UčiteUstvo in njega delovnost v Rajfajznovih posojilnicah, oziroma v zadružništvu sploh. Ceški spisal I. Sedlak. Gotovo je še vsem činiteljem čeških posojilnic v živem spominu veliko razburjenje, ki ga je zbudil odlok deželnega šolskega sveta češkega z dne 29. marea 1906, št. 14.166, o udeležbi učiteljstva v upravi hranilnih in posojilnih zadrug. Odlok je imel očividen namen, braniti mestue hranilnice proti hrauilnim in posojilnim zadrugam in neutajljivo svrho, obtežiti ueiteljstvu potrebno in uspešno udeležbo na njih upravi, Znano je tudi šeT da so l. 1906, kakor hitro je bil ta odlok prišel v splošno znauje, češki in nemški agrarni poslanci interpelirali vlado zaradi tega odloka, posebno posl. Zazvorka in drugovi s češke strani in posl. Kasper, Peschka in drugi z nemške strani; tako je bilo preporno vpražianje, da bi se učiteljstvu ne obteževalo udelpžbe na upravni samopomožnih zadrug, še pred zaključenjem državnega zbora ugodno rešeno z odgovorom naučnega ministra na gori navedeuo interpelaeijo. Ta odgovor je za vse naše kroge tako zanimiv, da se prav nič ne razmišljamo podati ga doslovno ter pristaviti koncem tega članka še par pripomenj v pojasnilo. Minister je odgovori! doslovno: rResnica je, da je ta odlok (z dne 29. maroa 1906, št. 14.166) izdal deželni šolski svet, nima pa nikakor onega pomena, ki mu ga javnost pripisuje zaradi napačuega razumevauja. Pravi namen tega odloka je bil vendar ta, da bi se učiteljstvo z nalogami in svrbami hranilnib. in posojilnih zadrug natančnejše seznanilo tcr da bi se mu dalo pouk o takih slučajih, v katerih bi ga njegova zadružna delovnost mogla vplesti v lokalne in strankarske prepire, pred čemer treba učiteljstvo varovati v interesu stanovskega uglfida. — Xaj se torej to nikakor ue smatra za oviranje, ako se priporoča previdnost z ozirom na razne, posebne razmere. — Zagotavljam pa gospode interpelante, da ostaja naučno ministrstvo še nadalje na stališču, da je izdatna in uspešna podpora tako blagodejno delujočih hranilnih in posojilnih zadrug od strani učiteljstva samo potrebna in da si je treba te podpore želeti ter da posebno proti uporabi učiteljskih oseb kot knjigovodij in blagajaikov ni nikakega načelnega ugovora in to tem manj, ker bi, kakor mi je sporočilo ministrstvo notranjih stvari z noto dne 13. oktobra 1906, št. 40.873, tudi s stališča interesov za institucijo hranilnic z ozirom na popolnoma različne svrhe obeh, le zaradi popolnega razumovanja razraer raogel nastati nazor, da bi podpiraDJe splošno gospodarskega zadružništva in hranilništva, brez katerega bi prejšnje ne bilo mogoče, bilo smatrano kot proti občinskim hranilnicam naperjena agitacija. — Ako pa si je deželui šolski svet s tem odlokom nameraval obvarovati odločilno pravico o tem, je li tako upotrebljene učiteljskih oseb pripustno, se pač s stališča kompetentnosti ne da nič ugovarjati. — Ta odlok pa se Daravno ne more razumeti tako, kakor da bi si deželni šolski svet pridržal pravico o tem, ali smejo učitelji sploh sprejemati take postranske službe, ker bi bil s tem prekoračen predpis § 35. zakona z dne 19. decembra 1875, št. 86 d. z., ki ne pozna takega prebodnega dovoljenja. hotelo se je marveč s tem, da se je ustanovila dolžnost, javiti to šolskemu oblastvu, dati temu tudi zmožnost v takih slučajih, kakršne navaja § 35., poslužiti se svoje pravice poznejše prepovedi. — Dal sem tudi deželnemu šolskemu svetu navod, da bi, izdavajoč izvrševalao naredbo k § 126. defin. šolskega in učnega reda, to naziranje tudi jasno izrazil ter mu obenem odredil, naj z ozirom na potrebno podporo branilnih in posojilnih zadrug, uvažujoč o pripustnosti take postranske službe, ravna z največjo in kar najdlje idočo blagonaklonjenostjo. — S tem sem, kakor upam, ustregel prizadevanjem gg. iuterpelantov, s katerirai se glede blagodarnosti delovanja' Rajfajzenskib. posojilnic popolnoma strinjam." Tako se glasi doslovno dolgo pričakovani odgovor vlade v življenskem vprašanju samopomožnega zadružništva, in čeprav si je minister na vse načine prizadeval, da bi s skrbno obzir- nostjo na deželni šolski svet rešil sporno vprašanje, smo vendar s tem odgovorom popolnoma zadovoljni, zakaj hoteli niso drugega kakor to, da bi se učiteljstvu ne branilo, udeleževati se samopomožnih zadrug, kakor je se v nekaterih krajnih šolskih svetih, ki jih na ta ministrov odgovor izrečno opozarjamo, ta odlok tolmačil. da namreč učitelj ne sme sodelovati v upravi, ako mu deželni šolski svet na njegovo prošnjo prej tega ni dovolil. Minister se izrečno sklicuje na to, da § 35. zakona z dne 19. decembra 1875, št. 86 d. z., takega predhodnega dovoljenja (in na predhodni je naglas) ne pozna, ampak da se da predpostavljenemu šolskemu oblastvu z navaduo prijavo, da je učitelj prevzel pri samopomožni zadrugi funkcijo, možnost, da bi moglo s poznejšo prepovedjo ustaviti to sodelovanje. In kdaj more biti dana taka poznejša prepoved? Očividno šele takrat, ako bi zaradi lokalnih strankarskih prepirov, kakor je minister rekel, trpel stanovski ugled, ali ako bi celo pouk in izvrševanje učiteljskih dolžnosti bilo oškodovauo, paneprej intudi to po terneljitem preiskovanju stvari, tako da ta prepoved ne more biti nikdar samo gola administrativna in samovoljna odredba, ampak sme biti izdana šele, ko je bilo dokazano, da so nastale določene in moteče zapreke. Učiteljstvo ni torej prisiljeno prositi, naj se mu dovoli sodelovati pri upravi samopomož, nih zadrug in še posebno hranilnih in posojilnih zadrug, marveč more na prosto prijaviti, da mu je pripadla ta ali oua izvrševalua fuukcija v 2adružni upravi, kar vzame deželni šolski svet samo na znanje. Nam se zdi, da je to dovolj in da mora biti priznano kot korektno, ako se bodo dajale te prijave potom okrajnih šolskih svetov, ki gotovo dobe v rešitev naučnega ministra naredbo o udeležbi ueiteljstva pri upravi samopomožnih kmetijskih zadrug. To dajemo za sedaj na znanje vsem načelstvoin naših branilnic in posojilnic, ki jih prosimo, da bi nam poročala o slučajih, v katerih bi se bilo postopalo proti načelom, izraženim v ministrovem odgovoru. Učiteljstvo pa se naj z vso vnemo poprime delovanja v -zadružništvu !