosti in pa ljubezni do kmečkega um „Srebrožark". (Spisal Conan Doyle.) (Dalje.) Holmes je vzel nato iz vrečice škorenj, čevelj in podkev, ter natančno primerjal vse te reči z vtisi na tleh. Potem ie vstal in pričel iskati še med grmičevjem. »Težko, da bi še kaj našli,« reče inšpektor. »pustil sem preiskati natančno vso površino sto korakov v krogu, a našli nismo nič.« Holmes je vstal. »Če je torej tako. ne bom iskal naprej, ker bi le tratil čas. A šel bom vendarle nekoliko po tem močvirju, da si vsaj nekoliko dokazov pridobim do jutri. Vzel bodem s seboj tudi podkev: pravijo, da to železo do-naša srečo. Polkovnik Ross ie že z vidno nestrpnostjo opazoval vsa dejanja Holme-sova. Pogledal je na uro in se obrnil k inšpektorju. » Bilo bi mi zelo ljubo, gospod Gregory, ako me spremite do pristave. Vprašal bi vas rad v nekaterih stvareh za vaš svet. Posebno čutim kot svojo dolžnost napram ljudstvu. da izbrišem iz liste dirjalcev ime svojega konja.« »Nikakor ne,« se oglasi Holmes. »pustite stvar, kakor je.« Polkovnik se je nasmehnil. »Veseli me. da ste te misli. Našli nas bodete, ko se vrnete v Starkerjevi hiši in potem se odpeljemo skupno v Tavistock.« Vrnil se je v spremstvu Gregoryjevem, midva pa sva počasnih korakov krenila čez močvirje. Solnce se je bližalo že zatonu in je obsevalo z zadnjimi žarki širno ravan. Holmes ie v misli zatopljen tiho korakal poleg mene. »Najumestneje je, NVatson, da pustiva vprašanje, kdo je umoril Stakerja, popolnoma na stran in pred vsem poizveva kaj je s konjem. Recimo, da je žival pobegnila med bojem; kam je šla? Konj je zelo družabna žival, iskala si je torej kakega človeškega bivališča. Morala bi se torej vrniti v Kings Pyland nazaj, — ali pa v Mapleton. Da bi begala po močvirju semintja, jc neverjetno. Tudi ciganje konja niso ukradli, ker bi ga ne mogli prikrivati, nikar da bi ga prodali, ko jc ta konj povsod dobro znan.« »Kaj pa naj bi bilo torej?« »Kot sem ti že omenil, bi dirjal konj v Kings Pyland, ali pa v Mapleton. V Kings Pylandu ga ni, torej jc v — Mapletonu. Drživa se za enkrat tega naziranja. Tu jc močvirje suho in trdo. proti Mapletonu pa jc zemlja žc mehkejša. Tudi mora biti šc soteska. ki vodi iz Kings Pylanda proti Mapletonu od ponedeljka sem prccci vlažna. Ako se nc motim, da .ie konj tekci v Mapleton. našla bodeva tam gotovo šc njegovo sled.« Med tem pogovorom sva korakala urno naprej in dospela v nekaj minutah v sotesko. Ni bilo treba iskati dolgo ča'sa iu Holines je ugledal na vlažnih ,tleh konjske stopinje. Vzel je iz žepa podkev in jo primerjal z vtisi na tleli. Prilegala se iitn je popolnoma natančno. »Ali uvidevaš sedaj, kai pomore živa domišljija,« reče Holmes. »In ravno ta primanjkuje Gregoryju. Predstavljala svra si, kaj bi sc vse lahko zgodilo, in se nisva motila. Pojdiva še naprej.« Šla sva sedaj po suhi, trdi zemlji, nato pa zopet po vlažni in na takih krajih sva našla povsod konjski sled. Prišla sva že blizu Mapletona in iskala tam izgubljeno sled. Našla sva io prav v bližini mapletonske kon.iar-ne. Tu sva pa videla obenem tudi vtise moških črevljev poleg konjske sledi. »Dosedaj je bil konj sam,« rečem jaz. »Da. sam, a kaj je to?« Dvojna sled bila jc mahoma pretrgana in je vodila v smeri proti Kings Pylandu. Holmes jc zažvižgal predse iu se nasmehnil. Šla sva nekaj časa po njej. ko sem jaz poleg te opazil zopet drugo, ki je vodila v nasprotni smeri zopet nazaj v Mapleton. Opozoril sem prijatelja na to. »Izvrstno, VVatson,« reče Holmes, »prihranil si nama pot, ki bi naju vodila zopet nazaj, kjer sva žc bila.« »Pojdiva tore.i po novi sledi.« Nisva hodila dolgo. Sled se je izgubila na tlaku pred mapletonsko konjarno. Ko sva sc bližala prostoru, jc nama prišel nasproti hlapec. »Tu nima nikdo nič iskati,« zavpije nad nama. »Stavil bi vam rad Ic eno vprašanje. Bi-li mogoče lahko govoril z gospodom Brovvnom danes aili pa jutri zjutraj?« »Zaka.i ne. saj vstaja gospod redno zelo zgodaj, navadno je prvi na nogah. Sicer pa prihaja ravno tu, vprašajte gospoda sami.« Ravno je hotel stisniti Holmes hlapeti za to pojasnilo v roke malo napitnino, ko pride izza vrat že precej prileten mož temnega obraza in srditih oči z bičem v roki. »Kaj naj pomeni to, Davvson?« zavpije nad hlapcem. »Jaz ne trpim nikakih pogovorov, hajdi na delo! In vi _ kaj za vraga iščete tu?« »Kratek pogovor z vami, cenjeni gospod,« odvrne Holmes navidezno zelo prijazno. »Nimam časa za pogovor z vsakim pustolovcem; tujci tu nimajo opraviti popolnoma nič. Glejte, da sc mi spravite odtod, sicer vas naženem s psi.« Holmes se nagne k njemu in mu zašepeče nekaj v uho. Bro\vn se je zganil strahu in postal rdeč do ušes. »To ni res!« zavpije. »To jc prekleta laž!« »Prav dobro. Hočemo li razpravljati to zadevo tu zunaj na prostem, ali vam jc pa mogoče vendar ljubše, da sc pogovorimo v vaši sobi ?« »Pojdite z menoj, ako hočete.« Holmes sc jc nasmehnil. »Dragi Watson, jaz pridem kmalu, potrpi nekoliko tu zunaj.« »Idiva, gospod!« Preteklo je približno že pol ure, ko sta prišla zopet obadva iz hiše. (Konte.) stanu. Osobito sc mora paziti na versko vzgojo otrok. Kakor so vzgojeni otroci, taka jc rodbina, občina, država. Potrebno je, da sc skrajša šolska doba. Dejansko imamo osemletno šolsko dolžnost. A po šestem letu imamo polletna oproščenja od šolskega pouka, ki se zelo izrabljajo. Kaj naj počne učitelj z otrokom, ki med šolsko dobo izstopi in vstopi? Ce izvzamemo vse, pohajajo otroci komaj sedem let šolo. Pametnejše je. da se skrajša šolska doba, ki pa nc sme biti pretrgana in se ji priklopi strokovni pouk. S svojimi izvajanji je zdražil Grafenauer svobodomiselne sršene v koroškem deželnem zboru. Mattersdorfer jc javkal, da hoče izpodkopati Grafenauer med prebivalstvom ugled šoli. Pritrditi je pa moral gospod ravnatelj meščanske šole, da ima Grafenauer glede na šolske knjige prav. Dr. Angerer ie pa branil »Svobodno šolo«. Mož je tako domišljav, da trdi, največji duševni veljaki da so na čelu društva »Svobodna šola«'. Deželni predsednik Hein ie naglašal, da posvečuje že leta sem svojo pozornost izseljevanju. Na Koroškem .ie razširjeno izseljevanje le v Ziliski dolini in pa v volčberški okoiici. Dobernig želi. naj se šolske knjige vedno ne menjajo. Grafenauer nato izvaja: Kakor vsako leto, bi sc morala tudi letos imenovati šolska debata pravzaprav Grafenauerjeva debata. Veselo je. da napreduje Koroška glede na šolske hranilnice. Mogoče je le še, da se dobimo tudi v politično-narodnem oziru. Poslanec Mattersdorfer vidi v vsaki remeduri šolskih knjig klerikalnega bavbava. Mattersdorfer sodi. da hočemo »klerikalci« napraviti ljudstvo nazadnjaško, neumno in nesrečno. Naj pove Mattersdorfer. koliko srečnih ljudi pa imamo na Koroškem? Vsi so nezadovoljni, od kmeta do — državnega poslanca, in da ie tako, je vzrok sedanji vladajoči šolski sistem. Berila ne obsegajo, kar bi morala obsegati, namreč berila, ki bi navajala k zadovoljnosti in ljubezni do domače grude. Šola mora biti postavljena na praktični temelj in se mora prikrojiti praktičnim potrebam kmečkega prebivalstva. Glede na beg z dežele, opomni, da tuji delavci ne prihajajo na Koroško, da izrabljajo svojo šolsko izobrazbo, katere nimajo. Ravno zato, ker nimajo šolske izobrazbe v domovini, ne morejo izrabljati naravnih zakladov svoje grude in ker zato nimajo dela doma, pridejo na Koroško. Krivi teh razmer so tako pri nas, kakor drugod, oni, ki gospodarijo ljudstvu in mu ne dajo praktične šolske izobrazbe in tako ne dajo ljudstvu, kar jc liudskega. Glede na Angererjeva izvajanja o »Svobodni šoli« pravi Grafenauer, da je to društvo važno za radikalne narodnjake, a za Korošce ni važno. Nič novega in primernega ni v pravilih društva »Svobodna šola« za ljudstvo. Najintimnejšimi somišljeniki dr. Angererjevi, državni poslanec Wolt in drugi nemški politiki, so se še pred kratkim izjavili proti društvu, ki so ga ustanovili judje in pa framasoni in ne more biti zato za kristjane dobra ustanovitev. Jud še ni nikdar storil kristjanu kaj dobrega. Prizna, da z deželnim predsednikom nista prijatelja. Deželni predsednik ne razume vprašanja o begu z dežele tako, kakor jaz. Ljudi ne vleče v Ameriko dober zaslužek, marveč dejstvo, da velja pri nas ameriški dolar pet kron. Dolar ki ga prihranijo v Ameriki, porabiio, da poravnajo domače dolgove in da si pomorejo do novega blagostanja. Veliko se jih povrne nazaj in vsi ljubijo domovino, ki so jo zapustili, ker so bili v sili. To je vzrok bega z dežele, vsai pri izseljencih iz Ziliskc doline. Ne varajo se, češ, da bodo tam več zaslužili, ker vedo, da so tam živila dražja. Druge izvabijo z napačnimi pretvezami ne v Ameriko, marveč v bližnje države. Ljudstvo ie lahkoverno in se da zapeljati. Tudi tu bi morala poseči vmes šola. Sola mora biti postavljena na praktične temelje in se mora prilagoditi razmeram mest in dežele. Ljudstvo želi, da se to izvrši v najkrajšem času. Ko sta debatirala še dr. Angerer in dr. Metnitz, ie rekel deženi šolski nadzornik Palla. da zahteva Grafenauer praktično šolo, ki nai uči moliti in delati. Drugi točki ne bo pač nihče ugovarjal v deželnem šolskem svetu in sc je po njegovem mnenju, kar ie bilo mogoče storilo. O prvi točki, da naj šola uči moliti, je pa Palla pozabil povedati svoje mnenje. Gibanje v Indiji. Nemirno gibanje v angleški Indiji se je zadnji čas skoroda poleglo, kar se pojavi voditelj angleških socialistov Keir Hardie v vzhodni Bengaliji in jame indijske domačine iz-preobračati k socializmu. Angleška vlada ie bila voditelje upornega gibanja vtaknila v zapore ali pa deportirala in zdelo se je, da so se domačini pomirili, kar jih vnovič razburi sir Keir Hardie. Sad njegovih govorov so bili izgredi 3. t. m. v Kalkiiti. Izgredi pač niso bili taki, da bi se kdo mogel posebno navdušiti za Indijce. Policija jc zadrževala huligane kolikor se je dalo in na provokacije ni niti odgovorila, da ne bi izzvala splošnega klanja. Za veliko tiskovno svobodo, ki vlada v angleški Indiji, je značilno, da jc kalkuški indijski list »Bande Mataram« vkljub korektnemu postopanju policije smel pisati, da so policaji sami najeli morilce, napravili okoli indijskega predmestja kordon in pazili, da kdo ni motil klanja. Brezdvomno je izgredov v Kalkuti preccj kriv Keir Hardie, ki je isti dan v Kalkuti govoril Indijccm o parlamentarizmu. Dasi se nepristranski opazovavec mora zavzeti za pod-jarmljene domačine, si pa mora vkljub temu staviti tudi vprašanje, ali .ic zdaj za Indijce parlamentarni sistem pripraven. Odločno treba reči, da nikakor ne. Prvič vlada v Indiji med Indijci in mnogoštevilnimi mohamedani tako kruto krvno sovraštvo, da bi tudi v parlamentu bruhalo na dan in zadrževalo vsako resno delo, drugič pa so Indijci še danes ined-seboj razdeljeni v strogo druga od druge ločene kaste, ki bi v nobenem zastopu ne mogle skupaj delovati. Keir Hardie pa v precejšnjem nepoznanju razmer budistom iu bramancem meša glave. »Daily Telegraph« povdarja, da dozdaj še ni bilo treba vojaštva, da se nemiri zadušijo: ako se bo prelila kri, bo odgovoren socialistični vodja, katerega naj indijska vlada izžene. Tudi zmerni in premišljeni »Daily Graphic« smatra položaj za zelo resen ter poživlja državnega tajnika za Indijo Morleya, naj nastopi z večjo odločnostjo. Indijska vlada dopušča, da se tiskajo hujskovavni govori in ne brani agitatorjem potovati po deželi in povzročati nemirov. Orientalec ne razume obzirnosti in svobodomiselnosti od strani vla^ de, ampak si jo razlaga kot slabost. »Morning Post« imenuje Keir Hardieja Don Kišota, ki ni za svoje »učene« govore čisto odgovoren. — »Daily Ne\vs«, ki je dozdaj branil socialista, ga zdaj poživlja, naj se nemudoma vrne na Angleško, kajti le tu jc pripraven kraj za agitacijo in za to, da se dosežejo pametne reforme. Indija je kakor sod smodnika, ki se takoi vname. NAGODBA. Nove težkoče v nagodbi. Dunaj, 9. oktobra. Oficielni komunike naznanja, da je cesar nekoliko utrujen in da ima katar ter da vsled tega Becka in Wecker-la ni mogel sprejeti. V informiranih krogih se pa trdi, da cesar obeh ministrskih predsednikov zato ni sprejel, ker se je v zadnjem hipu minister za zunanje zadeve baron Aerenthal odločno uprl nekaterim določbam v nagodbi, ki se tičejo državnopravnega stališča monarhije. Danes sta se obedve vladi pogajali z baronom Aerenthalom, sporazumljenje pa se še ni doseglo, ker Aerenthal noče v nagodbo kar tako privoliti. Pogajanja se bodo v nedeljo nadaljevala in najbrž tudi končala, da bo moč nagodbo predložiti pravočasno parlamentoma. - Uradno se o tem naznanja, da so se vršile konference z Aerenthalom in da se glede na državnopravna vprašanja niso pojavile »posebne težkoče«. Posvetovanja se bodo v nedeljo nadaljevala. Budi m p e š t a, 9. oktobra. Državnopravna vprašanja, glede katerih se Beck in Weckerle še nista domenila, so glasom »Pesti Hirlapa« sledeča: Način, kako se sklepajo pogodbe z inozemskimi državami in izprememba trgovinske postave. Dva jiinktima. D u n a j, 9. oktobra. »Reichspost« poroča: Grof Andrassy je porabil priliko, ko se je šlo za nagodbo, za to, da je zopet cesarju predložil takozvanc ustavne garancije v celem obsegu, ker je računal na to, da jih bo cesar, ki je tako zavzet za ohranitev dualizma, meni nič tebi nič podpisal s pogojem, da se nagodba sprejme tudi v ogrskem parlamentu, oziroma, da se sploh posreči, ker jc Andrassy ta junktim gotovo še pred sklepom nagodbe splctel skupai. Tu ie pa interveniral prestolonaslednik. ki je povzročil, da je cesar potrdil samo 1. točko ustavnih garancij o razširjenju kom-petence upravnega sodišča glede na pritožbe proti odloku vlade. Sankcioniral pa jo je le pod pogojem, da Andrassy izvede splošno volivno pravico, ki bo pravična tudi nemažar-skim narodnostim . Prestolonaslednik nezaupen. Dunaj, 9. okt. Dobro informirana lista krščanskosocialne, oziroma konservativne večine, poročata, da je prestolonaslednik od cesarja dosegel, da mora Andrassy 1. točko ustavnih garancij cesarju predložiti čisto izdelano, predno sc ta potrdi. Torej še ni sankcionirana. Železniška vprašanja. Budi m p e š t a , 9. okt. »Pester Lloyd« hoče vedeti, da sc je avstrijska vlada v nagodbi zavezala, da bo na progi Košice-Bogo-mir položila drugo tračnico in bogomirski kolodvor znatno povečala, da bo mogoč večji blagovni promet. Ta dela bodo stala štiri milijone. Nasprotno pa se je ogrska vlada zavezala, da dovoli železniško zvezo Dalmacije s Hrvaško in Avstrijo. Ogrska dogradi hrvaško progo do Ogulina. Glede na tarife se je določila popolna svoboda, le Ogrski se za zahodnoevropski promet (v Švico in Francosko) dovolijo znane koncesije. Obedve državi sta v tem oziru sploh dali druga drugi tiste koncesije, ki so določene v trgovinski pogodbi z Nemčijo. Beck iu parlamentarci. Dunaj, 9. okt. Baron Beck se je začel posvetovati z načelniki strank. Najpreje je pozval k sebi dr. Weiskirchnerja in Gessmanna, Luegerja bo Beck sam obiskal. Jutri (10. t. m.) pride na Dunaj dr. Kramar. Nato se bo posvetoval baron Beck tudi s člani gosposke zbornice, predvsem z grofom F. Thunom in še z ostalimi. Ministrski predsednik načelnikom klubov baje podrobnosti pogodbe ne bo razodel, ampak v prvi vrsti v glavnih potezah naslikal pridobitve. Baron Beck bo izkušal izvedeti, katere stranke ga bodo podpirale in v koliko, da bo 16. t. m. vedel, pri čem da je. Preosnova kabineta. Dunaj, 9. okt. Neki voditelj krščanskosocialne stranke izjavlja, da so vse vesti o preosnovi kabineta neutemeljene. Češki poslanci trdijo, da jc preosnova preložena do januarja meseca, to je: do tedaj, da se reši nagodba. Češki agrarci baje kandidirajo za po-Ijcdeljsko ministrstvo barona Rolsberga. Parlament. Dunaj, 9. okt. Češki klub se sestane 15. t. m. Za torek je sklical Perncrstorfer so- cialnodemokraške parlamentarce k posvetovanju; isti dan zboruje tudi nemškonacionalna zveza, OGRSKA. Hrvati. B u d i m p e š t a , 9. okt. Tu se vrši konferenca hrvaških poslancev v hotelu »Continental«. Sklenilo se je škofa Drohobeckega pozvati, naj odloži svoj poslanski mandat in opomniti ministra za Hrvaško Josipovicha na njegovo izjavo, da bo takoj demisioniral, ako bo prišel v konflikt s hrvaško delegacijo. Konferenca se nadaljuje. Budimpešta, 9. okt. »Az Ujsag« poroča. da bosta \Veckerle in Josipovich izku-šala pogajati se s hrvaško koalicijo. Ali bodo Hrvati obštruirali, še ni odločeno; na vsak način bodo v opoziciji. B u d i m p e š t a , 9. okt. Ban Rakodczay je baje sporočil Weckerlu, da rad odstopi, ako je njegova oseba kamen izpodtike, da se sporazumljenje med Hrvati in ogrsko vlado ne doseže. Od druge strani se poroča, da namerava Weckerle zasesti predstojniška mesta pri hrvaški vladi z uradniki. Volivna reforma. Budimpešta, 9. okt. Ogrska vlada z volivno reformo vedno odlaša. Grof Andrassy zdaj izjavlja, da bo volivna reforma prišla v parlamentu decembra meseca na vrsto, »ako bo to mogoče z ozirom na delavni program parlamenta«, če ne pa šele januarja meseca. Volivna reforma jc »skoroda« izdelana. Informirani krogi trdijo, da letos volivna reforma prav gotovo ne pride na vrsto in da so vsi taki iu enaki glasovi le slepilo, ker se vlada boji socialnodemokraških demonstracij. Generalni štrajk. Budi m p c št a , 9. okt. Vse je napeto in radovedno, kako se jutri izvede generalni štrajk. Restavracije in kavarne bodo zatvor-.iene, železnice, elektriški tramvaj, razsvetljava in vodovod pa bodo baje funkcionirali. V glediščih se bodo vršile predstave vkljub štrajku. Policija pred parlamentom ne bo napravila kordona, pač pa bo pomnožena straža v parlamentu samem. Policiji bo na razpolago vsa garnizija in še neki konjeniški polk, ker se je bati, da bodo socialni demokratje napadali železniške delavnice, kjer se bo delalo. Po vseh teh delavnicah bodo nastavljene vojaške straže. Na šolah ne bo pouka, tudi trgovine bodo zaprte. Predsedniku zbornice Justini bo izročila 40-članska deputacija peticijo, da se naj splošna volivna pravica takoj uvede. B u d i m p e š t a . 9. okt. Drugi viri poročajo, da se bo delalo le v plinarni, ker je delavstvo solidarno in meščanstvo z njim sim-patizuje. Generalni štrajk je dozdaj napovedan v 140 mestih. V Zagrebu. Zagreb, 9. okt. Ob 5. popoldne je tukajšnje socialno-demokraško delavstvo ustavilo delo. Vse kavarne, restavracije, trgovine in tovarne so zaprte. 'Ob 6. zvečer se je na gledališkem trgu zbrala mnogobrojna množica in poslušala govore voditeljev, ki so protestirali proti odporu ogrske vlade proti volivni reformi. Red in mir se nista kalila. Vsled slabe razsvetljave je bil štrajk zlasti ponoči občuten. Do dejanskega konflikta med socialnimi demokrati in krščanskimi socialci ni prišlo Slednji so bili namreč izdali manifest, kjer povdarjajo. da so na svoiih shodih v nedeljo sprejeli resolucijo glede na splošno in enako volivno pravico, katero bodo predložili hrvaškemu saboru, ki je za Hrvaško edino kompe-tentno mesto, kjer naj se to vprašanje reši. Hrvaški krščanski socialci nadalje demonstrirajo, da sc manifestira ob priliki otvoritve bu-dirnpeštanskega parlamenta tudi na Hrvaškem in s tem poniža Hrvaško do mažarske pro-vincije. Hrvaški krščanski socialci se ne bodo pokorili rdečemu terorizmu in se generalnega štrajka ne bodo udeležili. Generalni štrajk, zapovedan od budimpeštanskega vodstva, globoko ponižuje svobodo hrvaškega naroda. »Doli s terorizmom!« Supilo in Potočnjak. Budimpešta, 9. okt. Supilo v »A Napu« izjavlja, da o taktiki hrvaških poslancev v ogrskem parlamentu še ničesar gotovega ne more povedati. Na vsak način se bodo Hrvati v prvi vrsti borili proti temu, da bi se izvedla ideja mažarske edinstvene države na Hrvaškem. Ako se misli Ogrska za svoje izgube v nagodbi odškodovati na Hrvaškem. ji to ne bo uspelo, ker bo potem tudi v drugih vprašanjih ravnotako izolirana, kakor jc bila v nagodbenem. Hrvati se bodo v prvi vrsti potegovali za to, da se vzakoni splošna volivna pravica, kajti dokler ne postane zakon na Ogrskem, se tudi na Hrvaškem ne more vzakoniti (?) Budimpešta, 9 okt. Potočnjak izjavlja, da se ne bo v parlamentu prikazal, ker noče provocirati škandalov. Vajda. A rad, 9. okt. Rumunski listi izjavljajo, da bo Vajda prišel v parlament, ker ga brani ves rumunski narod, ki je v vprašanju, ali naj njegov poslanec izvršuje svoj mandat ali nc, edino kompetenten. Rumunci upajo, da akrobati neodvisne stranke nc bodo ponovili škandalov proti Vajdi. Dunaj, 9. okt. »Vaterland« poroča, da bo rumunski poslanec Manin vložil interpelacijo zaradi dogodkov pri volitvah v Bele-nyesu. Ako vlada ne bo na Supilovo interpelacijo glede na položaj v Hrvatski povoljno odgovorila, bodo Hrvati baje skupno z Rumunci obštruirali. DEŽELNI ZBORI. Volivnoreformna debata v gališkem deželnem zboru ie zelo zanimiva. Odbor, ki »proučuje« volivno reformo, je deželnemu zboru včeraj predložil načrt o izpremembi poslovnega reda, ki naj onemogoči vsakršno obštrukcijo. Skolysze\vski je predlagal, naj se ta načrt odstavi od dnevnega reda in preloži obenem z volivno reformo. Večina to odkloni proti glasovom ljudske stranke in Rusinov. Rusin Mogilnicki ostro obsoja poslovni red. Nato govori Skolyszewski celih pet ur, pa mora svoj obstrukcijski govor končati, ker je obnemogel. Seja se zaključi. Šlezijskl deželni zbor je odgoden. Postava glede na obdavčenje avtomobilov se bo v nižjeavstrijskem deželnem zboru sprejela najbrž že v petek ali soboto, ker ple-num načrta odsekovega nc bo izpremenil. Istrski deželni zbor sklene postaviti na dnevni red prihodnje seje predlog, nai se na Istro pripadajoča pridobninskodavčna kvota pravično razdeli in pobira. Nato sprejme deželni zbor zakonski načrt glede na regulacijo Mirne še v tretjem branju. Prihodnja seja danes. Ceškl deželni zbor je odgoden. NOVI NEMŠKI ZDRUŽEVALNI ZAKON. B e r o 1 i n , 9. okt. »Berliner Lokalanzei-ger« poroča, da je ministrski svet odobril zakonski načrt glede na preosnovo združevalnega zakona, zlasti pa naredbe, ki otežkočijo zborovanja v nenemškem jeziku. (O tem smo pisali obširno v članku »Naloge nemškega državnega zbora« zadnjo soboto.) ODGOVOR BOLGARSKE VLADE NA AV-STRIJSKORUSKO REFORMNO AKCIJO GLEDE NA ČLEN III. MURZSTEŠKE POGODBE. S o f i j a, 9. okt. Bolgarski minister za zunanje zadeve je avstrijski in ruski vladi glede na njihovo noto o izvedbi pravosodne reforme v Makedoniji odgovoril v daljši noti, da je potrebno I) določiti natančno mejo ozemlja, v katerem naj se reforma izvede, 2) to ozemlje zopet po potrebah prebivalstva razdeliti v podokraje, .3) izravnati narodnostna nasprotja v tem ozemlju zlasti na cerkvenem in šolskem polju, 4) izvršiti ljudsko štetje in 5) reorganizirati policijo in sodišča. VOLITVE V DUMO. Peterburg, 9. okt. Volitve volivnih poblaščencev za rusko dumo niso nič kaj po-voljne. V 21 gubernijah evropske Rusije in 4 gubernijali poljskih je izvoljenih 63% opozi-cionalnih kmetov. Od dozdaj izvoljenih pooblaščencev (678) je komaj 86 vladnih. Seveda o rezultatu zdaj ni še moč ničesar vedeti, ker bodo odločivne šele volitve takozvanih volivnih mož 6., 9. in 13. oktobra. »SVOBODOMISELNI« MAJOR. Rim, 9. okt. Vojni minister je vpokojil majorja Giovanetti, ker je v Loretu pred stolnico javno zasramoval katoliško vero, kar nasprotuje § 54. službenega reglemaja. KRIŽ V ŠOLAH. R i m , 9. okt. Državni svet je zavrnil priziv mestnih očetov v Alessandriji, ki so se pritožili proti kraljevi naredbi, katera je ugodila več prebivalcem Alessandrije in za-ukazala, da se ima takoj zopet pritrditi v alessandrijskih šolah razpela, katera je mestni svet dal odstraniti. MAROKO. L a 11 a Ma r i n a , 9. okt. Maročani so napadli na alžirsko-niaroški meji francoski poizvedovalni oddelek in več vojakov ustrelili. Pariz, 9. oktobra. Mulcy Hafid nabira vojsko. OBSOJEN ANARHIST. Pariz, 9. okt. Tu so obsodili ruskega anarhista Lava, ki je 1. maja na »Plače de la republique« streljal na vojake, na 15 let prisilne ječe in na 20-letni izgon. Dnevne novice. -4- Vabilo na redni občni zbor »Katoliškega slovenskega društva za radovljiški okraj« v nedeljo, dne 13. oktobra 1907, ob pol štirih popoldne v prostorih hotela »Bastl« v Radovljici. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo državnega in deželnega poslanca Jos. Pogačnika. 3. Jakob Polda: Sklepi jugoslovanske učiteljske zveze. 4. Razgovor o ustanovitvi »Kmetske zveze«. 5. Letno poročilo tajnika in blagajnika. 6. Volitev novega odbora. 7. Slučajnosti. — K obilni udeležbi vabi odbor. — Matija Mrak, t. č. tajnik in blagajnik. — Janez Vurnik, t. č. predsednik. + Slovenska šola v Trstu. Z Dunaja smo dobili poročilo, da je podržavljenje slovenske šole v Trstu gotova stvar. »Slovenski Narod« je zadnjič namigaval, kakor da bi bila to zasluga slovenskih liberalcev, češ, da so podržavljenje slovenske šole v Trstu stavili v pogoje, pod katerimi so opustili nujne predloge proti volivni reformi. Morda so liberalci res stavili kak tak pogoj, Beck se je morda navidezno celo nekoliko upiral, pristal je pa lahko nanj, ker je že mnogo prej poslancem Splnčiču, dr. Šušteršiču in Kramaru dal zagotovilo, da vlada slovensko šolo v Trstu po-državi. Liberalci so tako stavili pogoje, za katere izvršitev ie vlada že dala besedo zgoraj imenovanim poslancem. Tako tudi podržavljenje slovenske šole v Trstu ne spada med zasluge naših liberalcev! + Volivne relorme v deželnih zborih. Deželni zbori se bavijo z volivnimi reformami. Demokratizlranje deželnih zborov se čuti v celi državi kot nujna potreba, kajti nikjer stare oblike ne zadoščajo več. To, kar je Slovenska Ljudska Stranka proglasila v kranjskem deželnem zboru kot svojo prvo in najnujnejšo zahtevo, to priznavajo in opraviču- jejo zdaj vsi deželni zbor. in nikjer se ne dobe taki reakcionarci in starokopitneži, kakor so kranjski liberalci, ki se z obštrukcijo upirajo splošno priznani potrebi. Samo kranjski liberalci so tako slepi in nazadnjaški, da mislijo s silo preprečiti vseobči napredek. Uspehi, ki jih ima volivnoreformna akciia v vseh deželnih zborih, nam jamčijo, da bo tudi kranjski deželni zbor, ki ima v tej zadevi čast prvenstva v celi državi vsled nujnega predloga S. L. S. leta 1901, premagal starokopitno na-zadnjaštvo in se odprl širšim ljudskim slojem. Poučna je razprava o volivni reformi v dalmatinskem deželnem zboru, ki smo jo priobčili včeraj. Dalmatinski poslanci hodijo popolnoma ravno tisto pot, kakor Slovenska Ljudska Stranka. Predložili so splošno in enako volivno pravico, a ko so se prepričali, da vlada pod nobenim pogojem take volivne reforme ne bi predložila v sankcijo, so sklenili izdelati volivni načrt, ki bi odpravil za zdaj vsaj najhujše krivice in bi odprl kar mogoče pot onim ljudskim slojem, ki so bili doslej prikrajšani ali izključeni. Tudi v istrskem deželnem zboru gre volivna reforma isto pot. Tako delajo poslanci, ki sede s Hribarjem skupaj v »Jugoslovanskem klubu«. Kako pa morejo oni trpeti v svoji sredi moža, ki je načelnik stranke, katera je izjavila, da bo še dalje obštru-irala proti volivni reformi? Hribarjevo stališče je diamentralno nasprotno stališču istrskih ii' dalmatinskih poslancev, ki so v tem vprašanju edini s poslanci »Slovenskega kluba«. Ako imajo poslanci »Jugoslovanskega kluba« kaj doslednosti, moštva in naprednega mišljenja, naj pomislijo sami, kaj jim jc storiti z načelnikom tako starokopitne stranke, ki se ustavlja najvitalnejši ljudski potrebi v veliko škodo naše narodnosti! Jasno je kot beli dan, da s takim možem poslanci S. L. S. nc morejo sedeti v enem klubu, in z nikomur, ki podpira njegovo borbo proti pravicam slovenskega ljudstva. + Deželni predsednik Teodor Sch\varz sc je iz Dunaja, vrnil v Ljubljano. Liberalni konsuinarji. Ravno sedaj, ko vabi liberalna stranka trgovce na vseslovenski trgovski trg ter zopet v »Narodu« pogreva stara zabavljanja čez konsumna društva, češ, da so klerikalna, sleparska, falitna itd. — ravno v tem času pa Hribar-Lenarčičeva liberalna zadružna zveza vabi vsa konsumna društva, da naj k nji pristopijo. V teh vabilih se hvalijo konsumna društva, kako so koristna in potrebna, in obeta se jim vsakoršna pomoč in podpora. Ravno tisti ljudje pa trgovcem pripovedujejo, da edino le oni rešujejo trgovski stan pred »klerikalnimi« konsumi. Liberalni trgovci, in vi se daste od takih ljudi komandirati in se za tako stranko kompromitirate? Predsednik trgovske zbornice in ljubljanski župan , sta postala svedrca. To stoji, in s tem morajo zdaj trgovci računati! + Hribar-Lenarčičeva politična zveza. Iz raznih krajev nam pošiljajo zadruge va-bilna pisma, s katerimi vabi Lenarčičeva »Zadružna zveza brez zadrug« razne posojilnice, mlekarne in konsumna društva, da naj pristopijo. Niti ena zadruga še ni odpadla vsled teh vabil od nobene stare zveze, in naši ljubi svedrci pošiljajo »Pristopnice« tiamestu g. Lenarčiču — uredništvu »Slovenca«. Tudi od celjske zveze še ni pristopila nobena zadruga, kolikor je nam znano. Vemo pa za mlekarne in posojilnice, da se ne podajo v politično špekulacijo ljubljanske gospode. Politična stranka lahko propade brez vsa>ke škode, a denarni zavodi in gospodarska društva so resne stvari, in vsakdo si bo desetkrat premislil, preden bo ž njimi skočil v temo. Ker starih ne dobe, snujejo nove. Prošlo nedeljo so ustanovili proti Vipavski vinarski zadrugi nasprotno vinarsko zadrugo. Ravno tisti ljudje, ki so najhujše preklinjali izborno Vipavsko vinarsko zadrugo in so gromovito aplav-dirali dr. Tavčarju, ko je prišel na Vipavsko, da tam vse svedrce pohrusta in uniči, ravno tisti ljudje so zdaj sami izprevideli, da zadružništvo zmaguje Ker hočejo propadli liberalizem na Vipavskem spraviti zopet na berglje; so osnovali svojo liberalno zadrugo. Ena nu-mara — nič več. Vrhniške tri numare so postale — ničle. + Delo krščanskih socialcev. Dunajsko mesto zgradi v Lainzu veliko moderno jubilejno bolnico s stroškom 10 milijonov kron. + Slovenska šola v Aleksandrij*. Danes dne 2. oktobra, se ie prvič slišal nežne dece mili slovenski jezik v slovenski šoli v Alek-sandriji. Danes namreč smo otvorili svojo šolo v Afriki vkljub vsemu nasprotovanju in zaprekam. Vse je bilo žc določeno, da prično slovensko šolo v Aleksandriji slovenske šolske sestre, a nenadne težkoče so preprečile za nekaj časa njih naselitev v Egiptu. Dobili smo dve učiteljici, pa lc za toliko časa, dokler ne pridejo sem določene slovenske šolske sestre. V nedeljo, dne 29. septembra je »Krščanska zveza Slovenk« priredila igro »Sv. Cita«, in pri njej je bila nabrana častna svota za našo šolo. Šolo torej imamo, zmagali smo v enem oziru, pa dragi rojaki, zlasti gospodje poslanci, ne pozabite nas, da se nc bomo tako osamljeni borili za naše pravice! Naši nepri-iatelji silijo povsod svoje grabežljive roke, vzeti nam hočejo naše naprave, potujčiti našo mladež! — V Fr. Jos. azilu za služkinje, v hiši, ki jo jc sezidala naša avstrijska naselbina, v hiši, kjer so le razven malo izjem, vedno same Slovenke in Hrvatice, nastanili so to poletje nemške sestre iz »rajha«, da one vodijo in oskrbujejo avstrijski azil! Nad 50 otrok samo za prvi razred bi morali slovenski in hrvatski stariši vpisati v našo šolo, pa kako jim to branijo naši neprijatelji in jim cclo prete z raznimi grožnjami ter se vedejo, kakor bi se iim Bog ve kakšna krivica godila zato, ker naši vrli Slovenci nočejo svoje dccc pošiljati v njihove šole! Zal, da so nekateri naši tako boječi, tako malo zavedni, da so sc jim vdali; vidi se, da so samo še po imenu Slovenci in Hrvatje, v resnici so pa že v nasprotnem taboru. Koliko je še dela, da se vzdramijo! To probujenje se bo najprej doseglo z našo šolo pod vodstvom priznanih izvrstnih učiteljici čč. slovenskih šolskih sester. Da bi le kmalu sem prišle! Zato pa merodajni gospodje v domovini, bodite nam v bodrilo in pomoč do popolne zmage, do ztnage na celi črti! - Alek-sandrija, dne 2. oktobra 1907. — P. Benigen Snoj. + Hrvaški književniki, zbrani okoli star-čevičanske »Hrvatske Smotre«, so poslali Bjornsonu zahvalno pismo, ker se je potegnil za Slovake proti Madjaroin. + Hrvaški liberalci. Na občnem zboru hrvaške »napredne stranke« je dr. Svetimir Korporič priporočal, naj se izpremeni v programu tista točka, ki zahteva ločitev cerkve od države, ker stranki škoduje. Predlog je propadel. Med navzočimi zborovalci je bila večina iz Slavonije, v zgornji Hrvaški liberalizem nima tal. + Za ravnatelja kmetijske šole na Grmu je imenoval deželni odbor g. Viljema Rohr-mana. Poročil se je včeraj g. Zdravko Novak, davčni asistent v Kranju, z gdčno Miei Pilarjevo iz Rupe. — Novice iz Vipave. Utonil je 72-letni čevljar Marka Meden, ko se je vinjen vračal z Goč. — Na tifusu je obolel organist gosp. Ivan Cvek. — 25-letnico svojega umetniškega delovanja bo praznoval 10. decembra g. Ignacij Borštnik. — Zaprta časnikarja. Iz Banjaluke javljajo: Književnik Peter Kočič in odgovorni urednik »Otačbine« Kondič so odvedeni nenadoma z vojaškim spremstvom v ječo. Vzrok aretacije ni znan. — Cena olja v Dalmaciji je 20—22 K za hI. Cena vinu se še ni določila. — Dalmatinski nafmestnlk Nardelli je še na Dunaju, kjer se zdravi. — Socialni demokratje v Pragi so kupili palačo grofov Kinskih za 1,200.000 K. Tam bodo imeli uredništvo socialističnega dnevnika in prostore za svojo organizacijo. Delavec zlaga vinarje, voditelji pa za milijone palače kupujejo. — Nov paromlin v Zagrebu bo v kratkem pričel delovati. Upajo, da bo vplival na znižanje cen moke in peciva. — 50-letnica smrti Jožefa Resslja, izumitelja vijaka za ladje, se obhaja danes. Ressel ie pokopan ua ljubljanskem pokopališču pri sv. Krištofu. — Poizkušen umor in samoumor na Dunaju. Na Dunaju je 21-letni Karol Lukesch, ki sc je pripeljal iz Gradca, trikrat ustrelil na lahkoživko Alojzijo Krenn in nato še na samega sebe in sebe smrtnonevarno ranil. Lukesch je hotel ustreliti svojo ljubimko neko Zofijo Miiller, ker je pa ni dobil, je streljal na prvo žensko, ki jo je srečal. — Velika povodenj. Iz Osilnice se nam piše: Osilnica, ležeča na meji kranjske voj-vodine, leži v tem trenutku, ko to pišem, v pravcatem jezeru. Grozovito deževje, vsled katerega sta izstopili Cubranka in Kolpa, je opustošilo vse polje dveh vasi: Osilnica in Sela. Ubogi kmetovalec zre s solzami v očeh na svoje njive, po povodnji uničenih poljskih pridelkov: koruze, zelja, korenja itd. Osode-polni jarki trgali so zemljo vasi, ležečih v gorah. Rosila so očesa, ko so gledala elementarno moč vode, odnašajoč z grozovito silo — poljske pridelke. Razdrto polje zre ubogemu kmctovalcu-trpinu v obraz. Tu je potrebna nujna pomoč! Naši poslanci imajo slučajno krasno, a žalostno polje da delujejo na to. da bi ob roki visoke c. kr. vlade takoj priskočili na pomoč trpečim podanikom. — Poštna zveza je pretrgana. — Zaupljivo pričakujemo itak zapuščeni in oddaljeni Osiini-čarji vsled elementarnih nezgod preplavljenja, katere so nas zadele 1852, dne 27. oktobra 1895 in — danes — od visoke c. kr. vlade primerne podpore. Ljudstvo si išče kruha v zimskem času s krošnjarijo ter kot drvarji v galiških, slavonskih itd. gozdih. Radikalno izseljevanje občanov v Ameriko je oprezno. Šolsko poslopje razpada; župnišče se utegne porušiti vsak hip. Kličemo torej: Pomagajte! — Slovenci na Dunaju. Slovensko katoliško izobraževalno društvo »Straža« na Dunaju, VI/a Ciumpendorferstrasse 104, II./10 naznanja: Slovenska služba božje se opravlja na Dunaju vsak mesec drugo nedeljo ob pol treh popoldne v cerkvi sv. Antona v XV. okr., Poutliongasse 16. — Prihodnja slovenska služba božja bo torej v nedeljo, 13. oktobra. — Dunajske rojake opozarjamo, da so za bodoče leto obljubili nekaj cerkvenih govorov pri slovenski službi božji na Dunaju naši gospodje državni poslanci-duhovniki. — »Straža« priredi svojim članom in prijateljem prihodnjo nedeljo — 13. oktobra — v VI. okraju, Gumpendorferstrassc 101, v veliki dvorani restavracije »Zur schonen Schaferin« pozdravni in zabavni večer, h kateremu vas vljudno vabimo! Začetek ob šestih zvečer. Dvorana sc odpre ob petih. Vstop svoboden. Po končanih pozdravnih govorih sledi prosta zabava s petjem in tamburanjem. — »Straža« priredi v isti dvorani 10. novembra Martinov večer. 8. decembra Miklavžev večer in 12. januarja 1908 IV. redni občni zbor. — Prihodnji teden se prično zopet redne tamburaške in pevske vaje, zato naj se blagovolijo zglasiti v nedeljo pri gospodu pevovodju in kapelniku Marku Bajuku vse gospe in gospodične ter gospodje, ki se želijo vaditi v petju in tamburanju! — Razen večjih zabavnih večerov priredi »Straža« tudi letos vsako nedeljo ob šestih zvečer v društvenem lokalu v VI. okraju, Linien-gasse 38, pri gospodu Petermannu prijateljski sestanek; na teh sestankih bodo predavali gospodje člani slavnega slovenskega katoliškega akademičnega društva »Danice«. Za predavanja sc hočemo priporočiti tudi našim gg. državnim poslancem. — Naša društvena knjižnica bo društvenikoni odprta vsako nedeljo (razen druge nedelje v mesecu) ob šestih do devetih zvečer. — Odbor »Straže« je sklenil v svoji seji 3. oktobra glede vpisovanja novih članov za leto 1908 in vsako naslednjo leto, da velja odslej sledeče pravilo: Novi člani se začno vpisovati za sledeče upravno leto že meseca oktobra. Članarina znaša na leto dve kroni. Razen tega vplača vsak novi član ko se vpiše, pristojbino za društveni znak 40 h in za legitimacijski listek 20 h v poravnavo stroškov. Članarina se more plačati izjemoma v dveh obrokih po 1 K. Stari člani vplačajo članarino za novo leto redno meseca januarja, lahko pa tudi že poprej od oktobra prejšnjega leta dalje. — Za odbor: Ivan Kvas, t. č. predsednik. — Alojzij Jcller, t. č. tajnik. — Skrivnostna smrt. Vojak 87. pešpolka Franc Tušaj, doma iz Štajerske, v garniziji v Pulju, je bil ondi poslan z nekaterimi vojaki na straži v trdnjavi »Guerra«. Drugo jutro, 8. t. m., so ga našli mrtvega blizu trdnjave na posestvu, ki ga imenujejo »Sampanos«. Vojak je imel strahovito rano ob levem očesu iu bil sploh na glavi grdo razmesarjen. Poleg njega so našli puško dvocevko, kakršno rabijo ondotni okoličani. — Legar se je prikazal tudi v Kresnicah. V vasi Poljane pri Presu sta umrla dva: 17-letni sin Anton Pres in 18-letna Katarina Pres. Zelo slaba pa je še ena hči. — Človeka ustrelil, ker je mislil, da je kukavica. Pri Banjaluki v Bosni je ustrelil učitelj Ivo Jilič kmeta Aniča, ker je mislil, da je Anič, ki je sedel na nekem orehu, kukavica. š Povodenj v Celju. Zadnje deževje jc povzročilo v Celju prvo povodenj v letošnji jeseni. Voda je preplavila spodnji del mestnega parka in ves Glacis. Ponoči so morali s pomočjo mestnih uslužbencev rešiti stroje kinematografa, ki je postavil svoj šotor na travniku, da jih voda ni poškodovala. Voda pa je kmalu zopet izplahnila. Pošta z golobi. V francoskih naselbinah v Afriki so vpeljali pošto z golobi. Naprava se je dobro obnesla. Golobi so posredovali poštno zvezo v zračni črti 600 kilometrov. Ljubljanske noulce. lj Javna predavanja v Slov. krščansko, socialni zvezi« se prično prihodnji torek. li Pevski zbor »Slovenske kršč. socialne zveze« bo imel odslej redne pevske vaje v »Zvezinih« prostorih. Prihodnja skušnja bo v soboto 12. oktobra ob 8. zvečer. Bivše pevke in pevce prosimo, da se polnoštevilno odzovejo vabilu ter da pripeljejo novih somišljenikov in somišljenic, ki bi se radi vadili v lepem petju. Ij Ponovljen razglas. Mestni magistrat je vsled vednili pritožb ponovil razglas, da je prepovedano jemati s seboj pse v kavarne in gostilne. Prestopek te prepovedi se kaznuje po cesarski naredbi z dne 20. aprila 1854, št. 96. Kaznuje se pa tudi gospodar, ki psa v svojih prostorih trpi. lj Dobri striček. Ob trnovskem pristanu dobroznani delavec Vincencij Zima je našel v nedeljo ponoči na Dolenjski cesti nekega starega kmeta, katerega je znal tako spretno pregovoriti, da je kmetič končno res mislil, da ie Zima njegov nečak. Zima je s kmetičem popival in mu končno izmaknil 20kronski bankovec. Le s težavo so v neki gostilni pregovorili kmetiča, da ic Zimo ovadil policiji. Ves čas je kmetič zdihoval: »Saj sem jaz vendar njegov stric. Pri aretiranem nečaku so dobili le še 2 kroni, ostali denar je zapil. Zima še ni presedel zadnjo kazen treh mesecev, katero ie dobil radi tatvine, pa .ie že napravil novo »junaštvo«. lj Vinska trgatev v restavraciji pri g. Dachsu v Florijanskih ulicah se vrši prihodnjo nedeljo in ne v soboto. Izpred sodišča, Nepotrebno izzivanje. V Premrovi gostilni na Velikem Ubeljskem je okoli 10. ure zvečer Peter Macarol nagajal nekaj vinjenemu Francetu Petrovčiču, posetniku od tam. Ker ga je vkljub opominu, naj miruje, Macarol le dražil, je zgrabil Petrovčič kozarec, da bi ž njim nagajivca udaril, vendar se je posrečilo gostilničarju ga pomiriti. A vzlic temu Peter Macarol ni dal miru. tedaj mu pa vrže Petrovčič kozarec s tako silo v obraz, da se je razletel in mu poškodoval levo oko. Obdolženec se zagovarja z veliko razburjenostjo vsled izzivanja. Sedel bo zato 4 mesece v težki ječi. Malomarni gospodar. Posestnik Janez Brenkuš v Zgornji Bcsnici ima pri hiši 12 m globok vodnjak, ki je bil prejšnje leto obdan s poldrug meter visoko ograjo in pokrovom. Sčasoma se jc pa zaradi trohnobe plot podrl, in kakor obdolženec sam pripozna, ie opustil popravo te prepotrebne ograje. Dne 11. avgusta jc prišla njegova še ne sedem let stara hčerka k vodnjaku in prijela za verigo, da bi vodo vlekla. Veriga sc jc pa jela odvijati ter je potegnila deklico v globočino, kjer jc vtonila. Brenkuš jc bil zaradi svoje malomarnosti na 10 dni strogega zapora obsojen. H krivemu pričevanju prigovarjal. Dne 4. julija t. I. gledala je šolarica Terezija Por z drugimi tovarišicami na Bledu na vrtu neke vile stoječe kamenitne podobe. Mimo se jc pripeljal z vozom Janko Rekar, na Mlinem doma, ter vprašal deklice , koliko da. jc ura. Alojzija Kavčič se jc zarekla in je odgovorila mesto da jc deset,napačno pet. Rekar razlju-čen vsled tega, jo je hotel z bičem udariti, a ker je konj potegnil voz, se je moral stoječi Rekar vsesti. Nato jc z bičem fliknil dcklico Terezijo Por, in jo zadel čez levo oko. Ko so šle tc deklice na okrajno sodišče v Radovljico o tej zadevi pričati, jih je nagovarjal Rekar, naj se zlažejo, in naj izpovedo, da je hotel le konja udariti, a je po naključbi zadel Reziko Por. Za kazen je dobil Rekar tri tedne ječe. Znanost In umetnost. F Umetne freske so odkrili v palači grofa Straky v Pragi. V neki dvorani je bil dvojen strop. Ko so enega odstranili, so našli tri krasne freske, slikane med leti 1714 in 1720. * Francoski impresionisti so razstavili svoje slike v Pragi. Telefonska In brzojavna poročila CESAR BOLAN. Dunaj, 10. okt. V zadnjih 48 urah sc je cesarjeva bolezen razvila v bronhitis (vnetje sapnika) z mrzlico. Pomirljivo je, da sc vnetje že razpušča in je upati, da v kratkem popolnoma izgine. Danes po noči je cesar mirneje spal kot zadnje noči. Danes je cesar ob 5. uri že vstal in opravljal posle. Cesar je odločno odklonil zahtevo zdravnikov, naj bi tako zgodaj ne vstajal. Upanje je, da bo akutno stališče bolezni kmalu premagano. Danes je cesar sprejel generalnega adjutanta. Dunaj, 10. okt. (Uradno.) Zdravstveni položaj cesarjev ni vznemirljiv. Opoldne ni imel cesar več mrzlice in je sprejemal poročila. Bolezen je izšla iz prehlajenja pri zadnjih cesarskih vajah in vsled napora pri mnogoštevilnih reprezentaci.iskih dolžnostih zadnjega časa. Cesar ima dober tek. Upati je, da se bo v kratkem lahko peljal na sprehod iu popolnoma okreval. OSEM LJUDI UTONILO. Kočevje, 10. okt. Kočevje in okolica je po zadnjem nalivu preplavljeno. Na mostu od Stalgern proti Lienfeldu je zavozil dne 10. oktobra voz z 14 ljudmi v vodo, od katerih se jih je rešilo Ie 6. Utonili so: Jožef Žagar, Uršula Briški, Anton Ožanič, vsi iz Ajbelja pri Banjaloki, Franc Vončina in neka ženska iz Novih Laz (Hinterberg) in hlapec g. Kaj-feža iz Mrave. Rešil je pa Mihael Curl iz Ajbelja, ki je, predno je voz šel pod vodo, skočil iz voza tri potnike. Rešeni so torej: Mihael Curl, Jožef Dravič, Matija Curl. Jožefa Briški in še dva druga. ZA SPLOŠNO IN ENAKO VOLIVNO PRAVICO NA OGRSKEM. Budimpešta, 10. okt. Demonstracijski sprevod delavstva se je vršil v redu. Sprevod je trajal tri ure. Udeležilo se ga je 50.000 do 60.000 oseb. Vse gostilne, kavarne, trgovine so bile zaprte. Došlo je mnogo socialno-demokraških prvakov iz drugih dežela, med njimi Schuhmeier in \Vinarskv z Dunaja in generalni tajnik srbske socialne demokracije Stojanovič. Pri predsedniku zbornice se je oglasila deputacija 33 socialnih demokratov, ki je izrekla nado, da parlament uvede splošno in enako volivno pravico. Justh je protestiral proti temu, da bi sedanji parlament ne vršil svoje dolžnosti. Parlament skrbi za vse sloje. Ugovori pri socialnih demokratih in klici: To je predrzna, a neresnična trditev. Justh: Ako me nočete poslušati, zapustite sobo. Justh je nato izjavil, da bi parlament tudi brez terorizma vršil svojo dolžnost. ISTRSKA VOLIVNA REFORMA. Koper, 10. okt. Danes se vrši odločivna seja volivnoreformnega odseka istrskega deželnega zbora, ker se pričakujejo danes konkretni predlogi saj o najvažnejših točkah reformnega načrta. Trst, 10. okt. »Piccolo« meni, da je položaj v volivnoreformnem »menj pesimističen.« Trst, 10. okt. »Edinost« piše o današnji seji odsekovi: »Da bi bila ta odločitev ugodna, temu se ni nadejati, razun ako bi se dogodi! velik čudež, da bi se gospoda v zadnjem hipu spametovali in da bi dobrovoljno stopili z visokega piedestala ter da bi sedaj storili, kar bodo prisiljeni prej ali slej.« Pulj, 10. okt. »Omnibus« izvaja glede na razpravo odseka med drugim sledeče: »Gorje tistemu zastopniku naroda slovanskega v Istri, ki bi hotel pro bono pacis začeti dogovore z italijansko »večino«, dokler ta ne bo razumela, da se zvezda kamore bliža zatonu.« JEZIKOVNA »NAREDBA«. Trst, 10. okt. Mestna delegacija je sklenila predlagati mestnemu svetu, naj ne dopusti v mestu neitalijanskih napisov na zunanjosti, ako ni na njih tudi italijanske označbe. PROTIVOJAŠKI MANIFESTI. Veliki Varaždin, 10. okt. T ti jc na zidovih prilepljenih mnogo manifestov, ki poživljajo vojake, naj ne streljajo v slučaju demonstracije za splošno volivno pravico na dclavce, ampak naj puške namerijo proti delavskim sovražnikom. FRANCOSKI POSLANIK V PETERBURGU Berolin, 10. okt. Iz Pcterburga se poroča. da namerava v kratkem odstopiti francoski poslanik Bompard. TAJNOSTNI UMOR V PULJU. Pulj, 10. okt. Tu so zaprli kmeta Jakoba Parapata. ki je na sumu, da je ustrelili vojaka Franca Tušaja. (Glej »Dnevne novice«). Zahtevajte »Slovenca" v vseh gostilnah! — Zahtevajte »Slovenca'1 na kolodvorih! Delniška družba »ZDRUŽENIH PllfOVAREN" Žalec in Laško = priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: »Salvator1 (črno pivo a la monakovsko). zz Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). pc