Štev. 11. POSTNINA PLAČANA V GOTOVINI. V Ljubljani, 16. marca 1922. Leto LX1I. UGTEUSK Glasilo Udruienla Jugosiov. Uciteljstva — Poverjemštvo LJubljana. Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati j samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Fr ančiškanska ul 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 30" — Din. za naročnike v inozemstva 35*— Din letno. Posamezna številka po 1'— Din. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če s? tiska tnkrat 75 para za nadaljnja uvrščenja primeren popust. Oznanila sprejema upravništvo lista. Naročnino, reklamacije, t. j vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I. Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklamacije so proste poštnine I Za reklamne notice, pojasnila, poslana, 1 razpise služb je plačati po 75 para za I vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din. Telefon uredništva štev. 312 Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, toiej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati. Ločitev šolske u "ave od politične, ali uprava šolstva. sanio- Poleg učiteljskih komisij, ki jih g. Ra-dojevič uvaja v svoj načrt šolskega zakona s čl. 140, je zelo dobra stran njegovega načrta tudi ločitev šolske uprave od politične drž. uprave in s tem popolna samouprava šolstva v teritorijalnem in personalnem pogledu. Fakt. da je bil pri nas dosedaj šef politične drž. uprave vedno tudi vrhovni šef šolskega oddelka in se je razdelitev prosvetne uprave morala vedno ozirati na teritorijalno politično razdelitev države, je dosedaj zelo oviral kulturni in prosvetni razvoj šolstva. To oviro je gotovo uvidel g. Radoje-vič, da je predvidel ločitev šolske drž. uprave od politične državne uprave, s sledečimi členi: Čl. 184. Z ozirom na uspešno napredovanje osnovnega pouka in narodne pro-svete se kraljevina razdeli na prosvetne (biasti. Koliko prosvetnih oblasti je potrebno in katere upravne enote obsegajo, določa ministrski svet na predlog ministra pro-svete, z ozirom na terenske in stvarne prosvetne razmere. Ni potrebno, da se prosvetne oblasti zlagajo s samoupravnimi političnimi oblastmi. Čl. 175. Minister prosvete razdeljuje na podlagi predloga prosvetnega inšpektorja in. z ozirom na terenske in druge razmere šoie v šolske okraje ter določa sedeže okrajnih šolskih nadzornikov. Čl. 202. Vsaka prosvetna oblast ima svoj oblastni šolski odbor, ki ga tvorijo: (Op.: Ta je pač popolnoma na napačnem principu sestavljen in uvaja v njega faktorje. ki imajo malo pojma o osnovnem šolstvu in nič opravka z njim.) čl. 2lv>. Predsednik oblastnega šolskega odbora je prosvetni inšpektor, nadomešča ga podpredsednik, ki ga izvoli odbor iz t je :;rede pri prvi redni seji. To je zelo dobra stran načrta šol. zakona od g Radvjeviča. Princip, da naj načeluje in predseduje vsaki šolski ivorporaciji šolnik, je potreba izvesti povstd in z doslednostjo je delovati na to, da se teritorij prosvetnih srezov in oblasti ne bo kril s teritorijem političmn srezov in oblasti, kjer to zahtevajo interesi šolstva. Interes šolstva je prvi pri odločitvi v tem vprašanju. Ako bi bilo potrebno upeljati tudi srezke šolske odbore, o tem so mnenja različna, eni so za to, da se jih upelje, drugim se pa zde nepotrebni. Vendar je treba upoštevati, kaj bi bilo bolj v korist šolstvu. V principu bi se moralo gledati, da bi bilo področje šolskih odborov kolikor mogoče malo, da bi bila uprava tem uspešnejša. Zlasti bi bilo treba, da bi bila tudi zdravstv ena in tehniška stran šolske samouprave kar najbolj izdatna. Glede zastopnikov v šolskih odborih pa se ne moremo strinjati z g. Radojevi-čem. V šolskih odborih naj bodo le oni zastopniki, ki imajo s tem šolstvom opravka in ki so nujno potrebni — ne preveč zastopnikov. Šolski odbori naj sestoje iz enakega števila zastopnikov uciteljstva in staršev. Poleg tega so člani šolskih odborov šolski zdravniki in tehniki, ki jih voli solska oblast sama. Naloga šolskih oblasti jc samouprava. Funkcionarje si volijo i/ svoje srede. Zastopstvo staršev in uciteljstva se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice za oba spola s proporcionalnim sistemom. Šolski odbori nai imajo opravka izključno samo s šolskimi, zdravstvenimi in tehničnimi zadevami šolstva, izključe- | ne so pa iz njih komnetence vse zadeve (oersonalne in druge), ki se tič.Mo uciteljstva. Pri šolstvu ie treba ločiti pedagoško-didaktiški del od administrativnega in temu še dodati zdravstveni in tehniški oddelek. V vseh zadevah, ki se tičejo uciteljstva in vseh pedagoško-didaktiških vprašanjih imej učiteljstvo svojo samoupra- vo: V vseh pedagoško-didaktiških vpja-šaniih imej prvo in zadnio besedo učiteljstvo samo. Namesto jurista nastopaj pedagog! Kakor ie sodnik v svojem poslovanju odgovoren le svoji vesti, s katero razlaga zakone in deli pravico: tako bodi učiteli neodvisen pri svojem delu, sam svoj gospod. Učiteljstvo vseh stopenj in kategorij nai soodloča z nasveti na svojih zborih in konferencah o vseh vprašanjih vzgoie in oouka: o učnih načrtih, metodah, kniieah. pripomočkih itd. Učiteljstvo voli izmed sebe kot svoj izvrševalni organ pedagoške odbore ali komisije, ki tvorijo pedagoško-didaktiški oddelek šolskih oblasti, to so »učiteljske karnore« ali zbornice. Učiteljske zbornice« se imaio ozirati na sklepe učiteljskih konferenc in so njih izvršilni organ ali eksekutiva ter imaio ,poleg kompet^nce v pedagoško-didaktiških zadevah tudi kompetenco v vsdrvprašanjih. ki zadevajo personalno^fran uciteljstva. »Učiteljskagzbornice bi morale izvesti sledeče Jjjpgine personalne zahteve uciteljstva ^Pri nastavljanju podaja učiteljstvo samo r>o komisijah (učiteljske zbornice) svoie predloge, ki jih mora šolska oblast uvaževati. Kvalifikacija šolskega nadzornika je javna, učitelj se sme v slučaju potrebe zagovarjati. Avanzira-nie bodi avtomatično po službenih letih in zmožnostih. Službeni in disciplinarni red odgovarjaj modernemu naziranju o pravicah in dolžnostih. Učiteljstvo uživaj popolno državljansko svobodo in gmotno neodvisnost. Glede kompetence in delokroga šolskih odborov ie bil že preje govor, vendar se nam zdi potrebno naglasiti, da je oblastnim šolskim odborom potreba dati več pravic, da rešijo vse manjvažne in nuinejše zadeve že lahko sami v lastnem delokrogu, da s tem olajšajo delo ministrstvu in ga razbremenijo ter povzroče, da bo šolska uprava hitreje funkci.ioni-rala. Zato se nam zdi potrebno, da bi šolski zakon obsegal tudi le temeljna načela v posameznih vprašanjih, njih izvršilne podrobne predpise pa naj bi prepustil ministrstvu prosvete. da jih izda pozneje. S tem bi se ministru prosvete na eni strani omogočilo, da zasliši vse prosvetne faktorie. oredno predpiše izvršitev kakega oddelka zakona, na drugi strani je pa ministru omogočeno, da izpremeni izvršilne predpise brez zakonodarne skupščine. če se pri kakem vprašanju izkaže, da ie načelo dobro in zdravo, a samo način izvršitve slab. S preobširnimi in pre-podrobnimi izvršilnimi predpisi že v zakonu bomo prišli do predpisov, ki bodo marsikje in v marsičem neizvedljivi. Tudi ločitev teritorijalne prosvetne razdelitve naše države od politične razdelitve naše države moramo pozdraviti, ker s tem se ie zagotovilo močne kultur-^o-prosvetne centre, ki bodo podlaga za čim enotnejšo državno jugoslovansko kulturo in čim enotnejšo prosvetno politiko in unravo. Naši kulturni prosvetni centri so: 1. Skopije. 2. Kragujevac. 3. Beograd, 4. Novi Sad. 5 Sarajevo. 6. Split. 7. Zagreb. 8. Ljubljana. Tem se bodo morali podrediti ostali politični centri: 1. Bitolje in Priština. 2. Niš in Novi Pazar. 3. Šabac in Požare-vac. 4. Bečkerek in Osijek. 5. Banja Luka in Tuzla. 6. Dubrovnik (Mostar — Ceti-nje). 7. Varaždin in Karlovac. 8. Maribor. Terenske razmere bodo pa odločevale, ako se prideli tudi Mostar in Cetinje, ali ostaneta samostojni prostvetni oblasti. Važni momenti govore za to, da so prosvetne oblasti večje od političnih. Prosvetni položaj Prekmurja. y Poziv v Prekmurje. i V zadnjem času se je mnogo govorilo in pisalo o šolstvu v Prekmurju. Višji šolski svet ie izdal oklic na učiteljstvo, da bi se prostovoljno prijavilo za službovanje v Prekmurju. Kakor pa mi je znano, je bil brezuspešen. Kaj je vzrok temu? Predvsem moramo pomisliti, da je Prekmurje ona pokrajina, ki je bila sto- LISTEK. Matineja. Gledal sem obraze, ki so stopali v dvorano. Povečini so bili skeptični, nekateri bojeviti, vsi pa radovedni. Mnogi sq kazali tudi pomilovalni smehljaj, ki pa ie bil bolj karikatura duševne nesigur-nosti. * Kogoj ni ženijalen, zato pa žubori iz njega revolucija in inicijativa. Danes udriha, recimo po Rukavini, jutri bo udrihal z isto hladnokrvnostjo po klavirju. Sedaj opazi vse polno senčic v koncertni dvorani, kmalu nato pa jih bo si-nal sam i. t. d. Da ie pa resen glasbenik, ki nekaj hoče, ;e pokazal z inicijativo za Matinejo, z izbero sporeda in z izbero, fevca. ki naj bi ga podal. Že sedaj pa °menim, da z izbero pianista ni imel Sreče. * Nad vse zanimiv ie bil niegov uvod, v katerem ie skušal v kratkem orisati Uašp glasbenike in njihovo delovanje, ¿alibog. da ni bilo mogoče vsega razumeti, ker ie govoril mestoma nerazločno. £ kolikor se ie pa razumelo, so bile nekatere misli prav lepe. dočim bi se dalo 0 marsikateri debatirati. Povdarjal ie n. Dr- samospev, edinca, ki združuje baje v sebi vse občutke skladateljevega življenja. Ako bi bilo to mogoče, tedaj bi bila takšna skladba nekak muzikaličen Maggi in bi spadala v glasbeno kemijo. Meni ie na vsak način ljubša pristna, krepka juha, ker hočem, kakor vsak človek uživati. požirati in ne vem, kaj še vse. Trdil ie dalje, da ie deklamacija največja vrlina Rista Savina in je navel v dokaz balado: Skala v Savini (Novi Akordi II. 1. 2. zv.). Iz primerov, ki sem jih izpisal* iz skladbe, se vsak lahko nrepriča, v koliko odgovarja ta trditev dejstvom. Zadostuje, da si zapoie na poljubnem tonu besede v taktu in da jih primerja z naravnim povdarkom stavka. Stran 23 7« ! Če tu dite znam Stran 28 Tu i se jaz ste boj! Razen citiranih fraz se nahaja še j vse polno podobnih, katere bo glasbenik j * Navedel sem iih grafično, ker ni bilo drugače mogoče. Dvojne črte zna-čiio taktnice. enojne posamezne udarce, vodoravne pa trajanje zloga. kmalu našel. Po mojem skromnem mne-niu, bi bila balada brez te hibe izborna. Savin pa ie med tem prehitel g. Kogoja in deklamira v novejšem času neprimerno boljše. G. Romanovski je pevec s cvetočim, čistini glasom, polnim metala, z brezhibnim nastavkom in z jasno izgovarjavo, ki mu jo moramo tem višje šteti, ker ni Slovenec. (Opaziti je bilo le nekatere malenkosti n. pr. šali mesto žali.) Navzlic mnogim vrlinam je imela matineja svojo senčno stran: temeljito ni bila naštudirana. To so pričale ponovno diletantske razlike v rjtnui med pevcem in igravcem. Gospod Kogoi ie čutil, da vse ne bo šlo no sreči, zato se je opravičil koj v začetku s pomanjkljivimi pia-nističnimi zmožnostmi. Mislim, pa, da istočasno udarianie obeh rok ni umetnost. Malo autokritike in dobre volje in ta kronična napaka bi izginila v par dneh. Dočim so bile pesmi po večini prav pojmo-vane, sta se mi zdeli »Ostani zdrava r« in »Pregovorjena ljubezen« prepočasni, »Predsmrtnici« Pa ie manjkalo onega pripovednega tona. ki ga ta pesem zahteva. Slične prireditve so vzgojnega in etičnega pomena; zato jih je treba koli- kor mogoče podpirati. Vzgojne so zato, ker predočuieio lajiku razliko med staro in novo glasbo. Njih etični pomen pa tiči v tem, da ga učijo spoštovati tudi dela naših prednikov. Upam. da ne bodo delile matineie usodo mnogih kulturnih prireditev, ki so vsled malomarnosti publike zaspale: zato nai vztraja gosp. Kogoj na začeti poti in marsikdo mu bo hvaležen. III jubilejni koncert Glasbene Matice, S sporedom tega koncerta, ki izpopolnjuje vrzeli Betettovega večera in matineje, (ako ravno ne še vseh), je šel mimo poslušalca skoro ves razvoj slov. samospeva. Zadnji sklenjen člen verige v tem razvoiu. oz. zadnjo pozitivno točko, tvori markantna osebnost Lajovičeva. Pred njim pa opazimo naše najmlajše, ki so si tam v daljavi nekje zasadili nove cilje. Današnje stališče primerjamo lahko z drevesom, ki nam nudi zrelo sadie in cvetoče mladike obenem. * Po razporedbi skladb, je bil Kogojev spored učinkovitejše sestavljen. Imel ie namen delovati z notranjo silo. medtem ko je ta malo cikal na zunanji efekt. Višek večera sem občutil v »Begunki pri zibeli«. Ne Zupančič ne Lajovič nista begunca, zato na umetnika, prežeta čistega nacionalnega idealizma, ker bi dru- Stran 2. Ste v. 11 letja pod madžarsko vlado, ki so ji bile slovanske pokrajine le molzna krava. V občo korist in prosveto se je storilo jako malo. Šolstvo pred prevratom. Šolstvo, po katerem se lahko sodi vse delo, je bilo skraino žalostno. Imeli so verske in državne šole. Za prve je skrbela država, za druge pa posamezne občine (katoliške in protestantske). Učiteljstvo pred prevratom. Učiteljstvo se ie pečalo v veliki večini, s kantarstvom. Na vsaki šoli je bil gotovo učitelj, ki je opravljal organistov-sko in mežnarsko delo. Da so ti verski mogotci nadzorovali tudi šolo, se razume. Vse, kakor pri nas v »starih časih«. Mnogim učiteljem ie bila šola le vir postranskih dohodkov, imeli so velika posestva, ki so iim več nesla, kakor šola. Glavno njihovo delo je pač bilo raznarodovanje. Uspehi njihovega dela-so tu! Narodno mišljenje ljudstva. Prekmurje. zemlia, je jugoslovanska, srca ljudstva pa povsod drugje. Rešilo se je zemljo tujčevega jarma, — ljudstvo pa se hoče zopet cripeljati na pravo pot. če ne sedanjo, pa prihodnjo generacijo. Nameščenje učiteljstva. V Sloveniji se vendar ne smatra Prekmurja kot odrešeno zemljo, ampak vse drugo — Sibirijo. Da je tako. hočem dokazati! Pred kratkem sem čital v političnem, časopisu, da se bo učiteljstvo ki ne bo glasovalo za to in to listo, poslalo v Prekmurje. Je to sicer časnikarska raca, vendar se s to karakteristično označuje kot kaj se smatra našo pokrajino. Tovariš, ki me je vprašal, kje službujem. je na moj odgovor začuden vprašal: »Kaj pa si vendar napravil, da so Te dali tja?« On si ni mogel misliti, da kdo sploh sem prostovoljno pride. Pride, novi tovariš, že se ugiba, kaj ie mogel napraviti, da so ga poslali sem. j Res je. kolikor je kazenskih premesti- 1 tev, se izvršijo sem. — kakor v Sibirijo, i Kdo je temu kriv. V prvi vrsti naše oblasti, ki pošiljalo, kakor sem zgoraj i omenil, vse kazensko premeščene in ne- I kvalificirane učitelje sem. V Prekmuriu se nahaja na ljudskih šolah 183 učnih oseb. med temi je 28 nekvalificiranih, t. i. 15%. To je narodni greh! Tu sem. kjer ie šolstvo itak že zaostalo, spadajo prvo-vistne. moči, ki imajo že vsaj nekaj izkušenj, ne pa duševni siromaki, ki jim manjka potrebna oraksa. Te se naj da na dobro organizirane šole. kjer se bodo kmalu uživeli v šolo. posebno, ker jim bodo pomagali drugi, ki imajo izkušnje. Kdo naj pomaga absolventu 5.—6. razr. gimnaziie. ki ni še nikdar učil na enoraz-rednici? Kako naj ima ljudstvo do teh isto zaupanje, kakor ga ima do večine naših tovarišev v Sloveniji? Dnevnice. Drugi krivci so tudi mnogi tovariši sami, ki so Prekmurje tako razkričali, brez vsakega tehtnega vzroka. Mnogo izmed teh ie moralo priti sem. Drugi so sami prosili sem v času, ko so bile še dnevnice; videli so samo te, ne pa dela, ki jih čaka. V času. ko je bilo še vse jako ceno, so bile dnevnice, danes, ko .ie draginja 4—5krat večja, pa ne. To je rodilo nezadovoljstvo in krik! Lepota Prekmuria. Danes je Pre_kmurje razupito kot naj-| slabša pokrajina. MnoRim, ki ga niti vi-I deli niso, se jezijo lasje, že če slišijo sa-I mo ime, dasiravno ni tako gorostasno in slabo, kakor pravijo. Je ravnina, na katero mi nismo navajeni, ker ljubimo pre-1 več gorati svet. Pa tudi na to se navadi. ! V dokaz so nam učitelji domačini, ki so i bili premeščeni v Slovenijo, v naše lepe I in večie kraje, kakor Jesenice, Litija, Sv. | Jurij, vendar so še povečini vsi protivili. i gotovo se jim tukai boli dopade. Poznam | dobro kozjanski okrai. vendar lahko trdim, da je dve tretjini krajev tukaj lepših in boljših kakor tam. Gotovo pa ne bi nihče rad zamenjal svojega kraja s katerimkoli , tukaj; to sem prepričan, kakor tudi da . ne bi nihče šel naz&i, ako bi bil 10 let tu. i Pač človeška navada! Prometne zveze. Slabe so prometne zveze. Izdatno l so se že zboljšale s tranzitno zvezo Lju-| tcmg--Maribor. Kakorhitro bo dodelana proga Murska Sobota-Ljutomer-Ormož, ali pa Murska Sobota-Dol. Lendava, se j bodo vse razmere še izboljšale, kar se ! lahko upa v 4—5 letih. Nameščenje »iz državnih interesov«. Višji šolski svet naj gleda v bodoče bolj na Prekmurje in ga naj ne smatra j kot kazensko kolonijo ali pa za kamor je i »vse dobro«. Ker ti ljudj^. ki prihajajo, j so šolstvu večkrat bolj v kvar, kot v korist. Jemljejo učiteljstvu ugled, uspehi v šoli pa so minimalni. .Marsikdo bode rekel: Saj bi jih poslali. pa nihče ne gre in včasih je vendar nekaj bolje kakor nič. Sem mnenja: Ako država učiteljstvo plačuje, potem ima tudi toliko oravice. da ga nastavlja kjer ga ootrebuie, Najprei so interesi države, ootem šele osebni interesi vsakega posameznega državljana. Ako: se tedaj ni pritoževalo učiteljstvo, ko so se »iz narodnih ozirov« nastavljali učitelji v mestih Maribor, Celie i. dr., ko se je šlo za »boljše« mesto, se sedaj tudi ne sme. ! (Tedai so se kvečjemu radi tega, ker marsikdo ni bil premeščen). Naša stalnost in službeno premeščenje. Že slišim ugovore -pri lastnih tovariših, ki kriče o nedotaknjenosti stalne nastavitve. katero tudi jaz upoštevam. Je na dosti tovarišev, ki imajo 4—Sletno prakso na boljših šolah, so sami in še nimajo definitivnega mesta. Gotovo bi se ne zgodila velika krivica, ako se jih premesti v Prekmurje. vsaj za nekaj let; dokler se razmere ne zboljšajo. Kot plači- j lo ža to pa naj iim da priložnost, da pro- j sijo po dobi gotovih let zopet nazaj in : imajo pri imenovanju prednost pred dru- j gimi, ki so nemoteno službovali na svojih mestih. S tem bi bila popravljena vna- i prej tudi eventuelna krivica, ki bi se i zgodila temu ali onemu tovarišu. Bojazen, da bi mogoče potem vse »drlo« nazaj, ie odveč S časom se jih bo mnogo navadilo na kraje in ne bodo silili nazai. V tem ali enakem zmislu naj bi se nadaljevalo delo z nastavitvami, da se | zasedejo prazna mesta in se ustanove orepotrebne paralelke. Vestno delo je potrebno, ker s_e bodo na ta način razmere v Prekmurju zboljšale. _______ Ciril Hočevar. Vsak Jugoslovan mora biti član „Jugoslovanske Matice!" Iz Jugoslavije. — Socijalni pomen učiteljskega stanu in njega olača. V zadnji seji goriškega drž. odbora se ie razpravljalo tudi o vprašanju učiteljskih plač. Ob tej priliki je dr. Besednjak imenom Slovencev naglašal. da. se slovenski kmetje in delavci dobro zavedajo tega. da sta kultura in napredek našega naroda združena z usodo slovenskega učitelistva. Ako smo danes ponos- i ni na kulturno zrelost našega ljudstva, vejno dobro, koliko dolgujemo za to učiteljstvu. Z vsemi močmi se bomo borili, da bi paaio slovensko ljudstvo s kulturne višine, katero ie doseglo v predvojni dobi z naporom vseh svojih sil. Ako se učiteljstvo pogrezne v bedo, potegne za seboj izobrazbo slovenskega ljudstva. Kdor hoče propad našega ljudstva, naj spravi učitelie v gospodarsko odvisnost. Vsako delo za duševni povzdig dežele je brezplodno. ako se ne zagotovi nositeljem ljudske civilizacije življenje, ki je vredno človeka. V naših časih se utrjuje spoznanje. da šolstvo ne služi samo splošni izobrazbi, marveč da je mogočno sredstvo gospodarske produkcije. Socijalni pomen učiteljskega stanu mora priti do polne veljave tudi v plači. — Zakon o novih draginjskih dokla-dah ie izšel v »Službenih Novinah« in ga priobčimo v prihodnji številki. — Nezdrav pojav se nam zdi dejstvo, da je na dnevnem redu seje višjega šolskega sveta dne 16. t. m. kar 19 (devetnajst) disciplinarnih zadev učiteljstva. Ne vemo, so li vse te disciplinarne zadeve toliko važne, da bodo tvorile podlago resni razpravi; vendar ni razveseljiv pojav, da od seje do seje narašča število disciplinarnih slučajev učiteljstva, posebno — ker jih niti v prejšnjih časih nismo bili vajeni v taki meri. Zdi se nam umestno, da bi tako šolska oblast kakor učiteljstvo pričelo premišljevati o tem, kako omejiti ta nezdrav pojav ter bi objektivno preiskali vzroke in prave povzročitelje disciplinarnih zadev. Če je vzrok na naši strani, ga , moramo zatreti z enako energijo, kakor j če je pri šolski oblasti, če je ista. preveč dostopna za disciplinarna postooanja. — Akcija ameriškega »Rdečega križa za narodni podmladek«. Dne 4. marca se ie vršilo tozadevno predavanje za Ijr.dsko-šolsko učiteljstvo in za starše v Ljubljani, Pričelo se je takoj tudi z delom ori mladini po šolan. Reči moramo, da ima akcija velik pomen za javno narodno higijeno, da je prav pričeta — pri mladini, kajti »navada naj postane železna srajca« in kakor bomo mladino vzgojili, take bodo naše bodoče generacije Javna higiiena pri odraslih je le začasnega pomena pr naj-večih, če jo pa prenesemo v kri in meso mladini bo imela trajen pomen in bo prenesena od generacije do generacije. Iz tega vzroka odločno pozdravljamo započeto akcijo in ker je povsem moderno zasnovana, za mladino privlačna in velekoristna za zdravstveno stanje naroda. Zato se pa ne moremo dovolj načuditi posameznikom od »imeligentov«, ki hočejo napraviti iz svojega konzervativnega zasebnega mišljenja »javno« mišljenje, ki jih pa kaže v vsakem oziru malenkostne. Da je pri vsaki večji zapoccti stvari nekaj pretiranega in neizvedljivega, ie gc;0v0, tako tudi pri tem. a zarani tega ni potreba na nekvalificiran način uit racati in napadati vsega tudi dobro jtdio, Kakor je to storilo dvoje vrst našega drevne&a časopisja. Prepričam smo, da bo to delo obrodilo tnarsikak sad pri marsikaterem dosedaj zanemarjenem otroku, in na te gledamo in jih hoče-^ mo pridobiti, ne pa, da se bavimo s »čistim otrokom, čistega očeta«. — Učiteljske vdove in sirote v Slo. veniji. Na predlog pokrajinske uprave v Ljubljani je minisier prosvete predložil spis glede učiteljskih vdov in sirot na mi- 1 nistra financ, da jim z ozirom na odlok D, I R. Br. 23179 dovoli miloščino za tri leta, j —- Učiteljsko društvo »Jedinstvo« v Zagrebu. Učiteljstvo mesta Zagreba in ; okolice je 1. febr. t. 1. osnovalo v Zagrebu okrajno učiteljsko društvo z gornjim imenom, ki bo včlanjeno v UJU! — Šidsko učiteljsko društvo je sklenilo ostro rezolucijo v kateri se izreka proti prisilnemu nadzorstvu otrok od uči- ! teljstva pri mašah, izven začetka in konca j šol. leta in državnih praznikov. — Hrvatsko učiteljstvo bo nričelo izdajati v Zagrebu nov stanovsko-Doliti-ški ljst, ki bo glasilo poverjeništva UJU v Zagrebu. — Prosimo učiteljska društva, ki so prejela bloke od Ped. did. krožka v Mariboru. da jih blagovolijo čimprej razpe-čati. Zneske pošljite Mestni hranilnici v Mariboru na račun našega krožka in to po možnosti do 10. aprila. — Pedag. di-dakt krožek v Mariboru. — Pokrajinski zbor Jugoslovenske Matice za Slovenijo se vrši v nedeljo, dne 19. marca 1922 ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru. Dnevni red: 1. Otvoritev zboro-vatiia po predsedniku. 2. Pozdravi zastopnikov drugih glavnih podružnic. 3. Poročilo glavnega tajnika o delovanju J. M. sploh, prav posebno pa še o delovanju pokrajinskega odbora v Ljubljani. 4. Blagajniško poročilo o denarnem uspehu poslovne dobe 1921. 5. Sprememba pravil. 6. Volitev pokrajinskega odbora. 7. Predlogi naših podružnic (te ie naznaniti pred začetkom občnega zbora predsedniku). 8. Slučajnosti. Vstop v zbo-rovalno dvorano imajo samo delegati, ki se izkažejo z izkaznico pokrajin, odbora Jugosilov. Matice v Ljubljani. To pa radi tega ker ie pokraiinski zbor strogo zaupen. Delegati imaio za potovanje v Maribor na progah državne in južne železnice polovično vožnjo in sicer tako. da velja listek kupljen za pot v Maribor tudi za nazaj. Izkazati se ie le. tako pri blagajni kakor snrevodniku z izkaznico pokrajinskega odbora. — Pokrajinski zbor Jugoslovenske Matice. Pokrajinski odbor prosi vse delegate podružnice, ki potujejo k pokrajinskemu zboru v Maribor, ki se vrši v nedeljo dne 19. t. m. točno ob 10. uri do-poludne v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru, da se tega zborovanja sigurno udeleže. S seboj naj vzamejo že doposlane izkaznice pokrajinskega odbora, ki jim dovoljujejo vstop v zborovalno dvorano, oziroma na podlagi katerih imajo vozne olajšave na progah južne kakor tudi na progah državne železnice. Vožni listki, kupljeni za pot v Maribor veljajo tudi za potovanje nazaj. Preskrbeti jim je le v Mariboru med glavnim zborovanjem pri glavnem tajniku tozadevno potrdilo na izkaznico. Na svidenje v Mariboru. — Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani. t Ga. Mimi Grčar-Likarjeva, Nenadoma je umrla tov. Grčar-Likarjeva. soproga našega tovariša Tita Grčarja iz Baria in hčerka tovariša Janka Likarja iz gače ne znala zapeti takšne pesmi. Zdela se mi je, kakor velika, grenka solza, ki se ie zakotalila po razoranem licu. Čudna prispodoba, a tam ob Adriji jih je še mnogo, ki bi io razumeli. Zelo rqična skladba ie Kogojeva Gazela. Manjka ji one resnosti in trpkosti, ki je zanj karakteristična in zdi se._ da mu je kar sama zbežala iz peresa. Škrjančevi skladbi se odlikujeta po gladkem toku in po eleganci linije, (prim. romantično navdahnjeno »Pomladne noči«). Ravnikova »V razkošni sreči« pa. po velikopoteznosti in po nekem nosebnem koloritm katerega ni mogoče označiti z besedami. Adamičeva pesem »V Indijo« me je spomnila pogovora z nekim kapetanom. ki mi je pravil, kako so napredovali Srbi v balkanski vojni. Takrat niso korakali, ampak dobesedno skakali, da bi zavoievali čim več turške zemlje. Kdor zasleduje razvoi Adamičev v Novih Akordih, bo videl, da tudi on skače. V enem letniku ga najdemo še pri priprostih homofon-skih skladbah, v drusrem že pri kontra-punktičnih oblikah. Tudi dobo. katero ie : zamudil v Rusiii je preskočil. Mogoče se j zaleti včasih predaleč in se ozre plašno i, gc r.ahr.'?. v nravi smeri, a ni več daleč čas, ko bo tekmoval tam nekje j v prvi vrsti. (O ostalih točkah ne bom. pisal, ker so povečini znane iz prejšnjih koncertov.) Ako premotrimo celo vrsto skladb, tedaj vidimo, da smo Slovenci sicer majhen narod, brez glasbene tradicije in brez monumentalnih del in da akoravno ne korakamo vštric z velikimi narodi, da jih vsai skušamo dohajati z dolgimi, krepkimi koraki. * Gospa Lovšetova ie pevka, ki nekaj premore. Odpela je obširen program (z eno izjemo) brez not. kar dokazuje, da ga ie marljivo naštudirala in da spoštuje ob- j činstvo. Zato ie bila tudi izgovorjava jasna in vsaka skladba podana z akademič-no sigurnostjo. Najboljša se mi je zdela kot pevka — mati. v Nezakonski materi in v Begunki pri zibeli. Nezakonsko mater sem slišal že neštetokrat, a tako zapete še ne. (zlasti ne znane sekvence: Oče so tepli, kleli me. itd.) Mogoče se komu zamalo vidi. da govorim o tej pesmi. katero že vrabci čivkajo, a meni se najtežje vidi, podati znane pesmi na nov način. Tudi »Begunka« ie učinkovala in ako bi človek ne ljubil glasbe, pri tej pesmi bi jo moral vzljubiti. * V starejših samospevih s klavirjem, sta tičala izraz in duša v glasu, dočim je imel Klavir nodreieiiu vlogo. S časom je prešlo nekoliko izraza na klavir, z za-postavljeniem belkanta na. sta se ;n klavir strnila v celoto, tako. da je pri moderni pesmi nemogoče, prisoditi enemu ali drugemu važnejšo vlogo. V tem oziru je prof. Ravnik otrok svoje dobe, ker io razume in ker čuti ž njo. Včasih se mi je celo zazdelo, da podajajo njegovi prsti nevede reflekse duše, navzlic pravilni artikutaciii in dobro premišljenem fraziranju. In koliko banalnih mest je znal prikriti s svoio igro in jim celo dodati novih mičnosti? * Vse skladbe so bile skrbno naštudi-rane in pravilno interpretirane, zato mislim da nisem rekel preveč, ako pravim »Kranjec pojd' se les učit'!« Ado Gg. f Ivan Trobej. Dne 24. februarja 1922 smo spremili na pokopališče v Slovenjgradcu v 72. letu preminulega zaslužnega vpokojenega učitelja g. Ivana Trobeja. Kdo izmed starejših in še tudi mlajših stanovskih tovarišev bivše Štajerske ni poznal vrlega moža, ki je celih 42 let vzorno služboval. Zaslužil je, da se ga spomnimo kot blage0^ moža in družinskega očeta, kot vestnega učitelja, dobrega tovariša in r)riin+oliq Dne 15. V. 1875 1. je dobit učiteljsko mesto v Slovenjgradcu, kjer le deloval in živel do svoje smrti. Kot človek ie bil blag in miroljuben, ki je živel šoli in svoji družini. V mlajših letih ie bil dober družabnik, vesele in dovtione narave, zato se ga je vse razveselilo. kjerkoli se je pokazal. Kot učitelj ,'e bil temeljito naobražeit-j marljiv in vesten. Stanovski ponos mu ie bil nad vse. — 1884 1. je bil med usta-novniki slovenigraškega učiteljskega društva, njegov prvi tajnik in pozneje tudi načelnik. Skorai vsi sedanji Sloveiij-gradčani In/ okoličani so bili njegovi i učenci, vsaj je poučeval otrok otroke, i ker ie služboval nad 40 let v Sloveni-gradcu. .. V času od 1887. do 1893. leta je bil tudi šolski nadzornik in kot tak vesten vodja učiteljstva. Izven šol. pouka mu je bila ljubka pesem in godhu najmilejše razvedril0. Kaj rad je oskrboval orgljarsko službo-S cerkvenim petjem, a vodil ie tudi dru£® pevske zbore. Imel ie mnogo pohvalmjj pisem šolske oblasti in ko ie dopoin' 40-letno šolsko službo, je bil odlikovaj j s častno kolajno za svoje neumen-11 službovanje. Knezoškof dr. Napotnik ^ mu ie zaiivalil ia vodsivc cerk"-^^ | r>o + {c* c nncohtiltn nr?'£na \ro\nirr\ .-»** Stev. 11. UČITELJSKI TOVARIŠ, dne 16. marca 1922. •stran 3 Ljubljane. ZaDUŠča šest otrok. Obema hudo prizadetima družinama naše sožalie. — Predavanje o tuberkulozi, katero je priredil v soboto, dne 11. 3. zvečer pod okriljem društva »Soča« gosp. dr. Volav-Šek v dvorani hoiela ¿Llovd«, je nad vse leno uspelo. Dvorana je bila nabito polna in poslušalci so sledili dobro uro trajajočim izvajanjem g. predavatelja z največjo pozornostjo. V gladkih besedah nam ie podal splošni pregled o tuberkulozi in tu-berkelbacilu, kažoč na medicinske pridobitve novega časa. Opozarjal ie na živ-liensko moč tega parasita. na njegovo ■voščeno lunino in na to. kako kljubuje posebno. radi te lupine navadnim desinfek-ciiskim sredstvom. Navedel je. kako pozorni so drugodi. posebno na Nemškem, na to bolezen in koliko zdravilišč in okrevališč imajo ondi tako za odrasle, kakor za mladino, koliko gozdnih šol in kako se skrbi uradno za prakt. pouk tuberkuloznih ljudi, da se preprečuie širjenje bolezni. Kazal je na ootrebo primernih sta-novani in na nevarnost okužitve otrok v šoli. posebno do učiteljih. Drugodi. kakor j na Dr. na Nemškem, se nošlje na prsih i bolne učne osebe dotlej, da ozdravijo, ex | offo na dopust in se jih do popolnega ozdravljenja sploh v šolo ne Dusti. Še več: j učne osebe, ki kažejo samo nagnjenie do tuberkuloze, se od časa do časa zdravn. preiskuje in se iim da. če so obolele, ta- ; koi Drilika za lečenie. Pri nas na poučuje na enei in istej šoli od katerimi žive naši Goričani, in če hočemo biti pravični moramo razmere upoštevati, potem moramo Goriški Matici k njenim letošnjim knjigam le čestitati. Zato priporočamo knjige Goriške Matice ne samo riteratom. temveč tudi vsem Slovencem. Vsak začetek ie težak in zato ie treba plemenito stremljenje Gori-čanov podpreti._ Naše narodno prosvetno delo. Šolske ljudske knjižnice. SNUJMO ŠOLSKE LJUDSKE KNJIŽNICE! (Prejeli smo sledeči predlog, ki ga v polnem obsegu odobravamo.) Nekaj pravil za osnovanje šolskih Jjudskih knjižnic: 1. Šolske ljudske knjižnice naj se osnujejo v vsakem kraju, kjer se nahaja šola. 2. Knjige naj izbere učifeljstvo in naj izposluje, da sme v to svrho uporabiti tudi knjige iz lokalne učiteljske in šolarske knjižnice, ki so zato primerne. 3. Sedež knjižnice naj bo vedno in principijelno v šoli. 4. Uprava knjižnice naj bo v rokah učiteljskega zbora, ki voli knjižničarja vsako leto in sestavi poročilo. 5. Lastnik knjižnice naj bo šola in odgovoren za njo šolski voditelj, ali pa učiteljski zbor dotične šole. 6. Izn< so.uiieio nai se knjige direktno staršem ali pa potom šolskih otrok, v kar je pa sestaviti poseben knjižnični red, ki bi se izdal lahko za vse šolske ljudske knjižnice skupno za Slovenijo. 7. Prispevkov za vezavo in nabavo novih knjig naj se ne pobira od izposojenih knjig prisilno, ampak naj bodo prostovoljni, da ne odbijenjo nikogar s tem od či-tanja. Stroški naj se skušajo kriti s stovoljnimi prispevki ob prireditvah šolskega odra. 8. Ne daj nobene knjfee v promet, dokler ni vezana in ne izposojuj na predolge roke za čitanje, da se knjige ne zamažejo in ne poizgube. Liudska predavanja. —pp Roditeljski sestanki. Tezno pri Mariboru. Pri nas se vrše od časa, kar se je poslovenila tukajšnja šola, s prav dobrim uspehom vsako leto roditeljski sestanki. Isti so posebno na teh prej nemških šolah neprecenljive vrednosti ne samo v vzgojnem, temveč tudi v narodnem oziru. Te sestanke vodi naš vztrajni š. vodja A. Brumen, ki je znan že odprej, kako spretno zna gojiti vez med šolo in domom. Pri teh sestankih, ki so bili vedno prav po-voljno obiskani, obravnavale so se sledeče teme: 1. Potreba stika med šol?) in domom. (Predaval š. vodja A. Brumen.) 2. 0 napakah pri domači vzgoji pred in med šolsko dobo. (Predaval š. vodja A. Brumen.) 3. O namenu in koristi šole. (Predaval g. nadučitelj Ivan Tomažič iz Maribora.) 4. O škodljivosti alkohola na človeški organizem. (Predavala gospa ravnateljica Stupca iz Maribora.) To snov je gospa ravnateljica Stupca predavala dvakrat. Prvič staršem, drugič šoli odrasli mladini. Pri obeh predavanjih je žela predavateljica. ki zna tako lepo to težavno snov po-aavati, prav obilo uspeha. Zadnji roditeljski sestanek se je vršil dne 5. III. 22. Predaval je zopet g. nadučitelj A. Brumen: Kako se vzgaja deco k pokorščini. Snov je podal v prav lahko razumljivi obliki in naši starši so odšli prav zadovoljni. Tega roditeljskega sestanka so se tudi udeležili abiturijenti obeh učiteljišč iz Maribora, ki so imeli priliko videti, kako se vrše taki sestanki v praksi. Tem bodočim kolegom | je g. š. vodja nazadnje priporočal stike z ljudstvom Hajal jim nasvete in navodila iz lastne prakse, s katerimi se ljudstvo posebno na deželi pridobi za šolo. To zlasti vpliva na šolski obisk in s tem na napredek. Opažamo to zlasti na naši šoli, ko smo izkazali leta 1919. mesečno 8—10 otrok, lani in letos pa nikogar. Na sestanku je bilo tudi več učiteljstva iz Maribora. — Franjo Luknar. Šolski odri in pevski zbori. —po lz. Preddvora ori Kranju. V nedeljo dne 19. II. in 5. III. ie priredilo tukajšnje učitelistvo s šolsko mladino in sodelovanjem članov bivšega trnovskega dijaškega orkestra javno šolsko predstavo v prid šolarskj knjižnici 7. obširnim in čelo^zaniinivim sporedom. Da ie bilo za-nimanie preprostega ljudstva in inteligence za to prireditev veliko, ie razvidno iz tega. ker so bili skoro vsi prostori obakrat že med tednom razprodani, Kljub temu. da je trajala prireditev nad 3 ure. ni bilo pri občinstvu opaziti nikake utru-j ienosti, ampak z največjo pozornostjo ie zasledovalo prizore in doeodke v igricah »Za domovino«, .»Zaviti darovi« in ' »Teta iz Amerike«. Med igrami se je vr- 1 stilo petje s soremlievanjem orkestr? I godba in deklamaciie. Pele so se pesmice: Bože pravde. Slovenka sem. Ovam' ovamo Slaviia se širi Lena naša domovina. Kdor ima srce in Naša stara prava. Trud učiteljstva je bogato poplačan z velikim moralnim in materijalnim uspehom. Vsem. ki so na kakršenkoli način pripomogli h krasno uspeli predstavi zlasti gg. godbenikom izrekam tem potom naileošo zahvalo. — Josip Mihelič, šol. vodia. —po Šolski oder v Novi cerkvi pri Celju. 19. II. so učenci v šolskih prostorih vorizorili igrici »Kaznovani šalj;vec« in »Čista vest«. Med igricami se je pelo več pesmic, med katerimi so se »Naprej«, »Iz bratskog zagrljaja« in »Triglav« posebno omilili poslušalcem. Učenci višjega razreda so nastopili s prostimi vajami in vajo s palicami. Čisti dobiček se uporabi za šo-iarsko kuhinjo, kjer dobiva vsak dan nad 60 lačnih Jugoslovanov toplo kosilce. —po Selnica ob Dravi. Dne 12. 2. se je v prostorih g. Dopler vprizorila predstava. Vznojeci: 1. Pes^m: Mi smo vojaki. 2. Igra: Tetka iz Amerike. 3. Deklamacija: Mati. 4. Pesem: Naprej! 5. Igra: Darežljivi otroci. 6. Deklamacija: Godec. 7. Govor : Neodrešena domovina. 8. Deklamacija: Neodrešena domovina. 9. Pesmi: Kdor ima srce. Na Gorenjskem. Na občo željo se je predstava dne 19. 2. ponovila, a na 7. točko se je postavilo: »Govor: Šola in dom«. —po Gledališki oder. Tezno pri Mariboru. Dne 26. 12. 1921. je priredila naša šola božičnico. Pred nabito polno šolsko sobo so nastopili v raznih deklamacijah in igrah učenci in učenke iz vseh razredov. Posebno je ugajala igra: Mir ljudem na zemlji, ter deklamacije učencev in učenk I razreda. Zapel se je venček narodnih pesmi. Po vzporedu so bili vsi otroci ob- UtUUVcllii. — . . . r . .i _ i i Ulijl/ Lvuiuiat . —o V Trebn^tn ie 12. marca t. 1. priredila šolska mladina igro »Šaljiva Klara«. Malčki, bodisi vile ali palčki so izvrstno pogodili svoje vloge. Izredno je ugajal nekaiere naravnost presenetil vrli šolarski pevski zbor. Mnogobrojna udeležba občinstva pa ie dokazala, da ie ravno s šolskim odrom premosten jarek, ki je ločil dom in učiteljstvo. —po Pustna nedelja se ie vršila v znamenju plesa in popivanja, a naši šol. odri so preskrbeli svojim občanom prijetno. zdravo, ceno in lepo zabavo. Tako ie bilo tudi v Žičah pri Konjicah. Gdč. učiteljica Minka Bezlai je uprizorila s svojimi malčki dvodejanko »Sneguljči-ca«. Videlo se ie, da io ie stala uprizoritev mnogo truda, ker-so igrali po večini otroci iz prvega šol. leta. Palčki so bili zelo srčkani in znali prav dobro svoje uloge. Srca vseh oa ie na mah osvojila predstavlialka Sneguljčice. ki je tudi oivorila predstavo z ljubkim nagovorom. Pogled na občinstvo nam je pričal, da zelo pazna sledijo igrici, ki je bila res izborilo naštudirana. Solze so igrale v očeh gledalcev. — Tudi fantje in dekleta iz Žič so nam s svojimi eno- ozir. dvodejan-kami pripravili prijetno zabavo ter s pet-iem mešanega zbora. Tudi pri teh je bila udeležena gdč. Bezlai s svojim ukom in svetom, — Uspeh moralen in gmoten (ta za uboge šolarie) ie bil popolen. Le tako naprej po začrtani noti. —o— Književnost in umetnost. —k »Niiva«. 19.—20. štev. Vsebina: Jože Bohinjec: Problem problemov, Fe-dor Večerni: Administrativna razdelitev drž. s posebnim ozirom na Slovenijo, Vladimir Knaflič: Novi program socialnih demokr., Stane Rane: Vprašanje etične-ea izvenkcnfesionalnega oouka na ljudskih šolah. Ogfis: O davčnih sindikatih. —k Dnevnik mladega človeka. Vin-cenc Štepanek, prevedla Vida Pivkova. V uvodu čitam.o: Zanimiv dnevnik, ki ga obiavliamo v izvlečku, nas seznanja z mladeničem, ki se >e navzel v velikem mestu nek^a Posebnega duha. Sokolstva ne umeva. za žlahtne zabave in za idealno stremlienie nima zrni sla. Služba ga ie postavila v majhno mestece, v nisar-no velikega mlina, kier se čuti začetkom tuica. Svoje utise si zapisuie v dne-vniku. kako ie tudi nieea Drevzela globoka ideja Tvrše^eea Sokolstva. —k n p m m m n h cmo 3. 6poj UHCTa Tpe3-bchoct, rjTaeiiiiK ;ipyniTa?.a TpeaBeHOCTii y KpajheBHHH Cpoa. Xp?,aTa tt C.ioBeHan;a. Il3*ra3H TpOIlIKOM MHHHCTapCTBa HapOflHO-ra 3ji;paBJBa. Ypei)yje: HnKo.ia T- 'Bvpuh. OBa cBecKa 3a MapT usta OBaj ca/tpjEaj: Ilpini SpojeBH. ŽTp. JoBaH Jlaimh: XVI-MehvHapoAHH KOHrpec npoTHB ajiKoxojiH3-iia. HnKOJia B. JJadeTiih: Tpe3BeHOCT h Ha-po.nno npocBjehHBaifee. JoBaH yAHn;KH: no flpyrn nyT. /KpTBe a.iKoxo.noBe. JlncTaK: HayM0Ba ;ionyna »CTapoce;icKe CnoMeHH-ne«. BHJbeniEe. Bnjecrn. Hama nitcMa, KibiiateBHOOT. Naša gospodarska organizacija. —g Brezobrestno posojilo »Učitelj-skemu konviktu«. (11. izkaz.) Marija'Až-manova v Litiji 1200 K: Zinka Rodetova v Šmartnem pri Litiji 1000 K; Karolina Klemenčičeva v Toplicah na Dolenjskem 1000 K: Fran Zacherl v Ljutomeru 1000 K: Marija Skazova v Velenju 1000 K: Aloizii Voglar v Grižah pri Celju 1000 K: Liudmila Schreiner.ieva v Št. Jurju ob iuž. žel. 1000 K: Jakob Kovačič v Spod-nii Polskavi (Pragersko) 1000 K; Josipi-na Roginova v Šmartinu pri Slovenj-gradcu 1000 K: Antonija Vaupotova v Slovenigraacu 1000 K; Marija Arnuševa v Šmartinu pri Slovenjgradcu 1000 K; Matilda Šmidova v Podgorju pri Slovenjgradcu 1000 K: Janko Pertot v Ptuju-okolica 1000 K: Marija Abulner-Pezdir-ieva v Ljubljani 1000 K; Ana Likozarjeva v Ljubljani 1000 K; Minka Mikličeva v Gomilskem v Savinjski dolini 1000 K: Anka Celnarjeva v Boštanju ob Savi 1000 K: Mara Lavričeva v Lokah pri Št. Jurju ob Taboru 1000 K: Adolf Rosina v Ormožu 1000 K: Draga Zajčeva v Gotov-l.iah 1000 K: Zvonka Jurglova v Lehnu pri Breznu ob Dravi 1000 K; Ivanka Straškova na Sladki gori 100U K; Marija Ogrizkova v Kostrivnici 1000 K: Zinka Furlanova v Šmartnem pri Litiji 1000 K: Milka Sepetova v Marenbergu 1000 K: Ljubo Dermeli v Ljubljani 1000 K; Ludovik Černei v Celju 1000 K; Anton Porekar na Humu pri Ormožu 1000 K: Joško Bizjak v Celju 1000 K: Fina Bizja-kova v Celju 1000 K: Andrej Pirjevec v Muti 1000 K: Tončka Voršičeva v Ptuju 1000 K: Marija Kitova v Rogaški Slatini 1000 K: Štefi Boičeva v Št. Petru v Savinjski dolini 1000 K: Peter Jankovič v Vojniku 1000 K; Rudolf Wudler v Pe-trovčah 1000 K: Šimon Vodenik v Lim-bušu 400 K. Josip Purkhart v Št. Ilju pod Turjakom 500 K. — 11. izkaz 37.100 K; prej izkazanih 199.450 K; skupaj 236.550 K. — Odbor društva za zgradbo »Učiteljskega konvikta« v Ljubljani. —g Vsem predsednikom okr. uč. društev so se razposlale poštne položnice. da pošljejo event. nabrani denar za bloke »Uč. konvikta« Poslale so se po 3 položnice za poznejšo vporabo. Neprodanih blokov ne vračajte, ampak jih obdržite, se bodo že počasi razprodali. Tovariše predsednike prosimo, da pobero denar pri tovariših in ga skupno pošljejo, ker ie ceneje in enostavneje radi vknjižbe. Kdor ni dobil položnic, naj jih zahteva ori vodstvu deške osnovne šole na Jesenicah. Vse vrle tovarišice in tovariše prosimo. da pridno in vstrajno prodajajo bloke ter tako pomagajo sebi, da se uresniči iskrena želja nas vseh in da bomo enkrat s ponosom gledali na naš učiteljski dom. Ker smo mogoče prezrli izpremem-bo v odborih posameznih »Uč. dr.« smo razposlali položnice večinoma na stare naslove, zato prosimo, da jih vsak odda onemu, ki mu ie razprodaja blokov poverjena. Tovariši iz radovljiškega okra.ia oddajte denar tov. Schiffrerju na prihodnjem zborovanju, ki bo 5 aprila v Podnartu. Treba ie poravnati tiskarniške in druge izdatke, zato prosimo! Iz naše organizacije. Iz glavnega odbora UJU v Beogradu. + Na seji Glavnega Odbora UJU dne 22. II. t. 1. se je predsednik spomnil člana Glavnega Odbora Zivojina Krstiča, učitelja — šolskega nadzornika, ki je umrl. 2. Na predlog urednika »Učitelja« je bila izbrana komisija, ki bo pregledala rokopise za tisk. Člani te komisije so: J. B. Jovanovič, šol. nadz., Dim. Pavlovič in \ ujina Petkovič: 3. Enako je bil izbran književno - redakcijski odbor za »Narodno Prosveto« i. s. Milan Popovič, podpredsednik UJU kot predsednik; člani: Mihajlo Jovič in Mihaj-Io Stankovič. 4. Na predlog blagajnika je bilo sklenjeno, da se dohodki in gotovina naloži v Učiteljski Zadrugi in Potrošački Zadrugi. + UČITELJSKO DRUŠ. KRANJSKEGA OKRAJA zboruje 24. marca ob 9. uri v ljudski šoli v Kranju. 1. Poročilo odbora. 2. »Notranie in zunanie življenie rastlin.« predava g. tov. Anton Vidic iz Velesovega. 3. Volitve odbora in delegatov. 4. Slučajnosti. Odsotnost naj se opraviči. Za kosilo naj skrbe društveniki sami. + KOZJANSKEGA UČITELJSKEGA DRUŠTVA redni letošnji občni zbor se vrši v sredo, dne 22. marca t. 1. ob 10. uri v Kozjem. Vzpored: 1. Zapisnik. 2. Došli dopisi. 3. Radojevičev načrt šol. zakona. (Poroča tov. Lovše.) 4. Tajnikovo poročilo. 5. Poročilo blagajničarke. 6. Volitve novega odbora. 7. Slučajnosti in plačevanje članarine. Udeležba obvezna! Odsotnost je vnaprej opravičiti! — Podpredsednik. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA PREKMURJE zbornie v sredo, dne 22. 3. ob 10. v osn. šoli v Cankovi. Spored določimo iz tekočih aktualnosti. Prosim, da pride vsak član-ica pripravljen-a. Pasivne udeležbe ne štejejo meritorično. Gostje in prijatelji šole dobro došli. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA BREŽIŠKI IN SEVNIŠKI OKRAJ je imelo dne 18. februarja v Brežicah svoj občni zbor ob povoljni udeležbi. Predsednik pozdravi navzoče goste: g. Pilgrama, g. Pe-tričiča in gospo Tomič. In naznani, da so društvu kot novi člani pristopili: Poredoš Štefan (Rajhenburg), Kunej Marica (Sevnica), Tavčar Marija (Brežice) in Moric Ruža (Sevnica). Tajniško poročilo je podal tov. predsednik Knapič Janko. Iz tega poročila navajamo: Društvo je imelo v preteklem letu 74 članov. Med letom je odpadlo 15 članov, in sicer se jih je 13 preselilo v druge okraje, 1 član je umrl, 1 član je izstopil. V tekočem letu šteje društvo 65 članov. V preteklem letu so bila 4 društvena zborovanja s povoljnim obiskom. Daljša predavanja so bila 4. Društvo je bilo zastopano na 1. pokr. skupščini v Rogaški Slatini in na 1. drž. skupščini v Zagrebu. Blagajniško poročilo je podala tov. Gomilšek. Isto nam izkazuje 15811.49 K dohodkov in 14.748 K izdatkov. Pregledo-valci računov tov. Drnovšek Fran, Novak Vincencija in Kokot Ljudevit, so račun pregledali in ga našli v vzornem redu, nakar se je izrekel blagajničarki absolutorij. — Članarina za leto 1922. se določi na 300 K, ki mora biti plačana najdalje do 1. decembra. Nov odbor se je konštituiral sledeče: predsednik Knapič Janko, podpredsednik Tominc Blaž, tajnik Ravbar Ciril, blagaj-ničarka Gomilšek Ljudmila, pevovodja Kokot Ferdo, odbornik Jamšek Fran; namestniki : Drnovšek Pavla, Novak Vincencija, Gajšek Simon. Radojevičev načrt zakona o osnovnih šolah. O tem načrtu so poročali tov.: Medved Jakob o I. in II. poglavju, Drnovšek Fran o III. in IV. poglavju in Jamšek Fran 0 V. poglavju. Na predlog tov. Čopiča V. se izvoli poseben odbor, ki naj pregleda ves načrt in vpošlje izpreminjevalne predloge poverjeništvu UJU. Izvolijo se tovariši: Knapič J., Jamšek Fr., Drnovšek Fr. in Ravbar C. Predlogi: Draginjski razredi: Tovariš Čopič V. predlaga: Učiteljstvo brežiško-stvniškega okraja, zbrano na občnem zboru v Brežicah dne 18. febr., protestira proti uvedbi draginjskih plačilnih razredov, ki ne odgovarjajo faktičnim draginj-skim razmeram. Denarne zbirke v šolah. Tov. Drnovšek predlaga: Učiteljsko društvo za brežiški in sevniški okraj se pridružuje skle- 1 u celjskega učiteljskega društva glede denarnih zbirk v osnovnih šolah z dostav-kom, naj se iste omejijo le na zbiranje za narodno-obrambna društva. Nova stanovska društva. Tov. Drnovšek Pavla predlaga: Učiteljstvo brežiško-sevniškega okraja smatra ustanavljanje novih stanovskih društev, poleg okrajnih, za nepotrebno in naši skupni stanovski organizaciji naravnost škodljivo. Vsi ti predlogi se soglasno sprejmejo, nakar predsednik zaključi dobro uspeli občni zbor. Prihodnje zborovanje se vrši meseca maja v Sevnici. Predava tov. Čopič V. Člani(-ce) se prosijo, da ob izplačilu draginjskih poviškov dne 1. aprila plačajo čim večje zneske na račun članarine za 1. 1922. Denar na: se vpošlje blagainiča.-ki na Videm. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA PTUJSKI OKRA i ie zborovalo 9. marca v Ptuju. Udeležba oovoljna. dosti odsotnih ie poslalo opravičila, malobrižneži pa še spe zimsko spanje. Pevski zbor ie po večletnem počiva-niu nastopil v zborovalnici. kakor tudi pri obedu pod vodstvom tov. Čuleka. Zbor je žel mnogo priznanja. Poročilo predsednika. Poroča o izvršitvi sklepov zadnjega zborovanja, prečita pravila Učiteljske samopomoči, razpravlja o dopisu Jugosl. Matice. Učiteljstvo meščanskih šol je zastopano v društvu po tovarišici Scheligovi. O predelavi načrta šol. zakona v Beogradu ie prav zanimivo poročal tov. nadzornik Flere. ki nas pa je z nekaterimi točkami svojega poročila tudi neprijetno presenečil. Presenečenje pa se je ublažilo, ko .ie zadevo vsestransko stvarno poiasnil. Prepričani smo, da je naš delegat storil vse., kar je storiti mogel. Upamo pa tudi. da se bo v načrtu šol. zakona še prei ali slei kaj spremenilo v smislu naših želj. Nasveti. Tov. predsednik nasvetuje, da bi- društvo zborovalo boli redko, v nadomestilo tega pa bi se učiteljstvo obširnega okra.ia zbiralo večkrat v letu v posameznih krajih po krožkih. O tem se bode o priliki podrobneje razpravljalo. K Učiteljski samopomoči je pristopilo 34 članov, katere ie zdravniško pregledal g. okr. zdravnik dr. Vrečko. Pristopnina se bode pobirala ori prihodnjem zborovanju. Radi pomanjkanja časa se je predavanje tov. Jenčiča preložilo na april. Ne pozabimo na članarino! + Slovenjebistriško učiteljsko društvo je zborovalo v dekliški šoli v Slovenski Bistrici dne 16. februarja t. 1. Otvoritev. Predsednik pozdravi na-| vzoče zlasti novega člana tovariša Janka Živkota iz Studenic ter poroča, da so se opravičili vsi odsotni tovariši razen Ma-helčanov. Nato se prečita zadnji zapisnik ter se odobri. Poročilo predsedstva. Tovariš predsednik poroča, da je poslal ministru pro-svete g. Svetozaru Pribičeviču in glavnemu odboru UJU brzojavko z vsebino, da je Radojevičev načrt šolskega zakona za nas nesprejemljiv ter prosimo njega revizijo. Agitacija za »Učiteljsko Samopomoč«. Dosedaj so le štirje člani našega, društva člani učiteljske »Samopomoči«^ Agitacija za to prekoristno društvo se poveri tovarišici Franji Pucovi. Agitacija za »Zvonček«. Ta naj bo skrb vsakega učitelja, zlasti pa voditelja. V vsakem razredu je gotovo nekaj otrok, katerim starši lahko naroče ta mladinski list, ki nudi deci mnogo zabave in pouka. Šolski zakon. Pretresoval se je točko za točko Radojevičev načrt za šolski zakon, anketa s tovarišem Planerjem na čelu je stavila izpreminjevalne predloge, katere so zborovalci izpopolnjevali in odobrili ter se pošljejo poverjeništvu. Prihodnje zborovanje se vrši dne 6.. aprila v Slovenski Bistrici. LISTNICA UREDNIŠTVA. — Šol. vod. Selnica: Smo izročili Učit. tiskarni, da Vam odgovori. Nove knjige in druge publikacije. —Jopi. Socialna zaščita dece in mladine. Dr. 1. Goršič. Tiskarna zadruga. Str. 126. Din. 10.—, po pošti 75 p. več. —kipi. Knjige Goriške Matice se naročajo v Ljubljani, Pred Škofijo 21. I. in veljajo 60 K. -kpl. O zemljiški knjigi, konverzijah in testamentih z -Dodatkom« Iz 1. 1922. A. Sponde,-Jugoslovanska knjigarna. 12 Din. po pošti 1 Din. več. —kpl. Dnevnik mladega človeka. Vinc. Šte- r-atiek, prevedla Vida Pivtova. Izdala in založila. Sok. župa v Mariboru. Stane 1.50 Din. —kpl. Sič: Narodni okraski na plrhih in kožuhih. Zbirka obsega 41 slik z ilustrovamiin uvodom. Na kartonu 100 Din., na navadnem paipirju 75 Din. v 8 zvezkih a 10 Din. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in založba UJU — poverjeništva Uubljana. Tiska »Učiteljska tiskana, v Ljubljani »n—n———un—n— —<» a— Št. 154. RAZPIS UČITELJSKE SLUŽBE. Vsled odloka višiega šolskega sveta z dne 14. II. 1922, št. 17331/21 se razpisuje učiteljska služba na petrazredni osnovni šoli v Pišecah v stalno namestitev. Pravilno onremliene prošnje naj se vlože po predpisani službeni poti najka-sneie do dne 10. aprila 1922 pri podpisanem okrajnem šolskem svetu. Okraini šolski svet Brežice. dne 4. marca 1922. ! Št. 698/m. š. sv. RAZPIS SLUŽB. Vsled naročila višjega šolskega sveta z dne 4. marca 1922, št. 3033 razpisuje mestni šolski svet v stalno popolnitev j nastopna učna mesta: a) dvoje učnih mest na mestni bar-ianski šoli, in sicer eno za moške in eno za ženske učne osebe. b) mesto stalneea suplenta za deške ; osnovne šole (samo za moške) s sedežem : na I. mestni deški osnovni šoli. Prosilci in prosilke za podelitev za ! zgoraj označena učna mesta naj vlagajo I svoie pravilno ooremliene prošnje po predpisani službeni poti pri podpisanem mestnem šolskem svetu naikasneie do 10. aprila 1922 lita. Zakasnele ali oa pomanjkljive prošnje se ne bodo upoštevale. Mestni šolski svet liublianski, dne 9. marca 1922. f Hillllli IIBBII V globoki žalosti javljamo, da je naša preljuba soproga, mati, hči, sestra, svakinja, gospa Himi drčar roi. Likar dne 14. marca po kiatki bolezni umrla. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši danes 16. marca ob 17. uri iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Barje-Ljubljana, dne 16. marca 1922. ŽALUJOČI RODBINI GRČAR- LIKAR. J