Naročnina mesečno 25 Din. ca inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
II	=ss
Uredništvo je v Kopitarjevi nLWM
ček. račun: Ljnb« Ijana it 10.690 in 10.349 za inseratet Sarajevo itv. 7561. Zagreb itv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79?
Telefoni nrednlStrai dnevna slniba 2050 — nočna 2996, 2994 ln 205»
Uprava: Kopitarjeva b. telefon 2993
Izhaja vsak dan sjatraj, rasen ponedeljka ia dneva po praznika
Stalnost sodnikov
Ustava, ki je danes v veljavi in ki je bila proglašena danes pred petimi leti, pravi v svojem 101. členu: »Sodniki vseh sodišč so stalni. Sodnik ne more biti odstavljen od svojega poklica, iz nobenega vzroka ne more biti odstranjen s svoje službe proti svoji volji in brez razsodbe rednih sodišč ali disciplinarne razsodbe kasacijskega sodišča. Sodnik ne more biti tožen za svoje sodno delo brez odobrenja pristojnega sodišča. — Sodnik ne more biti, tudi začasno ne, postavljen na drugo plačano ali neplačano javno službo brez svojega
Eristanka in brez odobrenja kasacijskega sodišča, odnik more biti prestavljen samo s svojim pristankom. — Sodnik more biti v službi do izpolnjenega sedemdesetega leta življenja. Pred tem časom more biti sodnik upokojen samo na pismeno prošnjo ali pa, ako telesno ali duševno tako oslabi, da ne more več opravljati svoje službe. V tem poslednjem slučaju odloča o upokojitvi kasacijsko sodišče.«
S temi določili bi bili naši sodniki glede njihovega položaja v službi zelo izenačeni s sodniki vseh civiliziranih držav, ki smatrajo stalnost sodnikov, kakor se inisel zgornjega člena v ustavni vedi na kratko imenuje, za glavni pogoj stalnosti vsega sodstva, t. j. stalnosti pravnega reda, ki sploh ni praven in ne red, če ni stalen. Ta misel je že tako prešla v moderno pojmovanje sodne obla- | sti, da je izražena v vseh pisanih ustavah pravno urejenih držav in da n. pr. sedanji ustavni zakoni francoske republike iz 1. 1875. o tem sploh nič ne govore, ker je bila stalnost sodnikov že takrat nekaj samo po sebi razumljivega, da se zakonodajalcu ni zdelo potrebno o tem govoriti in tudi pozneje ni nihče sprožil tega vprašanja, češ, da je ustava pomanjkljiva in da bi jo bilo treba dopolniti z določili o stalnosti sodnikov — prešla je že v nepisan zakon, o katerem se ne debatira.
Toda čl. 119. naše sedaj veljavne ustave določa: »Odredbe čl. 101. te ustave se v času petih let od dneva, ko stopi v veljavo ta ustava, ne izvajajo.« S tem določilom je naša država postala izjema med modernimi državami, ker je za pet let ukinila stalnost sodnikov. Sicer v zgodovini naših ustav to ni bil prvi slučaj. 2e vidovdanska ustava je s čl. 137. odpravila stalnost sodnikov po vsej ostali državi razen v nekdanji Srbiji, takrat za 1 leto. Ne vemo do vseh podrobnosti, kdo je smatral za potrebno, da v vprašanju sodstva krene na drugo pot kakor ves ostali civilizirani svet in kdo je imel tako velik vpliv, da je znal in mogel obe naši ustavi vpeljati z našo posebnostjo, z ne-stalnostjo sodnikov, in kdo je v nestalnosti sodnikov videl tako močno poroštvo za ureditev države in utrditev pravnega stanja v njej, da je ta določila zavaroval z istimi sankcijami, kakor jih uživa ustava, vemo pa, da so se vsi pravniški krogi vedno borili proti temu in da so vsi, ki jim je urejeno sodstvo iskreno pri srcu, v znanstvenih in poljudnih razpravah dokazovali nujnost sodniške stalnosti. Na vseh zborovanjih pravnikov, na vseh sestankih sodnikov, pa tudi v ljudskih množicah, ki izgubijo tla pod nogami, ako izgubijo zaupanje v sodstvo, povsod se je ponavljala zahteva po stalnosti sodnikov, izražena je v skoro sleherni resoluciji, ki se količkaj tiče ureditve države, ki je ni mogoče doseči brez urejenega, t. j. stalnega sodstva. Stalnost sodnikov — prinesel jo je neizprosni čas!
3. septembra I. 1931. je sedanja ustava stopila v veljavo in z njo čl. 101., ki govori o stalnosti sodnikov, in čl. 119., ki določa, da se ta stalnost začne izvajati šele čez pet let. Marsikdo, ki je na tem neposredno prizadet — posredno so prizadeti vsi državljani — je takrat vzdihnil: »Kdaj bo še to! Bogve, kako do že takrat!« Res se je od takrat že marsikaj izpremenilo v zunanjem svetu, pa tudi pri nas, najbrž pa nihče ni pričakoval, da se bodo v tem, za sodobnike sicer dolgem času, ki si ga razdelijo na dneve in ure, za zgodovino, ki deli čas na stoletja, pa bežnem trenutku, zvrstili pred našimi očmi tako važni dogodki. Marsikatero leto iz te dobe bo zgodovina izbrala iz večnega toka časa in ga utrdila kot mejnik, po katerem se bodo ravnali iskalci človeških potov. Padli so streli v Marseilleu in nam ubili vladarja, padli so streli v skupščini, da bi ubili predsednika vlade. V Marseilleu so bili namenjeni državi, da bi jo ubili, pa je niso; v narodni skupščini so bili namenjeni njenemu demokratičnemu redu, da bi ga podrli, pa ga niso. Zgodovina je močna, atentatorji niso njeni krmarji. Čas, določen v čl. 119. ustave, je tekel svojo pot in danes je pretekel. Pa bo tekel še naprej, da se škoda, ki jo je ta »čl.« morda povzročil, lahko popravi in da bo stalnost sodnikov lahko rodila svoj sad v stalnosti pravnega reda.
Danes je čl. 119. opravil svoje delo in bo šel v zgodovino, kjer je že čl. 137. vidovdanske ustave. Ali je zgolj slučaj, da je ta dan prišel za časa vlade, ki ima popolnoma drugo smer, kakor pa so jo imele vlade, ki so vodile državo, t. j. krotile državljane, takrat, ko je bil ta dan napovedan in še pozneje nekaj kratkih let, ali pa je prišel po neizprosnosti človeške narave, ki ne prenese nasilja, prej ali slej otresejo, Tisti, ki so se v tej dobi na vsa usta proglašali za edine ohranjevalce, pravoverne branitelje, stebre in edino upravičene voditelje države in ki so z grožnjami in silo rotili državljane, naj vendar »svobodno« puste oblast v njihovih rokah, da država ne razpade, ker je toliko »zapeljanih« državljanov zoper njo, tisti so danes razkrinkani kot prazni kričači,, dr. Orga Angjelinovič jih v »Pismu političnim somišljenikom iti prijateljem v Primorski banovini« imenuje »zadnji Mohikanci« in pri tem mora še gledati, kako država vsak dan bolj prehaja v normalno, t. j. pravno stanje in kako vsak dan bolj raste njen zunanji sloves. Močan zaveznik sedanje vlade v njenih naporih za utrditev notranjega miru v državi, za povzdigo njenega blagostanja, je čas, ki je podrl tiste, ki so se bolj zanašali na silo in je sedaj prinesel stalnost sodnikov, brez katere si uresničenja namenov vlade ni mogoče misliti. Nič bolj naravnega ni kakor to, da prav ta vlada razglasi, da je doba sodniške nestalnosti potekla in da za pet let odložena stalnost sodnikov stopi v veljavo.
Naše ljudstvo sodnike visoko spoštuje, saj vsak dan vidi, da so postavljeni med državo in njega in odijo obema, zato čuti, da brez stalnosti n' -o j. ">"lnomn neodvisni. Njihova stalnost bo še b< i p ^ /'iignila spoštovanje "do njih in do sod-
Rusija na prelomu dveh dob
Stalin odpotoval mirit Georgijo
Ljeninizmu bo sledit bonapartizem - Teror se s podvojeno silo nadaljuje
Berlin, 2. sept. Varšavski dopisnik lista »12-Uhr-Blatt« poroča, da je Stalin sklenil odpotovati v svojo ožjo domovino Georgijo, ker so tudi tamkaj izbruhnili trockistični neredi. To dolgo pot s severa na jug se bo Stalin peljal v oklopnem vlaku, ki ga bosta spremljala še dva oklopna vlaka, razen tega bodo pa vso progo stražile močne straže članov GPU-ja.	*
Streljanje in izgoni
London, 2. sept. Stalin divja proti trockistom brezobzirno naprej. V Rjazanu sta se uprla dva sovjetska polka. Stalin je odposlal tjakaj 3000 mož GPU milice, ki so obkolili oba polka in zagrozili, da ju bodo postreljali z artiljerijo in letali. Polka sta se nato udala in so ustrelili 300 častnikov in vojakov, ostale pa zaprli.
GPU je prijela nadalje zeta Trockega Kozlova in njegovo hčer iz prvega zakona ter ju po pre-kem sodu ustrelila.
Uradni organ trockizma v Franciji »Bulletin de 1'Opposition« poroča, da je GPU ustrelila bivšega šefa GPU-milice na Kavkazu Pankratova, kakor tudi bivšega poveljnika rdeče armade na Uralu, Černiča, ki eo dozdaj živeli v izgnanstvu. Ustreljenih je bilo tudi več trockističnih teoretikov, med njimi Žida Umstein in Peffsner. GPU pa je tudi zaprla 800 inozemskih komunistov, ki so bili vsi poklicani v Moskvo pod pretvezo, da dobe nove instrukcije za delovanje v inozemstvu. Prijeli so jih že na meji in takoj poslali v sibirsko izgnanstvo, čeprav so tuji državljani. Diplomatski za- ' 6topniki njihovih držav eo odklonili, da bi jih vzeli
v zaščito. Največ jih je iz Nemčije, Poljske, Anglije in Amerike.
Neruske republike se skušajo osvoboditi
Pariz, 2. septembra. »Matin« poroča, da je opozicionalno gibanje v sovjetski Rusiji tako zelo razširjeno, da celo sovjetski republiki osrednje Azije, Turkmenistan in Uzbekistan nista ostali nedotaknjeni. Pa tudi tatarska Kazanska republika in turški Asarbejdžan sta zrevolucionirana. Tamošnji komunisti delajo namreč na ločitvi Asarbejdžana od Rusije in priključitvi te province Turčiji. Podobno gibanje so zasledili na Krimu, kjer so organi GPU ustrelili predsednika krimske sovjetske republike Ibrahima, Pa tudi v Turkmenistanu in v Uzbekistanu v srednji Aziji se opaža gibanje za neodvisnostjo. Stalin je poslal v vse te republike posebne komisije s polnomočji, da neusmiljeno za-trejo ta pokret.
Pred drugim krvavim procesom
Tajnostna je zadeva generalnega konzula Rusije v Londonu, Ozenskega. Ozerski je bil namreč pred tednom poklican v Moskvo, kjer so ga zaprli skupaj z generalom Putno, sovjetskim vojaškim atašejem v Londonu, v Lubjanko. Ker so pa angleški listi zagnali hud krik, se je Ozerski z aeropla-nom sedaj vrnil v London. Toda izvedelo se je, da bo v Londonu ostal le nekaj dni, da končno uredi zadevo trgovskih kreditov, ki jih je Anglija na podlagi njegovih pogajanj pred časom dovolila
Rusiji v iznosu 10 milijonov funtov. Potem se bo Ozerski moral vrniti v Moskvo, kjer bo eden glavnih obtožencev in prič obenem v procesu zoper generala Putno in sovjetskega poslanika v Londonu Sokolnikova. Da se ne bi Ozerski skušal rešiti, so zaprli v Moskvi oba njegova brata, Mihaela in Jurija. Kar se tiče generala Putne, se izve, da ga je izdala njegova lastna žena, ki je tajna agentka GPU in je delovanje svojega moža že pred enim letom naznanila kot sumljivo. Zdaj se je podala na Krim, kjer bo nekaj časa počivala od svojega »dela« in se potem poda s tajnim nalogom v Španijo. Stalin je poslal v London najbolj brezobzirnega in krutega preiskovalnega sodnika GPU, Rosemanna, ki uradnike sovjetskega poslaništva noč in dan muči, da izpili priznanja proti Sokolniku in Putni.
Angleško delavstvo se je odvrnilo od sovjetarije
London, 2. septembra. Dogodki v Rusiji so zelo razburili zlasti Anglijo. Najbolj značilno je, da 6e je od ruskega komunizma odvrnilo glavno glasilo angleške delavske stranke »Daily Herald«, ki je dozdaj gojilo največje simpatije za »sovjetski paradiž«. »Daily Heraid« pravi v uvodniku od ponc-dedeljka, da mora biti človek razočaran, če pomisli, da še j>o 20 letih vlada teror v državi, o kateri so bili vsi prepričani, da pomeni osvobojenje človeštva. Če je Stalin primoran, da obnovi najhujši teror, kakor ga je vlada 1. 1918., potem je vsa Rusija okužena od opozicije, kar pomeni, da se boljševizem bliža koncu in da dobimo ruskega Bo-naparteja.
Nacionalna zastava vihra nad
Iranom Poveljstvo rdečih prevzeta Moskva
Najvažnejša postojanka nad Irunom zavzeta
Henday, 2. septembra, c. Prva krvava etapa španske revolucije se nagiba h koncu. Irun je tik pred padcem in možno je, da se bo tako vsaj na tem koncu ustavil tok nesmiselno prelivane krvi.
Dopoldne je bilo okoli Iruna zelo mirno. Splošno se je menilo, da se bo danes na obeh frontah počivalo. Toda ob 12.30 je začelo belo topništvo s silnim streljanjem. Topniški ogenj je bil tolik, da so bili vrhovi okoli Iruna naenkrat kadeči se dimniki. Beli so streljali iz topov tipa 350 in topovski ogenj ni prenehal niti za minuto celo uro. Ob 13.30 je na strani belih zapela trobenta za splošen naskok in beli so se pognali iz svojih rovov. Rovi rdečih vojakov so bili čisto razorani in skoraj prazni. Beli so se pognali na naskok z noži v rokah. Zdi se, da so bili rdeči silno presenečeni. Prve vrste belih so še pokosile strojnice, nato pa se je začelo klanje od moža na moža. Ob 14 je bil zavzet hrib Mont Turialo in tedaj je beli vojak zasadil na najvišji vrh nad Irunom nacionalistično rdeče-zlato zastavo.
S tega hriba se je nato začelo obstreljevanje ceste, ki vodi proti Irunu. Rdeči so se poskušali vzdržati na položajtf Puncha, toda vsi oddelki ljudske fronte, ki so prodirali po cesti iz Iruna na te položaje, so bili pokošeni od strojnic. Kmalu nato so beli zavzeli tudi hrib z imenom San Martial in sedaj je samo še vprašanje nekaj ur, da beli vkorakajo v Irun. Položaj je za rdeče izgubljen.
Edino mali oklopni vlak iz Iruna še s strojnicami obdeluje bele m jim ne pusti prehoda. Usoda tega oklopnega vlaka je kaj žalostna. Včeraj mu je bomba iz belili letal razbila vse municijsko skladišče na kolodvoru v Irunu. Ko mu bo zmanjkalo orožje, bo sam utihnil na najbolj krvavem pogorišču prve dobe španske revolucije.
20.009 belih koraka na Madrid
London, 2. sept. Dopisnik »United Pressa« pri uporniški vojski v Valadolidu poroča, da je včeraj 20.000 vojakov s severnega, severozapadnega in južnozapadnega bojišča pod poveljstvom generala Mollea pričelo ofenzivo proti Madridu na guada-ramskem bojišču. Ofenziva se je pričela pod varstvom dima, ki je prihajal iz gozdov, katere so zažgali rdeči. Vladni miličniki so se povsodi naglo umikali, tako da do borb skoraj ni prišlo. Na za-padu in jugozapadu je prišlo do manjših spopadov, ker se uporniške čete še niso razvile strelcev. Madridska vlada se najbolj boji uporniškega prodora v smeri proti Toledu ter tja poiilja vse razpolož-
ljive rezerve, da zaustavijo naglo napredovanje le-gijonarjev in maroških čet, ki jih vodi polkovnik Yague. Čete napredujejo po dolini reke Tajo ter so se približale že na 20 km samemu mestu, kjer bo vsekakor prišlo do odločilnih borb.
Poveljstvo rdečih prevzel ruski general
Lisbona, 2, sept. b. Po zanesljivih vesteh iz Madrida je priletelo tjakaj letalo s sovjetskim generalom, ki bo prevzel poveljstvo nad vsemi silami madridske vlade. Sovjetski general bo nujno reorganiziral civilno milico po primeru ruske milice ob času meščanske vojne v Rusiji. Ko bo izvršena popolna reorganizacija, pa bodo vladne čete prešle v ofenzivo.
Madridska vlada pod rdečo komando
Madrid, 2. sept. b. Vlada je snoči uradno potrdila vest o rekonstrukciji kabineta. Ministrski predsednik Giral je sklenil, da izpopolni vlado z levičarskimi ekstremisti, zlasti pa s komunisti. V vlado bo vstopil tudi predstavnik baskiških nacionalistov, ki se borijo na strani vlade.
Mehikansko orožje za rdeče
Mehiški državni predsednik Cardenas je včeraj prebral pred zbornico poročilo, iz katerega je razvidna obsežnost dobav orožja španski rdeči vladi. Do sedaj se je o tem lako na mehiški, kakor španski strani popolnoma molčalo, čeprav se je vedelo, da je pred nekaj dnevi španski parnik »Ma-gallanes« v pristanišču Vera Cruz vkrcal 49 vagonov orožja.
Cardenas je izjavil: »Španska vlada je prosila Mehiko po svojem poslaniku Oriazu za vojni materija! Mi smo njeni prošnji takoj ugodili in poslali 20.000 7 mm pušk in 20 milijonov potron. Naš korak je v mednarodnem smislu upravičen, ker smo dobavljali vojni materijal zakoniti vladi prijateljske države.«
Dvolična igra velesil
London, 2. septembra. AA. (Havas) »Manche-ster Guardian« poroča iz Lizbone, da dobiva portugalska prestolnica vse bolj in bolj sliko glavnega uporniškega stana. List pravi, da v Lizboni konferirajo zastopniki španskih upornikov in nemških emisarjev. Doslej še ni dokazil o dobavi orožja in municije iz Nemčije za španske upornike čez Portugalsko, vendar obstoji po sodbi lista upravičen sum, da tn dobave, v kolikor jih je sploh bilo, niso prenehale tudi ne po nemški prepovedi izvoza orožja in vojnega materijala, lo da se te dobave vrše po ovinkih. Tudi Italija se po sodbi lista ne drži prepovedi izvoza orožja.
Berlin, 2. septembra. Nemška javnost se vnovič hudo razburja zaradi tega, ker francoska vlada kljub svojemu predlogu in sklepu, da bo v španskih zadevah nevtralna, čedalje bolj podpira rdeče v Španiji s strojnicami, granatami, letali, protiletalskimi in težkimi topovi. To se opaža zlasti sedaj pri Irunu, kjer rdeči dobivajo neprestano potrebno orožje iz francosko obmejne postaje, kamor dan za dnem prihajajo vlaki, napolnjeni z orožjem in municijo. Nemški listi tudi trdijo, da vodijo rdeče čete francoski rezervni častniki in da se na francoskem ozemlju nasproti Irunu nahajajo rdeči artiljerijski opazovalci.
Izve se, (la bo nemška vlada oficijelno vprašala francosko, ali hoče prepoved izvoza orožja v
Drug drugemu očitajo, da se ne držijo nevtralnosti, kršijo jo pa vsi
Španijo, katero je sama predlagala, v resnici spoštovati ali pa naj so ta njena diplomatska akcija smatra le za bluff. Zaradi tega naj v Londonu pomislijo. da se druge države ne bodo mogle držati nevtralitete, ako jo bo Irancoska vlada na tak način izigravala.
stva. Ljudstvo nikdar ne izprašuje, kakšnega političnega prepričanja je sodnik, ampak gleda samo njegovo delo. Ne bomo naštevali cele vrste pokojnih, upokojenih in šp delujočih sodnikov, ki ne spadajo v naš kulturni krog, pa kljub temu uživajo vse spoštovanje in zaupanje, ker sodijo po zakonu in pri tem iz svoje srčne kulture pokažejo, da upoštevajo običaje, čustva in nazore našega naroda. Temu plemenitemu duhu naših sodnikov, ki se je izkazal že v nekdanji Avstriji, se imamo zahvaliti, da je naše sodstvo kljub velikim protipravnim težavam preteklega časa ostalo na višini m da ga ljudstvo ni zasovražilo, zasovražilo pa jc »zadnje Monikance«, ki so si celo iz sodstva hoteli napraviti svoj propagandni in obrambni instrument, ker je začutilo, da segajo po nečem, kar je bolj sveto kot dnevna politika. Veseli nas, da je takih sramotnih poizkusov v sodniki konec in da je z njihovo stalnostjo dana polna možnost, da
se spoštovanje in zaupanje v nepristranost sodnikov še okrepi. Sodnik mora večkrat ljudstvo ščititi tudi pred državo, kar je bilo najbolj nevarno in tvegano v dobi režimov, ki so se istovetili z državo. Zelo smo hvaležni vsem tistim sodnikom, ki niti takrat, ko ie bil zaradi elastičnega čl. 119. ustave in zaradi brezvestnega zlorabljanja njihov kruh v nevarnosti, ljudstvu niso odrekli te zaščite. Obenem pa razumemo in odobravamo stališče naše sodne uprave, ki pušča sodnikom osebno svobodo v izbiri politične smeri, priporoča jim pa, naj sc na nobeni strani aktivno ne vmešavajo v politično udejstvovanje, da ne bi morda dali ljudem, ki so drugega političnega mišljenja in ki utegnejo prej ali slej priti k njim po pravico, povoda za dvom v njihovo nepristranost ali da se ne bi ljudje bali imeti jih za sodnike. Ta svobodno sprejeta tenkovestnost naših sodnikov je vredna vse pohvalp in — stalnosti sodnikov.
Zopet je treba
reševati mir!
Pariz, 2. septembra, c. Vojni minister Daladier je danes izjavil, tla pripravlja zakonski predlo«!;, ki ga bo predložil parlamentu in ki 1m> sedaj tudi v Franciji podaljša) obvezno vojaško službo najmanj na dve leti in za nekatere vrste vojsko pa še čez dve leti. Ta korak je potreben zaradi tega, ker postaja položaj v Evrojii zmeraj bolj zmeden.
London, 2. septembra, b. »Morningpost« poroča, da bo vlada na današnji seji sprejela sklep, s katerim bo onemogočeno vsako sodelovanje angleških dobrovoljcev v španski meščanski vojni. V zunanjem ministrstvu je bila včeraj že tretjič sprejeta delegacija delavske stranke, s katero so merodajne osebnosti proučile položaj v Španiji. Trden sklep angleške vlade je, da prisili vse države do nevtralnosti v španski državljanski vojni ker sicer grozi svetu nevarnost novega vojnega požara.
Tolažba: Manilestacija za mir
Varšava ,2. septembra. AA. Zmerni opozicio-nalni list »Godniec Warszawski« piše zrlo simpatično o obisku generala Rjdz Smigljja v Franciji. List pravi, da ta obisk ne diši po smodniku. Tu manifestacija je dokaz političnega sodelovanja, ki je največja varščina za ohranitev miru. Položaj v Evropi je danes tak, da hi najmanjše popuščanje moglo izzvati burjo. Ostali listi obširno pišejo o imjioznntnem vtisu francoskih manevrov, katerih se je udeležil Kydz Smigly. Posebno letalstvo je najiravilo velik vtis.
Dunajska vremenska nanoved: hrez bistvenih izprememb.
Vprašanja v zvezi s THulescom
Ali ie Romunija zašla pod vpliv Nemčije?
Pariz, 2. sept. Tukajšnji krogi sicer ne dvomijo, da bo zavezništvo med Romunijo in Francijo kljub izvagoniranju Titulescuja ostalo nedotaknjeno, so pa zaradi tega nenadnega dogodka precej v skrbeh. Brez dvoma se jo v Romuniji ojačilo fašistično gibanje, ki siinpatizira i Nemčijo, ki razvija jako mojstrsko trgoviusko in kulturno propagando ter (lasti deluje zoper zvezo Romunije s sovjcti. To daje povoda za resne skrbi, dasi je novi zunanji minister Antonescu, ki je bil poslanik v Parizu, znan po svojem iskrenem prijateljstvu do Francije. Romunski fašisti uspešno agitirajo zoper zvezo « sovjetsko Rusijo s tem, da bi v slučaju vojske korakala skozi Romunijo sovjetska armada, ki bi ogrožala romunsko državo.
Na vsak način pa je izločitev Titulesea iz romunske zunanje i>olitike napravila najugodnejši vtis na Poljskem. Značilno je, da je novi romunski zunanji minister Antonescu poslal poljskemu zunanjemu ministru Becku brzojavko, r kateri poudarja svoje zadovoljstvo, da bo lahko sodeloval 'i njim za ohranitev miru in za ojačenje prijatelj-ikih zvez med obema državama.
Simpatično je tudi pisanje italijanskih listov .»b povodu podpisa trgovinske pogodbe med Italijo In Češkoslovaško. »Messaggero« pravi, da je sedaj prosta pot za resnično prijateljsko sodelovanje med Italijo in Malo antanto, v kateri je bil največja zavora za sodelovanje ravno Titulescu. Nasprotno pa italijanski listi silno hvalijo predsednika Be-neša. ki da je vedno vodil previdno in lojalno politiko. To pisanje je le manever, da bi se zabil klin v kompaktnost Male antante, ker je Beneš odločno na strani Titulesea.
Stavka tekstilnega delavstva v Mariboru
Madžarski listi trdijo, da je bil glavni vzrok odstranitev Titulesea to, da se je za kulisami pogajal z zaranistično opozicijo, da bi se polastila oblasti ter strmoglavila liberalno stranko. Ker je Titulescu senator, bo imel možnost začeti na.j-ostrejšo borbo proti stranki, ki ga je vrgla. Ni govora o tem, da bi bil imenovan za romunskega delegata pri Zvezi narodov, ker tega noče ne on, niti ni pripravljena v to vlada.
Zelo obžalujejo izločitev Titulesea moskovska »Izvestja«. Titulescu je bil popolnoma na jasnem, da Nemčija more Romuniji samo škodovati in jo spremeniti v kolonijo, da se polasti njenih naravnih bogastev. Spoznal je, da je Romunija kos nevarnosti revizije samo s pomočjo Francije, Rusije in Male antante. Njegova izločitev krije v sebi nevarnost, da bo nastopila Romunija pot pusto- i lovščin.
Tudi angleški listi zelo obžalujejo, da so Titulesea odstranili, vendar pa menijo, da se zaradi tega zunanja politika Romunije ne bo nič izpre-menila.
Konferenca Male antante
Bukarešta, 2. sept. b. Državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Badolesco je izjavil nredni-ku agencije Tajdor, da v nobenem primeru konferenca Male zveze v Bratislavi ne bo odgodena. Konferenca mora biti v določenem roku in ji bo prisostvoval tudi novi romunski zunanji minister Antonescu.
Pogajanja med Italijo in Jugoslavijo
Belgrad, 2. sept. m. Italijanska vlada je izročila tukajšnjemu poslaništvu noto, ki se nanaša na naš odgovor na italijansko noto z dne 29. julija. Italijanska vlad« v tej noti predlaga, naj naša vlada pošlje v Rim delegacijo, ki bo z italijansko delegacijo vodila pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe mei Jugoslavijo in Italijo.
Nocoj je odpotoval v Rim belgrajski italijanski trgovinski ataše g. Benedetti. Njegovo potovanje
Razgovor z bolgarskim ministrom Todorovom
Bled, 2. septembra.
V	zadnjem času se zopet dosti piše o Bolgariji in njenih političnih prilikah, predvsem o ustvarjanju demokratskega in pa fašističnega bloka, ki se zbira okoli bivšega ministra Cankova. Zato bo gotovo čitatelje zanimala izjava bivšega bolgarskega ministra Todorova, ki je sedaj izgnan iz domovine, in ki je od svojih političnih neprijateljev že mnogo pretrpel. Kosta todorov, ki govori zelo dobro srbsko, je dejal naslednje:
Sedaj je v Bolgariji osnovno vprašanje vpo-stavljanje stare ustave, tako zvane trnovske kon-stitucije, ki je bila suspendirana maja 1934, ki pa legalno obstoja še danes, ker jo še noben akt, ki bi bil podpisan od kralja, ni bil preklical. Vse politične stranke, ki so sicer prepovedane, vendar stvarno obstojajo, zahtevajo, da se ustava zopet vpostavi v moč. Le Cankov želi, da bi vpostavil diktaturo in želi volitve le v tem slučaju, če bo vodila volitve njegova stranka.
V	splošnem pa so sedaj v Bolgariji tri politične grupacije:	.
1.	Zemljoradnički savez, ki se je sedaj zopet združil okoli skupine lista »Pladne«, kateri pripadam tudi jaz, dalje dr. Obov, dr. Dimitrov in k nam se je pridružil tudi sin pokojnega Stambo-liskega. Naša skupina vodi pregovore tudi z ostalimi skupinami, in to z demokrati g. Mušanova in Malinova z radikali g. Kosturkova, z liberalci g. prof. Armandova in socialisti g. Venkova. Pregovori se najlepše razvijajo in izgleda, da se bo v najkrajšem času od vseh teh skupin ustanovila skupna fronta za obrambo pravic bolgarskega naroda. Ni pa to nobena ljudska fronta, kakor časopisi napačno poročajo. Ljudska fronta pa se bo formirala le v skrajnem slučaju, in sicer če hi prišel na oblast Cankov. ki bi vpeljal diktaturo in odvzel narodu pravico, da se legalno bori za svoje pravice.
2.	Druga je grupacija okoli bivšega zemlje-radniškega ministra Gičeva, ki je odbil ponudbo za pristop k zemljeradniškemu zavezu. Njegova skupina se imenuje »petorka« in so z njim predvsem politiki druge vrste; n. pr. bivši radikal Gregor Vasilijev, desničarski socialist Pastukov, bivši pristaš Cankova Smilnjiv itd. Ta skupina tudi zahteva, da se zopet vzpostavi ustava in da se izvedejo volitve, katere bi vodila njihova vlada.
3.	Tretja je grupacija Cankova. Ko je prišel 1. 1923. Cankov s prevratom na oblast, je izjavil, da je prišel zato, da vrne narodu uslavo in svobodo, a sedaj se javno deklarira za fašista in bi rad vzpostavil diktaturo po vzorcu Hitlerja. Njegov režim pa je bil že 1. 1923. zelo krvav. Jzvršil je mnogo umorov in nasilij in zato se pričakuje, če bi sedaj prišel na oblast, da bi vpeljal skrajni teror proti vsem demokratskim organizacijam.
Sedanja vlada je izjavila, da bo kmalu razpisala zakonodajne volitve. Vendar se v vladi nahajata tudi dva prijatelja Cankova, ki zahtevata za slučaj volitev, da se vzpostavi vsa uprava iz vrst C.ankovih pristašev. Vendar izgleda, da je večina ministrov proti temu predlogu in da je v vladi sedaj spor, ki pa se bo rešil šele, ko se vrne kralj iz inozemstva.
Cankov nima niti malo izgleda, da bi volitve dobil, zato stremi po prevratu, vendar ta prevrat ni mogoč brez odobrenja kralja. A nihče v Bolgariji ne veruje, da bi se kralj odločil za ta korak, ki niti najmanj ne bi bil v korist krone in napredka v državi. Po mojem mnenju bodo volitve kmalu, in sicer morajo hiti izvedene od absolutno nevtralne vlade, da se bo videlo pravo razpoloženje naroda in pa moč posameznih političnih sknpin.
Mi, zemljeradniška skupina, smo trdno uver-jeni o absolutni naši zmagi pri volitvah in sploh ne iščemo, da bi bili pri volilni vladi zastopani. Dočim obe drugi skupini zahtevata zase volilno vlado, da bi s pomočjo terorja »zmagali«. To je največji dokaz, kje so narodne simpatije. Mi bomo ostali do skrajnega slučaja na legalnem ustavnem polju in mislimo, da lx> zdrav razum zmagal in da bo Bolgarija po volitvah krenila na nova jiota zakonitosti in reda v državi in da bo zbrala vse druge demokratske sile.«
»Kakšni so odnošaji posameznih skupin do Jugoslavije, g. minister?«
»Naša skupina je uverjena, da edino dobri odnošaji i Jugoslavijo in ostalimi balkanskimi drŽavami morejo služiti za osnovo koristni zunanji politiki. Skupina g. Gičeva ie predvsem ozko na-
▼ Rim se nanaša na bodoča trgovinska pogajanja med obema državama. Kolikor se je moglo zvedeti, bo naša delegacija odpotovala v Rim do 7, L o. Sredi tega meseca pa bo odšla ▼ Nemčijo posebna komisija glavnega ravnateljstva državnih železnic zaradi nabave železniškega materijala v zneska 400 milijonov din. Licitacija za nabavo omenjenega materijala se bo vršila v Nemčiji.
eionalistična. A Cankov je za prikljuženje Bolgarije k revizioinstičneinu bloku. Cankov si je celo izmislil, da so Bolgari vzhodni Slovani, a ne južni, samo da bi napravil čim večjo razliko med Bolgarijo in Jugoslavijo.«
Odmevi občinskih volitev v Krškem okraju
Zadnjo nedeljo so se vršile občinske volitve v sedmerih občinah krškega okraja. Ljudski fron-tarji v Ljubljani so že prej napovedovali, da bodo dobili izmed teh sedmih občin dve v svojo oblast.
V	»ljudski fronti« združeni mačkovci, komunisti, pucljevci in JNS-arji so osvojili le občino Čatež. Ko bi ne nastopali s takim terorjem kot so, bi tudi te občine ne dobili. (Živo je Se v spominu vsem zverinskim umor gostilničarja Radaja, ki se je izvršil dober teden dni pred občinskimi volitvami. Zagroženo je bilo tudi drugim našim uglednim možem, da se bo z njimi zgodilo prav tako, kakor z Radajem, če ne bodo popolnoma mirovali.) — Na Bučki pa, kjer so pod vodstvom on-dotnega učitelja Babiča šli v boj vsi združeni nasprotniki, so doživeli poraz. Ko so zvečer zvedeli, kako slabo so odrezali, so bili tako divji, da so najiadli naše pristaše in jih tako tolkli, da se eden teh naših pristašev bori s smrtjo v bolnišnici. —
V	Cerkljah pa je šolski upravitelj Herbst sestavil kandidatno listo tako srečno, da je celo sam, ki je hotel kandidirati na listi mačkovcev, zletel s te liste. Na daD volitev pa 60 med volilce trosili listke z napisom: »Volilci, glasujte za listo Jurečič Franc! Vas poziva dr. Vladimir Maček.«
Drug tak listič pa je imel napisano: »Lista Jurečič Franca je lista dr. Vladimira Mačka. Glasujte za to listol« Zanimivo je tudi to, da je prišla na volišče skupina ljudi, ki je prinesla s seboj orožje ter izjavljala, da bo nastopila tudi z orožjem. Nosilec nasprotne liste Jurečič Franc pa je izdal natiskane ietake, kjer je agitiral zase, češ, da je njegova lista brezstrankarska kmečko-gospo-darska lista. Kaj se pod temi imeni vse skriva, to sedaj že otroci vedo. — V Mokronogu pa so imeli samo kandidatno listo JRZ. Ker je bila samo ena lista, zato je več državnih in samoupravnih uslužbencev ostalo doma in niso šli volit. Kaj bi se bilo s takimi ljudmi zgodilo pod prejšnjim režimom, je jasno, ko beli dan. Pa poleg tega vsega še vpijejo, da ni svobode. — Na Studencu so pa zdruzeni opozicijonalci dobili celih 20 glasov in nobenega odbornika. Škoda, da ni mogel kandidirati prejšnji župan Jane, ki je bil pred nekaj meseci razrešen! — Na Raki so imeli tri liste. Pofarji so dobili enega odbornika, a mačkovci tudi enega.
Volilno gibanje: Dol. Logatec
Stojimo v sredi živahnih volilnih priprav. Za volitve, ki bodo na dan 20. septembra, vlada živo zanimanje. Prva lista, ki je bila vložena in odobrena, je lisla JRZ, sestavljena izključno iz članov te organizacije, z nosilcem g. Mačkom. V listi so upoštevani prav vsi stanovi, tako da je res ljudska lista, ki so jo sestavili volilci sami.
Kakor je bilo že pričakovati, se je ves nasprotni tabor združil. Da pa ne bo neprijetnih spominov in da se pokaže, da v občinskih stvareh ne sme biti politike, so svoji listi zatajili materino ime in ji dali lepo doneči in vsevabljivi naslov »gospodarska lista«. Kako se torej tu f>oj-muje gosjiodarski pomen, je razvidno iz sestave liste, ki ima lep poudarek na primer že v tem, da ko na listi domala vsi gostilničarji odnosno to-čilci ter prav vsi mesarji. Res huda bo borba!
Svoj čas smo imeli priložnost poslušati llodže-rov shod, kjer se jc sila udrihalo j>o metodah JNS. Imeli smo tudi Hodžerovega kandidata. Sedaj pa je ta druščina prišla v eno bratovščino. Radovedni smo, s kako gledališko spretnostjo se bodo za prihodnje državnozborske volitve naredili Hodžerovci hude na JNS-arje. Pač politika, ki nam ni razumljiva.
Sicer j>a bodo pričakovane občinske volitve imele to dobro stran, da se bo jasno pokazalo, kdo je res tudi v srcu proti nam. Te slike si doslej kljub javnim volitvam nismo mogli ustvariti, ker so bili vplivi sile tudi na naših ljudeh toliki, da so morali učinkovati nam v neprilog Sedaj pa ni ničesar, na kar naj bi se kdo pozneje izgovarjal. Brez pritiskov se bodo ljudje odločevali in za kar se bodo odločili, za to jih bomo tudi šteli, tako da bo v tem pogledu vsa stvar docela razčiščena.
Na dan 20. septembra bo Logatec pomedel z .^n...; .";V;^.o 3,rn|uj ip vsemi, ki zadnjih pet let lastili s silo ugrabljeno nospodstvo.
Maribor, 2. sept.
Maribor se nahaja ves v znamenju stavke tekstilnega delavstva, saj tvori to delavstvo precejšen odstotek mestnega prebivalstva. Delavstvo ima tudi danes zasedene vse tovarne, ki počivajo, razen tovarne Hutter, ki dela v popolnem obratu. Po vseh tovarnah vladata red '.n mir. Delavstvo, ki se nahaja v tovarni, se lepo zabava; sliši se harmonika, delavci plešejo in pojejo. Disciplina je povsod precejšna. Nikjer ni bilo opaziti kakšne škode.
Danes dopoldne so imeli delavski zastopniki posvetovanje v Delavski zbornici, kateremu je prisostvoval tudi delegat Delavske zbornice iz Ljubljane g. Golmajer. Ob 9. 'dopoldne je sklical dr. Trstenjak sestanek tekstilnih industrijalcev, obrtniških zaupnikov, zastopnikov Delavske zbornice, strokovnih organizacij in mariborskega tarifskega odbora. Sestanek, kateremu je prisostvovalo 50 oseb, se je vršil v posvetovalnici mestnega magistrata. Vodil ga je dr. Trstenjak, ki je vložil ves svoj trud in prizadevanje v to, da pride do sporazuma med delavci in tovarnarji ter da stavka preneha, Dr. Trstenjak je v uvodnih besedah predočil ves položaj, ki je nastal v zadnjem času pri 'delavstvu, ter apeliral na njihovo uvidevnost, da pride do obojestranskega sporazuma. Njegova izvajanja so napravila na vse navzoče globok vtis.
Prav tako je na delavske zasotpnike ugodno vplivala izjava tovarnarja Hutterja, predsednika Zveze tekstilnih industrijcev za Slovenijo, ki je dejal, da prevzame sam osebno z vso garancijo za to, da bodo mariborska podjetja plačevala tekstilnemu delavstvu po kolektivni pogodbi zvišane mezde od 1. septembra dalje in da se bo z vsemi sii-lami trudil, da bo ta pogodba tudi v najkrajšem času sklenjena. Stične izjave so podali tudi ostali industrijalci, ki so pokazali veliko dobre volje, da se doseže na miren način sporazum, ki bi za-
dovoljil oba tabora. Zastopniki delavstva so na-glaševali, da ima stavka v Mariboru protesten značaj. Med delavstvom,prevladuje uvidevnost in bodo povsod začeli z delom, če dobijo zadostno garancijo, da bodo določila delavske pogodbe sprejeta.
Na predlog zastopnika Delavske zbornice Golmajerja so industrijalci podali naslednjo izjavo: 1. Mariborski tekstilni industrijalci izjavljajo, da pristanejo na vse pogoje skupne kolektivne pogodbe, ki bo sklenjena med delodajalci in delavskimi organizacijami in da bodo pospeševali delo za sklenitev skupno pogodbe. 2. Določila kolektivne pogodbe glede plače in tarif morajo stopiti v veljavo s 1. septembrom 1936. 3. Stavka mariborskega tekstilnega delavstva se mora smatrati kot protest zaradi zavlačevanja pogajanj s strani industrijalcev pri razpravi za kolektivno pogodbo. 4. Delodajalci so obvežejo, da zaradi te stavke ne bodo nikogar preganjali in izvajali posledic.
Vsi navzoči industrijalci so to izjavo takoj podpisali. Predstavniki delavstva pa niso mogli podati garancije, da bi delavstvo na podlagi te izjave industrijalcev prenehalo s stavko ter šlo na delo. Zaradi tega se bo jutri, v četrtek, ob 9. dopoldne vršilo v unionski dvorani zborovanje tekstilnega delavstva v Mariboru. Na njem bodo delavski zaupniki raztolmačili dosedanji položaj ter skušali vplivati na nje, da se povrnejo na delo. Upati je, da se bo gibanje mariborskih tekstilnih delavcev umirilo ter da delavstvo sprejme ponudbo industrijalcev ter da gre na delo. Gotovo bi s tem znatno olajšali napetost sedanjega stanja in bodo pogajanja za kolektivno pogodbo lepo napredovala, ker bi bilo malo verjetno, da bi mariborski industrijalci snedli dano besedo ter ne bi skušali s svojim vplivom doseči, da se sklenitev kolektivne pogodbe ter likvidacija tekstilnega spora pospešL
Za rojstni dan našega kralja
Belgrad, 2. septembra, m. Na Banjici jo bila pred poveljnikom mesta Belgrada arniadnim generalom Tomičem danes dopoldne prva poskušnja za revijo čet, ki bodo defilirale na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. dne 6. septembra. Pri letošnji reviji, ki bo ena najlepših, kar jih je bilo do sedaj, bodo nastopili motorizirani oddelki naše vojske, pa tudi tanki. Letos bo nastopil ob tej priliki tudi bataljon planinskega polka iz Škofje Loke, ki je davi prispel v Belgrad.
Osebne vesti
Belgrad, 2. sept m. Pravosodno ministrstvo je podpisalo odlok, s katerim so premeščeni: a) na lastno prošnjo: za kanclista X. pol. skup. na okrajno sodišče v Ptuju Srečko Podhovnik, za kanclista X. pol. skup. na okrajno sodišče v Celju Konrad Tovornik, uradniški pripravnik X. pol. skup. pri istem sodišču, Marija Nesman, uradniška pripravnica X. pol. skup., na okrajno sodišče v Celju, za uradniškega pripravnika X. pol. skup. na okrajno sodišče v Sevnici Andrej Gros, dnevničar-zvaničnik pri okraj, sodišču v Mariboru, za uradniškega pripravnika X. pol. skup. na okrajno sodišče v Radovljico Anion Lavrenčič, dnevničar-zvaničnik pri okraj, sodišču v Kozjem, za uradniškega pripravnika X. pol. skup. na okrajno sodišče v Črnomlju Ivan Šuster, dnevničar-zvaničnik pri okr. sodišču v Mariboru, za uradniškega pripravnika X. pol. skup. na okrajno sodišče v Kranjsko goro Karel Rode, dnevničar-zvaničnik pri okraj, sodišču v Mariboru, za uradniškega pripravnika X. pol. skup. na okrajno sodišče v Celju Ernest Bolka, dnevničar-zvaničnik pri istem sodišču, za uradniško pripravnico X. pol. skup. na okrožno sodišče v Ljubljani Martina Kopušar, dnevničarka pri istem sodišču.
b) Po jjotrebi službe: za kanclista X. skupine na okrajno sodišče v Kranjski gori Janja Polerč, dosedaj v Cerknici; za kanclista X. pol. skup. na okraj, sodišče v Krškem Simon Železnik iz Kranjske gore; za kanclista X. pol. skup. na okr. sod. v Črnomlju Ivan Furlan od okraj, sodišča v Ljubljani; za uradniško pripravnico pri okr. sodišču v Celju je postavljena dnevničarka-zvaničnica Ana Šerdoner. Prestavljen je kanclist X. pol. skupine Slavko Jeranče od okr. sodišča na Vrhniki v Žužemberk. — Po prošnji so prestavljeni: na okrajno sodišče v Ljubljano Franc Polanc, pis. oficijal Vili. skup. na okr. sodišču v Črnomlju; na oicr. sodišče v Maribor Josip Kocjan, pis. uradnik IX. skup. na okraj, sodišču v Krškem; na okrajno sodišče v Maribor Hilda Držaj, kanci. X. skup. na okrajnem odišču v Sevnici; na okraj, sodišče v Slov. Konjicah Franja Benkoe, kanul. X. skup. na okraj, sodišču v Črnomlju; na okrož. sodišče v Maribor Mirko Majcen, uradniški pripr. X. skup. na okraj, sodišču v Novem mestu; na okrajno sodišče v Novo mesto Avrelija Štrobelj. uradniška pripr. IX. skup. na okraj, sodišču v Krškem; na okrajno sodišče v Celje Franja Blagotivšek, pis. ofie. VIII. skup. na okr. sodišču v Trebnjem. — Zo potrebi službe so prestavljeni: na okrajno sodišče v Mokronog Anton Križnik, pis. ofic. VIII. skup. na okraj, sodišču v Radovljici; na okrajno sodišče v Radovljico .Stanko Kronabetvogel, pis. ofic. VIII. skup. na okrožnem sodišču v Mariboru, in Terezija Kronabetvogel, kanci. IX. skup. na okrajnem sodišču v Mariboru; na okrajno sodišče v Krško Ivana Železnik-Debeljak, kanci. X. skup. v Kranjski gori; na okr. sodišče v Sevnico Angela Obran, pis. uradnica IX. pol. skup. na okrajnem sodišču v Ptuju.
*
Belgrad, 2. seplembra, m. Za višjega primarnega zdravnika Splošne državne bolnišnice v Ljubljani je napredoval v VI. pol. sk. dr. Janko Pompe, asistent istotam.
Belgrad, 2. septembra, m. Prestavljeni so po potrebi službe: inž. Janez Sluga, pristav VIII. sk. VII. sekcije za vzdrževanje proge Novo mesto v L sekcijo za vzdrževanje proge Zidani most; Andrej Pus, oficijal VIII. sk. s postaje Kotoriba na Rakek; Maksimilijan Friškovic, prometnik VIII. ak. s postaje Tezno v Hoče; dr. Alojzij Rustija z Rakeka na Jesenice, Kari Naveržnik z Rajhenburga v Zidani most, Stojan Velepič iz Brežic v Zalog, Ciril Adam iz Črnomlja v Novo mesto, Viklor Petje s Hrastnika v Kočevje, Rudolf Verbančič s postaje Dobrava-Vintgar na postajo Jarše—Mengeš, Janez Jenko z Domžal na postajo Vuzenica— Muta, Metod Kovačič iz kurilnice iz postaje na Jesenicah v kurilnico Srbske Moravice, Kristina Pajer, blagajničarka potnih listov in prtljage iz I Ljubljane gl. kol. v prometno-komercijalni odde-! lek drž. žel. v Ljubljani. — Po prošnji: Pavel Pin-tar, administr. uradn. z Jesenic na postajo Ljubljana gl. kol., Alojzij Pavšer s postaje Zidani most v Zalog, Franc Bajt od št. Janža na Dol. v Ljubljano gl. kol., Ferdinand Pleniša iz Moškanjcev za šefa postaje št. Jan/ na Dolenjskem, Vladimir Ma-rolt s postaje Brezno—Ribnica, za postajenačelni-ka na postajo Rožni dol—Pribišje, Srečko Močiv-i nik s noč v Brezno—Ribnica, Mihael Likar s Pra-
gerskega v Ptuj, Ivan Caf iz Kotoribe na postajo Maribor gl. kol., Franc Schaubach s Kočevja na postajo Dobrava—Vintgar, Lovrenc Kolničar s Prebičja v Domžale, Jožef Šoberl z Veržeja za postajenačelnika v Moškanjce. — Po prošnji je prestavljen Jožef Cop, strojevodja iz kurilnice v Mostarju v Varaždin.
Belgrad, 2. septembra. Premečena sta za višjega veterinarskega svetnika pri okrajnem načelstvu v Aleksandrovu (Otok Krk) v 4. skupini 2. stopnje Josip R a u t e r, višji svetnik okrajnega načelstva v Kamniku, in za višjega veterinarskega pristava pri okrajnem načelstvu v Kamniku v 7. skupini dr. Sebastijan K o r d a s, višji veterinarski pristav bakteriološkega in serološkega zavoda v Križevcih.
Nj. Vel. Kraljica na Bledu
Bled, 2. sept.
Včeraj popoldne se je sprehajala po Bledu Nj. Vel. kraljica Marija v spremstvu neke dvorne dame. Odšla je tudi v neko trgovino s starinami v Park-hotelu, kjer je nakupila precej stvari. Nj. Vel. kraljico Marijo so takoj spoznali in se je kmalu nabrala okoli Park-hotela velika množica ljudi, ki jo je navdušeno pozdravljala, kraljica Marija pa ee je veselo zahvaljevala za pozdrave. Za tem. se jo odpeljala z avtomobilom v Suvobori 1?mRS§S
Stavka na pohorski cesti končana
Maribor, 2. septembra.
Kakor smo že poročali, se je začela med delavstvom, ki je zaposleno pri graditvi Pohorsko ceste, mezdno gibanje. Ta dela vrši tvrdka Svetina iz Ljubljane. Zaposlenih je kakih 100 delavcev. Po posredovanju tajnika Jugoslovanske strokovne zveze g. Rozmana je bil danes dosežen sporazum, pri katerem so delavci dosegli lej>e uspehe. Dosežene plače so celo znatno boljše, kakor jih določa znani ljubljanski sporazum. Delavci imajo sedaj plače od 2.85 do 3 din na uro, dočim bi imeli po ljubljanskem sporazumu le 2.50 do 2.75 dinarjev na uro.
Hmelj
Celje, 2. septembra.
Uradno poročilo banovinske hmeljarske komisije dravske banovine od 2. septembra 1936:
Obiranje hmelja je v splošnem končano. Tudi zadnji obrani hmelj je prav lepo dozorel in ima odlično barvo.
Nakupovanje se je danes nadaljevalo po ne-izpremenjenih cenah. Povpraševanje je bilo za vse vrste hmelja, zlasti za boljše in najboljše blago. Računa se, da je do danes prodanega že kakih 30 odstotkov letošnjega pridelka.
Zadnje vesti iz Španije
Hendaye, 2. sept. TG. Čete, ki jih je general Franco dobil iz Maroka, so danes dosegle špansko mesto Behobia, kjer so »e razvile med njimi in vladnimi četami ogorčene borbe. Španski legijo-narji so po srditem naskoku pognali rdeče čete r beg čez francosko mejo. Francoske oblasti so poslale svojim obmejnim stražam močan oddelek orožnikov, ki so pomagali na sami meji razorožiti španski vladi zveste čete.
Gibraltar, 2. sept. b. Uporniške čete, ki so sestavljene po večini iz tujskih legijonarjev, fašističnih dobrovoljcev in maroških rednih čet, so so približale na 5 km od Malago in so med potjo zasedle mesta Maniloa, Estejjona, Marbela, Bella, Maderia, Torre in Molinot. Vlada je že evakuirala iz Malage vse prebivalstvo in ga odposlala v Oran. Vladne čete se mrzlično pripravljajo za obrambo mesta. Vladne čete polagajo največje nade v skorajšnji padec Granade, od kjer bodo poslale močne sile, da pomagajo branilcem Malage. Iz Tangerja je prišlo v Malago 600 članov tamkajšnje španske kolonije, ki so uvrščeni v vladno milico in bodo sodelovali z njo pri obrambi mesta.
Iz bojev za San Sebastijan
Pri zavzetju griča Burunteja na fronti pri San Sebastianu so bele čete ujele več rdečih vojakov in oficirjev. Med njimi so bili tudi Francozi, ki so bili takoj ustreljeni. Rdeči begunci potrjujejo, da vodijo obrambo Iruna in San Sebastiana francoski rezervni oficirji.
Seviljski radio poroča, da so na madridski fronti ujeli več komunistov, pri katerih so našli ampule s bacili tifusa. Ujetniki so priznali, da so dobili ampule od komunistične centrale v Madridv z naročilom, da jih vržejo v vodnjake. Sedaj pre iskujejo, ali so ampule španskega ali inozemskega izvora.
Opoldan je belo letalo bombardiralo Irun. Ena bomba je padla v skladišče za dinamit in je eksplozija povzročila veliko škodo.
Vračajoč se včeraj s svojega dopusta, sem se spominjal svojega najvzornejšega sodelavca med vožnjo vprav tedaj, ko se je poslavljala njegova lepa duša s sveta. — »Moja prva pot bo k oslabelemu g. Premku« — sem zatrjeval ženi, in res je veljal prvi obisk njemu — a našel sem le še njegovo izmučeno telo.
Rojen leta 1864 v Ljubljani, je vstopil pokojnik leta 1905 v Jugoslovansko tiskarno. — Spomladi leta 1906, ko se mi je poverilo vodstvo tiskarne, sem imel priliko, spoznavati ne le njegove tehnične vrline, temveč tudi njegov krasen, le njemu lasten značaj, spojen še na splošne duševne vrline in čednosti.
Katoliška tiskarna tedaj ni bila ravno na višku tehnike. Nekak tehnični in trgovski monopol v črni umetnosti je zavzemala ta čas tiskarna Kleinmaycr & Bamberg, kjer je pokojni g. Premk zavzemal mesto prvega strojnika. Prežeto nemškega duha je to podjetje cenilo le rajhovski import, podcenjevalo pa slovenski naraščaj, med katerega je spadal tudi g. Premk, ki se je bil izučil v tem podjetju — tiskarske obrti.
Spoznavši tehnične vrline g. Premka in vso njegovo bogato duševno lepoto, sem se naslonil nanj z vsem zaupanjem, tako da mi je bil ob reorganizaciji našega podjetja najvdanejša, najzvestejša in najtrdnejša opora. Orala sva ledino in marsikak osat je bilo treba izruvati, Ja smo se dokopali do onega mesta, ki ga danes zavzema naše podjetje.
Pokojni je bil pravi mentor takratnega naraščaja v ilustracijskem tisku in le njegova skromnost ga ni uveljavila pri nemški konkurenci tako kot bi velevala objektivna sodba.
Četudi ne ravno mladeniških let in kljub svoji navidezno zdravi, krepki orjaški postavi vedno bo-lehen, je bil dovzeten za sleherni napredek. Odbil mi ni niti enega nasveta ali predloga o reorganizaciji strojnice ali načina tiska, in četudi izpočetka vplašen in pesimistično navdahnjen, je prikorakal kasneje ves pomlajen — in opravičujoč se nad pomisleki — v pisarno, pristavši: »Pa je šlo! S tako voljo bova pa še Šmarno goro prestavila.« — Pokojnik je bil mož — po značaju in po stasiti
moški postavi. — Oba obdarjena z ne prešibkim glasom — je tu in tam tudi zadonelo po dvorani — in zakaj? Ker je imel tako samaritansko, nesebično dušo, ščitil krivdo drugih in kot jagnje odnašal grehe svojih nastavljencev. Kot kura piščance je objel svojo veliko tiskarsko družino in jo ščitil pod peruti, da ne bi zadel ukor drugih ... In njegov lep zgled ni padel nekaljen na mojo dušo.
In ko mi je dal rajni g. dr. Valentin Krisper — kot predstavnik svoječasnega »Tourist-Otfice«, izpričevalo, da nas takratna nemška tvrdka v tehniki več ne doseza, da so naši izdelki enaki inozemskim, sem pokazal na danes v Bogu počivajo-čega Valentina, češ, on je tisti, ki ni našel pri konkurenci umevanja, katero mu je šlo in katero so mu odjedali vsled svoje objestnosti priseljeni rajhovci. In hvaležen mi je bil za tako priznanje rajni — neizmerno hvaležen in solze iz njegovih oči — njegove duše — so tekle po lepem izrazitem obličju in na lepo brado ter so nemo govorile. In dobro mu je delo, da sem s tem vzravnal krivico — in segla sva si v roke — gledala si iz oči v oči — iz duše v dušo — kakor neločljivi, le po napredku stremeči bitji.
Prvi je bil v strojnici, zadnji je odhajal, nikdar brez slovesa. Trdovratna bolezen v nogah, kateri sta se kasneje pridružili še vodenica in astma, ga je prisilila, da je po 21 letih zveste službe zaprosil za vpokojitev. — Naslednja leta so mu moči vedno bolj pešale, vedno redkeje je zapuščal posteljo, na katero je bil zadnje mesece docela priklenjen.
In iasi ves skrušen ni zamudil prilike, da bi se ne bil prišel poklonit za Božič, Novo leto, Veliko noč ali za god. Ob takih prilikah je vrelo iz njegovega nesebičnega odkritega srca tako toplo voščilo v obliki želja, spominov v molitvi, pri sv. maši, kakor bi jih lilo odprto nebo v dušo; »Za vas, za vašo družino, za dobrobit podjetja, ki mu nače-lujete. . .« Solzice so spremljale njegove besede in te odkritosrčne solzice so rodile solze...
Duša moža Premka se je preselila včeraj ob petih popoldne k svojemu Gospodu, katerega je nosil vedno v duši in ga pavdarjal in slavil z lepo pesmijo, njegovo telo pa spremimo v četrtek popoldne ob petih na pokopališče k Sv. Križu.
Vglobimo se vanj, v njegovo plemenito dušo vsi, zlasti grafičarji in mlajši naraščaj ter ga prosimo. da nas njegov duh češče počaščava in okrepčava z danes tako vsihajajočimi lastnostmi. In v tem spominu in v delu njegovemu podobnem, bomo ozdraveli in zopet napredovali.	K. Č.
f Valentin Premk
Minister dr. Korošec in minister dr. Krek po slavnostnem zborovanja.
Princa Tomislav in Andrej v Ljubljani
spremstvu adjutanta stopila v trgovino. Lastnik trgovine g. Gregorič je bil prijetno presenečen, ko je videl, da imata v rokah njegov cenik, ki ga je šele nedavno izdal. Andrejčck si je izbral nekaj projekcijskih aparatov za študijske namene, Tomislav pa najnovejši in najmodernejši fluid kompas, ki se s pomočjo gumijastega priveska da pritrditi na zaščitno steklo pred volanom avtomobila ali drugod ter kaže vedno točno svetovno stran.
Izpred Gregoričeve trgovine je avtomobil krenil na Mestni trg, kjer sta si princa v Krispcrjcvi trgovini izbrala nekaj lepih eroplančkov, od tam pa je avtomobil zavil skozi Prešernovo ulico v Še-lcnburgovo ulico in se ustavil pred Bonačevo trgovino. Pri Bonaču sta Tomislav in Andrejček nakupila več keramičnih izdelkov — srnjačkov, kuž-kov itd. Med tem se je vest, da se princa mudila v Ljubljani, raznesla daleč naokoli in pred Bonačevo trgovino se je zbrala takšna množica, da so imeli stražniki dovolj dela z njo. Mlada princa sta v svojih belih oblekcah in z zagorelimi obrazi napravila prisrčen vtis na vse in sta bila povsod deležna živahnega pozdravljanja.
Izpred Bonačeve trgovine je dvorni avtomobil s princema oddrdral skozi Knafljevo ulico proti velesejmu.
Ameriški rojaki zbirajo za sirotišnico na Dolenjskem
Pogled na zborovanje
Ljubljana, 2. septembra.
Danes popoldne ob 4. je zavladalo na Tyrševi cesti pred hišo, v kateri je trgovina s športnimi potrebščinami »Alpina« živahno vrvenje. Kar na lepem je od nekod pridrdral avtomobil, v katerem sta sedela dva majhna dečka v belih poletnih oblekcah. Ljudje imajo za takšne reči bistre oči in so v dečkih takoj spoznali princa Tomislava in Andrejčka. Avtomobil se je ustavil, dečka — v spremstvu kraljevega adjutanta in vzgojiteljice — sta gibko skočila iz voza in krenila naravnost v trgovino. V trgovini sta se mudila dobrih deset minut. V vidnim zanimanjem sta si ogledala in izbrala razne lovske in žepne nože, planinske znake in še druge stvari, ki jih je v trgovini na pretek.
Medtem se je pred trgovino zbrala gosta množica ljudi, ki je v špalirju potrpežljivo čakala, da se mlada princa spet prikažeta na pragu. Ko se je to zgodilo, so jima ljudje začeli živahno vzklikati in mahati z rokami. Princa sta hitro, kakor sta prišla, skočila v avtomobil in se odpeljala dalje.
Pred Gregoričevo trgovino v Prešernovi ulici se je dvorni avtomobil spet ustavil in ponovil se je isti prizor: v hipu se je zbralo na obeh straneh ulice vse polno ljudi, ki so si hoteli mlada princa ogledati od blizu. Tomislav in Andrejček sta v
več. Ostanejo le dobra dela za nami. Dobra dela so najlepši .spomenik za vsakega, ki jih pusti za seboj, vse drugo izgine in mine. Skoraj povsod smo ameriški Slovenci udeleženi s svojimi prispevki za razne socialne in kulturne namene v domovini. Pa dajmo, kar moremo, še za dolenjsko sirotišnico!«:
Naj bi ljubezen ameriških rojakov do rodne grude rodila mnogo bogatih sadovi
,Mezdno gibanje v Tržiču'
G. H. Snoj nam je z ozirom na naše poročilo z dne 27. avgusta pod tem naslovom poslal pojasnilo, v katerem pravi, da je stavka v tržiški predilnici izbruhnila na vseh oddelkih tovarne istočasno in da g. Snoj niti veJel ni, da se stavka pripravlja ter ga celo v tovarni ni bilo, ko so delavci začeli stavkati. Poleg tega zagotavlja g. Snoj, da ni in nikoli ni bil vodja JNS v Tržiču.
Radensko kopališče
SLATINA RADENCI
^^T september Din 1400-- 1
oktober Din 1200-- / za 20 dni
Vse uračunano: stanovanje, (soba po svobodnem izbiranju), hrana, 2 zdravniška pregleda, kopanje, pitje vode, vse takse in napitnine, Rontgen, temeljita analiza seči. Direkten vagon Ljubliana-Slatina Radenci brez prestopa.
Ljubljana, 2. septembra.
Ameriški Slovenci, ki jih je trd življenski boj odgnal čez široko morje, da si ustvarijo tam novo eksistenco, so že neštetokrat dokazali, da svoje domovine niso pozabili. Pomagali so svojim rojakom na domači zemlji kadar in kjer so mogli, moralno in gmotno. Svojo ljubezen do rodne grude so pred kratkim manifestirali z novo nabiralno akcijo, ki ima plemenit namen zgradili sirotišnico za revne otroke v Šmihelu pri Novem mestu na Dolenjskem.
Prve prostovoljne prispevke je Ameriški Slovenec začel zbirati že v teku meseca julija, zbiranje pa bo končano 10. septembra. Skupno vsoto nabranega denarja bodo poklonili šolskemu zavodu soster Notrc Dame v Šmihelu pri Novem mestu ob priliki 50 letnice obstoja in ustanovitve tega zavoda. Ameriški rojaki se s hvaležnostjo spominjajo, da je zavod šolskih sester Notre Dame izšolal tudi marsikatero Slovenko, ki je zdaj v Ameriki. Sirotišnico, ki jo nameravajo z zbranim denarjem postaviti, bodo vodile te sestre. Vanjo bodo sprejemale v varstvo in vzgojo najpotrebnejše sirote širom Dolenjske.
Plemeniti namen ameriških rojakov je trebn sprejeti z vsem priznanjem in pohvalo. Kako lepo so utemeljili svoj apel na radodarna srca! »Tu v Ameriki ima marsikdo boljši kos kruha, kakor ga imajo doma, ali ni prav, da včasih odstopimo skorjico za socialne namene v domovini? Pomislimo malo. Življenje teče, danes je, jutri ga ni
S tem so v glavnem končane vse licitacije, ki so bile potrebne pri letošnjih cestnih delih in če ministrstvo za gradbe dosedanje licitacije potrdi, bodo vsa cestna dela šla hitro izpod ro*.
Mladež v slavnostnem sprevodu.
Kocke za tlakovanje cest
Razsvetljen Društveni dom na Jesenicah na predvečer slavnosti.
Ljubljana, 2. septembra.
V	ponedeljek jc bila druga licitacija za dobavo kock, potrebnih za tlakovanje ceste Pesnica—Št. Ilj. Bila je to že druga licitacija in sta stavila ponudbe dva ponudnika, s čemer je bilo zakonitim predpisom ustreženo. Licitacija je uspela in je z 2 odstotnim popustom izlicitiral dobavo podjetnik ing. Milan Lenarčič iz Josipdola na Pohorju za 154.000 dinarjev.
V	torek pa je bila licitacija za dobavo kock in robnikov za cesto Ljubljana—Št. Vid. Proročun za nabavo teh kock jc znašal 2,483.000 Din. Štiri podjetja so prišla licitirat. Največji popust je ponudilo podjetje Adolf in Emst Erlich iz Zagreba, ki je od preračunanih cen popustilo 3.25 odstotkov. Dobava kock za ta del ceste je bila izlicitirana za 2,402.000 Din-
Drobne
novice
Koledar
Četrtek, 4. septembra: Evfemija, Doroteja in tovarišice, device.
Novi grobovi
-f V Tevčali pri Laškem je po daljšem bole-hanju umrl v 80. letu starosti g. Ignac Saj ti, vzoren kristjan in gospodar Bil je najstarejši član nnčelslva Hranilnice in posojilnice v Laškem žc od njene ustanovitve leta 1899. Bog mu daj večni mir!
Ko na sejem hitite — Pri Petričku se zglusite!!!
—	Abiturijenti 1. drž. gimnazije v Ljubljani, letnika 1908 in 1909 in niihovi bivši sošolci se sni demo v smislu lanskoletnega ljubljanskega dogovora prijatc.jski dne 5. ni 6. septembra t. 1. v restavraciji »Evropa« v Celju. Zberemo se v soboto dne 5. septembra po 4. uri popoldne v restavraciji Evropa v Celju. Kdor pa je zadržan naj pride vsaj v nedeljo istotja do 10 dopoldne, ker nato odrinemo po sporazumu kamorkoli v okolico. Z gotovostjo pričakujemo tudi one, ki so žal lansko leto izostali. Na svidenje! Celjski sošolci.
—	Odsek brezposelnih učiteljskih ahiturien-tov sekcije JUU poziva vse abituriente(ke), naj poslane formularje takoj pošljejo izpolnjene odseku, ker je to samo v njihovem interesu. V pripombi (rubrika 14) naj vpišejo znanje jezikov, obvladanje instrumentov in druge podatke, na katere bi se odsek lahko opiral, kadar bi potreboval podatke o posebnih sposobnostih.
—	Sesti izkaz o darovih za Marijino kapelo v Planici. Gg.: Družina Roth-Kaltenegger v Ratečah 60 Din; učiteljica Marija Jenko 30 Din; Josipina Zagorc v Ljubljani 30 Din; okr. načelnik dr. Peter Vavpotič v Mariboru 25 Din (drugi dar); g. dekan Jak. Fatur 100 Din (drugi dar); g. ravnatelj Gn-brovšek v Ljubljani 100 Din; g. svetnik Krumjie-star pri Sv. Gregoriju 100 Din: g. Krisper, veletrgovina (drugi dar) 100 Din; Ant. Turšič v Šent-rupertu na Dolenjskem 100 Din; g. hotelir Janko Dolžan na Golniku 100 Din; g. učiteljica Ida Del-žan na Vačah 50 Din; g. kainnos. mojster Al. Vodnik v Ljubljani 200 Din; g. M. K. v Ljubljani 15 Din; g. sodnik Milan Kalan v Kranjski gori 100 Din; župnik Oblak na Preski 15 Din; dr. Fr Ter-dan v Št. Vidu nad Ljubi). 30 Din; župnik Filipič v Krškem 20 Din; župnik Tavčar v Poljanah nad Škofjo Loko 10 Din; župni urad Selca 10 Din; župnik Golf v Srednji vasi v Boh. 20 Din; župnik Bre-šar na Brezjah 10 Din; župnik Erjavec v Zeli lilijah 10 Din; trgovina Miklavec v Ljubljani 50 Din; dr Mih. Opeka, stolni kanonik v Ljubljani 30 Din; svetnik Henrik Bukovvitz v Mokronogu 50 Din; Val Zabret. dekan v Št. Vidu 50 Din; župnik Matija Novak v Kandiji 20 Din; župnik Iv. Šaselj v Št. Lovrencu 10 Din; trgovina Sehneider-Verovsek v Ljubljani 50 Din; župnik Iv. Mihelčič, Zap ana 10 Din; župnik Gabr. Petrič v Gorjah 100 Din; Gnidovec Karel, dekan v Žužemberku 50 Din; svetnik Fr. Lakmayer na Vrhniki 20 Din; župnik Jan. Lnngerholc v Stranjah 20 Din; župnik Lrzin Leop., sv. Križ pri Litiji 10 Din; prof. dr. Anton Dolinar v Ljubljani 20 Din; svetnik Zupane Ign. v Predosljah '20 Din; svetnik Šmidovnik Ant. v i reč; osljah 20 Din; svetnik Šmidovnik Anton v Prečni 10 Din; stolni prošt in gener. vikar Ign. Nadrah 100 Din; univ. prof. dr. Aleš Ušeničnik 50 Din; trgovina Jelačin Iv. v Ljubljani 50 Din; Terezija Mikuž v Mavčičah 5 Din; župni urad Stan trg jin Ložu 20 Din. Prav lepa zalivala vsem blagim dobrotnikom. Bog plačaj! — Zupni urad Rateco-I la-nica, 1. sept. 1936.
KINO UNSOM
Splošna sodba občinstva po premieri filma je: Prekrasen film, ki si ga mora vsakdo ogledati!
Danes ob 16., 1915 in 21'15 uri
—	Nov sistem obnavljanja kolesa. Nedavno je prišel v naši državi na trg neki novi emajl lak z imenom Ruthax, ki ga danes uporablja v inozemstvu vsak športnik za obnavljanje svojih športnih potrebščin, zlasti koles in motornih koles. Prednost tega laka je, da je zelo enostaven v uporabi, tako da tudi otrok z njim lahko dela. Ruthax lak je dalje idealen za prelakiranje vsakovrstne opreme, barva kovine prav tako odlično kot zid in les. Koles in motociklov ni treba grudirati, temveč se lahko takoj barvajo s tem novim emajl lakom. I a lan ee zelo hitro suši in je praktičen, ker ni občutljiv. s)Napram vsaki vremenski nepriliki a) je podporen, ne poka in se ne kruši. 2e po prvem lakiranju da krasen sijaj (Hochglanz). Vsa ta edinstvena svoj stva tega novega laka so navdušila vsakogar, zlasti športnike, — kolesarje, kajti kdor je z njim enkrat delal, ne zamudi prilike, drugim ga priporočati. Svoje kolo lahko brez vsakega strokovnega znanja praktično obnovite z .edinstvenim emajl lakom Ruthax, ki je dan v promet samo v originalnih modrih zavitkih.	.
Letos se bo na ljubljanskem velesejmu v lastnem paviljonu kazalo, kako enostavno se more z Ruthaxom ravnati. Ne zamudite tudi vi prilike, da se vam neobvezno pokažajo vsa edinstvena
svojstva tega laka!	..... , , • ___
Ruthax se dobi v vsaki boljši strokovni trgovini, če ga pa kje ni dobiti, ga naročite pri glavnem zastopstvu za dravsko banovino Commerce d d., Ljubljana, Krekov trg 10, tel 2o-56.
V času velesejma posebno ugodne cene
—	Enoletni trgovski tečaj v Novem mestu. Predava se snov dvoletnih trgovskih sol. Ker daje solidno trgovsko izobrazbo, je že veliko lanskih absolventov nastavljenih. Vpisovanje dnevno, začetek pouka 0. septembra. Zahtevajte prospekt.
—	Lichtenturnov zavod v Ljubljani. Mesčan-ska šola. Pričetek šole: Dne 9. septembra ob 9 šolska sv maša; dne 10. sept. redni šolski pouk!
—	Šoferski izpiti. Za okraj Novo mesto, Brežice, Črnomelj in Krško se vrše šoferski izpiti pri okr. načelstvu v Novem mestu dne 1. okt. 1936 ob 10. Interesenti naj vložijo pravilno opremljene prošnje do 20. sept. 1936,
—	Dr. Ivan Pregelj, Osnovne črte iz kn)izevne teorije. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1936. Strani 113. Cena 24 Din. — Neštetokrat se je ponavljala želja, da bi prof. dr. Pregelj izdal svoje črtice iz književne teorije. Saj Slovenci vse doslei nismo imeli zares priročne knjige o teh vprašanjih, ki se v šoli pri pouku slovenščine teden za tednom povračajo, in ki o njih tudi vsakdo, ki ljubi besedno umetnost, od časa do časa želi pojasnila in razjasnitve. S tem, da je Jugoslovanska knjigarna
pravkar izdala v kompletni knjižni izdaji te »Osnovne črte«, je tedaj storila veliko uslugo predvsem našim profesorjem in dijakom, daje pa lično in močno porabno knjižico v roke tudi vsakemu slovenskemu izobražencu. Avtor je dal v kleni predelavi enotno učinkujoče delo. Pojmi so jasno definirani in razloženi. Knjiga obravnava, kakor drugače tudi ni pričakovati, najprej epično pesništvo, nato liriko, dramatiko in prozo. Za šolo praktično porabna in za vsakogar zanimiv repetitorij so »Snovno pregledna vprašanja in odgovori« na koncu knjige. Močno je nadalje pozlraviti, da je avtor vpeljal v drobnejšem tisku tudi orise in preglede vsake književne vrste po posameznih svetovnih književnostih s posebnim ozirom na slovensko, hrvatsko in srbsko. Delo je vredno toplega priporočila. Oprema je zelo lepa.
—	Po toči zvonili — ie prepozno... Za pri-ie'no 6-dnevno potovanje po solnčni Dalmaciji z avtom in z ladio, pa se še lahko odločite. Pojasnila pošilja uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, Wolfova ulica 1 —II
—	Da boste stalno zdravi, ie potrebno, da redno piiete Rc.rlensko, ki deluie proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislim in si Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
—	Enoletni trgovski tečaj pri trgovskem učnem zavodu v Ljubljani. Kongresni trg 2-11., ima edini pravico, da izdaja izpričevala, ki služijo kot dokaz dovršene vajenške dobe tn poldrugega leta pomočniške prakse v trgovinski obrii. Šolnina najnižjo. Vpisovanje in pojasnila dnevno od 9—12 in od 15—18.
Licitacija za cesto Marihor-Št. Sij zopet ni odobrena
Maribor, 2. septembra.
V »Slovencu« smo že večkrat poročali o stari zahtevi mariborske in okoliške javnosti po modernizaciji ceste Maribor—Št. Ilj—drž. meja, ki je v obupnem stanju in dela sramoto naši državi. Letos je bil iz fonda za javne dela dovoljen kredit za popravilo in modernizacijo te ceste. Dela so že razpisana in bili sta že dve licitaciji za oddajo teh del. Prva licitacija od ministrstva ni bila odobrena, kar je pričetek tako nujnih del zavleklo. Na številna posredovanja ju bila razpisana nova licitacija po skrajšanem postopku, ki je bila 17. in 18. avgusta Dela je izlicitira>a mariborska tvrdka Nussimbeni za okoli 5 milijonov dinarjev.
Mariborska javnost si je ob tej priliki oddahnila in pričakovala, da se bodo sedaj dela pričela. Na žalost pa se je uresničila bojazen, ki smo jo izrazili že v iSlovencu«, namreč, da bo referent v ministrstvu za zgradbe zopet našel kake formalne napake, zaradi katerih licitacija ne bi bila odobrena. Doznali smo. da ministrstvo noče odobriti licitacije, ker v pogojih za izvršitev del ni bil dogovorjen rok, v katerem mora tvrdka dela dokončati. Ko se je izvedelo za to oviro, je tvrdka takoj podala obvezno izjavo, da bo dela izvršila v 14 mesecih, tako da bi konca 1. 1937 imeli že moderno urejeno cesto. Kljub temu pa ministrstvo noče licitacije odobriti in zahteva ponovno licitacijo.
Lfabijana
0 Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani
opozarja p. n. občinstvo na razpis aboamana, ki mu bo nudil ob istem številu predstav kakor lani, znižane abonmanske obroke in tudi znatno znižane cene za predstave izven abonmana. Letošnjo sezono je zopet uveden premierski abonma, nadalje stalna abonmana Sreda in Četrtek ler abonmana A in B. Prijave se sprejema od dne 3. septembra v veži dramskega gledališča vsaki 'lan od 10. do 12. in od 3. do 5. ure. Starim abonentom so njihovi .sedeži rezervirani do srede 9. t. m. Od tega dne dalje bodo sedeži starih abonentov, ki se niso priglasili, na razpolago drugim interesentom.
0 Tujski prometni svet mesta Ljubljane priredi v petek dne 4. septembra 1.1. ob pol 8. zvečer promenadni koncert za Bežigradom na vogalu Sta-ničeve ulice. Sodeluje Narodno železničarsko glasbeno društvo »Sloga* jjod vodstvom kapelnika g. Pogačnika.
0 Nočno češčenje presv. Zakramenta v ljublj. stolnici se prične drevi f>o skupni molitveni uri ob devetih. Iz knjige »Večna molitev« bomo najprej opravili U. uro: Prošnja za duhovnike, nato pa prvi del primerne ure v čast presv. Srcu Jezusovemu. Na novi došli častivci si izberu za to po-božnost poljubno nočno uro od 9 do 4. Odhod v stolnico skozi stransko zakristijo nasproti semenišča.
0 Umetnostna razstava prof. Franceta Kralja
v Jakopičevem paviljonu je odprta dnevno ol 9. do 19. ure. Katalog s številnimi ilustracijami stane 5 Din Razstavo priporočamo.
0 Ustanovitev »Glasbenega vrtca« v šoli Glasbene malice. Odbor Glasbene Matice se je odločil, da ustanovi s pričetkom šolskega leta 1936-37 otroški glasbeni vrtec, v katerem se bo poučevalo vsak dan od pol 11 do j>ol 12 dopoldne v Lajovčevi dvorani. Predmeti, ki se bodo poučevali bodo predpripravne pevske vaje, katerih namen bp navajati deco že od vsega začetka k spoznavanju mehkega nastavka tona in s tem k lepemu estetsko-zaokroženemu podajanju otroški duši dostopne pevske tvarine. Nadalje se bodo poučevale ritmične vaje, plesi z in brez petja. Glasbeni vrtec je namenjen deci od 4.-7. leta. Starši, ki bi fioteli deco v naj-nežnejši mladosti zaupati izkušenim pedagoškim rokam glasbenih učiteljev, se naprošajo, da se čimprej javijo v pisarni Glasbene Matice, Gosposka ulica 8-1. S poukom se bo začelo s 1. okt.
O V Ljubljani umrli od 21. avgusta do 27. avgusta 1936. Bručan Janez, 4 mesece, Ižanska cesta 64, sin trg sluge, Zupan Melhijor, 82 let, oskrbnik v p., Kongresni trg 1, Novak Frančiška, 78 let, za-sebnica, Japljeva ulica 2, Babič Fardo, trgovski potnik, Fiignerjeva ulica 12, Saceršnik Ferdinand, 58 let, pomožni delavec, Vidovdanska cesta 9, Roman Lovrenc, 26 let, obč. ubogi, Vidovdanska cesta 9, Lapajnar Jože, 79 let, mizar in meščan, Dobrilo-va ulica 28, Bahovec Neža, m. Mehtilda, 73 let, ur-šulinka, Kongresni trg 18, Bočko Terezija, s. Aman-da, 61 let, usmiljenka, Slomškova ulica 20, Rato-liska Ana, 71 let, obč. uboga, Št. Rupert na Dolenjskem, Korenčan Ana, s. Krizostoma, 40 let, usmiljenka, Slomškova ulica 20, Wernig Marija, roj. Martina, v J. Nedbal, žena črkostavca, 69 let, Ilirska ulica 19.
V ljubljanski bolnišnici umrli: Češnovar Jože, 6 mesecev, sin služkinje, Vič 47, Puc Leopold, 44 let, rudniški pisar, Žiri, srez Logatec, Čampa Alojzij, 53 let, dninar, Zamoste 33, obč. Sodražica, srez Kočevje, Košir Marija, roj« Škrabajna, 77 let, žena žel. nadsprevodnika v p., Mestni trg št. 24, Škoda Vera, 4 Ista, hči delavca, Moste — Zaloška cesta 80, Berčič Angela, 1 leto, hči delavca, Javor-nik 68, Zupančič Jože, 19 let, poljski dninar, Sp. Brezovo pri Litiji, Rovšek Antonija, 48 let, bajtari-ca, Češnjice 11 pri Moravčah, Pokorn Jožef, 37 let, delavec, Moste, Na Klancu 9, Thuma Josip, 54 let, višji nadzornik drž. žel., Verovškova ulica 15, Podaltar Marija, 36 let, žena delavca, Trste-nik 28, obč. Preddvor pri Kranju, Šestak Pavla, roj. Jakopič, 44 let, žena trgovca, Gledališka stolba 3, Resnik Franc, 27 let, sin rudarja, Poljanski nasip 52, umobolnica, Planinšek Ana, 54 let, dninarica, Zagorica 2 pri Litiji, Zaje Ivan 2 meseca, sin dni-narice, Podgorica 50, obč. Dol pri Ljubljani, Daks Katarina, roj. Remp, 70 let, vdova orodjarja gasilske čete, Javornikova ulica 10, Trškan Andrej, 4 leta, sin delavca, Bistrica 11, obč. Naklo.
0 Vse slarše, ki imajo otroke v narodni in meščanski šoli. prosimo, da se glede instrukcij obrnejo na Odsek brezposelnih učit. abiturijentov, sekcija JUU, v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Uradne ure vsak delavnik od 10—12.
0 Siromašen dijak išče stanovanje in hrano za instrukcije. Instruiral bi dijake iz realne gimnazije in iz nižjega razreda. Poizve se v uredništvu »Slovenca«.
0 Tiskarski škrat je v nedeljskem »Slovencu« posegel v ljubljanske novice in svojevoljno zmanjšal dar za »Dom slepih« od 100 na 10 din. Neljuba napaka bodi s tem popravljena.
0 Dopisni esperantski tečaj traja samo 2 meseca. Zahtevajte prospekte! Esperantsko društvo »Zelena zvezda«, Ljubljana, hotel Metropol.
- Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjulraj ua prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef urenelee«.
Tabor pri Sv, Joštu
V nedeljo 6. septembra prirede gorenjske skupine Jugoslovanske strokovne zveze in Mladinske zveze pri Št. Joštu nad Kranjem Tabor slovenskega delovnega ljudstva v počastitev spomina dr. Janeza Evangelista Kreka.
Spored slavnosti: V soboto 5. septembra zvečer gore po vsej Gorenjski kresovi v spomin Jan. Ev. Kreka. — V nedeljo 6 septembra pri Sv. Joštu: Ob 9. sv. maša na prostem. Ob pol 10. odkritje spominske pločče dr. Jan. Ev. Kreku; odkritje izvrši min. Jože Gostinčar. Ob 10. delavsko zborovanje, na katerem govore dr. Andrej Gosar, Ivan Pestot-nik, Joško Jurač in France Zagradišnik.
Ob tričetrt na 8. je iz Kranja skupen odhod z jeseniško Krekovo godbo na čelu. Shramba za kolesa bo v Delavskem domu v Kranju, za avtobuse pa na dvorišču hotela stara pošta.
Vse slovensko delovno ljudstvo vabimo, da se v čim večjem številu udeleži Krekove proslave pri Sv. Joštu, kjer je razvijal na svojih socialnih tečajih blagoslovljeno delo za naš narod. Maša največja sramota bi bila, če se ne bi dostoino oddolžili njemu, ki je vse svoje življenje posvetil gospodarski in socialni rešitvi Slovencev.
Delu slava — delu čast!
Gorenjske skupine JSZ.
Maribor
n Proslava rojstnega dne mladega kralja bo
v Mariboru zelo slovesna. V lorek je bil na mestnem magistratu sestanek predstavnikov vseh organizacij, katerega je vodil mestni župan gosp. dr. Jiivan. Med drugimi sin mu prisostvovala stolni prošt dr. Vraher in zastopnik poveljnika mesta nolkovnik Petrovič. V soboto zvečer bo v Mariboru bakljada po mestnih ulicah. Zbiranje občinstva se bo vršilo na Treti Svobode, na Glavnem Irgu pa ho kratka manifestacija. Zupan bo izdal proglas na meščane, da slavnostni dan dostojno proslavijo. Ker je večji del garnizije odsoten, bo v nedeljo 6. t. m. proslava cerkvenega značaja. Ob pol 10. bo v stolnici sv .opravilo za mladega kralja, katerega se udelaže predstavniki vseh cor-kvenih, vojaških in državnih oblasti. Pred cerkvijo bo samo častni vod z godbo brez zastave. Zvečer priredi vojaška godba čez mesto iz Melja do vojašnice kralja Petra bakljado.
□	Izlet kluba občinskih svetnikov JRZ v Mariboru je preložen od 8. na nedeljo 13. t. m. Izlet bo v Prlekijo.
□	Garuizija na manevrih. Mariborska vojaška garnizija je odpotovala na manevre, ki so letos na Dolenjskem.
□	Tlakovanje Koroške ceste. Ena najbolj prometnih ulic v Mariboru je Koroška cesta. Nahaja pa se žal v takem stanju, kakor malokatera ulica. Prebivalci na Koroški cesti izražajo željo, da bi se ta važna prometna ži.a vsaj v prvem delu tlakovala z granitnimi kockami.
□	Kolodvorska carinarnica dobi dimnik. Zgradba mariborske kolodvorske carinarnice je znana kot hiša brez dimnika. Centralna kurjava je namreč urejena na segrevanje s plinom. Dasi je tak način kurjave silno praktičen, je zaenkrat zaradi i previsokih proizvajalnih etroškov plina predrag. Zaradi tega se bo kurjava preuredila na premog, obenem pa se bodo morali zgraditi dimniki. Dne 14. t. m. bo licitacija, na kateri se bodo preureditvena dela oddala.
□	Na gozdarski šoli v Mariboru se bo pričelo šolsko leto 1. oldobra. V enoletni tečaj bo sprejetih 12 gojencev.
□	Razgledni stolp propada. Razgledni stolp na vrhu Pohorja je menda brez gospodarja, ker za to zgradbo nihče ne skrbi. Stolp je bil nekdaj postavljen z velikimi težavami in stroški, sedaj pa nevzdržno propada. Železna konstrukcija rjavi, les pa trohni in sedaj se nahaja stolp v takem stanju, da mora napisna tabla opozarjati turiste, da je vzpon zaradi življenjske nevarnosti prej>o-vedan. Kljub napisu pa plezajo turisti na stolp, zlasti tujci, ki napisa ne razumejo Mnogi se vzjjenjajo na vrh tudi ponoči. Lepega dne bo prišlo do usodne nesreče, potem pa se bodo mero-dajni činitelji spravili na popravilo. — Dolžnost tujskoproinetnih postojank na vzhodnem Pohorju, za katere je ta stolp velika atrakcija, je, da nekaj ukrenejo, da se stolp popravi
□	Krščanska ženska zveza priredi v nedeljo 6. t. m. izlet v Kamnico. Zbirališče ob 14 pred samostanom šolskih sester. V Kamilici ob 15 sv. blagoslov. Prijatelji, člani in članice, pridite v obilnem številu!
MSo Mirko Cemic
zopet ordinira od 8—9, od 12—13 in od 15—16 v sanatoriju v Mariboru, Gosposka ulica 49.
□	Celodnevna tura v kopališču na otoku. S 1. septembrom je uvedena v kopališču na Mariborskem otoku celodnevna kopalna tura in ve-
j ljajo dopoldne kupljene vstopi.ice za ves dan.
□	Smrt kosi. V Gozdni ulici št 4 je umrla v
1 visoki starosti 83 let zasebnica Marija Kac. — Naj i počiva v miru!
□	Sprejem otrok v mestno dnevno zavetišče. Tiskovine za prošnje za sprejem otrok v mestno dnevno zavetišče se dobo pri mestnem soc. pol.
- uradu na Rotovžkem Irgu ali pri upravi Mladinskega donui v Koroščevi ulici. Izpolnjene prošnje, j potrjene od šol upraviteljstva in mladinskega ! predstojnika, se morajo oddati pri upravi zavoda i 7. ali 10. t. in. Deca. ki bo sprejela, bo o tem 1 pravočasno obveščena polom upravitelja šole, ki 1 jo obiskuje. Sprejeta deca naj pride v zavod 16.
t. m. po pouku in to po možnosti v spremstvu i slaršev.
□	Ogromen naval na srednješolske zavode.
V torek se je vršilo vpisovanje v 1. razred srednješolskih zavodov v Mariboru Naval je bil ogro-
I men. Na klasični gimnaziji so sprejeli 220 gojencev, od toga -14 deklic. Potik bo zelo oležltočen, ker primanjkuje zavodu učnih moči, moralo pa bi biti v vsom razredu zaradi takega števila vsaj
| 4—5 paralelk. Na realni gimnaziji vpis še ni za-I ključen. Na državni učiteljski šoli se letos po par ' letih zopet otvorja vpis v prvi razred, v katerega je sprejetih 40 gojencev, in sicer 30 fantov in 10 : deklet. Zanimivo je, da je bil na učiteljišče velik naval tudi s Kranjskega, osobito iz Ljubljane. — | Vpisovanje v prvi razred pa je na učiteljski šoli L končano ter se ne bo sprejelo več gojencev. — Iz-j reden naval so imeli tudi na Trgovski akademiji. ; Prijavilo se je nič manj kot 115 kandidatov, spre-' jetili pa je bilo samo 50, med temi precej več l fantov kot deklet, dočim je bilo dosedaj ravno ' narobe. Hvale vredno je, da je med prijavljenci j izredno veiiko sinov in hčera trgovcev, ki bodo I ostali po končanih študijah v domačih trgovinah. Šolsko vodstvo se je pri sprejemu prvenstveno oziralo tudi na to okolnost Saj je namen Trgovske šole v prvi vrsti, da nam ustvarja izobražen trgovski slan, nc pa da producira uradniški pro-letarijat.
□	Vse za vse šole v Cirilov'!
□	Glasbena Matica Maribor. Redni občni zbor z običajnim dnevnim redom bo v petek 11. septembra 1936 ob 19.30 v pevski dvorani.
□	Ant. Rud. Lcgatov Enoletni trgovski tečaj, Maribor. Vpisovanje vsak dan od 10. do 12. in od 4. do 6., ob nedeljah od 10. do 12. v šolski pisarni, Vrazova ul. 4 Šolski program brezplačen. Znižana šolnina. Lastni dijaški internat. Začetek 9. septembra.
□	»Volkssfimme« je ugasnila. Včerajšna Številka »Volksstimine«, nemškega glasila tukajšnjih marksistov, prinaša na prvi strani objavo, v kateri se list poslavlja od svojih čitateljev ter naznanja, da preneha izhajati. List so začeli socialisti izdajati po prevratu, imel pa je vedno silno pičlo število naročnikov, tako da so sc poznavalci upravičeno čudili, kako more list izhajati. Očividno pa so sedaj vsi viri presahnili in »Volks-stimmea« je včeraj ugasnila. Za njo pač nihče ne bo žaloval.
Ge&en velesejma
in pa dnevnika
»Slovenec" *
»Slovenski dom"
Vam nudijo najugodnejšo priliko, da: seznanite svoje odjemalce z novim blagom in nizkimi cenami.
Naročite oglas pravočasno Telefon št. 29-92
Celje
gr Šahovske novice. Šahovski klub v Gaberju bo igral v nedeljo, 6. septembra, medklubsko prijateljsko tekmo z varaždinsikim šahovskim klubom. Podrobnosti bodo še pravočasno objavljene.
gr Ustanovni občni zbor Gledališke družine v Celju je bil v ponedeljek zvečer v fantovski sobi v Domu. Občnemu zboru je predsedoval g. dr. Zdravko Kalan. V odbor so bili izvoljeni gg. dr. Kotnik, Armič, Jurač, Debeljak, Germek in Le-nardon.
gr Celje v številkah. Meseca avgusta je obiskalo Celje 1782 tujcev, prejšnji mesec 1433, meseca avgusta lanskega leta pa 1406. Po teh številkah vidimo, da tujski promet v Celju zelo narašča. Prenočnin je bilo meseca avgusta 3789, julija 3173, meseca avgusta lanskega leta pa 2460. Inozemcev je bilo letos v avgustu 689, julija 493, meseca avgusta lanskega leta pa 374. Da je obisk i tujcev letos v avgustu tako narastel, gre v prvi j vrsti na račun lepega vremena. Dnevno se mudi v Celju okrog 130 tujcev. — Prav zanimiv je tudi ' izkaz ekspoziture borze dela. Po zadnjem izkazu j z dne 31. avgusta je znašalo število brezposelnih ' delovnih moči 176, med temi 22 žensk. Prejšnji izkaz z dne 20. avgusta je imel še 198 brezposelnih.
gr Izprtje delavstva pri Westnu traja daije. Položaj delavstva pri Westnu, kjer je izprtih okrog 1000 delavcev, traja dalje in ni prišlo do sedaj še do nobenih rezultatov. V torek popoldne so se nadaljevala na mestnem poglavarstvu pogajanja med obema strankama, ki pa ni sorodila nobenih uspehov. Podjetje vztraja pri svojem, delavstvo pri svojem. Za izravnavo spora ni za sedaj še nobenih i upov. Delavstvo je deloma v tovarni.
gr Huda nesreča pri igranju s patrono. Ko je 11 letni sin delavca Stoian Martin iz Loke pri Mozirju v ponedeljek okrog 17 pasel živino, je prišel k njemu pastir Ivan Marolt in prinesel s seboj patrono. Fanta sta se nato igrala s patrono in jo zagnala v neko skalo. Patrona je j>ri tem ekisplodirala in odtrgala Stojanu kazalec na levi roki, druge prste na levi roki mu je pa razmesarila, razmesarila mu je pa tudi sredinec na desni roki.
gr Umazana Savinja in njeni pritoki. V zadnjem času se vedno bolj množijo jritožbe o izredno umazani Savinji in njenih pritokih. Nesnaga prihaja iz različnih tovarn in bi bilo vsekakor na mestu, da bi zaradi higijenskih nedostatkov, ki iih povzročajo razne tovarne, posegla vmes oblast.
gr Stavka tekstilnega delavstva v Št. Pavlu pri Preboldu. V Št. Pavlu pri Preboldu je v ponedeljek dopoldne v barvarni Mauthnerjevih tekstilnih tovarn izbruhnila stavka, v katero je vstopilo okrog 100 delavcev. Drugo delavstvo še dela, a se pričakuje vsak čas, da se bo stavka razširila na vso tovarno. Delavstvo zahteva izboljšanje gmotnega položaja. Stavkajoči so zasedli tovarno, v kateri vlada red in mir.
Gospodarstvo
Narodna banka o položaju
Pravkar smo prejeli poročilo Narodne banke za 2. četrtletje 1936. Iz tega poročila posnemamo, da je gospodarska aktivnost po svoji intenzivnosti v 2. četrtletju 1936 prekoračila lanske rezultate. Blagovni promet je narastel za 3.3%, zaposlenost delavstva za 10.4%, državni dohodki pa za 4.2%. Poleg tega je bil zapažen znaten napredek t ustaljenju razmer na denarnem trgu. Toda najvažnejša razlika med lanskim 2. in letošnjim 2. četrtletjem pa je v položaju kmetijstva. Dočim je bila lani zaradi slane in suše letina relativno slaba, je letos prav dobra in so tudi cene znatno višje ko lani. Pogoji in izgledi nadaljnega gospodarskega razvoja so torej ugodni.
Število zaščitenih zavodov. Po podatkih v poročilu Narodne banke za 2. četrtletja posnemamo, da je do konca junija 1936 zaprosilo 268 denarnih zavodov za odlog plačil, 12 za sanacijo in 32 za izvenkorikurzno likvidacijo. Za primerjavo
Ureditev kmečkih dolgov
Dne 1. t. m. je bila seja odbora ministrov za sestavo uredbe o kmečkih dolgovih.
Belgrajska agencija »Jugoslovanski kurir« piše, ,da bo nova uredba obsegala vse kmečke dolgove in upnike kmeta. Uredba uiora prinesti končno odločitev o odnošaju kmetov do zasebnih bank, do zadrug in njih zvez ter do trgovcev in drugih zasebnih upnikov. Doznava se, da bo država doprinesla gotovo vsoto za mobilizacijo hranilnih vlog, v korist vlagateljem. Računa se, da je zmrznjenih hranilnih vlog okoli 7 milijard dinarjev. V najboljšem primeru bi dobile banke v gotovini okoii 1.800 milij. Din.
Kaj pravijo zagrebški trgovci. Zveza trgovskih združenj savske banovine jo pisala predsedniku vlade dr. Stojadinoviču pismo, v katerem zahteva ureditev kmečkih dolgov pravično tudi za trgovce. Glasilo zveze pristavlja, da je letos izredno dobra letina in bi kmetje lahko plačali svoje dolgove.
Sadni trg
V6led omejitve svobodnega uvoza v druge države ni pravega zanimanja za naše sadje ter so tudi cene radi tega nizke. Pozneje, ko bodo nastopili kot kupci domači konzumenti ter pričeli kupovali jabolka za zimo, je z ozirom na slabo letino pričakovati, da se bodo cene nekoliko popravile. Ta potreba bo nastopila predvidoma začetkom prihodnjega meseca.
Jabolka: Cena, ki jo dobi danes kmet za jabolka, se giblje od 1 do 1.25 din. Vendar pa se plačuje po slednji ceni le žlahnto sadje kot kanadka, za katero se nekoliko zanima Francija, ki je glavni konzument za to vrsto. Zgodnje jesenske vrste kot rambur, car Aleksander, prinčevka, funtovka, kalvil, herbetova reneta so že pošle ter so na trgu že prva zimska jabolka kot zeleni štetinec, ki je najbolje obrodil, a je zanj najmanj zanimanja, kosmač, damasonka, baumanova reneta in druge. Kupčija z vsemi temi vrstami je težavnejša, ker kupci kažejo predvsem zanimanje za pisano blago, ki bi bilo kmalu vporabno, dočim morajo biti naštete vrste obležane, a za zimsko preskrbo so še prezgodnje. Letos bomo zelo pogrešali zlato par-meno, ki ni nič obrodila, a je zanjo vedno največ povpraševanja. Zanimavo je to, da se je kot proizvajalec za jabolka pričela uveljavljati Hrvatska, ki dosedaj v tem oziru ni bila na trgu. Kot so dvignile nekdaj pri nas kakovost našega sadja kmetijske šole in drevesnice, tako so tudi na Hrvatskem vzgojile kmetijske šole naraščaj, ki je videč v sadjarstvu dober zaslužek, začel gojiti sadovnjake z vso vnemo in po navodilih, ki jih dajejo kmetijske šole ter 6adni strokovnjaki. Danes imamo v okolišu Koprivnice, Križevcev in Bjelo-vara polno lepih sadovnjakov, ki se odlikujejo zlasti po mladih drevesih, ki so popolnoma zdrava ter dajejo lep in dober plod. Da ne zaostanemo, bo treba pri nas sadovnjakom posvetiti še večjo vnemo in gledati pri odpremi v inozemstvo na to, da izvozimo Ie prvovrstno blago.
Hruške: V nasprotju z jabolki so obrodile letos hruške zelo dobro. Nakupna cena 6e giblje od 1 do 1.30 po kakovovsti. Na žalost ni za hruške nobenega izvoza in to kljub temu, da je zanje v inozemstvu zanimanje. Vzrok je pa sledeč: Prosto naložene hruške imajo mnogo manjšo caiino nego hruške v zabojih. Je pa seveda mnogo večji riziko pri takih pošiliatvah, ker kruške so mehke ter se med vožnjo odrgnejo ter prično hitro gniti. Ker izvozniki odgovarjajo za blago do namembne postaje, se seveda branijo prodajati blago a la rin-fuza, a inozemski interesenti ga radi prevelike carine pri odpremi v zabojih nečejo Kupiti.
Slive: V 'glavnem se je vršil dosedaj ves izvoz sliv v Avstrijo, Češkoslovaško ter nekaj tudi na Poljsko in Švico. Nakupna cena se je gibala med 0.90 do 1.20 din, iranko gajbice po 16 kg. Nemčija ni nastopila kot večji Kupec ter je na-
navajamo, da je do konca marca 1936 prosilo za odlog plačil, 11 sanacijo in 32 izvonkonkurzno likvidacijo. Število zaščitenih zavodov se torej vedno veča. Po podatkih za konec junija 1936 je doslej bilo dovoljeno: 225 zavodom odlog plačil (dne 31. marca 204), 4 (4) je bila odobrena sanacija, 31 (25) pa je bila dovoljena izvenkonkurzna likvidacija.
Nove delniške družbe. Po podatkih Narodne banke je hilo v prvi polovici letos ustanovljenih 23 delniških družb z glavnico 114.9 milij. Din, dočim jih je bilo v vsem letu 1935 ustanovljenih 35 pa samo z glavnico 49.65 milij. Din. Svojo glavnico je povečalo letos v prvih 6 mesecih 14 družb in sicer za 117.65 milij. Din, dočim je povečalo vse lansko leto 19 družb svojo glavnico za 102.75 milij. Din. To pomeni, da se je začela naša konjunktura izboljševati, ker se je zelo povečalo ustanovitveno gibanje delniških družb.
pravila le zaključek za 100 vagonov v Itompezaciji za stroje. Ravnokar pa smo bili obveščeni, da je izdalao dovoljenje za uvoz 400 vagonov ter bo vsled tega na naših tržiščih povpraševanje trenoino nekoliko živahnejše, vendar z ozirom na izredno dober pridelek ni pričakovati, da bi gornja količina vplivila na trajnejše izboljšanje.
Grozdje: Veliko zanimanje je vladalo v inozemstvu za naše grozdje ter je bilo v Nemčiji izdanih veliko deviznih dovoljenj za uvoz našega grozdja. Žal pa naše odlično, smederevsko grozdje, »belina« še ni zrelo ter je trganje prepovedano. Grozdje, imenovano »ranka«, pa je za cksport nesposobno. Cena ranki je približno 2.50 din, fr. Sme-derevo. Z ozirom, da so devizna dovoljenja veljavna samo do 15. septembra, izgleda, da v Nemčijo grozdja ne bomo uvažali. Vzrok tej omejitvi je ta, da se prične s 15. septembrom trgatev v vinorodnih pokrajinah Nemčije in ker hoče Nemčija izključiti konkurenco tujega gorozdja, aajbrže deviznih dovoljenj ne bo podaljšala.
Sadje za mošt: Zgodnja jabolka za mošt niso sposobna, dočim poznih še ni. Bo pa precej mošt-nega sadja in je predvidena cena približno 40 par. Živahno trgujejo s hruškami in slivami za žganje. Cena za prve je okrog 45 par, za slive 40 do 50 par, nakladalna jx>staja.
Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdlgovanju, zgagi, povzročeru po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne
Franz-iosefove
grenke vode, zjutraj na tešče pa Isto množino. Prava Franz-Josefova voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev.
0*1. res. S. br. 30474/35
Konec štrajka spediterskih delavcev v Zagre-
lm. V zvezi s štrajkom spediterskih delavcev v Zagrebu so se v Ljubljani razširili v poslovnih krogih glasovi, da je ta štrajk popolnoma shromil poslovno življenje v Zagrebu. Te vesti pa so bile močno pretirane. Poleg tega pa je tudi včeraj bil sklenjen sporazum podjetnikov z delavstvom te stroke ter so se danes že začeli normalno v s i posli na železnici.
Novo posojilo za zagrebško gledališče. Izpre-menjena je uredba o načinu ubiranja. izročanju in uporabljanju takse, pobrane v korist gledališč. Po tej izpremembi lahko zagrebško gledališče najame pri Drž. hip. banki na podlagi dohodkov Fonda gledališkega dinarja posojilo na tekočem računu v znesku 13.5 milij. Din. Nadalje določa uredba, da služi Fond gledališkega dinarja v temle vrstnem redu: 1. hipotekarno posojilo pri Drž. hip. banki, 2. posojilo v tek. računu pri DHB, 3. posojilo pri Stipendijalnem fondu, 4. vse obveznosti (osebne in stvarne), ki so nastale pri zagrebškem gledališču do 31. avgusta 1936, in 5. za izplačilo stroškov, zvezanih s popravilom zgradb in instalacij zagrebškega narodnega gledališča po razpoložljivem znesku v okvirju posojila, odobrenega s to uredbo. Za pravilno plačilo anuitet jamči banska uprava v Zagrebu.
Privilegirana delniška družba za izvoz deželnih pridelkov kr. Jugoslarije ima redni občni zbor v Belgradu 3. oktobra.
Izdelovanje radijskih aparatov. Iz Belgrada poroča Jugoslovanski kurir, da je doslej pet tvrdk zaprosilo ministrstvo trgovine in industrije za dovoljenje, izdelovati radijske aparate v naši državi: Tvornica železnih proizvodov Godjevac, Jugoslovanski Philips, Tesla v Pančevu, Telefunken in ena tvrdka iz Novega Sada.
Odlog plačil je dovoljen Hranilnici in posojilnici na Trati, r. z. z o. z., za let od 24. julija dalje za stare dolgove, nastale do 20. maja 1935, obrestna mera 2%.
Kopališka družba Kamnik d. d. v Ljubljani je preložila svoj občni zbor od 3. na 16. septembra.
Potrjena poravnava. Vidali Ivan, posestnik in mizar v Vel. Mengšu.
1934	1935	1. pol. 1936
427.3	540.0	238.4
39.1	16.6	12.2
145.9	146.9	62.2
2.8	10.0	4.0
1934	1935	1. pol. 1936
417.6	516.8	347.1
63.6	67.9	38.6
58.6	66.0	37.3
3.3	4.8	1.1
Naša trgovina z Balkanom
Zadnje četrtletno poročilo Narodne banke prinaša tudi statistične podatke o naši zunanji trgovini z državami balkanskega sporazuma za 1. 1934 in 1935 ter za prvo polovico 1936. Podatki se nanašajo na najvažnejše predmete naše trgovine s temi državami ter so vzeti iz statistike naše zunanje trgovine za zadnja leta,
Naš izvoz je znašal (v milij. din):
Češkoslovaška Romunija Grčija Turčija
Uvažali pa smo (v milij. din):
Češkoslovaška Romunija Grčija Turčija
Posojilo Našičke v Londonu. Našičkn d. d. v Zagrebu je dobila v Lonaonu veliko obligacijsko posoilo v znesku pol milioina funtov šterlin-gov. Posojilo je dala landonska banka Guiness Mahon Compony in sicer na 20 let po 6%. Prvi obrok v znesku 62.000 funtov je Našifcka že dobila ter je s tem plačala del svojega dolga državi za kazni na podlagi znanega procesa.
Konec poravnav. Kmetijska gospodarska zadruga, r. z. z o. z. v Boh. Bistrici, in Ivan Čarman ter Marija Čarman, posestnikov, slednje tudi gostilničarke v Ljubljani.
Izbrisi is trgovinskega registra. Clotar Bou-vier, p roizvodnja šampanjca, Gornja Radgona, I. Globočnik in drug, Ljubljana, Gas. Čarman, Škofja Ix>ka (vsi zaradi opustitve obrata).
Italijansko posojilo v Ameriki. Italijanska vlada je pooblaščena i/.dati v neomejeni višini blagajniške bone tudi v inozemstvu. Sedaj jioroča-jo, da je Italiji uspelo plasirati v Ameriki za 2 milijardi lir (kar se nam zdi zelo visoka vsota) teh blagajniških bonov. Donos teh bonov bo Italija porabila za plačila blagovnih dolgov v severnoameriških Zedinjenih državah, da se tako lahko obnovi italijanski izvoz. Zanimanje za blag. bone je znatno tudi v Franciji.
Borza
Denar
Dne 2. septembra
V zasebnem kliringu sc je avstrijski šiling učvrstil na ljubljanski borzi na 8.60—8.70, na zagrebški na 8.5550-8.6550, na belgrajski na 8.5325 do 8.6325. — Grški boni so beležili v Zagrebu 30.0250—30.7250, v Belgradu 30.15—30.85. — Angleški funt je ostal na naših borzah neizpremenien ter je beležil v Ljubljani 238 denar, v Zagrebu in Belgradu pa 237.20-238.80.
Nemški čeki so v Ljubljani narasli na 13.30— 13.50, v Zagrebu so ostali neizpremenjeni na 13.14 —13.34, v Belgradu pa so narasli na 13.20—13.40.
Ljubljana. — Tečaji s p.r i m o m.
Amsterdam 100 h. gold. . . . 2967.07— 2981.07
Berlin 100 mark...... 1754.20-1768.08
Bruselj 100 belg...... 736.69— 741.75
Curih 100 frankov...... 1424.22—1431.29
London 1 funt....... 219.45— 221.50
Newyork 100 dolarjev .... 4333.22—4369.53
Pariz 100 frankov..... 287.68— 289.12
Praga 100 kron...... 180.41— 181.51
Promet na zagrebški borzi 2,979.501 din.
Curih. Belgrad 7, London 15.4425, Newyork 306.75, Bruselj 51.775, Milan 24.15, Amsterdam 208.325, Berlin 123.35, Dunaj 56.90, Stockholm 79.60 Oslo 77.575, Kopenhagen 68.925, Praga 12.675, Varšava 57.70, Budimpešta 61, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.805, Bu-enos-Aires 0.8675.
Vrednosfni papirji
Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 82.50—83, agrarji 47.50— 48.50, vojna škoda-promptna 363— 365, begluške obveznice 68.75—69. posojilo 83.50—84, 7% Blerovo 74.50, 7% posodilo Drž. hip. banke 86.50—87.
Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 82.50 denar, agrarji 47.50 denar, vojna škoda promptna 9., 10. 365 denar, begluške obveznice 68.50 den., 8% Bler. posojilo 83.25—83.50 (83.25), 7% Blerovo posojilo 73.50 denar, 7% posojilo Drž. hip. bankke 86.50 denar — Delnice: Priv. agrarna banka 233 den., Trboveljska 130-135, Osj. sladk. tov. 100-130.
Belgrad. Državni papirji: agrarji 48.25—48.75, vojna škoda promptna 364.50—365.50 (365.50), be-luške obveznice 68.70 denar (68.75); 68.15 blago '68.10), 8% Blerovo posojilo 83.50 denar, 7% Blerovo posojilo 74 denar. — Delnice: Narodna banka 6325 blago, Priv. agrarna banka 233 denar (233.50, 234).
Žitni trg
Novi Sad. Oves: bč, srem., slav. novi 87.50— 90. — Vse ostalo neizprem. Tendenca mirna. Promet srednji.
•promptiu .75, 8% Blerovo jilo 73.50—
1IS3E Velesejma
od l. do 13. septembra
bo izhajal SLOVENEC v znatno povečani nakladi in bo torej
oglaševanje vtem
dnevniku za vsakogar zelo korislonosno.
Kličite telefon 29-92
Dobitki vojne škode
m. so bili izžrebani naslednji dobitki
Dne 1. 1. vojne škode:
serija številka 5051
5081 5114 5130 5138 5145 5171 5222 5266 5362 5485 5545
5611 5707 5744 5792 5806 5987 6008 0063 608S 6128 6150 6163 6186 6269 6317 6401 6427 6452 6489 6686 6731 6785 6808 6847 0929 6974 6084 7104 7108 7160 7219 7258 7354 7403 7429 7463 7491 7534 7600 7627 7715 7754 7783 7844 7935 7957 8010 8059 8125 8221 8264 8322 8375 8407 8424 8502 8505 8527 8599
5612 8617 8654 8726 8807 8874 8959 8901
9059 9147 9155 9169 9236 9289 9319 9383 9399
731
976 223
269 240 254 506 664 643 121 293 348 290 274 862 923 350 399 889 042 213
270 772 495
93 764 926 984 844 41 482 41 304 804 85 942 762 362 137 199 293 720 552 651 162 256 811 988 762 776 724 374 971 518 577 83 410 735 947 640 881 131 590 522 993 658 683 69 801 620 49 588 155 136 331 790
977 41
688 333 983 582 165 56 628 964 956 330
dobitek 3.000 20.000 5.000 3.000 20.000 5.000 3.000 50.000 3.000 5.000 3.000 3.000 3.000 20.000 20.000 3.000 20.000 3.000 3.000 5.000 3.000 20.000 3.000 3.000 5.000 20.000 5.000 20.000 3.000 3.000 5.000 5.000 5.000 5.000 3.000 3.000 3.000 3.000 3.000 3.000 5.000 3.000 3.000 3.000 5.000 20.000 5.000 5.000 3.000 5.000 3.000 5.000 3.000 5.000 3.000 3.000 3.000 3.000 3.000 3.000 3.000 20.000 3.000 3.000 3.000 5.000 3.000 3.000 5.000 3.000 3.000 <-3.000 3.000 3.000 5.000 3.000 3.000 3.000 5.000
3.000 3.000 3.000 3.000 3.000 3.000 3.000 3.000 20.000
serija 5058 5105 5130 5136 5141 5161 5219 5244 5296 5469 5503 5552 5664 5716 5790 5708 5961
6045
6065 6111 6145 6162 6171 6242 6273 6364 6407 6434 6468 6537 6689 6746 6801 6818 6856 6943 6982 6694 7106 7144 7169 7222 7315 7389 7426 7443 7467 7515 7578 7616 7710 7740 7769 7840 7927 7944 7971 8025 8116 8192 8230 8284 8347 8379 8421 8498 8504 8522 8528 8611 8614 8646 8698 8774 8863 8884 8976
9089 9154 9168 9204 9263 9301 9320 9387
številka 168 940 233 352 262
267 182 259
67 500 857 190 4 373 940 860 305
78
198 760 32 683
457 266 240 490 634
90 302 376
32 245 534 956 214 576
268 654 500
67
91 147 571 490 461
76 52 713
723 32
458 312 755 442 658
724 255 637 821
744
722
dobitek 3.000 5,000 3.000 5.000 3.000 3.000 5.000 5.000 3.000 3.000 3.000 5.000 5.000 3.000 20.000 5.000 3.000
5.000
5.000 3.000 50.000 50.0(X) 3.000 3.000 3.000 3.0( K) 20.000 5.000 5.000 5.000 3.000 5.000 5.000 3.000 3.000 3.000 20.000 3.000 5.000 5.000 5.000 5.000 3.000 3.000 5.000 5.000 3.000 3.000 50.000 3.0(X) 5.000 3.000 3.000 3.000 3.000 5.000 5.000
20.000
3.000 338 100.000 252 3.000
390 628 735 274 179 556 415 602 26 222 920 962 2 58 437
5.000 5.000 3.000 3.000 5.000 3.000 3.000 50.000 3.000 3.000 3.000 5.000 3.000 5.000 5.000
281 200.000
3.000 3.000 985 100.000 376 3.000
857 358 904 233
5.000 3.000 3.000 3.000
Kulturni obzornik
Dve igri o sv. Cirila in Metoda
Petančič Davorin: Naša apostola. Farna igra pod milim nebom, — Maribor 1936. Tisk in zaloga tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
To je slavnostna igra, ki so jo igrali v Slomškovih dneh letos v Mariboru ter je izrazita kolektivna igra, namenjena samo velikim skupinam igralcev in gledalcev, ki tvorijo med seboj nedeljivo enoto, napisana v zgled, kakšno novo igranje si predstavlja nov pokret v slovenskem ljudskem igranju, namreč tako imenovani »katoliški obče-stvenii teater« ali »farna igra«. Ideologa tega iger-skega pokreta sta prof. N. Kuret ter Davorin Petančič, ki je že za lansko leto priredil Ljudsko igro »Miklova Zala«. O smernicah tega kolektivnega katoliškega teatra se vsakdo lahko pouči iz časopisa »Ljudski oder«, ki ga izdaja Prosvetna zveza. Petančič je hotel na podlagi zbornih slik iz časa svetih apostolov podčrtati današnjim ljudem nauk, da med kristjani na ime in pagani v nazoru in življenju ni velike razlike ter da obe skupini med Slovenci služita tujčevstvu; le čimbolj si pravi kristjan z dušo in srcem, tembolj si tudi pravi Slovenec, v resnici naroden. To misel, ki jo zavestno postavi za najvažnejšo, za voditeljico vsega poteka, je podčrtal v prologu:
»To nas ta predstava bo učila, da na ime kristjani so slabši ko pogani.
Nauk že znani in veliki duša vsaka bo dobila: da vsakdo mora v sebi Siracm — maiike streti.
resnično Kristusa sprejeti
in naučiti se trpetil«
Pra,v v istem prologu še posebej podčrta: »Ne iščite umetnosti v igri! — Niikajr iz knjig zgodovine!« — Tako hoče Petančič biti zavestno samo vzgojen, anahronističen, tendenčen, alegoričen ter noče predstavljati realističnega izseka iz zgodovine, temveč idejo, ki je od včeraj in danes, in ki ne loči igralcev od gledalcev: vsa fara je ena sama igra, ki veže preteklost s sedanjostjo, hoteč izoblikovati bodočnost po tendenci glavne ideje,
Zato te igTe tudi ne moremo soditi iz teksta, ki je pred nami, temveč zaživi v pravem življenju šele na odprtem odru in v pravi obliki le ob popolnem sodelovanju obeh plasti, tako igralcev in gledalcev. Pričujoči igerski tekst je tako samo neke vrste libreto, ki mu manjka vse odločujoča »tnuzika«. Okrog 50 prizorov ee vrsti pred našimi očmi, v katerih vidimo, da gospodujoča oblast — vojvodi —, ki so v bistvu še pogani, dasi so na ime že kristjani, paktirajo zaradi oblastodržtva s tujci-Nemci ter da Nemci prinašajo Kristusa samo zaradi ekspanzije svoje oblasti, in Židi jim pomagajo ubijati odporno moč naroda ter ga tirajo v bratomorne boje. Narod pa želi resnično Boga ljubezni ter pričakuje sveta Apostola, ki ne prihajata z mečem, temveč s križem: Trpeti je trebal Končno zmaga križ nad mečem. Posamezne prizore posebej tolmačijo zbori oz. igerski vodja ter povzame iz njih nauk, na katerega naj reagira občinstvo. — Tekst kot tak ni močan, verzi zelo slabi, proza zavestno nerodno ritmična — ker noče biti realistična! — temveč stilizirana kot vsi prizori sploh, ki so postavljeni v ilustracijo neke ideje, ne pa življenja. Zato je vsa igra razumska shema, alegorija, uu živSicniaka polnokrvna drama, in
nc verujem, da bi prizori sami pritegnili občinstvo | k sodelovanju, če bi jih še posebej k temu ne | prisilil igerski vodja. Verujem pa, da bi 6e pri močnem tekstu velikega umetnika to samo po sebi spontano doseglo. O igri kot predstavi je bilo v našem listu že govora ter je ocena bila vse boljša, kot pa je moremo dati na podlagi knjige, ki je le papir v primeri z mogočnim življenjem, ki ga more dati intenzivno farno življenje. Zato je prav, da pisatelj zahteva, da se igra more prirejati le kot farna igra na prostem pri par stotinah nastopajočih oseb ter pri primerni razlagi, umski razčlenitvi alegorij iz preteklosti.
Nasprotno pa je realistično dramo iz istega časa in skoraj z isto idejo napisal moderni slovaški pisatelj Ivan Stodola: Kralj Svetopolk, ki jo je poslovenil Viktor Smolej ter izdala Družba sv. Mohorja kot 83. zvezek evoje knjižnice.
V treh dejanjih je z veliko notranjo napetostjo prikazan siloviti kralj Svetopolk, ustvaritelj ve-jikomoravske države, ki pa je gledal le na državo in njen obseg, ne pa na notranjo ureditev. Sam še skoraj pogan, »kristjan samo na ime«, ee bori z Nemci, s katerimi pa drži žena njegovega sina in ga izdaja s pomočjo pisarja Pavča, pogana, ki pa pozneje postane najzvestejii njegov služabnik. V času največje zmage pa se pokažejo največje razlike med njegovimi sinovi: eden se nagiba k Nemcem, drugi zastopa latinsko bogoslužje, tretji pa je zvest učenec sv. Metoda, ki jih pa Svetopolk preganja. Tega izžene kralj, druga dva pa vsak na svojo roko pleteta zarote, da ga umorita. Kralj razkrije zarotnike, jih ukaže ubiti, pa jih v skrbi za bodočnost države pomilosti in skuša pomiriti. To se mu ne posreči ter umre. Ob mrtvem prvem mogočnem slovanskem kralju pa sc sinovi v neslogi razidejo vsak na svo*jo stran in grenka misel na nujni propad države v bodočnosti ter žalostno
usodo slovanskega bogoslužja in Metodovih učencev zapira zadnjo besedo: 'Gospodi, pomyluj ny!« Drama je pisana z veliko dramatično vednostjo, napetim dejanjem, ki pa je v drugem dejanju precej etilizirano, ter je zelo priporočljiva za naše odre kot zgodovinska igra časa, ki ga opeva pri nas vsakemu znana Aškerčeva balada »Svetopol-kova oporoka«. Zlasti pa še, da se proslavi po deželi — čeprav pol leta kesneje — 110 letni jubilej Metodove smrti. Prevod je odličen. td. ★
Hrvatskosrbsko-poljski slovar. Na Poljskem v Miejsce Piastovve je v založbi »Towarzystwa švvii;-tego Michafa Archaniola« je izšel obširni »Hrvat-skosrpsko-poljski rječnik« (Slownik chorvvacko-serbsko-polski), ki ga je sestavil bosanski frančiškan dr. Fra Didak Burič, bivši dolgoletni lektor srbohrvaščine na univerzi v Lvovu in zdaj profesor na gimnaziji v Širokem Brijegu. Uvod je napisal eden najboljših poljskih jezikoslovcev, krakovski profesor T. Lehr-Sp!awinslti, kjer podčrtava potrebo takega slovarja za vse Poljake, ki potujejo na jug, oziroma, ki hočeijo brati jugoslovanska literarna dela. Ta slovar naj le bolj naveže kulturne stike s tako bližnjimi jezikovnimi sosedi. Avtor pa v svojem predgovoru daje satno navodila za uporabo Slovana ter izjavlja, da pripravlja tudi nasprotni poljsko-srbskohrvatski del, ki bi prišel predvsem prav našemu občinstvu. Slovar obsega 376 straru v dvostolpcih ter mu sledi Dodatek (86 strani) naivažnejših gramatičnih pravil srbsko-hrvatskega jezika. Cena 30 Din. Ko z veseljem poročamo o delu mladega bosanskega frančiškana, bi si samo želeli, da bi se tudi pri nas našel založnik in seveda ludi ljudje, ki bi sestavili slovenski slovar poljskega iezika, ki smo d., i.iUn potrebni.	{j
Junaški mučeniki
»Osservatore Romano« poroča dne 29. avgusta t. 1. o umoru 40 članov reda Klaretianov, ki je bival v Barbastru. Dva mlada člana reda. ki sta bila v ječi skupno z umorjenimi redovniki, pa sta kot Argentinca ušla smrti, pričata o resničnosti poročila.
Ko so začeli komunisti divjati, se je tudi v Barbastru zbrala pred klaretianskim samostanom tolpa rdečih, ki je kričaje zahtevala smrt redovnikov. Krajevno zastopstvo komunistov se je sicer spočetka zoperstavljalo grožnjam in se je zadovoljilo s tem, da so dali redovnike in tudi škola iz Barbastra zapreti v samostan skolopi-jancev. Dne 2. avgusta so superijorja Klaretija-nov, dva druga patra in še skolopijanskega duhovnika odvedli in ustrelili. Dne 9. avgusta so umorili škola in več redovnih novincev. Dne 13. avgusta so s točo krogel postrelili še 20 novincev. Ostalo jih je ša 20, med njimi je bil tudi mlad novomašnik. Vse t» M 14. avgusta maskri-rali.
O poslednjih dneh umorjenih pripovedujeta ona dva Argentinca, ki sla se rešila klanja:
V ječi smo molili, se spovedali, pripravljali na smrt in brali življenje mučenikov. Vsi smo bili veseli in smo koprneče pričakovali, da bomo umrli za Kristusa. Iz ječe so jih odvedli na mo-rišče. Na cesti so ti vzklikali: »Naj živi Kristus Kralj!« Tako so bili vsi ti mučeniki, ki so jih peljali v smrt, veseli, (poročamo o poslednjih dvajsetih), da je neki mladenič, ki jih je srečal, dal ustaviti uvto in je prosil, da hi se jim smel pridružiti.
Ko so odvedli mladeniče na morišče, so nekateri mesarji, dotikajoč se redovniških halj, zakričali: »Za tole, vidite, za tole vas bomo ubili!« A oni so odvrnili: »Za tole, glejte, za tole radi iinirjcmo!«
Temu poročilu dodamo, da so umorili tudi po drugih krajih te redovnike, tako v Ciudadu Rcalu, Salleutu, Barceloni in drugod, skupaj je bilo najmanj 70 Klareutijauov umorjenih.
Irun v plamenih. Povsod so vidni udari granat, ki sipljejo grozo in smrt na nesrečni Irun.
Otoki, ki nam delajo vreme
To so Azori, slavno otočje v severno-atlant-skem oceanu. Njih ime pozna ves svet, ker jih omenja vsako vremensko poročilo. Azori so za vse človeštvo in zlasti za brodovje in letalstvo velikanskega pomena. Azori so tako rekoč barometer vsega sveta, radi česar so ti otočki (9 jih je) bolj važni in pomembnejši ko radi svojih ognjeniških, skalnatih sten. Azori so edini del zemlje, ki je z vsem kulturnim svetom vedno v zvezi. Zatorej ima Portugalska, ki ji pripada tista skupina otočkov, ki še spadajo k Evropi, tukaj kos zemlje, ki jo zanjo zavida ves svet. Naše vreme je torej tako rekoč »privilegij Portugalske«, čeprav daje Portugalska sporočila svojih observatorijev in meteoroloških postojank vsemu svetu na razpolago.
Ko je portugalski svetovni brodar, C a b r a 1, 1. 1432 odkril Azore, pač ni slutil, kakšnega pomena za ves svet bodo nekoč ti otočki. Kolumb je menil, da so Azori ona pravljična Zemljina »Atlantida«, ki so imeli mornarji v 14. in 15. stoletju toliko opraviti z njo. Princ Albert iz M o n a c a, ki se je v svojo zabavo pečal z vremenoslovjem, je pa prvi spoznal meteorološki pomen Azorov. Odkril je na njih oni
»kraj, kjer so rojeni viharji« in je s svojim raziskovanjem dosegel, da so leta 1893 položili prvi podmorski kabel z Azorov v Evropo, da morejo tako tudi praktično uporabljati vremenoslovna opazovanja na Azorih. Sele moderna tehnika je s kablom in brezžičnim brzojavom dala svetu zasanjano deželo v uporabo. Prej so bili viharji, ki so se rodili na Azorih, veliko prej v Evropi, kakor bi jih mogla javiti najurnejša ladja.
Azori imajo tako lego v oceanu, da so lahko svetovni barometer. Ti otočki so na najširšem mestu onih tokov, ki se gibljejo od severa in juga vzdolž osrednjih plasti Atlantskega oceana. Njih izrazito pomorsko podnebje prihaja z bližine zaliva in tudi v najbolj mrzlih mesecih ni na Azorih manj toplo ko 15 stopinj C. Nobeno otočje sveta nima tolikanj ugodnega podnebja, nobeno tako natančno ne izraža podnebne razmere morja. Odtod potujejo atlantski viharji po svetu; zlasti
so vetrovi, ki so tn doma, največjega pomena za zrakoplovstvo.
Oliveira Salazar, predsednik Portugalske, je posebno moderno opremil vremenoslov-
ne postaje na Azorih. Tu so zdaj štirje observatoriji: na otoku St. Mihael, v Terzeiri, v Santa Cruz in v Harti, kjer je tudi velika kabelska postaja, ki spaja otočje z vsem svetom.
S podatki teh observatorijev morejo razni meteorologi v Evropi in Ameriki precej natančno napovedati vreme. A mogoče je pa še važnejše ko li observatoriji magnetni zavod v St. Mihaelu. Ta svojska, z vsemi najnovejšimi tehničnimi pripomočki opremljena postaja se ukvarja z zračnimi preiskavami, z merjenjem temperature in raziskovanjem vetrov, ki so dandanes za letalstvo neobhodno potrebni. Deset let so preiskovali gibanje vetrov, tako da so mogli polagoma sestaviti posebne »načrte vetrov«, ki jako koristijo letalstvu, da morejo dognati lego svojih poti.
Sleherna znanstvena ekspedicija, vsak oceanski letalec, vsak polarni raziskovalec skuša biti na svojih potih v zvezi z Azori. Kadar »Zeppe-lin« plove nad oceanom ali »Queen Mary« hiti za rekordom, vselej so Azori tista točka, ki jo vprašajo za svfet in podatke. In mimo teh je vsakršna napoved vremena v Evropi in Ameriki vsak dan odvisna od sporočil vremenoslovcev na Azorih.
Zakaj koprive pečejo?
Nič ni čudno, da pravijo ljudje, da ima kopriva čarobne moči in da tudi pravijo, da varuje polje spričo ptičev in gosenic. Saj ima kopriva tako posebno orožje, ki ga občuti tudi človeška koža: koj te japeče in potem se ti čez minute naredijo izpuščaji. Čez nekaj minut bolečine ponehajo in čez pol ure tudi izpuščajev ni več. Kopriva ima majhne dlačice, ki imajo na vrhu glavice; te glavice se odkrhnejo in prodrejo v kožo.
Vendar to še ni vzrok, da bi morali občutiti pekočo bolečino in dobiti izpuščaje. Če se zbodeš s šivanko, ne občutiš nič podobnega. Torej morajo vsebovati koprive kako dražilo, ki ga dlačice izločajo. In res ima naša kopriva neko kislino. Če se zbodemo s šivanko in kanemo na ranico malo razredčene solne kisline, občutimo isto pekočo bolečimo in dobimo prav take izpuščaje ko od koprive. Torej vsebujejo koprive tako zvano mravljinčno kislino, ki povzroča pekočo bolečino. Uvele koprive te ne spečejo več; če jih pa v vodi osvežimo, imajo spet isto moč.
Iz nesrečne Španije: bombni napad na Tardicnte v Aragoniji.
Kače in njih povest
Stalin nstanavlja ravno demokratsko črto. Kdor se ne ukloni, izgubi glavo.
Nad dve slo strupenih kačjih plemen je, ki kotijo žive mladiče. In če nam kdo pripoveduje o kačah, ki so debele ko deblo, mu kar verjemimo; v Južni Ameriki namreč so še velikanski, nepreiskani pragozdovi, pa takšne kače morebiti res žive tam. Pri nas pa so strupeni modrasi in gadje, ki so črni, rdečkasti, svetlo- in temnorjavi, pa tudi sivi. V Alpah so našli celo belega gada, ki pa je zelo redek. Rdečkasti so najbolj nevarni. Prava domovina strupenih kač pa je orient.
A je že tako: česar se ljudje boje, to so od nekdaj tudi čislali. Tako se je tudi domišljija vseh rodov že od začetka človeške zgodovine bavila s kačami. Babilonci so kačo smatrali za — peklenščka; starim Grkom in Rimljanom je bila prispodoba plodnosti, starim Egipčanom pa modrosti. V Indiji in Južni Ameriki še danes srečujemo kačje zaklinjače. Te, ki kače krote ter jih ukročene ovijajo okoli svojega vratu in glave, ali pa jih nauče celo plesati, občudujejo gledalci prav
tako ko kače same. Za svoje ceremonije uporabljajo Indijci naočarke, ki jih vozijo s seboj v košarah. Toda tega, da kače tudi zaplešejo, ne dosegajo z muziko, le s kolebajočimi gibi, ki jih izvajajo fakirji s piščalmi. Kače imajo zelo razvit tip in vonj, sluha pa ne. Tistega, ki ve za lakirske skrivnosti, kačji teater ne bo ganil prav nič, ker ve, da so ji prej odlomili strupeni zob.
Srečujemo tudi fakirje, ki svoje čarovnije uganjajo s kačami, ki imajo še strupene zobe. Ti pa so se dali opikati od mladih kač, dokler se njihovo telo ni navadilo strupa. In če takšnega krotilca prej ali slej piči stara kača, ga napade samo visoka vročica, ki pa jo kmalu preboli.
So pa tudi taki, ki narede kačo neškodljivo samo za čas predstave. Dajo ji gristi tobak, ali pa jo namažejo s tobačnim sokom, nakar je kača za nekaj časa omamljena. Omamljeno kačo pa krotilec tepe tako dolgo, dokler uboga žival ne prileze iz košare ter začne plesati na glas piščalke.
Če hočete vedeti
V	Njujorku se je nekaj deklet izmislilo briht-no stvar: Ker niso mogle nikjer dobiti službe, so kupile star avto in dvoje pisalnih strojev. S tem avtom so se vozile od kraja do kraja in za majhen denar pisale ljudem na stroj različne prošnje in kar je kdo zahteval. Dekleta so toliko zaslužile in imele toliko dela, da so kupile še en avto in še dva pisalna stroja.
V	1 gramu gline je 500.000 bakterij.
Stari grad v Fessanu ima 6 m debelo zidovi«.
Ognjenik Haleakala ima 45 km široko žrelo.
Edina roparska žival na Novi Zelandiji je — zajec, ki pa napada ondi ovce.
Lastovka pogoltne na dan 6000 muh.
Ostriga more biti 9 do 10 let stara in ima od tretjega leta dalje vsako leto en milijon potomcev.
V	Alpah je 1155 ledenikov.
Pravi kostanj rodi šele čez 50 let.
Novce iz niklja, ki ki menimo o njih, da jih je iznašla nova doba, so izdelovali že indijski kralji v starem veku.
Celica kakega bitja tehta štirimilijontinke grama.
Nov italijanski list za Abesince
Lov na mehiške dragulje
Iz Njujorka poročajo, da je spet odjadrala neka ladja, da poišče zaklade skrivnostne ladje »Meride«. Na »Meridi«, ki se je potopila na poti blizu Virginije na poti z Mehike v Njujork, niso bili samo dragulji nesrečne mehiške cesarske rodbine, marveč tudi brezmejni zakladi zlata in srebra, ki so vredni štiri milijone dolarjev.
O usodi mehiških cesarskih draguljev je mnogo zgodb. Nekateri menijo, da so jih zvesti cesarski služabniki skrili, drugi, da so jih prav ti ukradli. Kako in zakaj so te dragocenosti prišle na »Merido« pa je sploh skrivnost.
Že v prejšnjih letih so skušali dvigniti domnevne zaklade te ladje. Pravijo, da so nekoč dvignili celo neki železni zaboj iz notranjosti »Meride«, a da v zaboju ni bilo nobenih dragocenosti.
To pot se je ekspedicija opremila z najrazličnejšimi pripomočki. Tako imajo posebnega potapljača ameriške vojne mornarice, kakor tudi nekakšen »potapljaški zvon«, ki pa je obdan s skrivnostjo. Zdaj tudi pravijo, da novim raziskovalcem ni toliko za »Merido«, marveč za to, da bi preizkusili najnovejše iznajdb za dviganje ladij, kakršna je n. pr. laška »Artiglio«. Blizu obale USA pa je tudi več potopljenih ladij, ki so imele dragocene tovore, dragulje in drage kovine, pa bi jih država rada spravila na dan.
Gosli iz jekla
Doslej so vijoline izdelovali samo iz lesa. A nekateri pravijo, da je napak misliti, da bi bil le les pripraven za vijoline in da je kovina prav tako dobra za odmev glasu. V slavnem angleškem mestu Sheffieldu so zdaj otvorili tvornico glasbil, kjer izdelujejo novovrstne kovinaste gosli. Nova kovina za te gosli je zlitina iz bakra, niklja in kroma, ki ima tako lastnost in zmožnost od-inevanja kakor les. Seveda so potrebovali več let, preden so iznašli pravilno zlitino. Glas take vijoline se prav nič ne razlikuje od glasu lesene vijoline. Le nekaj je še skrivnost: koliko taka vijolina stane!
Neki vojaški novinec, ki se je hotel izmuzati iz vojaščine, se je javil k zdravniškemu pregledu, češ, da slabo vidi. Ko ga je zdravnik preiskal in mu rekel, da ima oči zdrave, ga novinec vpraša:
»Gospod doktor ali vidite onole muho na steni? «
Zdravnik reče, da jo vidi. Novinec pa odgovori :
»Jaz je pa ne vidim!«
Najmlajši begunec iz Španije. Nemška oklopnica je vzela tudi tri tedne starega dojenčka, begunčka iz Španije, na krov in ne vedo, čigav je.
»Ali ste bili na potovanju po Italiji tudi v
Florenci?«
»Nač ne vem; karte je imel zmeraj moj mož v rokah.«
★
»Kaj boste pa dali izučiti svojega fanta?« Fant je tak idealist! Rad bi bil kaj takega, da bi vse ljudi osrečil in razveselil!*
»Potem pa ga dajte za denarnega pismonošo!« *
»Kje je Malaga?« »V kleti mojega očeta.«
Slovenski Amerikanec občuduje domovino svojih staršev
V ponedeljek 31. avgusta se je poslovil od lepe Slovenije newyorški slovenski župnik P. Edvard Gabrenja G. F. M. Meseca februarja se je naselil med nas, da se izpopolni v materinem slovenskem jeziku. Gospod je nemreč rojen Amerikanec, seveda od slovenskih staršev. Ves čas svojega bivanja v naši domovini se je držal v samostanu v Kamniku, kjer mu je bil učitelj slovenščine naš petnik p. Evstahij. Pred dvema mesecema se je moral p. Edvard podvreči operaciji. Po okrevanju si je ogledal našo lepo zemljo: predvsem Gorenjsko. V Bohinju j« ostal dalje časa. Obiskal je vse frančiškanske samostane, občudoval je romantiko gornje Savinjske doline in se posebno divil l.epoti Logarske doline. Obiskal je zeleno Štajersko: Maribor, Sv, Trojico v Slov. goricah m Brežice ob Savi. Za nekaj ur se je ustavil v Rajhenburgu pri trapi-stih ter si obenem ogledal baziliko Gospe L urške. Posebno je strmel nad krasoto božjepotne cerkve pri Sv. Roku nad Šmarjem pri Jelšah. Rekel je, da je ta cerkvica biser vseh cerkva, ki jih je vilel t Sloveniji. Zelo se na j« t«di dopadlo na Tin-
»kem, kjer sta postavljeni dve cerkvi: starejSa sv. Ane in mlajša božjepotna cerkev Matere božje. Obe spadata v faro Zibika. Iz Slovenije odnaša p. Edvard najlepše spomine. Njegovo prepričanje je, da je naša dežela najlepši košček na vsem božjem svetu.
Zdaj je vzel slovo od nje. Pretekli petek se je poslovil v ljubljanskem frančiškanskem samostanu. V soboto je bil za nekaj ur pri prevzvišenem Škofu ljubljanskem dr. G. Rozmanu ▼ Goričanah. Znana sta namreč še iz blagoslova polne misijonske ture, ki jo je prevzvišeni lansko leto naredil po Ameriki. Zadnja postaja p. Edvarda je bil Rakek, rojetni kraj njegovih staršev. Tam se je poslovil od svojih sorodnikov na prijetnem sestanku ▼ nedeljo popoldne. V ponedeljek zvečer ob 6. se je velika družba znancev in sorodnikov, med njimi tudi g. župan Tavčar, zbrala na kolodvoru in brzovlak ga je odpeljal proti Trstu.
Pri odhodu je zagotavljal, da pride še pogledat lepo Slovenijo. Domovina mu želi srečno pot med naše slovenske izseljence.

Jurij Kozjak v Stični
Slehernemu izobražencu, pa tudi mnogim preprostim ljudem je dobro znana Jurčičeva zgodovinska povest »Jurij Kozjak slovenski janičar«. Pisatelj jo je postavil na pomembna zgodovinska tla, v muljavsko-stiško okolico s starim samostanom. Hotel je pokazati trpljenje naših prednikov na Dolenjskem ob času turških vpadov, Stično, samostan belih menihov pa v nasprotju s samo-pašnimi gradovi kot najmočnejšega zaščitnika in zatočišče ubogega ljudstva pred Turki. Sploh {e dal stiški samostan Jurčiču marsikatero misel za njegovo pisateljsko snovanje.
Že so poskušali nekateri Jurčičevega Jurija Kozjaka dramatizirati, a jim ni posebno uspelo, vsaj tako ne kakor se je to posrečilo t »Desetim bratom« in »Domnom«.
Na pobudo Prosvetne zveze v Ljubljani se je ob priliki letošnje 800 letnice stiškega samostana lotil »Jurija Kozjakat tudi naš dobro znani in zaslužni reformator ljudske igre g. prof. Niko Kuret Spisal je za stiške slavnostne dneve posebno nalašč samo za Stično prirejeno ljudsko igro v dramatizaciji Jnrčičevega »Jurija Kozjaka«.
Je to eden prvih poskusov, spisa« pravo
ljudsko igro, preprosto v dikciji, pa bogato v dejanjih, kar se je pisatelju ob njegovem že tako lapidarnem jeziku tudi posrečilo. Delo je priložnostno, zato pač ne more biti brez nedostatkov, vendar pa zasluži radi povsem svojstvene zamisli in tehnične izvedbe posebno pozornost.
Pisatelj je naslovil delo kot »Slavnostno fantovsko igro«. Razdelil jo je v dva dela. Značilno za igro je, da nastopa igerski vodja, ki napoveduje dejanje in ves potek predstave vodi ter tvori zelo vidno zvezo med igralci in gledalci. Druga značilnost ljudske igre je, da je občestvena t j., da tudi gledalci sami soigrajo in da je pravzaprav »»»''prostor igralski oder, xato tudi ljudska igra iSe "pozna nobene meje med publiko in odrom, ld T too tisto teatersko navlako in scenarijo sploh izgine. Tako je pozorišče »Jurijai Kozjaka* tudi v Stični. Brez kulis, zaves in drugih umetno ustvarjenih predmetov učinkuje najlepše s svojim starinskim ozadjem ob večernem somraku v svitu reflektorjev. Posebno prednost ima, da se vrSi tik ob cerkvi ob spremljanju cerkvenih orgelj in godbe ter pevskega zbora, ki pa le kot nekako schola vodi ljudsko petje. Povsem naravno predstavljanje, fantje na konjih, romarska procesija, petje menihov, turški napad in vpitje razjarjenih in prevaranih Turkov pod pristnim turškim ozadjem 800 letnega samostana, vse to daje igri izredno živahnost in slikovitost, da človeka kar zanese v one strašne čase, ko so nevarni sovražniki krščanstva vdirali v naše kraje in odvajali naše mladeniče med turške janičarje. — Pa ne samo to I — Pisatelj igre je šel mnogo dalje kot mu je nndila Jurčičeva zgodovinska fabula: Sam pove v Prologu svoje namere: »Ni glavno Jurij Kozjak, ki so ga fantiča ugrabili in Je na TurSkem Turek postal, pa je kot fant spregledal, ko mn je Bog za to milost dal. — Glavno je, da bi spoznali,kako še Turek tistega ne izruje, kar mati in duhovnik r mlado srce vsadital!« In to, menim, da daje igri zlasti v takih časih sodobni pečat
Igro bodo prihodnjo nedeljo 6. septembra ob 6 zvečer v Stični ponovili.
Ker bo do odhoda večernih vlakov končana, naj vsak, kdor se količkaj zanima za ljudsko igro, porabi to priliko ter si to edinstveno prireditev ogleda.
Vstopnina: Sedeži po 8 in 5 Din; stojišča po 3 Din. — A. B.
Bosa noga izdata roparja
Maribor, 2. sept
Pred velikim senatom je bila danes obravnava proti dvema ciganoma zaradi ropa. Ciganske razprave so vedno zanimive, ker se znajo ti pre-predenci neverjetno dobro braniti. Današnja pa je bila še prav posebno, ker je nastopal kot najtehtnejša priča proti roparjem mavčni odliv bose noge, ki je spravil tudi krivce na dan. Zagovarjala sta se dva brata Šarkezi-Kovač Geza in Albert, oba iz ciganske naselbine v Borecih. Oba sta znana tatova, ki imata že nešteto pregreh na vesti.
Dne 9. maja sta se pod večer oborožila z vojaško karabinko, obiskala v okolici par kurnikov, potem pa okrog 10 zvečer ustavila na cesti med Brezovci in šaiamenci Karla Žoksa ter ga z na-
čafj. Da poživimo to zanimanje in da ostanemo ▼ čim ožjih vsestranskih stikih z našimi brati onstran Karavank, bomo t nedeljo, 6. septembra, ob 3 popoldne pri farni cerkvi priredili »šteh vanje« z naTodniim plesom. Tekmoval bo tudi že raiani najboljši štehvpvec t naši okolici, Janko Snoj iz Je-žice, ki je dejansko odnesel prvo mesto pri tekmovanju v St Vidu. Zvečer ob 8 pa bo na isteim prostoru na prostem igra »Miklova Zala*, ljudska igra v 8 slikah. Dejanje se dogaja na Koroškem v turških časih m j« tako ta dramatska predstava dejansko povezana s popoldanskim »štehvanjenn«. Okoličani, ne zamudite lepe prilike in pokažite smisel za katoliško prosveto.
Nasznantta
Liubljana
1 Notno službo imajo lekarne: me. Beftair61&, Sv. Jakoba tre 9; nu-. Kiumor, MiitalošuSev<a cesta 20, ta mir. G ar ta«, Moste, Zaloška cesta.
1 Vsi gojenci iole Glasbene Matice morajo pri/U v soboto, dne S. t. m. v Hubadovo pevsko dvora.no v Vegovi ulici k razdelitvi omaka. Učenci, ki ao m vpisali za klavir pridego ob 16, oni za violjmo ob 16, ob pol Tt pa goduned vseh ontaLih predmetov. Vsi naj bodo t bran. i o napovdanem časni v Hubadovi dvorami, nakar odidejo takoa k Rvaj,im učiteljem, da m skrajmo in sporazumno določi urnik. V interesu rodnega pouka, ki začne v ponedeljek dnve 7. t. m. v vseh oddelkih itn razredih je, da se takoj viplšete in pridete k razdelitvi urnik a ▼ soboto.
1 Na konservatoriju traj« vpisovanje do vfttevBi 7. t. m. dmervno od 9 do 12 dotjioldne, od 10. do IS. t m. bodo »prejemu! izpiti, razdelitev urn-ilka bo v ponedeljek 14. t. m. od 15 dalj e, redni pouk pa 7juSoe r vseh pred/motih jn oddelkih v torek 16. sept. Vse podrobnosti v veži poslopja.
1 Jenkova proslava r CerkJjah na Gorenjskem bo t nedeljo dme 30. t. m. V «vnj>l rojstni fari dobi skladatelj Davorin Jenko spomenik, na pnontorn rojstne h-ISe pa spominsko piramido. DtruAfcva bi p. 71. olb-činstvo vabimo, da napravi ta d»n izlet r lope Cerklje pod Krvavcem. Podrobnosti bodo objavljan« ▼ prthodinj-ih- dneh.
1 1 Belokranjski dan v Ljubljani. V nedejjo dne ffi. t. m. bo t LJiiMJanil ipnaram®: nmSSi Belotarjun.Joer. MbMco« so n-anodm oMSal! talko rireliftn im pestri kakor ravmo na Belakramj«k«n. Na prireditvi Betokranj-cev, ki jo pripravljata dnifttvo Bela Krajina to Folklorni institut Glasbene Maifice bodo izvajaJS na<H T*v jinflri 1« svojih nmjorifrhmlnejžih narodnih obtoajev »<n plesov. Prireditev bo na letmem prostoru Ljubljanske-m Soko&a pod Tivolijem. Podrobnosti bomo javili.
Poizvedovanja
Papagajlek se Je 7«rabfl. Najdite!}* ee. froel, da jja prinese v trgovrao Sfilitroj Sv. Petra cesta.
Huftffansltfj gtedcit&šfe
Slovenec prisostvuje bojem za Irun
(Konec)
OPERA: Začetek ob 20.
Oetrtok, t. septembre: M udarne Bvtterfly. Icveo. Zmi-
4one cene. Petek, i. septemhra: Zaprto.
Sobota, 5. septemhra: Pod to goro zeleno. PrnmJjera
operete. Izven. Nedelja, 6. septembra: Seviljski brivec. Izven. Znižane cene.
Radio
Programi Radio Ljubljana t
Četrtek, S. septembra: 18.00 Sloviti violinisti (pjo-Sče) 12.45 Poročila, vremenska naijioved 13.00 Na/poved časa. spored, obvestila 13.15 Radijski orkester 14.00 Vremensko aročilo, bora mi tečaji 18.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, spored, obvestila 19.30 Nacionalna ura: Rasni Enačaji Jugoslovanov neikdaj ln danes (Niko Zupan i č) 19JS0 Solisti«™ koncert pozavne ob spremljavi klavirja (g. Karel Verhovnik to g. prof. Marjan LiljKtvSok) 20.10 Slovenščina za Slovence <«. dr. Rudolf Kolari«) 20.30 Samospevi te. Franci Zain) 21.00 Radijski orkester 22.00 Nnipoved časa, vremenska napovod, poročiMa, sipored 22.20 40 minut lahke glasbe (oitroSki trio Vesna).
Drugi programi t
OETRTBK, S. septem.hra. Belgrad 1: 20.00 Koncert 20.45 Koncert, godalnega orkestra 21.30 Narodne pesmi poje ga. Teodora Arsonovi«S — Blegrad 11: 20.00 Vranja (Mllofi Savltovič) — Dunaj: 19.30 Simfonični koncetirt 20.45 Humor 21.00 Literarna ura — Praga: 22.50 Komorna glasba — Bratislava: 20.40 Radiio-pot. puri s sodelovanjem Radio onkestra in solistov — Brno: 19.10 Folfkloristični prizori s peMem 19.40 Popularni koncert — Varšava: 19.301'rono« koncerta vaškega orkestra tn solistov 21.00 Vokalni koncert. Naše pesmi 21.30 Klavirski koncert — Rim: 20.40 DonizebU: Kavo ritka, opera — Milan: 20.40 Radio-komedija v 4. ded. Budimpešta: 18.30 .trmo Hnszka: Giil Bn:ba, romantična opereta 22.00 Koncert salonskega Radio orkestra 28.00 Cigaroska glasba — Hamburg: 20.10 P i»an plasbenj Pro-
tner eno karabinko prisilila, da ima je izročil 250	.T Munchen:,ko,noort na pl«*^
J, ' ■ „„,„„:„„ (o- r,„i,.,i Ki,,,'„ u; „„ :„ nnQ:i	: ®.30 Literarna nra 21.45 IClavirsk,! koncert 28.20 Franok:
dinarjev gotovine ter nekaj blaga, ki ga je nosu	8imfOTt]A d-mol na ploft^-ih.
iz trgovine domov. Cigana sta imela obraza zakrinkana, govorila sta po cigansko in Zoks ni ve-
Doslej sem opazoval le boj artiljerije in arero-planov, sedaj pa sem lahko opazoval tudi druge operacije dveh bratskih, pa vendar sovražnih si moštev. Tukaj sem videl, da so se rdeče čete v Irunu dobro pripravile na odpor. Izkopali so velike strelske jarke, sezidali in zbetonirali pravcate trdnjavice in zabranili dostop z gostim omrežjem bodeče žice. Povedali so mi, da so rdeči pred par dnevi vkopali v ceste oa vseh važnejših dohodih v Irun in v Saint Sebastian dinamitne naboje. Potreben je samo kratek stik z električnim tokom, pa je vse ▼ zraku... N&i se le približajo »rebelies« (vstaji)!
Danes so se vršili srditi boji na vrh hriba Tu-riarte (Pic T-uriarte), odkoder je mogoče strateško obvladati vso iruasko fronto. V boj so posegle puške, strojnice, ročne granate, oklopni avtomobili, majhni tanki in aeroplani. Prvič sera videl in razumel, ka^ vsebuje beseda: grozote modeme vojne. Pokalo je brez prestanka. Uporniki so nekoliko napredovali, vendar vrha niso mogli zavzeti. Besnenja in divjanja teh bojev sploh ni mogoče popisati. Za vsako ped zemlje se bore tako eni kot drugi. Rdeči so brez pre>stanka streljali iz jarkov, beli so jim odgovarjali in napadali. Majhni četi generala Mole se je posrečilo ne op a ž en-o zlesti v koruzo tik ob Bidassovi, od koder je napadla rdeče v bok. Rdeči v prvem jarku večinoma popadajo, drugi zbeže. Prikažejo se rdeči tanki. Četa belih se umakne, ob njivi se prične premikati dolga vrsta grmovja —- to grmovje je zakrivalo uporniške tanke. Rdeči tanki so se morali umakniti, in nevem kaj bi bilo, če bi jim ne prišel na pomoč avion. Rezultat — kopica mrtvih — ranjenih, ki so jih v kratkem premfcju, ki je za tem nastalo, ambulančni avtomobili vozili t Irun. Kot se je dalo v naglici prera-
čunati, so imeli rdeči 100 do 150 mrtvih. Ko je zvečer »FVente Populare« v uradnem komunikeju sporočila, da so imcf. vladni tri mrtve in štiri ranjene, smo se vsi bridko nasmehnili. Vstaši so imeli nekoliko manj žrtev, vendar teh točno nismo mogli presoditi.
Kmalu so se boji z vso ostrostjo nadaljevali. Okrog dveh popoldne je bila na francoski strani blizu nas ranjena mlada gospa Abadie. Nekemu drugemu Francozu je španska krogla predrla nogo. Ker, so krogle padale vedno bliže nas, smo se umaknili. Med potjo so govorili časnikarji o Po-tezu 54, o številu težkih kanoskih granat, ki so padle v kalibru — ne vem kaj Je vse. Na to se prav nič ne zastopim. Skušal sera zbrati svoje misli, da bi se pripravil za pisanje, pa nisem mogel.
V	ušesih so mi bobneli streli, pred očmi mi je plesalo železo, ogenj, smrt ...
Okrog treh popoldne smo šli na pošto. Pred kratkim je oklopni avtomobil pripeljal pošto iz Iruna. Tam so vsa pisma odprli, prebrali in na novo zalepili — vsaj tista, ki so smela naprej. Na vseh pismih, kartah in paketih so bili rdeči pečati: Cen-surado, pod njimi pa Frente Popular — Irun, ali Frente Popular — Asturia. V Hendaye smo ostali do večera, nato pa smo se odpeljali v Biaritz, Globoko smo se oddahnili, ko smo svobodno zadihali v rednih razmerah in zagledali zopet prave ljudi
V prvem pismu iz Francije sem obljubil čita-teljem »Slovenca« interwiew s kakim inteligentnim pristašem španske »Frente Popular«. V Biaritzu in Bayormi je bilo beguncev dovolj in so mi marsikaj zanimivega povedali, tako vladni kot uporniški.
V	par dneh pošljem obljubljeni interwiew. Bog živif
Matej Poštuvan.
Spoti
Športni dnevi SK Planine
Iz prijav, ki 90 jih poslali posamezni klubi za lahkoatletske tekme posnemamo, da se bo vršila pravcata borba za prva mesta. Vodilna ljubljanska kluba Primorje in Ilirija b06ta nastopila z vsemi svojimi močmi tako v juniorski kakor v seniorski skupini. Sama znana in madnarodno uveljavljena imena, ki jamčijo za dober uspeh in najboljše rezultate. Poleg naših najbolj vodilnih klulx>v pa sodelujejo tudi drugi klubi, kakor mariborski Maraton, Gorenjec iz Jesenic itd., ki bodo poslali svoje kanone v borbo. Izredno zanimivo bo tudi tekmovanje juniorjev, kjer se bodo kosali zlasti aticu Planine, Ilirije in Primorja. Zadnja juniorska tekmovanja so pokazala, da bodo borbe vsaj tako resne, kakor one od semorjev in da nas znajo junior-ji prav prijetno presenetiti s kakimi novimi rezultati. Lahka atletika se vrši v nedeljo popoldne ob 15, nekaj točk, in sicer finalni teki in štafete pa bodo na praznik 8. t. m. ob 15.
Plavalna lehma
Graz - Ilirija
Petek 4. septembra ob 20 na kopališču Ilirije
Tekma z Qrazem obeta biti najlepša letošnja plavalna prireditev in bo tvorila dostojen zaključek dobro uspele plavalue sezone 1936. Naši najboljši plavači bodo še enkrat pokazali v ostri borbi vse svoje znanje.
V dvoboju z Grazem sfartata za vsako moštvo po dva plavača na vsaki točki. Seveda bodo to iz-orani plavači, ki ne bodo kar tako klonili nasprotnikom.
Ta tekma je obenem tudi zadnja preiskušnja naših plavačev pred nastopom v Rogaški Slatini m bodo zato točke, ki bodo določile plavačc za reprezentanco Ljubljane, predmet ogorčene borbe, saj bo desetinka sekunde odločevala.
Program obsega: 100 m hrbtno gospodje, 200 metrov prsno gospodje, 400 m prosto gospodje, 100 m prosto1 gospodje (izbirna za Rog. Slatino), 100 m prsno dame (izbirna), 50 m prosto juniorji, 100 m prosto dame, 100 m hrbtno gospodje, 6koki, 4x200 m prosto gospodje- waterpolo.
Priteček tekme je točno ob 20. Predprodaja vstopnic bo v petek ves dan na kopališču Ilirije.
Owens je profesijonalec. Znani atlet iz Amerike CKven«, katerega je občudoval v Berlinu ves svet radi njegove brzine, je postal profesijonalec. Kakor poročajo iz Amerike, je ta olimpijski zmagovalec sklenil pogodbo z znanim teaterskim ma-nažeriem Mart. Forkinson, da bo nastopal v filmu, na odru ter v radiju. Za to bo dobil ta svetovni rekorder 150.000 do 200.000 dolarjev. Z Owensom je odšel z amaterske arene zopet atlet, kakršnih trenotno ne premore svet.
/ISK Primorje — centralni odbor. Seja v pet<*
4. septembra ob 20.30 v restavraciji Zvezda.
Službeno iz S. O. pri LNP. Zadnji skuipni trenin« 1 mofitvom pred povratno tekmo 7. mariborskimi sodniki .1« vrfil danes ob 10 na iorriSčti Hermesa. Na Istega »e polivajo sledeči gg. M«<WHtti, Jokrtič, Jordan, Kos, Knšar, Vrhovnik, Pečar, Vidio, SkerU, Sketelj, Beno-dotič, Dolinar, Raimovž, Borčec in Camemlk.
Motili bi se, ako bi mislili, da ostali program ne bo zanimiv. Zlasti bosta odbojka in ping-pong vlekla vsakogar, saj so se prijavila odlična moštva, ki garantirajo za res prvovrsten športni užitek. Tekme v odbojki in namiznem tenisu prično v nedeljo ob 9 dopoldne.
Višek cele prireditve pa bo vsekakor napravil 8. september. Dopoldne bo sprevod kolesarjev in kolesark skozi mesto na Stadion, kjer bo ob 10.K1 sv. maša, popoldne bo pa zelo pester šporlni program. Najzanimivejše finalne borbe v tekih bomo videli, vmes nam bodo pa fantje in dekleta pokazali razne ginmastične točke, s katerimi se mora bavili vsak športnik. Vse te giinnastične točke so tako sestavljene, da dobi telo to, kar za šport potrebuje, na drugi strani pa tudi gledalec, ker se je pri sestavi tudi clektna stran' upoštevala.
Ker jc vstopnina nizka, bo vsakomur omogočen obisk.
Bajni rekord v teku čez zapreke. Te dni je
bil v Oslo lahkoatletski miting, pri katerem je postavil Amerikanec Towns neverjeten čas v teku čez zapreke na 110 m. Tekel je namreč 13.7 nek. I Doslej je branil ta rekord Towns sam z znamko 14.1 sek.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je v sredo, dne 2. septembra 1936, ob pol osmih zjutraj v 75. letu starosti odšel k svojemu Stvarniku po plačilo
Franc Anzič
posestnik, bivši gostilničar in mesar
Pogreb bo v petek, dne 4. septembra ob 8 zjutraj iz Sostrega k Sv. Urhu.
Dobrunje, 2. septembra 1936.
Njegovi žalujoči otroci.
Ali ste ze naročeni na SLOVENCA
del orožnikom drugega povedati, kakor da sta bila oba roparja bosa. K sreči je prej deževalo in so orožniki na me6tu napada našli na njivi razločne odtise bosih nog. Prebrisane glave so napravile mavčni odliv teh odtisov, potem pa hajdi v bližnjo cigansko naselbino v Boreče. Vsi cigani so tnoriili pokazati svoje podplate. Podplati Geze Sarkezi-Kovača so se čudno ujemali z mavčnim odlitkom. Prijeli so ga. ga trdo izprašali ter je prišel s priznanjem na dan.
Danes je skušal zopet vse tajiti, pa so med tem tudi našli del oropanega blaga in tako je bil vsak poskus zaman. Geza je dobil 1 leto in fi mescev robije ter 3 leta izgube častnih pravic, Adalbert pa 1 leto in 2 mesca robije.
Jezica
Vsi, ki ste bili na prosvetnem taboru v Št. Vidu, se spominjate prelepega koroškega običaja »iS teh vanj"«, ki je vzbudil splošno zanimanje in občudovanie za ta lepi in starodavni koroški obi-
ZAHVALA. Za izraze globokega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti našega nepozabnega ljubljenega očeta, gospoda
ložeta Lapainar

se vsem najprlsrčnejše zahvaljujemo. Najlepša hvala gosp. trnovskemu župniku F. S. Finžgarju za številne obiske med težko boleznijo. Posebno se zahvaljujemo predsedniku mestne občine g. dr. Adlešiču, prostovoljni gasilski četi Ljubljana - mesto, tovarišem gasilcem, posebno njegovim starim prijateljem gg. Tomažiču, Mediču, Permetu, Kaduncu in Breskvarju, g. zdravniku dr. Rusu, organizaciji ljubljanskih mizarjev, številnim mizarjem, cenj. tvrdki J. J. Naglas, g. sodniku apelacijskega sodišča dr. M. Kranjcu, gg. sod. pisarn, uradnikom in uradnicam, g. gas. poveljniku Pristovšku za ganljiv govor ob grobu, sploh vsem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti ter tako počastili njegov spomin, vsem darovalcem krasnega cvetja in vsem, ki so nam v težkih dneh lajšali našo bol. — Bog jim plačaj 1
Ljubljana, dne 1. septembra 1936.
P e p i, Marija por. Gneida, Angela in Viktor, otroci.
V neizmerni žalosti naznanjamo tužno vest, da je naš preljubljeni soprog, oče, brat in svak, gospod
Anton Koder
javni notnr t Murski Soboti
dne 2. septemhra ti., ob 12, previden s tolažili bv. vere Hogu-vdano v splošni bolnišnici v Mariboru nenadoma umrl.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo 4. septembra ob 16 iz mestne mrtvašnice na magdalensko pokopališče v Mariboru.
Sveta maša zadušnica se bo služila v soboto, 5. septembra 1936, ob 7 zjutraj v magdalenski cerkvi v Mariboru. Murska Sobota, dne 2. septembra 1936.
Panika Koder, soproga. - Ljuba, Zora, otroka. - Prane. bral. - Marija, Jnlka, Rctika, Ana, AlojMja, sestre. - Marija Koder roj. Adamič, svakinja.
Presenetljivo odkritje zdravnikov
vrača mladost
uveli subasti koži
Neki dunajski medicinski strokovni list objavlja poslednje zmagoslavje znanosti, ki bo zadivilo svet. Dognan je bil ne samo vzrok gub, marveč tudi način, kako jih j« mogoče odstraniti. Materam pa celo tudi starim mamicam se lahko vrne (ista »veža polt njihovih dekliških dni. Ženske petdesetih pa celo tudi šestdesetih let lahko spet dobijo gladko in nenagubano mladostno kožo.
Gube izhajajo od tega, ker koža s staranjem izgublja nekatere bistvene redilne elemente. Te elemente zdaj pripravljajo iz skrbno odbranih mladih živali, čim dobi človeSka koža spet te elemente, }o osvežijo in pomladijo. To so presenetljivi rezultati raziskovanj, izvršenih na dunajskem vseučilišču pod vodstvom profesorja dr, Stejskala. Izključno pravico izkoriščanja odkritja tega
profesorja »i j« z ogromnimi stroški pridobila tvrdka Tokalon. Njen ekstrakt živih kožnih celic, ki se imenuje »Biocel«, se laliko najde samo v kremi Tokalon (rožnate barve). Pri kemičnih preizkušnjah, pri ženskah od 60 do 70 let so bile gube odstranjene v Šestih tednih (glej izčrpno poročilo v Dunajskem Medicinskem Vestniku).
Uporabljajte vsak večer rožnato kremo Tokalon, hranilo za kožo. Ona hrani in pomlaja kožo med tem ko Vi spite. Gube kmalu izginejo. V nekaj tednih boste za leta m leta, mlajši. Čez dan uporabljajte belo kremo Tokalon (brez maščobe). Ona razkraja zajedalce, krči povečane znojnice in napiravlja najtemnejšo in najodpornejžo kožo mehko, belo in gladlko. Uspešni rezultati to zajamčeni ali pa se Vam vrne denar.

»I«
NUJ
Tinček in Tonček v Atlantidi
Kolesa in šivalni stroji
po najnižjih cenah najboljših tovarn dobite samo v Novi trgovini, Tyr-šova cesta 36. Velesejem paviljon »H«, zunaj. (1)
Za slavnostne prireditve
kupite v železnlnl F r. S t u p 1 c a , Ljubljana -Gosposvetska 1, rakete, petarde, toplče, bengaličen ogenj Itd.	O)
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1"—; Ženi. tovanjski oglasi Din 2*—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
tlužbodobe
Postrežnico
mlajšo, prijetne zunanjosti, pošteno, iščem za pospravljanje In pomaga-nje pri delu. Damski salon G j u d Aleksander, Ljubljana, Kongresni trg št. 6. (b)
Prodajalca ali prodajalko
za trgovino dvokoles ln šivalnih strojev, po možnosti s strokovnim znanjem, sprejmem. Pismene ponudbe pod 228/A-57 na Interreklam, Zagreb, Mv sarykova 28.	(b>
Mesarskega pomočnika
dobrega sekača, sprejmem takoj. Jože Musar, Sv. Petra c. 61.	(b)
Iščem potnike
ln potnice za moj novi laboratorij za Slovenijo. - Vprašati na velesejmu, paviljon 499.	(b)
Služkinja
poštena in zdrava se išče k dvema otrokoma. Vprašati : Hotel »Meran«, Maribor.	(b)
Potnika
za vino, verziranega za Slovenijo, dobro vpeljanega, poštenega, iščem za provizijo takoj. Veletrgovina vina Srkič, Zagreb, Jurlšlčeva 19. (b)
I	zs3			31		
Gospodična poučuje otroke v nemščini. Poizvedbe v Dvoržakovi ulici 6/1. (u)						
(H	2	v l			C	M
Žagar išče službo
pri polnojarmenlku, ve necijankl, stružnici ali v skladišču. Večletna spri čevala. Nastop takoj. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »2agar« št. 12803.	(».>
Natakarica
mlada, poštena, vajena vseh gostilniških In ka varniških poslov, želi primernega mesta. Naslov v upravi Slovenca v Mariboru št. 1277.	(a)
Zasebni uradnik
nezaposlen, kavcije zmožen, želi primerno zaposlitev. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Soliden < št. 12811.	(a)
Gospodinja
gre v župnlšče ali k starejšemu gospodu, tudi k bolniku. Ponudbe upravi Slovenca« pod »Simpatična ln sočutna« 12856. a
Natakarica
prlkupljiva, mlada, zmožna, Išče službo. Ponudbe upravi Slov. pod »Čedna zunanjost« št. 128B5. a
mm\
Učenko
hčerko trgvoske družine, dobro vzgojeno, pošteno ln delovno, z odlično dovršeno maturo mešč. šole, želim dati v večjo trgovino v uk, kjer bi Imela tudi hrano In stanovanje v hiši, po možnosti v Ljubljani ali vsaj v večjem kraju. - Naslov pod šifro »15 letna« štev. 12576 upravi »Slov.« (v)
Denar
Vse bančne in kredit, posle
posreduje najkulantneje Al. Planinšek, ag. bančnih in kreditnih poslov, Ljubljana, Beethovnova ulica 14-1. Telefon 35-10.
V denarnih zadevah
se obrnite zaupno na mojo pisarno. Solidno poslovanje. Inkaso faktur. Vnovčevanje terjatev.
Srečke drž. razr. loterije!
Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12.
Bančno kom, zavod
MARIBOR, Aleksandrova št. 40, najbolje vnovčuje terjatve pri vseh denarnih zavodih. Za odgovor 8 Din v znamkah.
Kupimo
Namizna jabolka
vagonske količine — ln suhe gobe kupuje Artur Nachbar, Radeče. (k)
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenab CERNE, iuvelii, Ljubi jans Wolfova ulica št. 3.
Vnajem
Prometno gostilno
takoj oddam v najem ali na račun. Naslov v upravi »Slovenca« št. 12820.
(n)
Nogavice, rokavice
ln pletenine Vam nudi v veliki Izberi najugodneje ln najceneje tvrdka Kari Prelog, LJubljana, Židovska ulica 1n Stari trg. <l)
Za šolarje
vseh vrst obleke, pum-parce, perilo Itd. v največji Izberi dobite poceni pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. (1)
Za šolo
torbice, aktovke, nahrbtnike, peresnlce, vse v veliki izberi, priporoča Kra-vos Ivan, Maribor, Aleksandrova cesta 13.
Kislo zelje, repa
novo prvovrstno, ln glave za zdarmo v sodčkih dobavlja vsako množino po brezkonkurenčnl ceni GUSTAV ERKLAVEC Ljubi jana-Kodeljevo. Povšetova 10, tef. 25-91.
Premog,
drva, oglje dostavlja na dom
Bartol Anton,
TyrSova 45, telefon $5-10.
Za poletje in vroče dneve!
Ostanki Mariborskih Tekstilnih tovarn
brez napak, pristnobarvni.
•	Paket seriia S« vsebina: 15—21 m prima oksfordov, touringov in cefirjev za moške srajce, vsak kos najmanj 3 m, dalie »Paket Serija S'o« istotako 15 do 21 m za ženske oralne obleke, dečve (Dirndll, v najlepših barvah, predpas niki itd — Vsak paket poStnine prosto samo 107 Din. — Za isto ceno »Pa ket seriia P« vsebina: 15 do 20 m platna, posteljnina, žensko, moško in namizno perilo, barvasto, ter
•	Paket seriia P'l« 10 do 15 m istega najfinejšega belega blaga - Neprimerno vzamem nazai in zamenjam. Dalie najcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila. - Vzorci
brezplačno. »Kosmos«, razpošiljalnica ostankov. Maribor, Dvo-rakova cesta št. 1.
146.
Čudovite prigode v Atlantidskem muzeju.
Prodam
ročni voz (clzo), sejmar-sko stojnico, tehtnico, marmorne mize ln drugo. B. Grah, Kolodvorska ulica 35.	(1)
Kmalu nato so dečki prišli do skrivnostnega kamenitega poslopja. Pred njegovim vhodom je stal čuvaj, oborožen z dolgo sulico.
»Tako,« je slovesno dejal Cip, »zdaj smo pred muzejem! Prosim vaju, zberita svoje misli ter napnita ušesa in oči, kajti to, kar bosta zdaj videla, bo tako čudovito, da ne bosta mogla pozabiti do smrti.«
Tinček in Tonček sta si spoštljivo ogledala skrivnostno poslopje in tiho, po prstih stopala za Cipom po stopnicah navzgor.
Na hodniku se je dečkom pridružil vodnik, ki jim je začel razkazovati redke dragocenosti muzeja ter jim učeno razlagati njihov pomen in nastanek.
»Na levi vidite nagačenega prebivalca Saturna, na desni pa ladjo Vikingov, ki so jo po tretji ekspediciji na Mars srečno pripeljali domov.«
S široko odprtimi očmi je Tinček zijal v smešnega prebivalca Saturna in ni vedel, kam naj bi ga uvrstil: med ptiče ali med štiri-nožne živali. Majhno telo je viselo na visokih nogah, ki so bile oborožene z velikanskimi kremplji, na vratu je nagačeni prebivalec Saturna imel dolg kljun, odzadaj pa še eno repu podobno nogo.
Tončka pa je bolj zanimala ladja, ki je trikrat napravila tako dolgo pot v daljno, neznano Marsovo deželo. Ogledal si jo je tako natančno od vseh strani, kakor da jo namerava kupiti in vzeti s seboj.
Sveža jajca - zajamčena
zaboj 720 kom. 320 Din franko vozntna razpošilja po povzetju G. Dre-chsler, Tuzla.	(1)
Najlepše
vence, šophe
ln aranžmaje nudi po najnižjih cenah cvetličarna TyrSeva (Dunajska: c. 9. Vrtnarstvo Vrazov trg pri fientpeterskem mostu.
Adolf Vafovac
Posestva
Majhno
z zemljiščem, pripravno za trgovino, v prometnem kraju brez konkurence, vzamem v najem ali kupim. Ponudbe z opisom kraja upravi »Slovenca« pod »Dom« 12639.
(p)
\tanoian)a
Enosobno stanovanje
bližina magistrata oddam takoj ali kasneje. Mestni trg št. XI, I. nadstr. 6
Dijakinjo
sprejmem v dobro oskrbo v sredini mesta. Naslov v podružnici »Slov « v Celju.	fDj
Dva dijaka (-inji)
sprejmem na stanovanje ln hrano v bližini trgov, šole in realke. Kovačič, Tržaška cesta 6, Ljub ljana.	(D;
Dijakinjo
sprejmem k hčerki šesto-Solkl. Maribor, Mlinska štev. 34.	(D)
Dijaka nižješoftlT0"
sprejmem k sinu (Stftrto-šolcu odličnjaku v zelo dobro oskrbo v bližini II. drž. gimnazije. Cena 480 Din. Pomoč pri učenju, skrbno nadzorstvo. Naslov pri upravi »Slov.« štev. 12852.	(D)
Dijakinjo
sprejmem v vso oskrba po zmerni ceni. Sončna in lepa soba. - Naslov v upravi Slov. št. 12812. Q
Obvestilo!
CenJ. občinstvo vljudno obveščamo, da gg. Viktor Meden, Maks Zemljič ln Ferdo Požek niso upravičeni za založbo »Hram« nabirati naročnikov, ozir. od naročnikov Inkasirati naročnino. - Uprava založbe »Hram«.	(o)
Alja Rabmanova:
45
Tovarna novega človeka
Roman.
Le eno ga je zanimalo, le eno je stalo v središču vseh njegovih misli; bilo je vprašanje: se bo li zdaj, ko že vsi opažajo, da je noseča, še vedno branila, da bi postala moja žena? Ravno danes je bil pri njem tovariš Surkov; ko je pretresel z njim nekatere službene zadeve, ja začel na dolgo in široko obrekovati Tanjo:
>ln živa duša ne ve, kdo je oče, to je pikantno. Zdaj je sploh v modi, zamolčati očeta. Jaz sem mati, pravijo; kdo je oče, nikogar nič ne briga. Vsi smo si že belili glave, kdo bi mogel biti, zakaj Tanja živi vendar čisto s&ma zase, čez dan v službi, zvečer na univerzi. Sicer sem tudi tam že poizvedoval, toda vsi zmigujejo z rameni in menijo, da mora biti ognjišče okuženja v pisarni. No, ko bo tu otrok, bomo že videli, kdo je oče; bo že nekomu podoben!«
Ko je tovariš Surkov tako govoril, je Vladimirova mrzlo izpreletavalo po hrbtu. Sklenil je govoriti s Tanjo. Ni si mogel razložiti, zakaj se je tako trdovratno branila poročiti se z njim in zakaj se je vedla proti njemu tako mrzlo, malodane sovražno, da je vzbujalo pozornost. Pritisnil je na zvonec in ukazal:
»Tovariš1 Tatjana Nikolajevna naj pride k meni!« Tatjana je prišla šele po daljšem času. Danes se je čutila zopet zelo slabo; od jutra dalje je imela čuden občutek slabosti, vrtelo se ji je in venomer jo je dražilo k bruhanju. Poleg tega je imela še gnusne sanje:
Prišla je ravno v obednioo in sedla k mizi. Ko je
1 Sovjetski naziv tudi za ženske člane kom. org.
rezala jed pred seboj, ne da bi si jo bila poprej natančno ogledala, ji je brizgnil v obraz curek temnordeče krvi in na krožniku se je zvijala kača, prerezana na dva dela. Rep je divje švigal gor in dol, del pri glavi je bil skoro nepremičen, oči pa so strmele s steklenim, ugašajočim pogledom vanjo. Strah nad tem groznim pogledom ji je pregnal spanec. Ves dan se ga ni mogla otresti in vlačila je s seboj negotovo, mrtvično bojazen.
Ko so jo torej poklicali k tovarišu Vladimirovu, je imela občutek, da je to, kar bo zdaj prišlo, v zvezi z njenimi sanjami, in le s težavo je šla v kabinet, ker so ji bile noge težke, kot bi nosila na njih svinčene uteži.
»Tatjana Nikolajevna!« jo je sprejel tovariš Vladimirov. »Menda ste že opazili, da se v našem uradu mnogo govori o vaši nosečnosti. Seveda,« se je prisiljeno nasmejal, »vsaka žena ima pravico do tega, saj je napisano na vseh lepakih. Toda, vidite, iz popolnoma osebnih vzrokov se zanimam za to, da bi zvedel, kdo je otrokov oče!«
Tanjino obličje je postalo trdo kot kamen in tega izraza brezmejne trdovratnosti se je tovariš Vladimirov najbolj bal. Čisto mirno, grozljivo mirno je gledala nanj in rekla s tihim, a zelo odločnim glasom:
»To vas nič ne briga, tovariš, otrok bo vpisan na moje ime!«
Tovariš Vladimirov je nenadoma pobesnel. Poskočil je in zavpil:
»In če sploh ne želim, da pride otrok na svet? Razumete? Jaz tega ne želim!!!«
Ko je videl, da je bledo Tanjino obličje še bolj pre-bledelo, se je ukrotil in nadaljeval zopet z mirnim glasom:
»Hočem resno govoriti z vami; saj niste več otrok! Mojo ponudbo, da bi se z menoj poročili, ste odklonili. No, tu ne morem ničesar več storiti, to je končno vaša za-
sebna stvar. Toda v tem primeru ste kratko in malo dolžni, da odstranite otroka! Zdaj še ni prepozno; dal vam bom, samo ob sebi umevno, za to denar!«
Tanja ga je pogledala z očmi, v katerih je mogel brati zaničevanje, samo zaničevanje.
»Otrok bo živel, ker jaz to želim!« je dejala s krepkim, odločnim glasom, se počasi obrnila in zapustila kabinet.
Tovariš Vladimirov si kratko in malo ni vedel pomagati. Ni vedel, kaj naj začne, da bi prišel iz tega položaja. Napeto je premišljal, a ni našel izhoda...
*
Ko je Tanja zapustila sobo, je bil njen obraz miren, skoraj ravnodušen; toda če bi bil kdo mogel pogledati v njeno notranjost! Ko bi bil slutil, kako težko je hlinila ta mir in kako je hrepenela po trenutku, ko bo mogla zapustiti pisarno in biti čisto sama!
Pričel se je opoldanski odmor in Tanja je zapustila veliko, sivo poslopje. Bolečina, ki jo je davila, je silno narasla in občutek, da je brezmejno sama, je postal neznosen. Mislila je na svojega otroka. Kako zelo si ga je vedno želela! Kako je sanjala o uri, ko bo v njenem telesu vzcvelo novo življenje! A da je tako prišlo! In zdfy se je morala za življenje tega otroka še boriti!
Bil je mrzel jesenski dan. Svetlo je sijalo sonce, toda leden veter je pometal po tleh in prasketajoč mlel velo listje. Sonce ni dajalo nobene toplote in veter je silil Tanji v rokave in tilnik, da je od mraza trepetala. A ni se zavedela tega. Počasi je stopala po potih v parku in povešala oči; njeni možgani so krčevito delovali. Njene misli so se vrtele okoli ene same točke in se niso mogle odtrgati od nje. Bile so besede, ki jih je govoril tovariš Vladimirov, ko ji je povedal, da otrok ne sme priti na svet.
a«
I .s
O e
,§ o m
* 8 '? S S 6
■5»
■ (B
» I M
ŽI
** C
" ,S fl (S
(8 ss f C 0
S) s 6
Hg
® 0» ? ._, 0 a &
g S 8 2
J n«
is ►
(5
S*
m
tO O-
c
4)
M 0
t: .s •>
JB
'•3
M
B
o
Za »jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karei čcč.
Izdajatelj: ivan Rak o več-
Urednik: Viktor Ccnčič.