Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
25. štev.
V Ljubljani, v soboto, dne 27. marca 1909.
Izhaja v Ljubljani vsako sredo in soboto.
Na; očalna za »vstro-ogrske kraje za celo leto 10‘40 K, za pol leta 5-20 K, za četrt leta 2 60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta C K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leta 14 K, za pol leta 7 K.
Posftsitttvn* 4t«wSlk« 2$ v.
Reklamacija to poiiaia* prurlc. Mefrankir&na plima m us «pr» j ato »14. EoScbJkS i* ne vračaj«, lutnftL Bw»«t«pna patlt-vnUaa (iiilaa 83 mm) ta takrat SC Tla., vtikni pa dto|avara.
Leto XII.
Vabilo na naročbo.
Sodruge in prijatelje vabimo na novo naročbo, dosedanje naročnike pa, katerim poteče naročnina koncem tega meseca, da jo zopet obnove. Pri tem naj se ozirajo na to, da je naročnina od 1. aprila 1.1. naprej nekoliko povišana z ozirom na to, da
izhaja od 1. aprila naprej
„Rdeči Prapor" trikrat na teden in sicer v terek, četrtek in soboto
ter bo veljal:
Za Avstro-Ogrske dežele: za celo leto 14'— kron za pol leta	7*—	„
za četrt leta 3a50 ,, na mesec 1*20 „
Za Nemčijo: za pol leta	K	7-90
za četrt leta	„	4'—
Za Ameriko: za pol leta	If	9*60
za četrt leta	,,	4-80
Obenem prosimo cenjene naročnike, naj priporočajo naš list svojim sodrugom, prijateljem in znancem, naj ga zahtevajo po gostilnah in kavarnah, v katere zahajajo in naj nam pošljejo naslove takih znancev, ki bi ga natpčili, če jim ga pošljemo na ogled.	7
Upravništvo „Rdečega prapora". Kaj i* z Jurjem?	J*
Iz Belega grada prihajajo senzacionalne vesti, ki si pa še tako nasprotujejo, da jtf1 popolnoma jasen vpogled nekoliko težaven. Nedvdbmo je, da se je Jurčkova slava razblinila kakor pobledi glo-riola kateregakoli «hohštoplerja», kadar se rau pošteno stopi na kurje oko. Kakor kaže, je blaznega fantalina, ki je razburjal celo Srbijo in spravljal ves srbski narod v največjo nevarnost,ma enkrat doletela usoda.	^
Došle so doslej sledeče vesti: Prestolonaslednik Jurij je poslal tfovako-vidu sledeče pismo:
€ Vsled raznih o smrti mojega komornika Ko-lakoviča razširjenih vesti, proti katerim se ni nastopilo na noben način, ae odrekam tleh posebnih pravic, ki ml jih daje nitava. 'Sočasno izjavljam, da se bom tudi nadalje tru^, služiti domovini kot navaden vojak in meščan.
Druga brzojavka se glasi:	n
Vest, da se je princ Jurij odrekel asiledstvil na prestola, se potrjuje. Danes popoldneve ministrski svet nadalje sklepal o tem koraku prestolonaslednika. Kraljevičev odstop ni posledica njegove lastne volje, temveč se je zgodil pgd pritiskom Anglije in Rusije. Iz Garjevega imetka bo dobival 60.000 rubljev letne tpanaže, vrhutega se poplačajo njegovi znatni dolgovi.
Splošno se govori, da je Jurij že[tžapustil Srbijo.	,u
Vsled vesti o umoru Kolakovida je kralj Peter poklical Jurja k sebi in zahteval, da se»ibdpove nasledništvu na prestolu na korist svojemfe bratu
Arzenu. Jurij se je bradi, končno je pa spoznal, da se mora vdati.
*
Budimpeštanski listi imajo iz Belgrada čudno vest, da Jurij ni zapustil Srbije, temveč da je blizu Belgrada skrit in da zbira svoje pristaše, s katerimi hoče iti v boj proti svojemu očetu.
*
Milovanovič je imel sinoči daljšo konferenco z grofom Forgechom.
*
Razburjenje v Belemgradu je velikansko. Vsi treznejši elementi sodijo, da se napravi zdaj kmalu mir s Avstrijo.
*
Ruski ministrski svet je pod carjevim predsedstvom sklenil, da se Rusija nikakor ne vmeša, če izbruhne vojna med Srbijo in Avstrijo. Sodi se, da je ta odločni sklep močno vplival na preobrat v Belemgradu.
cCorriere d’ Italija* javlja, da se je med Avstrijo in Rusijo obnovil murzsteški dogovor in da je vsled tega Rusija Srbijo pozvala, naj takoj izvrši razoroženje.
*
V četrtek je bil na Dunaju ministrski svet, ki se je bavil z lajavo Roglje, s katero prisnava aneksijo. Aehrenthal je bil poklican k cesarju, kjer je ostal 40 minut Avstrijska nota se izroči v Belemgradu najbrže šele v pondeljek,
*
(Posebno poročilo »Rdečega Prapora«.)
Preobrat, ki je nastal v Srbiji tako, da se bo zdel zunanjosti nepričakovan, je v prvi vrsti plod odločne protivojne politike socialno-demokratične stranke, ki je sklenila, porabiti najodločnejša sredstva, da obvaruje deželo katastrofe. Vspeh je dosegel nastop socialne demokracije, ko je vsled Kolakovičeve smrti zmagalo med ljudstvom spoznanje, da je vodja vojne stranke, hujskajoči prestolonaslednik Gjorgje, blaznik ali pa hudodelec. Med produktivnimi sloji, med delavstvom, med kmeti, pa tudi med trgovci na deželi, je povzročilo vojno hujskanje in neznosna napetost že veliko nevoljo. Šovinistično - militaristične fraze so nahajale odmeva samo v Belemgradu in nekoliko tupatam v mestih. Ko se je izvedela nesrečna smrt Kolakoviča, je delavstvo v Belemgradu priredilo shod, na katerem je zlasti poslanec sodrug Kac-lerovič vehementno prijel morilca, rekoč, da se ne sme nikomur priznavati pravica, da bi nekaznovan moril in da bi bila sramota za narod, če bi prenašal nezaslilano tiranstvo zelenega mladiča, ki je slučajno prestolonaslednik. Sodrug Kaclerovid je napovedal, da bo v skupštini interpeliral o dogodku in več radikalnih poslancev je obljubilo, da bodo podpirali interpelacijo. Pogumni nastop Kacleroviča je vrnil pogum tudi Širšim krogom. Povsod se je opazilo krepko gibanje proti prestolonasledniku, tudi meščanski časopisi so začeli zahtevati preiskavo. Z dežele so prihajala poročila o demonstracijah proti Gjorgju in njegovi stranki. V tem položaju je vlada spoznala, da je operacija nujno potrebna. Ministrski predsednik je Gjorgju svetoral, naj se odpove nasledništvu, toda prnc se je branil in je žugal ministtu.
Tedaj je ministrski svet sklenil, naznaniti kralju Petru, da je gibanje nevarno dinastiji in da je revolucija v deželi neizogibna, česene odstrani Gjorgje. Na to je
Peter, ki je bil doslej brez moči proti svojemu sinu, poklical Gjorgja in zahteval, naj se odpove prestolu. Gjorgje se je branil in je tudi očetu žugal, češ, da stoji vsa vojska za njim. Kralj se pa ni dal več terorizirati ter je povedal sinu, da mu nič ne pomaga, če se ne odpove, ostane kot jetnik v konaku. Končno je Gjorgje spoznal, da je osamljen in se je vdal.
Vlada je izdala o umoru Kolakoviča izjavo, ki skuša predstaviti stvari tako, kakor da ga je Gjorgje udaril samo v obraz in da je sluga potem padel in se-po nesreči poškodoval; že to priznanje pa kaže, da je Kolakovič govoril resnico, ko je pred smrtjo povedal, da ga je Gjorgje ne le klofutal, ampak tudi s škornji teptal in z ostrogami bodel Prepričanje, da je Gjorgje duševno nenormalen, se splošno utrjuje. Stranka bojnih hujskačev je potrta. Med ljudstvom se širi mnenje, da ne bi bil postal položaj Srbije nikdar tako neugoden, če ne bi bilo brezvestnega ščuvanja, katero je podpiral Gjorgje zlasti s trditvijo, da mu je car osebno obljubil, da ne zapusti Srbije, če pride do vojne. Ko se je v Belemgradu izvedelo, da je Rusija z ostalimi velesilami priznalaanek-sij o, se je pokazalo, da je Gjorgjeva stranka ves čas operirala z lažjo.
Državni zbor.
V pondeljek je državni zbor rešil zakoa o po-državljenju železnic. V torek je opravil generalno debato o poročilu odseka za zakonsko novelo o živinskih kugah in potem se je razvila razprava o zakladnih listih, ki jih je vlada izdala, ne da bi bila vprašala državni zbor ali pa mu poročala. Pokazalo se je zopet, da slede stranke večine brezpogojno in brez obzira na pravice parlamenta. O resni opoziciji izven socialne demokracije se more komaj govoriti. Na začetku pondeljkove seje je baron Bienerth podal izjavo o zunanjem položaju, katero smo že objavili.
ft
V debati o podržavljenju železnic je
socialni demokrat Reitzner
omenjal položaj delavcev saske državne železnice v Podmoklib, ki so avstrijski državljani in izvršujejo svojo službo na avstrijskih tleh. Ti delavci so od saksonske železniške uprave tako pritiskani, da ne smejo pristopiti nobeni organizaciji; prepovedano jim je celo zahajati v gostilne, katere obiskujejo organizirani delavci.
Dr. EUenbogen (soc. dem.) je izvajal med drugim: Podržavljenje velikih gospodarskih funkcij družbe je prvi korak k tistemu redu, v katerem vzame družba sama urejevanje, ravnanje in razdeljevanje proizvodov v roke. Iz tega načelnega razloga so socialni demokratje za podržavljenje. Za splošno gospodarstvo prinese po-državljenje razne koristi, pred vsem bo olajšalo varstvo naših gospodarskih interesov proti Ogrski. Nadalje bo mogoče, s tarifno enotnostjo voditi v Avstriji višjo gospodarsko politiko. Seveda imamo razne pomisleke. Na NemSkem je cesar ta-korekoč trgovski popotnik, ki išče nove trge za industrijo, pri nas pa so ministri preprečevali ustanavljanje indmtrialnih podjetij. Potrebna je reorganizacija cele državnoželezniške uprave in obširna decentralizacija. Odpraviti bi se moral tudi vpliv finančnega ministrstva.
Somochik (soc. dem.) se sklicuje na resolucijo, ki jo je bil vložil v odseku glede na izboljšanje stalnih in stranskih dohodkov uslužbencev. Ker ministrova izjava v poročilu ni dovolj jaina, želi, da bi jo minister ponovil v zbornici.
Železniški minister Wrba izjavja: Izboljšanje in zenačenje stalnih dohodkov se more izvesti šele v trenotku definitivne uvrstitve, ki se bo čimbolj pospešila. Glede na ne-
stalne dohodke, na stranske dohodke, je naravno, da bodo uslužbenci, ki izvršujejo enako službo in delajo drug poleg druzega, enaki. Zenačenje stranskih dohodkov se torej izvede dolgo pred definitivno uvrstitvijo, pri čemer le obžalujem, da ne morem danes izreči veljavnosti za nazaj.
Ko je govorilo še nekoliko govornikov, se je načrt sprejel v drugem in tretjem branju. Sprejele
so se tudi resolucije, ki jih je zagovarjal odsek.
*
V torek se je na začetku seje predsednik Pattai spominjal umrlega poslanca, bivšega ministra grofa Dzieduszyckega.
Potem se je razpravljalo o noveli k zakonu o živinskih kugah. Za socialne demokratje je govoril
David,
ki je dejal, da bodo socialni demokratje glasovali za načrt, vendar pa upajo, da bodo pri specialni debati dosegli še nekaj izboljšav. Agrarci so z zakonom lahko zadovoljni, če bodo tudi konsumentje tako zadovoljni, je drugo vprašanje. Kjer gre za opravičene interese kmetijstva, so jih socialni demokratje v odseku priznali; šli so celo dalje nego so se upali agrarci, s tem da so nastopili za odškodnino cele vrednosti. Enaka zahteva bi bila pa opravičena tudi pri človeških boleznih in tistim, ki se jim uniči ves imetek zaradi kužnih bolezni, bi se morala povrniti vsa škoda. Ce se iščejo zadnji vzroki sedanjega nevarnega zunanjega položaja, jih najdemo v agresivni agrarni politiki. Koristi od zaprtih mej uživajo veliko bolj ogrski veleagrarci kakor avstrijski kmetje. Da niso cene mesa v nobenem razmerju s cenami živine, je znano. A prav tukaj bi se bil lahko našel most med poljedelci in konsumenti.
Socialno-demokratično stališče je zastopal tudi
poslanec Schloiinlkel.
Ko se je končala specialna debata, je poslanec
dr. Kramar
utemeljeval svoj nujni predlog, ki se glasi:
Zbornica naj sklene: S tem, da je vlada izdala za 220 milionov kron zakladnih listov brez soglasja državnega zbora, so se kršile pravice, ki so državnemu zboru ustavno priznane.
V debato je posegel poslanec
dr. EUenbogen,
ki je dokazoval, da bi bila vlada morala vprašat zbornico. Vlada ni hotela govoriti o tem kreditu, ker ni hotela povedati, v kakšen namen ga rabi. Obžalovanja vredno je ravnanje strank v zbornici. Zgodi se nekaj zoper ustavo; ker je pa ministrski predsednik v nasprotju s Cehi, smatrajo vse nemške stranke njegovo reč za svojo.
Finančni minister Biliniki
je seveda zagovarjal operacijo, češ, da je vlada vzela samo takorekoč predujem na dolg, ki ji je bil dovoljen. Zanimiva je bila sledeča njegova izjava : »Ce bi bili slutili, da je zbornica pripravljena, dovoliti izdajo zakladnih listov, tedaj se najbrže tudi ne bi bila zaključila? Ta izjava je pravo priznanje.
V sredo se je nadaljevala razprava o Kramar e vem predlogu
Dr. GeBmann
je priznaval, da zakonitost vladnega ravnanja ni nedvomna in da so bili tudi krščansko-socialni člani kontrolne komisije za državne dolgove mnenja, da je potreben sklep zbornice. Potem je pa napadel socialne demokrate v tistem bezni-škem tonu, ki je pri njem že dobro znan.
Soc. dem. Modračak je naglašal, da imajo parlamentarni zastopniki dolžnost varovati in spoštovati zakon.
Generalni govornik proti je bil
dr. Adler,
ki je izvajal: Narodi žele, da porabi vlada vsa sredstva do skrajnosti ga mir. Ljudstvo vprašuje za življenje svojih sinov, pa tudi kdo bo vse to plačaL Proti Gefimannu pravi: Če bi imele zanj veljati besede: Tvoj govor bodi da, da, ne, ne 1 tedaj bi bilo težko, spraviti njegov današnji govor pod streho. Gefimann bi rad združil vse meščanske stranke zoper socialno demokracijo. Ce se morejo veleposestniki pobotati z malimi kmeti, industrialec z agrarci, je prav; potem naj si pa izvolijo Gefimanna za generala.
Pri glasovanju se je nujnost odklonila z 230 proti 199 glasom. Potem je bila specialna debata o živinskem zakonu.
Na koncu seje je poslanec Nčm ec interpeliral zaradi aretacije poslanca sodruga Prokeša.
Volna ali mir?
Za našo trditev, da vojna ni nelioglbna, ob kateri smo vzlic vsem hujskarijam dosledno vztrajali, prihajajo neprenehoma novi dokazi. Bili so gotovo trenotki, ko je bil položaj skoraj obupen. Resen je bil ves čas, odkar so se pričele sedanje homatije, resen je postal že v tistem trenotku, ko je Aehrenthal brez vsake nujne potrebe razglasil aneksijo. Vendar ui bilo ne ene ure, ko bi se bilo moralo obupati. Danes pa more o neizogibni vojni govoriti samo tisti, H na Seli miru,
Sele v sredo smo na podlagi vseh poročil, dasi so bila nekatera zelo kočljiva, ponovili in razložili mnenje, da se mir lahko ohrani. Tisti dan je bilo skoraj vse meščansko časopisje skrajno pesimistično. A že vesti, ki so prišle v četrtek, so nam dale prav. Posebno značilen za položaj je bil odgovor, ki ga je dal srbski ministrski predsednik Novakovič na interpelacijo poslanca Mišiča. Kdor ga čita brez strasti, mora iz njega spoznati, da se v Belemgradu polagoma polegajo strasti in želja, da bi se preprečila vojna, prihaja na površje. Občutljiva avstrijska diplomacija se bo gotovo še spodtikala nad to ali ono besedo; da so evropske velesile »najvišje sodišče*, bo morda žalilo Aehrenthalovo samoljubje; še to in ono se bo kritiziralo. Toda pomen vsega govora izražajo Novakovičeve besede »da ve iz avtentičnih virov, da tudi Avstrija noče vojne* in njegov poklon pred cesarjem Francem Jožefom, ki želi mir.
Oficielno stališče Srbije se je s tem gotovo iz-premenilo, dasi hočejo vse Novakovičeve besede napraviti vtisk, kakor da je Srbija od vsega začetka ravnala v zmislu sedanje izjave. Tudi ni dvoma, da ima Novakovičev miroljubni odgovor tehtne razloge, posebno, da je nanj vplivalo nekoliko odločnejše stališče Rusije, ki je vsekakor mnogo kriva, da se vlači nevarna kriza mesece in mesece. Toda zdaj ni najvažnejše vprašanje, zakaj prihajajo iz Srbije treznejši glasovi; važno je, da prihajajo. To bi bilo dobro povedati ne le tistim prenervoznim časnikarjem, ki s svojim večnim ponavljanjem, da je vojna »neizogibna* povečujejo nevarnost, ker slabe v javnosti prepotrebni odpor proti vojni; poučiti bi bilo treba o resničnih potrebah ljudstva tudi tiste oficielne hujskače, ki zlasti onkraj Litve očividno ne morejo pričakati, da bi tekla kri. Besede, ki jih je n. pr. Wekerle rabil v budim-peštanskem parlamentu, so v tako nevarnem času naravnost nezaslišane. Razkrivajo pa tudi, da je Budimpešta eden glavnih virov ščuvanja.
*
V srbski skupščini je ministrski predsednik Novakovič v sredo odgovarjal na interpelacijo staroradikalca Mišiča radi moDilizacijskih korakov Avstrije. Novakovič je dejal:
»Srbska vlada je, uvažujoča sedanji splošni položaj v Evropi in dispozicije velesil s svojo vsem državom, torej tudi Avstro - Ogrski upravljeno noto z dne 10. t. m. izrekla svoje miroljubno stremljenje in svojo dobro voljo, sprejeti nasore velesil o bosensko-hercegovskem vprašanju. Srbska nota se je povsod dobro sprejela, izvzemši Dunaj in Berlin, kjer so se le na nekatere besede napravile opazke, dasi tudi te besede niso bile v nobenem nasprotju z miroljubnim stremljenjem Srbije in z njenim zaupanjem v pravičnost velesil. To je podlaga, na kateri je pozneje sledila nota avstro - ogrskega poslanika, na katero se je odgovorilo s srbsko noto z dne 14. t. m. in po kateri se je ponovila akcija Srbiji prijateljskih držav za čim hitrejše poravnanje omenjenih diferenc, ki so same po sebi normalnega značaja. Vse velesile streme za tem, da se ohrani mir in ker so velesile evropsko sodišče, brez katerega se ne more nič končati, se jim je Srbija zaupala z vso odkritosrčnostjo. Danes je hvala bogu vera velesil v ohranitev miru tako velika, da so izrekle željo, da naj bi Srbija izpričala svojo miroljubnost tudi s tem, da ne pristopi k mobilizaciji, dasi se govori o tem in se smatra kot zanesljivo, da Avstro - Ogrska mobilizira in dasi se zdi, da bi Srbija imela pravico, na to korak odgovoriti z enakimi koraki. Kraljevska vlada, ki sprejema novi korak velesil za izravnanje še preostalih diferenc med Srbijo in Avstro-Ogrsko s popolnim zaupanjem ni mogla drugače vpo-števati želje glede na odložitev mobilizacije ln je smatrala za primerno, odzivati se jim. To so razlogi, ki so napotili kraljevsko vlado, da je tako ravnala v vprašanju mobilizacije. Kraljevska vlada ima utemeljeno upanje za vero, da se njene dispozicije za mir in njena skrb, odzvati se željam velesil, pri njih pravično vpoštevajo in da bodo rodile dobre sadove.
Interpelant Mišič je izjavil, da se ne zadovoljuje z odgovorom; vsebina njegovega vprašanja je bila ta, če ima vlada posebne razloge, da je tako ravnodušna spričo mobilizacijskih priprav Avstro-Ogrske. Ministrski predsednik je odgovoril na vse drugo vprašanje. Ce hoče ena država vojno, se ji druga ne more izogniti. Srbija noče vojne.
Na to je Novakovič odgovoril, da bi se moglo le tedaj tako vprašati, če bi bili samo Avstro-Ogrska in Srbija na svetu. Med nami je pa tretji, namreč velesile. Trditve, da hoče Avstro-Ogrska vojno, se izrekajo na podlagi neavtentičnih podatkov. Mi pa vemo tudi iz avtentičnega vira, da tudi Avstro -Ogrska noče vojne, da ao celo najmerodajnejši faktorji v Avstriji nastopili za mir.
S tem odgovorom se je Mišič zadovoljil.
Tedaj je ministrski predsednik odgovarjal na vprašanje mladoradikalnega poslanca Markoviča. Dejal je:
»Na srbski odgovor z dne 14. t. m. doslej še ni prišla nobena nota od Avstro-Ogrske, temveč je Avstro-Ogrska, sledeča svetom velesil, odložila od-pošiljatev nove note do končanja novega posredovanja velesil,*
Interpelant Markovič opozarja, da je skup-ština v svoji znani resoluciji že označila stališče Srbije v bosensko - hercegovskem vprašanja. Govornik želi pojasnila, če je vlada pripravljena, preden odgovori na avstro-ogrsko noto, vprašati skupštino, da se sestavi odgovor v duhu omenjene resolucije. Nadalje vprašuje Markovič, kakšno trgovinsko - politično razmerje nastane s sosednjo monarhijo po 31. marcu.
Ministrski predsednik Novakovič izjavlja, da bo ministrski svet primerno sklenil, čim bo imel avstro-ogrsko noto. Bilo bi tudi prezgodaj, sprožiti že zdaj trgovinsko-politično vprašanje.
Na to je skupština prešla na dnevni red in je v prvem branju sprejela zakon o javnosti vojaško-sodnijskih obravnav.
Militarizem in avstrijska politika.
Govor poslanca Seitza na 4. seji državnega zbora dne 15. marca 1909.
Dalje.
V taki dobi, ko bi bilo treba storiti vse, da bi bilo dela, da bi se izvršite stavbe kanalov in regulacije rek, za katere so sredstva že dovoljena, stojimo pred
praznimi blagajnami,
ki so se morale izčrpati za druge namene.
V taki dobi se misli v vsaki drugi državi na to, da se odpro industriji novi trgi, v taki dobi molče v drugih državah celo najbolj bornirani agrarci, ker spoznavajo, da se mora pospeševati industrija, če hočejo kmetje prodajati svoje pridelke. V takem času bi se moralo pričakovati, da se združijo tudi pri nas vse stranke, da sestavijo krepko vlado, ki bi mogla v notranjosti napraviti mir, pa tudi poseči v vodstvo zunanjih razmer. Pri nas pa ostajajo stranke apatične. Saj so delavci tisti, ki trpe!
O tem smo menda vsi enega mnenja:
Vojne nočemo!
In vsi skupaj imamo dolžnost, izogibati se vojni nevarnosti ter jo preprečiti. Tega ne svetujemo, da bi se ohranil mir z nedostojnim popuščanjem. Gotovo ni v vsej Avstriji nikogar, ki bi se hotel umakniti, če bi prišli resnični državni interesi v nevarnost, nikogar, ki bi se strahopetno zavlekel v kot in hotel žrtvovati čast in interese države, ker nima poguma, misliti na vojno. Dolžnost pa imamo, prevzeti tisto vlogo, ki pristaje vedno
močnejšemu proti slabejšemu.
(Živahno odobravanje pri socialnih demokratih.). Dolžni smo, previdno razlikovati med tistimi iz-zivači, ki kriče po belgrajskih ulicah in med d e-lavnim prebivalstvom Srbije, med kmetskimi sloji dežele, ki imajo v marsičem enake interese z nami, ki so proletarci in ki hočejo to kar mi:
Mir doma in mir zunaj!
Kaj smo storili, da bi zavarovali ta mir? Ali se ne zavedamo prav nobene krivice? Spomnimo se naše nesrečne carinske politike, s katero smo Srbijo uklenili v obroč. (Pritrjevanje pri socialnih demokratih.) S to deželo, kateri bi Avstrija morala biti bankir, kateri bi morali zagotoviti trg za njene poljedelske pridelke, da bi imela naša industrija tam svoj trg, smo se leta in leta pravdali za vsako češpljo, za vsak rog in za vsako kuro, kakor da bi zaradi tega propadla država.
Miru nismo podpirali z
ogrsko nasilno politiko proti vsem nemadžarskim narodom, ki jim je vzela upe in zagotovljene pravice do politične m volilne enakopravnosti.
Tako smo danes pred neverjetno situacijo, da nam malenkostna država lahko žuga in morda povzroči evropsko vojno. V tem trenotku imamo tem večjo dolžnost, pametno misliti in izprašati svojo vest. Gotovo je blaznost, da se Srbija oboružuje proti nam. Ampak spričo tega je naša dolžnost
mir ln prevdarnost.
Imponirali bomo tem bolj, čimbolj se doma uredimo. Ne z oboroževanjem in smešnimi vele-izdajniškimi procesi, kakor v Pragi in v Zagrebu, da s tem, da napovedujemo z velikimi besedami kazenske ekspedicije in da potem zopet zahtevamo pogodbo, temveč z mirno resnobo v svoji notranji politiki in z železno doslednostjo v zunanji. Za tako politiko pa je seveda zunaj baron Aehrenthal prav tako nesposoben, kakor baron Bienerth doma.
Bienerth se pač lahko izgovarja, da šču-jejo naši
agrarci
že zdaj v svojem časopisju proti trgovinski pogodbi s Srbijo in z Rumunijo. V zadnji številki lista ,Lanwirtschaftliche Zeitung* nastopa vitez Hohenblum sam proti parlamentaričnemu sprejemu rumunske trgovinske pogodbe in poziva naravnost na obstrukcijo in na stare škandale v parlamentu. To kaže, kako brezvestno bi agrarci v resni uri radi pognali državo v nevarnost. Seveda se mora napraviti razloček med kmetom, ki res dela in med tistimi hujskači, ki stoje v
Priloga »Rdečemu praporju" z dne 27. marca 1909-
Avstriji na čelu agrarnemu gibanju. Naše kmečko prebivalstvo j'je dovolj pametno, da zna razsoditi korist in škodo take politike. Kmet se vpraša: Kaj škoduje nam bolj? Če pride vsled trgovinske pogodbe nekaj več živine, kuretnine in sadja v deželo, ali; pa če pride vojna, pa moramo prav mi, ki se neprenehoma pritožujemo, da imamo premalo ljudi, izgubiti na tisoče svojih najboljših sodelavcev in še, če se obvarujemo vojne, trpeti, da se vsled tega oboroževanja in ogromnih izdatkov še bolj pritisnejo davki? Kmet si pravi zelo pametno in zelo razsodno: Boljša je mala žrtev kakor pa nevarnost, ki nam naloži ogromne žrtve.
Ampak tudi pri zastopnikih mestnega prebivalstva opažamo veliko manj zanimanja za težko gospodarsko krizo kakor, ker je prav pondeljek, za praški bumel, za napis na kakšni poštni vreči ali za kakšno ulično tablico. Saj vidimo, da naše meščanske stranke same nočejo pokazati zmožnosti za vladanje. Mi smo jim postavili hišo, v kateri bi meščanstvo lahko vladalo. Prej so se vedno izgovarjali, da motijo fevdalci domači mir. Trdili so, da bi bili zreli za vodstvo v državi, če bi nemoteno lahko gospodarili. Ko smo si po desetletja trajajočih bojih priborili splošno volilno pravico, smo vedeli, da ne bomo večina v zbornici, a da je treba napraviti prvo stopnjo, da se mora fevdalno vladanje umakniti razumnemu meščanskemu gospodarstvu. S svojimi boji za volilno pravico smo vam dali možnost, da bi vladali v tej zbornici. In tudi danes še ne zahtevamo nič drugega od vas, kakor da bi bili tako pametni pa zastopali koristi svojega razreda; da bi pokazali, če ste zmožni, ravnati to državo. A kaj vidimo pri vas ? Nezmožnost, neslogo, strah pred radikalizmom, tako da se mora vsak čas na novo goditi, da more Bienerth vladati nad parlamentom meščanske države in da mu je predpostavljen kot kurator. Ali ne čutite skeleče sramote, ki je s tem prizadeta meščan tvu te države ?	Konec prih.
Politični odsevi.
Proces proti SiČinskemu, morilcu gališkega
namestnika grofa Potockega, seje prifela 24. t. m. prt d lvovskim porotnim sodiščem.
Vatikan kaže v zadnjem času bojevitost. Pri volitvi papeža sta imela doslej vladarja dveh držav, namreč Avstrije in Španije pravico veta, to se pravi, lahko sta ugovarjala izvolitvi takih kardinalov, ki jima ne bi bila všeč kot papeža. Te pravice se je poslužil pri zadnjem konklavu avstrijski cesar, ki je protestiral proti kandidaturi kardinala Rampolle. Zdaj je papež odpravil to pravico. Svet se zaraditega ne bo podrl.
V Kopenhagenu na Danskem kjer so ženske dobile volilno pravico, so dobili socialni demo-kratje pri občinskih volitvah 20 mandatov, med njimi dva ženska, radikalci 12, med njimi tudi 2 ženska, desnica 16, med njimi 2 ženska. Poleg tega je izvoljena 1 neodvisna kandidatinja.
Radka duma je dovolila 40 milijonov rubljev za vojaške priprave in municijo, v tajni seji pa je ▼otirala 7 milijonov 485 000 rubljev za izboljšanje baltiškega brodovja.
V srednji Ameriki je med državicama Nica-ragua in San Salvador izbruhnila vojna. Dve bojni ladji sta se spopadli. Nicaragua je republika, ki šteje 430.000 prebivalcev; glavno mesto je Leon s 45.000 prebivalci. San Salvador ima 1,007.000 duš, glavno mesto, ki se tudi imenuje Salvador, šteje 60.000 prebivalcev. Nasprotja so že stara. Vlada severoameriških držav je poslala tri ladje v nicaraguanske vode in hoče posre-dovati.	.	,
0 revoluciji V Perziji se poroča iz Teherana, da sta morala šah in vojni minister bežati v notranjost Sabove palače. Uprla se je šahova telesna straža, ker ni dobila plače. Baje se je šah pri tem obstrelil in mora radi rane ostati v postelji. Prodajalne so zaprte, na oklic šahov, naj se prodajalne s silo odpro, je izšel oklic, da bo prebivalstvo v tem slučaju streljalo na vojake. Na jugu so revolucionarji zavzeli Bender Abbao, v Mešedu so proglasili revolucionarji provincijalni deželni zbor. Tebris revolucionarji neprestano oblegajo. Cete Sabove so zažgale vasi okolu Tebiisa. Zunanji minister je demisijoniral, ker je Sah definitivno odklonil vsako ustavo. Položaj v Perziji je obupen.
Idrijske razmere.
V Idriji, 22. marca.
V nedeljo, dne 21. t. m. se je pri nas vršil javni ljudski shod. Dvorana pri «Cmem orlu* je bila natlačeno polna. O rudarskih razmerah je najprvo poročal rudar Urban Gantar. Po njegovem poročilu se je več rudarjev udeležilo debate, po kateri se je sprejela sledeča resolucija:
1. Razobesijo naj se po vseh c. kr. rudniških čakalnicah, kakor tudi v dinamitnem skladišču, tabele, iz katerih so razvidne cene posameznih kosov strelnega in svetilnega materijala.
2. Odpravi naj se v rudniku po vseh krajih dvakratna vožnja. Ker pa je vožnja iz vročih delavnih krajev dolga in se spreminja temperatura *faka, naj vozijo rudarji od svojega dela blago le
do onega kraj n, kjer je temperatura s prvotnim delavnim krajem enaka.
3 Napeljava pitne vode v Jožefovem rovu naj se izpopolni v zmislu zahteve, ki so je stavili rudarji ša leta 1903, in kakor je prav takrat rud. vodstvo tudi obljubilo.
4. Zborujoči rudarji zahtevajo, da se dovoli vsem onim rudarjem in provizionistom, ki dobivajo jlačo ali provizijo tudi v naturi namesto 7 mt. jo 10 mt. drv na leto; enako naj velja tudi za vdove in sirote Onim delavcem pa, ki imajo plačo samo v gotovini, naj se gotovinska doklada sorazmerno s prvimi zviša.
5. Provizionistom, ki so po novem normalu jrovizionirani, naj se računajo drva sai^o za po-ovično ceno.
Dalje je poročal o rudarskih razmerah v Idriji udi sodrug Iv. Štraus. Ožigosal je razmere na c. kr. dekliški ljudski šoli v Idriji. De-)ate o tem predmetu so se udeležili tudi g. dr. jončar, profesor na mestni realki, deželni poslanec g. Engelbert G angl in sodrug Anton Kristan iz Ljubljane. Po živahni debati se je spredla na predlog sodruga Štrausa sledeča resolucija:
1. 7 razredno dekliško ljudsko šolo v Idriji naj se razširi v 8 razredno.
2. Poučujejo naj se v zadnjih treh razredih vsi oni predmeti, ki so predpisani za trirazredne meščanske šole.
3. C. kr. rudniško ravnateljstvo naj gleda na ;o, da pouk v imenovanih razredih odgovarja v polnem obsegu pouku meščanskih šol.
4. Rudniško ravnateljstvo naj skrbi za vse tozadevne šolske potrebščine, kakor tudi za meščanske šole izprašane učne moči.
5. Plačo šolskemu osobju naj se po možnosti regulira v primeri z njegovo težko službo.
Resolucija se vteraeljuje s sledečimi razlogi:
1. 7ra?.rednica na dekliški ljudski šoli, ki bi imela biti le enoleten prehod k 8 razrednici, obstoji že 4 leta, kar jemlje le ugled c. kr. rudniški šoli v Idriji, ker je občeznano, da se v celi državi ne nahaja 7 razredna ljudska šola.
2. Polovičarski pouk, ki se vrši vsled skrčenih predmetov na 7 razrednici, vsled pomanjkanja časa in učnih knjig, le škoduje posečanju nadaljnih šol. Pripeti se, da mr ra deklica, če je tudi nadarjena za daljše študije, jih dostikrat opustiti vsled slabe podlage v tukajšni ljudski šoli.
3. Vsled razmer, ki so na sedanji 7 razrednici dekliške ljudske šole, je zaprta pot do vsake boljše službe vsem hčeram revnejših staršev, ki že itak vsled slabih gmotnih razmer težko vzgajajo svojo mladež, zlasti ker hčere idrijskih rudarjev niso za kmečke posle, ampak si morajo drugod iskati službo, katera pa zahteva dobro ljudsko-šolsko omiko.
4. Proračuojena svota 2400—2800 K bi za tekoče leto zadoščala, da se otvori osmi razred.
6. Starši vseh stanov su navezani na učiteljstvo vsled vzgoje svoje dece. Za to pa je tudi opravičena zahteva, da se učiteljstvu kot vzgojitelju naše mladine plače potrebam in času primerno regulirajo. Sl. c. kr. rudniška direkcija naj bi bila v tem oziru vzor vsem drugim šolskim oblastim. Opirajoči se na navedene razmere, pričakujejo zborujoči, da bo sl. c. kr. ludniško vodstvo tem opravičenim zahtevam v polnem obsegu ugoddo že v začetku prihodnjega šolskega leta 1909/10.
Krajevnemu del. odboru pa se nalaga, da poskusi vsa pota za uresničenje teh zahtev.
Končno se sprejme kot dodatek na predlog g. dr. Lončarja, da se izroči ta resolucija državnemu poslancu socialno - demokratične stranke, sodrugu Seitzu za intervencijo pri ministrstvu za uresničenje teh zahtev.
O II. točki, «časopisje* je poročal sod. Anton Kristan iz Ljubljane. Poročilo se je vzelo na znanje s sklepom, da se razširi delavsko časopisje. Razvila se je tudi debata o prihodnjih občinskih volitvah, zlasti se je grajalo nesramno klerikalno postopanje potom gerentske oblasti tekom petmesečne dobe v idrijski občini. Nato se je zaključil velezanimivi shod.
Shodi.
Shod Čevljarjev se je vršil 21. t. m. dop. pri Poku. Poročal je o organizaciji sodr. I. Tokan.
Shod V Mostah. Z ozirom na bližajoče se obč. volitve se je vršil 22. t. m. pop. shod na Selu. Govoril je sodr. J. Tokan.
Shod kovinarjev se je vrSil v petek dop. pri »Levu* v Ljubljani. O dnevnem redu »Strokovna organizacija kovinarjev in ljubljanski kovinarji* jr, poročal sodr. Anton Kristan. O razmerah mec ljubljanskimi kovinarji pa je govoril sodr. I. Siam* njak. Organizacija ljubljanskih kovinarjev se lepo razvija. Nadejati se pa je, da bo letošnje leto za organizacijo v vsakem oziru zadovoljivo. Na delo, kovinarji!
Shod v Šiški. 19 t. m. pop. se je vršil pr »Kankertu* v Spod. Šiški dobro obiskani shoc spodnje - šišenskih volilcev. Poročal je o socialno-demokratičnem programu za občine sodr. Anton Kristan iz Ljubljane. Dalje so govorili sodr. Ojstr, Svetlin, gg. Borštnar in Orehek. Shod je bil zelo zanimiv. Pečal seje po govoru sodr. A. Kristana
največ z vprašanjem vodovoda za Šiško. G. Sorštner je pojasnil namen »Vodovodne zadruge* er sporočil, da bo vodovod kmalu gotova reč v blagor Sp. Šiške. Proglasil se je na celi črti boj reakciji v šišenskem obč. odboru.
Zagorje ob Savi. Ljudski shod je bil v nedeljo, 21. t. m. ob 3. popoldne v Mihelčičevi dvorani na Toplicah. Vršil se je pod predsednišfvom Čobala. Poročal je o časopisju sodrug Etbin tristau, ki je primerjal pisanje nasprotniškega časopisja z ozirom na sedanji kritični mednarodni položaj in pokazal, da nastopa samo socialna demokracija z resnično odločnostjo za mir. Moč de-avstva se mora pokazati tudi v njegovem časopisju ; tako si pridobi delavstvo tisti vpliv, ki mu ;re. Govornik je pozival zagorsko delavstvo, naj >ridno razširja »Rdeči Prapor*, ki začne s 1. aprilom izhajati po trikrat na teden, da dobimo podlago, na kateri pridemo tudi do prepotrebnega inevmka. O predmetu je govoril tudi sodrug Co-)al. Potem je sodrug Malovrh zaključil shod, d je resno pritrjeval argumentom obeh govornikov.
Društvene vesti.
»Akademija* v Ljubljani priredi v sredo, 31. t. m. ob 8. zvečer v »Mestnem Domu“ predavanje, na katerem bo sodrug Etbi i Kristan recitiral odlomke iz velezanimivih, še nenatis-njenih rokopisov Janeza Trdine. Za delavce in dijake je vstop prost.
Društvo tiskarjev na Štajerskem ima v nedeljo dne 28. marca ob pol 10. uri dop. v Ja-jlovi pivnici v Gradcu svoj redni občni zbor.
Celje. V petek, 12. t. m. je bilo pri »Zelenem Travniku* predavanje sodruga Elb'na Krist a n s, ki je govoril o delavstvu in kapitalistični družbi. Dasi je bilo predavanje namenjeno pravzaprav le železničarjem in ni bilo naznanjeno s plakati, je prišlo vendar tudi delavcev drugih strok, ki so bili slučajno izvedeli zanj. Predavanje je napravilo na navzoče tak vtisk, da se je sklenilo, v bodoče vedno naznanjati take priredbe tudi krajevni organizaciji, da dobe najširši krogi delavstva priliko, da se jih udeleže.
Pragersko. Po inicijativi železničarske podružnice je bilo v soboto, 13. t. m. ob 8. zvečer v Pragerskem predavanje o predmetu »Socializem in delavski cilji*. Sodrug Etbin Kristan je v krepkih potezah razložil pojm razvoja in podal nekoliko ilustrativnih primerov iz splošne svetovne revolucije; potem je pregledno naslikal razvoj človeštva in družbe in dokazal velikanski pomen delavnih sredstev za socialno organizacijo. Preiskal je položaj delavstva v sedanji družbi in vzroke bede ter je končno dokazal, da paliativna sredstva kakor povišavanje mezde, krajšanje delavnega časa, zavarovanje itd. pač lahko časovno pomagajo, da pa ne morajo trajno rešiti delavstvo. Na to je razložil pojm socializma in njegove cilje in tako dokazal, da se končni cilji delavstva ne morejo uresničiti drugače kakor s socializmom. Predavatelj je žel burno odobravanje. Po predavanju so se volili delegatje na nekatere železničarske konference. Ob 10. zvečer je sodrug Pičinin.zaklju-čil shod.
Akademično društvo »Tabor* v Gradcu naznanja, da se je s prvim marcem t. 1. preselilo in ima zdaj svoje prostore v Sch&naugasse štev. 17/1.
Iz stranke.
Ljubljanske organizacije la lodrngl, ki so
prejeli vabila na jutrišnjo konferenco, se poživljajo, da se zanesljivo odzovejo. Zahteva se točen prihod, ker se zborovanje prične neodložljivo ob naznanjeni uri. Kdor želi prisostvovati kot gost, naj se zglasi v strankinem tajništvu na Dunajski cesti St. 20. Zeli se polnoštevilne udeležbe, ker je dnevni red izredno važen. — Okrajni odbor.
livrievalnl odbor je razdelil referate med člani tako: Etbin Kristan načelniStvo in politika; Ivan Mlinar tajništvo; Anton Kristan blagajna: Ivan Kocmur organizacija. Ko te izvršs Se neki načrti, dobi sodrug Josip Petrič referat o njib. IzvrSevalni odbor se je posvetoval tudi o velikonočni konferenci ter o raznih nalogah, ki mu jih je odkazal strankin zbor ter je poveril posameznim članom, da izdelkjo dotične načrte. Nadalje je sklepal o raznih vprašanjih gospodarskega značaja, o katerih bodo organizacije direktao obveščene, Zapisnik zadnjega strankinega zbora izide v kratkem v založbi »Delavske Tiskovne Družbe* v Ljubljani. Vse sodruge opozarjamo na važnost razprav in sklepov letošnjega strankinega zbora. Zapisnik bo vsled tega zanimiv za vsakega sodruga.
Ljnbljmska okrajna konferenca. V nedeljo, 14. t. m. se je vršila konferenca ljubljanske okrajne organizacije. Poročilo, predsednika sodruga Petriča se je vzelo na znanje. Blagajniško poročilo poda sodr. Bartl. V poročilni dobi je bilo 1839 K 62 v dohodkov in ravpo toliko izdatkov. Tudi to poročilo je bilo sprejeto. V odbor so bili adhoc izvoljeni: Bartl, Dražil, Kocmur, Tokan in Vehovc, v nadzorstvo: Val. Sajovic in Vilhar.
Ogrska socialno - demokratična atranka ima o Veliki noči avoj strankin zbor v Budimpešti.
Italijanski socialisti imajo po zaključku ožjih Volitev 42 poslancev v parlamentu. Doslej so j h imeli 28.
Rnslnska sooialno-demokratična stranka je
imela svoj letošnji zbor v nedeljo in pondeljek v Lvovu. Udeležili so se ga tudi zastopniki poljske in češke soc. dem. in zastopnik skupne eksekutive za Avstrijo. Posl. Vityk je v svojem govoru po-vdarjal, da morajo rusinski soc. dem. tudi iz narodnih ozirov delati na to, da bode redno parlamentarno delovanje omogočeno, kajti izkušnja uči, da je samo v parlamentu mogoče doseči narodno pridobitev. Nadalje je podvrgel postopanje vnanjega ministra Hardtla kritiki. Sprejeta je soglasno resolucija, v kateri rusinska soc. demokracija protestira proti lahkomišljenemu hujskanju na vojsko ter poziva parlament, naj dene delavnost barona Aehrenthala pod natančno kontrolo. V drugi resoluciji se zahteva osnovanje ru-sinskega vseučilišča.
Srbska socialno-demokratična stranka ima letos svoj zbor o pravoslavnih binkoštih. Na pravoslavne velikonočne praznike imajo srbske stro-kovne organizacije svoj kongres. Srbski sodrugi imajo sedaj tri časopise: »Radničke Nevine* in »Socialist* v Belem gradu ter «Radnik» v Kragujevcu.
Gorica. Deželna organizacija poziva vse krajne organizacije in delavska izobraževalna društva, da se radi prireditve shodov in predavanj obrnejo pravočasno na tajništvo deželne organizacije in da se tako uvede neki red pri shodih in predavanjih. Vprašanja za predavanja morajo biti v rokah sodr. dr. Henrika Tuma najdalje do vsake srede, ker je treba javne shode naznaniti tri dni poprej in odpade en dan na pošto. Tudi glede izobraževalnih društev, kjer zadošča napoved dan poprej, se prosi, da se predavanja določijo pravočasno, da se ve do-tičnik pripraviti na predavanje.
Umetnost in književnost.
'Delavska Tiskovna Družba* v Ljubljani opozarja ccnjene čitatelje »Rdečega Praporja* na svojo zalogo brošur in knjig. Društvom sestavlja knjižnice tako, da odgovarjrjo povsem namenu, ki jih imajo društva. Delavci! Pri svojih knjižnih potrebah obračajte se na »Delavsko Tiskovno Društvo* v Ljubljani.
Po zaključku lista.
Belgrad, 26. marca. Princ Gjorgje doslej še ni zapustil svoje palače v Krunski ulici.
V skupštini je mladoradikalni poslanec Markovič interpeliral, če so vesti, ki jih ima srbsko časopisje o Kolakovičevi smrti, resnične.
Ministrski predsednik Novakovič je odgovoril, da se en del srbskega časopisja »odlikuje z dostojnim tonom in z objektivnostjo, več časopisov pa izkuša izzvati škandal* Vlada je vse, kar ji je znano o Kolakovičevi smrti, izročila javnosti v uradnem listu; več ji doslej ni znano o tem slučaju.
Markovič se zadovoljuje z odgovorom in vpraša, če so resnične vesti, da se je prestolonaslednik odpovedal prestolu, kajti doslej še ni uradnih vesti o tem.
Novakovič je odgovoril, da mu je prestolonaslednik v resnici včeraj poslal pismo, v katerem izreka, da se odpoveduje nasledstvu. Ker je ta korak največje važnosti, je ministrski predsednik takoj obvestil kralja. Ministrski svet je konštatiral, da nima kompetence, napraviti v tej stvari kakšen korak, ampak da ima sam kralj pravico odločitve. Zato je ministrski predsednik takoj izročil pismo kralju.
Markovič se zadovoljuje tudi s tem odgovorom.
Belgrad, 27. marca. Vsi poskusi potlačiti Gjorgjevo afero in napraviti vtisk, da bi bil Kola-kovič le žrtev nesrečnega slučaja, ne bodo nič zalegli, ker ima socialno - demokratična stranka dve priči, katerima je Kolakovlč pred smrtjo natančno povedal, kako ga je Gjorgje pestil. Kolakoviceve lastne besede so bile: (Prestolonaslednik me je umoril.*
Vojna stranka se trudi, da bi izzvala demonstracije za prestolonaslednika. V Belemgradu so velike zmešnjave. Potrjuje se, da je kralj Peter prisilil Gjorgja na odstop.
Dona), 27; marša. Med Avstrijo in Rusijo so pogajanja o bosenskih vprašanjih, ki merijo na to, da se doseže splošen sporazum.
Belgrad, 27. marca. Priznanje aneksije od strani Rusije in Anglije je splošno znano in je napravilo velik vtisk. Odkrila se je vojaška larota; posameznosti še niso znane.
Zahtevajte
E a vseh gosti avarnah brivnicah
Domače vesti.
Dr. Gefimaon, blvit minister, je takorekoč duševni vodja avstrijskih krščanskih socialcev. Njegova duševnost je pa povsem krščansko-socialnega značaja, to se pravi, da mu je resnica deveta briga, kadar gre za svojimi cilji. Krščanski socialci, ki so nekdaj, ko Lueger ni bil potrjen za dunajskega župana, žugali, da bodo korakali pred cesarski dvor, so zdaj lojalni, ker to bolje kaže. Za najviiji pa-
triotizem pa smatrajo poveličevanje militarizma in zato je naravno, da so se potegovali za dovoljenje rekrutov približno tako, kakor da bi bil parlament kasarniško dvorišče. In drju. GeBmannu se je zdelo, da bi bil vrhunec vspeha, če bi pripravil tudi socialne demokrate do tega, da bi glasovali za rekrute. V takih trenotkih deluje v GeCmannovi glavi sama fantazija in ta ga je zopet zapeljala, da je postavljal najbolj znane resnice na glavo. Misleč najbrže, da državnozborski poslanci sploh ne bero ničesar, je trdil meninič tebinič, da zavzemata sodruga Bebel v nemškem in Jaures v francoskem parlamentu vse drugo stališče napram militarizmu kakor avstrijski socialni demokratje. Te vsaj relativno manjše laži mu pa še niso zadostovale, ampak dejal je še, da je edini socialni demokrat v srbski skupštini glasoval za — mobilizacijo. Taka laž ni več nedolžna, ampak ker se ne more verjeti, da bi bil Gefimann tako neveden, se mora smatrati za namenjeno hudobijo. Ve? svet, ki se zanima za politične dogodke, ve, da ima so-drug Kaclerovič v srbski skupštini, zlasti v sedanjem Času res zelo težko stališče. Toda nikdar se ni ustrašil svoje težke naloge, temveč je od vsega začetka javno in jasno obsojal vse vojno hujskanje. Seveda je sodrug Kaclerovič Srb in misli o aneksiji Bosne in Hercegovine kaj druzega. kakor baron Aebrenthal, tudi kaj druzega kakor dr. GeCmann. Ve pa, da zastopa v srbskem parlamentu ljudstvo, ne pa Karagjorgjevičav in vojnih liferantov in dasi je okrog njega vse norelo v vojni pijanosti, je vendar — ne le enkrat! — govoril proti vojni in glasoval, edini v celi zbornici, proti vsem zahtevam vojnega ministra. Brzojav je to poročal po vseh deželah, zakaj naravno je, da je zanimanje za srbski parlament danes povsod večje kakor v navadnih mirnih časih. GtBmanu je torej gotovo vedoma izrekel laž. Skoraj ob tistem času, ko ga je krščansko-soeialni dvorni svetnik v avstrijski zbornici obrekoval, je pa sodrug Kaclerovič v Belemgradu izpostavil svojo osebno varnost za svoja načela in za svoje prepričanje. V skupštini je namreč zopet ostro govoril proti vojni, zaradi česar se je nacionalistični poslanec Rafajlovič tako spozabil, da ga je dejansko napadel. Lahko se razume, da ni prišel ne eden izmed meščanskih poslancev edinemu socialnemu demokratu na pomoč. Pač pa so ga delavci počakali pred skupštmo in so ga demonstrativno pozdravljali. Človek stavlja torej svojo osebno varnost na kocko, GeOmann ga pa v avstrijskem parlamentu obrekuje.
Kadar govori grof Sternberg v državnem zboru, je navadno v dvorani mnogo smeha, ker proizvaja plemeniti aristokrat večinoma toliko neprostovoljne komike, da si poslušalec prihrani či-tanje šaljivih liBtov.* Toda včasi zagode velerodni grof tudi drugačno in tedaj se poslušalcu zgabi, da je težko vkrotiti želodec. Vrhunec surovosti je pa dosegel ta cvet avstrijskega plemstva nedvomno na seji v torek, o kateri je iz prirojenega čuta sramežljivosti res težko poročati, dasi je potrebno, da spozna ljudstvo, kakšna omika se kaže včasi med takimi privilegiranimi »rojenimi vodniki narodov*. Znani poslanec Malik je najprej pripo-vedovel, da se je udeležil bosenske okupacije in je polemiziral z rusinskim poslancem Tri lovskim, kateremu je hotel dokazati, da niso bili avstrijski vojaki nečloveški, ampak Bošnjaki. Pravil je: «Vjeli so Turka, ki je imel vse žepe polne odrezanih ušes in nosov. Nekemu nesrečnemu tovarišu so odrezali spolovila in so mu jih vtaknili v usta ...» Zelo okusna že ta povest ni bila. Ampak na to se je oglasil grof Sternberg in ko je nakvasel nekaj drugih neumnosti, je dejal: »Žal mi je, da ne sedi v zbornici noben Bošnjak, ki bi Maliku odrezal spolovila in mu jih vtaknil v usta...» Na te besede je nastal silen vihar v zbornici, predsednik pa je Sternbcrgu vzel besedo. Komentarja za to svinjarijo pač ni treba.
Krokarji! V dobi, ko se razlega bojni krik iz nečloveških grl po vsej deželi, je zanimiv sledeči doživljaj, ki ga priobčuje francoski sodnik Canis-set-Carnot, jako dober opazovalec prirode. Ca-nisset-Carnot pripisuje krokarjem veliko živalsko inteligenco in pripoveduje iz svojih spominov sledeče: «Bilo je leta 1876. Naša vojska je imela, prvič izza vojne, velike vaje v Normandiji, v deželi, ki jo jako rado obiskujejo krokarji. Bil sem takrat častnik pri 119. rednem polku, ki se je vežbal v novih strelskih formacijah. Redke črte so hitele naprej, da začno s streljanjem, dočim je sledil kompakten oddelek, ki je zaostal za dvesto korakov in se vrgel na tla, kakor da se hoče izogniti sovražnikovim strelom. Krokarji, sedeči po drevju in grmovju, so z vidnim zanimanjem zasledovali manever in vselej, kadar je oddelek legel na tla, smo opazili, kako so se s tromim, počasnim letom spustili dva metra na zemljo in nas tako opazovali iz najbližje bližine, očitno misleči, da bodo našli mrliče za hrano, kakor pred šestimi leti. Razumeli smo jih in groza nas je spreletela.*
Združeni čevljarski mojstri v Ljubljani so otvorili v ponedeljek v Wolfovih ulicah in na Starem trgu lastne prodajalne.
Na Koroikem so danes ožje volitve za deželni zbor v vseh štirih okrajih splošne kurije. Pri glavnih volitvah v sredo ni dobil noben kandidat absolutne večine. V prvem volilnem okraju, Celovec mesto in okolica ter okrajno glavarstvo
Velikovec, je dobil socialni demokrat Lukas 2576, nemški nacionalec dr. Metnitz 4919, slovenski klerikalec Grafenauer 5099 glasov. Ožja volitev je torej med Metni trem in Grafenauerjem. V dru-pem okraju Št. Vid in Wolfsberg je dobil sodrug Riese 2656, nemški nacionalec Grossbauer 4768, krščanski, socialec Tatschl 4556 glasov. Ožja volitev je med Grosshaurom in Tatschlom. V tretjem okraju: Beljak, Trbiž, Rož, Borovlje ima sodrug Eich 3201, nemški nacionalec Brugger 3261, nemški krščanski socialec Kaufmarin 587, slovenski klerikalec Turk 1238 glasov. Ožja volitev je med Eicliom in Bruggerjom. Iz četrtega okraja še niso znane uradne številke; ožja volitev je pa med nemškim nacionaleem dr. Steinwenderjem in nemškim nacionalcem H of er j e m. Socialno-de-mokratična stranka je izdala za ožjo volitev parola proti klerikalcem in tako bodo Slovenci s svojo klerikalno politiko dosegli, da ostanejo brez mandata, katerega bi sicer s pomočjo socialne demokracije lahSco dobili. Da ne morejo socialisti glasovati za Grafenauerja, zlasti ne z ozirom na njegov državnozborski nastop, se razume samo-obsebi.
Za ljubljanske občinske volitve je občinski svet na zadnji seji določil sledeče člane za volilne komisije: za I. razred: Ivan Bonač, Josip Poklukar in Edvard Tavčar. Za II. razr.
I. odd.: Anton Berce, Štefan Lapajne in Mihael pl, Lukan, Za II. razr. 2. oddel.: Josip Milavec, Anton Prijateli in Peter Štepic. Za III. razr. 1. odd.: Alojzij Erjavec, Fran Hribar in Vinko Jurca. Za III. razr. 2. odd.: Rasto Pu-stoslemšek, Ivan Soklič in Hugo Turk st. Kot zastopnika magistrata se določita: za I. razr.,
II. razr. 1. oddel. in III. razr. 1. oddel.: Evgen Lah: za II. razr. 2. oddel. in III. razr. 2. oddel.: Ivan Robida. Ker sta že določena predsednika dr. Triller za III, razr. 1, oddal, in dr. Majaron za III. razr. 2. oddel. zadržana dne 19., oziroma 21., se določi za predsedaika komisije za III. razr. 1. oddel. obč. svetnik Kar?l Majer, za II. razr. 2 odd. pa dr. Karel Triller. Po stari navadi so se liberalni mestni očetje ozirali zopet samo na svoje pristaše.
Ljubljanski klerikalci se nameravajo letos udeležiti dopolnilnih občinskih volitev. Vložili so mnogo reklamacij, tudi pridno nabirajo pooblastila. Sodrugom priporočamo pozornost.
Nesreča ali umor. V Ronkah na Primorskem so dobili na takozvanem hribu s šestimi luknjami blizu Doberdoba mrtvega ovčjega pastirja iz Šole-ščana v Furlandiji. V sredo zvečer so prišle ovce, katere je na imenovanem hribu pasel, same me-ketaje domov. Ko so ljudje videli ovce prihajati brez pastirja, so se začudili in čakali dolgo časa. A pastirja le ni bilo domov. Drugi dan so se podali ga iskat na brib. In res, našli so ga mrtvega na hribu v groznem stanju: napol opečon^ga s popačenim obrazom v zemljo obrnjenim. Dosedaj se še ni dognalo, ali je bil na njem izvršen zločin umora ali kaj drugega. Mrtveca so spravili v mit-vaško kapelico na pokopališču v Ronkib.
Zopet samomor vojaka. V Gradišču ob Soči se je ustrelil 24letni korporal B. Farkaš tamkajšnjega lovskega bataljona. Doma je z Ogrskega.
Zatiranje strupenih kač. Štajerski deželni zbor je pooblastil deželni odbor, da izplačuje za vsakega ubitega gada ali modrasa nagrado po 50 vin. iz deželnega fonda. On;, kateri želijo te premije, naj pošljejo glave ali pa cele ubite varuhu zoologične zbirke v deždnem muzeju. Od 1. julija do 15. septembra se ne izplačuje nagrada. — Vendar se lahko v tem času ubite kače pošlje po 15. sept. v Gradec.
Utonila je v petek pri Celju 2 letna hčerka hišnika Janeza Korošca. Potegnili so jo zvečer ob pol 6. uri pri takozvanem »Josefshofu* iz potoka.
Vajenec ubil vajenca, Na Tormiesovem dvorišču je v soboto neki vajenec vrgel po neprevidnosti v vajenca Antona Kurenta žlezen drog, kije Kurenta tako poškodoval, da v bolnišnici umrl.
Nesreča z orožjem. V pondeljek, 15. t. m. ob 1. popoldne sta se igrala učenca celjske gimnazije 14 letni Ferdinand Cempyrek in 15 letni Egon pl. Sokoli na terasi vile »Falkenturm* na Bregu (nad gostilno g. Radeja) in hotela streljati na golobe. Sokoli je imel težko lovsko dvocevko, nabasano z drobnim lovskim svincem. Dečka sta stala blizu skupaj; Sokoli je puško najprej poskušal in napel petelina, na to pa jo je postavil k nogi in gledal Za golobi. Naenkrat se je puška sprožila; ali se je petelin zadel ob nogo ali ob kak drug predmet, se ni moglo degnati. Le toliko jo gotovo, da je fant migal s puško semintja. Učinek strela je bil strašen: Cempyrku je odnesel ves zadnji del lobanje s temenom vred v zrak. Fant je bil na mestu mrtev. Sokoli je tekel po mater, ki je hitela z vodo na veradno, misleča, da gre le za obstrelbo, a je omedlela, ko je zagledala razmesarjeno glavo ponesrečenca in možgane po tleh. Komisija je prišla na lice mesta in je napravila zapisnik. Ker se je zgodila otfvidno nesreča, je fant ostal pri materi, ki ima pa drugače z razposajenim Egonom velik križ. Nekdo je pravil, da ima baje že 3 leta (15 letni fanti) orožni listi Mrliča so zvečer odpeljali v mrtvašnici. Ferdinand Gempyrek je sin železniškega mojstra g. Cempyreka, ki stanuje na Cretu poleg cinkarne.
Zgradba državne obrtne šole se je zopet — odložila. Vlada pravi baje, da je stavbni prostor močviren.
Postajališče Lazaret-Rižan. Dne 15. sušca t.
1. se otvori med postajama Dekani-Koper v 19‘005 km lokalne železnice Trst-Poreče ležeče postajališče Laiaret-Ri?an za osebni prtljažni promet. Vozovnice se izdajajo v vlaku, prtljaga se odpravlja dopla-čilnim potom.
Beda T Istri. Po celi Istri vlada huda beda. Za njeno olajšanje je dovolilo notranje ministrstvo podpore v denarjih in sicer za okraja Koper in Pulj 50.000, Poreč, Pazin 70.000, Lošinj 10.000 in za Volosko 20.000 kron.
Razsodba proti vlomilski dražbi Koren. Po osemdnevni obravnavi se je v pondeljek y Zadru končal proces proti vlomilski družbi Koren, ki je bila obdolžena, da je vlomila pri trgovcu Mazzoniju v Zadru in trgovcu Jelačinu v Ljubljani. Pri razpravi se ni moglo dognati, da bi bil kdo izmed družbe Koren udeležen pri vlomu v trgovino I. Jelačina v Ljubljani. Po pravdoreku porotnikov je sodišče oprostilo Kavčiča vsake krivde, Frana Korena je oprostilo hudodelstva vloma pri Jelačinu v Ljubljani, obsodilo pa ga radi zoperstavljanja javni straži na dva meseca težke ječe. Karel Koren in Jadrejčič sta bila obsojena radi vloma pri trgovcu Mazzoniju in sicer prvi na dve leti, drugi pa na eno leto težke ječe.
Pogreia se od dBe 30. prosinca 1.1. 17 letna učenka trgovske šole Ana Rosenfeldova, rodom iz Rzeszovva v Galiciji, ki je bila sedaj na Dunaju. Navedenka je za svojo starost majhne močne postave, polnega obraza in črnih las. Po veri je Židinja. Oblečena je bila v mestno obleko. Kdor jo v teku enega leta izsledi živo, dobi 200 K, za najdeno truplo pa 100 K nagrade.
Zaplenjene puške. V noči 13. t. m. so zaplenili na parniku «Skodra» v Reki precejšno množino pušk najnovejšega izdelka. Lastnika niso mogli najti, splošno o puškah nibče nič ne ve razen enega mornarja, ki pravi, da je videl nek večer, da je došel na parnik potnik z zabojem v roki, kateri je sličen zaplenjenim.
Trgovski pomočniki v Gorici so po dolgotrajnem boju dosegli nedeljski počitek. Minulo nedeljo so bile trgovine prvič zaprte. Pomočniki so proslavili svojo zmago tako, da so priredili po mestu demonstrativen obhod z godbo.
Osuševanje ljubljanskega barja in poglob-Ijenje struge v Ljubljanici se prične meseca aprila. Najprvo poglobe Gruberjev kanal, kar bo trajalo približno štiri leta, nato sledi delo v glavni strugi Ljubljanice.
JOS. DEŽMAN
knjigovez :: Ljubljana, Sv. Petra nasip 7
priporoča slavnemu občinstvu ter cenjenim društvom v mg»tu in na deželi svojo že mnogo let obstoječo in sedaj na novo izvrstno preurejeno
knjigoveznico
v kateri izvršuje vsa v knjigoveško stroko spadajoča dela, kakor: vezanje raznih knjig za knjižnice in čitalnice, jako trpežno in ceno vezanje zapisnikov, društvenih, hranilničnih, šolskih in sličnih knjig. — Cenjenim dru&tvom In ppl ve&jih naročilih primeren popust. Cene nizkeI	Postrežba	točna!
3-1
10 zapovedi
za zdravje
lično ttskaan, vpošlje poštnine prosto in zastonj lekarnar	24—12
Trnkoczy v Ljubljani.
Dobijo se tudi osebno v njegovi lekarni.
Fotograf L),
^8 bjtibljao«; Ji^etra ce5ta
se priporoča	12—7
za Vsa V to stroKo spadajoča dela. ig
« *_________ .	1.,	.	t	Povečane	slike navadne in
^pCCIellltCtea! v barvah po najnižjih cenah.
Pri legitimacijah. 25 •/„ popusta.
VABILO
(StnsoniKga društva V TrboVljah
ki se vrši
dne 4. aprila ob 3. uri popoldne v prostorih g. Jakoba Božiča.
Dnevni red:
1. Citanje zapisnika zadnjega obnoga zbora.
2. a) Računsko poročilo za leto 19G8; b) Poročilo sploh.
3. Posvetovanje o čistem dobičku.
4. Raznoterosti.	2—1
ZA NADZORNIŠTVO:
Martin Zaman	Anton	Pelko
zapisnikar.	načelnik.
'Z*
Jfiitgrt' Jbtrlijo	po
jnasntutl/ainr/Kiibvalt	pr**m»
^irnon^*jCrnetetXm
v Sjfubtfani y&>la&voralt» wfa. T&&kixxrsb%a	ffn	Afir>
Ceniki zastonj ln poštnine prosto!
\ pozor!
Kdor želi imeti dobro uro, naj jo zahteva z znamko «Union>,ker te ure so najbolj trpežne in natančne. Dobe se pri:
Fr. Čudna
urarju in trgovou
v Ljubljani
delničar in zastopnik švicarskih tovarn «Union> ▼ Bielu in Genovi. 62—1
.
;
_ 5Vojl K sVojim!
Priporočam se slovenskemu občinstvu, pekovsk m mojstrom in trgovcem, naj kupujejo in naročajo edino
najboljfte kakovosti In po nizki oenl. Nobedeu gg. pekov in trgovcev naj bi ne ostal odslej brez tega blaga, ki se prodaja naši potrebni šolski družbi v korist.	6—3
Naročajte vsi žltns drože edinole od domačega narodnega izdelovalca
Jtfafca ZaloKerja V Ejttbljatti
V lastni hiši, Kladcztu ulice JU 7. Wnt uti« St- 5.
BLUZE
v težki svili, volni in drugim modnim bltgu, v krasnih modelih, najnovejša modna krila, kostume, dežne plašče, otročje oblekice, krstno opravo, prepdasnlke, vsevrstno perilo in druga oblačila. Najfinejše otročje kapice, klobučke, plaičke, parlike modrce, nogavice, rokavice, Jopice in druge pletenine. — Fine zavratnlce, naramnice, ovratnike, srajce in drugo perilo za gospode priporoča na/rečja narodna konfekcija
M. Krištofič-Bačar
Stari trg 28 Ljubljana Stari trg 28
Zunanja naročila se izvršujejo takoj in ceno. Cene radi male režije brez konkurence. 52—18
ffsnrainBH
Telefon it. 177
L. Tomažič
zaloga piva
62—32
i
E
|
H
Gosp. gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam
:: deško pivo
Svoji k svojim!
Lud. Černe
zlatar in trgovec z urami
ter zapriseženi sodnijski cenilec
Ljubljana, Wolfove ulice 3.
Izborna zaloga briljantnega blaga, zlatnine, srebrnine in raznih ur.
Častna dtlaValca ■ *
za popravila in nova del a.
Cene najnižje. Solna postrežba.
Gostilna pri „Panju“ »
Vegove ulice	^
Naznanjam slav. občinstvu, da točim izvrstno
oamlzoo vloo
po sledečih najnižjih cenah:
Vi«, belo » črno Istrsko Rebula
Rizling, goriški Muškatelec Dolenjec
Maršala	»	»	80 •
Pelinkovec (Wermouth) »	»	80 .
Od IS litrov naprej ko oeneje.
Za pristnost vina te jamči.
Za obilen obisk se priporoča	10—6
Leonardo Galante
gostilničar pri «panju*.	■	_
Dobi se tudi tu- in inozemska vina v steklenicah
po najnižjih cenah.
pol litra 28 hel. »	.	28	»
»	»	32	»
»	»	32	»
»	>	86	>
»	»	40	»
»	»	40	»
4 pare čevljev
za	samo 7	kron.
Rniwinet,''a{ila ve?	ve*>kih tovarn	dobil sem	nalog	zalogo
p'T: Parov čevlje? prodati mnogo pod izdelovalno ceno. rodajam torej vsakemu 2 para gosposkih in 2 para damskih n««?8r' UsnJ8, tiRV0 ali črno, galoširane z močno nabitim viff.k J1? ? nai*legantnejša fasona. Velikost po Ste-•n.	Vsi	4 pan	stanejo samo 7	kron. Pošilja	po povzetju
B	~	ali Ca se plača	naprej.
s. lorngold, eksport čevljev, Krakov BO/J.
ftunen# dovoljena, tudi denar nazaj.
J« Grobelnik^ L,j ubij ana
Ker sem oddal trgovino na debelo, uljudno sporočam, da sem znatno povečal
svojo manufakturno trgovino na drobno, Pred škofijo štev. I.
Lepe novosti za damske obleke in bluze. Schrollovi Sifoni.
Cisto platno.
Namizno perilo in
robci.	lo—S
Nakupil sem osebno na Duaaju, Brnu po brezkonkurenčnih cenah lokoo aa molke obleke lo površnike
Se od K 2‘— naprej do naj* finejših vrst.
Velika zaloga preprog, zaves, garnitur in odej.
Predao nakupite letnega blaga, blagovolite e! ogledati ao|o veliko, na nove laloleao zalogo Ib pa aahtovajte aioroe. — Prepričali se boste, da kupite ceno in dobro!
Samo pri L. Pevaleku
LJUBLJANA ::: Židovske ulice št. 4.
Velikonočne in = drage razglednice.
od 4 vinarjev napre].
Na debelo cene brez ::	konkurence.	::
Istotako vse merkantilne
= tiskovine =
po čudovito nizkih cenab.
Delavske razglednice ::	za i. majnik. ::
Samo pri L. Pevaleku
LJUBLJANA ::: Židovske ulice it. 4.
BBfiSSaSBHSBMBMS5S«SSeS»
KAVARNA	§
„Unione” v Trstu
se priporoča cenjenim sodragom najtopleje. Na razpolago so vsi važni
Sin slovenski italijanski in nemški M
glisti. Vse pijače poceni. Napitnina M —■—	je izključena. —  -
Kgžss gas^ssgžggaagžggai^M
Katinka Widmayer
trgovina pri ,Solnoa‘ za vodo
Pogačarjev trg
priporoča svojo veliko zalogo	45—6
perila za dame, gospode in otroke. Rokavice, nogavice, kravate, blnze, oblekce, predpasnike, čepice, i. t. d. Vezenje umetnih cvetlic. Nagrobne vence s trakovi. Vsa oprava za novorojenčke. Damski slamniki najnovejše mode. Krasne ,peče‘ vedno v zalogi. Specialiteta za delavce:
CeluUold- ovratniki, prsa In manšete.
Nizke cene.
Klobuke, cilindre
bAAnlp a v najnovejših fagonah in v ww|IIvw velikih izberah priporoča
g JVan StKIK, £jnbljana
g --------  Pod	Trančo	štev.	2.
52—80
a
i
Krasno
pomladansko zalogo modnega blaga za gospode in dame, priporoča:
IdnbJJana
Mostni trg štev. 19.
104—47
!Hi
1
te
1
PIT* Globoko izpod cene
prodajam zaradi pomanjkanja prostora ravno drš'e spomini™? in lolnn obleke, površnika, d«žue plašče za gospoda in dočke. Najmodernejša k nf koija za damo in deklica.
Konfekcijska trgovina v Ljubljani g
~~~=^= Pred škofio štev.
« *
52-22
v Dobravljah, Goriško. KcgistroVana zadruga z omejeno zaVezo. Ustanovljena 1.1908.
Vino se pošilja od 56 litrov naprej i po jako zmernih cenah. ■
Podpisano se tem potom zahvaljuje dosedanjim vinskim odjemalcem, posebno občnemu konsumnemu društvu v Ljubljani, delavskemu konsumu v Idriji, zasebnikom v Mirnu in drugod.
To priliko pa uporabi, da priporoča veliko množino še neprodanega vipavskega naravnega vina iz lastnih kleti združenih kmetov iz Dobravelj, Skrilj, Brji, Šrnarji, Rihenberga, Kamnja in bližnjih vasi, vsem svojim dosedanjim in novim odjemalcem po Kranjskem, Primorskem, Štajerskem, Koroškem in drugod.
25	Zadružno	vodstvo.
Razglas.
Načelnlštvo okrajne bolniške blagajne v Zagorju razpisuje v zmislu § 28 pravil
volitev delegatov in zastopnikov
*
V Zagorju se voli dne 28. marca t. 1. Delojemalci volijo 40 delegatov, delodajalci pa 14 zastopnikov. Volitev se vrši v rudniški restavraciji. Delojemalci volijo od 8. do 10. dopoldne, delodajalci pa od 2. do 3. popoldne.
V Litiji se voli dne 25. marca t. 1. in sicer volijo delojemalci 12 delegatov, delodajalci pa 12 zastopnikov. Delojemalci volijo od 9. do 10., delodajalci od 10. do 11. dopoldne v gostilni gospe pl. VVurzbach.
V Zagorju volijo blagajniški člani iz občin Zagorje, Aržiše, Kotredež in Št. Lam-bert; v Litiji volijo vsi drugi blagajniški člani iz občin sodnih okrajev Litija in Višnjagora.
Volilno pravico ima vsak 24 letni, kateri je bil koncem februarja 1909 član okr, bolniške blagajne. Voli se z legitimacijami.
Zagorje, dne i. marca 1909.
*“8	Miha	Čobal,	načelnik.
Nova Cenasi & Gerkman Nova
f.Hihita na vo«al Stritarjevlli ■iJUUlji*UČI inl^lngarjevlli ullo
priporoča
pomlad in poletje
vsakovrstno subneno, volneno in platneno blago.
Ceno solidne In postrežba točna.
24-6
Ustanovljena 1847.
52-14
Ustanovljena 1847.
Sovama pohištva J. J. Naglas
Turjaški trg it. 7 is LJUBLJANA :b Turjaški trg it. 7
Največja analoga pohištva na spalne in jedilne sobe, salone in go* sponke sobe. Preproge, sastorji, modroci na zmeti, žimnati modroci, otroški vozički i. t. d.
Najntije oene.	Najaolidnejfie blauo.
S
A
/N
A
Al
❖
❖I
v
M
Največja zaloga,
čopičev za pleskarje, sobne slikarje, zidarje, mizarje.
L&kov, pristnih angleških za vozove.
Emajlne prevlake, pristne, v posodicah po '/». */„ */i in 1 kg.	104—30
Jantarjeve glazure za pode. Edino trpežno in najlepše mazilo za trde in mehke pode.
Voičlla, Sledilnega, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše.
Rapldola, pripravnega za vsakovrstne prevlake.
Brunollna za barvanje naravnega lesa in pohištva.
Olje In mazilo za ttroje, olje proti prahu.
Maičobo za usnje.
Oljnatih barv, priznano najboljših.
Oljnatih barv n tubah, g. dr. SchOnfelda.
Flrnela, prirejenega iz lanenega olja, kranjskega. Steklarskega kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega. Olpsa, alabasterskega in štukaturnega. Karbollneja, najboljšega.
Fasadnih barv za apno.
Barv, suhih, kemičnih, prstenih in rudninskih. Kleja za mizarje in sobne slikarje.
Vzorcev za slikarje, najnovejših.
“S" Adolf Hauptmann v Ljubljani
I. kranjska tovorna oljnatih barv, firneiev, lakov In steklarskega kleja.
UstaneylJeno 1.1832.
I*d«j«bl\ is »d|»vtrw w»<Wk hn Siril;
Tink« Iv. Pr, Lampret v Kranju.