»Če moji sobratje zaupajo vame, se bom z Božjo milostjo potrudil.« SVETOLETNO SVETIŠČE XI. DON BOSKOV NASLEDNIK IN MARIJE POMOČNICE VRHOVNI PREDSTOJNIK KRISTJANOV NA RAKOVNIKU SALEZIJANCEV FABIO ATTARD 30 LET ZALOŽBE SALVE Zvesti poslanstvu in prilagodljivi sodobnim razmeram »Vidiš svet, spoznaš ljudi, predvsem pa spoznaš sebe in se osamosvojiš.« KLAVDIJA ŽNIDARŠIČ april 2025 Pošiljatelj Salve d. o. o. Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana VSEBINA 40 Novice iz salezijanskega sveta Skupina za pare z Rakovnika na odmiku v Veržeju od 14. do 16. marca 2025 20 Vzgoja in umetnost Fuskabove drobtinice 06 14 21 Strip Zefirin Namuncurá 29. vrhovni zbor Mladi salezijanci 25 V razmislek salezijanske družbe Salezijanska formacija Zmaj Vneti za Jezusa Kristusa, ni preprosta: je izzivalna 28 Svetišča predani mladim don Boskove Marije Lima, Peru 32 Salezijanska družina Salezijanci sotrudniki 30 – nosilci upanja 12 34 S poti Pota vzgoje Salezijanski misijoni Slovenske sledi salezijanske Argentine (2) Mali princ V objemu narave 37 Pričevalke veselja in skrivnost odnosov s. Marija Štrakl 38 Fundacija Don Bosko Skupaj ustvarjamo priložnosti Mašna zveza DON BOSKO ⁄⁄ Salezijanski vestnik za don Boskove prijatelje in salezijansko družino je leta 1877 ustanovil sv. Janez Bosko April 2025 št. 2 (638) ⁄⁄ ISSN 2536-1651 (tiskana izdaja) ⁄⁄ ISSN 2536-3875 (spletna izdaja) ⁄⁄ Urednik Marko Suhoveršnik Lektorica Jerneja Kovšca ⁄⁄ Grafična zasnova in priprava za tisk ⁄⁄ Izdajatelj Salezijanski inšpektorat, Ljubljana Fotografija na naslovnici David Ožura ⁄⁄ Založba Salve d.o.o. Ljubljana ⁄⁄ Naklada 9.000 izvodov ⁄⁄ Don Bosko izide 4-krat letno ⁄⁄ Darove za vzdrževanje Don Boska in za druge namene lahko nakažete na račun SI56 0205 8026 2282 413 ⁄⁄ Sklic SI00 105 Namen Don Bosko ⁄⁄ Naslov Fundacija Don Bosko, Rakovniška 6, 1000 Ljubljana ⁄⁄ Don Bosko je brezplačen ⁄⁄ Naslov uredništva Don Bosko, Rakovniška 6, 1000 Ljubljana 059 339 100 donbosko.revija@sdb.si www.donbosko.si NOVI VRHOVNI PREDSTOJNIK SALEZIJANSKE DRUŽBE »Če moji sobratje zaupajo vame, se bom z Božjo milostjo potrudil.« XI. don Boskov naslednik in vrhovni predstojnik salezijanske družbe ter oče salezijanske družine je postal Fabio Attard. Sa lezijanci zborovalci 29. vrhov- povedal redovniške zaobljube. Z veliko nega zbora salezijanske druž- zavzetostjo je nadaljeval študij, pridobil be so na praznik Gospodovega diplomo iz teologije na Papeški sale- oznanjenja 2025 za 11. don Boskovega zijanski univerzi (UPS) in licenciat iz naslednika in vrhovnega predstojnika moralne teologije na Papeški alfonzi- izvolili Fabia Attarda. janski akademiji v Rimu. 4. julija 1987 Salezijanski duhovnik Fabio Attard v je bil posvečen v duhovnika in začel celoti uteleša don Boskovo karizmo in opravljati službo, ki ga je globoko za- je že bil vpet v vodenje salezijanskega Foto: ANS poslanstva, posvečenega mladim, zlasti najrevnejšim in najbolj ranljivim v 136 državah. Z bogatimi teološkimi, pa- storalnimi in akademskimi izkušnjami bo lahko salezijansko družbo popeljal v prenovljeno prihodnost in tako don Boskove sanje postavil v središče so- dobnega sveta. KDO JE FABIO ATTARD? Fabio Attard se je rodil 23. marca 1959 na otoku Gozo na Malti. Salezijanski aspirantat je opravil na Savio College v Dingliju na Malti, noviciat pa v Dubli- nu na Irskem. 8. septembra 1980 je iz- »Veselimo se in hkrati prosimo za novega vrhovnega predstojnika Fabia, da bi zmogel biti pravi don Bosko za naš čas. Vesel sem, da smo se zborovalci v velikem številu poenotili in izbrali osebo, za katero upamo, da nas bo znala povezati in da bo preroški glas upanja za današnji čas.« Salezijanski inšpektor Peter Končan 3 Foto: ANS koreninila v pastorali in akademskem tost, da bi dal glas mladim in spodbujal raziskovanju. njihovo večjo vključenost v življenje Od leta 1988 do 1991 je bil del skupine Cerkve. salezijancev, ki so začeli novo salezijan- Po koncu mandata vrhovnega svetoval- sko navzočnost v Tuniziji, v pretežno ca je Attard od leta 2020 do 2023 sprejel nekrščanskem okolju, kjer je postavil koordinacijo stične formacije (skupne temelje evangeljske in vzgojne službe. vzgoje salezijancev in laikov) v Evropi. Fabio Attard Po vrnitvi na Malto je prevzel vodstve- je slovensko ne vloge v salezijanskih ustanovah. Leta URESNIČEVANJE salezijansko 1999 je doktoriral in se pridružil peda- DON BOSKOVIH SANJ inšpektorijo goškemu osebju Papeške salezijanske in Kot novi vrhovni predstojnik bo Fa- nazadnje obiskal alfozijanske univerze. bio Attard vodil družbo, ki jo sestavlja 6. novembra 2021, Attardova vloga voditelja mladinske 13.750 posvečenih salezijancev, organi- ko je v Želimljem pastorale se je utelesila leta 2008, ko ziranih v 92 inšpektorijah in prisotnih je bil na 26. vrhovnem zboru izvoljen nagovoril zaposlene v 136 državah. S svojo globoko duhov- za vrhovnega svetovalca za mladinsko in sodelavce v nostjo, karizmatično vizijo, briljantno pastoralo. Pod njegovim vodstvom je akademsko potjo in desetletji izkušenj salezijanskih izšel Referenčni okvir salezijanske mla- je popolnoma pripravljen za animira- ustanovah. dinske pastorale (2013), temeljni doku- nje in vodenje salezijanske družbe in ment, ki ponuja posodobljene smernice salezijanske družine v 21. stoletju. za salezijansko pastoralno delo po vsem Njegova izvolitev predstavlja novo zar- svetu. jo za salezijansko družbo, da bo pod Njegov prispevek k vesoljni Cerkvi je njegovim vodstvom še naprej rasla kot bil prepoznan leta 2018, ko ga je papež globalna sila za vzgojo, evangelizaci- Frančišek imenoval za svetovalca Di- jo in družbeno preobrazbo. Attard bo kasterija za laike, družino in življenje. znal pritegniti in motivirati salezijance, Njegovo sodelovanje na sinodi o mla- laiške sodelavce in mlade po vsem sve- dih (2018) je poudarilo njegovo zavze- tu, da bodo nadaljevali don Boskovo 4 poslanstvo: biti priče in nosilci Božje ljubezni do mladih, še posebej tistih, ki Vodstvo so najbolj potrebni. Fabio Attard, star 66 let, s 45 leti salezi- salezijanske družbe janskega življenja, je prvi malteški sa- lezijanec, ki opravlja to vlogo, pa tudi rd, vrhovni pred 2025--2031 – še bolj edinstveno – prvi predstoj- sto nik, izvoljen izven vrhovnega zbora. o Atta jni M FABIOV ODGOVOR Stefano artoglio, Ob koncu prvega sklopa glasovanj, v katerem je bil izbran za vrhov- nega predstojnika, mu je predse- dnik vrhovnega zbora Stefano Martoglio po telefonu zastavil vprašanje, ali sprejme to vlogo. Fabio Attard je z mirnim, a ggia, sektor za čustvenim glasom odgovoril: f io Ro or rano, sekto ja r za »Če moji sobratje zaupajo Be ml vame, se bom z Božjo mi- lostjo potrudil.« Attard, ki se je nahajal v Rimu, je na hitro spakiral kovčke za popoldanski odhod wy, v v Torino, kjer je ob iz- Crisafulli, s tawo rhov e n k i t iel S e povedi vere prevzel Mario or dain, s ria Oren ekto vodenje salezijanske Ma r družbe za šestletje 2025--2031. ajina ou, pokr Sred oud n a, pokrajina Južn man a el, pokrajina Južn cha a pokrajin ews, a Vz tth ho el Romero, pok Gabri ra Sánche ozco z, po Or kr Péres Go , pokra rlos doy wicz jina S Ca , p im o re 5 Hugo Alphonse Ow Héctor Jorge Innocent S B i i l z v i F J a ua b n i Fidel William R M af a ael Roman Jach Gab B r i u Mi o ci jnika vrhov nega pre i a d Az vikar sto om in severna Evro kon p dnja a o pastoralo insk z i a in Ocean ad dna A i a žbeno kom k unik za dru a ina Sredozeml okraj je hodna Afrika ci o in vz ma isi one za m Južn a Amerika jina zaho dna Afrika ja in Interamerika ajina 29. VRHOVNI ZBOR SALEZIJANSKE DRUŽBE Vneti za Jezusa Kristusa, predani mladim Klemen Balažič je na 29. vrhovnem zboru sodeloval kot delegat slovenske salezijanske inšpektorije. Sobrate in salezijance je redno obveščal o dogajanju. V nadaljevanju objavljamo nekatere njegove zapise, ki so nastali v času poteka zbora. KLEMEN BALAŽIČ, sdb POVEZANI V RAZLIČNOSTI živ tudi danes. Še vedno smo »znamenja delegat za poklicno pastoralo V Valdoccu (Torino, Italija) poteka 29. Božje ljubezni« med mladimi. Obha- vrhovni zbor Družbe svetega Frančiška janje vrhovnega zbora je priložnost, da Saleškega. Na zboru nas sodeluje 270 obnovimo svoje navdušenje za posveče- sobratov z vsega sveta, od tega nas je 220 no življenje, ki je velik Božji dar. inšpektorjev in delegatov z volilno pra- Vrhovni zbor smo začeli z duhovnimi vico. Zbor poteka kar dva meseca in ga vajami. Razmišljanja za to priložnost je bomo zaključili 12. aprila 2025 v Rimu, pripravil zaslužni vrhovni predstojnik kamor bomo poromali ob jubilejnem Pascual Chavez. Pridigar ni bil naključ- letu. Tema našega zbora je Vneti za Jezu- no izbran, saj nas je s svojo duhovno glo- sa Kristusa, predani mladim. To veliča- bino, znanjem in izkušnjami popeljal v stno srečanje je priložnost, da se zavemo, srce Svete Trojice, brez katere je vsak naš kako razširjena je salezijanska karizma človeški napor brezpredmeten in puhel, po vsem svetu. V teh dneh se zahvalju- še posebej, ko poskušamo razmišljati o jem, da je po Božji previdnosti in pre- posvečenem življenju in poslanstvu med danosti mnogih salezijancev ter drugih mladimi. Duhovne vaje smo zaključili članov salezijanske družine don Bosko na Colle Don Bosco, na rojstnem kraju sv. Janeza Boska. Iz majhnega semena, ki Foto: ANS je bilo vsejano v trdo piemontsko zem- ljo, je zraslo veliko drevo salezijanske družine, lahko rečemo, da je zrasel kar cel gozd (it. bosco) velikega salezijan- skega mladinskega gibanja, v katerega so vključeni mladi iz vseh celin. Vse pa se je začelo na tem svetem mestu s sanjami, ki jih je devetletni Janez Bosko začel ži- veti z veliko podporo in modrostjo svoje matere Marjete. Drugi teden vrhovnega zbora je bil na- menjen poslušanju poročil vrhovnih svetovalcev in vrhovnega predstojnika. Predstavili so delovanje različnih »sek- torjev« in življenje ter značilnosti različ- nih salezijanskih pokrajin. Situacije v različnih pokrajinah so dru- 6 Foto: ANS gačne in raznolike. Vsaka regija s svojim postal mejnik v zgodovini salezijanske bogastvom in svojimi preizkušnjami. družbe. Ta dan so na 29. vrhovnem Ugotovili smo, da je Družba v dokaj zboru salezijanske družbe, ki poteka v dobrem stanju, vendar je pred nami še torinskem Valdoccu, zborovalci sprejeli vedno ogromno izzivov in še zdaleč ni sklep, ki ad experimentum dovoljuje, da čas za počitek … se naloga ravnatelja salezijanske skup- nosti zaupa vsakemu salezijancu, torej AFRIKA ni več pogoj, da ima mašniško posveče- nje. Ta odločitev, ki zahteva še soglasje Salezijanska družba je na svetovni ravni vrhovnega sveta salezijanske družbe in Poklic vsakega trenutno razdeljena na sedem pokra- vrhovnega predstojnika, ki ga bo zbor jin. Iz poročila vrhovnega svetovalca za salezijanca brata izvolil v prihodnih tednih, predstavlja Afriko Alphonsa Owoudou smo izve- je zelo dragocen pomemben korak k večjemu vrednote- deli, da se salezijanska družba trenutno nju poklicnega dopolnjevanja med sa- in prosimo Boga, najhitreje širi v Afriki. Podal je predlog, lezijanci duhovniki in salezijanci brati. da pokliče fante, da se Afrika razdeli na dve pokrajini, Sklep, sprejet s soglasjem kvalificirane ker je nemogoče, da en sam svetovalec ki bi kot bratje večine zborovalcev, je spremljala burna obišče vse afriške države (42 držav), v razprava ter odprta in bratska izmenja- salezijanci s svojimi katerih delujejo salezijanci. Na tej mo- va mnenj.« talenti in vero gočni celini je v današnjem času veliko tudi v prihodnosti število novih salezijanskih poklicev, zato Ob tem bi rad zapisal, da je poklic vsa- je potreba po animaciji in skrbi za kva kega salezijanca brata zelo dragocen in - služili mladim v prosimo Boga, da pokliče fante, ki bi litetno oblikovanje bodočih salezijancev različnih poklicih in kot bratje salezijanci s svojimi talenti in v tej pokrajini zelo velika. Zborovalcem vero tudi v prihodnosti služili mladim v dejavnostih. se je predlog zdel smiseln in smo ga z različnih poklicih in dejavnostih. veliko večino takoj potrdili. Tako smo dobili dve afriški pokrajini in število na- Kratek zapis o dogajanju na vrhovnem ših pokrajin se je povečalo na 8. zboru, kjer sem zajel najpomembnej- še trenutke prvega dela, zaključujem s tem, da je med nami čutiti veliko hvale- SALEZIJANCI BRATJE žnost Bogu za don Boska in njegovo ka- Na zboru imamo tudi zelo zavzeto rizmo. Ob hvaležnosti pa prošnja, da bi službo, ki skrbi za stike z javnostjo in z resnično vnemo za Jezusa ostali zna- poroča o dogajanju. Naj na tem mestu menje upanja v teh zapletenih in težkih povzamem njihov zapis o dogajanju časih predvsem za mlade in družine, ki 13. marca: »Datum 13. marec 2025 je se spopadajo z mnogimi izzivi. 7 MLADI NA POTI »Vrata v svet so ti odprta, če si le upaš stopiti skoznje. Če je Bog tvoj sopotnik, nisi nikoli sam, zato se ne boj, zberi pogum in se podaj v neznano.« Klavdija Žnidaršič z Rakovnika v Ljubljani preživlja leto salezijanskega misijonskega prostovoljstva v Veliki Britaniji. Pogovarjala se je Kaj te je spodbudilo, da si se odločila Nisem se prav veliko pripravljala na TJAŠA TRAVEN za misijonsko prostovoljstvo v Savio to. Ko sem enkrat v glavi sprejela od- Fundacija Don Bosko House, in kako si se pripravila na to ločitev, da se prijavim, sem v sebi ču- izkušnjo? tila pomirjenost z vsem, kar bo morda Že v času srednje šole sem si želela sledilo. Bila sem pripravljena za več izkušnje življenja v tujini. Velika Bri- mesecev oditi od doma in z odprtim tanija je bila vedno na vrhu seznama. srcem sprejeti vse, kar bo prihodnost Ko sem se pred tremi leti odločila, da prinesla. Čeprav nisem 100-odstotno opustim študij, je mojo željo ustavila vedela, kaj me čaka in kako bo izgle- korona. Po treh letih redne zaposlitve dalo moje življenje v tujini, sem bila pomirjena in prepričana, da bom na- sem nad možnostjo življenja v tujini že redila iz te izkušnje največ, kar lahko. malo obupala. Potem pa sem na enem od sestankov don Boskove mladinske Zdi se mi, da so moji bližnji težje kot mreže (DBYN) prvič slišala za Savio jaz sprejeli, da odhajam. Moram pa House. Ko je bila tudi na našo salezi- povedati, da me je moja družina že od jansko mladinsko pastoralo poslana začetka podprla in mi tako pomagala prošnja za morebitne prostovoljce, se lažje sprejeti to odločitev. mi je zdela priložnost zanimiva, zato sem jo poskušala približati našim ani- Kako poteka tvoj tipičen dan in katere matorjem. Naslednje leto (2024) se je naloge so ti najbolj pri srcu? prošnja ponovila. Takrat sem se vpra- Dnevi potekajo različno, odvisno od šala: »Kaj te ustavlja, da se ne prijaviš? tega, ali si na programu in imaš sku- Kaj lahko izgubiš?« pino (retreat team) ali si gostitelj (host In ostalo je preteklost. Marca sem pos- team). Vlogi se vsakič zamenjata. lala prijavo, junija sem obiskala Savio Skupine navadno ostanejo tri dni, od House, da vidim, ali je to res to, in se ponedeljka do srede ali od srede do septembra za devet mesecev odselila v petka. Kakšen teden imamo tudi dve Veliko Britanijo. skupini, eno za drugo. Dan se začne ob 8 8.30 s skupnim zajtrkom, ki je vedno v krogu skupnosti, tudi če imamo v hiši skupino. Delo na programu: Prvi dan ob 11.00 prispe skupina. Čas do kosila je navadno namenjen spo- znavanju in igranju ledolomilcev. Po kosilu sledi pohod na bližnji hrib, po- poldne pa se razkrije temo programa (ta je odvisna od starosti skupine). Sle- di poglabljanje teme in igranje temat- skih iger (Igra življena, Iskalci azila, vrtiljak iger za grajenje skupine …). Dan se zaključi ob 21.00 s kratkim pre- gledom dneva, molitvijo in besedico za lahko noč. Drugi dan je bolj duhovno obarvan. Dopoldne poteka v pripravi na zakra- ment svete spovedi: spraševanje vesti, nato priložnost za sveto spoved. Po kosilu sledi velika igra in priprava na sveto mašo. Mladi lahko izberejo med glasbo, plesom, kreativnim pisanjem, gledališčem in ročnimi spretnostmi. Vsaka skupina pripravi sodelovanje Foto: osebni arhiv pri maši (uvod v mašo, prošnje, upri- zoritev evangelija, zahvale …). Sveto mašo v skupnosti, po kateri sledi sku- mašo se obhaja po večerji, zvečer pa po pna večerja. hiši odmevata disko in karaoke. Dan se Sobote so proste, da jih vsak preživi Čeprav nisem ponovno zaključi ob 21.00 s kratkim po svoje. Jaz navadno rada dlje spim, 100-odstotno pregledom dneva, molitvijo in besedi- gledam kakšno serijo in berem knjige. vedela, kaj me co za lahko noč. Ker je teden poln socialnih interakcij, čaka in kako bo so moje sobote navadno (če se le da) Tretji dan sledi še zadnji vsebinski brez le-teh. izgledalo moje sklop, preden se skupina odpravi nazaj življenje v tujini, proti šoli. Ob nedeljah se celotna skupnost ude- leži župnijske svete maše, popoldan pa sem bila pomirjena Gostiteljstvo: poteka priprava na novo skupino nas- in prepričana, da Dobra dobrodošlica in občutek do- lednji dan. bom naredila iz te mačnosti sta dva najpomembnejša Delo z mladimi mi je blizu in v veliko izkušnje največ, kar poudarka v Savio House. Gostiteljska veselje, a priznam, da imam najrajši lahko. ekipa je zadolžena za urejenost prosto- gostiteljsko vlogo. Veseli me, da lahko rov in jedilnice, strežbo pri obrokih in na morda manj opazen način poskr- pospravljanje oziroma pomivanje po bim, da stvari gladko potekajo, da se obrokih. Preostali čas si v pisarni in ljudje v hiši dobro počutijo ter da ima pripravljaš vse potrebno za prihodnje skupina na programu zadostno pod- skupine. poro. To mi je zares nagrajujoče in iz- Vsak petek ob 17.15 imamo sveto polnjujoče.  9 MLADI NA POTI S katerimi izzivi si se srečala ob selitvi zelo hitro ponovno srečal in ker sla- v tujino in delu z mladimi ter kako si ba volja ter medsebojna trenja otežijo jih premagala? skupno življenje in delo). Eden največjih izzivov je zagotovo Vsak član naše skupnosti mi je zgled ohranjanje stika z ljudmi doma. Kljub v nečem. Salezijanci tukaj so npr. zelo socialnim medijem in digitalni komu- delavni, ampak se zavedajo, kako po- nikaciji nič ne more nadomestiti člo- membno si je vzeti čas zase in za poči- veškega stika v živo. Fizična razdalja je tek, da lahko potem spet poln energije povzročila kar nekaj odtujitev z ljud- nadaljuješ svoje delo. Ostali prosto- mi, s katerimi sem si bila doma blizu. voljci so mi npr. zgled v podpori, ki Ker se ne srečujemo več vsakih nekaj jo nudijo drugim. Nikoli se ne poču- dni, smo se kar malo pozabili. tim, da sem sama prepuščena nalogi Drugi izziv zame je jezik. Ne zaradi ali zadolžitvi. Znamo stopiti skupaj in Nekaj, česar sem se (ne)znanja jezika samega, ampak ker si pomagati. Vodja naše ekipe nas zna začela učiti tukaj in moraš preklopiti možgane na 100% povezati in nam prisluhniti. Tako se česar se še vedno angleščino. V skupnosti smo vsak iz počutim cenjeno in da je ljudem res- učim (in je ena od druge države (Anglija, Škotska, Če- nično mar zame. ška, Italija, Gruzija, Vietnam, Poljska, težjih lekcij zame), Nekaj, česar sem se začela učiti tukaj Demokratična republika Kongo in je, kako prisluhniti in česar se še vedno učim (in je ena od Slovenija) in nam je angleščina edini težjih lekcij zame), je, kako prisluhniti sebi in poskrbeti skupni jezik. Vsi okrog nas govorijo sebi in poskrbeti zase, preden se dam zase, preden se angleško: vaščani, zaposleni in seveda na razpolago drugim. Delo z mladi- dam na razpolago mladi. Dobro poznavanje angleščine mi in z ljudmi na splošno od mene drugim. ni samo poznati gramatična pravila zahteva veliko energije (moje baterije jezika, ampak tudi kulturne specifike. se polnijo, ko sem sama), zato je po- Veliko uporabljajo besede in fraze, ki membno, da sem najprej jaz v redu, se jih nisem naučila v šoli in so stvar preden se lahko posvetim in pomagam kulture. Zelo hitro se zato zgodi, da drugim. Če jaz nisem dobro, mladim pride do šuma v komunikaciji. Sedaj ne morem ponuditi izkušnje, ki si jo mi gre prepoznavanje teh specifik na zaslužijo. srečo že veliko bolje kot na primer prva dva meseca. Kateri trenutek ali dogodek ti zaenkrat najbolj ostaja v spominu in zakaj? Kako te je prostovoljsko delo osebnostno obogatilo in kaj si se novega Zagotovo naše nedavne počitnice na naučila o sebi ter o drugih? Škotskem. Za zimske počitnice sem Verjetno je največji del mojega pro- še z dvema prostovoljcema za pet dni stovoljskega leta življenje v skupnosti obiskala Edinburg. Tri dni od petih v devetih ljudi, kjer je vsak iz druge dr- stanovanju nismo imeli ogrevanja in žave, s svojo kulturo in navadami. Ker tople vode. Čeprav so prišli popravit živimo in delamo skupaj, je potrpljenje bojler, se je naslednji dan težava po- zares potrebna vrlina. Zelo pomembno novila. Na koncu smo obupali nad je prisluhniti drug drugemu in razu- škotskimi mojstri in poiskali dodatne meti različne poglede na stvari. Velik odeje. del je tudi sprejemanje kompromisov Kljub tej prigodi sem se imela teh pet in se ne zapletati v nepotrebne spore dni zares lepo in Škotska je uradno (predvsem, ker veš, da boš to osebo postala ena mojih najljubših destinacij 10 (poleg Balija in južne Koreje, ki sem ju se odločila za mednarodno izkušnjo v obiskala avgusta 2023). salezijanskih krogih. Čeprav sem v drugi državi, se počutim Kaj bi svetovala mladim, ki razmišljajo domače. Predvsem zaradi salezijanske o podobni izkušnji? karizme. To je res pripomoglo, da sem Ne razmišljaj preveč. Če te vleče na se bolj mirna odselila v neznano (ker tako izkušnjo, pojdi. Svet se bo vrtel ni zares neznano).  Če si salezijanske naprej in leto bo minilo, preden se vzgoje, nisi v nobeni salezijanski hiši zaveš. Ne pusti, da te premaga strah tujec. Taka izkušnja ti dá pred tem, kaj vse boš zamudil doma Do sedaj sem poznala samo delovanje več, kot bi doma in koga pustiš za seboj. Ni tako hudo, slovenskih salezijancev, tukaj pa sem prejel v petih letih. kot se zdi. Taka izkušnja ti dá več, kot dobila priložnost spoznati še delovanje Vidiš svet, spoznaš bi doma prejel v petih letih. Vidiš svet, drugih salezijanskih skupnosti. Don ljudi, predvsem pa spoznaš ljudi, predvsem pa spoznaš Boskova karizma je prisotna skoraj po spoznaš sebe in se sebe in se osamosvojiš. Naučiš se za- celem svetu in veliko mi pomeni, da res živeti in premagovati izzive, ki ti jih osamosvojiš. imam priložnost videti, kako jo živijo na pot vrže življenje. Strahovi in skrbi različne države in kulture. Prav tako bodo vedno prisotni, taka priložnost spoznavam veliko dobrih praks. Vese- pa je lahko samo ena v življenju. Izko- lim se, da jih bom uporabila na svoji risti jo, dokler lahko. prihodnji poti. Ne vem, kam točno me bo pot vodila po vrnitvi domov, vseka- Kakšne usmeritve za prihodnost ti je kor pa si želim še naprej širiti salezijan- dalo delo v Savio House? sko vzgojo in ostati v stiku z mladin- Zares sem vesela in hvaležna, da sem skim delom – poklicno ali prostovoljno. Foto: osebni arhiv 11 POTA VZGOJE Mali princ in skrivnost odnosov GAŠPER OTRIN, sdb Mali princ je ena najbolj bra- tem togost in bizarnost. Ko eni in drugi ravnatelj Doma Janeza Boska Želimlje nih knjig na svetu, napisal jo vstopijo v odnos, začnejo rasti in drug je francoski pisatelj in pilot drugega bogatiti. Antoine Jean-Baptiste Marie Roger de Saint-Exupéry. Rodil se je v plemiški družini v Lyonu kot tretji od petih ot- KOMPLEKSEN ODNOS rok. Oče mu je umrl, še preden je do- MED ODRASLIMI IN OTROKI polnil štiri leta, zato ga je poučevala Na enem izmed sedmih planetov, ki mama, nato pa je obiskoval jezuitsko ga Mali princ obišče, sreča pilota, ki je šolo in se izobraževal v Švici. Med voj- zasilno pristal v puščavi. Ta pripovedu- no se je pridružil francoskim letalskim je, kako se je moral v svojem otroštvu silam in pilotiral izvidniška letala vse odpovedati risanju, sedaj pa hodi okrog do premirja med Francijo in Nemčijo in odraslim kaže risbo, na kateri kača leta 1940. Med letoma 1941 in 1943 je boa jé slona, za katerega vsi mislijo, da živel v Severni Ameriki in tam napisal je narisan klobuk. Situacija jasno kaže Malega princa. Umrl je leto za tem, ko na to, kako človek z odraščanjem izgu- Za mladostnika je ga je nemško bojno letalo sestrelilo nad blja igrivost in domišljijo, pilot pa kot vloga vrstniških morjem. protiutež izraža, da imajo tudi starejši prijateljev zelo Na prvi pogled je Mali princ otroška lahko stik z otrokom v sebi. Njuna vez zgodba o dečku, ki živi na zelo majhnem dobro odigrava kompleksnost odnosa pomembna, z njimi planetu skupaj z vrtnico, dvema delu- med majhnimi in velikimi, otroki in gradi vzajemen in jočima vulkanoma, ugaslim vulkanom odraslimi. Ena izmed misli v knjigi pra- intimen odnos, ki je in sadikami baobaba. Njegova zgodba vi: »Odrasli sami od sebe nikoli ničesar čustveno intenziven simbolizira nedolžnost, ljubezen, pri- ne razumejo in otrokom je mučno, če in stabilen. jateljstvo in upanje, skozi njegov lik pa morajo kar naprej kaj razlagati.« Saint-Exupéry odraslim predstavi otro- Ob starših pa vstopajo otroci tudi v ški pogled na svet. Ko pa pogledamo druge odnose z odraslimi osebami in te globlje, se zavemo, da je vsebino zgod- socialne interakcije so zelo pomembne be potrebno odkrivati v vseh starostnih za njihov zdrav socialni in čustveni ra- obdobjih, saj so možnosti interpretacij zvoj. Odnos med otrokom in odraslim neizmerne. Vsebuje namreč univer- je vedno asimetričen in zelo narobe zalne teme o tolerantnosti, sprejetosti, je, če se odrasli vedejo kakor otroci, se prijateljstvu, otroštvu, smislu in še in mame oblačijo kakor njihove najstni- še. Rdeča nit, ki prežema cel roman, pa ške hčerke in niso spoštovane medge- je v tem, da ima vsaka oseba potrebo neracijske razmejitve. Vsaka generacija po bližini drugega, da jo to določa in ji ima tudi svoje posebne naloge in zna- daje smisel. Avtor tako postavi na eno čilnosti: mlado generacijo zaznamuje stran otroštvo, prežeto s fantazijo in ne- telesni, duševni in socialni razvoj, sre- ukostjo, na drugo stran pa odraslost in s dnjo rojevanje in svet dela, tretjo pa 12 modrosti sinteze življenjskih izkušenj in predajanje svojih spoznanj mlajšim generacijam. MEDVRSTNIŠKI ODNOS PRIJATELJSTVA V knjigi poleg odnosa odrasel – otrok najdemo tudi medvrstniški odnos, ki je najlepše prikazan med Malim princem in lisico. Gre za pravi prijateljski odnos, ki se razlikuje od vseh drugih. Lisica pravi: »Za sedaj si zame samo majhen deček, tak kot sto tisoč drugih majhnih dečkov. Jaz te ne potrebujem. In niti ti me ne potrebuješ. Zate sem samo lisica, taka kot sto tisoč drugih lisic. Toda če me udomačiš, bova eden drugega pot- rebovala. Ti boš zame edinstven na sve- tu. Jaz bom zate edinstvena na svetu …« Ilustracija: Pixabay Za lisico pomeni prijateljstvo pozor- saj se ta preveč baha, je domišljava, zato nost in čas, oba pa v odnosu vzajemno raje obiskuje druge planete in vstopa potrebujeta drug drugega. Lisica bodri v nove odnose. Šele tedaj pa, v odsot- Princa, naj se je spominja tudi takrat, nosti odnosa, uvidi, da vrtnico pogreša ko bosta narazen. Vedno moraš namreč in spozna, da se vrednost resničnega biti odgovoren za to, kar si udomačil. prijateljstva ne vidi predvsem navzven, Za mladostnika je vloga vrstniških pri- pač pa s srcem, ker je »bistveno očem jateljev zelo pomembna, z njimi gradi nevidno.« Princa namreč ne zanima Mladostnikom vzajemen in intimen odnos, ki je ču- zgolj navidezno, zanj so pomembni ob- je pomembno, stveno intenziven in stabilen. Sovrstni- čutki, vrednote in tiste zgodbe, ki daje- ke potrebuje za oblikovanje identitete, jo smisel življenju. S svojo preprostostjo da so sprejeti, moralno presojanje in socializacijo, ob daje zgled, kako biti ponižen in priznti njihovi prijatelji njih se uči empatije, pa tudi vzpostavlja- napake, kakor sta v zgodbi to storila on pa so jim navdih nja lastne avtonomnosti. Mladostnikom in pilot. Hkrati pa nas zgodba opominja za preživljanje je pomembno, da so sprejeti, njihovi na minljivost, saj Princ in pilot umreta prostega časa, prijatelji pa so jim navdih za preživlja- in pustita sporočilo, kako pomemben oblikovanje nje prostega časa, oblikovanje zunanje- je vsak preživet trenutek s tistimi, ki jih zunanjega videza, ga videza, način komunikacije in izbiro imamo radi. način komunikacije družbe, v katero se bodo vključili. Zanimivo je, da francoska različica in izbiro družbe, knjige Mali princ nikoli ne uporabi iz- raza 'odrasli', pač pa jih imenuje veliki v katero se bodo VELIKI LJUDJE SE MORAJO ljudje, kar ni naključje. Tisto namreč, vključili. ZNATI OTROŠKO ČUDITI kar je na koncu zares pomembno, je Glavno skrb našemu knjižnemu junaku odnos in ne starost, je otroška radove- predstavlja vrtnica, očarljiva, a zahtev- dnost in negovanje domišljije skozi vse na in čemerna. Princ živi z njo na aste- življenje. Mali princ nas, velike ljudi, roidu B 612, med njima pa se je ustva- opominja, da v sebi ohranjamo tisti ču- rila posebna vez, a odnos z njo prekine, dež, ki sije iz otroških oči. 13 MLADI SALEZIJANCI Salezijanska formacija ni preprosta: je izzivalna Mladi salezijanec Shivraj Bhuriya (1996) je zadnji izmed mladih salezijancev misijonarjev, ki so prispeli v Slovenijo z željo, da bi kot misijonarji v drugi deželi svoje življenje darovali Gospodu za mlade in svoje redovne sobrate po zgledu svetega Janeza Boska. V Slovenijo je prišel leta 2023. Po končanem letu učenja slovenskega jezika in spoznavanja kulture, ko je prebival v salezijanski skupnosti na ljubljanskem Rakovniku, se je lani poleti pogumno podal na prakso med mlade v Zavodu sv. Frančiška Saleškega v Želimljem. Pogovarjal se je Kot mladi salezijanec misijonar si in nato še dve leti vzgojne prakse v neki DOMEN KOS, sdb lani poleti zakorakal v leto polne drugi salezijanski šoli. Ta leta moje vključenosti v salezijansko delo formacije so bila zame zelo dinamič- med dijaki Doma Janeza Boska in na in so me spremenila. Salezijanska Gimnazije Želimlje, predtem pa si se formacija namreč ni preprosta: je izzi- že dobro naučil slovenskega jezika. valna. In to še posebej, ko poglobljeno Nam lahko na kratko opišeš svoje razmišljaš o sebi, kajti celotna forma- salezijanske korake v rojstni Indiji? cija služi temu, da človek opazuje in Mislim, da sem svoje »salezijansko po- se posluša. Preden pomagam mladim, tovanje« začel že v trenutku, ko sem da se spremenijo (»iz zveri narediti ovce«, kot nas učijo don Boskove sanje začel obiskovati salezijansko šolo. To je pri devetih letih), moram spremeniti bilo leta 2008, ko sem obiskoval 6. ra- sebe. Skratka, bilo je krasno obdobje zred in postal gojenec salezijanske šole in z veseljem se spominjam teh let, ki in dijaškega doma. To je bil prvi korak, so jih zaznamovali tudi številni kolegi a s salezijanci sem nato preživel na- iz različnih krajev in mest Indije ter z daljnjih sedem let svojega šolanja. Ko različnimi miselnostmi, in tudi oni so sem jih opazoval in živel z njimi, sem mi pomagali zrasti v moji salezijanski bil pozoren zlasti na njihovo skupno- istovetnosti. stno življenje; mislim, da je navdih, da bi postal salezijanec, vzniknil prav tam. A takrat še nisem bil gotov, da K temu, da si danes to, kar si, sta v bi postal salezijanec; vendar pa je bilo prvi vrsti prispevala domače okolje tako posejano seme mojega salezijan- in družinska vzgoja. Kakšni sta tvoja skega poklica. Ko sem zaključil svoje družina in okolje, iz katerega izhajaš? gimnazijsko šolanje, sem vstopil v leto Prihajam iz zelo tradicionalne kato- aspirantata (kandidature), nato leto liške družine. Ko človek izhaja iz ka- prednoviciata, leto intenzivnega razlo- toliške družine, je vzgajan kot otrok, čevanja v noviciatu, pa študij filozofije ki je navajen iti k sveti maši, poma- 14 gati v župniji, biti del mladinskih de- javnosti Cerkve. To mi je bila močna oporna točka v rasti v salezijanskem poklicu: bil sem član župnije, cerkve- ne skupnosti; prav tako že moji starši in sorodniki. V družini smo vedno skupaj molili, navkljub težavam smo s pomočjo molitve vedno znali skupiti skupaj. Tu bi izpostavil molitev svetega rožnega venca, ki ga dnevno molimo, odkar pomnim. Moji sorodniki še ved- no vztrajajo v tem. Kadar je le mogoče, se udeležujejo tudi dnevne svete maše. Foto: osebni arhiv Govorimo torej o okolju, prežetem z molitvijo. In to okolje je name moč- za življenje. Vedel sem, da sprejemam no vplivalo. Čeprav je naša krščanska pomembno odločitev in da bom v pri- skupnost v mojem kraju majhna, je hodnosti soočen še s številnimi težava- vendar zelo povezana in močna. mi. Ne bo lahko, a tudi v zakonskem življenju je mnogo težav. Vedel sem, da ko sprejemam ta delež, se bom moral Kdaj in kako si začutil v sebi Božji klic soočiti s težavami. Bila je ena težava, v salezijansko posvečeno življenje? Si se ki me je še posebej izzvala. Na zuna- spopadel s kakšnimi težavami, preden njem področju se človek lažje sooči s Govorimo torej o si nanj odgovoril z odločitvijo za pot? sabo; na notranjem pa je zadeva težja, okolju, prežetem Ne vem, kdaj točno sem začutil v sebi bolj izzivalna; treba je biti zelo iskren z molitvijo. In to Božji klic; prav tako nisem prejel In- in nato sprejeti odločitev. Tako sem se okolje je name stagram ali Snapchat sporočila od Boga bojeval z dilemo: kaj želim biti in kaj močno vplivalo. v smislu: »Shivraj, potrebujem te.«  želim delati? Med tema dvema stvare- Čeprav je naša Mislim, da sem klic začutil takrat, ko ma je velika razlika. Moj notranji boj je krščanska skupnost sem resnično začel izkušati svoje živ- bil prav v tem, kaj želim biti in kaj že- ljenje oz. nanj gledati v tišini; tam je lim delati. Od družine sem vedno ču- v mojem kraju bilo nekaj, kar me je klicalo k nečemu til podporo, prav tako od salezijancev. majhna, je vendar večjemu. To se je zgodilo na primer, ko Mislim, da gre skozi tak proces vsak, ki zelo povezana in sem se odločil, da zapustim hrup ok- želi sprejeti tako odločitev. močna. rog sebe, da se udeležim svete maše, ali pa takrat, ko smo imeli duhovne vaje, Sedaj pa se vrniva v »Dolino pod ko sem se za nekaj časa odmaknil od svobodnim soncem« (Želimlje): 24 ljudi in vsakodnevnih aktivnosti ter se ur na dan živiš in delaš z mladimi in postavil v tišino. Nekako tako, kot se za mlade. Kako po več kot enem letu zgodi s telefonom, ko ga preklopiš v bivanja v Sloveniji doživljaš slovensko »letalski način«: tako sem začutil nekaj mladino? V čem so slovenski mladi povsem drugega. najbolj posebni in originalni? Kaj Dokončno sem Bogu rekel »da«, a sle- te konkretno pri delu z mladimi v dile so tudi težave: vsak mlad človek se Želimljah navdušuje in kaj ti je pri tem počuti neodločnega, tako tudi jaz. Ali v izziv? naj grem tja ali drugam, naj naredim to Slovenski mladi so čudoviti, predani in ali ono … vemo pa, da vsaki svobod- polni življenja. Sam vidim veliko pri- ni odločitvi sledijo določene posledice ložnosti za dobro, ki ga njim lahko sto- 15 Foto: osebni arhiv rimo, ko nastopamo z dobrotljivostjo, se v meni krepi upanje, da lahko tudi da krepimo njihovo vključenost v živ- sam vztrajam v prizadevanju za dobro ljenje Cerkve. Konkretno s tem mislim po zgledu sv. Janeza Boska. On me uči, na župnije, mladinske centre in razne kako vzgajati mlade v dobre kristjane programe, predvsem duhovne vaje. in poštene državljane za to lepo deželo. Mladi so razumevajoči, uvidevni so do pripadnikov drugih kultur in ras, ne Največji vir upanja da bi ob tem izgubili lastno edinstveno Vabilo bivšim diakom zame predstavlja kulturno istovetnost. Mislim, da je to Gimnazie Želimlje bogata salezijanska tisto, kar jih še posebej odlikuje in dela zgodovina v tem izredne. V soboto, 14. junia 2025, delu Evrope. ob 15.00 lepo vabljeni v Konkretno mislim Za nami je že tretji mesec svetega Želimlje na srečanje bivših na predane sobrate, oziroma jubilejnega leta, ki ga dijakov vseh generacij. ki so darovali svoje katoličani obhajamo pod geslom življenje, da bi se »Romarji upanja«. Kaj pa v tebi Dogodek bomo začeli s lahko don Boskovo krepi upanje, medtem ko vedno bolje sveto mašo, sledilo bo poslanstvo v tem spoznavaš salezijanski dediščino in druženje, klepet in veselje poslanstvo v Sloveniji? delu sveta začelo in ob ponovnem snidenju. nadaljevalo v vseh Največji vir upanja zame predstavlja bogata salezijanska zgodovina v tem Poskrbljeno bo tudi za teh letih. delu Evrope. Konkretno mislim na animacijo otrok, zato predane sobrate, ki so darovali svoje pripeljite kar celo družino! življenje, da bi se lahko don Boskovo Prijave zbiramo na e-naslovu: poslanstvo v tem delu sveta začelo in bivsi.diaki@zelimlje.si nadaljevalo v vseh teh letih. Navdi- huje me njihova vztrajnost v najtežjih Prisrčno vabljeni! trenutkih in v času preizkušenj. Tako 16 30 LET SALEZIJANSKE ZALOŽBE SALVE Zvesti poslanstvu in prilagodljivi sodobnim razmeram Za sodelavce salezijanske založ- be Salve, njenega direktorja Gašperja Berčiča ter za več kot 100 gostov je bil 18. marec 2025 zgo- dovinski dan. Skupaj so se veselili 30. obletnice delovanja, njene korenine pa segajo precej dlje v salezijansko zgodo- vino na Slovenskem in izvirajo iz same- ga don Boska. Prazničen dan se je začel s slavnostno Foto: Rok Mihevc/Radio Ognjišče akademijo v dvorani Glasbene šole Ra- Navzoče goste in mešani mladinski kovnik, ki sta jo vodila sodelavca Matevž pevski zbor Gimnazije Želimlje pod Kozinc in Tinkara Čerin. Po kratkem vodstvom Polone Stegu je ob začetku videoskoku k samim začetkom družbe svete maše pozdravil inšpektorjev vikar Salve se je direktor Gašper Berčič zahva- Alojzij Dobravec in poudaril prizade- lil sedanji ekipi sodelavcev za uspešno in vanja salezijancev na družbenem po- tvorno sodelovanje ter predstavil neka- dročju, ki so vedno v službi Cerkve. tere korake za prihodnost. Nadškof Hočevar je ob spominu na do- Salezijanski zgodovinar dr. Bogdan Ko- godke izpred tridesetih let med drugim lar je orisal pot katehetskega in založniš- izpostavil in zaželel ne le sodelavcem kega dela salezijancev, ki je pripeljala do Salve, temveč vsem, da bi v salezijan- ustanovitve založbe Salve pred tridese- skem duhu tudi danes znali ohranjati »Podpiramo timi leti. Ob salezijancih pionirjih, kot čuječnost za antropološka in pedagoška sta bila Mihelčič in Furlan, je izpostavil vprašanja. vzgojno in nekatere dejavnosti in izdaje, s katerimi Srečanje se je nadaljevalo v bratskem pastoralno delo, da so salezijanci orali ledino v slovenski druženju, kjer so se v sproščenem po- bi vsakdo živel kot Cerkvi, ter dodal kakšno zanimivo pri- govoru zadržali mnogi gostje, poslovni dober kristjan in godo, ki je navzočim privabila nasmehe. partnerji Salve, nekdanji zaposleni in pošten državljan. Slavje se je nadaljevalo v cerkvi Marije sodelavci, predstavniki drugih katoli- Ostajamo zvesti Pomočnice, kjer je sveto mašo ob soma- ških založb na Slovenskem ter dobrot- don Bosku in s ševanju koprskega škofa Petra Štumpfa, niki in prostovoljci, ki na Rakovniku duhovnikov salezijancev in drugih du- z veseljem priskočijo na pomoč pri svojo dejavnostjo hovnikov daroval upokojeni beograjski salezijanskih pobudah in načrtih. Vsi želimo podpreti nadškof Stanislav Hočevar. Prav on je so družbi Salve in njenim sodelavcem pastoralno pred tridesetimi leti, ko je bil inšpek- zaželeli uspeha in Božjega blagoslova dejavnost, ki lahko tor salezijanske inšpektorije, ustanovil pri novih poteh, na katere se podaja nagovarja vsakogar, družbo Salve in blagoslovil prve prosto- 30-letni Salve: knjigvarna Don Bosko, re za njeno delo v prostorih za rakov- aplikacija e-oznanila, linija Don Bosko ne le katoličana.« niško cerkvijo, kjer se nahaja še danes. in mobilna knjigvarna. Direktor Gašper Berčič 17 SVETO LETO 2025 Svetoletno svetišče Marije Pomočnice kristjanov na Rakovniku v Ljubljani dr. MIRAN SAJOVIC, sdb ravnatelj salezijanske skupnosti Ljubljana Rakovnik 1. KAJ POMENI SVETOLETNO SVETIŠČE? V ljubljanski nadškofiji je za svetole- tno svetišče izbrano tudi romarsko svetišče in župnijska cerkev Marije Pomočnice na Rakovniku. S to odlo- čitvijo je postala tisti milostni kraj, v katerem lahko verniki prejmemo po- sebne milosti tega leta, med katerimi je tudi svetoletni odpustek. Z njim je povezan tudi zakrament svete spovedi 4. KAKO NAJ ŽIVIM SVETO LETO 2025? in na Rakovniku, hvala Bogu, sobratje salezijanci uspemo zagotavljati stal- Živim ga lahko tako, da poskušam no navzočnost vsaj enega spovednika narediti kakšen korak več na svoji pred in med svetimi mašami. poti vere. Na primer: ponovno zač- nem opravljati dnevne molitve (jut- ranja in večerna molitev, molitev 2. pred in po jedi …), si prizadevam za KAJ JE SVETO LETO? posvečevanje nedelje in praznikov z Sveto leto je posebno leto Božjih milosti, s katerimi se lahko obiskom svete maše. Začnem redno kristjani obogatimo, če to seveda želimo in hočemo, in tako pristopati k zakramentu svete spove- z Božjo pomočjo poživimo in poglobimo svojo vero. Papež di. V tem letu se lahko odločim tudi redno naznani sveto leto vsakih 25 let. K doživetju svetega za kakšno romanje, udeležbo na du- leta nam lahko pomagajo razne »zunanje« pobude, kot so ro- hovnih vajah, se dejavneje vključim v manja, obiski svetih krajev, skupna molitvena srečanja, a na domačo župnijo (razne skupine, pev- koncu vedno ostane vprašanje: »Koliko sem jaz sam osebno ski zbor …) ali se začnem udeleževati pripravljen napraviti, da bi prejel milosti svetega leta?« Zato skupnih molitev, kot so rožni venec, lahko rečemo, da je sveto leto pravzaprav »stvar srca«. križev pot, adoracija … Poskrbim za spravo ali pomirjenje z osebami, 3. V ČEM JE POSEBNOST LETOŠNJEGA s katerimi že dolgo »ne govorim«, SVETEGA LETA? popravim krivice, ki sem jih povzro- Sveto leto 2025 je redno sveto leto, katerega posebnost je v po- čil. V primeru, da še nisem cerkveno vabilu svetega očeta Frančiška, da bi vsakdo rastel v Božji kre- poročen, uredim to stanje, itd. Poseb- posti upanja in postal »romar upanja«, še zlasti v prizadevanju na milost tega svetega leta pa je pre- za mir in spodbujanju kulture življenja. Sveti oče predlaga, da bi jemanje svetoletnega odpustka, ki ga se v tem letu še prav posebej vadili v kreposti »potrpežljivosti«. lahko namenim ali zase ali za rajne. Svetišče Marije Pomočnice na Rakovniku je redno odprto od 6.00 do 12.30 in od 14.00 do 19.00. Svete maše se darujejo ob delavnikih ob 6.00, 7.30 (ob sobotah tudi ob 9.00) in 18.30; ob nedeljah ob 7.30, 9.00, 10.30 in 18.30. 18 Foto: Klemen Kunaver 5. KAJ JE TO ODPUSTEK? 7. KATERA DELA SO VEZANA NA SVETOLETNI ODPUSTEK? Da bi razumeli lepoto odpustka, moramo 1. Da se udeležimo romanja na kateri koli svetoletni kraj, prej vedeti, kaj se skriva v grehu. V grehu kjer se pobožno udeležimo svete maše ali drugih ob- se skrivajo: osebna krivda, večna kazen (če lik molitve (besedno bogoslužje, molitveno bogoslužje gre za smrtni greh) in časna kazen. Pri sveti [ura bogoslužnega branja, hvalnice, večernice], križev spovedi Bog odpusti osebno krivdo in večno pot, rožni venec, spokorno bogoslužje in sveta spoved). kazen (če obstaja), medtem ko časna kazen 2. Da pobožno obiščemo svetoletni kraj (lahko posa- ostane, ki jo spovedanec »odpravlja« ali v mično ali v skupini) in tam primeren čas častimo tem življenju ali po smrti v vicah, če seveda Najsvetejše in premišljujemo, kar sklenemo z molitvijo tja pride. Časna kazen (lahko jih je več) je očenaša, izpovedjo vere in s priprošnjo Mariji, Božji pravzaprav posledica, senca, sled greha, pro- Materi. ti kateri se je potrebno boriti, da jo odpra- 3. Da se v pobožnem duhu udeležimo ljudskega misijo- vimo, sicer ostane kot ovira na poti vere in na, duhovnih vaj ali formacijskih srečanj o besedilih nas lahko kmalu povede nazaj v isti greh. drugega vatikanskega koncila in Katekizma katoliške Naložena pokora pri sveti spovedi naj bi k Cerkve. temu pomagala, v veliko pomoč pa so tudi odpustki. Odpustek je namreč »odpuščanje časne kazni pred Bogom za tiste grehe, ka- 8. ALI SO ŠE DRUGA DELA VEZANA NA SVETOLETNI ODPUSTEK? terih krivda je že odpuščena« (KKC 1471). Svetoletni odpustek ob izpolnjevanju običajnih pogojev lahko prejmemo tudi, če opravimo katero izmed telesnih 6. KAKO LAHKO PREJMEM del usmiljenja (lačne nasičevati, žejne napajati, popotni- SVETOLETNI ODPUSTEK? ke sprejemati, nage oblačiti, bolnike obiskovati, jetnike 1. Imeti namen. reševati, mrliče pokopavati) ali eno izmed duhovnih del 2. Biti nenavezan na greh, tudi na malega usmiljenja (grešnike svariti, nevedne učiti, dvomljivcem ne (biti v resnični notranji drži svobode prav svetovati, žalostne tolažiti, nadležne prenašati, ža- pred vsem grešnim). ljivcem odpustiti, za žive in mrtve Boga prositi) ali če pri- 3. Pristopiti k zakramentu svete spovedi merno dolgo obiščemo brate in sestre v stiskah ali teža- (lahko več dni prej ali pozneje). vah (bolnike, zapornike, ostarele, osamljene, invalide …). Prav tako lahko svetoletni popolni odpustek prejme tis- 4. Vredno prejeti sveto obhajilo. ti, ki konkretno in velikodušno uresničuje duha pokore, 5. Moliti po namenu svetega očeta (zados- tako da se vsaj za en dan vzdrži banalnih razvedril in ne- tuje: vera, očenaš, zdravamarija in slava potrebne potrošnje ter z darovanjem sorazmerne vsote očetu, lahko tudi kakšna druga molitev, denarja ubogim; s podpiranjem verske ali družbene do- ki je draga verniku). brodelnosti, zlasti v korist obrambe in zaščite življenja, s 6. Opraviti delo, ki je vezano na svetoletni posvečanjem ustreznega dela svojega prostega časa pro- odpustek. stovoljnim dejavnostim, ki so v interesu skupnosti. Priložnost za sveto spoved je vedno pred in med sveto mašo (razen ob 6.00). Izven tega časa je možno zaprositi za sveto spoved ali duhovni pogovor v sprejemnici Majcnove hiše. V sprejemnici Majcnove hiše lahko oddate tudi dar za mašni namen ali dar za obnovo svetišča. 19 VZGOJA IN UMETNOST Fuskabove drobtine »Veseli nas, da Cirkus Fuskabo, ki s posebnim Vodja in režiser predstave Zef Berišaj je uspevamo skozi znanjem na področju mladin- po premieri dejal: »Lepo je videti, kako cirkuške metode skega cirkusa prepoznavno de- naši mladi cirkuški umetniki iz leta v luje v okviru Zavoda Skala don Bosko, leto rastejo, se razvijajo tako v igralskih in načine širiti je v letošnji sezoni pripravil novo in od- sposobnostih kot v tehnični dovršenosti salezijansko vzgojo mevno predstavo z naslovom Briciole cirkuških disciplin, ki jih izvajajo. Njiho- in spodbujati (drobtine). vi zadovoljni izrazi in široki nasmehi ter razmislek o stanju Za poznavalce salezijanske karizme po- pozitiven odziv občinstva je nekaj, kar sodobne družbe.« menljiv naslov, ki izhaja iz srčike don nam daje potrditev, da skupaj razvijamo Boskovega preventivnega vzgojnega vizijo našega cirkusa v pravo smer.« Boštjan Jamnik sdb sistema, za obiskovalce, prijatelje in Predstavo Briciole so cirkuški ustvarjal- podpornike pa izvirna in domiselna be- ci pripravili v novih podobah in stopili seda, ki vabi k raziskovanju. iz do zdaj poznanih okvirjev. Prikazati Letošnja predstava Cirkusa Fuskabo resnično zgodbo prek cirkuških disci- temelji na resničnem poslanstvu Jane- plin, brez dialogov ali besedila, namreč za Boska, ki ga je v času industrijske ni lahka naloga, a so se mladi umetniki revolucije, največkrat preko vseh svojih preselili v don Boskov čas in razmere moči, izvajal z ubogimi mladimi v itali- ter njegovo iznajdljivo ljubezen do mla- janskem Torinu. dih prikazali v vrhunski meri. Foto: David Ožura 20 Oprosti, seveda! tja je odšlo don Bosko ... rad bi oprosti ... oznanjat evangelij zvedel kaj več ravno sem se veliko salezijancev o misijonih v spomnil svojih in hčera marije patagoniji. sanj o tej pomočnice. lepi deželi. oblasti v čilu in argentini so patagonskim indijancem v 19. stoletju dodelili najslabšo zemljo, na kateri se preživljajo. med temi "vojaškimi operacijami" se je rodil naš junak: zefirin namuncurA’. 21 v južni ameriki leži ozemlje indijancev mapučev, imenovano wallmapu. tu leži več kot 30 indijanskih ozemelj, ki so pod skupnim imenom poznani kot patagonija. Po stoletjih upiranja španskim osvajalcem se je wallmapu znova znašel pred zatiranjem vlad novih držav, ki so se rešile jarma španske krone. vladni načrt je predvideval ustvariti narod z enakopravnimi in enotnimi državljani. mapuči so se morali podvreči novemu v tem času so načrtu. salezijanski misijonarji navezali stike z "ljudmi zemlje". 22 eden zadnjih po posredovanju kačikov (indijanskih salezijanca dominika voditeljev), ki se je Milanesia, župnika v mestu upiral argentinski videma, se je manuel leta vladi, je bil manuel 1884 uklonil oblastem. namuncurA’. v zameno je bil imenovan za polkovnika v argentinski vojski. s tem je dosegel, da je vlada uradno dodelila ozemlje za njegovo ljudstvo, zanj in družino. s tem je prejemal veliko uradnih obiskov raznih uradnikov. leta 1886 se mu je rodil sin Zefirin, ki ga je krstil isti salezijanec Milanesio. zeferin je vstopil v vojaško šolo v buenos airesu ... toda njegova pot je bila drugačna ... 23 v salezijanskem zavodu pija IX. buenos aires, argentina, 1897 nehaj se svoje moči "pogovarjati" raje uporabi za z vrabcem! učenje španščine in katekizma, gospodič namuncurA’. oprostite, gospod učitelj ... nisem se mogel premagati. 24 V RAZMISLEK BRUNO FERRERO, sdb Ilustracija FABRIZIO ZUBANI Nekega jasnega in vetrovnega marčevskega jutra je vnuk s pomočjo dedka pod nebo spustil veličastnega zmaja. Zmaj se je s pomočjo vetra dvigal in dvigal vse višje, dokler ni postal le pikica na nebu. Vrvica se je odvijala in sledila zmaju navzgor, toda dedek je en konec vrvice varno privezal na otrokovo zapestje. Tam zgoraj, v modrini, se je zmaj mirno in varno pozibaval po tokovih vetrov. Dva debela, klepetava goloba sta lenobno Celo Bog tvega, da postane »veliki nevidni«, nepričakovani in neslišni. priletela mimo in začela komentirati zmajeve barve. Če smo pozorni in izostrimo svoj notranji občutek, svojo vest, čutimo »Res si lepo oblečen, prijatelj,« »potege« njegove prisotnosti. je dejal eden izmed njiju. »Pridi, pomeri se z nama. Tekmujmo v vzdržljivostni dirki,« je rekel drugi. Goloba sta se ozrla navzdol. »Ne morem,« je rekel zmaj. »Nikogar ne vidim,« je dejal eden. »Zakaj ne?« »Tudi jaz ga ne vidim,« je odvrnil »Povezan sem s svojim malim zmaj, »vendar sem prepričan, da je gospodarjem, tam spodaj na tam: vsake toliko začutim, kako me zemlji.« potegne z vrvico.« 25 KNJIGA VZGAJA Kdo je tu kriv!? TINKARA ČERIN Kj e naj začnem? Pa sploh ne vem, Založba Salve koga naj okrivim prvega: vodite- lja države, da se zaplete v vojno, ali tistega oficirja, ki je le »izpolnjeval ukaze«. Mladinski roman Nicova vojna me je v branje takoj potegnil, med bra- vojašnice, kjer se mora oficir sprehajati njem pretresel, po njem pa razjezil, ker po lestvici nadrejenih vse do generala z se nisem mogla odločiti, kdo je kriv za enim in istim vprašanjem: Kaj naj nare- to nesrečno zgodbo enajstletnega fanta, dim? Ta otrok trdi, da ste se zmotili. In ki bi moral svojo mladost brezskrbno odgovor je vedno enak: prelaganje od- uživati s svojo prijateljico Minervo, ne govornosti, pilatovsko umivanje rok in pa doživljati grozot bojevanja na fronti. ukvarjanje le s tistim, za kar je vsak za- Prva stvar, ki me je ujezila, je, ko je oficir posleni prepričan, da je v mejah njego- takoj ob prvem nasprotovanju Nicove- ve odgovornosti – morala očitno ni. Ko Josan Hatero mu vpoklicu v vojsko odgovoril: »Samo sem že mislila, da bo general končno NICOVA VOJNA izvršujem ukaze.« Vedela sem, da bo ta nekdo z razumom in kančkom vesti, so ilustracije tip eden tistih likov, ki je usposobljen za se moji upi razblinili s tem, ko je mla- Inma Almansa to, da je poslušen, ubogljiv in kot konj dega Nica karal in mu moraliziral, da s plašnicami brezglavo dirja tja, kamor prevod mora ljubiti svojo državo in biti zanjo ga je usmeril njegov nadrejeni. pripravljen dati tudi življenje. Tina Furlan Obenem pa so mi odzvanjale ugoto- založba Kot žena in mami treh majhnih fantov vitve filozofinje Hanne Arent, ki smo se večkrat sprašujem o tej ideji domo- Salve, 2024 jo večkrat študirali na fakulteti. Ona je ljubja: šteti si v čast, da si sam ali da je v svojih razmišljanjih o Nürnberških tvoj bližnji padel za državo ali če reče- sojenjih nacistom poudarila, da brez- mo bolj poetično za narod … Zakaj? glavo izpolnjevanje ukazov pripomore Mar zato, da si bo nekdo na visokem k uspešnosti mehanizma totalitarnega stolčku pridobil še več zemlje? Mar režima, kjer ljudje izvršujejo ukaze brez zato, ker mora s silo nekako dokazati kritične presoje v veri, da delujejo v svojo moč, ki je z diplomacijo očitno ni skladu z neko višjo silo, višjim ciljem – mogel? Po drugi strani pa se sprašujem: da je to njihova dolžnost in bodo s tem kdo, če ne jaz ... oziroma, kdo če ne on? pomembno pripevali k zgodovinski Kaj ostane, če nas oni ne branijo? Kaj spremembi časa. Ta povezava se mi je ostane, če jih mi ne podpremo? Kaj se zdela srhljiva, ker me je spomnila, da so zgodi, če smo nadvladani? Potem pa ljudje tako delali in še vedno delajo … se ustavim in spomnim na dneve, ko Vprašala sem se, kolikokrat tudi jaz smo jaz, moj mož in mnogi moji prija- tako delam. telji kot skavti obljubili, da bomo zves- K temu prispeva še tragikomičen pri- ti Bogu in domovini in se sprašujem, zor, ki se odvije v glavnih prostorih kako v tem kontekstu gledati na vojno 26 in razmišljati o hipotetičnem vojnem ta lahko skupaj pomagali ob preizkušnji Zgodba je napisana stanju pri nas. Mar ni dolžnost skavta, vpoklica, ko se pokaže priložnost za po- tako gladko, da se da se bori? Ali je boj za domovino Božja beg ali kakšno goljufijo, se temu upre, strani obračajo kar volja? saj ga skrbi, da bi zaradi tega drugi priš- same. Nič čudnega, In sedaj … Še vedno ne vem, koga naj li v težave. Ni pobegnil, ker je prijateljici okrivim, ker bi najraje pod en res mrzel v taboru obljubil, da bo našel njenega da so ga vsi moji tuš dala vse vpletene, sploh pa njego- fanta. Ko so vojaki na fronti obupavali trije otroci prebrali vega očeta, ker je s svojim odhodom brez kančka smisla po boju, jim je on, pred mano! In prvotno omogočil to zmedo – da se do- čeprav v strahu, takoj odvrnil, da se bo kar strinjam se z dobra streznijo in vklopijo svoj pred- boril, ker se želi vrniti k svoji materi in oceno sina, ki pravi: nji reženj ter si priznajo, da enajstletni še naprej živeti. Ko se je na fronti po na- »Priporočal bi jo fant nima kaj početi v vojni. Verjamem ključju srečal s sovražnikom, ga ni ho- vsem otrokom, ki pa, da Bog ni kriv. Verjamem, da Bog tel ubiti, čeprav je bila puška že nabita v se veliko pritožujejo, budno spremlja take nedolžne duše, ki njegovih rokah. Vsa ta dejanja, čeprav da bi po branju se nič krive znajdejo v tako grozoviti mnoga narejena iz strahu, so vlivala spoznali, da jim situaciji. In verjamem, da pri Bogu vse upanje odraslim vojakom. In ko se je pripomore k dobremu, kar se sem in tja vrnil domov, se je v materinem objemu ni nič hudega in v romanu tudi razkriva. V bistvu je Bog končno zmogel zjokati in pokazati svo- postali bolj hvaležni prekalil Nica, kakor pravi Sirah – da se jo otroško ranljivost. za vse, kar imajo.« v ognju preizkuša zlato (Sir 2,5) in ga Nico nam je zgled, da bi morali večkrat Lucija Čakš preko te preizkušnje naredil malo bolj pogledati skozi otroške oči, brez navla- zrelega, bolj modrega … malo manj ke hudobije in z dobro kalibriranim »otroka«. moralnim kompasom, da bi v tej svet- Skozi roman najdemo več trenutkov, lobi videli in presojali, kaj je prav in kaj kjer se pokaže, kako veliko zlata je v Ni- ne, in imeli pred očmi, da so situacije covem srcu, kako Bog to situacijo ob- mnogokrat zapletene, da bi lahko našli rača v dobro: Nico iz ljubezni, pa tudi enega samega krivca. Mogoče pa Bog to iz strahu pred mamino žalostjo tolaži dopušča, da se tudi mi prečistimo ka- svojo mamo in prijateljico in ju usmer- kor zlato. ja k zaupanju, da se bo vse uredilo. Ženi enega od vpoklicanih takoj v trenutku obupa da naslov svoje matere, da si bos- 27 SVETIŠČA DON BOSKOVE MARIJE Bazilika Marije Pomočnice lima, peru Na pročelju bazilike v Limi stoji kip Marije Pomočnice, star že skoraj osemdeset let, tiha priča vsakodnevnega prehoda tisočev ljudi, ki gredo vsak dan mimo cerkve. Nahaja se tik ob začetku ulice Avenida Brasil, ene glavnih in najbolj prometnih arterij perujske prestolnice. Kip je zaščiten pred vremenskimi vplivi s steklenim zaslonom, postavljenim pred desetimi leti med obnovitvenimi deli cerkve, ki je bila razglašena za nacionalno kulturno dediščino. Po ANS priredil Bazilika Marije Pomočnice v Marije Pomočnice. Ob slovesnem od- MARKO SUHOVERŠNIK, sdb Limi, ki se nahaja v soseski prtju zvonika in splošnem zaključku del Breña, v središču perujske pre- 8. decembra 1924 sta bila postavljena stolnice, je lani praznovala 100-letnico križ in ura, Marijin kip pa še ni bil iz- svoje dograditve. Leta 1924 so dokon- delan in je niša ostala prazna dvajset let. čali njeno pročelje in koničast zvonik, Konec leta 1943 so salezijanci izdela- ki je bil nekaj desetletij tudi najvišja vo kipa zaupali perujskemu umetniku zgradba v mestu. Nataliciu Delgadu. Delgado je že po- Njen arhitekt, salezijanec Ernesto slikal obok apside svetišča Srca Jezu- Vespignani, je zvonik zasnoval tako, sovega v Magdaleni del Mar, ki so ga da ga krasijo bronasti križ, ura s štiri- slovesno blagoslovili decembra 1942. mi številčnicami in monumentalni kip Naročili so mu kip za baziliko Marije 28 Pomočnice s prošnjo, naj se navdihu- je po lesenem procesijskem kipu, ki ga od leta 1921 častijo v tej baziliki. Kip je narejen iz belega betona in je visok 4,20 metra. V nišo so ga posta- vili maja 1945. Je največja skulptura na celotnem območju, svoj čas pa je bila največja skulptura Marije Pomočnice v celotni perujski republiki. »Od takrat je njegova podoba glavni zunanji pokazatelj posvetitve svetišča in prvi vizualni stik mimoidočih na ulici Avenida Brasil z univerzalno sa- lezijansko marijansko ikonografijo, ki Bazilika Marije Pomočnice v Limi je jo je ustvaril sam don Bosko,« pravi stičišče tisočev ljudi, ki se vsak dan pri- David Franco Córdova, raziskovalec dejo poklonit Devici. Najpomembnej- perujske salezijanske zgodovine. še praznovanje poteka na vigilijo 24. 2. maja 2021 je perujsko ministrstvo za maja s sveto mašo, ki pritegne vernike kulturo baziliko Marije Pomočnice v od vsepovsod. Z leti se je pobožnost Limi, katere temeljni kamen so položili do Marije Pomočnice močno pove- julija 1921 kot »nacionalni poklon ob čala, tako da je postala druga najbolj stoletnici neodvisnosti Peruja«, razgla- obiskana slovesnost s procesijo v Limi. silo za narodno kulturno dediščino. To Obisk Device Marije v stoletni baziliki je najvišje uradno priznanje za kultur- je spodbuda za vse kristjane, ki ne le ni, umetniški, arhitekturni in duhovni oživi vero, ampak utrdi skupnost, vse prispevek don Boskovih sinov perujski združuje v dejanju predanosti in skup- republiki. ne ljubezni do nebeške Matere. 29 SALEZIJANSKI MISIJONI V objemu narave Laiška misijonarja Ana in Rajko sta za eno leto odšla v Brazilijo, v inšpektorijo sester salezijank Sao Paulo, kjer deluje tudi slovenska sestra Metka Kastelic. ANA IN RAJKO Pr ed osmimi meseci sva prispela skih potrebščin za otroke. Večina dru- ŠPEHAR VRTIN laiška misijonarja v misijone v Južno Ameriko, na- žin je enostarševskih, mama se vrne v tančneje v Brazilijo. Edina drža- službo že pri otrokovih štirih mesecih. va v Ameriki, kjer je portugalščina ura- Le nekaj vrtcev sprejme otroke od če- dni jezik, ups, brazilska portugalščina. trtega meseca naprej, kar pomeni, da Prve mesece so bili za naju največji izzi- ima mama dve možnosti: ali ostane vi kultura, podnebje in jezik. Človek si doma z otrokom (oziroma več otroki) ne bi mislil, da te lahko pod ekvatorjem ali pa gre v službo in najame »babo« zebe. Kulturni šok sva doživela na večih (varuško) ter jo plača. Šolanje je tukaj področjih, saj je preklop iz slovenskega zelo »skromno«. Ogromno je otrok in hitrega in delovnega načina življenja in prebivalcev, država pa potrebuje čim tempa na brazilski »tranquilo« in »cal- več mladih za delovno silo in marsika- ma« precej drugačen. Naučena sva, da teri otrok si služi kruh že pri dvanajstih delo začneš in končaš. Na drugem kon- letih, tako da dela ali pa skrbi za mlajše cu sveta pa je bistveno drugače. Seveda brate in sestre. V župniji sva z veseljem se dela, a si le tega »šparajo« (smeh) in pomagala pri kuhanju za revne družine imajo hkrati več začetih del, kar njim kakor tudi za različna praznovanja. nikakor ne povzroča notranje želje ali bolje rečeno skrbi, da bi ga zaključili. Pri jeziku je zanimivo to, da je največ PRAZNOVANJE odvisno od sogovornika, ali ti želi po- Najbolj se nama je vtisnilo v spomin, Bodimo romarji magati in razložiti zadevo ali pa ne. ko sva se 12. decembra, na praznik Gu- upanja vsak dan. Za Naju sicer sploh ni skrbelo glede jezika, adalupske Matere Božje, ki je nebeška saj imamo roke, z mimiko lahko pona- misijonarka novega sveta, udeležila in vse, kar sva namreč zorimo, kar smo hoteli povedati in se spoznala pristno življenje (iz prve roke) že do sedaj doživela ob tem še sladko nasmejimo. tukajšnjih prebivalcev na vasi. Dotakni- in od Boga prejela, lo se naju je, kako se umirjeno in po- sva prepričana, da časi, a hkrati z odprtim in vsem srcem ni možno prejeti v V MISIJONU SESTER pripravijo na praznovanje ter procesijo. HČERA MARIJE POMOČNICE nobeni »šoli«. Nič hudega ni, tudi če se sveta maša Po svojih najboljših močeh pomagava začne dve uri kasneje. Prav tako si vza- sestram hčeram Marije Pomočnice pri mejo prost dan. Zanje je to izjemno projektih in izobraževanju otrok kakor pomemben praznik, ki ga praznujejo tudi opravilih v hiši in skrbi za okolico, več dni skupaj. Mladi so se več mesecev ki zajema kar obsežno območje. Štiri pripravljali, da so Gospe iz Guadalupe mesece, od oktobra do januarja, sva bila ob prazniku zapeli ter zaplesali. Otro- pri sestrah salezijankah na jugu Brazili- ci so odprti, sprva so naju sicer »za- je, v kraju Guarapuava. V oktobru smo čudeno« opazovali, saj sva bila edina začeli z obiskovanjem družin, skupaj »belca«, nato pa so nama kar hitro in smo molili, jim prisluhnili, kako živijo pogumno skočili v objem. Predstavila iz dneva v dan, ter jim ponudili pomoč sva se in seveda so se potem vsi želeli tako z nakupom hrane kakor tudi šol- fotografirati z nama. Povabili so naju na 30 kosilo in bili ob tem zelo počaščeni, saj sva se ga z veseljem udeležila. Pri njih je druženje vsekakor na prvem mestu. Pozneje so naju prosili, če lahko zmoli- va zdravamarijo v maternem jeziku, na kar sva s srcem privolila, oni pa so naju z navdušenjem in odprtimi usti poslu- šali. POUČEVANJE IN KULINARIKA V Braziliji se novo šolsko leto začne v februarju in inšpektorica sester FMA naju je prosila, če sva se pripravljena »vrniti« v Itapevi, kjer sva bila prva dva meseca. Z navdušenjem sva se odzvala, saj so sestre salezijanke vedele, da sva odprta in pripravljena pomagati, kjer bo večja potreba. V Recanto da Cruz Grande (Itapevi) nekaj dni v tednu de- luje tudi s. Metka Kastelic, FMA, saj tre- nutno tukaj ni sestrske skupnosti. Smo na hribu v objemu narave, prekrasnih cvetočih dreves in vsakdanjega vrveža Foto: osebni arhiv osemdesetih otrok v dveh turnusih, do- MISIJONSKO SREDIŠČE SLOVENIJE poldan in popoldan. Zanje pripravljava malice in jih učiva angleščine. Prav tako Kristanova 1, 1000 Ljubljana imava kulinariko, kjer se otroci učijo in iban SI56 0201 4005 1368 933 spoznavajo brazilsko-slovenske jedi, ki bic LJbaSi2X jih seveda poskusimo. Z aprilom bomo začeli z različnimi tečaji za odrasle, t. koda CHAR i. večerne šole. Učila bova angleščino, SkLic SI00 249706 peko kruha, piškotov in biskvitov ter namen Ana in Rajko Špehar Vrtin mogoče še kaj. Toda, to še ni vse … Med vikendi imajo duhovniki priprav- Bodimo romarji upanja vsak dan. Za niki in novinke duhovne vaje. Zanje vse, kar sva namreč že do sedaj doživela pripraviva prostore, nato pa jim tri dni in od Boga prejela, sva prepričana, da z dušo in srcem kuhava. Poseben bla- ni možno prejeti v nobeni »šoli«. Vse- goslov za naju je, da imamo v kapeli kakor prejmeš neizmerno več, kakor adoracijo in sveto mašo v tukajšnji oazi lahko daš, in verjameva, da se bova miru. marsičesa zavedala šele po prihodu v domovino. Priporočava se v molitev in bodimo še naprej povezani. NEPOZABNA Zaupava in verjameva v vaša odprta MISIJONSKA IZKUŠNJA srca. Vsak dar je upanje na boljši jut- Misijoni so za naju nepopisna življenj- rišnji dan. Na račun, odprt pri Misi- ska izkušnja. Privoščiva in vzpodbujava jonskem središču, lahko darujete za vsakogar, ki mu srce gori in je že razmi- namen tukajšnjega misijona. Bog vam šljal o tem: le pogumno, brez oklevanja. povrni za vse vaše darove. 31 SALEZIJANSKA DRUŽINA Salezijanci sotrudniki – nosilci upanja Svetovni koordinator salezijancev sotrudnikov Antonio Boccia je v nagovoru celotnemu Združenju potegnil vzporednice med jubilejnim letom, Vezilom 2025, sinodo in poslanstvom salezijancev sotrudnikov. Strnemo ga lahko v tri glavne poudarke. BLAŽKA MERKAC, Sals UPANJE KOT TEMELJ Don Bosko nas je učil, da je krščan- vrhovna svetovalka Združenja salezijancev NAŠEGA DELOVANJA sko upanje povabilo, da se premika- sotrudnikov za srednjo in Don Bosko, človek velike vere in glo- mo »brez odlašanja«, da ne stojimo na vzhodno Evropo bokega upanja, nas je učil, naj gleda- mestu, da bi s tem preprečili, da bi se mo v prihodnost z optimizmom, zau- naša vera pokvarila. pamo v Božjo previdnost in delovanje Načrt apostolskega življenja nas opo- Božje milosti. minja, da se »stoječa voda prva po- Tudi mi kot salezijanci sotrudniki smo kvari«, in nas poziva, naj delujemo poklicani, da smo nosilci upanja, da s pogumno ter da bi brez strahu sprejeli svojim življenjem pričujemo o vese- kompromise za dobro drugih. lju evangelija in lepoti salezijanskega poklica. Naša zaveza se uresničuje v evangelizaciji kulture in družbenega SINODALNA POT življenja, pri čemer se zgledujemo po KOT ŽIVLJENJSKI SLOG don Boskovem apostolskemu načrtu, Sinodalnost je povabilo, da hodimo ki nas spodbuja, da živimo v občestvu skupaj, si prisluhnemo, razločujemo z drugimi člani salezijanske družine. Božjo voljo za naše Združenje in za Foto: osebni arhiv 32 Salezijanci sotrudniki so se 1. februarja 2025 v cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku veselili s štirimi mladimi, ki so se odločili stopiti na po- sebno pot poklicanosti. Petra Čepon, Žiga Kosi, Borut Stramšek in Jure Zelič so s slovesno ob- ljubo pred salezijanskim inšpektorjem Petrom Končanom postali salezijanci sotrudniki. Obljubo je sprejel in- špektorialni koordinator Timi Čižek ob navzoč- nosti Blažke Merkac, pokrajinske svetovalke za srednjo in vzhodno Evropo. Foto: Žan Seničar celotno Cerkev. Kot salezijanci sot- nami salezijanske družine za izvajanje rudniki smo poklicani, da spodbu- skupnega poslanstva, pri tem pa kar jamo kulturo dialoga in sodelovanja najbolje izkoristimo svoje sposobnos- znotraj naših lokalnih, inšpektorialnih ti, potenciale in izkušnje laikov. Kot je in pokrajinskih centrov. navedeno v načrtu apostolskega življe- Pozorni moramo biti na glasove vseh, nja, se ta zaveza izraža v različnih de- še posebej mladih, ki nas sprašuje- javnostih, vključno s katehezo, anima- jo v svoji občutljivosti in želji po bolj cijo mladinskih in družinskih skupin, gostoljubni Cerkvi, ki bo pozorna na socialno službo med revnimi in zavze- potrebe sveta. manjem za družbeno komunikacijo. Načrt apostolskega življenja nas opo- Poklicani smo, da »prevzamemo težo Pozorni moramo minja, da se odgovornost v poslanstvu teh ranjenih odnosov, da bi jih Gos- biti na glasove vseh, kaže v soodgovornosti v delovanju, pod, ki živi, ozdravil«, in konkretno še posebej mladih, kjer je vsak član Združenja poklican, pričevali o Božjem usmiljenju in lju- da prispeva svoj del, s posebno pozor- bezni do vsakega človeka. ki nas sprašujejo v nostjo na mladih. Zaključil je s povabilom, da bi to leto, svoji občutljivosti Sinoda nas tudi vabi, naj se ne »ome- ki je čas milosti, živeli z zagonom in in želji po bolj jujemo na posvetovanja znotraj kato- velikodušno sprejeli povabilo svetega gostoljubni Cerkvi, liške Cerkve«, ampak naj se odpremo očeta, da bi ga doživeli kot priložnost ki bo pozorna na ekumenskemu in medverskemu dialo- za rast v veri in upanju v občestvu s ce- potrebe sveta. gu, ki je znamenje Cerkve, ki zna ho- lotno Cerkvijo. diti skupaj. Jaz pa vas vabim, da kot nosilci upanja SKUPNO POSLANSTVO skupaj s celotno salezijansko družino KOT SKUPNA ZAVEZA stopamo po poti skupaj z mladimi. Salezijanska karizma nas poziva, da Prizadevajmo si, da bo naše pričevanje se posvetimo vzgoji in evangelizaciji verodostojno, resnično in vedno v luči mladih, zlasti najrevnejših in najbolj skupnega poslanstva za dobro vseh. potrebnih. Kot salezijanci sotrudniki Naj nas pri tem spremlja in vodi Ma- smo poklicani k sodelovanju s salezi- rija Pomočnica, učiteljica in spremlje- janci, sestrami FMA in drugimi skupi- valka na tej poti upanja in milosti. 33 S POTI Slovenske sledi salezijanske Argentine (2) Buenos Aires je največje in glavno mesto Argentine z nekaj več kot 3 milijoni prebivalcev v ožjem smislu, v predmestjih pa jih živi kakih 15 milijonov. Na širšem področju Buenos Airesa se nahaja 23 salezijanskih ustanov in dejavnosti. MARKO KOŠNIK, sdb LA BOCA iz velike revščine, ki jo je še danes čutiti Salezijanska župnija sv. Janeza Evange- v tem delu mesta. Ob župnijski cerkvi lista obsega najrevnejši predel mesta ob so salezijanci uredili oratorij kot pros- pristanišču. Tu so salezijanci prevzeli tor sprejemanja ter vrtec in osnovno šolo kot prostora rasti in vzgoje. Še po- upravljanje prve župnije v Argentini in sebej ohranjajo pobožnosti in procesije, je danes najstarejša salezijanska župni- ki redno potekajo po ulicah okrog sale- ja. Obeležujejo 140 let delovanja. zijanske ustanove. Okolje je zelo revno Potreba po sprejetju župnije je izhajala in zahtevno, saj je veliko kriminala in Najrevnejši pristaniški predel Buenos Airesa, La Boca Vse foto: osebni arhiv 34 Glavni oltar, salezijanski oltar in slovenski oltar v cerkvi Marije Pomočnice v kraju Ramos Mejía neurejenih družbenih in družinskih Župnijo z lepo cerkvijo Marije Pomoč- razmer, iz katerih prihajajo otroci in nice, ki so jo zgradili salezijanci, sedaj mladi. upravlja škofija. Tu je občasno tudi Nedaleč stran deluje druga salezijanska slovenska maša. Zakristan je Slovenec ustanova, in sicer San Pedro, ki s svo- Dominik Oblak. Pri vhodu je sloven- jim centrom obrtnih šol nudi šolanje v ski oltar Marije Pomagaj, ki ga je iz- raznih poklicih, tečaje in usposabljanja. delal Tone Oblak, gojenec salezijanske šole, umetnik in podjetnik. Salezijan- ske skupnosti tu ni več, vrtec in osnov- RAMOS MEJÍA no šolo vodijo laiki, oratorij pa salezi- janci sotrudniki s sodelavci. Pri ljudeh Ramos Mejía leži v provinci velikega se zelo pozna odsotnost salezijancev. Buenos Airesa. Nekdanja salezijanska Nekaj Slovencev še vedno poučuje v tej ustanova s cerkvijo Marije Pomočni- ustanovi.  ce je bila zelo pomembna za Slovence, saj je v okolici živelo veliko slovenskih Cerkev Marije Pomočnice v kraju Ramos Mejía družin. Vključeni so bili v življenje salezijanskega zavoda, kar je bila po- sebno velika zasluga salezijanca Janka Mernika. V salezijanski zavod je privabil števil- ne fante iz drugih mestnih četrti. Tu je bil salezijanski aspirantat, v katerem je svoj poklic oblikovalo lepo število sa- lezijancev slovenskega rodu. V ta sale- zijanski zavod je kot deček prišel tudi Jose Bergoglio, sedanji papež Franči- šek, ki je obiskoval šesti razred. Sale- zijanski vzgojitelji so ga nato poslali v jezuitski kolegij. 35 SAN ISIDRO Poleg prepoznanega šolskega centra Franc Barle pred inštitutom Juan Segundo Fernández v San Isidru »Obra de Don Bosco – Istituto Juan Segundo Fernández« je v tej salezijan- Nova cerkev Marije Pomočnice ski ustanovi tudi skupnost za ostarele in bolne salezijance. Zelo prijetne in primerne prostore je pred leti uredil pokojni salezijanec duhovnik Martin Štuhec (1925–2020). V tej skupnosti živi 82-letni Franc Barle. Pred leti je v tem šolskem centru deloval kot učitelj. Sedaj ga vodijo laiki pod okriljem sa- lezijanske inšpektorije. Franc je še zelo čil in veder ter zelo lepo govori sloven- sko, čeprav ni veliko v stiku s Slovenci. Omeniti velja tudi sodobno župnijsko cerkev Marije Pomočnice poleg obsto- ječe stare cerkve, ki jo je dogradil sale- zijanec Anton Rant (1936–2022), ko je bil župnik te župnije. SALEZIJANSKI MAJ JUNIJ JULIJ MOLITVENI Za družine, ki zaradi Za invalide in bolne, da Za starše, ki so izgubili vojn in nasilja izgubljajo bi se znali v preizkušnjah svoje otroke, da bi jih NAMEN upanje, da bi Kristusovo in trpljenju povezati s stiska ne oddaljila od vstajenje osvetlilo njihovo Kristusom. Boga, ampak bi v molitvi stisko. dobili moč in tolažbo. 36 PRIČEVALKE VESELJA »Kako bi si želela samo za trenutek uzreti tvoj obraz« Marija se je z dvaindvajsetimi movine. Samo Bog pozna veličino in s. MILENA DERLINK, fma leti poslovila od domačih, ki herojstvo te odpovedi, saj s. Marija še jih ni nikoli več videla, in pos- zdaleč ni bila ravnodušna in neobčutlji- Povzeto po tala postulantinja v Nizzi Monferrato v va do svojih domačih. To potrjuje tudi Facciamo memoria Italiji. Tam je naredila prve zaobljube 5. njeno bogato dopisovanje z domačimi. avgusta 1929. O njej je le malo zapisa- Pisma so našli po njeni smrti. nega. Opisujejo jo, da je bila zelo zadr- Njen duhovni dnevnik razo- žana. Nikoli ni govorila o sebi, za druge deva delček njenega globokega pa je imela veliko dobrih in prijaznih duhovnega življenja. Med dru- besed. Vedno je vsem priporočala, naj gim je zapisala: iščejo samo Gospoda in živijo zanj. Bila »Gospod ne pričakuje od nas, da je zelo ubogljiva, prijazna in spoštljiva. bi razumeli, ampak da mu verja- Vedno je bila z nasmehom pripravljena memo z vsemi svojimi močmi.« pomagati. Bila je ena tistih redovnic, ki »Samo dejanja narejena z veliko so v skritosti in ponižnosti, brez velikih ljubeznijo, pod Božjim pogle- dogodkov in izrednih dejanj, hodile pot dom, in zato da bi izpolnili nje- vsakdanje svetosti. Pot, ki je naporna in govo voljo, bodo takoj poplačana težka, vendar polna luči. Tudi s. Marija v nebesih, brez da bi se morali se je na življenjski poti srečevala z mno- očiščevati v vicah.« gimi težavami in trpljenjem. »Samo tebe ljubim, moj Bog, Po zaobljubah je skoraj 20 let delala kot samo tebi sledim. Vedno želim kuharica v kar 12 različnih skupnostih, živeti v tvoji navzočnosti. Daj Je- približno leto in pol v vsaki skupnosti. zus, da bi ti vedno sledila na goro Leta 1948 je prišla v Verono, kjer je do Tabor, predvsem pa na Kalvarijo. Foto: Arhiv FMA leta 1956 delala v šivalnici. Nato je bila Na Taboru se razodeneš v sijajni tri leta v Trentu, pa spet v Veroni, kjer luči in ta me privlači. Kako bi si želela S. MARIJA je opravljala razna gospodinjska dela, samo za trenutek uzreti tvoj obraz. Kal- ŠTRAKL vse do leta 1983, ko je bila že tako obne- varija pa je noč, osamljenost, mračna mogla, da so jo poslali v hišo za starejše bolečina, ki me straši. Toda prav iz teh rojena in bolne sestre v Rosi. Veliko let je fizič- temin se dviguje križ in na tem križu 3. 1. 1905 no in moralno trpela. Nekaj mesecev občudujem in molim Tebe, Križanega, Bunčani (Veržej) pred smrtjo so jo operirali. Njeni zadnji ki si tam iz ljubezni. Luč in slava Tabora meseci so bili napolnjeni z nenehnim mi daje pogum, da sledim Tebi edine- prve zaobljube pogovorom z Gospodom. mu, vse do Kalvarije.« 5. 8. 1929 Njena ravnateljica v tem času zatrjuje, Sestre se jo spominjajo, da je bila ure in Nizza Monferrato da je bila polna Boga in da je zelo rada ure pred tabernakljem v nepremični in večne zaobljube molila. Tudi Marijo je imela zelo rada. goreči adoraciji. S svojim Gospodom se 5. 8. 1935 Znala je vedno ubogati. Ni si dovolila je pogovarjala v intimnosti in domač- ničesar več od nujno potrebnega. Veli- nosti. Nizza Monferrato kokrat so ji ponudili, da bi obiskala svo- Marija, ki ji je podarila vse svoje življe- umrla je domače, pa je vedno našla izgovor v nje, je bila živo navzoča tudi ob njenem 16. 2. 1985 slabem zdravju. Ob koncu življenja pa dolgem in počasnem umiranju. Ona ji Cittadella Padova, je zaupala, da je v resnici Mariji obljubi- je dajala mir in vedrino in jo 16. febru- Italija la, da se ne bo nikoli več vrnila domov, arja pospremila v večno srečo nebes. da lahko to daruje za rešenje svoje do- Letos mineva 40 let od njene smrti. 37 FUNDACIJA DON BOSKO Skupaj ustvarjamo priložnosti TJAŠA TRAVEN Sp odporo dobrotnikov, salezijan- za pomoč po poplavah iz avgusta 2023. Fundacija Don Bosko cev in prostovoljcev si Fundacija Prek letnega razpisa smo podprli salezi- don Bosko prizadeva za ohra- janske ustanove pri njihovih projektih. njanje človeškega dostojanstva, pod- V postnem in adventnem času smo s poro mladim in skrb za najranljivejše v posebnimi akcijami nagovarjali svoje družbi. Skupaj ustvarjamo priložnosti sledilce na socialnih omrežjih. Izvedli za mlade in gradimo skupnost, kjer ima smo dobrodelno akcijo Od sirotišnice vsakdo možnost razviti svoje talente. do sirotišnice za podporo salezijancem Leta 2024 smo nadaljevali s štipendi- v Vietnamu in pomagali po oktobrskih ranjem mladih iz socialno šibkejših poplavah v Bosni in Hercegovini. De- okolij, organizirali srečanje dobrotni- cembra smo organizirali Miklavževo ob- kov ter izvedli delovno akcijo v Lučah darovanje v Centru Janeza Levca – OE Foto: Unsplash Dom ter poslali božična voščila svojim dobrotnikom. Na YouTube kanalu Fun- dacije don Bosko si lahko ogledate tudi intervju s Polono Dominik, laiško mi- sijonarko in salezijanko sotrudnico, ki deluje v Etiopiji. V začetku leta 2025 smo na razpisu Ministrstva za javno upravo pridobili sredstva za novo zaposlitev, kar nam bo omogočilo še bolj učinkovito izvajanje programov. V prihodnjih dveh letih bomo organizirali vrsto dogodkov, ki bodo poudarjali socialno pravičnost in trajnostni razvoj. Ob 10. obletni- ci papeževe okrožnice Laudato Si', ki poudarja skrb za Božje stvarstvo, smo konec marca in v začetku aprila 2025 organizirali čistilne akcije in okroglo mizo Čiščenje srca in narave. Fundacija don Bosko ostaja zvesta svo- jemu poslanstvu – s konkretnimi pro- jekti in pobudami podpiramo mlade ter skrbimo za najranljivejše v družbi. Tudi v prihodnje bomo s pomočjo dob- rotnikov in prostovoljcev nadaljevali z dejavnostmi, ki prispevajo k izobraže- vanju, solidarnosti in trajnostnemu ra- zvoju. 38 Mašna zveza Svoj dar lahko podarite osebno na Rakovniku ali v drugih salezijanskih skupnostih ali jih nakažete na bančni račun: FUNDACIJA DON BOSKO Rakovniška ulica 6, 1000 Ljubljana ZGODOVINA MAŠNE ZVEZE iban SI56 0205 8026 2282 413 Mašna zveza je duhovno združenje koda CHAR dobrotnikov romarskega svetišča Mari- SkLic SI00 602 je Pomočnice na Rakovniku in vsega sa- namen Mašna zveza lezijanskega poslanstva na Slovenskem. Prvi salezijanci so prišli na Rakovnik 23. novembra 1901, leto dni pozneje pa so ustanovili Družbo za izgradnjo sve- tišča v čast Mariji Pomočnici na Rakov- Naj vam Bog povrne niku v Ljubljani (8. 12. 1902). Hkrati so vse vaše molitve sklenili, da se vsako soboto daruje sveta in vsak dar. maša za dobrotnike salezijanskega pos- Salezijanci lanstva in Marijinega svetišča, ki so ga na Rakovniku nameravali postaviti. Član omenjene vas vse izročamo družbe je postal vsak, ki je prispeval kak dar za svetišče. To predstavlja zače- v varstvo Marije tek Mašne zveze. Pomočnice. DUHOVNA VEZ Mašna zveza je zagotovilo duhovne po- PRIPOROČILA JANEZ POTOČNIK, sdb Člani Mašne zveze zavzeto živijo svoje inšpektorialni ekonom vezanosti. Vsako soboto se ob 7.30 zjut- in predsednik uprave raj v rakovniškem svetišču daruje sveta krščansko življenje: Fundacije don Bosko maša za žive in rajne člane mašne zveze. • ob sobotah se udeležujejo sv. maše, Člani mašne zveze imajo tako zagotovi- • so apostoli nedeljske sv. maše in po- lo, da se bo zanje trajno molilo in daro- gostega obiska sv. maše, valo svete maše; tudi potem, ko se jih • vsak dan ali vsaj ob sobotah zmolijo morda drugi ne bodo več spominjali. molitev članov Mašne zveze, • gojijo in širijo pobožnost do Marije VPIS V MAŠNO ZVEZO Pomočnice, Vanjo se lahko vpiše vsak, ki: • tudi druge seznanjajo s tem duhov- • zaprosi za vpis, nim združenjem. • sporoči svoj naslov, • nameni dar za svetišče Marije Po- SV. JANEZ BOSKO močnice na Rakovniku in salezijan- je s pomočjo velikodušnih dobrotni- sko poslanstvo, kov lahko storil veliko dobrega, zlasti • ob vpisu prejme poseben kartonček, za mlade. Zagotavljal je, da bodo vsi, ki tudi z molitvijo članov mašne zveze. podpirajo salezijanske ustanove, delež- V Mašno zvezo lahko vpišete tudi rajne. ni posebne Marijine pomoči. Podobno Glede višine daru vsak presodi sam doživljamo tudi slovenski salezijanci, (npr. v višini daru za sveto mašo). Dar zato dobrotnike vključujemo v maš- je lahko enkraten ali večkraten. Čla- ne namene in druge molitve, da bi vas ni so vpisani v posebno Knjigo članov vedno in povsod spremljala priprošnja Mašne zveze. Marije Pomočnice. 39 Novice iz salezijanskega sveta Kranjska Gora ⁄⁄ Na smučarskem dnevu duhovnikov in Ljubljana Rakovnik ⁄⁄ 25. januarja 2025 so v SMC Ra- drugih cerkvenih sodelavcev, ki je potekal 12. februarja kovnik pripravili Don Boskov dan. Otroci so svoje znanje o 2025, so sodelovali tudi salezijanci. Janez Suhoveršnik in svetniku preizkusili v Kahootu. Dan so ob igri posvetili še Franc Brečko sta v svojih starostnih kategorijah dosegla molitvi pred Najsvetejšim ter skupaj ustvarjali plamenčke prvo oz. drugo mesto. upanja. Cerknica ⁄⁄ V nedeljo, 2. februarja 2025, je upokojeni nad- Celje ⁄⁄ V času zimskih počitnic so v SMC Celje tudi letos škof msgr. Stanislav Hočevar v župnijski cerkvi Marijinega pripravili zimski oratorij, ki je potekal med 17. in 21. febru- rojstva v Cerknici posvetil daritveni oltar in blagoslovil am- arjem 2025. Udeležilo se ga je 30 otrok, ki jih je spremljalo bon ter obnovitvena dela v prezbiteriju. 17 animatorjev. Veržej ⁄⁄ Usposabljanja salezijanskih animatorjev, ki je potekalo od 10. do 12. januarja 2025 v Veržeju, se je udeležilo rekordno število mladih pripravnikov in animatorjev. Več kot 150 mladih iz devetih salezijanskih mladinskih centrov in župnij je povsem napolnilo Marijanišče. Mladostno energijo in veselje je bilo tako moč čutiti ves čas. Kljub vsebinsko na- trpanemu urniku je ostalo dovolj časa tudi za prosto druženje, ki ga mladi nad vse cenijo, ko so skupaj. 40 Bled ⁄⁄ 25. februarja 2025 je v Mariji- nem domu pri sestrah hčerah Marije Pomočnice na Bledu potekal oratorij- Ljubljana ⁄⁄ Sredi februarja je slovensko-hrvaško inšpektorijo hčera Marije Po- ski dan z naslovom Stop, brezbrižnost! močnice obiskala s. Maria Ausilia De Siena, vrhovna svetovalka za družbeno Oratorijskega dneva se je udeležilo 19 komuniciranje. Srečanje je potekalo v skupnosti na Gornjem trgu v Ljubljani. otrok. Med sprehodom po Bledu so Skupaj smo razmišljale, kako biti preroško navzoče v naših skupnostih, med se učili, kako ne biti brezbrižen do mi- mladimi in na socialnih omrežjih, kako se lahko sestre vključimo v okolje, za moidočih. Mlajši so le šteli mimoidoče, katerega je značilen hiter in obsežen prenos informacij, da bi mogle uresni- starejši pa so svojo pozornost vadili še čevati evangelizacijo in spremljati mlajše rodove. Odgovor, ki ga predlaga do- kako drugače. Med drugim so spoz- kument Cerkve K polni navzočnosti – Pastoralni razmislek o uporabi socialnih nali tudi mlado blaženo Lavro Vicuña, omrežij št. 64, je en sam: »Počlovečiti digitalna okolja, tako da v njih živimo ki je imela za življenjsko geslo: »Do ni- kot 'ljubeči bližnji'.« kogar nočem biti brezbrižna.« Veržej ⁄⁄ Kmetovalci in delavci v kmetijskih panogah so Obisk magistre ⁄⁄ V dneh med 6. in 8. februarjem 2025 je se od 3. do 6. februarja 2025 zbral zbrali v Marijanišču bila v slovensko-hrvaški inšpektoriji na obisku s. Luisa Me- pod vodstvom direktorja Blaža Cudermana in ravnatelja nozzi, magistra novink v mednarodnem noviciatu v Cas- Petra Pučnika in nekaj dni preživeli na pravem odmiku: v telgandolfu (Rim). Spoznavala je realnost inšpektorije, iz spoznavanju Goričkega, Prekmurja in Prlekije, predvsem z katere prihaja pet novink. Srečala se je tudi s starši novink. vidika kmetovanja, dela in ustvarjanja. Ni manjkalo časa za pogovor, druženje in duhovno podporo pri sveti maši. Preverjanje minulega triletja ⁄⁄ Od 8. do 12. januarja 2025 je na Portugalskem v Fatimi potekalo »preverjanje triletja« za medinšpektorialno konferenco CIME, ki jo sestavljajo inšpektorije hčera Marije Pomočnice Evrope in Bližnjega vzhoda. Na srečanju sta bili tudi predstavnici slovensko- Bohinjska Bistrica ⁄⁄ Salezijanski mladinski center je tra- -hrvaške inšpektorije, inšpektorica s. Mateja Kranjc in s. dicionalno povabil otroke in mlade, da so tudi letos polni Majda Merzel, ter laiki in mladi iz različnih držav Evrope. dobre volje in smučarskega duha od 14. do 18. februarja Razmišljali so o uresničevanju smernic XXIV. vrhovnega 2025 preživeli zimske počitnice v Bohinjski Bistrici. zbora: »Rodovitne skupnosti v srcu sodobnega časa«. 41 Strunjan ⁄⁄ Delati v duhu sv. Janeza Boska in slediti salezijanski karizmi je za vsakega zaposlenega v salezijanski usta- novi nuja, ki zagotavlja zvestobo ustanovitelju, v katerem je Cerkev prepoznala pristen način krščanske vzgoje mladih. S tem namenom salezijanci vsaki dve leti zberejo novozaposlene v svojih ustanovah širom Slovenije na usposabljanje iz preventivnega vzgojnega sistema za vzgojo mladine, kot ga je utemeljil don Bosko. Letošnjega usposabljanja, ki je pote- kalo od 7. do 9. februarja v Strunjanu, se je udeležilo 19 udeležencev raznih profilov (učitelji, profesorji, mladinski delavci, vzgojitelji, socialni delavci in drugi), ki delujejo na različnih področjih dela z mladimi v salezijanskih strukturah. Usposablja- nje so vodili salezijanca Gašper M. Otrin in Rafo Pinosa ter Sanja Obaha Brodnjak in Špela Potočnik. Veržej ⁄⁄ V lončarski delavnici Rokodelskega centra DUO Veržej je v prvih mesecih letošnjega leta potekalo usposa- bljanje za pridobitev NPK lončar. Pod vodstvom Urše Am- Rim ⁄⁄ Novinke mednarodnega noviciata hčera Marije Po- brož se je tečaja udeležilo osem brezposelnih oseb. močnice v Castel Gandolfu obiskujemo medredovno novi- ciatsko šolo skupaj z novinci in novinkami iz trinajstih raz- ličnih redovnih skupnosti in kongregacij, katerih noviciati so v okolišu, ki se imenuje Castelli Romani. Skupaj prisluh- nemo predavanjem s teološko in formativno vsebino. Ker nam je naša šola zelo pri srcu in predstavlja pomembno oporo na naši poklicni poti, smo jo poimenovali kar SIC (iz italijanščine »Solo Insieme Cresciamo«) – samo skupaj rastemo. Magdalena Poljšak Rajni naročniki, člani Mašne zveze in molivci za duhovne Maribor ⁄⁄ V soboto, 15. marca 2025, je v Don Bosko- poklice vem centru Maribor potekal oratorijski dan za družine. Starši so prisluhnili Mihu Ruparčiču, ki je spregovoril o Katarina Časar, Puconci; Julij Hočevar, Gorenje Dole; varni navezanosti v družini. Otroci pa so s pomočjo Marija Kocbek, Ljubljana; Marko Koščak, Šentrupert; animatorjev spoznavali simbole postnega in veli- konočnega časa. Malija Novak, Apače; Marjan Porenta, Ljubljana. 42 NAGRADNA KRIŽANKA Slovenski salezijanski misijonarji skozi zgodovino SESTAVILA DRŽAVA V SPEVOIGRA, GLASBENO KRČEVINA, NAPOJ SMRT- ZNAN ARGEN- ANGLEŠKO MATEJA EVROPI, OTREBLJEN NE KNEŽEVINA ODRSKO NOSTI V TINSKI NOGO- ŽENSKO IME DELO SVET HINDUIZMU METAŠ ANA ETOS, MORALNI NAUK OPOZORILO, VRSTA KAZNI ŽIVČNA CELICA MESTO NA SUMATRI KRAMA, ŠARA, ROPOTIJA MUSLIM. SVE- BARVA KOŽE, DODONN ANDREJ DENARNA TO MESTO POLT BBOOSKO O ZUPAN VREDNOST, KDOR JE BIL TEČAJ OPERIRAN BANTU. LJUD- 20. IN 19. STVO V J AFR. ČRKA ABC TROPSKI SMEŠNICA SADEŽ HRUŠKASTE GR. BOGINJA OBLIKE NESREČE KAR ONEMO- PRVAK, MARKO GOČA ŠAMPION VOZELJ PREHOD, PESN. BLOKADA DIJAŠKI DOM STIH, VRSTICA PLOŠČA IZ PREŠANEGA TANČICA, ZMLETEGA LESA PAJČOLAN STAROCERKVENA ČRKA IN PESN. DUŠA, GLAS ZANJ UMETNIK SILOVIT BOŽJI DOM, VOJAŠKI RAJ NAPAD, MINERAL NASKOK KALC. SILIKAT MESTO V MESTO V OČE, BELGIJI, ATH RUSIJI OČKA KRONIKA, REKA V LETOPIS AVSTRIJI BENETKE TEŽA (ITAL.) EMBALAŽE, OVOJNICE ANTON TRSTENJAK BESEDNA KRATICA PRVI SE- DODNON VELIKA UGANKA BOBOSKO O POSODA ZA STEBLO AFRIŠKEGA KRETAR OZN VINO SKANDIN. ŽIT IN TRAV NARODNEGA TRYGVE DROBIŽ KONGRESA HALVDON PLESNA KRAJŠA PRIREDITEV OBLIKA SONATE TOMAŽ AKVINSKI ITALIJANSKI PTICA SKLADATELJ UJEDA IN VIOLINIST GIUSEPPE DECILITER AJHNA KLADA ZA (POG.) M SEKANJE DRV GESLO križanke DB 2/2025 pošljite do 10. junija 2025 na uredništvo revije Don Bosko ⁄⁄ 1. nagrada: Polpenzion z dvema nočitvama za eno osebo v kampu Zavoda Marianum Veržej; 2. nagrada: knjiga Slon v Oratoriju in druge don Boskove sanje; 3. nagrada: knjiga Tretja maska; 4. nagrada: knjiga Marco Gallo: celo kamni bi poskakovali; 5. nagrada: Dominik Savio, zgled svetosti; 6. nagrada: rdeča majica z logotipom Don Bosko ⁄⁄ REŠITEV križanke DB 1/2025: Pavel Bernik ⁄⁄ Nagrajenci: 1. nagrada: Mateja Baraga, Dol pri Ljubljani; 2. nagrada: Blaž Ornik, Spodnji Ivanjci; 3. nagrada: Marija Povše, Šentrupert; 4. nagrada: Anica Čar, Žiri; 5. nagrada: Zdravko Stopar, Sevnica; 6. nagrada: Alenka Miša Toplak, Preddvor ⁄⁄ 43 ROMARJI UPANJA SKUPAJ Z MARIJO POMOČNICO KRISTJANOV dober namen in nenavezanost na greh prejem zakramenta svete spovedi prejem zakramenta svetega obhajila molitev po namenu svetega očeta Foto: Klemen Kunaver SPOML ADANSKI ROMARSKI SHOD 2025 PRI MARIJI POMOČNICI KRISTJANOV NA R AKOVNIKU PETEK, 23. MAJ SOBOTA, 24. MAJ NEDELJA, 25. MAJ 19.00 Večernice 7.30 Sveta maša za žive in pokojne Svete maše ob 7.30, 9.00, 10.30 in 18.30 pred slovesnim člane mašne zveze 15.00 Procesija z milostnim kipom praznikom Marije 9.00 Sveta maša in obljube članov Marije Pomočnice kristjanov, sveta Pomočnice Združenja Marije Pomočnice Rakovnik maša pri lurški kapeli, sklep v cerkvi z kristjanov 20.00 Sveta maša pri lurški kapeli, evharističnim blagoslovom. Vodi celjski procesija v cerkev in slavilni večer škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž.