Štev. 159,
¥ Trsta, v tetrtak, dM 9. julija 1914
Letnik XXXIX
Izhaja vitk dan, tudi ob nedeljah to praznikih« ob 5 zjutraj, ob ponede^kih ob 8 dopoldne.
UredniJiv®: 'Jtaa 9». ftttttKk* Asiitgi tL 20, L nadrtr. — Vri dopi«t nj m	araMMvu lista. Nefranktrint
fNjM^i k* rokopisi m ne vračajo. Udaj.tdi hB tal jU m i in" Stetaa Godina. Lastnik Ust3	— TM Oskarne .Edinosti', vpisane uta« a
otre Janka puia^>— v Trstu, uttca Sv. FraoCUka AsUkafa C 301 Telefon uredniJtva in uprava Hev. 11-57.
Naročnina aaafa: Za cek> isto . ......K 34'—
za pol leta ..........................12"—
za tri mesece................ • ~
Za n-deljskn ladajo ca cek> Mn........ Ml
za pol leta................. 2*60
••■dlitostl" a Primorsko
„V edinosti Je močr
Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........ . K 5 —
vsaka nadaljna vrsta............. 2"—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno ie
upravi .Edinosti'. — Plača in to« se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FtančiSka AsiSkega St 20. — PoStnohranilnični račun št 841.652.
Avstrija proti Srbili. - Predstojeća demarša v Belgradu
Senzadjonelne izjave grofa Tlsze v ogrskem parlamentu.
Podržavljenje pravoslavnih avtonomnih Sol in reorganizacija policije v Bosni. - Avstrija izroil Srbiji kategorično noto. - Grof Tisza o sarajevski zaroti In vsesrbskl propagandi v Avstriji, na Ogrskem in Hrvatskem In v Bosni. - Njegova obsodba protisrbskih pogro-mov in uničujoča izjava o patrijotizmu ffrankovcev. - Srbska vlada nasvetuje listom zmernost. - Aretacije srednješolcev v Ljubljani.
Sarajevski atentator NedeBJko CabrinovK v tiskarni „Edinost
c«
rkijnnrr rnfnisfftkfl Konferenco o i Bi,inski» n|s° obveščeni giede progra-
an upnu IIJIlIUtnilU numOTUUI U!ma in detailov prestolonaslednikov ega
potovanja v Bosno. Prestolonaslednik le obiskal Sarajevo. Sedaj vemo, da ga je pričakovala tamkaj tolpa zarotnikov. Ne vem, koliko članov šteje ta tolpa. A dejstvo je, da so prestolonaslednika čakali zarotniki na 6 ali 8 ali bogvekolikih mestih. Zarota pa nikakor ni tako velika, da bi se smelo glede besenskega položaja izvajati kake splošne zaključke. Vnovič moram konstatirati, da so bile sicer nevarne konspiracije, toda pri njih je bil malenkostno majfaen de! bo-
Bosenskem vprašanju.
DUNAJ 8. (Izv.) Naknadno se nam jav-
J.ia, iz privatnega vira. o sklepih včerajšnje skupne ministrske konference še naslednje:
Na konferenci je bilo principijalno sklenjeno. da se podržavijo vse v Bosni in Hercegovini se nahajajoče pravoslavne avtonomne šole (ki jih je jako mnogo. Op. ured.) Na vseh srbskih srednjih šo-
ru
lah se uvede najstrožji disciplinarni red; i udeležen i
dijaki bodo uniformirani in profesorji podi seriskega prebivalstva. Sedaj po dogodkih I gim nadzorstvom Policijski sistem v se |ahko očita ob!astim pogreške in naca-ni se poostri, policija reorganizira m j.e Kar se ie zagrešilo to ce bo popravil" I«
a^ i pod kontrola dunajske ali budim- j in po poirebi tudi kaznovalo. Ni res, da "iei iPflSKfl UlillJff ROSCŽiSUSlS HlfOIH snske policijske direkcije. Tudi v o- —
h jugoslovanskih mestih se bo z!asti
zirane. Točno je bila konkretizirana !e vest, da je monakovski srbski honorarni generalni konzul Auspitzer, rodom Avstrijec, odložil svoje Častno mesto.
»Berliner Nationalzeitung« prinaša danes, z ozirom na dunajske vesti, oficijoz-no noto, v kateri poudarja, da dosedaj še niti en srbski honorarni generalni konzul ali konzul v Nemčiji ni odložil svojega častnega mesta. Storil je to^le monakovski srbski honorarni generalni konzul Auspitzer, a tudi ta le zgolj iz osebnih razlogov. Proti njemu je namreč uvedena neka kazenska preiskava, vsled česar je bil primoran odreči se časti srbskega honorarnega konzula.
ibejne vezi in stike kulturnih in dru-
B; je
ars
;trogo pazilo na meds azilih jugoslovanskih tih društev.
Kakor se zatrjuje, je na včerajšnji skupki ministrski konferenci skupni finančni n i ni ste r Biiinski tudi poročal, da je do« edanja preiskava dognala, da obstoji v i še ena zarota, koje namen in cilj i: v slučaju srbsko-avstrijske vojne i operacije avstrijske armadi. »Mili-he Rundschau« javlja, da je izve-iz zanesljivega vira, da je bilo na trski konferenci principijalno skic-ia se v Bosni in Hercegovini v slučaju, če bi tudi včeraj sklenjene odredbe nič ne pomagale, uvede zopet vojaška uprava, kakor po okupaciji obeh držav I. 1878.
Odločitev o včerajšnjih odredbah ministrske konference še ni padla, ker je odpotoval grof Berchtoid, mesto včeraj z\ ečer, kakor je bilo prvotno določeno, šele danes v Išl in bo sprejet od cesarja šele jutri v avdijencL
Vprašanje, ali in kake korake napravi avstrijska vlada v Belgradu. je odvisno od cesarjeve odločitve. Vest, da je av-
Dosna na pragu revolucije. Za varnost v j deželi garantira močna, tamkaj koncentri-! rana armadna sila«.
Grof Tisza je podal nato izjavo o pred-! stoječi deinarši v Belgradu (o kateri go-j vorimo v predstojeći brzojavki. Op. ured.),! potem pa razpravljal o jugoslovanskem
zmernost.
rsrbski
1)1 UJ
>agai
no.
j vprašanju oziroma i Tozadevno je izvajal
! »jugoslovanska agitacija ekslstira v Avstriji, v Bosni in Hercegovini, na Hrvat-i skem in na Ogrskem. Glede jugoslovanske agitacije v Avstriji seveda odrska vlada ' ne more razpravljati. Kar se tiče Bosne, je treba iti s stališča, da se ie treba ogibati vlakih korakov, ki bi pomenili kaznovanje | mirnega in lojalnega srbskega prebivalstva za zločine — posameznih — krivcev. Tu moram pripomniti, da smatram izgre-de, ki so bili izvršeni v Bosni in Hercegovini proti srbskemu prebivalstvu kot jako škodljive in pogrešene. Žal, da ni bilo na razpolago dovolj policije, ki ni jih za-mogla preprečiti. Mislim, da v Bosni in Hercegovini ne obstoja nobena taka nevarnost, ki bi zahtevala izpremembo sistema ali pa izredna sredstva. S sredstvi, ki jih imamo na razpolago, je treba vzdržati mir v deželi. Treba je z vso pozorno-strijski poslanik v Belgradu, baron Giessl. stjo izrabljati policijsko silo, ki je na raz-že včeraj odpotoval zopet na svoje me- polago, treba je odkrivati zarote in prega-sto. se ne potrjuje, ampak počaka baron njati zločince. Tudi jugoslovanski agitaciji Giessl toliko časa, da se Berchtoid vrne v šolah je treba napraviti konec, iz Išia in da sprejme direktive za nadalj- j |(ar ^ tiče razmer na Hrvatskem, se je no postopanje v Belgradu.	treba ogibati onih gotov ih gesel, ki smo
l}o!?(M7n0 i7iff(10 drnffl TiCJD O i'h zadnje dni tolikokrat slišali. Velikanska VUKVUfUe Ujuvt JOUIU	V večina tamkajšnjega srbskega preblval-
ošrskem parlamentu
stva je lojalna in monarhiji zvesta. Med _M4 , „ « v „	I Hrvati na Hrvatskem in v Slavoniji obstoji
PNAJ b. (Izv ) Grof Berchtoid bo spre- neka frakcija, ki vedno poudarja svoj jet jutri ob 11 dopoldne od cesarja v po- ,astni patrljotizem in sumniči patrljotizem sebni avdljenci. Predložil bo vladarju v srbsklh sodeželanov. Ta skupina hoče [Klobritev noto, ki jo namerava izročiti z|agti sedaj, po žalostnem dogodku v Sa-
rajevu, živeti od te taktike. A ogrska vlada se ne bo dala zapeljati od več ko dvomljivih lojalnih manifestacij te skupine.
Glede ogrskih Srbov moram konstatirati, da je njih velikanska večina lojalna in Je treba zato z veliko opreznostjo sprejemati razna sumničenja, ki se pojavljajo v zadnjem času«.
Grof Tisza je nato odgovarjal še na interpelacijo grofa Julija Andrassyja. Večina parlamenta je vzela Tiszove izjave z zadovoljstvom na znanje.
Preiskave pri jugoslovanskem tiljattvu v Berlina.
avstrijska vlada v Belgradu. Kakor se zvečer v političnih krogih z vso gotovostjo zatrjuje, je nota izredno kategorična. tako da ni gotovo. Če jo cesar v dosedanji formi odobrL Govori se, da je dosedanja preiskava v Sarajevu dognala, da je s sarajevskim komplotom v zvezi nekaj beigrajskih oseb, ki so v posrednih aJi neposrednih stikih s srbsko vlado, tako da je potrebno, da srbska vlada očitno dokaže, da to postopanje javno obsoja. Baron Giessl izroči avstrijsko noto bel-grajski vladi v soboto.
Budimpeštanski krogi presojajo danes položaj precej resno in pričakujejo energičnih korakov v Belgradu. Pesimistično naziranje se opira predvsem na današnjo
»zja\ o grofa Tlsze v ogrskem parlamentu BERLIN 8. (Izv.) »Berliner Tagblatt« na razne interpelacije o sarajevskem aten- poroča: Včeraj je izvršila tukajšnja poli-tatu. Grof Tisza je v svojem odgovoru cjja „a pritisk avstrijske vlade hišno pre-izjavil:	iskavo pri vseh srbskih visokošolcih iz Av-
»Glede korakov, ki jih naprav i monar- strije. Berolinska policija je bila baje že hija v Belgradu, se moram v trenutku i meseca aprila t. 1. opozorjena z Dunaja, omejiti le na splošno izjavo. Preiskava o j Ja se je ustanovil v Berolinu srbsko-slo-sarajevski zaroti se nadaljuje v vsakijvanski komite, ki si je nadel za nalogo, smeri. Vsak faktor, ki je odgovoren za1 propagirati politiko dejanj. Berolinski ju-politiko monarhije, se mora zavedati svo-j gosk>vanski dijaki so sedaj vsi pod poli-jih dolžnosti, t. j.: mora poznati svoje dol- cijsko kontrolo. Pri včerajšnji preiskavi je žno>ti glede ohranitve miru in one, ki so policija zaplenila vse srbske knjige, srbsko v zvezi z vitalnimi interesi in prestižem I korespondenco in mnogo drugega mate-monarhije. Vlada bo trezno razmišljala rijala. Aretiran od dijakov ni bil nihče, vse činjenice in izvrši svojo dolžnost v pač pa so bili vsi pozvani, naj se danes polni meri in v vsaki meri«.	| zglase pri policijskem predsedništvu.
BUDIMPEŠTA h. (Izv.) Pri večerni de-| bati v parlamentu je grof Tisza odgovarjal na razne interpelacije o sarajevskem
komplotu in izvajal:
»Dejstvo je, da Je imelo potovanje prestolonaslednika v Bosno popolnoma voja-iki značaj. Nlkdo ni mogel potovanja preprečiti, ker prestolonaslednik ni mogel stati pod varuštvoin ogrske ali avstrijske vlade. Dejstvo je, da niti avstrijska niti ogrska vlada« niti skuoni finančni mrnfs'er
Zakaj Je srbski konzal Auspitzer odložil svale mesto ?
DUNAJ 8. (Izv.) Nemško časopisje je zadnje dni poročalo, da so vsi srbski honorarni generalni konzuli in konzuli v Nemčiji, ki so avstrijski podaniki, v znak protesta proti uinoru prestolonasledniškc dvojice odložili svoje Častne funkcije. Te vesti so bile sicer iako malo konkreti-
BELGRAD 8. (izv.) Srbska vlada je pozvala urednike srbskih političnih listov, da naj uvedejo zmernejši ton v polemikah proti avstrijskemu časopisju in o položaju v jugoslovanskih pokrajinah monarhije.
£as!iO-Dš?sk! Konzulat« Bslšrcdii In - CtiUrlnoulć.
DUNAJ 8. (Kor.) Fremdenblatt piše: Neki belgrajski list je poročal, da zadene nekoliko krivde tudi avstro-ogrski konzulat v Belgradu in sicer zaradi tega, ker se je konzulat potegnil svoječasno za Ćabrinovića, katerega je hotela srbska policija izgnati, ker se ji je zdel sumljiv. Policijska prefektura v Belgradu je poslala tozadevno poročilo avstrijskemu konzulatu, avstrijski konzulat pa je prevzel za Ćabrinovića poroštvo in zahteval. da se naj ga pusti v miru. Policijska prefektura je morala na vsak način vpo-števati zahtevo konzulata in ga je pustila v miru. Kljub temu pa se ji je zdel mož sumljiv med drugim tudi končno zaradi tega, ker je prevzel zanj poroštvo avstrijski ker je prevzel zanj poroštvo avstrijski konzulat. — Po avtentičnih podatkih pri-občujemu k temu sledeče: Začetkom meseca decembra lanskega leta se je res obrnila belgrajska policijska prefektura na c. i. kr. avstro-ogrski konzulat v Belgradu z uradnim vprašanjem, če so podatki, ki jih je dobila srbska policija o osebi Ćabrinovića in njegovega predživljenja resnični. Konsulat se je obrnil tozadevno na deželno vlado bosensko v Sarajevu in je odgovoril prefektu na podlagi poizvedb iz Sarajeva, da je Cabrinović do sedaj še neornadeževan in da so izjave, ki jih je podal sam belgrajski policiji o svoji osebi resnične. Več pa konzulat ni poročal in tudi ni bilo zato nobenega povoda. Popolnoma neresnično je torej, da bi bil konzulat interveniral za Ćabrinovića, ali da bi bil prevzel zanj kako poroštvo.
Aretacije v Tuzli.
BUDIMPEŠTA 8. (Izv.) Listi poročajo iz Sarajeva, da je bilo baje aretiranih v Tuzli 16 Srbov, ki so osumljeni, da so v zvezi s sarajevskim atentatom. Uradnik tamkajšnje srbske banke Božo Dimčič, ki je bil tudi aretiran, je bil takoj izpuščen, ker se mu ni moglo ničesar dokazati.
Napad na srbski konzulat v Amsterdamu.
AMSTERDAM 8. (izv.) V pretekli noči sta bila na poslopju, kjer je srbski generalni konzulat, ukradena srbski državni grb in napisna tabla. Ker se nahaja v pristanišču neka avstrijska ladja, se domneva, da so izvršili tatvino avstrijski mornarji ali pa izletniki. Srbski generalni konzul je že vložil pri nizozemski vladi naj-ostrejši protest proti napadu na srbski konzulat.
gospodstvo. Pri tem pa je odločno proti temu, da bi izginil hrvatski narod v srbskem narodu. Dokler živi še kak pristaš pravašev, se to ne bo zgodilo. Stranka govornika ne išče zaslombe svojih nad v posameznih osebah in računa le na zdravo mišljenje hrvatskega naroda. Besede o jugoslovanski enoti so fraze. Govornik obsoja nato kar najstrožje sarajevski a-tentat.
Hrvatski sabor.
ZAGREB 8. (Kor.) Kmetska stranka in Frankovci se niso udeležili seje. Vlado sta zastopala ban baron Skerlecz in sekcijski ^ef. Poslanec Modrušan in tovariši so zahtevali izključitev posl. Milkovića (Fran-kovec) od 30 sej zaradi žaljenja deželno-zborskega predsedstva in majoritete. O predlogu se bo glasovalo v prihodnji seji. Sprejet je bil včerajšnji predlog, da se izključita poslanca Horvath in Zatluka od .30 sej. K proračunu je govoril poslanec Hrvoj (član Starčevićeve stranke). Govornik odklanja proračun. Glede jugoslovanskega vprašanja izjavlja, da ga veseli razvoj in napredek srbskega naroda, katerega je zadrževala do sedaj oviralo v svojem razvoju pogub on osno turško
Frankovci odlože svoje mandate.
ZAGREB 8. (Izv.) Izključeni frankov-ski poslanci nameravajo odložiti svoje mandate in z eventualno novo izvolitvijo uničiti pravno moč izključitve iz saborskih sej.
S!fož2 ođrgđfee Mm SRerlscza proti ponoiltul demonstracij.
ZAGREB 8. (Izv.) Ban baron Skerlecz je izdal na vse oblasti naredbo, v kateri zahteva, da se morajo eventualni novi poizkusi protisrbskih demonstracij preprečiti za vsako ceno. Zahteva, da morajo oblasti eventualne nove demonstrante najstrožje kaznovati iti opozoriti ljudstvo, da bi moralo napravljeno š' odo povrniti.
SedemclEssiletnica Brstja Petra. -MQi2 o Bosni.
BELGRAD 8. (Kor.) »Tribuna« pise: Dne 12. t. m. slavi srbski kralj Peter svojo sedemdesetletnico. Srbski narod naj pričakuje ta dan z zanesenim ponosom in naj ga proslavi v prvi vrsti s tem, da pokaže vidno globoke simpatije do svojega ljubljenega vladarja.
BELGRAD 8. Kor.) »Tribuna« piše pod naslovom »Strahote v Bosni« sledeče: Po poročilih beguncev iz Bosne, so ustvarile oblasti v vsej deželi tak položaj, da je popolnoma upravičena bojazen, da si bodo mase ljudstva iskale končno olajšavo v splošni revoluciji. K temu bo veliko pripomoglo tudi dejstvo, da je v mestih popolnoma zastal trgovinski promet in da obrtniki še vedno niso odprli svojih obrto-vališč. Število brezposelnih delavcev narašča in vsej deželi grozi v kratkem grozna lakota. — »Piemont« poroča iz Bajine Baške, da pripravljajo avstrijske oblasti v Bosni splošen pokolj kristjanov. — »Balkan« priobčuje splošno poročilo iz Bosne pod naslovom »Jernejeva noč v Sarajevu« in poziva na splošen bojkot vsem Avstrijcem v Srbiji. — »Mali Journal« poživlja k bojkotu »Donavske parobrodne družbe«.
Vsi listi poročajo iz Zagreba, da so glasom avtentičnih poročil z Dunaja in Budimpešte vsa osumljenja majorja Milana Pribičevića popolnoma neutemeljena. Niti v Bosni niti na Hrvatskem ni pričakovati izpremembe politične smeri. — »Samouprava« ugotavlja, da so se držali srbski listi po sarajevskem atentatu popolnoma pravilno in da so vsi brezobzirno obsojali atentat. Sele po dogodkih, ki so sledili temu atentatu, so napravili nekateri srbski listi napako in so pričeli v obsodbi teh strašnih dogodkov, ki so se začeli v Bosni, obsodba, ki je povsem naravna in upravičena, nehote opravičevati sam atentat. Če bi se odobraval atentat, bi se morali odobravati nehote tudi dogodki, ki so se vrnili v Sarajevu, Bosni sploh in drugje po atentatu. Upamo, da se te obžalovanja vredne napake, ki škodujejo skupnim interesom, ne bodo ponavljale. List zaključuje: Če branimo mi naše korektno postopanje povodom te velike sarajevske nesreče, ne potrebujemo nobenih groženj in lobenih žalitev, ker smo mi s svojim oro-*jem in svojimi pravičnimi in poštenimi dokazili dovolj močni. List piše med drugim, da so izrabili ravno avstrijski in ogrski listi to vsega zgražanja vredno dejanje za obrekovanje, grožnje in žalitve napram Srbiji. Izrabili so to zlodejstvo, da nahuj-skajo nepremišljeno drhal proti mirnim meščanom, s čeiner pa so si zaslužili in tudi doživeli javno obsodbo vsega civiliziranega sveta.
Slovansko bogtslužle v katoliških cerkvah Srbije.
BELGRAD 8. (Izv.) Sveta stolica je danes privolila v naknadno določbo k sr-bsko-vaikanskemu konkordatu, v kateri izreka svoje privoljenje, da se uvede v onih katoliških cerkvah Srbije, kjer bodo župljani to zahtevaii, staroslovensko bogo-
služje. S tem je torej tudi to važno vprašanje rešeno v smislu prvotnega srbskega stališča. _
Socilalno-zauaroualna razprava u odseku Končana.
DUNAJ 8. (Izv.) Po dveletnem delu je socijalno-zavarovalni odsek danes končal grandijozno delo o socijalno-zavarovalni predlogi. Odsek je danes sprejel vse določbe tega važnega socijalno-politične-ga zakona, ki pride v jeseni pred parlament. Odsek, ki je bil v permanenci, se je jako podvizal z delom in tako demonstriral proti postopanju vlade, ki je skušala rešitev tega važnega vprašanja kolikor mogoče zavleči.
V popoldanski odsekovi seji je prišlo do jako interesantnega incidenta. Krščan-sko-socijalni in nemško-nacijonalni člani odseka so konsekventno izostajali od sej. Odsek je radi tega danes popoldne na inicijativo posl. Kratohvila sprejel predlog, da se proti tem poslancem, (8 po številu). postopa v smislu poslovnika. Vsled tega so torej izgubili članstvo odseka in tudi pravico do dijet.
DUNAJ 8. (Kor.) V odseku za socijalno zavarovanje je bil sprejet predlog poslanca dr. Pitacco, v katerem se poživlja \ la-da, da nemudoma izdela načrt o špecijal-nein zavarovanju mornarjev.
Izpremembe v vrhovni armadni upravi se ne izvrše še kmalu.
DUNAJ 8. (Izv.) Vojaški armadni nadzornik, nadvojvoda Friderik, je odpotoval danes za dalje časa v Nemčijo. Vesti, da bodo nadvojvodi Frideriku še ta teden poverjene vse vojaške funkcije pokojnega prestolonaslednika, so prenagljene, pač pa mu bo poverjeno vrhovno vodstvo letošnjih vojaških vaj. Tudi brambni minister Georgi je odpotoval danes na dopust, kar dokazuje, da se izpremembe v vrhovni armadni upravi še ne izvrše tako kmalu.
Ogrska zbornica.
DUDIMPEŠTA 8. (Kor.) Sejo je otvoril predsednik pl. Beothy ob V2II dop. Minister zja uk in bogočastje je predložil zakonski načrt glede gradbe narodnega gledališča v Budimpešti, ki bi stalo po prvem proračunu 4 milijone 200.000 kron. Zadnji zakonski načrti so bili sprejeti končno tudi v tretjem branju in se vpošljejo mag-natski zbornici. — Nato se je razvila debata o pristojbinah glede kolekovanja. Govoril je poslanec neodvisne stranke Ernst Csermak, ki je bil proti predlogi.
Rusija forsira gradnjo srbskih in rumun-skih železnic. BERLIN 8. (Izv.) »Berliner Tagblatt« poroča iz Bukarešta: Na pritisk Rusije boste Srbija in Rumunija pospešili gradnjo novih Železnic. Romunija bo železnico Krajevo—Bukarešt podaljšala do ruske meje in jo tamkaj priklopila na rusko vojaško železnico.
Romunsko - bolgarski obmejni spor.
SOFIJA 8. (Kor.) Agence Tel. Bulg. poroča: Poveljnik vojaške obmejne straže na bolgarsko romunski meji pri Kemdu-larju brzojavlja: Snoči so streljali vojaki romunske obmejne vojaške postaje na nekega bolgarskega obmejnega vojaka in na nekega romunskega podčastnika. Oba sta zapustila po strelih svoja mesta nepoškodovana. Romunski podčastnik se je vrnil peš k svojim ljudem, da jim izreče ukor nad tem prestopkom. Romunski vojaki so ustrelili konja svojega podčastnika. — Bolgarska vlada je izročila romunskemu poslaniku verbalno noto. v kateri opozarja romunsko vlado 11a ta pripetljaj ob bolgarsko - romunski meji in jo prosi, da naj odredi vse potrebno, da se ne bodo več dogajali ob meji dogodki, ki bi znali povzročiti silne neprijetnosti in končno spor med obema vladama. — Romunska vlada na to noto še ni odgovorila.
Angleška zbornica.
LONDON 7. (Kor.) Ministrski predsednik Asquith je stavil danes v zbornici predlog, da naj se omeji nadaljno posvetovanje o finančni predlogi na 7 dni in sicer radi tega, ker mora biti sprejeta po zakonu finančna predloga do 5. avgusta. Vodja opozicijonalcev Bonar Law je stavil protipredlog in je odločno protestiral proti časovni omejitvi tako važnih posvetovanj. Predlog opozicijonalcev je bil s 269 proti 246 glasovi odklonjen.
Stran F!.
»EDINOST« št 159.
V Trstu, dne 9. in lih
Spomenik Ferrerju v Barceloni.
BEROLIN 8. (Izv.) Radikalna stranka je sklenila na svoji včerajšnji skupščini, ki se je je udeležilo nad 10.000 ljudi, da se postavi v Barceloni Ferrerju spomenik Vlada se boji. da bo ta sklep radikalne stranke, ki Je najmočnejša na Španskem, povzročil nove nemire.
Španska vojna Mornarica.
MADRID 7. (Kor.) Zbornica je sprejela s 109 proti 9 glasovi predlog, da se zgradi pomožna križarka, ki bo služila obenem vojni mornarici tudi kot šolska ladja.
Poročilo Iz Albanije.
DRAC 7. Kad. tel. (Kor.) Včerajšnji dan se položaj, o katerem se sodi splošno zelo
pesimistično, ni izpremeni!. V noči od nedelje na ponedeljek je ustrelil v mestu neki orožnik vsled krvne osvete nekega Kosovskega Albanca. V ponedeljek zvečer se je zaprl neki znoreli Albanec v neko hišo. Vzel je s seboj štiri puške in veliko streliva. Streljal je iz hiše na vse strani. Ranil ni nikogar. V mestu je nastalo vsled tega streljanja silno razburjenje med prebivalstvom, ki pa se je takoj poleglo, ko so zvedeli prebivalci, zakaj gre. Znorelega Albanca so končno vjeli in ga spravili na varno. — Poročilo o padcu Korice se še ne potrjuje. — Ahmed beg Mati se je umaknil brez boja. baje ker se ni mogel zanesti na svoje čete iz Kroje na ozemlje Mati. — Iz Fiere poročajo, da je zbral tam baje četaš Žakrim 900 mož, s katerimi se bo uprl nadaljnemu prodiranju vstašev. — V okolici Derveri so napadli vstaši tamošnje katoličane. En del katoličanov, približno feOO oseb, se je rešil. Beguni so pobegnili v gozdove ob reki Mati. kjer trpe strašno pomanjkanje. V tukajšnjih krogih se govori mnogo in resno, kako bi se moglo poslati tem begunom kako izdatno pomoč. — Včeraj je prišlo sem okoli 100 begunov iz Kosovega. Beguni pravijo, da jim slede še večje čete pregnancev. — Z vstaši v Sjaku so se pričela pogajanja glede izpustitve uradnikov neke francoske družbe za izkoriščanje gozdov, katere so vjeli vstaši pred nekaj dnevi.
DRAĆ 7. zveč. rad. tel. (Kor.) Tudi danes se položaj ni prav nič izpremenil. Snoči so pričele vse prednje straže vsled malenkostnega vzroka na vsej črti streljati. Streljanje je trajalo okrog pol ure. Nato je nenadoma prenehalo. Sicer je potekla noč popolnoma mirno. Tudi tekom dneva se ni pripetilo nič posebnega. — Danes so prišli sem romunski prostovoljci in sicer 43 vojakov in dva častnika. Popoldne jih je predstavil knezu romunski poslani k. — Iz Argyrokastra je prišla danes v mesto deputacija, 12 mož. Poslanci so izjavili, da se nahaja prebivalstvo v Epiru v strašnih stiskah in da prosi za nujno pomoč. — Knez in njegova soproga sta obiskala snoči angleškega admirala Trou-bridge. — Med taborišči vstašev se opažajo vsak večer svitlobni znaki medsebojnega sporazumevanja. — Vstaši so poslali snoči iz Šjaka posredovalca, ki ie prinesel dve pismi in sicer eno za kontrolno komisijo, drugo pa za holandske Častnike.
DRAC 8. (Kor.) O pogrešenih Francozih ni došlo v mesto še nobeno poročilo. Vsta-ški tabor v £jaku poroča, da tudi vstaši iščejo izgubljene tujce in da obljubljajo, da bodo ščitili izgubljene Francoze kolikor bo v njihovi moči in da jih bodo, če jih dobe, takoj poslali z varnim spremstvom v mesto. — Načrt za pravilnik tujske legije v Draču je izgotovljen.
Padec kneza Viljema neizogiben.
PARIZ 8. (Kor.) Essad paša je izjavil v Parizu nekemu sot rudniku lista >Petit Parisien«. da smatra stališče kneza Viljema v Albaniji kot popolnoma nevzdrž-Ijivo. Knez \ iljem je popolnoma izgubljen. Na vprašanje sotrudnika, če bi mogel on zavzeti mesto izgubljenega kneza je izjavil Esvad paša. da te časti ni nikdar želel. Sicer pa velesile ne bodo prišle nik-
dar v zadrego in bodo lahko našle prestolonaslednika Viljemu in sicer takšnega, ki bo imel vse zmožnosti, ki jih zahteva albanski prestol. On odklanja kandidaturo za ta prestol in stremi samo za tem, da bi pripomogel kolikor je v njegovi moči k sreči Albanije.
AretBcUe srednlefflskih dO** i LjDbUoL
Ljubljana, 8. julija.
Takoi po sarajevskem atentatu le bilo v Ljubljani aretiranih nekaj dijakov. Kakor se zatrjuje s poučene strani, so bile te aretacije v zvezi z ono »Sloveačevo« brzojavko, ki je govor3« o nacijonalistlč-nem gibanju med jugoslovansko omladino. Dokazov ze kako krivdo aretiranih dijakov baje ni bilo in so bili, kakor se zatrjuje, ti mladiči aretirani ie na podlagi in-dicijev, ki pa nimajo nikake podlage. Nekaj teh dijakov je bilo tik pred maturo. Zato se je z ozirom na škodo, ki bi jo trpeli ti dijaki, ako bi ne mogli pristopiti k maturitetnemu izpitu, posredovalo, naj bi sodna oblast dovolila, da se prekine sodna preiskava, da bi tako mogli aretirani dijako pristopiti k zrelostnemu izpitu. Preiskovalni sodnik Stdckl pa ni hotel pristati na to, nakar so izjavile izpraše-valne komisije, da bi bile pripravljene, če bi že ne bilo drugače, da gredo na sodišče, da bi v preiskovalnem zaporu se nahajajoči dijaki - maturanti tamkaj mogli napraviti zrelostni izpit. Za ta ukrep je bilo seveda treba privoljenja predsednika deželnega sodišča, dvornega svetnika Elsnerja, ki je izjavil, da rad privoli v to, če privoli tudi deželni predsednik baron Schwarz. Baron Schwarz pa je izjavil, da je to izključeno in da bi znale imeti izpra-ševalne komisije celo same sitnosti, ker so pristale na to, da bi Šle izpraševat dijake aretirance v preiskovalni zapor.
Kolikor se je dalo izvedeti doslei, je bil uspeh dosedanjih preiskav popolnoma negativen. Vendar pa je značilen za vso stvar izrek deželnega predsednika, da so bili aretirani dijaki zaznamovani že od časa dijaškega štraika v Ljubljani sem in da se mora zaradi sarajevskih dogodkov postopati kar najstrožje.
Pripomba uredništva: Priobčili smo ta dopis, ki nam jc dospel od zanesljive. dobro informirane strani, vendar pa moramo poudarjati, da nam je, vsaj z ozirom na vso poznano šolsko in sodno prakso marsikaj nerazumljivega v dopisu. Izpraševalna Komisija, ki bi šla izpraševat dijaka v preiskovalni zapor? Nekaj nenavadnega, česar še ni bilo! Ce je vest resnična, potem mora biti tudi res, da so dijaki popolnoma nedolžni, kajti da bi tvegali c. kr. profesorji s c. kr. ravnateljem in celo c. kr. deželnim šolskim nadzornikom na čelu kaj takega, ne da bi biii trdno prepričani o popožni nedolžnosti aretiranih, v preiskovalcem zaporu se nahajajočih dijakov, — kaj takega je izključeno! Umljivo nam je v dopisu ravnanje preiskovalnega sodnika, predsednika deželnega sodišča in deželnega predsednika kot takih, neumljivo pa v zvezi s ponudbo izpraševalnih komisij. Zato pa tudi z ozirov na vse to priobčujemo vest z vso rezervo in prepuščamo zanjo odgovornost svojemu informatorju.
Dr. Mm\i - Njegovo Veličanstvo - nadškof dr. Stadler.
Dr. Šušteršič je izvajal v svojem govoru minole nedelje na shodu v hotelu >Union« v Ljubljani med drugim:
»Sedaj, ko je hudodelstvo izvršeno, nastopajo P i I a t i, ki si omi vajo h u d od e I-s k e roke. Med njimi je tudi srbska vlada. Kdor verjame, da je Pilat nedolžen Kristusove smrti, ta naj tudi verjame, da je srbska vlada — vlada morilcev, brezvestnih morilcev
—	nedolžna. Bombe so dobili zarotniki iz vojalkeiaarieoala v Kragu-j e v c h. Bombe In revolverje so dobiti H mladiči v Betcrmda. Tam se le skuhala ta grozna zarota. Mi AvstrUd imamo, hvala Bon cesarja od bat* milosti. Srbi pa imalo svojega kralja od milost i mor lice v... Kakšna kultura Je to? Kultura bomb, kultura revolverjev, kultura umora!«
Njegovo Veličanstvo, sivolasi avstrijski vladar, ki Je najhuje zadet po grozni tragediji v Serajevu, pa pravi v svojem proglasu do narodov:
»Blazna zlobnost majhne skupine zapeljancev nikakor ne more razrušiti vezi, svetih vezi, ki vežejo Mene in Moje narode.«
Sarajevski nadškof dr. Josip S t a d-1 e r pravi slednjič v svojem oklicu do katoličanov (ki ga je posnel tudi ljubljanski »Slovenec«), med drugim, dasezaradi tega, ker so nesrečni in brezbožni zarotniki, ki so pripravili In izvršili umor na prestolonasledniku in soprogi, pripadniki grško - vzhodne vere, ne more smatrati za njihovo deja-nje odgovoren v esnaro d, ki pripada te) ver i. Z druge strani tudi niso poklicani poedlnci, da vrše maščevanje za zločin. — »M o j e j e maščevanje in plačilo
—	pravi Gospod!«
Primerjajte in napravite si sami komentar!
Mestni svet tožniki.
Konec proračunske debate.
V včerajšnjem poročilu smo navedli pomotoma, da se je vprašanje zaščite zapuščenih otrok odložilo do prihodnje proračunske razprave. V resnici pa je bil sprejet predlog, naj se o stvari razpravlja v eni prihodnjih sej.
Pri točki »javna čistoča se je povišal trošek za 4000 K v zboljšanje plačil pometačem.
Pri točki »posebno knjigovodstvo« se je razpravljalo vprašanje uravnave ulice S. Sebastiano. Sprejet je bil predlog poročevalca A r c h a, naj se izposluje višje odobrenje potrebnega konto-korenta.
Pri naslovu električna železnica trg Goldoni - Sv. Sobota« je grajal svet. L u-c a t e 11 i tramvajsko službo v mestu, ker je pod vsako kritiko in ne odgovarja potrebam mesta. Pozval je župana, naj se pobriga, da dobi novi kontrakt s tramvajsko družbo višje odobrenje, eksekutivo pa. naj izvrši čimprej vse tramvajske proge.
Svet. P u e c h e r vidi v programu kar 9 novih Črt, ali zdi se mu, da je to le radi lepšega in da se ne misli resno, kajti trebalo bi kar 9,135.000" kron.
Svet. A r c h je naglašal, da se je vse te črte postavilo v program v svrho, da se zadobi koncesija.
Svet. K- A r a predlaga spremembo Lu-catellijevega predloga v smislu, da se priporoča županu, naj zastavi vso svojo ener-žijo v to, da se tramvajska služba izboljša. Sprejeto enoglasno, istotako predlog poročevalca A r c h a, da se ta izredni trošek prenese v proračun za leto 1915,, na kar je svet. P u c c h e r ojstro grajal, da še niso položene tračnice za zvezo obeh kolodvorov. Svet. D o r i a je odgovoril, da to ni v nikaki zvezi z občinskimi progami. Mestni odbor se bavi z vprašanjem zboljšanja tramvajske službe, ali odgovor tramvajske družbe ni bil zadovoljiv. Store se drugi koraki, da se družba prisili v izpolnjevanje kontrakta in v izboljšanje službe. Mestni svet bo mogel kmalu soditi o tej akciji mestnega odbora.
Svet. S a m a i a je predlagal, naj si napravi poizkus z avto-busi v zvezo med obojnimi javnimi skladišči, kar bi mnogo koristilo trgovstvu. Sprejeto.
Svet. P e t e r 1 i n i je sporočil, da so že
izdelani podrobni načrti za drugo zvezo trg Qoldoni- Sv. Sobota.
Svet. M i k l a v e c je opozoril, da je že interpeliral župana, ker sprevodniki odklanjajo kmetice z jerbasi na tej črti. Drugi potniki se ne pritožujejo. Tramvaj ima služiti tudi ubogim ljudem, ne pa samo gospodi in bogatašem, a tramvaj ima radi takega odklanjanja občutno dnevno škodo. Svet. D o r i a in inž. P a i e r, ravnatelj tramvajskega urada, sta odgovorila, da se razmišlja, da bi se pripregali poseb-* ni mali vozovi za prevažanje jerbasev, ker je železniško ministrstvo prepovedalo tako prevažanje na navadnih vozovih.
Prišlo je na vrsto vprašanje pokritja proračuna. Redni proračun izkazuje skupnih troškov K 19,761.750, dohodkov kron 8,685.180, pokritje po obstoječih sklepih iznaša K 9,115.000, pokritje po novih predlogih K 1,947.250, nepokrit primanjkljaj iznaša torej K 14,320. Izredni proračun izkazuje skupnih troškov K 5.367.690. dohodkov K 798.980, posojilo v pokritje K 4.600.000, izhaja prebitek K 31.290.
V razpravi je svet. P u e c h e r podredil ojstri kritik ves zistem občinskega gospodarstva in finančne politike. Socijalisti ne morejo glasovati za pokritje, ker ne odo-brujejo večnega pokrivanja z novimi dolgovi. Grajal je, da se je dohodek od vodovoda prenesel v redni proračun, ker to povišuje primanjkljaj izrednega proračuna. Grajal je, da se cena plina splošno poviša. Ne bi bil proti povišanju glede kon-suma v javnih lokalih in v trgovske in in-dustrijalne svrhe, nedopustno pa je, da se poviša cena tudi plinu za kuhanje, s čemer bodo zadete mnoge siromašne rodbine. Predlagal je, naj se sklepanje o povišanju cene plina odloži in naj se naloži eksekutivi, da sestavi statistiko, da se bo videlo, kje so nameščena ognjišča za plin, ne da bi imeli peči. Slednjič je govornik grajal tudi postopanje vlade, ki ne dovoljuje občini potrebnih sredstev iz strahu pred nekimi političnimi strujami. A vsaj sedaj — tu pa ne vemo, ali je govoril resno, ali je hotel le zafrkavati večino —, ko je mesto tako lepo pokazalo svojo uda-nost, naj bi odpadel ta strah!
Na ta zaključek je nadovezal svet. A. A r a, da je naravnost vehementno napadal vlado, očitajoč jej nečlovečnost, krmi-nalizem, češ, da hoče izstradati občino. (Župan je posvaril govornika). Vlada ovira razvoj mesta. Poživlja župana in mestni odbor, naj vsak dan pritiskata na vlado, da bo proračun odobren. Pa tudi javni listi, brez razlike stranke, naj bi začeli kampanjo.
Župan je odgovoril, da to, kar zahteva A. Ara, se itak dela, četudi ne vsak dan (Veselost). Tudi sedaj stori tako, ali s svojimi in ne z besedami A. Ara. (Ponovna veselost).
Svet. dr. W i I f a n je izjavil, da ne more dopustiti, da bi izjava A. Are veljala kot soglasno, vsega mestnega sveta in vsega prebivalstva. Ni sicer poklican, da brani vlado, vendar izjavlja, da velik del prebivalstva, ki ga zastopajo slovenski svetovalci, ne vidi glavnega krivca v vladi, ampak v občinski upravi.
Poročevalec A r c h je priporočal, naj se sprejmo predlogi v pokritje. Težko jc, da se mora posezati po takih dohodkih, kakor je zvišanje cene vode, ali spričo znanega postopanja vlade, se je moralo tudi to. Povišanje cene plina, je popolnoma o-pravičeno, ker se je povišala tudi cena oglja in se ne more oddajati več plina v izgubo. Priporočal je, naj se študira o davku na plin in električno energijo.
Na to se je z 49 glasovi proti 7 odobril redni proračun, posebno knjigovodstvo, pokritje po stavljenih predlogih z zahtevo do vlade, da se bolniška pristojbina poviša.
Glede cene plina je bil Puecherjev predlog odklonjen, sprejet pa oni glede statistike. Sprejeto je torej povišanje cene plina od 14 na 16 vin. za kub. meter. Sprejeta sta bila nadalje izredni proračun in
predlagano posojilo v pokritje, določitev meje za konto-korente.
To poročilo smo morali včeraj pretrgati radi pozne ure. Seja je trajala namreč do blizu polnoči.
Dnevne vesti.
Katastrofa v Serajevu je združila dva zakleta si — sovražnika: krščanske so-čijalce in Madjare. Sicer sovražijo drugi druge prav do — nekrščanskega. ali sedaj so si podali roke. da bljujejo na Slovan-stvo in kličejo ogenj in žveplo nad nje. Celo na siroto ministra Bilinskega so se spravili, ki ima tako malo, ah, tako malo slovanskega na sebi, razun svo;"ga poljskega rojstva in priimka. To gi j seveda čez črto celo tistim Poljakom, ki jim pač ne bo nikdo očital, da se radi izpostavljajo za slovanske interese, ko vendar neredko koketujejo z madjarstvom. celo v trenot-kih, da morajo nemadjarske narodnosti na Ogrskem občutiti kakor udarec s pestjo v obraz! In kolikrat že so Poljaki skupno tvorili večino v parlamentu, da se je mogel vzdržati vladni zistem proti — Slovan-stvu! — A sedaj so se se vendar postavili tudi poljski listi proti kampaniji nemških in — družili klevetnikov. Naglašajo, da •>olitika Bilinskega gre za tem, da pridobi iirvate, muselmane in — Srbe!! Vse narodnosti in veroizpovedanja naj se pritegnejo v krog pozitivnega, plodonosnega dela za preobrazbo Bosne, da se pritegne v jbseg evropske civilizacije. Uresničenje teh političnih nalog je bilo zelo težko, ker se v Bosni križajo nasprotne si struje ne le v narodnem, ampak tudi v socijalnem pogledu. Muselmanskega plemstva in hrvatskega in srbskega kmečkega prebivalstva ni bilo lahko postaviti v obsežje iste politične podlage. Da je prišlo med srbskimi iredentisti (ta izraz rabi poljsko časopisje) do tako grdega sovražtva — na tem ni kriva politika Bilinskega. Napačna politika monarhije nasproti Jugoslovanom, in-spirana po Madjarih, ki jim je šlo le ohranitev njihove supremacije, ta je tvori a začetek srbske i reden ie, iz katere je izšel zadnji atentat. (Ce to misel poljskih listov domislimo do logičnega konca, moramo reči, da je le omenjena naopačna pc "ii . i iozorela ta atentat! Prip. »Edinosti ). Ni kriv dr. Bilinski. če se je krvavo nin^..-valo. kar so zakrivili oni, ki so sko-.? desetletja gledali skozi madjarrke naočnike ■n niso videli, da anekdranHi dežel ni smeti obdati z železnim obročem, ani] a k Ja treba jih organično združiti in amalgamirati z monarhijo. A to — tako zaključujejo poljski listi — se ne more z,v<-ui:i Jrugaee, nego po poti, ki jo je ubral dr. Bilinski! — Tako odgovarjajo Poljaki na očitanje, na laž, da je slavizatorska vladna politika zakrivila atentat.
Nabiranje prostovoljcev za fhar?fo. Iz Berlina poročajo, da listi odločno protestirajo proti nabiranju prostovoljcev za Albanijo. »Berliner Tageblatt« prinaša tem povodom dopis svoiega koresponden-ta iz Drača, ki pravi: Po nazoru vojaških krogov v Draču, knezu ni več pomoči. Rešil bi se lahko le v slučaju, če dobi v par dneh na razpolago 5000 vojakov, dovolj topov in municije. Eventualni inozemski prostovoljci bi prihajali le po revščino v Albanijo. Kakor se poroča, je tudi berlinski zunanji urad že naznanil policiji, da mora takoj ustaviti Gurschnerjevo akcijo.
Sožalje romunske kraljeve dvojice, izraženo avstrijskemu cesarju ob priliki sarajevskega atentata, je bilo izredno prisrčno. Takoj, ko sta kralj in kraljica izvedela žalostno vest, sta brzojavno izrekla cesarju Francu Jožefu svoje sožalje. Cesar se je zahvalil kar najtopleje. K temu pripominja oficiiozni »UniversuU: >Temu dejstvu je treba pripisovati poseben pomen. Znano je, da se ob takih prilikah napoveduje samo dvorno žalovanje. Tokrat pa jc hotel kralj dati posebnega iz-
EfŠS, 1.1.0. S
©
ijffl II 1m
a
k

rVI
i' f! iJ
ifti -• »i 5j
H J
t
K i j H __
fe "1 ff * S b
i
PODLISTEK
Rdeli mlin.
Romar. - Spisal Xavier de Hontiptib
—	Pa saj vendar ne misliš, dragica, da bi bilo moglo včerajšnje pismo v>ebovati kaj sumljivega?
—	No, meni se zdi popolnoma gotovo, in nič ni lažjega nego dokazati to. Predvsem je bil značilen že naslov: „Gospe markizi d" Herouvillovi, lastnoročno", ki je govoril dovolj jasno, da markiz d' Herouville ne bi smtl dobiti pred svoje oči pisma.
—	O, o I To je resnica!
—	Kako pak dal Tudi meni se zdi, da Je to resnica! In potem pa pomisli Se to-le: Gospa ni vrgla pisma neodprtega v ogenj, kakor bi bila pač morala storiti in kakor bi bila storila jaz prav gotovo v podobnem slučaju. Se več! Zavitka nikakor ni hotela odpreti v najini navzočnosti in pisma vzeti iz njega. Brez dvoma se je bala, da bi tako izdala svojo skrivnost.
—	Prav imaš, krica, to so v resnici sumljive stvar*.
—	O katerih bi se dalo mnogo govoriti, bi človek imel zloben jezik. Kaj pa misliš ti o vsej tej stvari?
—	Kako je vendar mogoče tako imeti za norca našega ubogega gospoda, ki ti vi tako brez vsake slutnje, kaj se godi za njegovim hrbtom 1 Toda medve ne smeve o tem pri-
po-edovati nikomur, kakor se tudi spodobi za dobre duše in ljubeznive ljudi.
—	Seveda ne! Nikakor ne 1 — je vzkliknila Metka.
—	Toda, dragica moja, — je nadaljevala Jerica, — ali veš, kaj se zgodi nocojšnjo noč?
Metkino lice se je kar svetil » same radovednosti in oči so se jej lesketale.
—	Ali se nocoj kaj zgodi? — je vpra šala živahno.
—	Na mojo večno nedolžnost; seveda se zgodi .... in pa še celo nekaj tako čudnega, kar se Še ni zgod lo nikdar!
—	O, kaj pa takega, kaj pa? Ljuba moja Jerica, kaj pa?
—	Ne vem, ali ti smem povedati, — je rekla Jerica nr koliko se obotavljajoč.
—	Pa menda vendar, — je odgovorila Metka proseče. — Saj mi smeš povedati vse .... in obljubujem ti, da bom popolnoma posnemala tvoj zgled in ne bom prav 6 sto nič sklepala iz vsega, kar mi poveš.
—	Torej vedi, draga moja, da gospa markiza, namesto da bi se mimo vlegla v svojo posteljo, v dveh urah odide iz hiše.
—	Moj bog. kam pa pojde vendar ?
Jerica je pogledala okrog sebe po sobi,
kakor bi se h>tela prepričati, da je nihče ne more slišati, s čimer je le še povečala vtisk besedi, ki jih je hotela povedati. Nato pa je pošepetala z nalašč pridušenim glasom :
—	Na veliki ples v Operi....
Metka je pričakovala gotovo nekaj iz-
rednega, vkljub temu pa ni mogla zatajiti svojega začudenja.
—	Na veliki ples v Operi! — je ponovila večkrat; — kaj pa ima vendar opraviti gospa markiza na velikem plesu v Operi?
—	Vsekakor se hoče tamkaj sniti z onim, ki jej je pisal snoči ono pismo! Ta plemič, če je sploh plemič, jo lahko spozna po rdečem traku, ki ga bo imela pripetega na levi rami svojega črnega domina.
—	Kaj? — je vzkliknila Metka začudeno, — ti veš celo kako bo oblečena?
—	Da, dete moje! O, vem še veliko več!
—	Potemtakem ti je gospa markiza zaupala vse?
Jerica je zmignila z ramami.
—	Moj bog, kako si naivna! Ne, ne, dete moje! Ničesar mi ni zaupala markiza, ki je zelo molčeča in diskretna dama, ki svojih stvari ne pripoveduje nikomur. Povedala mi ni niti besedice in prav zato tudi vem vse.
—	Ti govoriš v ugankah, — je rekla Metka, ki nikakor ni razumela Jeričinih prebrisanih načrtov.
—	Pravkar, ko sem šla skozi sobo milostive gospe, sem slišala šum v njeni obla-čilnici, kakor bi nekdo odpiral omaro in nestrpno iskal med svilnatimi oblekami, ki se nahajajo v omari. Stopila sem bliže k vratom, ki niso bila zaprta, in sem videla, kako je gospa razgrinjala pred seboj celo vrsto raznih oblek in jih potem metala na stol z nekakim čimemim obrazom, kakor
ga je videti, če človek ne more najti takoj, kar išče. Ravno sem se hotela ponuditi gospe, da bi jej pomagala, ko je vzdili-nila z nekakim olajšanjem in prenehala iskati. Imela je ravno v rokah črni domino, ki ga je imela samo enkrat oblečenega čez kostum Cirkasijke, ko je šla z gospodom marki jem in gospico Matildo na ma-škarado, ne vem že, pri kateri vojvodinji.
—	To je res zelo čudno! — je rekla Metka.
—	Nalašč sem nekoliko poropotala, — je nadaljevala Jerica; — gospa se je prestrašila, vrgla hitro nekaj oblek čez domino in vprašala z negotovim glasom: »Kdo pa si?« Odgovorila sem jej seveda, da sem hotela vprašati po njenih ukazih, in ko mi je rekia, da me ne potrebuje, sem šla dalje, ne da bi bila vstopila v kabinet.
Dve uri pozneje sem šla še enkrat skozi sobe milostive gospe.
Gospa markiza, ki drugače nikdar ne dela, je šivala. Zgibala je s svojimi nežnimi rokami rdeč trak, ki ga je snela z onega čerkeskega kostuma. Ko me je zagledala, je hitro skrila svoje delo, toda vendar ne tako hitro, da bi bila premotila take oči, kakor so moje. Storila sem, kakor da bi ne bila videla ničesar, in gospa je bila prepričana, da v resnici nisem opazila ničesar.
—	In potem? — je vprašala Metka.
—	Med supejem sem prebrskala jaz o-mare, je nadaljevala Jerica, — in sem brez težave našla črni domino, ki je bil koket-
I no ozaišan z rdečim trakom na levi rami. Baržunasta polukrinka je visela poleg domina. Skratka, manjkalo ni nič in gospa markiza je s svojo plesno toaleto gotova v petih minutah, dočim gospod marki v svoji zaupljivosti misli, da gospa markiza sladko spi in tudi sam spi spanje nič slutečega.
—	Da gre za ples, je prav gotovo, —je pripomnila Metka, — toda kdo ti jc povedal, da gre za veliki ples v Operi?
—	Ali ni danes sobota? To ti pove vse. V ostalem bovc pa itak videli.
—	Kako vendar?
—	Ali ne veš, da je treba iti skozi mojo sobo, da se pride do skrivnih stopnjic? Ne verjemi, da bi Šla gospa markiza iz hiše po glavnih stopnjicah. Vležem se popolnoma oblečena na posteljo, kakor hitro naju ne bo več potrebovala milostiva. Ko pojde gospa mimo mene, se bom delala, kakor bi spala prav trdno, a kakor odide, pa vstanem in pojdem za njo.
—	Toda če te vidi?
—	O, bom previdna. Vzemive pa tudi najhuje. Le bi tudi opazila markiza, da jo opazujem, kaj bi pa bilo potem?
—	Kaj bi bilo potem? — je vprašala Metka začudena zaradi tega vprašanja.
—	Da, kaj pa?
—	No, službo izgubiš kakor se mi zdi.
—	Eh, pojdi, pojdi! — je odgovorila Jerica posmehljivo.
—	Saj ne veš, kaj govoriš, dete moje! Da bi izgubila svojo službo!
I NO ST« it 159.
t et i. ki mu jo je zadala smrt nad-vrjvooe i rar^a Ferdinanda. izkušenega »n odkrite*. 4 prijatelja romunskega naroda.« Ko nc bilo drugače, bi se dalo sklepati iz teh besed, da se ie razmerje med Avstrijo :n Romunsko v zadnjem času nekoliko zboljšalo. Koliko je resnice na tem. pač *ele pokaže bodc^nost
Pred skupščinskimi volitvami v Srbiji. Samostrj .i radikalci. racijonalisti in naprednimi. ki tvorijo opozicijo v skupščini, so fc oklenili za predstoječe nove skupščinske volitve, volilni kompromis, ki so ga osrednji odseki posameznih strank tudi odobrili. Volilni kompromis se nanaša na v^e mestne volilne okraje. Opozicijonal-re stranke bodo imele še tekom tega tedna okrožna zborovanja, na katerih bodo postavile kandidate za posamezne okraje. Kar se tiče razdelitve morda novopridob-Ijenih mandatov, je bil dosežen sporazum v tem smislu, da ostanejo opozicijo-ralne stranke sorazmerno enako močne Kakor v bivši skupščini. V razpuščeni skupščini so imeli samostojni radikalci cS. racijonalisti 21 in naprednjaki 13 mandatov. skuiHio torej opozicija 72 glasov. \-leJ volilnega kompromisa upajo opozicij'1 afne stranke, da si pribore 96 man-c atov. dočim bi dobila vladna stranka le 7 » mandatov. Pašič nasprotno upa, da pride njegova stranka v novo skupščino še nočno ojačeua. tako d:i ho znašala vladna večina vsaj 100 glasov.
Pr.'t . V-kim izgrednikom po zobeh. ?s!jvjlnib slavnosti po pok. nadvojvodi Franj FerdinsnJu in soprogi na Dunaju
je udeležilo tudi zastopstvo hrvatskega sabora s predse 'rikom Medakovičcm na Clia. in to, kakv/r javljajo zagrebški listi: V o izrecnem nalogu cesarje-v e m. Čitatelji vedo. da so hoteli »krščan-> . t -S' ciiahii frankovci preprečiti sožalj-i. ;zjavo sabora, zato. ker je Medakovič ; b. Dobili so po zobeh od najkompetent-i cje strani. Nerrankovski hrvatski listi beležijo ta čin sivolasega vladarja z iskreno hvaležnostjo.
L2i!cljK3 Čičtinoiiić in Gavro Frlnžip u CE^radu.
Takoj, ko sta atentatorja Cabrinovič in Prinčip izvršila sarajevski atentat, so se tudi hipoma razširile vesti, da sta bila oba atentatorja neposredno pred izvršit-\ ij> atentata v Belgradu. Nemški in Sr-' n principijalno nasprotni jugoslovanski pričeli seveda takoj kovati iz tega kapital, češ da sta atentatorja dobila
iv	az in direktna navodila za atentat naravnost od srbskih oficijalnih krogov in čianov ^Narodne Obrane«. Danzadnem se zopet pojavljajo po teh listih imena r ajorja Milana Pribičeviča in generalov ''.ihajla 2ivkoviča in Boža Jankoviča. i'nv isti pojavi, kakor za časa zloglasnega
rKkega veleizdajniškega procesa v Zagreta in Friedjungovega procesa na Dunaju. Nemški in frankovski listi hočejo tudi sedaj kar s silo spraviti bivanje obeh atentatorjev v Belgradu v neposredno zvezo s sarajevskim atentatom. A stvar zgleda precej drugačno, ako si malo o-gltrdamo ono baje zagonetno« bivanje Ćabrinovića v Belgradu. Pokaže se na mali čisto druga slika, ki dokazuje vse prej. saino tega ne, da bi bila atentatorja sploh v kaki zvezi s srbskimi političnimi krogi in da bi že v Belgradu sklenila, da izvršita atentat na avstrijsko perstolona-sledniško dvojico.
Hclgraiski dopisnik zagrebškega »Sr-t '. rana pon>ča svojemu listu sledeče zanimive in zanesljive podatke o bivanju La: r i iiovića in Prinčipa v Belgradu:
17. (30.) oktobra minulega leta je dospel z enim večernih v lakov iz Zemuna na bel-grajsko postajo neki mladenič, ki ni imel s seboj nobenih dokumentov in nikakor ni mogel dokazati svoje identitete. Železniški policijski komisar ga je radi tega r >zvai k sebi na zaslišanje. Mladenič je izjavil, da se piše Nedeljko Cabrinovič, da je črkostavec, rodom iz Sarajeva, sin Jelene in Vasa Čabrinje. Pripomnil je, da je bU že 1. 1911 v Belgradu, kjer je bil zaposlen v neki tiskarni, a se je moral radi bolezni vrniti domov. A vse to je govoril tako nejasno in zmešano, da je začel komisar sumiti. Sui.nda je bila tembolj upravičena, ker nI imel Cabrinovič nobenih dokumentov, in tudi zemunska policija brez dokumentov ne pusti nikogar Čez mejo. (Zadržala je par ur celo glaso-vitega dunajskega vseučiliščnega profesorja, zdravnika dr. Chvosteka. ki je bil brz javno pozvan k bolnemu kralju Petru v Vranjsko Banjo. Op. ured.) Radi nejasnih podatkov in nezakonitega vhoda
v	Srbijo, se je policijska prefektura odločila. da Cabrinoviča opazuje in ga izžene takoj, kakor hitro bi se izkazalo, da je vsaj količkaj govoril neresnico.
Slučajno je ravno dotične dni avstrijsko p --laništvo v Belgradu protestiralo pri sibski vladi radi preganjanja nekaterih avstrijskih podanikov, kojih bivanje v Srbiji je bilo jako zagonetno in sumljivo. Za:o je belgrajska policijska prefektura sklenila, da se obrne do avstrijskega konzulata. zahtevajoč točne informacije o Cal r noviču. nakar se bo odločila, ali naj se Cabrinoviča pusti v Belgradu, ali pa izžene.
Mestna uprava je v tem smislu takoj poslala avstrijskemu konzulatu policijski akt, zahtevajoč natančne podatke o Ca-fcrinovriću. Po poldrugem meseci in po vsestranskih poizvedbah je poslal avstrijski konzul belgrajski mestni upravi svoj odgovor. V tem aktu z dne 3. (16.) decembra 191.3, pod št. 19375, zatrjuje avstrijski k< izul, da so bile vse Cabrinovi-ćeve izpovedbe točne in da se ga mora radi tega pustiti v miru pri njegovem delu.
Tako je Cabrinovič taktično ostal v Belgradu, ker ga belgrajska policija v očigled imenovanega odgovora avstrijskega konzulata ni mogla izgnati čez mejo, kljub temu. da bi storila to najrajše. Cabrinovič je dobil službo v neki belgrajski tiskarni. Nestalen kakor je bil. je vedno menjal službe in stanovanje. V par mesecih svojega bivanja v Belgradu se je 5 krat preselil. Med tem časom so že izvedeli njegovi tovariši, da je to sin zloglasnega sarajevskega policijskega konfidenta Vasa Čabrinje, vsled česar so ga tovariši takoj pričeli bojkotirati. Zlasti Bošnjaki in Hercegovci so se ga neprestano izogibali. Sicer pa Cabrinovič tako sam ni maral za družbo.
I. (14.) Junija 1914 je Cabrinovič nenadoma izginil iz Belgrada. Pred odhodom je izjavil nekaterim svojim tovarišem, da pojde v Trst. A 15. (28.) junija je došla v Belgrad vest, da je Cabrinovič v Sarajevu vrgel bombo na prestolonaslednika.
♦
Gavro Prtnćip ie dospel v Belgrad dne 1. (14.) februarja 1914. Sel je ponoči preko Save, ki je bila takrat zamrznjena Izjavil je. da je dospel v Belgrad zato. da nadaljuje svoje gimnazijske študije. Nočnega bega da se je moral poslužiti radi tega, ker mu v Avstriji niso hoteli dati potnih listov za Srbijo. Ker je bil Princip faktično tudi že prej dijak neke bei-grajske gimnazije, mu je policija dovolila, da sme ostati v Belgradu. Cmerno je bilo njegovo belgrajsko življenje. Skupaj trikrat je skušal za časa balkanskih vojn postati srbski prostovoljec ali četaš, a bil je vse trikrat odbit kot slabič in nesposoben za tako naporno vojno. To ga je silno jezilo. Hotel je iz jeze za vedno oditi iz Belgrada; ker pa je bil izključen iz vseh bosenskih gimnazij, ni vedel, ne kod ne kam. Končno se je odločil, da dovrši čim prej gimnazijo. Radi silnega stradanja pa mu je bilo to nemogoče. Dne 16. (29.) maja Prinčipa že ni bilo več v Belgradu. Govorilo se je, da je odšel v neki samostan, da se tamkaj preživi in pripravi za izpite. Ce je to faktično tudi storil in kedaj je odšel potem v Bosno, tega dosedaj še ni bilo mogoče dognati. Zanimivo je, da je Prinčip še par dni pred Vidovdanskim dnevom pisal svoji bivši gospodinji v Belgradu, da ji že povrne dolg v znesku 31 K. To pismo dokazuje, da se Prinčip takrat še ni odločil za atentat. A na Vidovdan. kakor znano, je postala presto-lonasledniška dvojica njegova žrtev.
V prijavni listi je napisal Cabrinovič kot svoj rojstni dan 25. januar 1895, Prinčip pa 13. julij 1895.	_
Atentator Mm lMm\t v Trstu.
Črkostavec v Tiskarni »Edinosti«.
Te dni je bil pozvan na tržaško policijsko ravnateljstvo ravnatelj tiskarne »Edinosti« g. Ivan Meljavec, in je bil zaslišan glede bivanja sarajevskega atentatorja Nedeljka Cabrinoviča. To zaslišanje nas je opozorilo na dejstvo, na katero ne bi bili nikdar pomislili, kakor tudi nismo, ko smo toliko in tolikokrat pisali ime sarajevskega atentatorja, črkostavca Nedeljka Ćabrinovića: da je bil namreč Cabrinovič nekaj časa zaposlen tudi v tiskarni »Edinosti«. Bilo je to še tedaj, ko se je nahajala tiskarna v svojih starih prostorih v »Narodnem domu« in nam je ob premestitvi v nove prostore marsikaj onega, kar ni bilo v neposrednem stiku z našim listom izginilo iz spomina. Tako tudi dejstvo, da je bil Cabrinovič nekaj mesecev zaposlen v tiskarni »Edinosti«. In kdo bi bil tudi mislil, da je to oni nesrečni sarajevski Cabrinovič.
Po knjigah, ki nam jih je dalo na vpogled vodstvo tiskarne, smo dognali, da je Nedeljko Cabrinovič vstopil v delo v tiskarno »Edinosti« 3. dne meseca aprila 1. 1913. Sprejet je bil provizorično, ker je imela tiskarna večja dela v hrvatskem in srbskem jeziku ter je potrebovala črko-stavcev posebno za ćirilski stavek. Nameščen je bil za najnižjo tedensko mezdo K 42.—, ki je v tiskarni »Edinosti« običajna za provizorično nameščeno črkostav-sko osobje. To mezdo je imel ves čas, kar je bil nameščen v tiskarni. Ko so bila omenjena dela izvršena, je vodstvo tiskarne 20. dne septembra l. 1913. odpovedalo Ca-brinoviču na 14 dni. in 4. dne, meseca oktobra 1. 1913. je Cabrinovič izstopil iz tiskarne »Edinosti«. Bil Je torej zaposlen v tiskarni »Edinosti« ravno šest mesecev.
Kolikor zadeva uredništvo našega lista, moramo izjaviti, da iz lastnega opazovanja nimamo skoraj nikakih podatkov o Cabrinoviču in njegovem bivanju v Trstu in delu v tiskarni »Edinost«, ker je bil Cabrinovič v tiskarni zaposlen skoraj izključno le z drugimi tiskarniškimi deli, po dnevi, dočim pa list »Edinost« stavijo posebni, stalno za to delo določeni stavci, ki pa delajo ponoči. Tupatam, če se dobro spominjamo, je Cabrinovič — v slučaju skrajne potrebe — pomagal pri ponedelj-ski številki »Edinosti«, ki jo stavijo stavci, ki niso redno zaposleni pri listu. Tu se pa spominjamo, da v svoji dolgoletni uredniški praksi izlepa nismo imeli črkostavca, ki bi bil napravljal toliko pogreškov v svojem stavku, kakor jih je zagrešal Cabrinovič. Svinčnik in črnilo sta komaj za-i dostovala, da je bilo mogoče napraviti toliko raznovrstnih korekturnih znamenj, da so se dale označiti vse napake. Mož pač predvsem ni znal slovenskega jezika in je zato stavil nekako slovensko-srbsko mešanico, ki jo je bilo komaj mogoče pošteno popraviti. Da uredništvo s takim stavcem ni bilo zadovoljno, je lahko umiji-' v o, in če se prav spominjamo, je prišlo
I celo do par pritožb pri vodstvu tiskarne. ' iaj se Cabrinovič ne uporablja za listov ni stavek. Kakor smo izvedeli sedaj pri vodstvu tiskarne, je bil Cabrinovič tudi za druga tiskarniška dela usposobljen zelo površno in bi ga bilo vodstvo odpustilo tudi zaradi splošno nezadostno strokovne izvežbanosti, ko bi ne bilo itak že dovršeno delo, za katero je bil vsaj za silo sposoben.
O Cabrinovičem življenju pred vstopom v tiskarno »Edinost« nam ni znano drugo, nego da je prišel v Trst z Reke in to peš, kakor je pripovedoval sam, in to zato, ker ni imel denarja, da bi se bil vozil z železnico. Tiskarstva se je izučil menda v Sa-rajevem.
V	tiskarni »Edinosti« ni dosti občeval s >vojimi tiskarskimi tovariši. Bil je tudi >recej mlad, dočim so bili tedaj v tiskarni »Edinosti« večinoma že starejši stavci, ki, kakor je pač navada po tiskarnah, mlajše tovariše, posebno če le-ti ne kažejo po-nolne bistroumnosti, s katero se tudi Ca-•rinovič ni odlikoval preveč, prav radi lekoliko »vlečejo«. In tako je tudi v tiskarni »Edinosti«. Cabrinovič je marsikateri-Krat, ko »ga je zopet in zopet polomil«, čul ne ravno žaljivo, pač pa kolikortoliko Šaljivo izrečene besede: »Srbine tužni, protrljaj oči!«
Cabrinovič je bil mladenič srednje visoke postave, vitek, okroglega obraza, temin las in oči in komaj se pojavljajočili črnih brčic, sploh še dosti prikupljive vna-njosti. Le v govoru je imel napako, da ga skoraj ni bilo mogoče razumeti, če je govoril nekoliko živahneje. Bilo je nekako tako, kakor da bi se mu jezik podvaljeval.
V	tiskarni, na delu, se itak ne govori dosti, ker ni časa za to, in se govori večinoma le o stvareh, ki se tičejo dela, zunaj tiskarne pa je Cabrinovič le redkokedaj občeval z drugim tiskarskim osobjem. Bil je večinoma sam. Tako je prihajal na delo zjutraj ob poliosmih, in tako je večinoma sam tudi odhajal zvečer ob 6 z dela. Občeval pa menda tudi ni dosti z zunanjim svetom, kajti kakor nas je zagotovilo vodstvo tiskarne, ki prejema vse pisemske pošiljatve za osobje, nameščeno v tiskarni, ni prejemal Cabrinovič, izvzemši kake razglednice, skoraj nikakih pisemskih po-šiljatev. Bil je sam svoj. Značilno je morda tudi to zanj, da ni nikdar prosil uredništva za kake zunanje časopise, hrvatske ali srbske, kar navadno delajo tiskarniški uslužbenci, ki prihajajo iz hrvatskih ali srbskih krajev. O politiki in takih stvareh Cabrinovič, ki itak ni mnogo občeval z ostalim tiskarniškim osobjem, ni govQril, k večjemu da je poudarjal, da je bosenski Srb.
O življenju Cabrinovičevem izven tiskarne nismo doznali drugega, nego da je stanoval v ulici Sv. Marka št. 16 pri nekem Antonu Besednjaku, kjer je imel v najemu majhno sobico, za katero je plačeval menda po 3 K na teden. Kakor zatrjuje Besednjak, je bil Cabrinovič tudi doma sam svoj, da je prav rad čital knjige, a jako malo občeval z drugimi ljudmi. Pozneje se je preselil menda v ulico del Bo-sco, kjer je ostal do tistega časa, ko je bil odpuščen iz tiskarne »Edinosti«. Odtedaj ga ni videl nihče več v Trstu.
Končno naj še objavimo, kakor smo jih Čuli, nekaj dogodbic iz Cabrinovičevega življenja v Trstu, ki ste precej značilni za presojo njegovega značaja.
Dogodilo se je, da je šel Cabrinovič, ki ni zahajal v gostilne in je bil abstinent, z nekim svojim tiskarskim tovarišem — menda prvikrat in zadnjikrat — skupaj v kavarno. Popila sta tamkaj vsak svojo črno kavo, in Cabrinovič je bil tako splen-diden, da je plačal črno kavo tudi za svojega tovariša. Ni pa bilo dolgo potem, da sta se z istim tovarišem nekaj sporekla. Prva stvar Cabrinovičeva je bila tedaj, da je očital onemu tovarišu, da mu je dolžan ono črno kavo.
Nasprotno pa je bilo splošno znano, da je bil Cabrinovič jako dobrega srca. Raz-dal je večkrat skoraj vso svojo mezdo za tovariše tiskarje, ki so prišli z juga in so bili brez zaslužka. Izposojeval si je v ta namen celo denar pri svojih tovariših v tiskarni in parkrat je vzel celo predujem, da je mogel pomagati svojim tovarišem v stiski. Ce pa ni imel denarja, pa je vzel brezposelnega tovariša s seboj na svoj dom, ga tamkaj prenočeval in prehranjeval tako dolgo, da je dotičnik dobil podporo od tiskarske organizacije ali pa delo.
Zelo rad je imel Cabrinovič svojo sestro, ki je bila na učiteljišču. Pripovedoval je, da sta on in sestra v popolnem navzkrižju z očetom, da ju je oče nekako odpodil od doma in da sta navezana popolnoma sama nase. Znano je bilo v tiskarni, da je štedil in Štedil, in ko je imel prištedenih kakih deset ali dvajset kron, je tekel na pošto in poslal denar sestri. Veliko denarja Je izdal tudi za knjige in brošure, ki jih je kupoval po vseh tržaških knjigarnah.
Povedal je tudi, zakaj je postal abstinent. Pripovedoval je, kako hudo mu je delo, ko Je videl, da je oče pijanec in da zaradi tega trpi vsa rodbina. Zato je hotel biti popolnoma drugačen nego oče in je popolnoma opustil alkoholne pijače. Dogajalo se je redno, da je v gostilni, kjer je večerjal, naročil po večerji namesto druge pijače belo kavo. Kadilec tudi ni bil.
Zgodilo pa se je nekikrat, da Je zašel Cabrinovič popolnoma sam v neko gostilno, menda na Barrieri, kjer je bila godba in se je tudi plesalo. V gostilni Je bila večja laška družbaL med katero Je bilo tudi nekaj deklet. Cabrinovič je nekaj Časa gledal ples, potem pa je tudi poprosil eno onih deklet za ples. Dekle bi bilo sicer pri volji, toda neki možak iz one družbe mu je povedal precej osorno, da nima pravice plesati, čel, ker plesa ni plačal. Cabrinovič je razumel le slabo italijanski, ali toli-,
ko pa vendarle, da je vedel, kaj mu hoče povedati oni. Vsedel se je torej mirno na svoj prostor in počakal, da je bil tisti ples končan, nakar }e pa sam plačal ples in zopet zaprosil zanj ono dekle. Komaj pa je začel plesati, je zagledal, da so se začeli vrteti tudi drugi. Tedaj jim je, kakor oni prej njemu, prepovedal ples — seveda v srbščini, ki je pa oni niso razumeli in so ga začeli celo obkladati z znanimi tržaškimi psovkami. To pa je Cabrinoviča tako razvnelo, da je pograbil stolico in v kratkem nagnal vso ono laško družbo iz gostilne.
Iz teh kratkih črtic bi se dalo sklepati, da je bil Cabrinovič zelo blagega, nežnega srca, vendar pa silno razburljiv človek, ki ga je vsaka, tudi najmanjša resnična ali celo dozdevna krivica silno spekla, da je vse zakipelo v njem. In ta Cabrinovič, ki so ga v Trstu vsi, ki so ga poznali, smatrali za sicer precej eksaltiranega, toda vseskozi neškodljivega, nedolžnega mladeniča, ta Cabrinovič je bil tisti, ki je vrgel bombo proti prestolonasledniku. Kako je moglo priti tako daleč, nam je ne-umljivo.
Velika razstavil „Jugoslovanska žena".
Iz krogov našega ženstva.
Najtužnejši dogodek poslednjih dni je globoko pretresel naše duše ter jih obvladal tako, da smo se nehote bavili v mislih le z vsem onim, kar je bilo ž njim v zvezi. In prav nič nam niso švigali pogledi preko družtvenih naznanil, ki bi nam poročali o koncertih, izletih in zabavnih prireditvah. Onemelega srca smo ostajale celo napram onemu, kar smo si postavile v program letošnjega poletja: napram razstavi »Jugoslovanska žena«. Vendar pa navzlic vsemu temu, ne samo da to vprašanje ni izgubilo prav nič na svojem pomenu, marveč — kolikor doznavamo
—	vzbuja pravcato tekmovanje zlasti med onimi damami, ki so obljubile prispevati s posamičnimi predmeti, nabranimi med svojimi znankami rodoljubkami. Najmič-nejše reči svojih mater in babic so nabavile Gorenjke in Bele Kranjice in s posebno marljivostjo se izkazujejo Stajerke in Korošice. Razstava »Jugoslovanska žena« kaže že danes, kako veličastno se obnese! Od vseh strani slovenskih krajev so že dospeli najrazličnejši obrtni izdelki, ženska ročna dela, narodne oprave in razkošna zbirka raznovrstnega nakita, kakor zlatnine, pasov, peč, avb, pentelj in slavnostnih spominkov. Vrle Dalmatinke so si zvojevale na razstavi svoj poseben oddelek, znak, da so si v svesti, da z domačimi preprogami in okusnim vezenjem očarajo slehrnega obiskovalca. Kaj pa me Tržačanke? Ali naj me docela zaostanemo za neutrudljivimi čebelicami, kakršne so rodoljubke izven mej& naše rnale, a podvzetne tržaške provincije? Ne. glavne zastopnice primorskega okraja so v svoji vnemi in navdušenju za ozaljšanje razstave v Ljubljani tudi izprosile poseben oddelek, računajoč z zaslom-bo in delavnostjo vseh rodoljubnih Trža-čank. Vrsta je končno na nas, da »tržaška shramba« v Ljubljani ne ostane prazna ali brez mikavnosti v ozadju. Na delo torej, sestre 1 In ako ne morete ničesar izbrskati pod lastnim krovom, napotite se k so-rodnicam, prijateljicam in znankam, ki vam gotovo rade izroče, kar hranijo iz časov svojih tetk, strin in ujen. Narodne noše. posamezni nakiti in okraski, ki so krasili domačo opremo, pa tudi vse, kar je nekoč podajalo slovanski hiši slovansko obeležje — vse to naj roma v Ljubljano. In kakor so dobrodošla ročna dela
—	ne ona seveda, ki so jih izumile francoske in angleške modne umetnice — ampak ki jih je ustvarjala preprosta domišljija rajnkih babic v njihovem prostem času, ko jim je srce utripalo radosti, ali ko je skrita solzica rosila tožno oko... Nabavite pa tudi vsak, še tako preprost predmetek, ki je služil le za okrasek slovanskega doma ali za uporabo tega ali onega v kuhinji in izbi.
Cilo in marljivo na delo, slovenska dekleta, da z združenimi močmi dosežemo ono, kar je posamezni še tako podjetni osebi nemogoče. Skrajni čas je, da odpošljemo nabrano tvarino iz Trsta. Zato se sestanemo zopet danes, v sredo, 8. t. m. ob 5 popoldne v CM šoli na Acquedottu, da ukrenemo vse, kar je še potrebno. Pridite vse in sodelujte! — G.
jcj*
sa-
miadine, L>i ze *t>iu-
Ko bi se s. mo na vzgojo \ žila splošno na: eeje zanimanje od strani vsega slovans! ega občinstva, ker pa je namenjena celemu narodu in je je deležno tudi veliko število odraslih, je tem večja potreba, da se narod prepriča sam o delu sokolovem, da je vidi na lastne oči.
Po telovadbi pa bo preskrbljeno na Op-činah tudi za zabavo. Ljudska veselica na krasnem prostoru z divno lego bo odgovarjala vsem zahtevam zdravega in dobrega razvedrila, take zabave in veselja.
Društva postavijo tam svole paviljone, katere opremijo naše narodne dame z lastnimi in darovi drugega slovenskega občinstva ter bodo v njih stregle nudeč jedila in pijače po najzmernejših cenah.
Za ples sta pripravljeni dve plesišči. — Pri celi prireditvi igrata dve godbi.
IV, župni zlet no OpHnah.
Na letošnjem župnem zletu bodo nastopili pri javni telovadbi vsi telovadci, te-iovadke in naraščaj v župi združenih društev. Od lanskega leta se je število teh precej pomnožilo, tako da bo komaj zadostoval velik prostor na telovadišču, dasi je letos nekoliko večji od lanskega. — Priglašenih je 203 članov v kroju, 182 članov za proste vaje, 21 vrst po 6—8 telovadcev na orodju, 73 Članic in 552 naraščaja obeh spolov. Vsega skupaj sodeluje pri telovadbi 800 oseb. Župa je torej precej napredovala. Sistematične vzgoje pri vsakdanji telovadbi v naših tržaških sokolskih društvih je deležno večje število naroda.
Da se to veliko sokolsko družino, ki z najčistejšo nesebičnostjo tako smotreno zasleduje svoje cilje v korist slovenskega naroda, podkrepi ter si ji pokaže upravičeno naklonjenost, je dolžnost vsakega Slovenca in Slovana tako v Trstu, kakor iz okolice. Krasa in Goriške, da se udeleže dne 12. julija župnega zleta na Opčinah, da manifestirajo z našim sokolstvom misel telesnonravne vzgoje, ki je posebno pri nas neprecenljive vrednosti in važnosti.
Domače mil
Odlični gostje. Včeraj je z drugim brzo-vlakom južne železnice dospela v Mira-mar nadvojvodinja Marija Jožefa s sinom Maksimiljanom in spremstvom. Na mira-marski postaji so jo sprejeli in se ji poklonili c. kr. namestnik princ Hohenlohe, župan tržaškega mesta dr. Valerio, okrajni glavar Emil vit. pl. Fabrizzi in orožniški poveljnik podpolkovnik Vogelhuber. Nadvojvodinja je z vsemi prijazno spregovorila in se je potem podala v grad Miramar.
— Predsnočnjim je dospel v Trst bivši ljubljanski župan g. Ivan Hribar ter se je nastanil v »Ekscelsior Palače- hotelu«.
Gospe in gospodične, ki bodo sodelovale pri paviljonu na sokolskem zletu ua Opčinah, imajo jutri, v petek, ob 6.30 zvečer sejo v sokolski telovadnici v ul. Stadion, 21. Prosimo mnoštevilne udeležbe.
Telovadno društvo Sokol v Trstu. Danes, v četrtek, točno ob 8. url zvečer vaja trobentaškega zbora pri bratu Hočevarju, ulica Squero Nuovo št. 15, I. nadstt. — Ker je to predzadnja vaja za nedeljski župni zlet, je dolžnost bratov, da se je u-deleže v polnem številu. Bodite točni! Na zdar!
Nemškim klevetnikom! »Polaer TagbU od minole nedelje piše med drugimi: Jugoslovansko prebivalstvo je nastopilo kakor en mož, da stigmatizira strašen zločin kot prokletstva in smrti vreden. Hrvatje dokazujejo, da njihov prastari jedrnati pa-trijotizem živi dalje v nezmanjšani moči. V Bosni so morali proglasiti naglo sodbo, da nebi po krivem trpel tudi dobro misleči del srbskega prebivalstva!!! — Naj dodamo še, da je predsednik hrvatskega sabora, Srb Medakovič podal globoko ču-teno izjavo vdanosti in lojalnosti a da so hoteli to preprečiti hrvatski konfidenti nemških klevetnikov, in da se je na izrecen ukaz cesarjev moglo udeležiti pogrebnih slavnosti na Dunaju tudi odposlanstvo hrvatskega sabora s predsednikom Srbom Medakovičem na čelu. To Je v odgovor nemškim klevetnikom na njihove pavšalne obdolžitve in — brutalnosti, nevredne poštenega in civiliziranega človeka!
Openska CM podružnica bo imela svoj paviljon o priliki IV. sokolskega župnega izleta — dne 12. julija t. I. na Opčine. Ker je čisti dobiček razprodaje v tem paviljonu namenjen sokolskemu domu na Opčinah in otroškemu vrtcu istotam, obračajo se openske gospe in gospice do radodarnih in rodoljubnih src, naj bi poslala za omenjeni paviljon kakršensibodi dar, ki bo, če tudi skromen, hvaležnega srca sprejet. Saj — kdor to, kar da, iz srca da, zadosti da!« Posebej naj nas ne zabijo lanjski dobrotniki, katerim bodi tukaj izrečena ponovna prisrčna zahvala. Darove sprejema g.Olga dr. Sosičeva, g. Ivanka Malalanova in go-spica Zora Draščkova.
Gospodinjski tečaj za učiteljice primorskih dežel. »Društvo slovenskih učiteljic« priredi v času od 20. jul. do 12. sept. gospodinjski tečaj za učiteljice Primorskega in Dalmacije v Gorici, ako se priglasi zanj vsaj 12 učiteljic. Ta tečaj ima namen vspo-sobiti učiteljice za pouk v gospodinjstvu in kuhanju ter za voditeljice šolskih kuhinj. Poučevalo se bo kuhanje, likanje, nauk o gospodinjstvu s praktičnimi vajami, hrano-slovje, zdravoslovje, gospodinjsko računstvo s kalkulacijami in gospodinjski zapiski. Učiteljice, ki bi se utegnile zanimati za ta tečaj, naj se prijavijo najkasneje do 15. julija potom vodstva na dež. šol. svet za Goriško v Trstu in istočasno po dopisnici na »Društvo slov. učiteljic« v Ljubljani, Kopališka ul. 1. Udeleženke plačajo za hrano vseh osem tednov 100 K. Stanovanje je v tem času lahko dobiti v Gorici. Voditeljica tečaja bo g. Jerica Zemljanova iz Ljubljane.
»Glasbena Matica«. Včeraj se je v dvorani »Narodnega doma« v Trstu vršila V. javna produkcija gojencev glasbene šole tega našega glasbenega zavoda. Nastopili so učenci klavirske šole gg. Sonca, Adamiča, Waschteta in Mirka, vijolinske šole gg. Teplega in Susteršiča, solospevske šole g. Sonca, vijolinski ensemble pod vodstvom g. Teplega in zborov naraščaj pod vodstvom g. NVaschteta. Četa mladih gojencev je bila precej velika, da za en sam večer prevelika. A že dejstvo, da je bilo občinstvo do zadnje točke dolgega programa navzoče, nam obenem priča, da vlada zanimanje in umevanje za take prireditve. Progrm se je hitro razvijal in z veseljem konstatiramo, da so gojenci in gojenke toliko posamezno, kolikor v en-semblu naravnost tekmovali. Izvajanje točk je bilo povsem zadovoljivo, nekatere točke so bile celo izvrstno prednašane. Ves večer je bila slika tihega, a vztrajnega in za umetniškimi cilji stremečega dela. Občinstvo pa je z obilnim ploskanjem pokazalo, da ceni trud učiteljev in lepi napredek učencev. Podrobnejšo oceno priobčimo pozneje.
i tran i v.
»EDINOST« It 159.
V Trstn. dne 9. Julija 1914.
O >?>ellcl, ki jo priredi šentjakobska podružnica CMD v nedeljo na vrtu gostilne -Jadran , nam ni treba več na dolgo in Široko pisati, čim večja udeležba bo, tem večji bo dobiček za našo prepotrebno podružnico CMD. Pridite torej vsi, ki vam je všeč lepa domača zabava, na to veselico. Vstopnina Je tako majhna, da more vsakdo priti in s tem doprinesti svoj dar v korist otroškega vrtca pri Sv. Jakobu. Na svidenje torej v nedeljo pri Sv. Jakobu.
Vodstvo magdalenskega otroškega vrtca CMD vabi na otroško veselico o priliki zvrŠetka Šolskega leta. ki bo v nedeljo. 19. julija t. I. v zračni dvorani gosp. Ciača - Miklavca pri Sv. Mariji Magd. Sp. Začetek ob 5 popoldne. Vstopnina za odrastle 40 stot., za otroke nad 10 leti pa polovico. Vodstvo vljudno prosi rodoljubne trgovce, da bi darovali kak majhen dar za pogostitev naših nedolžnih otrok. Darovi naj se pošiljajo v otroški vrtec.	_
Samoumor. 2e predvčerajšnjim je LIoy-dov kapitan Henrik Dezadro, stanujoč v uL Donieuico Rossetti izpil v samoumoril-nem namenu večjo množino veronala. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico, kjer |e včeraj popoldne umrl. Vzrok samo-umora ni znan.
V morje je skočil snoči nekako okrog
10.	ure s pomola sv. Karla 59letni težak Štefan Zarotti, stanujoč na Reni št. 2. Potegnili so ga še pravočasno iz morja in potem prepeljali v bolnišnico.
Nesreča pri stavbi nove sodne palače. Včeraj popoldne se je pri stavbi nove sodne palače v ul. Coroneo utrgal oder, na katerem je bilo sedem >maltaric«. Vseh sedem žensk je padlo na tla. kake tri do štiri metre globoko in so bile vse lahko poškodovane.
Nogo si je zlomil devetletni Silvester Ferluga. stanujoč na Kontovelu št. 528. ko je padel z nekega zida. Pripeljali so ga v mestno bolnišnico.
Mačka pri tvrdki — Gatti. Pa saj ni čuda: italijanski gatto (pL: gatti) je slovenski: mačka (pl.: mačke). Ni torej čuda če so bile v tovarni biškotov tvrdke Gatti mačke. In da morajo biti pri tej tvrdki mačke sta že pred več Časom zapazila ravnatelj tovarne Roman Karis in solastnik tvrdke Ernest Hanke, ker sta ponovno konstatirala, da manjka iz tovarne razno blago, kakor že izdelane slaščice, sladkor. cink itd. Predvčerajšnjim sta pa v resnici. to je v prostoru za vozove, našla skrite tri velike vreče biškotov, in tem potom sta izsledila — mačke. Mačke pri tvrdki Gatti so pa bile kar tri, in sicer so vse tri italijanske narodnosti, torei pravi pravcati »gatti«. Ena teh mačk je bil 49 letni voznik tovarne Natale Fagiani, doma iz Latisone v Italiji, drugi je bil Rodrigvez. tudi uslužbcn v tovarni, doma iz Vernec-china v Italiji, a tretji 25 letni Jakob Novel, ki je bil uslužben v tovarni kakor kurjač pri strojih in je doma iz Krmina. Prvi je stanoval v Trstu v ulici dela Raffineria št.
11,	drugi v ulici dei Piccardi št. 51, a tretji v ulici Conti št. 24. Ko je pa policija izvršila hišno preiskavo na stanovanju teh treh maik, je našla tam mnogo blaga, ki je bilo izpraskano iz tovarne. — Vse tri mačke so dali na letovišče v ulico Fabrio Severo.
t mrli so: Prijavljeni dne 7. t. m. na mestnem fizikatu: Folin Anton, 42 let, ul. dei Gelsi št. 14; Mamola Cezar, 5 mesecev, ul. Donota št. 16: Bello Ivan, dan, ul. delle Guardia št. 42; Bello Ivanka, dan, ul. dela Guardia št. 42; Mavrič Marija, 26 let, Iv. Mariia Magdalena zgornja Št. 680; štrukelj Marija, 12 let, ul. F. Petrarca št. 7; Godina Helena, 80 let, Skedenj št. 387; Skrjanc Ljudomila. 9 mesecev. Skedenj št. 520; Condoricchi Sokrat, 44 let, ul. dei Piccardi št. 56; Palmisano Angela, 2 leti, ul. Concordia Št. 6. — Prijavljeni dne 8. t. m. na mestnem fizikatu: Kavs Roza. 36 let. ul. Sv. Jakoba (Staro mesto) št. 4: Kladnik Angelica. 2 meseca, ul. G. Gozzi št. 3: Mitrovič Alojzija, 56 let, ul. Stadion št. 22: Markitz Zorko. 2 leti, Skedenj št. 1237: Marchesini Nikolaj. 60 let, ul. Bel-poggio št. 5. — V mestni bolnišnici dne 4. t. m.: Tomadin Ivan, 24 let: D* Angelis Alojzij. 38 let: Butkovič Elizabeta, 48 let; Počkaj Ana. 14 let. — V mestni bolnišnici dne 5. t. m.: Povoledo Marija. 74 let; Zit-belj Fran. 60 let; Povšič Peter, 63 let; Za-varese Hubald, 46 let. — V bolnišnici pri Sv. Mar. Magd. dne 4. t. m.: Schikstein Rihard. 37 let; dne 5. t. m.: Kasan ja Alfred, 24 let.
Loterijske številke, izžrebane dne 8. julija 1914:
Gradec	76 46 53 85 56
Brno	7 46 22 28 76
Trident	70 66 82 76 55
Društvene vesti.
Telovadno društvo »Sokol« v Vrdeli.
V soboto ob 9 zvečer bodo v telovadnici redovne vaje za vse člane, ki se udeleže to nedeljo zleta na Opčinah v kroju. Pridite polnoštevilno vsi. Ce vam gre za napredek našega Sokola ne zamudite tega večera. — Za petek so naprošeni vsi vaditelji, da pridejo ob 9 zvečer k važni seji. Načelnik.
Podružnica CMD na Vrdelci bo imela svoj redni ofcčni zbor v soboto, dne 11. julija ob 9. zvečer v prostorih otroškega vrtca istotam.
»Slovanske Čitalnice« izredni občni zbor se bo vršil danes zvečer ob 8.30, v društvenih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Volitev predsednika in odbora; 2. Volitev treh preglednikov; 3. Slučajnosti. — Vsi društveniki, ki jim je na tem ležeče, da se vzdrži naša »Slovanska Čitalnica* na isti višini, kot doslej, se uljudno prosijo, da se gotovo udeleže gori navedenega zborovanja.
Državne železničarje poživljamo, da se v čim največjem številu udeleže javnega
železničars^ega shoda, ki se bo vršil da^ nes ob 8 zvečer v dvorani »Delavskega konsumnega društva« pri Sv. Jakobu. Radi važnosti dnevnega reda le potrebno, da bo udeležba na shodu od strani državnih železničarjev kar najčastneJŠa. Torej tovariši z državne železnice, danes zvečer vsi na shod. — Odbor podružnice Z. J. 1. Trst I.
Podružnica CMD it V. v prvem mestnem okraju (Sv. Vid) vabi svoje člane in prijatelje na velevažni sestanek, ki se bo vršil prihodnji ponedeljek, 13. t m., v društveni gostilni ulica Lazzaretto vecchio št. 31.
Pevsko društvo »Ilirija« naznanja, da se bo koncert določen na 19. t. m., pa preložen na 16. avgusta t I. vršil v dvorani »Delavskega konsumnega društva« pri Sv. Jakobu. Obenem se naznanja, da priredi društvo v nedeljo, 19. t. m., izlet v Štorje, kjer bo sodelovalo na prireditvi »Kmetijskega izobraževalnega društva«. V nedeljo, 12. t. m., bo sodelovalo društvo na zaključni veselici otroškega vrtca podružnice CMD pri Sv. Jakobu.
Čitalnica pri Sv. Jakobu v Trstu vabi vse svoje člane na današnji (9. julija) občni zbor, ki se bo vršil ob 8 zvečer v dvorani »Delavskega konsumnega društva« pri Sv. Jakobu.
»Šentjakobska mladina« naznanja, da so bile na slavnosti Šentjakobskega »Sokola« dne 21. m. m. izžrebane sledeče številke: 72, 74, 199, 447, 463, 488, 497. Kdor je zadel kako darilo, naj se zglasi pri krčmarju »Del. kons. društva« vsak dan od 8 do 10 zvečer. Zglasiti se mora do 20. t. m.
Narodno - socijalna mladinska organizacija. V petek ob 8.30 zvečer se bo vršil sestanek v Barkovljah (Narodni dom). — V soboto se bo vršil ob 8 zvečer sestanek v dvorani N. D. O. Dnevni red sestanka je zelo važen. Na ta sestanek se vabi le člane. — Kdor se hoče vpisati v Narodno - socijalno mladinsko organizacijo. naj se zglasi: za mesto: v N. D. O., za Sv. Jakob pa pri tajniku bratu Široku, Čarbola zgornja št. 11, pritličje.
licrodno delavska organizacija.
Odbor godbenega društva N. D. O. naznanja članom, da se bo vršila danes ob 8 zvečer v društvenih prostorih pri Sv. Jakobu važna seja in sestanek vseh članov. katere seje se udeleži tudi gosp. dr. Josip Mandič. Ker je dnevni red jako važen. vabi odbor člane, da se mnogoštevilno udeleže.
V i nenu godbenega društva NDO potrjujem, da dopisa, ki se je priobčil pod rubriko NDO v št. 155 od 5. t. m. ni poslal ne odbor in ne podpisani, ter odbor ni o tem ničesar sklepal. Zato sem prepričan, da je ta dopis prišel v javnost le v svrho hujskanja ter za razdor društva. Preiskoval sem, a do danes nisem mogel dognati, kdo je poslal v javnost oni dopis.
Predsednik.
Podružnica NDO v Skednju. V soboto ob 7.30 zvečer se bo vršil društveni shod v prostorih ^Gospodarskega društva«, na katerem bo poročal predsednik osrednjega izvrševalnega odbora NDO, tov. dr. J. Agneletto, o izidu kongresa NDO. Vabimo tovariše, da se polnoštevilno udeleže tega shoda.
Darovi.
—	Na otroški veselici na Vrdel i so pre-plačali vstopnino sledeči gg.: Ant. Valen-tič 50 vin., Draga Valentič —.50, Antonija Godina —.30, Franz Skočir 2.—, Marija Furlani —.60, N. N. —.20, Ignatc Godina mesar 1.60, Lavrenčič —.40, N. N. —.20, Leop. Žgur 1.—, Marija Benčič —.40, N. N. —.20, Jakob Tominc 2.—, Grom —.20, Gropajc krčmar 1.40. Albert Godina 1.10, J. Mikeluci —.40, Emil Baretto —.60, Fr. Godina 1.—, rodbina Pahor-Josipovič l.—, Josipina Višnjevec —.20, Ant. Lisjak 1.—, Ivan Godina I.—, Jos. Furlani —.60, Ant. Baretto —.60. Ivan Godina (tobakarna) 1.—, Fabjan Zgur 5.—, N. N. —.20, Ukmar (Kolonja) —.40, Ablauf 1.—; ker se niso mogli udeležiti veselice: Peter Rebek 1.— Josip Višnjevic 1.—, And. Rebek —.40, Marija Majcen —.60, Marija Gropajc—.40. Srčna hvala!
—	Za cvetlični dan v Trstu, v protest, proti dotičnemu gospodu, ki se je ob neki priliki izrazil, da pri železnici, so Slovenci. ali nočejo biti. Da se bo dotični majč-kino za svojo precej veliko kumaro prijel. so darovali: K 2: S. Vončina, K 1: Vukadin Gliha, Kos, Božič, Rupnik, Bukovec. Jež. GuliniČ, Kozelek, Korošec, Znidaršič, Božič A., Božič K., Cibic, Orel, Ilnicki, Vičič, Sterle, Šalamon, vinarjev 60: Ilnikar, Čeme, Horvat, vinarjev 50: Černologar. Makavec, Prelc, Beguš, Bir-sa. Istenič, Vozel, Smerdel. Soklič, Braj-r.ick, Soklič, vinarjev 40: Prešern, Suša, Stupar, vinarjev 30: Zolenstein, Murnik, Dobravec Jeraša, vinarjev 20: Bizjak, Kanač. Marz, Kobau, Novotny, Drašler, vinarjev 10: Jordan. Dodal je še gospod župnik iz Žminja, kakor stari prijatelj železničarjev kronco 1.—. Vsega skupaj 33.— kron. — Nadalje Sonc 2 K. Katarina Lavrenčič 5 K, Barišič 1 K, Stein —.20. Neznani 2 K, Reja 1 K. Sila 1 K. Negov 1 K.
—	Za tržaški paviljon na sokolskem zle-tu darujejo: ga. dr. Slavikova pecivo in kranjske klobase, ga. Iva Miheličeva torto, gč. Gulič Mary nekoliko steklenic vina, gČ. Nana Zidarjeva pecivo, ga. Stana Per-totova 3 steklenice limonade, ga. Kranjčeva (kavarna Minerva) 3 steklenice limonade, g£. Plaperjeva 2 K, gč. Jožika Saksidova torto, ga. Vimškova torto, gč. Odinalova 2 steklenici malinovca, gč. Kemperle 2 K, gč. Črnagojeva steklenico malinovca, gč. MediČeva steklenico malinovca, gČ. Legatova kranjske klobase, gč. Gruntarjeva pecivo, ga. D. Boštjanči-čeva pecivo, ga. dr. Vončinova pecivo. — Za nadaljne darove, ki naj se pošiljajo go-spej Bičkovj v »Narodni dom«, se vljudno priporočajo prirediteljice paviljona.
—	Gspa Poženelova za moško podružnico CMD K 4.— ob Ciril-Metodovem prazniku.
—	Pri srnjakovi pojedini v Klunovi gostilni nabral gospod (?) za moSko podružnico CMD K 7.11. Denar hrani uprava.
—	Za magdalensko podružnico CMD se je nabralo na osmici Antona Kobca med »SlavaŠi« in drugimi gosti pri Sv. Mar. Magd. Sp. K 4.02. Neimenovanec KI.— v protest, ker se je čevljarski mojster na Istrski cesti Lojze Rebec (puro sangue ca-labrese) prodal našim nasprotnikom, po-darivši »Legi« tudi dar o priliki njenega koncerta pri Sv. Ani. Bravo Lojze! — Odbor »Obrtnijskega društva« pri Sv. Ani je sklenil v svoji seji dne 24. 6. 14. na predlog Iv. Svetina podariti polovico čistega dobička od dneva 21. julija t. I., ker je bilo v gostilni mnogo dela o priliki »Le-ginega« koncerta, kar znaša K 35.—. Odbor se vsem iskreno zahvaljuje, posebno vrlemu »Obrtnijskemu društvu« pri Sv. Ani in njega rodoljubnemu odboru, veseleč se, da je tudi naša trdnjavica dobila od Leginega provokatoričnega koncerta nekaj topičev v kronah. Živeli!
—	Ker niso svetoivanski »partarji« razobesili slovenske zastave v nedeljo na dan semnja na »Vali« ter jo s tem obvarovali sramote, da bi vihrala na prireditvi, ki jo priporoča »Piccolo« in ima samo namen da »partarji« pijejo tri dni pred »semnjem« in tri dni po njem, je oddelek »Svetoivan-skega pevskega društva« zbral K 10.— in 1 vinar za svetoivansko podružnico CMD. Srčna hvala nabiralcem in darovateljem! Tako je prav! Slovenska trobojnica naj bo vsakemu Slovencu sveta!
Tako bi se moralo priti na mi
MRKA BERSOft, BUH1IJ Uli,
us;

VellKanska zaloge peftfštus In tapiru
Paole Gastwlrth, Trs
ollca S'ntffon it 6 $:eđallSča Fenlce).
nolboll usoden clr za ntiHumiiils bodisi sleste ton Rokor tudi kskOGCStl. RolotsM litor. - Telef. 22 65
Mi Iz Gorlšlie.
Kdor zna pa zna, tako bi skoraj dejali iz priznanja listu »Eco«. Po dolgem obotavljanju je moral imenovani list vendar pojasniti oziroma opravičiti svoj nesramni članek. Ker pa je manjkal listu vsak dokaz za njegove trditve, pa se je kratkomalo odrezal, če so naše (Ekine) informacije prave ali ne, je egalno, ker resnica pride itak vedno na dan. Seveda more pritrditi taki argumentaciji le najbolj naiven človek in to čuti tudi »Eco«. In mojstrsko si pomaga iz zadrege. Ne odgovarja več naravnost, temveč iz nemškega lista ponatiskuje članek, s katerim hoče dokazati, da je imela le prav, ko je govorila o slovenski irredenti. Citira namreč »Deutsches Volksblatt«, ko piše o znanem članku klerikalne dijaške revije »Zora«. — Ne pade nam v glavo, da bi branili patrijotizem naših »katolikov« in čisto vseeno nam je, če konstatira klerikalni »Deutsches Volksblatt« nepatrijoti-zem slovenskih klerikalcev. Ali v citiranju lista »Eco« je še nekaj drugega. Kaj pa ima opraviti ta članek iz »Zore« z goriškimi Slovenci, kako pa more ta članek dokazovati, da vzgajamo mi ljudi v duhu, da bi izvrševali zločine, slične onim v Sarajevu. Manever »Eke« je sicer precej dobro računan, in zato smo tudi napisali
g JOJl K S VOJIM /
Ferdinand GomUoč
Trst, ulica Molili a vento (Rocol) 25
priporoča cenj. občinstvu svojo
trsoulno lesivln:: in kolonilalnega: t\m
kmkor tudi ŽGANJARNO.
Blago vedno sveže. - Postrežba na dom.---Cene zmerne in solidne.
ISSSSllE:
Oglase, poslana, osmrtnice in vsa nazna-j nila je pošiljati »Inseratiiemu oddelku«1 i »Edinosti«, Trst, ulica Sv. Frančiška št. 20
u^mšmimm
Os-. HOiŠVaTH ViQ Nuovii 22
specijalist za kožne in
• "	b°fczni šibkost
EhkI^;^ in nervoznost,za bolezni v nogah in sklepih. - Sprejema od 11 do 1 pop. in od 4 do 6 zvečer
NAZNANILO.
Čast mi je naznaniti slav. občinstvu, da sem odprl popolnoma novo pekarno v ulici Caserma št. 11, katera je preskrbljena z vsakovrstnim blagom. Kruh vedno svež. Najfinejše vrsti moke. Prepečene!, slaščice, mrzle pijače, kakor tuei vino in likerji. Uljudno se priporoča Alojzij GulJ, prej na trgu Caserma.)
A JT Jf JS N.»jbolj preizkušeno in radi tega od tisoča tuze-mskih is inozemskih zdravnikov p'iporočeao redilo za zdrave in b lne otroke — l to vsebuje na b lja sred stva, po ptšuje ludi tvorbo
kostja in nršičev.a, ureinje prebavo in ie pr.
tem jako	:::::::::: DOBI SE POVSOD!
Odvetniška pisarna Dr* Josip-a Ferfolja v Trsta išče
pisarniškega vajenca.
R^flektantje naj se predstavijo o-sehno v pisarni, ulica Molin piccolo št. 7 IT. od 10 do 1 popoldan. VstOD takof.
C. kr. okrajni Šolski suet v Sežani.
Štev. 2098—14.
RAZPIS
učiteljskih mest v definitivno nameščenje v sežanskem okraju.
1)	Mesto nadučitelja - voditelja na dvo-razredni ljudski Šoli v Zgoniku.
2)	Mesto učitelja voditelja na enoraz-rednih ljudskih Šolah: Barka, Misliče, Škofije in Stjak.
3)	Mesto učiteljice na dvorazredni ljudski šoli v Zgoniku in Kostanjevici.
Službeni prejemki so določeni v deželnem zakonu od dne 14. januarja 19()6 dei. zak. in uk. štev. 10.
Za mesta navedena pod št. 1 in 2 zavrača se na določbo § 48, 2 odstavek drž. šol. zakona od dne 2. maja 1883 drž. zak. štev. 53.
Pravilno opremljene prošnje morajo se predložiti službenim potom podpisanemu okrajnemu šolskemu svetu do 6. avgusta 1914.
Nezadostno opremljene in po določenem roku vložene prošnje se zavrnejo. Sežana, dne 4. julija 1914.
Predsednik: Laslč I. r.
Življenje majhnega deteta visi na niti,
ako ni prebava v redu. Zato ne zamudite pravočasno dati svojemu otroku Nestle-jeve moke za otroke, s tem si prihranite težko očitanje v prihodnjosti. — Poskuš-njo in poučno brošuro o otrokovem negovanju pošilja popolnoma zastnj: Henri Nestle, Dunaj, I. Biberstr. 14 K.
tiSTČEDNf BANKA ČESt^CH
SPORlTELEN PODRUŽNIC* v TRSTU
vla
Vloge na knjižice J3^.^1
. vis Nusva 15.
01 pa Mlptvti-
In na tekočI račun ti \A~9 |4 |0m nki. Stalne vloge in vloge po tekočem računu n: po dogovoru najugodnejše. :::
VIIIJE M KAVCIJE --- MEUUNKL
!/; doo. Ml	pop.
Vsled bližnje selitve ftrvcfke
GIAC
Trst, ui. Chiozza št. 7-8
se proda
pohišt¥© in fapeiarUe
po nabavnih cenah.
ITE TO PRILIKO I
UPORABITE TO PRILIKO I
Dro2e (Kras) Iz odlikovane trgovine drot so dosegle dosedal vsepovsod najboljši sloues. — naročajte
postreže
Priporočata se Vam udana
fipollonlo & Glanni, TrstVia Vasari 10
Telef. Nro. 2©
ALLA CITTA N LON
Trst, ulica delle Poste SL 5 - IVO KRO$EL - (prej M. Salarini)
Okusna izbira pomladanskih oblek od navadne do najfinejše za gospode in aećke. Velika zaloga blaga za moške obleke, ka- j tere izdeluje moderna avtor, lastna krojač i niča Eleganten kroj po nizk h in poštenih cenah. — Nft Sf ne izkonšča gt**lo : Svoji k svojim! - POSTREŽBA NA DOM!
V Trstu, dne 9. julija 1914.
»EDINOST« it 1R9.
Stran V.
začetni stavek notice, ali obenem tudi popolnoma zgrešen. »Eco« mora dokazati $aj z eno črko, da vzgajamo mladino v duhu atentatorjev in konstatiramo ponovno, da je naziv Članku ^Vzroki in učinki« razumljiv le v tem smislu, in šele potem naj začne dokazovati na dolgo in široko naš »Irredentizem«. kakor se ji zljubi, nas ne spravi iz ravnotežja. Dokler se ii pa ne posreči prvo, toliko časa pa je dolžna dati zadoščenje in sebe na dostojen način opravičili. Potem pa tudi lahko načne novo poglavje = slovenska irredenta na Goriškem in mi ii že v naprej čestitamo — na bLuuažaii.
O tvoril vena predstava cirkusa Charles.
Z nezaupanjem bere človek po večini hrupne reklamne notice cirkusov, ker \ ! do je že dostikrat spoznal, da je drugačna reklama in drugačna resnica. To neprijetno razočaranje pa je bilo prihranjeno obiskovalcem otvoritvene predstave cirkusa Charlesa. Kar je reklama napovedovala, to je v večini tudi občinstvo videlo, izvršeno s točnostjo in preciznostjo, da jc bilo vse presenečeno. — Točno ob 7.3'J (preljuba goriška točnost bi lahko Šla teh sedem dni v cirkus Charles v šolo) se je pričela predstava. Spored je otvo-ril g. Ohezzi z drznimi in posrečenimi salti na konju. Krasna točka je bil nastop g. Charlesa s svojimi lepimi in dobro dre-siranimi konii. Posebno poučno dresurno vajo konj je nagradilo občinstvo z burnim aplavzom. Boks obeh pritlikovcev klovnov Dereas je s svojo naturno komiko zabaval publiko kar najbolje. Bilo je v resnici za poč't. — Lepa točka sporeda je bil tudi nastop g. Rappa. Sibirske kamele in afrikanske cebre so pokazale nenavadno dresuro. Točka je bila lepa in zanimiva. Gosp*xiičnv> Lucie imenuje spored bliskovito jahalko, reči moramo, da Ji občinstvo ni kratilo tega naslova. Eden naj-ler&ili nastopov pa je bil nastop 8 slonov I I vodstvom g. Feroanda. Dresura izvrstna. vse izvedeno mimo brez razburjanja in do^rikrat z naturno komiko, da je Lilo vse nad vse zadovoljno. — G. Rap-i a ie nastopil s svojim ogrskim žrebeem z istim uspehom. Krasna skupina, popolna v celoti in v detajlih je ruska družba P r o s e r p i s. Njena mnogolična artistična zmožnost je povsod i dovršena. — Dobri so tudi bili Kitajci. Skupina levov, |;od vodstvom g. Arerigo ie ugajala in njih dresura je vzgledna. Mrzlo-hladno pa je bilo v cirkusu, ko je nastopil g. VVagncr z desetimi tigri. Vse se je balo, da napadejo tigri dompterja in da ga raztrgajo, posebno, ko jc ob visel eni živali goreč obroč na telesu. Z neverjetno hladnokrvnostjo je vodil g. \Vagner dalje predstavo tigrov in dosegel kljub bojem vse. kar je l.otei. Njegov uspeh je bil popolen in priti je moral pred občinstvo ponovno, tako ■v . riznalo njegovo delo. dasi je biio marsi-: '>mu ljubše malo manj nevarnih pozicij. Zabavna skupina so bili morski levi. Dobro dresirani so bili v čast dreserki. go-spej Charles. Indijci in Arabci so nato z velikim uspehom pokazali svoie spretnosti. — Pantomina. ki je zaključila predstavo le imela par dobrih mest, v celoti pa ne ugaja v popolni meri. Prinesli srno obzirno oceno, da ve vsakdo, da je škoda, ee zamudi cirkus, ki je nekaj izrednega in vreden obiska.
Štorje. Kakor se je svoječasno objavilo, jriredi j Pevsko društvo« v Štorjah pri Sežani veliko vrtno veselico z obširnim sporedom. Pri veselici bo sodelovalo iz priiaznosti pevsko društvo «Ilirija« iz Trsta. Ker je naše priznano napredno društvo vsikdar in povsod radovoljno priskočilo na pomoč sorodnim društvom, je upati, da na veselici ne bomo pogrešali nikogar. Zabave ne bo manjkalo in za nadebudno mladino je tudi preskrbljeno, da se ob zvo-ki'i lepih valčkov pošteno na vrti. Na ve-seličnem prostoru se bodo pekli na ražnu kozlički intočilo se bo prvovrstni teran. 1 orej na veselo svidenje 19. julija v Štor-jah pri Sežani. Avtomobifna zveza Opčine-Sežana-Storje je zelo ugodna. Cisti dobiček veselice je namenjen naši prekoristni družbi sv. Cirila in Metoda.
Spored V. zleta Goriške Sokolske Zupe v Št. Andre/u pri Gorici, je sledeči: V so-1 o to. dne 11. t. m. ob pol 8. uri zvečer spe-jm došJih gostov in sestanek pri »Jelenu« v Gorici. V nedeljo, dne 12. t m. ob pol 7. uri zjutraj tekme in poskušnje za popoldanski nastop. Ob l popoldne. Shod Sokol-stva v telovadnici goriškega »Sokola«, nato pohod na telovadišče. Ob 3 slavnostni sprevod po St. Andrežu in pozdrav na trgu pred telovadiščem. Ob 4 in pol pričetek javne telovadbe. Po telovadbi velika ljudska veselica. Vstopnina k slavnosti 50 v., otroci v spremstvu roditeljev 30 v. Sedeži na tribuni I. vdste 1 K, II. vrste 70 v. — Goriški Slovenci! V nedeljo nihče naj ne manjka na zletu v St. Andrežu!
iz Krtnina. Po dolgem premlišljevanju so tudi krtninski »Ekovci« spoznali, da na italijanstvu tega mesta leži velik madež: slovenski napis nad neko trgovino. Zatorej proč z njo! A tabla visi na tem mestu že leta, trgovec je obenem posestnik iste hiše, v kateri se nahaja trgovina. Kako odpraviti jo? Volitve so minule, nove so še daleč, kaj čudo. da brezdelje rodi — modrijane! Spisala se je »protestna lista«: tabla mora proč, ker se je bati nemirov! No, in ta protest je menda že šel svojo pot na občino, ovenčan z raznimi —iči,—akn, in kolikor je Še takih ultrarimljanskih končnic. Zgodi se lahko, da bo madež odstranjen ; če pa bodo mogli s tem zatajiti uradno naštetih 500 Slovencev, je druo vprašanje. Krminski Slovenci so mirni in ne izi-vaje. A bodo se morali otrestri te mirnosti. ako se bo drezalo vanje. Slovenci v Krminu dobro vedo, od kod se steka denar v Krmin, Čega v denar je pomagal mnogim Italijanom do bogastva, da gledajo sedaj
prezirljivo na onega, ki je neposredni vzrok njihovega blagostanja; Slovenci dobro vedo, koliko lili je še, ki žive skoro izključno od slovenskega denarja. Slovenec je tam faktor, ki ne živi od milosti Italijanov, ampak je življenskega pomena za one, ki v obličje lomijo slovenščino, kot bi jim šlo za življenje, za hrbtom pa podpisujejo liste, kakor zgoraj omenjeno. — Vsaka akcija mora roditi reakcijo! Na davkariji, kamor nosi naš kmet svoje žulje za nove kanone in za princa Wieda, še ni slovenskega napisa, če tudi je polovica vsega denarja, ki se steka vanjo, slovenskega! Dolžnost županstev zapadnih Brd je, da skupno s Slovenci v Krminu, zahtevajo od finančne direkcije, da preskrbi na davkariji slovenski napis! Slovenec naj ve, kam nosi svoj denar! Odločno treba tudi zahtevati, da bodo na davkariji nastavljeni uradniki ki bodo znali slovensko. — Tu greši velik del našega ljudstva, žalibog, sam veliko, ker ne govori v uradih v svoji materinščini, ampak lomi furlanščino. — Ljudstvo se samo od sebe le počasi zaveda — zato, bodi naloga duhovščini in uči-teljstvu, da ljudstvu odpira oči in mu vceplja narodno samozavest, mesto da ugona-blia svoje moči v strankarskem boju. Seveda v vasi, kjer slovenski ljudskošolski učitelj sestavlja redno vsak mesec zase pobotnico v italijanskem Jeziku, v taki vasi je do zavednosti še velik korak. O upajmo, da dotičnik izpozna svoj greh in opusti navado, ki je nam vsem v sramoto, in ki mora še pri naših nasprotnikih izvabiti nasmeh zaničevanja! Kakor finančna direkcija razumeva enakopravnost, tako in morda še manj jo razumeva poštna direkcija. Vojaštvo v Krminu je v pretežni večini slovenske narodnosti. Laščine vojaki niti ne razumejo. Ce je stopil tak vojak na pošto, ga gledajo izbuljeno toliko časa, dokler ne pride nadpoštar igrat vlogo posredovalca. Skoro ravno isto se godi, če želi kdo česa v nemščini. Tudi od poštne direkcije zahtevamo. da nastavi na pošti v Krminu ljudi, ki bodo razumeli in tudi znali slovenski! Ce se to ne zgodi v kratkem, bodo Slovenci v Krminu delali na to. da bo vsak Slovenec konsekvetno znal le slovenski. In tedaj ne bo dovolj en sam slovenščine vešč uradnik. Slovenci v Krminu govore na pošti italijanski iz obzira do g. nadpoštarja; ta obzirost mora pasti! Če g. nadpoštar ne bo mogel sam zadovoljiti vseh slovenskih strank naj mu dodajo uradnika, ki bo nas razumel, ali pa naj delo zastane!
Koledarsko društvo »Danica« v Gorici naznanja članom, da se prihodnjo nedeljo izlet po Brdih ne bo vršil ter naj se blagovolijo člani v velikem številu udeležiti tombole pevskega društva »Prešeren« iz Št. Petra na Volčjiuragi in V. zleta Goriške Sokolske Župe v Št. Andrežu.
m\ iz Istro.
»Jamo Dimnice v Slivji« je obiskal v nedeljo 5. t. m. dekliški oddelek trgovske šole v Trstu.
Iz Draguča. (Na »Piccolove« laži glede pošte v Draguču). Prešlo je že par tednov, odker smo se pritožili neposredno na c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu radi neznosnih razmer na pošti v Draguču. Naša pritožba je bazirala na dejstvih. ki jih je rečeno ravnateljstvo potom svojega komisarja našlo upravičene. To je dalo povoda vpiecolovemu« dopisniku iz Draguča, da je javno zvračal resnično stanje na pošti. Da se tudi »Piccolov« dopisnik kaj nauči, hočemo tudi mi javno o-pisati resnično stanje stvari. Nova naša poštna nameščenka ne zna niti besedice ne hrvatski, ne slovenski, ne pa, kakor pravi laški dopisnik:---perche
si dice — non conosce la lingua croata* — kajti, ako bi veljala ta trditev, namreč, da zna: zakaj pa potem ne govori, kadar je treba, ali zakaj vsaj ne pokaže, da razume?! To je glavni argument naše pritožbe, ker v Draguču ni Italijanov, ampak le nekoliko političnih renegatov. Drugo je bila okolnost, da so za časa razdeljevanja pošte in v drugem uradnem času prihajali v urad ženski člani rodbine poštnega najemnika ter so tam vršili funkcije rednega poštnega uradnika. Dogajalo se je namreč, da je posebno hčerka poštnega najemnika 15-letno naobraženo dekle — podvrženo naravnim nagonom, ki so neizogibno svojstvo vseh kmečkih žensk, to je. radovednosti in brbljavosti — izvrševalo funkcijo tolmača poštni nameščenki v stvareh, ki morajo ostati tajna poštnega u-rada. Odkod pošti ta pravica, da nas izpostavlja eventuvalnostim od strani popolnoma neodgovarnih elementov?! Sicer v obče priznava indirektno tudi »Pic-colov« dopisnik, da imamo na selski pošti v Draguču hkratu tri »uradnike«. Do enega se stavlja vprašanje, drugi odgovarja a tretji poslužuje. Popolna delitev dela! Istodobno čujete tri jezike: stranka vprašuje hrvatski; uradnica ne razume, pak vas vprašuje — nemški, česa želite; sedaj pa stopa na pozorišče italijanski tolmač, ki sam ne zna nič. Ko dopisnik »Piccola« govori o maščevanju, ne misli zadeti samega najemnika, ki je neposredno po volitvah kakor trgovec poslal preko svojega odvetnika poslal vsem, ki so glasovali za hrvatskega kandidata, plačilne opomine. Očitnejega dokumenta za maščevanje in partizanstvo ni treba! Ali more to biti concittadino, persona amata e stimata da tutti senza distinzione di nazionalita o par-tito« ? O tem je ck. poštno in brzojavno ravnateljstvo uradno informirano in pričakujemo izvršenja obljubljenih primernih primernih odredeb. Na grožnjo »Picco-lovega« dopisnika iz Draguča, da se bo »italijansko prebivalstvo« Dragi' ča, Gržiničev, Orozićev, Blaže viče v, Gregorovičev, Krivičičev, Miličev in drugi Italoman — čiči, znalo obrniti tudi na samo ministrstvo v slučaju, da bi se seda-
njemu najemniku odvzela pošta, ali da bi se sedanja nameščenka premestila, odgovarjamo z zaupanjem, da bodo c. k. ravnateljstvo in najviše oblasti delale le zakonito, ker mi ne prosimo favoritizma kakor »Piccolov« dopisnik.
Slavnost „Obmejne straže* v Strmarju (Žavije). Bilo je 28. m. m. to je oni nesrečni dan, ki ostane v zgodovini naše habs-hurške hiše zapisan s krvjo prestolonasled-niške dvojice. Iz jasne« neba so pošiljali prepekajoči solnčni žarki svojo toploto, da je človek komaj taval na naš predmestni Zaveljski hribček, s katerega se ti nudi na vse strani, zlasti pa na Trst in okolico, krasen razgled. Slavnostni prostor je bil dokaj ukusno napravljen in okrašen s samimi slovenskimi zastavami! Kljub temu, da ni bilo skoraj, rekli bi, najmanjše agitacije In reklame za to slavnost, vendar je pričala obilna množica, da se zanima za to novo postojanke, za to mlado narodno bojno četo! Navzoča sta Lila tudi deželna poslanca g. Jus. Valentič in g. St Miklavec. Na slavnosti so sodelova'a Štiri narodna društva: „Slava14 iz Sv. M. Mag., „Slovanski dom" iz Sv. Barbare in Elerjev, „Primorsko- iz Mačkoij in „Slovenska straža" iz Plavij. Prvi je nastopil naš deželni poslanec g. Jos. Valentič, ki se je predstavil kot deželni zastopnik ; pozdravljal je obilno udeležbo, pozdravljal ustanovitev tega važnega društva, veleč mu, obilo vspeha na narodnem polju. „Vidim griče* — je vzkliknil govornik — in rodovitno polje, zdihuje k Bogu: Reši naš narod, varuj našo s krvjo napojeno last pred sovražniki! Ime »Obmejna straža* se mu zdi jako srečno izbrano: to naj bo čvrsto čuvalo našo last, naj bo čuvalo, da ne pride naš Trst v one kremplje, ki ga hrepene ugrabiti. Govornik je omenjal, kako sovražniki raznarodujejo naš narod, počenši že pri otrocih, in o zloglasni Legi! Apeliral je na matere, naj vzgajajo svoje otroke v narodnem duhu, naj uplivajo na svoje omahljive može, da ne /ataje svojega materinega jezika in postanejo narodni izdajice 1 Apeliral je na mladeniče in dekleta, naj se poslužujejo vedno svojega mileua slov. jezika in naj n e prepevajo italijanskih pesmi, am-p?ik vedno nase mile slovenske pesmi! M a-denič naj si poišče slovensko zavedno dekle, du-kie naj si poišče zavednega narodnega mladeniča ! Ko bomo povsod tako in i odločno nastopali, ne bodo mogli nas uta-iiti in reči, da ni! Smatramo tudi „Obmejno stražo" kot narodno delavko, želeč, naj bi je domači čvrsto oklepali in se zbirali okrog narodnega društva! L ud-tvo je sprejelo govor svoj'ga vrlega zastopnika z navdušenim odobravanjem! Nastopilo je domače društvo pod vodstvom pevovodia g. Jos. Zerjala iz Boljunca. G. Jos. Žerjala smo še malo videli kot pevovodjo na n ših odrih ; vendar ga poznamo kot izbornega učitelja petja, ki ugloblja pevcu pravo proizvajanje pesmi v kri in meso. Žal, da pesem ni bila srečno izbran* ?a ta novi zbor. Pevske moči so prav dobre in nadejamo se, da bomo čuli iz grl „Obmejne straže" lepih in krepkih zborov; vendar se mi zdi za prvi nastop Foersteijeva pesem „Samo" malo pre-težavna. S tem, da s- je društvo lotilo take pesmi in da ni omagalo pri tem, je pokazalo svoje veselje in vstra;nost! Proizvajanje j bilo zadovoljivo in kličemo „Obmejni straži": neustrašeno in pogumno naprej!
Ne bom ocenjeval posebej izvajanj naslednjih vrlih društev, ampak naj samo omenim, da so vsa izvršila svojo nalogo v splošno zadovoljnost Med pevskimi točkami je svirala vrla godba NDO iz Trsia ubrane slovanske komade, a s srečka njem je bil spored — pri kraju, kajti bliskoma je bil razširjen glas o strahovitem umoru prestolonaslednika. Obup in žalost si takoj videl na obrazih poprej tako ves le množice, vse je majalo z glavami in vzdihova>o, sklepajoč roke. Ludstvo se je razšlo žalostnim >rcem vsled strašnega dogodka, a v znak žalosti se ples ni vršil. „Obmejna straža" je dosegla s svojo prireditvijo krasen vspeh in prepričani smo, da nam bodo ti marljivi narodni delavci večkrat dajali prilike, da bomo spajali ob naši Žaveljski obali, kjer smo vsatiili zdravo neupogljivo drevo, od katerega smemo pričakovali obilo sadu. Zlasti moramo pohvaliti marljivega požrtvovalnega pred ednika, g. Jakoba Babica, ki žrtvu,e vse svoje moči v korist temu mlademu društvu, ki se bo po njegovim v- dstvom brez dvomno gotovo najlepše razvijalo!
in se potem skril v kleti, kjer so ga pozneje našli in aretirali Izpovedal je, da je zato napadel Streita, ker je le-ta hotel posiliti njegovo sestrično, ki je uslužbena v nekem drugem berolinskem hotelu in jo je baje Streit poznal že na Dunaju. Najboljše na vsej stvari pa je to, da kakega profesorja Streita sploh ne poznajo na Dunaju, in se je torej pritepenec skrival v Bero-
linu pod napačnim imenom.--Iz Tou-
lona poročajo, da je bil v nekem mestecu v departementu Gers aretiran 35Ietni lekarnar Saint Martin, ki je osumljen, da je zastrupil z arzenikom svojo 901etno mater, svojo prvo in drugo ženo in svoje otroke, to pa zato, da bi dobil zavarovalnino.
Samoumori na Dunaju. V prvem polletju je bilo na Dunaju 309 samoumorov, med njimi 101 ženski. Prejšnje leto je bilo v istem času 314 samoumorov, med njimi 95 ženskih. Na posamezne mesece se dele ti samoumori tako-le: meseca januarja 52 (11 ženskih), februarja 35 (16 ženskih), marca 50 (21 ženskih), aprila 62 (20 ženskih), majnika 43 (14 ženskih), junija 67 (19 ženskih). Meseca junija se jih je 19 (17 žensk) ustrelilo, 7 žensk in moških zastrupilo, 10 moških in 2 ženski obesili, 6 moških in 4 ženske utopile, 5 moških in 1 ženska so se dali povoziti, 1 mož in 3 ženske so skočili z višine in se ubili.
mu i mm 1	fmu ocims		i as
S		se računajo po 4 stnt. besedo-Mastno ti kane beaede bo računajo enkrat več. — Naj manj š> : pristojbina znala 4T> stotnik. :	m
Rvflffiv se za 3000 E ali ▼ najem *e odda za rfUUU 400 K lepa hiša, ob ceati in 10 minut oddaljena od postaje Du ovlje-Skopo. Več se izve pri Josipu Živic, veleposestnik v Skopo Št. 21. (723
Razne vesti.
!z zločinske kronike. V torek zjutraj okrog 5. ure je pomožni delavec Ivan Glatzmeier potrkal na vrata trgovine z mešanim blagom, ki je last neke Elizabete Schmidtove v 13. okraju na Dunaju. Ko je ženska odprla vrata, le planil Glatzmeier nadnjo, jo udaril parkrat s pestjo po glavi in jej nato porinil revolver v usta, hoteč sprožiti. Sreča za ubogo žensko je bila, da je v tistem trenutku omedlela in se zgrudila na tla. V tem so pa tudi mimo-gredoči ljudje opazili, kaj se godi v trgovini, in so prihiteli Schmidtovi na pomoč. Glatzmeier je uporabil splošno razburjenje, ustrelil proti ljudem in potem pobegnil. Ljudje so jo udrli za njim in med njimi tudi policijski stražnik, na katerega je Glatzmeier štirikrat ustrelil ne da bi ga zadel. Nato je streljal tudi stražnik in končno se je posrečilo, da so ujeli lopova. Ko je bil zaslišan na policiji, je rekel, da se je hotel maščevati nad Schmidtovo, ker ga je ovadila, da je ukradel kolo.--V nekem
hotelu v Berolinu se je nastanil neki približno 401eten gospod, ki se je vpisal v knjigo gostov za profesorja Streita z Dunaja. V noči od nedelje na ponedeljek pa je hotelski sluga Selitsch napadel tega Streita v njegovi sobi, ko je spal, in ga z gumijevo palico tako pretepel, da je Streit težko poSkodovan obližal na postelji. Ker je Streit klical na pomoč, se je Selitsch spustil iz sobe po strelovodu na dvorišče
Okrajno kazensko sodlSče.
Nehvaležnež.
Bilo je reki dan minolega meseca junija. Gospod Luka Koprčin je šel po ulici della Rarriera vecchia in tam je naletel na gručo ljudi, ki so se na ves glas smejali in se obenem počasi pomikali proti Goldonijevemu trgu. — Gospoda Koprčina je radovednost gn la, da vidi, kaj je vzrok smehu one množice : potisnil se je torej v prve vrste one gruče in videl: pred gručo je stopalo, ozi-r' ma se je zaletavala semtertja približno 40-letna pijana žen ka.
Povedati moramo, da je gospod Koprčin, ki mu je že preko 60 let, jako mehkega srca, in to njegovo mehko srce je gospodu Luki Koprčinu reklo :
„Glej, kolikokrat si bil že ti Luka pijan, koliko drugih ljudi je danes bolj pijanih, kakor ta nesrečnica, in vendar se jim nihče ne smeje, kakor se tudi tebi ni še nikdar nihče smejal, ko si se opotekal proti domu. Daj, Luka! K\e je tvoje viteštvo? Nastopiti v bran te nesrečnice !"
Tako je Luki Koprčinu narekovalo srce, in Luka Koprčin je ubogal sv> je srce ter i stopil odločno k ženski ter jo prijel pod j pazduho in jej rekel:
—	Dnj no, Tereza; ali te ni sram, da te ljudje vidijo taksno?
Proti ljudem, ki so ženski smejali, je pa reke!:
—	Bodite no pametni in pojdite svojo pot: to je moja žena!
In to je res korist lo: pr.metnejši so res takoj izginili, a drugi, a porednejši, so šli še par korakov za ono čudno dvojico, a da se umakne še tem, je g. Koprčin najel iz-voščka, rekši mu, naj pelje kamor hoče, da mu bo že pozneje povedal naslov.
Ko sta pa bila sama v kočiji, je gospod Koprčin vprašal ono žensko, kje stanuje, in > o mu je ona zablebe«ala svoj naslov, je gospod Koprčin povedal izvoščku naj pelje na ta naslov.
Povedati moramo še, da se je to vršilo med 7. in 8. uro zvečer. Ko je izvošček privozil pred hišo, v kateri stanuje ona ženska, je gospod Koprčin izstopil prvi in nato je pomagal ženski in jo skidal iz kočije. Nato jo je pa zopet prijel za pod pazduho in se napotil v vežo hiše A ni bil še prestopil tri korake, ko gi je zadelo nekaj trdega po glavi in Luka Koprčin je takoj ležal na uličnem tlaku, a nanj se je z vso težo zvrnila ona ženska, ker jo je bil, padši, sam potegnil za seboj. Ko se je nato hotel ogledati, da bi videl, kaj da je bilo padlo nanj, je zapazit pred seboj golorokega moža, kateremu je sveta jeza sijala iz obličja. In ta mož je ubogega Luko Koprčina začel nato neusmiljeno brcati v ijoč:
Ti prokleti capin ti. stari! A, ti si tisti hudič, ki mojo babo zalezuje! Ti si tisti, ki jo vodiš okoli cele dneve in jo napajaš, dočim si moram jaz, ko pridem truden z dela domov, sam pripravljati večerjo!
Luka Koprčin se je sicer skušal opravičiti pred onim zb^sneležem, a ta se ni dal nikakor potolažiti, marveč je venomer vpil in — kar je bilo še najhuje — neprestano brcal v Koprčinova rebra in drugam.
Slednjič je pa prišel mož postave: redar, ki je Koprč na, ono žensko in onega zbes-nelega moža odvedel na policijski inšptk o-rat. Tu so najprej konstatirali, da je Luka Koprčin ranjen pod desnim očesom in za levim ušesom ter da ima hudo opraskan nos, vsled česar so pozvali zdravnika z zdravniške postaje, da je Luki Koprčinu „zaflikal" vse one odprtine. Med tem je pa policijski nadzornik zaslišal in vzel na zapisnik Koprčina, ki je povedal, kako da je žensko rešil javnega zasmehovanja in kako da je bil potem še pretepen Oni mož, ki je 48!etni Jernej Rogulin, je pa povedal, da je ona pijana ženska njegova soproga, katera se je zadnje čase vdala pijači.
—	Vsak večer, ko pridem domov — je rekel Jernej, — jo moram Čakati po celo uro in še več, a nazadnje se priiblje domov pijana. Nocoj se je pa s tem-le gospodom pripeljala v kočiji. Ko sem to videl, sem si takoj mislil.... no, saj veste, kaj sem si mogel misliti; in zato me ie popadla sveta jeza in sem res udaril gospoda. Sicer je meni Žal, da sem ga, vendar bi pa ta gospod storil bolje, če bi druge babe, pa naj bodo trezne ali pa pijane, pustil v miru.
No, policija pa ni mog'a storiti ničesar drugega, nego ovaditi Jerneja Rogulina radi prestopka lahke telesne poikodbe v smislu §411 kaz. za k., ker je bil g. Luka Koprčin ranjen.
flrfrf,, ^e takoj meblirana soba 2 dvema poste* U U U U ljama na željo tudi hrana. Ulica Com-merciale 9. pritličje.	800
Odda
se takoj soba in nobica meblirane 8 hrano.
Ulica Boschetto št. 40, vr 2.	900
tali«!AVf gostilničar (s ženo in kuharico), ki go-l&Urj&n vori slovensko, nemško in italijansko, išfic mesto voditelja gostilne (< d litra ali s plačo). Položi kavcijo. Pojasnila daje Ko.arsich, Kavama Corso.	716
Vitli! ?0	2a Ist-o, one, U i bo zmožne
y>!vllji2 slovenskega in italijanskega jerika in ki z.najo rezati in Šivati. Plača po dogovoru. — Pism- ne ponudhe pod .Šivilje št 744."	743
Proda
se ljudska kuhinja. Pojasnila v ulici Ferriera St. 41.	7t50
CjlfUH S zuai1j^m italijanščine, mlada, priprostu lUdllU in z dobrimi spričevali se išče v Tr-tu Pi zza S. Giovanni 4, II. n, vr. 12 A	7(57
Odda
se postelja mladeuiču. Coroneo 1, V. n. desno.	7t»5
19. julija
ve ika veselica v Što jah v korist
CMD.
709
npnf{f, se hiša oddaljena deset minut od Ij d-■rillUll skega vrta, pripravna za vsako obrt. le im senčnatim o- zidanim vrtom, šestimi stanovanji, podstrešjem in večletno mesnico. Naslov pove los. odd. Edinosti.	768
Nfl VlMfffli Je vei'k° posestjo ob dri. želez-1111 prUUUJ niči tik kol*idvora na Gorenjskem, dober prostor za le-sno in vinsko trgovino, za živinorejo in mlekarstvo, okrog 100 oral«>v zemlje in g-zda Naslov pove Inseratni oddelek Edmosti pod tev. 763.	163
Tlfonrn nekoliko zmožnega v trg vini jest vin, UlCillU se sprejme. Plačo, hrano, stano-anje. Deželni imajo pre »nost. — Naslov pove Ins: ratni oddelek.	733
UIhiI trgovski sotrudn k mes»nc stroke išče lilUu stalne službe za Trst Cenjene ponudbe p d poštno ležeče Perm Notranjsko	7o6
služho pri lesni trgovini kot skladiščnik lis eventuelno tudi v p sarni ali pi i dru^i trgovini Prijazne ponudbe na Ins. odd. Edinosti pod št. 718.	7iR
~ ' j La-.il.iu S ^ ki 1
Edinost" u miti
i*
iJSAŽa
je izdal in založil naslednje knjige:
1.	»VOHUN«. Spisal 1. F. Coopcr. — Cena K 1.60.
2.	»TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin.
3.	»KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Pošlo-venil Josip Knailič. — Cena K 1.60.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjer^je-vič Turgjenjcv. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin.
7.	»IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
8.	»JURKICA AGIĆEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—.
9.	»UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. -Tomič Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60.
10.	JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—.
11.	»VITEZ IZ RDEČE HI$E«. (Le Che-vaiier de Mais'in rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aieks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50.
□LtOOODDD □
□
G
D □
□ □ □ □ □ □ □

(NOVA KAVARNA)
Trst Pisne Bamera-SettefMtone
Prva udobnost. Rogata izhera časnikov. Prvovrstno »jače. Hladila seh vrst. Biljardi Seif^rt. TELEFON 15-81. Poles: kavarni se nahaja tudi izvrsten BUFFETt kjer se prodajajo mrzla jedila vino in Dreherjevo pivo. Sprejema se naročila na dom. Priporoča se udani
Franjo Aferam, lastnik
^ uiaia ^
□ □
n □
□
□□DDDDO
□ □ □ □ □ □ □ □
o □
□ □ □ □ □ □ □
ooooooa
Stran VI.
»EDINOST« St 159.
V Trstu, dne 9. julija 1914.
In včeraj je prišel Jernej Rogulin pred okrajnega sodnika.
—	Morate si misliti, gospod sodnik, kako me je pretreslo, ko sem videl mojo babn co stopiti z drugim moškim iz kočije. In pomislite, da sem čakal skoraj celo uro, kdaj bo babmca prišla domov. Ko sta šla mimo mene v hišno vežo, me babnica ni niti po gledala, Jaz sem pa nato vzdignil roko in je potem spustil na glavo gospoda Koprčina. Obžalujem, da sem ga pretepel, a kriv si je sam: kaj njemu mari moja baba ?
Gospod Koprčin, zaslišan kakor priča, Je pa tudi včeraj na razpravi pokazal svoje mehko srce:
-	Gospod sodnik — je rekel — jaz ubogemu Jerneju vse odpuščam. Popolnoma umljivo je, da si je gosp. Kogulin videč, da sem se t njegovo gospo skupaj pripeljal in je poiem prijel pod pazduho, mislil, da imam iaz bogve kakšne zveze ž njegovo gospo. In zato mu rad odpuščam.
In vpoštevaje njegovo odpuščenje in obenem razburjenje Jernejevo, je sodnik obsodil tega poslednjega le na 10 kron globe.
Trgovina m šospoaonlua.
SIcđKornl kartel
(lz trgovskih krogov.)
Ni dovolj da s ose združili veleindustri-jalci pod zaslonibo kartela, ampak smo prišli šc dalje in sedaj imamo na tržaškem trsu tudi med našimi veletrgovci sladkorni kartel. Največji konsum v našili trgovinah je sladkor in ni čudo, da se ravno o tem predmetu vedno toliko razpravlja in piše. Nekateri so mnenja, da je za nas koristno, da so naši dobavitelji sladkor kartelirali, drugi so pa nasprotnega mnenja. Prav pa imajo prvi in sicer s stališča naše maJobrižnosti. Ker se mi za ::uš stan zlasti v zadnjem času tako malo brigamo, se naši dobavitelji utrjujejo.
Nc samo da se mi za iutoO organizacijo skoro nič ne zanimamo, temveč imamo še neko hujšo slabost, namreč to, da hočemo zelo veliko delati in prav malo zaslužiti. Od 7. ure zjuiraj neprenehoma do s. zvečer čepimo v svojih prodajalnah od ponedeljka do sobote, od tedna do tedna, a ko pride bilanca, dobička le ni. Kako to mogoče? Prav lahko! Evo dokaza: Sladkor plačujemo sedaj približno po 8112 K z 2C'( odbitka, torej K 79.87. tara 1 t. j. 80 vin., skupaj i>0.67. Na vreči se do-loži najmanj 40 vin., in recimo naravne zgube zopet 1in bi bilu 80.67 0.40
0.40; skupaj torej K 81.47. Prodajani o ga pa po K 82 — in K 84.—. Prvi zasluži torej 53 vin. na 100 kg. t. j. dragi pa K 2.53 na 100 kg, recimo povprečno približno po 1 K 50 v na 100 kg. Naj torej trgovec proda med drugim 100 k« sladkorja na dan in naj na ostalih predmetih inkasira !<»0 kron ter naj na njih zasluži po 10To recimo v najboljšem slučaju 12 o. inkasira skupno 180 kron in zasluži K 1330.
Toda ko bi bil to čisti dobiček! Kje so pa troški?f Za zgornji inkaso je treba da delata poleg gospodarja še dva uslužbenca, ki staneta najmanj 7 kron na dan. Ce se všteje stanarina in drugi izdatki, zopet približno 4 do 5 K. imamo K 5 4- 7 = K 12; torej dobiček 13.50. troški K 12. ostane ena cela krona In pol lastniku trgovine kot zaslužek. so pa še drugi izdatki?
To so fakta. Potem pa le recite, da se nam ne godi dobro. Kateri delavec bi sprejel delo za IV2 krone oziroma 2 ali tri krone na dan? Nobeden!
Da ne bi morda mislili, da pretiravam, hočem bi ti pravičen. Imamo namreč par trgovin, ki imajo večji promet in par, ki delajo z večjimi odstotki. Te so delikatesne trgovine. Žal pa da je večina le onih. ki se bore za svoj obstanek le komaj in komaj.
Ni pa bil moj namen, da bi razpravljal o našem zaslužku, moral bi govoriti le o naslovnem predmetu. Ker pa je eno spojeno z drugim in da bo čitatelj znal upoštevati naš položaj, sem čutil potrebo povedati tudi naše skrivnosti: naše velike zaslužke.
Kdo je tem razmeram kriv? Nihče drug, nego mi sami. Konkurenca in konkurenca, ta nam je vedno pred očmi. Ne gledamo, da bi prodajali drug dražje od drugega, ampak nasprotno. Ako A. prodaja sladkor po 84. ga B zniža na 82, C pa že na 80 v in to je ravno naša najvecla hiba. ker nismo složni.
Vsled kartela veletrgovcev pa bomo imeli še druge posledice. Prva je. da so si dobavitelji razdelili del ov rajone. S tem nam onemogočujejo izbero dobavnika in kredit se nam bode limitiral. Trgovec X, koji ie do sedaj imel odprt kredit pri dveh ali treh dobavnikih, se bo moral od sedaj naprej zadovoljiti samo z enim. Slučajno pa se je morda ravno s tisiim spričkal iz neznanega vzroka, morda mu celo dotični dobavnik niti ne dobavlja več blaga brez povzetja, in sedaj kam naj se obrne? Sedaj stojimo pred alternativo: ali se ponižuj in plačaj že naprej dobavniku. ali pa opusti prodajo sladkorja. Prvo je težko, drugo še težje. Za eno pa se vendar mora odločiti, in to je za prvo.
Take in morda še huje posledice imajo za nas karteli. Vsemu temu pa bi se dalo odpornoči, ako bi bili mi bolje organizirani in složni. Naši veletrgovci nam dajejo lepo šolo in zgled, samo žal da to šolo plačamo mi sami, a bojim se, da se kljub temu ne naučimo prav ničesar. Imajo torej prav oni, ki pravijo, da nam bo koristil kartel, samo dobro se menda niso izrazili. Hoteli so morda reči, da nas ravno sladkorni kartel dovede do umevanja, kaj je sloga In organizacija. Morda se ravno po tem slučaju vzdramijo oni, katere kartel najbolj zadeva, in ti smo mi mali trgovci
Mi smo v obče proti vsakemu kartela.
Nagrajen konj se sme prodati samo v mejah dežele in samo z dovolilom c. kr. državne žrebčarne v Gradcu dogovorno s komisijo za konjerejo. Ob nagraditvi kobil mater s sesajočimi ali odstavljenimi žrebeti se obveza, da se obdarjeni konj ne sme prodati tekom enega leta, ne razteza na žrebe obdarjene kobile, ker se ne obdari žrebe, ampak samo kobila mati. — Ako bi bilo dovedenje obdarjenega konja radi prevelike oddaljenosti od kraja nagrajevanja ali iz drugih tehtnih razlogov združeno s posebnimi težkočami, dopošlje njega lastnik dotični komisiji za nagrajevanje spričevalo občinskega predstojnika o dejstvu, da Je konj 5e v njegovi posesti. Razsoja, zadoščuje li po stanu stvari omenjeno spričevalo, prepuščana je komisiji za nagradjevanje. — 10, Razdeli se na konkurenčni postaji Gradiška za 11 živali K 630 in 13 kolajen, Tolmin za 14 živali K 650 in 17 kolajen, Pazin za 12 živali K 620 in 10 kolajen ter Vodnjan za 10 živali K 300 in 6 kolajen. — 11. Za dovedene konje je treba prinesti s seboj predpisane živinske potne liste. — 12. Zoper razsodbo komisije za nagradenje ni dopuščen priziv. — 13. Lastniki triletnih in sta-rejih za pleme sposobnih žrebcev se vabijo, da jih predstavijo komisiji kot plemenske žrebce o priliki nagradjenja v svr-ho slučajnega zabeleženja za eventualen poznejši nakup. — 14. Nadalje se bodo v smislu gorenjih določeb o deljenju nagrad na postajah Gradišče in Pazin delile na-| grade tudi za rejo mezgov. — Glede mezgov so določene nagrade samo za sledeče; kategorije: a) kobile matere z žrebeti iz j rodu državnega žrebca; b) mlade opleine-! njene kobile, katere niso starejše od 6 let; j
BORZNO POMOČILO.
dne S- julija 1914. Efektna borza.
P n n a j, ?.f!6 pop. Avstrijska renta paoir R0.70
ker so karteli vedno le na korist veletr-govcem in v Škodo nam. Močni smo dovolj in morali bi se resno zavzeti za vsak pojav proti našim koristim, saj imamo dovolj sredstev za to, katerih naloga Je, da se venčno resno zavzamejo za interese sv; članov. Torej na delo!
Herarie n konjerejo.
V pokneženi Grofiji Goriški in Gradiščanski in mejni grofiji Istrski se bodo delile za leto 1914. državnenagrade v kronah in srebrnih medaljah, kakor tudi v priznal-nih diplomah: a) za kobile matere s sesajočimi ali odstavljenimi žrebeti, b) za mlade, oplemenjene kobile in c) za žrebiče na teh-le konkurznih postajah: 9. septembra 1.1. ob 9 predpoldne v Gradiški, za konje kobilarnega plemena, 10. septembra t. 1. ob 9 predpoldne v Tolminu, za konje hladnokrvnega plemena, 12. septembra t. !. ob 9 predpoldne v Pazinu, za konje kobilarnega plemena, 14. septembra t. 1. ob 9 predpoldne v Vodnjanu. za konje kobilarnega plemena.
Za delenje nagrad veljajo nastopna določila, Katera je ukrenilo c. kr. ministrstvo za poledelstvo po v tem pogledu obstoječih navodilih in po razmerah te dežele:
1. Kot nagrade se delijo: bankovci, srebrne medalje in priznalne diplome. — Te slednje se podele praviloma samo onemu konjskemu lastniku, ki se je odrekel državni nagradi, priznani za njegovega konja. — 2. Državne nagrade deli na vsaki konkurzni postaji posebna v to svrhe sestavljena komisija obstoječa iz članov glasovalcev' in sicer iz dveh odposlancev' ko-njerejskega odbora za Primorsko in iz zastopnika c. kr. državne žrebčarne v Grad-j c) žrebeta, stara 1 ali 2 leti, ki niso še bila cu. — 3. Konj, ki je dobil na eni nagradni j porabljena za delo. postaji državno nagrado, je v istem letu izključen od nadaljnega tekmovanja za državno nagrado na drugi postaji. — 4. Ob nagrajevanju na konkurenčni postaji se v eni in isti kategoriji ?a nagrado sposobnih konj ne sme podeliti državna nagrada v denarjih za več nego za enega konja enega in istega lastnika. Ako pa predstavi več nego dva konja v eni in isti kategoriji, smatrati je to za skupno predstavo in je podeliti samo eno državno denarno ali častno nagrado. — 5. Pleme vsakega za državno nagrado tekmujočega konja in sicer državnega ali licenciranega privatnega žrebca ali žrebca konjskega lastnika, mora biti dokazano in sicer v prvih dveh slučajih s predložitvijo zakonitega spričevala. — 6. Na postaji Tolmin so sposobne za tekmovanje samo kobile matere z žrebeti, oplemenjene kobile in žrebice hladnokrvnega, na drugih postajah samo one kobilarnega plemena. — 7. Ob enaki kakovosti tekmujočih konj imajo prednost oni. kateri so vpisani v uradno kobilarno knjigo. Konji v posesti kupcev, ki niso ob enem redniki ali izgojevalci, kakor tudi inostran-ski konji sploh, ne sinejo tekmovati za državne nagrade. — 8. Sposobne za tekmovanje so: a) Kobile matere z žrebeti kobilarnega plemena v starosti od 5. leta dalje brez omejitve starosti, dokler so zdrave, močne in dobro rejene, imajo sposobnost dobre kobile za pleme in imajo svoja sesajoča ali odstavljena žrebeta iz rodu državnega ali licenciranega privatnega žrebca ali žrebca dotičnega lastnika kobile; hladnokrvnega plemena v starosti od 4. leta naprej z omenjenimi pogoji. V prejšnjih letih enkrat ali večkrat z državno nagrado obdarjena kobila mati ni izključena od 5. leta naprej od nadaljnega tekmovanja za državno nagrado, b) Oplemenjene kobile kobilarnega plemena v starosti od 4 do 5 let, ako so bile dokazano oplemenjene v nagradnem letu; hladnokrvnega plemena v starosti 3 in 4 let, ako so bile dokazano oplemenjene v nagradnem letu; oplemenjenje teh kobil se je moralo dokazano vršiti po državnem ali licencira-nem privatnem žrebcu ali pa žrebcu dotičnega lastnika kobile. Oplemenjenje kobile, ki so bile obdarjene kot 4 letne oziroma 3 letne kobile, morajo se v nastopnem letu kot 5 letne oziroma 4 letne kobile zopet obdariti, c) Žrebice kobilarnega plemena 1, 2 in 3letne; hladnokrvnega plemena l do 2 letne, ako jih je lastnik dobro vzredil ako je upati, da se nadalje razvijejo in dobro izgoje in da obetajo postati v prihodnje dobre kobile matere. Med več tekmujočimi in drugače v enaki meri nagrade vrednimi žrebicami je jemati v obzir v prvi vrsti one, kojih lastniki morejo dokazati s pismenim potrdilom občinskega predstojnika in dveh prič ali kako drugače na verjeten način, da so v posesti prostorov, koji so potrebni za racijonalno vzrejo svojih žrebic glede njihovega gibanja in bivanja na prostem po zimi in po letu. Zrebice. ki so bile obdarjene, kot 1, oziroma 2 letne, morejo se tudi v nastopnem letu zopet obdariti kot 2 letne oziroma 3 letne.
9. Vsak lastnik z državno nagrado obdarjenega konja se mora obvezati 9 podpisom reverza, da obdrži obdarjenega konja eno leto po obdarjenju in da ga, ako bo dotlej še živel zopet dovede na deljenje državnih nagrad, ki se bo vršilo v prihodnjem letu v Istem ali najbližjem kraju, kakor tudi da povrne brez ugovora prejeto nagrado ces. kr. državni žrebčarni v Gradcu, ako ne bi vzpolnil ene v tem reverzu storjen!*! obljub.
Gostilne.
■m4a I Mm Tutl ulica Lazzaretto vecchio št.
AllIC LDICflf lISI 36. Zaloga vin* a pridruženo gostilno. — Vino is Vina is Premica prve Trste. Gostilna t ulici Caeimlro Donadonl it. 2 in ▼ ulici Camoo 8 Giacomo Bi. 15, ▼ kateri se prodaja tudi dalmatinski tropin o vec, likerji ter ver-mont in maršal* na drobno. V v teh gostilnah se prodaja rasno vratna gorka in mrala jedila tar prvovrstno pivo. Cen« zmerne. — Priporoča se za obilen obisk.	2799
M. Remondirtlj
imimmmm tapetnik
uL
nori In Veroniko Tuscbok ^Molin
graade fttr. 4 priporočata cenjenemu občinstvu svojo gostilno .Alk belim Tri-ste". Domača kuhinje, Vsakovrstna vina in prvovrstno Bavarsko pivo, -vt-tlo in ČTBO- Postreftba točna.	2370
PrenoflSe-gostilno-bnffet Hlnko
KnfH Trat uL Carradori 15. Vedno na razpolago KVUalfc gorke in mrzle jedi. kakor tudi pristno domače svetokriiko vino, teran, in druge vrste vina, kakor tudi D eherjevo pivo. Za obilen obisk se priporoča H. osič.	2333
Rudolf Komi
Mizarji.
IHPH Trst, ulica Giuseppe Caprin ItlU 5t. 3 prinoroča cenjenemu občinstvu svojo mizarsko aelavnico. Iz-vTŠuje v*a v to st'oko spadajoča dela in popravljanja Načrti in prospekti na razpolago. Po želji prihaja tudi na dom.	2532
mizar v ulici Torqusto Tasso (vogal Belvedere) 5t. 28 se priporoča slavnemu občin-tvu. Izdeluje spalne yob* in drugo
N. Majcen
Veliko
Obleke'.-
izbera oMek za moške, dečke z prodajo perila. Klobuki in kape v veli i izberi, rvostimi za dečke po ceni, da se ni bati konku renče. Oele obUke in Hlače za delavce. — Trst. Ca m po an Giacomo štev. 6, nasproti cerkve >v. Jakoba.	2449
Trst, ul. C. de Rittmeyer 9t
priporoča slav. občinstvu svojo de* lavnico ter zagotavlja točno Izvršbo za vsako delo In po zmernih cenah«
iloitapipo.
Na prodal so:
1)	Gostilna in trgovina v trgu, s krasno vilo in lepim posestvom; promet velik, cena 65.000 K.
2)	Gostilna na najugodnejšem kraju mesta, izvrstno obiskana, z lepimi sobami; zraven ie tudi krasen vrt, velika dvorana, zvezana s kegljiščem, cena 30.000 K.
3)	Gostilna in posestvo na dežci« v bližini glavnega mesta, lepo novo poslopje, cena samo 15.000 K.
Prodajo se samo Slovencem pod jako ugodnimi plačilnimi pogoji. Pojasnila daje:
Hranilnica 2n posojilnica v Va-Eikovcu (KcroSko).
Olje, kis, milo.
DVIlfifilNI Trst»	Istria 5tev- 24
tiu. DlfiUUllll Prodaja olja, kisa, mila in
d'Uf<o.	313
Pohištvo.
Peter Maranznna
delovalnica kuhinjskega pohištva z zalogo popolnih kuhinjskih oprav, kakor tudi posameznin komadov. Poprave vsakega pohištva. Delo solidno in
avstrij-ka srebrna renta n .7<> avstrjska kronska rent* «1.15. ogrska kronnka renta 79 20. kre-
ditke	Ang!'-banka 32?». , Union 560.—,
LSnderbank' 471.M), Bankvcrein 5 0. drž. žel. j S
. lumbardi 7"» 75. alpinke 782*50, tin*ke srečke 2'7. Napoleoni 19 22, marke papir 117.8b, I.on-lon kratko 2-5.1'», IVriz % 95 laho^
Dunaj. 2.5» jop. Avstr. rent p:\pir oO 50. kre-ditke 5S7.r»0, Llovd 5J<». . dr2 žel o»>7.25, Lo -b r-It 7 -7 , alpinke 78:1.2 tuišk-i sreO-ke 212 — chenues Pariz 95.90. Mirno.
Trst, urad ♦ Frr.ncija 95 7'>-<VVfi\ Nemčija 117 rv -11H— It. 9-. 4-» - '5.V-J. Lonrton 24.IS-24.21, •ji) frankov l<».Hi-19. 2<> ma k 29.4--2n.54, so-verei.tn 21.'»l-24. 3. nemški papir S'7. - 118..0, it.-dijant.ki t>h])ir 1*5.40 - 9o.9' , avs-.tr. zlata renta >00. 1 7 , avstrijs-a kroudc i renta ^4. O -*4. V>, ogr zla a rrnta 9ri 0-iKi -V'. ogr-ika kronska enta '.-0 7'i (l». tureke sre5«o 2''fl -2 9 <!is«ont za menice do 3 mes, cev 3V. -4 //„, nad 3 mesece	o-
tudi zaam^eno.
2750
>:«I n e sob:
in tapetarije po že znano nlznih ccnah, katere se ne dobi drugje, iz vsakovrstnega lesa, rezane od k<-on naprej. Jedilne sobe od 400 kron naprej. Nova z .loga S. BROD, ul. Squero nuovo 7, I. nadstr na strani poštne palače. Po dogovoru olajšanje plačevanja.
postelji vzmeti, nove iimnice K 80. — Popi lna s al na soba z žininioami K i:90. - V. Fonderia 12. I	23'8

Restavracije.
^inestsurcclja „AlJa Stazione"
-ka iiim Kfilo-lvoroin 3 — Najugodnejši r
PLOMBIRANJE ■ ZOSOV.
B8E2 B0U20H2 :
ST
ZOBOZ2KAV NIK
KONC. ZOBNI
TEHHIX
UM CA C&SIRMia, 13 H. s^sd.

Blagovna borza.
BudimpeSta, 8. jaija Pšenica za «np-i! 12>1. m j —.—, okt. —.—, r S za april .—. <>kt.
9 22; okt. 9 33; oves april--. oktober 7.ti*
koruza /h maj 7 2fi juli 7 M avg 7.J4 Ponudbe pšenice siednj . povpraievr. -je slabo. — Tendenca mirna. Prodaja neitaj tis »ć q.
Trst, (i. julija Kara. Santos good average
za m -j —. ---. -. za juii —. —.— september
55.— 55 25, december »6 75 -57. , marec »7.75-
57.50. Tendenca m rna. Good Rio za maj —.--
. . juli —.---.—, september 52.75--.—, december .--— .—, maj —.
Sladkor. Cen- rifug. takoj 27 V 28 — j u1 ij avgust 27'/ -28/. jovem -marec - 28.25 - 29 /., melis takoj 29--29',. jnli-avgust 29V, 24 14 nov.-mar. 29 75 - 29f , concasse tak. .j 29'/.- 29*. kocke 30 'a-3 l4 kristal takoj 2d 28/t juni-avgust '/81 . okt.-dec 2<iJ e - St iln»>.
Trst, Trst prtid juž-re tavracija j
zh potnike in nn-dćane.	je v bliž ni južuega I
kolodvora kraj javnega	in *.>er se uživa po
It ti na obzirnem prostoru pod nebom svež zrak Toči se izvrstno pivo in vino I. vrste Izborno bris ko vino. Furlansko in istrsko za dom po 90 stot liter Domača kuhinja Cene zmerne — Last mk Anton Andrijančič, bivši vratar Hotela Balkan.	U25
-ar ■■ sa ■■	PRIPOROČLJIVE TVRDKE	srn aa aa sa
88		aa aa
Brivnice.
Anton Novak Tb^I^
57, se toplo priporoča cenjenemu slovenskemu občinstvu /a mnogoštevilni obisk. SVOJI K SVOJIm!	2t>60
Tapetarske delavnice.
Rudolf Bonnes
17, priporoča cenjenemu občinstvu svoj' TAPECARSKO DELAVNICO. Izvršuje vsakovrstna fina in navadna dela, ki spadajo v to stroko. — Delo solidno. — Cene zmerne.
1803
v dobroznanl mesnici
k
S^i fiU
Trst, Piazzn Borriera uecchls 9, Tei.2B-55
!se prodaja vedno prvovrstno § goveje, telečje In koštrunovo | • jančje in tudi kokošje meso. e
OBRT: Kuhanj« govejih vamp, zaloga su-sih in ogoljenih ćrev ter slićnih izdelkov, fe^
Postrežba na dom. - Zmerne (ene.^
A* vije.
Trst, Via Parri^ra v. 33, vrata 13. _________Damska k'Ojačnica. Izdeluje vsakovrstne obleke }<o un. leškem in francosk- m kroju i-lesne obleke, obleke za pnroke, bluze za gledali-V- itd C n zmerne
A. R1EGER
Mflthflllifl 'D najlepša lasuljarska dela se izvr-nOJDUljSIl šujejo v frirerak' m salonu Andreja liUJIC a v rata. Acqued«tto 20. Izpadli lasje se kupujejo in izdelujejo se vsakovrstna dela. Dobra in točna postrežba. Ogledajte si izložbo, da se
prepričate.	1851
Hunu hrimtlm Belveoere št 4 se pri p nUVU »mriUCU roć& sla &emu obtiostTQ. — U dani Muljević Jurij, bivfti pomočnik V Gjurina.
Buffel
Mnifftls mm eenianemm ubčinstvu Buffet v
Ftipuroul K ulici Oh da it 8. Točijo se pivo vrstna vina in pira	18(14
Čevlja* JL
fouania juia smoRir l^s
5. Velika izbera obuvala za gospe in gospodo. Sprejemajo se naročila tar poprave. Cene zmerne.
1447
čevl^arnica z zlato ko!ajm» v Genovi Lastna delavnica. Sprejema naročila po meri in popravlja. Cene zmerne. Josip Macarol, ulica Conti 31. 38.	1863
Odlikovana
Fotografi.
Jugoslovani! j^^t^I v&
Goric«, Gosposka ulica 7.
Vad edini fotograf je ~ delle
10.
Anton Po-ie 4444
Glasovir)!.
Ppim Cflllffflfllfl ^ Tiziano Vecellio 9. Tovnrna rrun MIAmIIII in trgovina glasovirjev in piani nov. Razpoddja na vse kraje, izvršile vsakovrstna popravljanja. Delo zajamčeno. Cene zmerne. Svoji k svojim I	2224
Trgovine s prek&jenim mesom
nvfnAVVtfrlRI cenjenemu občinstvu svoj buffet. riiporuvuill Točim prvovr tno Dreherjevo pivo na pipo brez aparata in vsakovrstnega vina. Trst, Sanita štev. 24, (nasproti muzeia Iiev<il Lastnik: JOSIP TOMAŽo.
ulica tela).
Žeieznine.
Kupujem
železo, stare kovine: Anton Cerneca Trat. ulica Olmo št. 14.	1865
Anton Turk
Žganjarne.
edina si' venska žganjarna in za* loga likerjev, v kateri se dobe vsakovrstni likeiji. ^e nah i a v bližini „ Narodnega d« ms v Trstu, ulica Carlo Ghega 10, vogal uL ' 'ecilla. Edina zaloga dalmatinskega tropinovca. Razpoiilja tudi na detelo.	i
Razni.
Mftfiniff44	e Jn iia bolj ratfiiljene sred-
ffllOjUlll w t v o %m uo čenja stemc. P rodu j - se p v-n uj.rodilni-^th Zi.oga v Tr>tu; M Skr . j * V a F-ir-era 37, !. «>	«'4?
al v u-jem -e d^jo r^zue gostilne, k« varne, mleka ne in drugi obrtni da i. ti vile itd Pojasnila daje Ko! ršič. ka-»r a >%<irs - d 9—lt. 3—6 Hef-n Sv 82"» 4!
Prodalo
Stalni krajevni agenti
na tavtjo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. — Ponudbe pod „Merkur' Brno. Neugasse it 20.	614
♦
TepetarsKi in prssrcgarski mojster
BI
Trst, UId McSIn srandG šteu. 38 se priporoča cen], občinstvu

\m siHomčTrst
ulica Belveder« 49
: TRGOVINA USNJA s
v eh vrst, črnih in barva-mh ter nadphttov z izde-lovaluico zgornjih čev jev. Velika - izbera potrebščin ?a čevljarje in sedlarje Specijaliteta: pOCEpet-! 11 nEk „PALMA" 1 ! !

E&ja r 1 rrriiM-1 r n an n n i ■ ■ usastfg
©liU OoSk i
- Trst, ul. Belvedere 3, Tel. 342 R. VIII.
Trgovina cieliRsftes,
j	kolonljalnega blaga fn jestvin vseli
a	vrst. — Blago vedno sveže in prve
g	vrste. — Razpošilja se tudi po pošti J in dostavlja na dom.
SU tik-*
tais tii
..i ft<
Idi UMIi*

.-IB9fe
iS
*a	bbssbb&ssbp?
j „Tržaška posojilnica in hraražinica
raglstrevana zadruga s omaj«aifa poroltvom
trst, Plaaa d£lia Caserma it. 2f nadev lastni palati) vhod po glavnih »JopnJKoh.
a
POSOJILA DAJE
oa vknjižbo 5 '/*•/• ne menice pO 6*/0
□a za-tave in amortizacijo udaljio dobo po dogovora.
HRANILNE VLOGE
sprtjeaa od vtakega, če tod: oi ud in jih obrestuje po
4,|4°|O
Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po do&
......i imi hb. - vi«*« trn i »ti ho ao cao kresa • O Do
KCm NABIttALNIKB (HRANILNE RUilCC).
davek
ovoru.
AJA DO-
Pofrtn -HranilniČni rabilo lt>004	TELEFO ^ it 9 2.
>n»a varnostno celico <saf«- Ufpostt-) za shrambo vredno^t-n h li-tia, dokumentov m rajnih drngih vredaot, popolnoma V®mO proti vl':ma in ožaru. urejeno po n.>jnove,š»-m načinu ter jo oddaja strankam v najem i o nizfcih cenah. Stanja vtoo nad 10 milijonov kron.
Urstfuc WT9£ oš 9 do I« tesolia« in od 3 do S popoldne. - liplaCuJa se __ vsak dHaviHk o> uradnih orah._
I« ti
Ifll «VI
I« II
iaa »i
m m
119 m
III IVI
[ti IIGIBEKBIIIII