' St. 432. V Ljubljani, petek dne 12. maja 1911. Leto II. Rosamezna štev. ▼ Ljubljani in Trstu 4 vin. »JUTRO* iahaja vsak da a — tHdi ob nedeljah in pesnikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v »pravništvu ■sesečno K1'—» z dostavljanjem na dom K MO; s pošto celoletno K 18'—, polletno K 9 —, čeSrtletno*K 4<53, p>Wiut K 1'50. Za Inozemstvo celoletni« K 28’—. . Telefon številka 383. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Izven Ljnb^aae is Trsta 6 vtn. : Uredništvo in upravni Stvo je v Frančiškanski uliei 8. Oopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvo. Nefrankirana pisma se le sprejemaj«, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratne« oglašanju popust. Za odgovor )e priložiti zaamko. : Telefon Številka 303. : Najnovejša poročila. Iz Ljubljane in okolice. Pismo iz Novega Vodmata. Kar smo hoteli, to se je tudi zgodilo. Naša sobotna notica je hudo zadela ravno tiste, ki so se čutili na tem prizadete. A danes moramo odločneje govoriti o razmerah v Novem Vodmatu in podati jasno sliko o razmerah vsem tistim, ki še danes ne vedo, ali so ptič ali miš. Ravno to priložnost namreč izrabljajo klerikalci sedaj, ko stojijo pred durmi državnozborske volitve in volitve za moščanski občinski svet. Klerikalcem silno huda prede za kandidate, vsled česar snubijo sedaj enega, posebno v Zeleni jami. Prebivalci Zelene jame so večinoma železničarji, katere je zelo težko pridobiti za klerikalizem. Pri zadnjih občinskih volitvah v Mostah se jim je posrečilo vjeti v svoje zanjke samo enega. Toda še ta jim ni ostal zvest in stoji danes v vrstah naprednih volilcev. Seveda, nahajajo se pa pri nas tudi ljudje, ki so pripravljeni prodati svoje prepričanje za vsako ceno. Služili bi radi kar večim gospodarjem naenkrat, pa ne morejo niti enemu. Tak možakar je zlasti kurjač južne železnice Ivan Mauser. L. 1907. je bil klerikalec, nato je postal napredni občinski svetnik in je radi tega od samega veselja upil po ulicah: »Dol z Oražmom“! Danes je pa postal pristen socijalist, ki hoče na vsak način preprečiti v Mostah naprednim elementom zmago. Mauser skuša sicer prikrivati svoje načrte, vendar je pa že danes vsem jasno znano, da se na skrivnem shaja s klerikalnim županom Oražmom. Oražem hoče postaviti za Zeleno jamo kandidate za občinski odbor v Mostah, toda kje jih dobiti. Na vsak način je v interesu občine, da gredo naprednjaki in socijalisti združeno v boj proti klerikalcem in zmaga jim je zagotovljena. Reinlnghaus ist in „JutroM. Kakor se nam od zanesljive strani poroča, je bil novi oskrbnik zaloge Reininghaus, bivši Slovenec Peter Hardtman, ko je dobil včerajšno »Jutro* v roko, tako vesel, da je samega veselja skakal po skladišču ter naprain vsakomur kdor ga je hotel poslušati upil: Reininghaus ist in „Jutro“, Reininghaus ist in „Jutro*. Bravo, Bravo. — Bivši Slovenec, g. Hardtman, le ne veselite se preveč in prezgodaj, le bolj počasi, le bolj ponižno in ne pozabite g. Hardtman, od katerih ljudi največ živite vi in vaše podjetje. Ne pozabite tudi, da za solncem .kaj rado dežuje in — če bog da, v Šiški bo še deževalo nad marsikom, ki zatajuje svoj narod. Garderoba v „Unionu* je — kar se je že mnogokrat in spet pri zadnjem Matičnem koncertu pokazalo — naravnost strahovita. Nikjer na celem božjem svetu menda ni take. Kar so pokazili arhitekti, to se seveda za enkrat ne da popraviti. Ampak uprava »Uniona* bi vsaj lahko poskrbela za zadostno število izurjenega garderobskega osobja. Tega pa doslej v „Unionu“ ni. In tako se je zgodilo, da so ljudie morali v garderobi čakati po četrt ure in še več, da se jih je garderobirka usmilila in jim odvzela vrhnjo obleko. Ljudje, ki so prišli h koncertu že ob tričetrt na 8. uro, so začetek zamudili samo zaradi garderobe. Neki gardobierki se ni niti zdelo vredno, da bi si vnaprej omislila potrebne listke s številkami in je številke sproti pisala s svinčnikom. Teh razmer v »Unionski* garderobi mora vendar že enkrat biti konec. Sicer bo občinstvo primorano jemati si svoje površnike, klobuke, palice, dežnike itd. kar v dvorano. Upamo, da se nam zaradi »Unionske* garderobe ne bo treba več pritoževati. Praktični trgovci. Iz krogov trgovskih pomočnikov smo prejeli: Odkar je po novem zakonu ugotovljen delavni čas (ki je pa po večini itak le ostal na papirju) so nekatere modre glave, zlasti med nemškimi trgovci vpeljali posebne vrste prakso. Spredaj se res zapro vrata prodajalne, zadaj pa se puste odprta včasih še celo uro pozneje. Gospodi šefi, ki se ob za zatvoritev določeni uri navadno iz svojih izprehodov ali iz kavaren pojavljajo v prodajalni, drže v tem času konference ali če se še v kavarni niso dovolj načitali, prečitajo v zaprti prodajalni večerne liste. Človek bi jim tega niti ne zameril, če bi bili gospodje pri tem delu toliko obzirni do svojih uslužbencev, da bi jih spustili domov, takrat, ko se prodajalna zapre. Ampak ne! Gospodje žele pri tem poslu prič okoli sebe. In te priče morajo biti uslužbenci, ki se dnevnega dela do grla siti, potikajo brez dela po kotih toliko časa, dokler niso gospod šef gotovi s svojo večjidel privatno zabavo. Kaj je tega treba? Če se prodajalna zapre, bodi s tem storjen konec dnevnemu delu, če se pa šefu, ki po dnevi roma okrog, izljubi ostati še dalje v prodajalni, prosta mu volja in dober tek! Ne gre se uslužbencem toliko za tisto odveč uro le zaradi časa, ampak ker jih je veliko, ki ne pridejo pravočasno k večerji in oni, ki so nanjo naročeni, jo morajo potem še enkrat iskati zunaj po gostilnah. Red in dolžnosti se zahtevajo od nas, red in pravice pa zahtevamo tudi mi od strani svojih gospodarjev. Ker upamo, da bo to zadostovalo, ne imenujemo danes še nobenega imena* dasiravno posebno napram nemškim trgovcem nimamo posebnega povoda jih pardonirati. Velik neprijatelj godbe, posebno harmonike, je mestni policijski stražnik T. Prav posebno pa mu je na potu godba v neki gostilnici v Cerkveni ulici. Gostilničarko je zaradi harmonike že enkrat naznanil, pa na magistratu so rekli, da je godba dovoljena, če se ne pleše. Včeraj popoldne so bili v omenjeni gostilni pekovski pomočniki in eden od njih je vzel harmoniko in je za zabavo začel igrati. Pa spet pride oni stražnik T. in prepove harmoniko. Izrecno treba poudariti, da se ni igralo vza ples, temveč samo za zabavo. Če stražnik T. ne mara poslušati harmonike, nas nič ne briga, radovedni pa smo, od kdaj ima na svojo pest pravico prepovedovati meni nič tebi nič v pošteni gostilni in v pošteni družbi harmoniko, ko tega nitiv mestni magistrat ni prepovedal. Če ima pa morda stražnik T. večjo oblast, nego magistrat, naj se to javno razglasi. Več prizadetih. Slovenska filharmonija igra danes in jutri v hotelu »Tivoli*. Začetek vsakokrat ob pol 8. uri zvečer. Vstop prost. Včerajšni koncert je bil prav dobro obiskan. Železniška nesreča ob prelazu Dunajske ceste. K še sedaj neporavnanem sporu med državno in južno železnico radi v naslovu omenjene nesreče in tozadevnega procesa, smo prejeli od strani nekega veščaka nastopno poročilo : Nočem polemizirati s piscem članka pod tem imenom v Vaši štev. 407. Moje razmotrivanje ima le ta namen, javnosti brezobzirno pojasniti, kako in zakaj se je zgodila ta nesreča. »Nesrečo je zakrivil edinole oni, ki je prevozil prepovedano vožnjo ka-zoči semafor ali smerni signal*. Pod vplivom predstoječega izreka izvedenca — prometnega kontrolorja j. ž. g. Sajovica — obsodil je sodnik strojevodjo Beltrane-a in oprostil ostale obtožence, ki so uslužbenci pri isti železnici, kakor izvedenec. Navadno zaslišuje sodišče po dva izvedenca in ravno v tem slučaju bi bilo to ne samo umestno, ampak celo potrebno. Smelo lahko trdim, da bi bil sodni pravorek drugi, ako bi bil jeden teh dveh izvedencev uslužben pri državni železnici. Popolnoma pravilno je izvajal zagovornik dr. Šolar, da v takih slučajih skušajo uslužbenci ene železnice zvrniti krivdo na one druge železnice. In ravno vsled tega naj bi bilo sodišče uvaževalo stari latinski rek: „Et altera pars audeatur!“, kajti popolnoma sem prepričan da bi izvedenec drž. železnice usodepolni izrek svojega tovariša južne železnice ako že ne popolnoma vrgel, pa vsaj v toliko ublažil, da bi mogel sodnik tudi obtoženega strojevodjo oprostiti. Moje mnenje je, da se je imelo v tem slučaju obtožiti in obsoditi edinole upravo južne železnice, kteraima na svojem ljubljanskem kolodvoru popolnoma nezadostne in neprimerne varnostne naprave, katerim — v zvezi s tedanjo »katastrofalno* (po g. Saje-vicu posneto,) meglo na rovaš je edinole pripisovati to nesrečo. Kratko naj omenim in opišem varnostne naprave, s kterimi ščiti južna železnica proti Gorenjskem svoj ljubljanski kolodvor. Dva tira tega kolodvora, ki sta namenjena za sprejemanje gorenjskih in dolenjskih vlakov, sta blokirana. Ta naprava obstoji v tem, da ima prometni uradnik v svoji pisarni aparat, s katerim so normalno vsi uvozni in izvozni signali zaprti, t. j. kažejo prepovedano vožnjo in jih iz te lege ne more nikdo prestaviti brez vednosti uradnika. Ako hoče sprejeti prometni uradnik na južnem kolodvoru gorenjski vlak predpisom primerno, se izvrši to takole: Prometni uradnik pritisne na svojem bločnem aparatu na dotične ročaje ter z indukcijskim električnim tekom nakaže bločnemu slugi v stolpiču, na kteri tir bode vlak vozil. Bločni sluga mora postaviti vsa v poštev hodeča menjala v pravo lego, mora potem ta menjala z električnim tokom zakleniti in šele, ko je to izvršil, lahko postavi semafor ali smerni signal na prosto vožnjo. Prometni u-radnik na južnem kolodvoru mora dalje svojega tovariša na drž. kolodvoru telegrafično obvestiti, da je uvoz prost. Tudi sedaj še ne sme uradnik drž. kolodvora vlaka odpraviti, marveč mora čakati, da postavi bločni čuvaj južne železnice takozvani distančni signal na prosto vožnjo. Ta distančni signal je neka zastarela naprava, ktero postavlja na ljubljanskem južnem kolodvoru bločni sluga popolnoma neodvisno od prometnega uradnika in bločne naprave v poljubno lego in kaže na južnem koncu drž. kolodvora, ali je uvoz prost ali ne. Posebno moram pa povdarjati dejstvo, da leži semafor ali smerni signal, kterega je prevozil obsojeni strojevodja, komaj 50 metrov oddaljen od onega menjala, pri kterem se je zgodila ta nesreča. Za vlak 1415 je dobil onega dne prometni uradnik na drž. kolodvoru z južnega kolodvora telegrafično obvestilo, da je uvoz prost. Ko je postavil bločni čuvaj j. žel. distančni signal na prosto vožnjo je odpravil vlak z besedami »frei — normal*. Pri tej odpravi je zvedel strojevodja, Beltranc, da je uvoz na južnem kolodvoru blokiran, t. j. da ima tir, na katerega pelje vlak zaklenjen oni uradnik, ki je dovolil odpravo vlaka. Ker pa je kazala tudi distančna plošča ali signal prosto vožnjo, oni £ niti slutiti ni mogel, da se nahaja na tiru kaka zapreka. Vozil je tedaj počasnejše kakor navadno, in opreznejše, kajti pri semaforju je vozil z brzino 27 kilometrov v uri. Iz zgoraj navedenih vzrokov ni bil upravičen, hitrost vlaka še bolj reducirati. Vozil je tedaj opravičeno približno 9 metrov v sekundi. Ker pa je vladala takrat ona »katastrofalna" megla, vsled katere so se zamogli predmeti razločevati komaj na 10 korakov ali dobiih 7 metrov, je strojevodja prevozil že v isti sekundi, ko je zapazil semafor na „stoj“ — istega, v nadaljnih 5 sekundih je bil na menjalu in v 7. sekundi je moral vlak karambolirati. Z drugimi besedami: Beltranc je bil obsojen, ker ni mogel ustaviti 140 ton težkega vlaka na mokrih tračnicah v 7 sekundah. Kdor pa to zahtevo postavlja v okvir možnosti, ta od žel. službe ničesar ne razume — ali pa ni objektiven. Strojevodja Beltranc vlaka ni mogel pravočasno ustaviti, kar potrjuje tudi izpoved vlakovodje g. Magerla, ki je povedal, da je vlak v usodnem trenotku le še drčal po tračnicah. Iz tega pa sledi, da točka karam-bola vsled megle ni bila zavarovana, ne smelo bi se tedaj pred prihodom vlaka 1414 tam premikati in če se je proti obstoječim predpisom premikalo, se ne bi bilo smelo dati dovoljenja k odpravi vlaka iz drž. kolodvora še manj pa se je smel postaviti distančni signal na prosto vožnjo. Da pa se je pokazalo, da pri znani ljubljanski megli semafor ali smerni signal v sedanji legi ne krije zadostno ogroženih točk južnega kolodvora, bilo je treba nesreče in žrtev te nesreče. Telefonska in brzojavna poročila. Velikansko protestno zborovanje hrvaških učiteljev v Zagrebu. Zagreb, 11. maja. Danes se je pričelo v Zagrebu velikansko protestno zborovanje hrvaških učiteljev. Na dnevnem redu je bilo zboljšanje učiteljskih plač na Hrvaškem. Kakor znano je ban Tomašič saboru že predložil vladno predlogo o zboljšanju učiteljskih plač, a jo pozneje zopet umaknil. Zborovanja se udeležuje nad 1500 hrvaških učiteljev iz vseh krajev Hrvaške in Slavonije. Glavni predmet zborovanja tvori vprašanje, kako stališče naj zavzame hrvaško učiteljstvo proti vladi, ki pa ignorira zahteve učiteljev. Določilo se bo. ali prično učitelji s pasivno resistenco. V imenu srbskih učiteljev se je predsednik srbskega učiteljskega društva Dušan Popovič, izrazil popolnoma solidarnim s hrvaškimi tovariši in izjavil, da so Srbi pripravljeni podpirati Hrvate tudi v najskrajnejših slučajih. To izjavo so hrvaški učitelji vzeli z velikanskim odobravanjem na znanje. Zvečer se je vršilo veliko protestno zborovanje, katero so sklicali socijalni demokrati. Na dnevnem redu je bila točka : Socijalna demokracija in učiteljstvo. Potiorek naslednik Varešanlna. Dunaj, 11. maja. Danes je izšlo cesarjevo lastnoročno pismo, s katerim se upokojuje sedanji bosenski deželni šef Varešanin in imenuje njegovim naslednikom komi komandant Potiorek. Razpust ruske dume. Petrograd, 11. maja. Danes je sprejel car Nikolaj ministrskega predsednika grofa Slolypina v posebni av-dijenci, v kateri mu je Stolypin poročal o izidu glasovanja v dumi. Car je bil z glasovanjem silno nezadovoljen. Kakor se poroča, bo ruska duma najbrže že jutri ali pa v soboto razpuščena, ker je delovanje sedanje dume s sedanjo vlado popolnoma nemogoče. LISTEK. MICHEL ZfcVACO: Most vzdihljajev. Romnn iz starih Bcnctek. Leonora je z velikim trudom dospela v svojo sobo. Ko se je trudoma privlekla do svoje postelje, se je mahoma zvrnila vznak po tleh, vsa izpremenjena, tresoča se v strašnem ihtenju, ki je trgalo njeno grlo, ne da bi mogla potočiti le eno solzo: __ Ne odpušča mi! . . . Nehal me je ljubiti! ... O jaz nesrečnica! ... Jaz nesrečnica! . . . Roland se je bil skril v neki grm na vrtu ter prisostvoval Leonorinemu odhodu. Ko je prestopila prag se je nehote zganil, da bi planil za njo. Toda obstal je. Čemu bi? Tega, česar ji pravkar ni bil rekel, ji tudi zdaj ne bi hotel povedati! Da, čemu! . . . Vse je bilo končano od tistega večera, ko mu je v tej isti hiši stari Filipo povedal, da je Leonora omožena . . . Mrtva! . . . Ona je bila mrtva zanj! In to, kar je bil pravkar videl, je bila le prikazen, ki je izginila za vedno . . . Vztrepetal je. Skoraj celo uro je ostal na svojem mestu, omahujoč in brez moči. Nato se mu je vrnila misel na Altierija ter ga navdala z novo silo. Stresel se je in odšel. Ko je dospel do vrtnih vrat in je hotel prestopiti prag, je vstala pred njim temna človeška postava. Preteč glas sc je porogal: — Do svidenja, gospod Kandiano, do skorajšnjega! Roland ni storil koraka in ni iztegnil roke, da bi prijel človeka, ki ga je bil tako nagovoril in je nato izginil v noč. Vse- eno mu je bilo, v tej strašni minuti, ko je čutil, da je sam poglobil prepad, ki je ležal med njim in Leonoro. Brez cilja je blodil vso ostalo noč do jutra, kakor je blodil tisto noč, ko je izvedel Leonorino nezvestobo. Ko se je zdanilo, se je vrnil v staro hišo v pristanišču. Tam ga je čakal Skalabrino. S tisto usodno, neukrotljivo energijo, ki ga je vedno zopet reševala iz dna najhujšega obupa, kakor je svoje dni velikan Antej vedno iznova vstal s še večjo močjo, kolikorkrat so se mu rame dotaknile zemlje, je bil Roland vrnil svojemu obrazu ono krinko otople mirnosti, pod katero je prikrival svoja čuvstva. Skalabrino ni slutil, koliko je pretrpel. — Gospodar, je dejal, naši ljudje imajo za nocojšnji večer sestanek v hiši na Olivolskem otoku, kakor ste mi ukazali. — Ta sestanek se ne bo vršil, je rekel Roland. Hiša ni varna, kakor se mi vidi. Snidemo se v Črni Jami. Skalabrino je presenečeno pogledal Rolanda ter izpre- govoril: — Pa to, kar smo imeli storiti . . . — Storimo kasneje. Idi, prijatelj. Povej najinim tovarišem, da bom čez osem dni v Črni Jami. Dotlej si prost. Skalabrino ni nikdar razsojal gospodarjevih ukazov, nikdar se ni izkušal poglobiti do njihovega zmisla. Slepo jih je izvrševal — to je bil ves njegov odnošaj do njih. — Torej bom lahko preživel teh osem dni v Mestre? je vprašal z drhtečim glasom. — Da, dobri moj tovariš. Sporočil boš tja gor nekaj ukazov, nato pa greš lahko v Mestre k svoji hčeri. — Moja! . . . Ah, gospod, še vedno si ne morem verjeti, da bi bila resnica . . . — Odšel boš z barko, je povzel Roland. Ko prideš v sotesko Piave, izročiš poveljnikom pisma, ki ti jih prej napišem. In zares je Roland napisal pet ali šest kratkih pisem ter jik izročil Skalabrinu. — Najkasneje v dveh dneh, je dejal ta, bodo pisma tam, kamor so naslovljena. — To se pravi, je rekel Roland z otožnim nasmehom, da boš ti v dveh dneh srečen človek . . . Skalabrinu so se zasvetile oči. Kar streslo ga je od radosti. Roland je medtem z ustnimi naročili izpopolnjeval povelja, ki jih je pošiljal načelnikom čet. Dve uri nato se je Skalabrino vkrcal na barko. Še tisti dan je izstopil na običajnem kraju ter odhitel naravnost proti Nerveji in Črni jami. XXXIV. Hišica v Mestre. Neznanec, ki je tako preteče pozdravil Rolanda, ko je ta odhajal z vrta na Olivolskem otoku, se je nato naglo oddaljil proti pristanu. Šel je potrkat na nizka vrata, ki so se po nekaterem razgovarjanju in zamolklem pogajanju odprla. Mož je stopil nato v hišo; bila je ena izmed tistih mračnih beznic, ki so sprejemale vlačuge najnižje vrste in mornarje brez pravega bivališča. Stopil je naravnost k staremu barkarolu, ki je slonel s komolci na mizi kakor da drema; dotaknil se je njegove rame. — Sandrigo! je zamrmral mornar. — Da, čas je. — Preveč nagel pa nisi. Že tri noči ždim tu in te čakam. — Idiva . . . Možaka sta odšla iz gostilne. — Pa zdaj, je vprašal stari barkarol. — Prepelji me čez lagune, kakor hitro moreš. — Dobro. Barka je pripravljena, moštvo na krovu; ali te preganjajo ? — Ne; kaj vraga! Nasprotno, sreča se mi smeje prav od blizu; lahko se zanašaš, da dobiš tudi ti svoj delež. — Na to računam! je menil mornar, s plamenom lakomnosti v očeh. Deset minut kasneje se je Sandrigo nahajal na krovu velike barke, ki se je pod dvojnim pogonom vesel in jader brzo spustila po naznačeni poti. V trenotku, ko so se na Olivolskem vrtu beriči pomaknili proti hiši, se je bil Sandrigo postavil v bližino Dandola in Altierija. Držal je bodalo pripravljeno v roki, in če bi se bil Roland v tem hipu prikazal, bi bil Sandrigo sunil brez pomisleka. Vrata so se odprla. Toda pokazal se ni Roland — pokazala se je Leonora. (Daijf.) Narodni boj v bodočem državnem zboru. Ker imamo pred durmi domače ljubljanske volitve za deželni zbor, se pri nas še ni začel boj na celi črti za državnozborske volitve, kakor je to po večini drugod. Tudi kandidatov še ni povsod. Dogajajo pa se podobne stvari tudi drugod. V časopisih pa se resno premišlja o kandidaturah in o položaju v prihodnjem parlameutu. Treba je torej, da tudi mi povdar-jamo, kar povdarjajo in trdijo drugi in kar se lahko spozna iz današnjih razmer kot popolnoma resnično, namreč: Da se bo v bodočem par-lamentu razvnel hud narodni boj, hujši morda, nego je bil sploh doslej. To se vidi iz kandidatur naših nasprotnikov, pa tudi iz splošnega razpoloženja. Graška »Tages post* je prinesla jo tem par temeljitih člankov. Vlada je mislila, da bo s splošno volilno pravico dosegla mir med narodi, ker so po novi volilni pravici morale dobiti delavske in ljudske mase več zastopnikov in ti bi morali skrbeti predvsem za materijelno gmotno stran svojih volilcev in puščati v nemar velike narodne interese. Narodni boji so utrudili zadnja desetletja narode in vlade in marsikdo je želel izpremembe, miru, skupnega dela za gospodarsko blagostanje. In tako se je zgodilo, da je socijalna demokracija, ki je izbojevala splošno in e-nako volilno pravico, dobila pri zadnjih volitvah neverjetno število mandatov, 86 in je postala druga najmočnejša stranka v parlamentu. Narodne stranke so bile zelo prikrajšane in so v vseh avstrijskih provincijah izgubile mnogo mandatov. Toda varali so se oni, ki so mislili, da bo s tem konec narodnih bojev. Avstrija je država, v kateri prebivajo različni narodi in ne bo miru, doKler vlada ne spozna, da je treba tem narodom nepristransko in pravično vladati. Zato je bilo naravno, da seje vnel narodni boj, ki je pripeljal par ministerskih kriz in je nazadnje privedel do tega, da je bil parlament razpuščen. Dogodki v parlamentu pa so tako vplivali na javnost, da je spoznala, da so narodni interesi v nevarnosti, ako ne bodo imeli pravih zagovornikov. Še več. Spor je nastal tudi med samimi socijalnimi demokrati, ki so s tako doslednostjo držali kvišku prapor mednarodnosti. Zaradi strokovnih društev so se razdelili v autono-miste in centraliste in danes kandidirajo na Češkem vsak svoje kandidate. Naravno je, da bo na tak način skupna delavska sila razbita in da se bo to pri volitvah pokazalo. Ne le boj med seboj, ampak tudi sicer bodo razmere za socijalne demokrate mnogo neugodnejše nego pri zadnjih volitvah, in to vsled tega, ker so se meščanske narodne stranke okrepile in so zaradi narodnostnih razmer v zadnjem času zopet pridobile na veljavi. Socijalna demokracija je pripravljena na to, da bo dobila manj mandatov, nego jih je imela doslej: v nemških okrajih kandidirajo proti njim nemške narodne stranke, ki bobnajo že danes o nevarnosti slovanske večine, v slovanskih okrajih pa so vsled napačnega razumevanja internacijonal-nosti tudi postale razmere neugodnejše. Kako bi šel slovenski delavec z vnemo na volišče za socijalnodemo-kratičnega kandidatata, ako gre njegov nemški sodrug volit nemškega narodnega kandidata — kakor se je to n. pr. zgodilo v Ljubljani pri zadnjih občinskih volitvah — in to tem bolj, ako stranka sama le nerada daje ena ke narodne pravice vsem delavcem in imajo Nemci ali Italijani prednost pred Čehi ali Slovenci. Glede svoje .med- narodnosti“ je stranka sama storila napake, ki so bile vzrok, da se je delavstvo ločilo in tako bo mednarodna stranka izgubila nekaj svojih mandatov prav zaradi narodnosti, kar je dokaz, da je v državi s takimi narodnimi boji, kakor pri nas, težko ostati intemacijonalizem. Na Češkem, — kakor smo rekli — so se socijalni demokrati sami postavili na narodno stališče, kajti češki delavec je tako naroden oz. tako mednaroden, da zahteva zase vse narodne pravice in socijalna demokracija je le na ta način mogla dobiti na Češkem dovolj privržencev; ko je konferenca v Kodanju odklonila češke zahteve glede strokovnih društev, je nastal razdor in socijalna demokracija se bo morala kazati kolikor mogoče narodna, ako hoče zmagati. Toda ako je prijazna Čehom, bodo to izrabili proti nji nemški nacijonalci — in tako preti druga nevarnost. Na Češkem sta se združili dve narodni stranki: mlado-češka in narodno-socijalna, tudi druge narodne stranke gredo z vnemo v boj, kajti razpoloženje je za narodne stranke ugodno, ker boj z Nemci uči, da je treba neizprosnih narodnih zagovornikov, ako nečejo podleči. Tudi v nemških vrstah je isto. Krščanski socijalci delajo kolikor mogoče nemško-nacijonalen obraz, kajti vsenemei in radikalci in nacijonalci vabijo volilce za seboj češ: mi moramo delati narodno nemško politiko, ako nečemo izgubiti moči in ako ne-čemo, da nas premaga slovanska večina. Na Češkem, na Štajerskem, na Koroškem, na Tirolskem povsod stoje pred zmago skrajni narodno-nemški kandidati. In pri nas? Mi mal narod pravimo, da ne potrebujemo narodne politike ! Danes ko se večji avstrijski narodi z vso silo ženo v boj za narodno premoč v parlamentu, delamo mi klerikalno politiko. Tekom nekaj let klerikalne vzgoje je narodu postala narodnost tak nič, da misli, da je ni treba niti braniti. Vera, cerkev, Rim, papež to je baje v nevarnosti, zanje gremo v boj, zase ne! Mal narodič, na katerega meji stoje najrazličnejši kandidati naših nasprotnikov — in ti imajo zmago gotovo — ne potrebuje braniti svojih narodnih pravič, on ne potrebuje narodnih kandidatov in poslancev, ampak le mednarodne, klerikalne. Resnica je torej, da bo v prih. parlamentu narodni boj hud, da bodo narodne stranke zopet okrepljene — in edini mi bomo poslali na Dunaj delegacijo, ki ji je narodnost postranska stvar, ki razdira slovanske sile in bo delala svojo strankarsko politiko na račun naših narodnih interesov. Koncert „Glasbene Matice". Program Matičnega koncerta v sredo 10. t. m. je bil v vseh točkah velezanimiv. Na eni strani sta se nam spet predstavila dva domača umetnika: klavirski virtuoz g. Anton Trost in koncertna pevka gdč. Pavla Boletova, na drugi strani pa je bilo na programu prvo izvajanje novega velikega domačega dela za zbor, soli in orkester, Parmova balada .Povodni mož* na znane besede Franceta Prešerna. Občinstvo je zato zasedlo veliko .Unionovo- dvorane do zadnjega kotička in z napeto pozornostjo vztrajalo do konca. G. Anton Trost je nastopil s tremi točkami, v vseh pa je pokazal, da je resničen umetnik, ki mu ne manjka niti dovršene tehnike niti visoke inte- ligence. Že prva njegova točka, tehnično zelo težavna Mendelssohnova »Svatbena koračnica in raj vil“ je občinstvo naravnost fascinirala. Težko si je misliti boljše izvajanje! V Chopinovem .Nokturna* je-virtuoz izlil v svojo igro vso svojo dušo. Sanjavo in mehko so zvenele prelestne melodije, tako da smo bili od krasne igre naravnost očarani. Tretja točka, Beethovnov 3. klavirski koncert s spremlje-vanjem orkestra zahteva celega, vsestranskega umetnika. Našel ga je v g. Trostu v polni meri. Prišel bi bil ob boljšem spremljevanju orkestra seveda še do popolnejše veljave. — Občinstvo se je oddolžilo g. Trostu za njegovo igranje po vsaki točki z navdušeno pohvalo. Gdč. Pavla Boletova je že naša dobra znanka iz prejšnjih Matičnih prireditev. Prav veseli smo bili, da smo jo spet videli. Izbrala si je tri domače pesmi: Devovo .Kanglico” in .Pastarico* in Lajovičevo .Serenado' ter veliko arijo iz Bellinijeve opere „Norma“ in Taubertovo pesmico .Ptiček v gozdu“. V vseh je prišel gdč. Boletove ne sicer močni, zato pa tem bolj ljubki, simpatični in zelo dobro že izšolani glas do popolne veljave. Posebno poudariti moramo veliko Bel-linijevo arijo, ki zahteva visoke pevske rutine in svežega, čistega glasu. To je bil — da se tako izrazimo — nekaki poizkusni kamen za pevsko znanje gdč. Boletove. In naša sodba se mora glasiti za gospodičuo v vsakem oziru kar najugodneje. Glasna pohvala občinstva in pa lepi šopek, ki ju je bila gospodična Boletova deležna, sta bila velezaslužena. Parmov .Povodni mož“ je kompozicija v velikem slogu. Prešernova prekrasna balada je dobila v g. Parmi komponista, kakor si ga boljšega skoro misliti ne moremo. Znal se je v snov in besedilo čisto poglobiti in nam je ustvaril glasbeno delo neminljive vrednosti. Kakor vsa Parmova dosedanja dela, odlikuje tudi .Povodnega moža“ krasna melodioznost in rit-mičnost, spominjajoča na lepe slovenske narodne pesmi, ne manjka pa tudi dramatičnih momentov. Nekatera mesta, tako predvsem .Že solnce zahaja* in „Že sedem odbila je ura“ ter partiji Urške in povodnega moža so naravnost očarujoče lepote. — Matični pevski zbor in orkester .Slovenske Filharmonije" sta pod vodstvom g. koncertnega mojstra M. Hubada privedla lepo, pa tudi težavno delo do popolne veljave. Posebno pevski zbor je bil — kakor sicer vedno — popolnoma na svojem mestu. Bil je v vsakem oziru odličen. Znal je najti in fino izraziti vse najmanjše podrobnosti pevskega parta balade. Solo-partiji Urške (sopran) in povodnega moža (tenor) sta bili v rokah gdč. Boletove in g. Kovača — torej v že priznano dobrih rokah Velik del zasluge na lepem uspehu dela je pripisovati njima. Orkester .Slovenske Filharmonije* je svojo vlogo dovršil nad vse častno, kar je vpoštevati in poudariti tembolj, ker so bila godala precej slabo zastopana in je celo harfo moral radome-stovati klavir. Mogočen vtis seveda ni mogel izostati. Navzočemu komponistu g. V. Parmi in koncertnemu vodji g. M. Hubadu je občinstvo prirejalo ovacije V znak priznanjanja je dobil g. Parma od pevskega zbora ogromen lavorov venec s slovensko trobojnico in g. Hubad lavorov venec s trakom. Koncert »Glasbene Matice" je bil v vsakem oziru nov sijajen praznik slovenske glasbene umetnosti. iz slovenskih krajev. Iz Kranja. Na naslov slav. deželnega odbora v Ljubljane. Deželnemu odboru gotovo še ni znano, kake deželne dacarje na- MALI LISTEK. Kralj Edip. (K Reinhardtovi uprizoritvi v dunajskem eir-kusu Busch.) (Konec.) V šoli smo se nekdaj učili, kako strogo so grški dramatiki pazili na znano šablono tragedije; ekspozicija, peripetija, katastrofa; a Moissi je pokazal, ker se je uživel v ta klasični štil, da tudi grški dramatiki niso mogli biti tako slepi sužnji te šablone, ki jim jo je naložil Lessing. Moissi je bil v vsakem trenotku tragedije kralja Edipa nov človek, v njegovi igri ni bilo zaslediti šablone, on je bil samo človek, ki stoji na vrhuncu svoje moči in potem stopa korak za korakom nizdol do propada. V vsaki nijansi njegovega glasu] ki je v začetku prekipeval sreče in veselja, a ta se potem izgubljal skozi premišljevanje in trpljenje v obupno resignira-nost, je bilo opaziti, kako tek življenja spreminja človeka. In ko je priki-pela nesreča do vrhunca, ko je zadonel njegov obupni glas po areni, ko se je zgrudil oslepeli kralj na tla, bil je zopet nov moment, nov štadij človeškega življenja. Vedeža Tirezija je igral Reinhard; sicer mala uloga, a v Reinhardtovih rokah je postala iz neznatne epizode pretresljive in neodol ji ve moči. Njegov glas je odmeval po prostrani areni, kakor da prihaja iz grobov, neko nadnaravno bitje je bila njegova pojava, pol bog — pol človek, kakor je mogel živeti med Grki v dobi razcvita klasične umetnosti tip iz grške mitologije. Jokasto je igrala znana berlinska ljubimka Elsa Heims, ki se je pokazala posebno v tragičnih momentih svoje uloge kot veliko virtuozinjo, nekaj nenadkriljivega je, kako zna ta umetnica spreminjati izraze svojega obraza! mladost, sreča, zadovoljstvo nje in njega, a ko izginja vse to, spreminja se tudi njen obraz, dokler ne zadobi trudnih potez napoltnrtve žene, okamenel je takrat njen izraz in gledalec je trdno prepričan, da njena duša ne čuti ničesar več, kar se godi okoli nje, da je umrla svetu, da tava kakor senca naokoli. Koreon pl. Winterstein je bila kraljevska figura, a nositelj te uloge se ni posebno prilagodil Reinhardto-vemu ensemblu. Glavna in največja zasluga te uprizoritve pa gre na vsak način duhovitemu režiserju Reinhardtu, ki je upizoril to delo na tako genijalen način. Vsaka malenkost, vsak najneznat-nejši prizor pride pod njegovo režijo do popolne veljave, a to brez vsakih prisiljenih efektov. Prizor po prizoru, ki se odigrava pod Reinhardtovo režijo v maneži je tako naraven, tako sam ob sebi razumljiv, da nihče ne more misliti, da gleda pred seboj gledališko predstavo, temveč da vidi prizor iz človeškega življenja. In še oni efekti, ki se jih Reinhardt poslužuje iz sce-ničnih ali tehničnih ozirov so tako naravni in bistveni, da jim ne more nihče oporekati medsebojne zveze v celi kompoziciji. Naj omenim le končni prizor: iz kraljeve palače se usuje v divjem begu vsa služinčad, ki kriči in jadikuje, da pretresa ozračje z blazno grozo in divjim strahom, kakor pošasti se priplazijo starci, njih utrujeni glasovi se pomešajo med jadikovanja, bakljenosci napolnagi otroci polnijo v divjem vrišču areno med množico so pomešani vojaki, in ves ta hrup spremljajo divji glasovi skritega orkestra, flavte, bobni in činele buče iz tega kaosa. Gledati samo ta prizor in člo- stavlja po kranjski deželi in uzor teh deželnih uslužbencev so brezdvoinno nekateri mlečezobi-dacarji, sicer pod strogim, vendar pa ne preveč strankam priljubljenim užitninskim vodjem Č. v Kranju. Vprašamo za danes samo to, kaka so službena pravila imenovanih užitninskih nastavljencev. Ali sme dacar službeno zaposlovan napadati stranko, kranjskega davkoplačevalca, z grdimi psovkami in nespodobnimi priimki, in sicer brez vsakega povoda. Ali dotična službena inštrukcija ne ukazuje, da mora deželni dacar s strankami službeno postopati pravilno, to je dostojno in kolikor mogoče prijazno ter jo v zadevah lepo poučiti in ji kako stvar, če to stranka prosi, primerno pojasniti. Pri nas pa se godi ravno nasprotoo. Prenapeti junaki teh deželnih uslužbencev nadlegujejo stranke surovo z neolikanimi besedami, obkladajo s priimki itd. Kakršno je torej to sorazmerje med poštenim slo-venskimidavkoplačevalcem in deželnim užitninskim uslužbencem ? Tako ne bo šlo dalje. Upamo, da slavni deželni odbor, oziroma pristojno nadzorstvo take mladiče primerno pouči o £služ-benem delovanju, ker bi bili drugače primorani, nastopiti svoja pota. Pa ne, da bi bil tu zopet uzorec kranjskega zagrizenega klerikalstva ? Na svidenje! BegunjeCerknica. Lep zgled pokorščine nam daje naš župnik. Od škofa prepovedani list .Sl. Nar.*, ki ga noben kristjan .ne sme brati* pod smrtnim grehom, je pričel naš gosp. Dimnik brati raz prižnico in sicer v veliko zabavo prisotnih, katerim je smeh glasno uhajal. Bral je namreč nek dopis .Slov. Nar.“ tičoč se maziljenega misijonskega pretepača. No dosegel pa je ravno nasprotno, kar je pričakoval — pri nas vendar niso ljudje kakšni Culu-kafri. Tudi si prepovedujemo tako šibanje raz prižnice, kakor je nastalo, od nas plačanega. Če ne bo miren, bomo naprej govorili. .Tudi sovražnike ljubiti* je učil naš Gospod. Ne pa človeku trobiti, da ga bo hudič vzel, kakor je vsakega, ki je šel v spovednico, .potroštal * črnuh, ki je moral slednjič podplate pokazati. Le pamet! Iz Novega mesta. Postranski zaslužki novomeških davčnih uradnikov. Privoščimo vsakomur, da si pri pičlih službenih prejemkih najde še kak drug vir dohodkov. Državni uradnik pa bi se moral skrbno varovati vsega, kar le diši po umazanosti. O priliki ljudskega štetja je bilo določeno, da iz-vrše revni visokošolci pisarniško delo ljudskega štetja. Naš davčni .amts-vorštand* je pa toliko časa nadlegoval in moledoval okrajnega glavarja, da je to končno visokošolcein odkazano delo poveril davčnim uradnikom. — Potrebnim visokošolcein so odjedli zaslužek, za razdelitev zaslužka so se pa še malo pokregali med seboj. — Nov vir dohodkov se je našim davčnim uradniKom odprl s sestavljanjem in prepisovanjem imenikov za občinske volitve. — Dosedaj so take imenike napravljali pisarji ali davčni ekseku-torji za majhno odškodnino. To pot so pa novomeški davčni uradniki celo podjetje monopolizirali proti tako .primerni* odškodnini, da se vsak župan popraska za ušesi, ko dobi v roke nekoliko popisanih pol, z njimi pa masten račun. Vsak se brani plačati te visoke račune; najbolj junaško se je uprl župan iz Bele cerkve, ki je g. Franceljnu na njegovo pretenje iu žu-ganje izplačal le polovico zahtevane vsote s pripombo: Toliko Vam plačam, če Vam ni prav, se bomo pa drugje pogovorili koliko je to delo vredno. Taka umazanost in zaslužkahlepnost je za uradnika nedostojna in se popolnoma ujema s koritarskimi načeli one stranke, ki se med njene navdušene pristaše šteje dični .amevorštand* novomeške davkarije. vek se mora klanjati veličini režiserja Reinhardta. Ta velikanski scemčni aparat je igrača v njegovih rokah, zdi se ti, da vodi vsakega posameznika, da mu je točno začrtal pot, slednjo kretnjo, da mu je odmeril na sekunde njegove besede. Reinhardtova režija je nekaj vzvišenega nad pojmi današnje režije, on je uvedel nove principe — njo, ki bodo gotovo odslej merodajni na vsakem odru, ki heče udej-stviti enotnost igre iu stila. Brezdvoinno je Reinhartova uprizoritev »Kralja Edipa* največji literarni in umetniški dogodek zadnjih desetletij, On je pokazal sedanjemu stoletju šele lepoto grške drame, ki je bila doslej le nekaka dekorativna rekvizita večjih odrov. Z uprizoritvijo .Kralja Edipa* je Reinhardt dokončal veliko delo renesanse. Ker je človeštvu nanovo oživel največjo umetnost grške klasične dobe grško dramo ! Reinhardt je s svojo uprizoritvijo .Edipa* podal krono renesansi iu po pravici ga danes šteje kritika med najzasluženejše reprezentante humanizma. V. F. Jelenc. Dunaj, 8. maja 1911. Iz Kotredeža pri Zagorju ob Savi. Kot skrbni oče in dobri kristjan izpraševal sem zadnjo soboto svoje otroke, ki obiskujo ljudsko šolo v Zagorju, kaj so se naučili zadnji teden. Vedeti sem hotel tudi kako napredujejo v veronauku. Toda na svoje veliko začudenje sem izvedel, da niso imeli otroci v šoli celi tčden nobenega veronauka. Od druge strani sem potem zaznal, da je bil katehet Žnidaršič v torek dne 2. maja, mesto da bi učil celi dan veronauk, pri občinskih volitvah v Kotredežu, kjer je deial zgago in prepir med občani ter se vračal še le pozno v noči domov. Kaj pa poreče k temu šolska oblast, ali je mar to dovoljeno? — V Kotredežu je bilo ljudstvo poprej popolnoma mirno, a vedno vtikanje zagorskih kaplanov in mežnarjev v naše razmere je povzročilo, da je danes v Kotredežu vse pokoncu in proti klerikalcem. Dosegli so ravno nasprotno, kar so nameravali. Ali ni to pohujšanje mladine, če gre duhovnik v strankarsko borbo, mesto da bi storil svojo dolžnost v šoli? Vera peša, da, pa krivi so temu samo naši »božji namestniki*. Iz Gornje savinjske doline na Štajerskem. Pa ravno Gornja savinjska dolina tiči v temi kamor še niso prodrli žarki napredka, in kakor kaže, še tudi ne bodejo kmalu, ako se razmere ne spremene na bolje. Vzrokov pa ni iskati samo pri klerikalcih, ampak tudi nekoliko pri naprednjakih. In kako to ? Začnimo pri onih, ki bi lahko mnogo storili za probujo, pa se odtegujejo temu. Seveda so tu tudi častne izjeme. Kmečko ljudstvo pa lezenazaj v spanje, iz kakršnega so ga že zbudili naprednjaki. Koliko se je v zadnjem času storilo tukaj za procvit in prospeh ljudstva. Jako malo, res je, da se je priredilo nekaj predavanj o kmetijstvu, ali to ni dovolj. Potrebno je, da se priredi čim več shodov, zboiovanj in predavanj. Kolikor mi je znano, ni tukaj tako na-zadnjaštvo, kakor na Kranjskem, ampak le dela je potreba in tega se pa žal naša inteligenca boji! Mnogo se je obljubljalo, a storilo malo. Obljube so ostale obljube. Mogoče mislijo naši narodnjaki, da ni upanja v boljšo bodočnost. Ali mogoče je, toda le z delom. Premislite te besede in imejte to vedno pred očmi! Razkrinkajmo one ljudske pijavke, ki mislijo živeti le od ljudske nerazsodnosti. Mislim, da je potrebnejše razganjati temne oblake kakor pa jadikovati o neuspehih. Kajti zabavljati in jadikovati to je lahko in teh, ki to store je veliko. Pravih delavcev pa nam primanjkuje. Uvažujte to in po tem se ravnajte! Savinski. Slovanski jug. Glavna skupščina srbske samo-stalne stranke v Zagrebu. Danes se vrši v Zagrebu glavna skupščina ene največjih strank na Hrvaškem. Od 1. 1905., ko se je vršila zadnja glavna skupščina omenjene stranke in je bilo sklenjeno, da stopi srb. samostalna stranka v koalicijo s sorodnimi hrv. strankami, je, kakor znano, preživela srb. sam. stranka v svojih vrstah dogodke, ki se ne bodo nikoli pozabili v zgodovini celega jugoslovanstva. Današnji dualistiški nemško-madžarski sistem v monarhiji je poskusil najbru-talnejše eksperimente, ki so imeli uničiti hrv.-srb. koalicijo, v prvi vrsti srb. sam. stranko, katero smatrajo kot glavni steber neodvisne narodne politike in glavno nositeljico narodnega odpora proti vladajočemu tujemu sistemu. Kolika je navdušenost v vrstan te stranke za narodne stvari i cilje osvobojenja svojega naroda iz današnjega suženjskega položaja, je pokazala pred celim svetom železna vstraj-nost, s katero so prestali njeni najuglednejši člani skoro dveletno suženjstvo v zagrebških ječah za časa glasovitega veleizdajniškega procesa. Niti največja nasilstva niso mogla uničiti te krepke stranke. In danes stoji srbska sam. stranka na čelu pro-tiinadžarske borbe na Hrvaškem, v vrstah hrv.-srb. koalicije, še bolj ohrabrena in zavedna svoje velike vloge, ki jo je prevzela v javnem življenju. Današnja skupščina bo velikega pomena za bodočo taktiko v politiki stranke in za to vlada na celem Hrvaškem za današnjo skupščino srb. sam. stranke veliko zanimanje. Splošni pregled. Preganjanje Rad,^ni“tvo^do-bU kakor imajo navadno vsi na-* r?dni kandidati. Povdarjal je, da se Pri sedanjih volitvah ne gre za osebo, tnpak samo za stranko. Sedanji vo-1boji so namreč samo boji med Petičnimi strankami. Nato je v krat- i I hi jedrnatih besedah orisal kleri-a)n° ljubezen do ljubljanskega mesta |Jroma do ljubljanskih meščanov, k ^kalci hočejo na vsak način do-s '.»apredno ljubljansko trdnjavo v vs Je roke, pa magari če izstradajo 10 Ljubljančane. Sklenili so znano liuhi- )0n.sko P°sojilo, od katerega ,)anski davkoplačevalci ne bodo Se i/ n®bcn*h drugih koristi, kakor da Uki*? °do davki znatno zvišali, lsto-edor.tut*'.? ccshiim zakonom, ki je skrpucal, kar jih je vecj., „ klerikalna deželnozborska Jr pr0,esto'» ljubljanskih hov j poslancev in mešča- 2ako„ Jc zada ta škandalozni še 111 dobil najvišjega potrjenja. Sklep klerikalne deželnozborske večine, naj se pomaga slovenskemu zadružništvu in zato najame 2 milijonsko posojilo je le pesek v oči javnosti. Klerikalci bodo s teni denarjem le podprli svoja popolnoma falitna podjetja, naprednjaki pa ne bodo imeli od tega ničesar. Tako zastopajo klerikalci splošne koristi. Napredni poslanci so vedno najodločneje nastopali za to, da se varuje državljanska svoboda naprednih elementov, zlasti učiteljskega stanu katerega hočejo klerikalci uničiti. Poslanec dr. Triller je naglašal, da narodno-napredna stranka za de-želnozborsko volitev ne bo sklicevala več shodov. Sedaj mora namreč zmagati ideja, zmagati mora disciplina, razsodnost in neustrašenost naprednih volilcev. Dotaknil se je tudi klerikalnega kandidata dr. Vinka Gregoriča, znanega ljubljanskega političnega ne-značajneža, ki cinca vedno med eno in drugo stranko. Dr. Gregorič, bivši predsednik društva ljubljanskih hišnih posestnikov, je sedaj kandidat ene stranke, ki skuša s svojimi zakoni ljubljanske hišne posestnike popolnoma uničiti. S tem je dr. Gregorič jasno pokazal, kako bi v deželnem zboru zastopal koristi ljudi, ki so se njemu zaupali. Klerikalci so pred ljubljanskimi občinskimi volitvami posebno upili in povdarjoli, kako bodo po volitvah skrbeli, da se ljubljansko gospodarstvo primerno uredi. Dejanja se kažejo že sedaj. Njih kričanje je bilo samo farbarija. Dne 29. aprila so vložili proti volitvam rekurz, ki še sedaj ni rešen. Zakaj, to je jasno. Rekurz bo gotovo zavrnjen, to vedo tudi klerikalci. Ali slavna vlada hoče, da na ljubo klerikalcem ostane Laschan na magistratu še do državnozborskih volitev. Radi tega narodno-napredni volilci najodločneje protestirajo proti temu, da se rekurz zavlačuje in zahtevajo od vlade takojšno rešitev, najsibo že kakršna hoče. Naprednjaki se ne boje novih volitev. G. Bonač je izborno karakterizi-ral širokoustnost klerikalcev, ki vedno govore, da v Ljubljani ni naprednjakov, pri volitvah pa rastejo kakor gobe po dežju. G. Ribnikar je povdarjal, da so klerikalci pri zadnjih občinskih volitvah sami izzvali in vprizorili pred licejem demonstracije samo zato, da so oblatili potem naprednjake pred svetom in vlado. Predlaga sledečo resolucijo: Shod volilcev narodno-napredne stranke v .Mestnem domu“ dne 11. maja konstatira, da so pristaši S. L. S. s svojim izzivajočim in nasilnim nastopom v liceju in pred licejem sami povzročili demonstracije. Protestira, da je S. L. S. blamažo, ki jo je doživela pri volitvah ter svojo onemoglo jezo skušala potolažiti s tem, da je zopet z lažmi oblatila belo Ljubljano celo pred tujci. Protestira, da se pusti od strani c. kr. deželne vlade klerikalnim hujskačem popolnoma prosta roka, da lahko nemoteno sistematično hujskajo celo na javnih shodih proti pristašem nar. napredne stranke. Poživlja c. kr. deželno vlado, da skrbi za varnost J in svobodo ljubljanskega meščanstva pred ponavljajočimi se izbruhi klerikalnih divjakov. Resolucija je bila enoglasno sprejeta. Nato je dal dr. Tavčar še na glasovanje kandidaturo prof. Reisnerja, ki je bila z velikanskim navdušenjem in gromovitim ploskanjem sprejeta enoglasno. Dne 16. maja pa se bo izvršila v Ljubljani med klerikalci in naprednjaki druga bitka, ki bo za klerikalce obenem tudi drugi poraz v kratkem času. DNEVNE VESTI — Narodno-napredna stranka in volitve v državni zbor. Včeraj popoldan jc bila v .Narodnem domu“ seja odbora zaupnih mož narodno-napredne stranke, na kateri se je sklenilo udeležiti se pri volitvah v državni zbor volilnega boja v vseli volilnih okrajih tia Kranjskem in sicer s postavljanjem lastnih kandidatov, ali pa s tem, da se bo podpiralo eventualne samostojne kandidate. Strankini kandidati sc pravočasno proglasijo. — Pri dopolnilni deželnozborski volltvi v Ljuqljani je narodno-uaprednemu kandidatu prof. Jožefu R c i s n e r j u sicer zagotovljena, ali to še ne pomoni, da se naprednjaki ne bi morali nič brigati za to volitev; nasprotno, vsak volilec mora storiti svojo dolžnost, da bo zmaga sijajna. Zastop češke budejeviške pivovarne v Ljubljani izročil jc družbi sv. Cirila in Metoda zopet 200 kron kot pogojeni delni znesek dobička za v slovenskih kronovinah prodano pivo. Povodom lanske jubilejne slavnosti družbe sv. Cirila in Metoda podarila je češka budejeviška pivovarna poleg delnega zneska v gotovini še 25 hektolitrov piva in s tem v e 1 e d u š n i m darilom pripomogla k večjemu denarnemu efektu pri 25 letnici. Priporočamo najtopleje to izborno pivo, ki se ne razlikuje v kakovosti dosti od plzenj-skega piva. Slovenci, odjemalci tega piva podpirajo s tem obenem tudi našo prepotrebno šolsko družbo. — Akademično tehnično društvo .Tabor" v Gradcu naznanja svoj II. redni občni zbor, ki se vrši v so boto, dne 13. t. m. v društvenih prostorih. Z običajnim vsporedom. Začetek ob 8. uri zvečer. Ustnica uredništva. Gosp. Ant. Kovačiču v Novem Vodmatu. Radi Vam potrjujemo, da niste s člankom v našem listu z dne 7. t. m, ki se tiče g. Oražma, župana v Mostah "v nobeni zvezi. Članek smo dobili od popolnoma druge strani. Lastnik in glavni urednik Milan Pint. Odgovorni urednik dr. L*h. Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Mali oglasi. Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe, 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vtn. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 Gn. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri »večer. Šoštanj izvrstno letovišče, cene nizke. — Odgovarja: Olepševalno društvo „Šoštanj“. 107 10—3 Lepa nova hiša poleg farne cerkve z 11 prostori, urejena za trgovino in gostilno, ki se tudi sedaj izvršuje se proda z inventarjem. Pojasnila pri Grobotek-u v Bohinjski Bistrici. 118/5-1 Htša s prostornim dvoriščem, drvarnico in vrtom za eno stavbo blizu kolodvora južne železnice se iz proste roke proda. Poizve se v Jenkovi ulici št. 16. 119/6-1 Pristen britiovec iz lastne kuharne po 2 K liter se dobi pri J. Jurci na Vrhniki. 62/3-1 Uradnik lesne trgovine z dobrimi spričevali, izurjen v nakupovanju gozdov, prejemanju in oddaji rezane in tesane robe, gozdne manipulacije in sploh vsega v lesno stroko spadajočega dela, vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, išče službe s 1. junijem eventuelno tudi poprej. Naslov: Ivan Modic Pudob p. Stari trg pri Rakeku. 126/3—1 Hotelski siuga se sprejme na Sv. Petra cesti št. 5. 274/3—1 Soba in kuhinja se odda takoj. D. Rov-šek Kolodvorska ulica 35. 273/2—1 Lep hlev za dva konja in šupa se takoj odda. D. Rovsek Kolodvorska ul. 35. 272/—1 Majhen prostor za trgovino in veliko skladišče se takoj odda v Spodnji Šiški št. 76. ___________________________________127/3-1 Uospodična, zmožna slovenskega, nemškega in italijanskega jezika išče mesto kot plačilna natakarica v letovišču. Ponudbe pod D. Z. na upravo »Jutra*. 128 Mesečim soba brez oprave s posebnim vhodom se išče s 1. junijem t. 1. Ponudbe pod »Prazno* na Prvo anončno pisarno. 275 Šivilje sprejme takoj Minka Bočkaj, Kolodvorska ulica 26. KORESPONDENCA. Damu, ki je sinoči med 6. in 7. uro v Glavnem drevoredu vrgla pred klop košček papirja, naj pod šifro »U. majnika* Poste rc-stante dotičnemu javi brez vsake skrbi takoj, kaj naj to pomeni. 129 Poslano*) Gospe Mariji Koleziji! Odveč je bilo Vaše naznanilo, da se niste nikamor preselili. Vsaj vas lahko vsak vidi, stoječo v izložbi med sprednjimi vrati, ali pa med zadnjima na Dvorskem nasipu. Vaše obvestilo je imelo ves drug namen. Privezati hočete nas pevce, Pa ne bo šlo. Tudi med nami prevladuje „Korpsgeist“. Hodili bomo k svojemu požrtvovalnemu bratu sopevcu Franceljnu, ne morda v kako staro podrtijo, kjer pri vseh oknih vleče, z majhno kuhinjo-luknjo, marveč v novo moderno hišo vrlega radodarnega narodnjaka, starega »Južnega Sokola", večkratnega načelnika Sokolske kavalkade, brata Filipa, kjer natn bo gospa Ivanka v lepših lokalih postregla z ravnotakim pivom, pristnimi vini in poleg še z dobro pripravljenimi jedili — če bo treba tudi dvakrat na teden — z raki. Če menite, da Vas bo rešil »Sokol", naslikan v hiši, lastnini grdih nemškutarjev — Cimbrov in Tevtonov ter bivšega .Slovenijana", sedaj nemškega turnerja-Heilbruderja, se jako motite; ker se bodo bratje Sokoli maščevali nad onimi sedmimi Nemci, ki so jih Vaši nemčurski hišni (gospodarji pomagali spraviti v občinski svet, Frau Fani hdrens auf zu plappern und kehrens heim mit dem netteu Sominer-gwand’l in's schdne Gottscheerland’l. Pevska liga. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. samo TolstovrŠko slatino ki se naroča v Tolstemvrhu p. Guštanj (Koroš) Kuharica za vse se išče. Biti mora pošteno slovensko dekle, najraje Gorenjka. Naslov pove upravništvo »Jutra". Laška kuhinja Šelenburgova ulica 7 nasproti glavne pošte. P. n. gostom se priporoča pristno na novo došlo vino Brioni. Vsak dan razne sveže morske ribe. Danes sardelce, sipe, peresa in mornarski slaniki. (Risotto). rili miru svira dunajska damska godba. Priporoča se za vsa v svoj’o stroko spadajoča dela J. ZAMLJEN čevljarski mojster V LJUBLJANI Sodnijska ulica št. S — izdeluje prave gorske in telov. čevlje. Diplomirani krojač Anton Presker Ljubljana, Sv. Petra cesta 14 priporoča svojo krojačnico in veliko zalogo oblek. © I !> O moderna Seifert-biljarda. Novo urejena it na sv. Petru nasipu 37 je vso noč odprta. Solidna postrežba. Slav. občinstvu se toplo priporoča s spoštovanjem Štefan Miholič, kavarna r. moderna Seifert-biljarda. © I••••••! © Dr. pl. Foedransperg ordinira v Ljubljani, Stari trg št. 30. Edina velika izbera = najnovejših ^ svilenih, lister in dežnih plaščev za dame - kakor kril in najmodernejših bluz. - S Panama klobuki od 6 K naprej Velika zaloga oblek za gospode in dečke iz najnovejših chanteclais vzorcev. »Angleško skladišče oblek“ O. Bernatovič Ljubljana, ulestni trg 5. Vabilo k rednemu letnemu občnemu zboru »Gremija trgovcev v Ljubljani", ki se bo vršil v nedeljo, dne 28. maja 1.1. ob devetih dopoldne, v slučaju nesklepčnosti pa eno uro pozneje, v veliki dvorani »Mestnega doma“. DNEVNI RED. 1. Pozdrav načelnikov. 2. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo o delovanju gremija v letu 1910. 4. Računski zaključek za leto 1910. 5. Proračun in določitev doklade za leto 1911. 6. Volitve: a) gremijalnega načelnika; b) dveh načelnikovih namestnikov; c) dvanajst odbornikov; č) šestih odbornikovih namestnikov; d) dveh računskih pregledovalcev; e) dveh odposlancev v pomočniški zbor; f) šest odbor- nikovih in treh namestnikov v razsodniški odbor; g) načelnika, namestnika in pet odbornikov v šolski odbor. 7. Raznoterosti. Za odbor: Iv. Mejač 1. r. Naročajte in kupujte JUTRO“ Izvod samo po 4 vinarje. Nekaj izborno ohranjenih automobilov selh. ^relilcosti se cerLO proda. Moje ime jamči za solidno in dobro postrežbo. — Zavod za popravo automobilov in trgovina Ing. JTJRIJ TIEJ, Dunaj XVII, Santergasse 13. ! i V i c narede največjo škodo v kleteh _________________________ in skladiščih. Te se najhitrejše uniči z mojo nanovo od mene iznajdeno uničevalno {>asto, ki jo more vsakdo in povsod uporabljati. Cena pasti pol kilograma K 3-—. zgotavljam tudi najnovejše in od občinstva kot najboljše priznane mehanične pasti za miši in pod gane, ki prekosi vse iznajdbe na tem polju. Vjame se v tako past 15 do 20 miši, ne da bi bilo treba past znova nastavljati. Cena pasti za podgane 8 K, za miši K 3 60 do 5 20. Dobiva se pri iznajditelju in izdelatelju P kleparski mojster, Dunaj XVII., x Blumengasse štev. 60. Izgotavlja stenske in namizne akvarije, kopalne kabine za ptiče, ročne-, stenske-= vozne in nagrobne svetilke, itd. = 1 - ') (Ofi) (3*6) (č).6) (cr<5) (d,6) (0.6) (D.6)i(c) G)'(iX6) @J5) (3.S) (0.6) (3.6) (3.6) 10 6) (t)A6) (06) (0.6) (06) (0.6) (06) (0.6) (0.6) (3. ■I Najbolj varno naložen denar! Najvecja slovenska hranilnica! * Denarnega prometa do 31. dec. 1910 nad d64 milijonov K Mestna hranilnica ljubljanska v Ljubljani, v lastni hiši, Prešernova ulica štev. 3. sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 4,/ Se oc Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000 — Fateirt HATSCHEK. \a jbol jse pokrivanje streli General, zastop: V. Janach & Co., Trst. Glavna zaleg-a: rJL\ Koru, ldul>yaim. en ee k Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8* — registrovana zadruga z omejenim jamstvom priporoča svojo bogato zalogo najnovejših tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in litografsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskin Knjig in časopisov. ILiei©*ta.o zaJ-ožirijLištTr©- T*lefoaa*ice. OJL0. nAemejče črlrc. Xjitcgrra±ioa.. ro*taa.» kLTsaaAlnlee ’7&.30r7. ■ BBBIBinaaiBBH o«DHBIII*BI0«a®®ESS,HEa!a^®BE|®aoa