Inserati se sprejemajo in velja tristopna vrsta:
8 kr., čo se tiska lkrat,
19	'J
» u n » 6 »
I> )> i» v ^ »
Pri večkratnem tiskanji cena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma so 110 srejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Dunajski cesti št. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Po pošti prejeman velja:
Za celo leto . . 10 gl. — kr. Za polleta , . 5 .. — .. Za četrt leta
•A
50
Za pol leta Za četrt let!
Političen list za slovenski o a r o fl.
V administraciji velja:
Za colo leto . . 8 gl. 40 kr.
1 20 „ leta . . 2 „ 10 V Ljubljani ua dom pošilja«.' relja 60 kr. več na leto. ".: 7 Vredništvo je Florijanske ulice ' Štev. 44.	v' J;.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Obrtnijstvo pa državni zbor.
IV.
Tako je stalo z novo obrtnijsko postavo, ko se je spomladi lanskega leta državni zbor razšel na počitnice. Med počitnicami pa »o imeli državni poslanci priliko pozvedeti želje obrtnikov svojih dežel in okrajev, in se prepričati,! da obrtniki nobene reči tolikanj odločno ne zahtevajo | kakor omejitve obrtnijske svobode in dokaza zmožnosti pri rokodelcih. Zlasti pa se je v tem oziru jako jasno izrekel veliki obrtnijski shod, ki je bil 24 novembra p. leta na Dunaji in kterega seje vde-iežilo nad 2000 obrtnikov iz raznih dežel in krajev naSega cesarstva. Njegove sklepe in resolucije smo o svojem času v „Slovencu" objavili, nam jih toraj ni treba ponavljati.
Te izjave iz obrtnijskih krogov so bile za večino obrtnijskega odseka velike važnosti; kajti ona je videla v njih dokaz, da se načela, po kterih hoče vravnati novo obrtnijsko postavo, bistveno vjemajo z željami in zahtevami prizadetega obrtnijskega stanu. Zato je pa tudi sklenila pri teb svojih načebh ostati m nasprotnim tirjatvam liberalne m»n;šine prav nič ne odjenjati. Ker je pa iz pr,ej popisanih dogodkov v posameznih pododsekih sprevidila, da liberalci v pododsekih posvetovanje zadržujejo in da ga bodo pozneje zopet zadrževali v skupnem odboru in še enkrat ponavljali, kar so čvekali že v pododsekih, je večina sklenila pododseke razrešiti in izvoliti poročevalca, ki bi vladni načrt vsestransko preštudiral, ga načelom konservativne večine in željam obrtnikov primerno predelal in dotične premembe
odboru v potrjenje predložil. Liberalci so se sicer dolgo upirali in se zlasti proti vili izvolitvi poročevalca, češ, da mora poročevalec prej vsaj vedeti, kterih načel naj se pri svojih predlogih drži. Pa večina se ni dala oplašiti; ona je glede načel nove obrtnijske postave že ua gotovem iu edina , ako pa liberalci ne vedo, kaj bi storili, so tega pač sami najbolj krivi, ker imajo oči, pa nečejo viditi, ušesa, pa nečejo slišati , kaj obrtnijski stan zahteva od nove obrtnijske postave. Večina obrtnijskega odseka je toraj precej v pričetku letošnjega zborovanja razrešila lani osnovane pododseke ter za poročevalca izvolila grofa Egberta Bel-credija, ki se za obrtnijsko postavo neizrečeno zanima in je študiral vse dotičae postave raznih dežel. Grof Belcredi je že lani imel nabranega ogromnega gradiva za novo obrtnijsko postavo ter je pre"'.el tudi vse, kar so bili prejšnji pododseki v tej zadevi že izdelali. Čez praznike je svoje delo nadaljeval iu prepričani smo, da bo brž po snidenji državnega zbora obrtnijBkemu odseku predložil Bvoje nasvete in da 6e bo v skupnem odseku takoj pričelo nadrobno posvetovanje posameznih paragrafov in določb nove obrtnijske postave. Po dosedanjih skušnjah v obrtnijskem odseku smemo za trdno pričakovati , da bode večina postavo vravnala po željah obrtnijskega stauu ter v njo sprejela določbo o dokazu zmožnosti in o obligatoriČnih zadrugah.
Tudi liberalci to čutijo; ker pa vidijo, da vse njih napenjanje v obrtnijskem odseku nima nobenega vspeha, nastopili so drugo pot ter začeli posameznim poslancem prigovarjati, naj ne glasujejo za omejitev obrtnijske svobode.
V nemških liberalnih krogih mora biti ta agitacija silno huda, ker so dobili tudi naši poslanci od odseka Bplošnjega obrtnijskega shoda dunajskega pismo, v kterem jih odsek prosi, naj se ne dado prevariti od kupčijskih krogov, ki zagovarjajo obrtnijsko svobodo, ampak naj se krepko potegnejo za obrtnijski stan po smisli sklepov in resolucij obrtnijskega shoda dunajskega. Strah, da bi utegnili zmagati li-' beralci iu ž njimi sklenjeni judovski fabrikantje pa kupci, zdi se nam prazen. Sedanja avto-uomistična večina je v tej zadevi enih misli in enega duha, ter bo kakor en mož stala za nasvete odborove, ki se bodo strinjali z željami obrtnikov, in liberalci bi nič ne opravili, ako bi tudi v?i bili složni. Tega pa ni; mnogi izmed njih bo nasprotniki obrtnijske svobode, in še se spominjamo, kako je na pr. poslanec Fiirnkranz ploskal govornikom dunajskega obrtnijskega shoda, ki bo silno ojstro šibali svobodno obrtnijstvo in odločno zahtevali, naj se ta svoboda odpravi. Ne moremo misliti, da bi bili ti možje, kterih eni so se mnogo trudili tudi za osnovitev dunajskega obrtnijskega shoda, med tem spremenili svoja načela iu drugih misel postali. Kakor se niso vstrašili svojih nazorov glede potreb obrtnijstva očitno razodeti pri omenjenem shodu, tabo se gotovo tudi ne bodo vstrašili pri posvetovanji obrtuijske postave glasovati z desnico državnega zbora. Morda bo ravno to vprašanje še pripomoglo, da se bodo ti liberalci tudi v drugih zadevah in predlogih približali večini, o kteri se bodo prepričali, da ima le blagor in srečo vbozega in zatiranega ljudstva pred očmi.
V .spomin na dr. .lan. Bleiweisa*
(Dalje.)
L. (1841) je postal učeni Dr. Janez B!ei-weis c. kr. profesor ali učitelj živinozdravilstva v beli Ljubljani, in pri nastopu te službe mu je bilo obenem tudi izročeno podučevanje v ju ridični medičini ali v sodnijskem zdravstvu, postal je namreč profesor na kirurgičnem ali ranocelskem zavodu.
Dve leti pozneje, 1. 1843 je bil izvoljen za tajnika c. k. gospodarskega društva na Kranjskem, in ob enem je zadobil tudi vredništvo gospodarsko-obrtnijskega časopisa od te družbe vstanovljecega, tako imenovanih,,Novic' v slovenskem jeziku. Slovenci niso nobenega političnega v svojem jeziku pisanega časopisa dozdaj imeli, dasiravno so se že več let zanj poganjali, pa zastonj. Tudi izdavanju slovenskih „Novic" se je veliko število nasprotnikov na vso moč zoprstavilo, in le po velikih borbah in prizadevanju za svoj rod vnetih domorodcev so izvrstne, zanemarjenim Slovencem kakor oko glavi potrebne „Nov;ce" beli dan zagledale mestca julija 1843, katere sem tudi jaz z veseljem pozdravil in jim zvest ostal do
današnjega dne, — Rekel sem, da so imele slovenske ,,Novice" veliko zaprek iu nasprotnikov, kajti bali so se Nemčoni, Lahoni, Madžarom in celo domače kukavice slovenskega časopisa bolj kakor rogati sv. križa; zakaj vedili so, da ravno po takem listu bi se znale tlačenim Slovencem oči odpreti, kako krivično se z njimi pometa, njih narodnost v železne verige uklepa, njih jezik za durmi kosti glodje, — znalo bi se zgoditi, da bi se tudi ubog1 Slovenci izobrazili in tirjali enake pravice, katere drugi narodi že vživajo, — in kar je še naj strašnejše, znali bi se omikani Slovenci iz nemških in drugoduih kleš izmuzniti, se zavedati in polastiti svobode zlate.
Pa ves strah, vse nasprotvanje ni nič po rnagalo, „Novice" so se vendar lo rodile v beli Ljubljani in so letos že 3G tečaj zagledale! n njih veleslavni iskreni in učeni vrednik, njih duša in oče je postal nevstrašeni boritelj Dr, Janez Bleiweis, narodnjak z dušo in z telesom, katerega so za ta posel za najsposobnejšega spoznali; in kako dobro so jo zadel', spričujejo dela njegove.
Iu v resnici smem reči: kar so bili neumorni škof Slomšek na dušnem polju, to
je na političnem polju učeni doktor, veliki Bleiweia, pravi očt; Slovencev; ali trpel je pa še več ko Slomšek, kajti politično polje je ledena gaz, na kateri hitro in rsdo spodleti. Ali neprestrašen in nepremagljiv dr. Bleiweis je žrtoval samega sebe, vse svoje dušne in telesno moči omiki svojega ljubljenega slovenskega naroda; delal jc za razš.rjevanje razumnega gospodarenja v viih strokah in ob enem tudi za likanje dozdaj zanemarjenega domačega, miloglasnega, slovenskega jezika, katerega je zmeraj lepši in lepši pilil, zmeraj bolj in bolj az?i;al v neprecenjer.ih „Novic8h"; in potem <0 ) namesto neukretne bohoričice še gajico v slovenščino sprejel, se je še bolj in bolj bližal drugim slovanskim rodovom, posebno jugoslovanom.
Po ,,Novicah" je bistroumni, veliki Blei-weis združil v eno aušuo telo vse popred na šest koscev razkrušene Slovence, ki so si poprej psovaje se, nasprotovali ; da so se zavedati začeli, da so si bratje in sestre enega velikega slovanskega rodu; da so se zavedeli, da niso ne Štajerci, ne Kranjci, ne Korošci, ne Istri-
Jjan', ne Goričani, ampak Slovenci, vsi
"sinovi in hčere ene matere Slave, In glejte,
k
Več zaprek kakor od liberalue levice bilo se je zlasti glede omejitve obrtnijske svobode bati od vlade. Ka.iti obrtnijska svoboda imela je tudi med zastopniki slavne vlade, ki so prihajali k obravnavam obrtnijskega odseka, jako goreče zagovornike, ki so si na vso moč prizadevali dokazati potrebo te svobode in vlado opravičiti, da je to določbo sprejela tudi v novi načrt. Pa kolikor smo imeli pozneje prilike v tej reči kaj pozvediti, zapazili smo, da je začela vlada v ti zadevi odjenjevati, in da ne bo nasprotovala omejitvi obrtnijske svobode. Takšno je toraj stanje tega za obrtnijski Btan tolikanj važnega in potrebnega vprašanja, in po vsem smemo upati, da se bode rešilo njim po godu in željah.
Politični pregled.
V I-jUDljuBi 11. januarja.
Avstrijske dežele. Državnega zbora predsednik dr. Smolka je poslancem razposlal vabila k prihodnji zborovi seji, ki bo 20. jatuarija s sledečim dnevu m redom: „Prvo branje Furn-kranzovega predloga o dostavku k §. 20 volilnega reda , (da upravniki delniških društev ne morejo biti državni poslanci). 2. Potrditev volitev državnih poslancev: Bossi-Fedrigotti, Wolkenstein, Jiickl, Kučera, Schindler, Gabler, Krejči in Plass. 3. Poročilo budgetnega odseka o polajšanji pristojbin pri premembah želez uiških obligacij I. 1880 in 1881. 4. Poročilo justičuega odseka o postavi zoper hudovoljn < poškodovanje zadolženih posestev ua škodo upnikom. 5. Poročilo o peticijah (21. izkaz)
V Trstu bo namesto dr. Rubina za državni zbor boje kandidiral Burgstaller. ki je tudi tamošnjim slovenskim prebivalcem pravičen mož. Liberalni listi sicer pravijo, da bo težko zmagal, mi pa mu to zmago prav iz srca želimo. — Teuschlnu so hotli tudi v nemškem društvu v Gradcu izreči zaupnico, pa policija je bila dotično sejo prepovedala. Vsled tega seveda je nastai velik hrup, pa ne med nemci, ampak v časnikar, kem Izraelu I Vnanje države. Na Nemškem so uradniki v velikem strahu zaradi znanega oklica cesarskega, ker jim vsled njega zanaprej ne bo več dovoljeno, po svoji volji glasovati za liberalne in nu-
predojaške kandidate, ampak se bo vsak urad nik srpo pogledal in zabilježil, pa tudi kaznoval, ako bo pri volitvah delal zoper vlado.
lialli se bahajo, da lahko vsak hip 800 000 vojakov na mejo postavijo. S tem pa ne bodo nikogar ostrašili, ker se jim le predobro vidi veliki strah, ki jih muči vsled tega, d& je Bizmark v razgovor vzel Itimsko vprašanje, namreč kako bi se naredilo, da bi se sv. očetu R m uazaj dal, ali pa se mu na kak drug uaČ n zagotovila neodvisnost. Laški liberalni listi o tem nečejo nič slišati.
IlilNija ima svoje sitnosti s Kitajci. Na kitajski meji so se zopet nemiri začeli in je poslan geueral črndjev tje, da vidi, kako stvar stoji. Iz tega se vidi, da je Črnejev znan iz srbske vojske, zopet v milosti na carskem dvoru. K taici pa so tudi vsi raz ijuteni nad Rusijo, ker jim je en del Kuldže vzela, in se pripravljajo ua vojsko. Ruska mt;Č v Aziji je pa jalto pičla, med tem ko Kitajci lahko na tisoče vojakov zoper Ruse v Aziji vkup spravijo. V ruskh merodajnib krog h se toraj bavijo z vprašanjem, če bi ue bilo primerno, narediti ob kitajski meji v Aziji vojno grau.co po izgledu avstrijske vojne Krajine, da bi se namreč ljudstvo ob meji oborožilo in po vojaški izvežbaio, da bi bila vojaška moč vedno pri rokah.
Izvirni dopisi.
Wj Dunaja, 9. januarija. (Besede našega in nemškega cesarja. —Dvoboj med dunajskim županom in cesarskim namestnikom. — Iz Krivo šije.) V zadnjem času nabralo se je toliko važnih potitičnih novic, da skoraj ne vem, kje bi s svojim poročilom pričel. Pa pomenljive besede, ki so jih naš cesar nedavno spngovo-k tržaški deputaciji, in ki našim liberalcem vedno odmevajo po ušes b, m> pravijo, naj pr čnem pn „fakcijozni opoze ji". Naši levi čarji se še niso zedinili, kako bi zavrnili omenjene besede, in že jih je iznenadila uovica, da je nemški cesar proti liberalni stranki pruski še veliko huje govoril. To b; pri na vadmh razmerah sicer nič ne dčlo, ker bi vsak lahko rekel, kaj meni Prusija mar? Toda znano je, da so naši levičarji kaj radi pogle-
kar se že nad tisuč let več ni slišalo , to za-| šumelo je po celi Evropi, in celo unkraj morja častito ime: Slovenci I — Glejte si no, povsod j ae glasi: Slovenci ustajajo iz groba, v katerega flmo jih za vselej zakopane m poginjene mislili; — Slovenci stopajo na dan, kakor raz dražen oroslan; Slovenci tirjajo svoje pravice nazaj kakor močni, nepokvarjeni in omikani rod, katerih ni razmel 1000 letnega robstva časa zob ; m po vsem Slovenskem se veselo V bratovski ljubezni odmeva:
Slovenci smo mi! Tako nas pevci častijo, Tako nas boji slavijo, Kličejo narodi vsi: Slovenci smo mi, Zvosti cesarju, junaške krvi!
In čujte, nekaj nezaslišanega se zgodi, kar je poprej pod pečatom prekletstva zdiho-vaio, to je: toliko psovanemu, zavrženemu in zakletemu slovenskemu jeziku se šolska vrata odpro, se slovenska stolica postavi, in cel6 c. kr. ministerstvo za uk je dr. Bleivveitiu iu Mikložiču naročilo, da sostavita „Slovensko berilo", za 3. in 4. gimnazijalni razred, katero delo sta 1. 1854 in 1855 slavno izvršila.
Tudi kot tajnik gospodarske in kmetiške
družbe je Dr. Ble:weis vsestransko, koristno ia neprenehoma delal, in njegovemu trudu io prizadevanju je prip sati, da Fe je I. 1850 v beli Ljubljani podkovska in živinodravniška šola odprla, v kateri je on ob enem vodja in učenik bil, ter Bvoj posel opravljal ves čas brezplačno. Zraven toliko slavnih služb je bil dr. Bleiweis 1856. I. imenovan za deželnega živiuozdravnika za vso Kranjsko vojvodinjo. In glejte, pri tolikovrstnih poslih in opravilih je ta imenitni in neutrudeni gospod še zmeraj časa našel, za kmečki stan potrebne knjižice pisat'; izdal je n. pr. bukve za kmeta, kakor se jim ja pri kupovanju, plemersju, reji in opravljanji konj ravnati. — Nauk svilode in murbe rediti; — Nauk podkovstva; — Nauk, kako se pri porodih domače živine ravnati; — Nauk živinoreje; — Nauk ogledovanja klavne živine in mesa; — Dvojno slovensko berilo za šole; — Zgodbinskt ali historični odlomek c. k. gospodarske družbe; — Gospodarsko statistiko za Kranjsko vojvodinjo; — Zgodovino c. k. kranjske kmetiške družbe s statističnim popisom kmetijstva na Kranjskem; — Slovenski koledarček poln krasnih člankov iz peresa Blenveisovega in drugih pisateljev; —
dovali tje v ,,rajh" in se od tam nadejali zdatne pomoči in rešitve. Pa kaj bo dobili? Odločni odgovor, da cesar Viljelm ne mara za ljudi, ki ujegovi vladi nasprotujejo, in da zlasti od svojih vradnikov nikakor ne bode trpel, da bi pri volitvah iu dosledno tudi v javnih zbor.h rovali zoper njegovo vlado I Liberalci so si skoraj povsod dozdevali, da so oni pravi gospodje v državi in da vladarji brez njih in proti njim nič niso. Oni so si domišljevali da imajo pri vladanji govoriti prvo besedo in se nekako vrivali med ljudstvo in vladane, češ, da poslednji nič ne zamorejo, ako jim oni ne pritrdijo. To pa je čisto napačno, ljudski zajtopi imajo pač posvetovalno besedo pri postavodajalstvu, ne pa odločilne ali celo zapovedovalne, kakor so si liberalci kaj radi domišljevali, in cesar Viljelm si je pridobil velike zasluge za vse konštitucijonalne monarhije, da je uapihnjenim liberalcem to na vse grlo povedal. To toraj nikakor ne more in ne sme biti, da bi se zastopniki luidstva imeli za edino prave zastopnike države in da bi se, pri raznih predlogih, ki jih jim mini-tri v pretres izročč, namesto jih vsestransko prevdarjati, kujali in nagajivo odgovarjali: Tej vladi nič ne dovolimo 1 Tako delajo samo ljudje, ki jim ni mar za državo, ampak samo za strankarske korist.' in pri takih okoliščiuah je nemogoče, da bi se kaka država zamogla ohraniti. V tem oziru bile so toraj jako pomenljive besede našega presvitlega ceanrja, iu vtem oziru se z njimi strinjajo tudi besede starega cesarja nemškega. Kaj pa bode tem nazorom sledilo? Nekteri se boj(j slabih nasledkov, ker zlasti vradrnki po teh načelih nehajo biti samostojni in bs.-do stregli le vladi. Toda ta strah je prazen; saj ni treba vradnikov voliti za ljudske zastopnike, m ako ljudje njih samostojnosti premalo zaupajo, češ, da bodo zmerom le z vlado glasovali, naj se pa enkrat za vselej vradniltom kot služabnikom vlade vzame volilna pravica. Nekteri se pa turii boje, da hc bode šo bolj jni-tiskalo nu vradnike, kakor se je ževprejšnuh letih godilo, ako zopet nam neprijazna vlada pride na ktmilo in obveljajo ta načela. Pa ta strah je še bolj prazen. Ilujše kakor se je godilo, pač Bkoraj ne more priti; potrebno pa je bilo vraduikom nnkrat pojasniti njih posebno
r ■	........i i 11 n in, frh ........... .i i ii i,,..... i, . i ' p,,,,, ......i I )'»■ V ''
I Veliko pratiko od 1. 1844 do sedaj, ki ima toliko koristnega in lepega blaga itd.
Ja bil je redki ta mož, kakor zadnji „S<>-venski Gosfiodar" izvrstno poroča: budite*) Slovencev, najvBpešuejši učitelj slovenskega naroda, in neustrašeni boritelj za politiČDU-narodne pravice mu priljubljenih Slovencev, kar je vsemu Blovanskemu svetu znano; ja smem reČti, da cela Evropa, ves omikani svet s častjo izrekuje sloveče dr. Janeza Bleiweisa ime; da ga je veliko slavnih društev, občin in akademij za častnega uda izvolilo, da so mu Štajerski Slovenci zlato kupico, Kranjski pa srebrni tintnik z zlatim peresom v slavni spomin podarili, da sta ga 1. 1862 celo Ru-sovski car s slovečim redom sv. Ane, in naš sv)tli cesar 1. 1866 z viteškim Franc-Jožefovim redom počastila; in kako veličauBke priprave se pa še le zdaj delajo, da bi 70 letnico tega velikega moža in gospoda kolikor mogoče slovesno obhajali, da bi hvaležni Slovenci pokazal1, da so omikani narod, ki vedo častiti svoje zaslužne rodoljube; zato ga hočemo tudi mi danes za častnega uda naše katoliško-poli-tiške družbe izvoliti, kaj ne? — (Enoglasno! Jal Živili I)	(Konec sledi.)
stališče, ker ao pri nas ravno vradniki še zmerom najhujši nasprotniki vlade in Bi še vedno v nekako zudosteuje štejejo, ako zamorejo vladi delati kake zapreke in sitnosti. Ako bode minister Taaffe le nekoliko ostreje žile napel in proti opoziciji ravnal po načelih, ki so izražene v besedah našega cesarja in ce sarja nemškega, se bode pogumna (?) levičarska stranka hitro razpršila in ostale bodo v njemu nasprotnem taboru samo še nektere pene!
Druga važna novica je boj med duuajskim županom dr. Nevaldom in cea. namestnikom Possiugerjem. Nevald je namreč vsled neke interpelacije v mestnem odboru vso krivdo zarad nesreče v ringtheatru skušal zvrniti na cesarskega namestuika. Ta pa trdi, da Nevald ni resnice govoril in zahteva od njega avten-tentičui odgovor ua omenjeno interpelacijo, kterega mu pa Nevald neče izročiti. ,.N. fr. Presse" dokazuje, da je bil odgovor Nevaldov zares zvijač 'n in mnogi sodijo, da bo moral Nevald uajbrže odstopiti. Eai pa mislijo, da skoruj tudi Possingerju ue bo več mogoče ostati. Nevald gre te dni k cesarju iu jim bo izročil zahvalnico mestnega odbora zarad velikodušne vstanove z riugtheatrom, ter misli pri tej priliki tudi opravičiti in umiti mestni odbor, pa se mu bo težko posrečilo , ako je vse res tako, kakor „N fr. Presse*' poroča.
Tretja novica pa zadeva Krivošijo, kamor i prinesel svojim čitateljem so te dni poslali par batalijono? lovcev in polk popačen in pristrižen dopis pešcev. Tukaišuji listi priuašajo slaba poročila od ondot, pa večidel je vse pretirano, kar pišejo. Ker nimajo drugega vzroka, bi pa radi zarad trdovratnih Krivošijancev vrgli sedanjo vlado, pa tudi skupnega vojaškega ministra, o kterem bo po svetu trobili, da bo zarad viitaje v Kri-vošiji odstop 1. Pa ta je b la bosa in Bylandt, ki je le bil nekoliko bolehen, je zopet prevzel vodstvo vojaškega m nist.erst.va. Trdili so tud', da bo moral Taaffe iti,
prevzeli del stroškov, ki j>h bode prizadel upor v Dalmacij'. Toda ti stroški bo tako nezdatni, da vlada ne node potrebovala nobenega izvan-rednega kredita in (ta lib.rslci ue bodo imeli prilike, ga vladi odreči iu jo s tem prisiliti k župniku tega govoril, ker g. župnik vestno celo
kr. okr. š o I b k i svet novomeški poslal Je takoj na uredništvo „Wochenblatta" proteBt, da o tej reči „Wochenblattov" dopisun ni bil dobro podučeo, in da gosp. župnik v Čermoš-njicah vestno in redno celo leto podučuje na dvorazredni ljudski šoli čermošniški krščanski nauk, kar je potrdil sam krajni šolski svet v Čermošnjicah, in kar priča tudi pohvalno pismo, katero je bil dobil gospod župnik, ko je bil še na Kočevski Reki duhoven pomočnik in je v tej šoli učitelja eu mesec uadomestoval, od c. kr. okr. šolskega sveta v Kočevji pod okr. glavarjem Fladungom, katero hočem tu od besede do besede navesti: Ao den hochwiirdigen Herru Pfurr-Kooperator Johann Kaiet in Z. 193/B. Sch. R.	R i e g.
Der gefertigte Bez:rks-Schulrat findet es znf ilge Sitzungsbt-schlusses des Dienstes, Euer Hochvvttrden fiir die opfeiw.llige uneigenniUzige Hmgebung, mit vvelcher Sie durch die Zeit vom 28. Februar I. J. bis 28. Ma/z 1. J. wah-remfder Dauer der Lehrersvakatur an der Volks-schule in Rieg den Schulunterricht erteilteu. das vvohlverdiute Lob und dankende Anerken-nuog zu erteilen.
K. k. Bezirksschulrat Gottschee am 4. April 1872 der k k. Bezirkshauptmann als Vorsitzender
Fla dun g m. p. In kaj je , Wochenblatt" 31. grudna 1881 v popravek? Ves ,pa ne od n o v o-meškega, ampakkočevakegašolskega sveta! Polovico protesta je pa še izpustil. O pohvalnem pismu gosp. župnika ni ne besedice spregovoril iu tako tudi ne o opravi-čenju nadučitelja Čermošniškega M. Bartelna o katerem je bil v 70. listu prinesel laž-njivo novico, da je pri neki priliki, ko je bil prišel v Kočevje, otroke miloval, da ne morejo biti deležni najbolj potrebnih kršanskih resnic, ker bi: Ogri branijo! ker župnika celo leto v š.'lo ni. Nadučitelj "je poslal tudi sam proteBt ,,Wocbenblattu'\ katerega pa ni Bprejel ne v zadnjem in ne v predzadnjem listu*), v kterem g. uadučitelj potrjuje, da ni n.koli m z nikomur o gosp.
odstopu. Tudi so Madjari naznanili, da se oni ne branijo prevzeti primernega dela stroškov, in toraj je vse upanje , ki so ga liberalci stavili v Krivošijauce, zopet splavalo po vodi I
Iz Ilirske Bistrice, 8. jauuarija. Čitalnica i 1 i r r k o • b i s t r i š k o -1 r n o v-Bka je imela na novega leta zvečer svoj občni zbor, pri kterem te je volil nov odbor. 5. t. m. pa je imel odbor svojo sejo, pri kteri se je sklenilo, da napravi čitalnica predpustom dve veselici. Na Svečnico bo petje, loterija in ples, pustno nedeljo pa velika tnaskarada.
Iz »olcnjskega, 8. januarija. (J e li to pošten popravek? Žvokelj je šolo na kol obesil) Naj i jaz spregovorim nekoliko v pojasnenje članka v zadnjem Slovencu, kar so tiče podučevanja v verouku, ua ljudskih šolah v Čermošnjicah in Polaucah Ta člauek dobro zavrača lažnjivi dopis iz Kočevja v 70. listu ljubljanskega „Wochenblatta" od 17. grudna 1881. V tem dopisu vdriha neki nesramni lažnjivi kočevski pisun po duhovnih, ki opravljajo svojo službo v Kočevji, češ, da zanemarjajo poduk v krščanskem nauku, ali jih pa še celo nikoli v šoli ni. Naj huji je pri tem pa t,o, pravijo ti hinavci, da pri da-našnej vladi v tacih slučajih ni mogoče pomoči iskati.
Nekoliko teh šol imenuje kar z imenom, tako n. pr. Čermošnjice, Polanjce iz Novomeškega, Maverl iz Černomaljskega, Drago „Su-chen" iz Kočevskega šolskega okraja —. C.
leto v šolo hodi, zlasti pa da tega ni govoril o priliki svojega bivanja v Kočevji, ker v tem mestu še v svojem življenju bil ni!
Kar se tiče kočevskega dopisa od 17.de cembru, mislim, da se bodo oglasili tudi gospodje v Černomiji in drugod, ter bodo protestirali zoper take nesramne laži ; tudi bodo gotovo Bostavili statistična (lata, posebno o šolah, katere so na meji Kočevski, ter pokazali svetu, koliko je v teh šolah kočevskih in koliko slovenskih otrok, da bi se tudi s tem zamašila široka. , opravljiva usta pseudoliberalnib, brezvernih kričačev, katerim za verouk tako nič mar ni, kateri le kričijo , da bi b svojim upitjem škandale delali.
Žvokelj je resigniral pred petimi dnevi na svojo službo v Brusnicah. Vidi namreč, da v Novomeškem okraju se ne da tako delati, kakor v Litijskem in Krškem, dasiravno ima še Pirkerja za svojega protektorja.
Domače novice.
V Ljubljani, 12. januarja. (G. deželni predsednik IVinkler) ima daneB avdijenco pri cesarji.
(.Blehveisove slike), ki j h je tukajšnji trgovec z glaževiuo g. Kajzelj naročil v Parizu bodo v kratkem izdelane. G. Kajzelj nas prosi naznaniti, naj se vsi tisti oglaBČ, ki žele kako
~ *) Tudi v listu od 7. t. m. no!	Vredn.
Bliko vzeti, da se bo vedel ravnati, koliko slik mu je naročiti. Cena podobe bo 4 gl.
(Marijine bratovščine občni zbor) bo dne 29 t. m. v rotovžki dvorani. Natančneje določila še priobčimo.
(Zarad posvečevanja nedelj in praznikov) začelo se je gibati po raznih deželah. Povsod pripoznavajo potrebo ostrejših postavnih določil tem oziru. Tudi sedanja vlada se je začela zanimati za to stvar in kupčijski minister baron Pino razposlal je poštnim vradom ukaz, naj delo ob nedeljah in praznikih kolikor mogoče skrčijo in tudi tistim vradnikom, ki mi-rajo opravljati službo , dajo priliko iti k sv. maši. Zato naj se vradi pozneje n. pr. ob 9. namesto ob 8. uri odpro, in hitreje tudi sklenejo. Tudi naj se take dneve odpravljajo samo reči, za ktere se mudi, tako imenovane ,,Statim", drugi opravki pa naj mirujejo. Potrebno bi bilo, da bi enak ukaz svojim vrad-n kom razposlala tudi druga ministerstva. Kadar bodo začeli ob nedeljah zapirati kancelije, bado gotovo tudi kupci začeli zapirati Bvoje štacune aii prodajalnice.
(Ok rajna cenilna komisija) za ljubljansko okrajno glavarstvo je Bvoje delo končala in dotičae pritožbe rešila.
(Večerna veselica z balom) bo 21. t. m. pri g. deželnem predsedniku W i n k 1 e r j u.
(Naznanilo in vabilo) P. n. častitim dru-štvenikom javlja podpisani odbor, da bodejo po odborovem sklepu do Velike noči sledeče vesel ce in besede: V soboto dr.č 14. januarija: pleB, v soboto dne 28. januarija: ples, v soboto dne 4. f^brusrija: sijajni ples, v nedeljo dnč 5. marci: I. beseda, v nedeljo dne 26. marca: II. beseda. Pri vseh teh veselicah lmijo prost v-.top le društveaiki, k sijajnemu plesu duc 4 februarija pa smejo vpeljati tudi goste, kateri pa plačajo 1 gld. vstopnine. Pri plesih Bvira c. k. vojaška godba. Začetek ob 8. uri. K prav obilni vdeležbi k vsem veselicam vabi p. n. častiti društvenike najvljudueje
Odbor čitalnični.
Pri plesih ima biti obleka za gospode črna pri sijajneni plesu poleg tega izključljivo beli zavratnik. Program za besede se bode društve-nikom ob času razdelil. Ob enem odbor naznanja udom v posebni okrožnici, da Bmejo k sijajnemu plesu dne 4. februarja vpeljati le odlične goste., kar bode razsojevati gospodom odbornikom in rediteljem večera.
(Pomiloščenje.) Z odlokom od 3. t. m. so cesar pomilostih 172 jetnikov, na Muravi 10, v Pragi 13, v Plznu 7, v Karthausu 3, v Gra-diški 3, v Kopru 11, v Steinu 14, v Garstenu 4, v Subenu 10, v Karlavi 20, v Ljubljani 7, v Levovu 21, v Visnici 12; žensk pa v Me-seriči 10, v Repi 3, v Neudorfu 8, v Begunj ah 4, v Levovu 11.
(Ponarejevalca bankovcev) so v nedeljo žan-darji prijeli na Brezovici in ju pripeljali na Žubjek. Eden izmed njiji, mešetar Požlep, je zarad ponarejevanja bankovcev že tri leta sedel ječi, njegov sodrug pa je posestnik Japelj z Brezovice»
(Mesečni živinski somenj 9. t. m.) je bil dobro obiskan. Konj so b;li prignali knkih 300, kterih se je pa le malo prodalo , goveje živine pa kakih 400 glav. Za TrBt in Pulj na-iupili so jih tržaški trgovci okoli 100, nekaj so jih vzeli tudi domači mesarji. Cena lepib volov je bila od 350 do 400 gid. par. Prešičem je cena poskočila na 25 in 26 kr. stari funt, ker jih vnanji zlasti bavarski kupci še zmerom nakupujejo in po Rudolfovi.železnici odpošiljajo na Nemško. (pAViitf fil' 3"' »n!'c t i W ')/ ki ga izdaja
g. Franc Šumi v Ljubljani, prišla je na svitlo druga pola prvega zvezka. Cena vsaki poli je 30 kr. iu naj se naročnina pošilja za G pol skupal g. izdajatelju na kougresnem trgu št. 13.
(Vestenekova pravda) proti „Tribttaiu na Dunaji utegne postati zanimiva. Povabljeni ho kot priče: Svetec, Kobler, dr. Poklukar, dr Vošnjak, Lapajne, dr- Schrey, Kallenegger.
(Zarad psov) naznanja mestni magistrat, da Be bo v novem letu po 4 gl. davka od njih plačevalo; posestniki psov naj se začasa oskrbč z markami, sicer se bodo psi polovili in pobili.
(Mestni odbor) ima daues zvečer ob petih javno sejo.
(Koncert na korist ljudske kuhinje) bo danes ob 7. uri v redutni dvorani.
(Za določitev prihodninskega davka) se imajo prihodki naznaniti pn dotičnem vradu do konca tega meseca.
(Za nabiranje vojaških novincev) je imenik v 1. 1862, 1861 in 18G0 rojenih na ogled izpostavljen do 7. febr., da se popravijo napake, ako bi jih kaj bilo; 7. februarija pa bo srečkanje ali lozanje, da se določi vrsta, po kteri se bodo fantje ogledovali.
Bazne reči.
—	„Pobožni vzdihi'', maša za sopran, alt, tenor in bas; vglasbil Aug. Le ban, 30. maja 1879. v Gorici umrli c. k. učitelj. Tako bode naslov latinski maši, katera izide v Avgsburgu na Bavarskem, ako dohode on-dešnji založnik povcljno število naročnikov. Maša le-ta, katero so glasbeni strokovnjaki pohvalili, imela bode tudi nemški in laški naslov in bode stala 1 gl. 20 kr. Pozneje bo bode dobivala v bukvarnicah po 2 gl. Gospodje, ki se mislijo na to glasbeno delo naročiti, naj se z listnico kmalo oglasni pri bratu skladateljevem, gospodu Janku Lebanu, učitelju v Sokvi (Curgnale, via Divača).
—	Političnodružtvo za štajerske Slovence. Prav vesela novica iz Štajerske je ta, da se je v Mariboru osnovalo politično družtvo za slovensko Štajersko. Sostavile so se pravila in predložilo deželni vladi. Navzoči bo bili domoljubi M. Herman, dr. Vošnjak, dr. Srnec, M. Vošnjak, dr. Gregorič, dr. Jur-tela, prof- Žitek, dr. Gršak, dr. Itadej, dr. Dominkuž, dr. Gregortc, dr. Glančuik in drugi, Prav tako I
—	Nova slovenska posojilnica. Rodoljubi iz Maribora in okolice osnovali so posojilnico za mariborski okraj, Slovenskim posestnikom v mariborski okolici je s tem dana zaslomba, da bc obvarujejo gospodarskega propada. Slava rodoljubom, ki so to sprožili in oživotvorUi!
—	Za kupčiiBko zbornico štajar-sko bili so na Spod. Štajarskem izvoljeni gg. Pah-ner, Bindlehner in J. Lipold v Mozirji. G. Bind-lehner je bil pri zadnji državni volitvi v Mariboru kandidat narodne stranke nasproti g. Schmidererju ; vsled tega se je Gračauom tako zameril, da ga niso hoteli več priporočati za kupčijsko zbornico, pa je bil od poštenih obrtnikov vendar le izvoljen. Prav tako.
—	Za tabak je skupila naša države, v prvih f.reh čatrtletih i. 1881 v takrajlitavsk h deželah 47,000.860 gld., v drugih deželah pa 600.180 gld. tedaj skujiaj 47,570 040 gld. V enakem času 1. 1880 je bila skupila 46,017.972 gld., toraj se je v preteklem letu v prvih 9 mesecih za 1,558.0(58 gld, tabaka in smodek vtč pokadilo, kakor v letu 1880.
—	lllustrovane d č j i n y liter a-tury v n c o b e c ii ii t. j s slikami razsvetlo-vane zgodbe občne ali vesoljne književnosti, upisuje V. Petrov, zaklada v Pilznu V. Steiu-
hauser, dospele so do 22. zvezka k 45 kr. in ž njim je dovršen I. del te res znamenitne knjige, prve te vrste v češki besedi. V sešitku 21. se nadaljuje književnost italska, in opisu jejo se ter v slikah kažejo na pr. Metastasio, Galiloi, Alfieri, Silvio Pellico, Manzoni itd., od kierih imamo nektere stvari že tudi v slovenščini. V 22. sešitku se končava laška književ uost, in rbaeto-romanska, pa rumunska, z ne kterimi zgledi in pejasuili zgodovinskimi. Pred govoru z viri, iz kterih jo zajemal pisatelj največ, je pridejano kazalo I. dela, z imeni v njem se nahaj'čimi. OpiBUje se tedaj v I. delu literatura čiuska (kitajska), indiška , perziška, hebrejska, arabska, egiptovska, grška, latinska, francoska, špaujolska, portugalska, italijanska, rhetoromauska pa rumuuska. Delo vse je stališča iuttuatvetiegft hvale iu priporočila vredno, in založnik žrtvuje muogo, kar naj ue bodjj zastonj
Ide
L-
Varujmo se judovl Judje se našem cesarBtvu jako množč. L. 1809 Jih je bilo v naših deželah 822.220, I. 1880 pa so jih našteli 1,005.563. Najbolj so te pomuo-žili v Gal ciji, kjer jih je bilo prej 575.918, zdaj pa 687.592, potem pa na Spodnjem Av-strijanskem, zlasti na Dunaji, kjer jo njih število od 52.350 poskočilo ua 95.058. Na Kranjskem jih je bilo prej 51, zdaj jih imamo 96 ua Štajarskem prej 278, zdaj 1782, v Trstu prej 4631, zdaj 4640 (tedaj je vsako leto pri-rastel lo eden), na Goriškem prej 279, zdaj 819, v Istri prej 29, zdaj 171, na Koroškem prej 30 zdaj 114. Samo na Predarelskem se je število judov v zadujih 10 letih skrčilo, ker jih je bilo prej tam 251, zdaj pa jih je 182. Izmed vseh dežel ima toraj Kranjska najmanj judov in se sme zarad tega naj srečnejša imenovati. Kjer se namreč judovstvo množi, tam di mači prebivalci pešajo in ubožujejo. Pomenljivo je, kar v tem ozuu piše i eki francoski časnik ,,Auti Juif": „Odkar je tuneško vprašanje nu dnevnem redu, so narodni gosjiodarji, po-litikarji, državn ki, diplomati, poslanci, senatorji, ministri iu celo časnikarji povedali svojo misel in pridobittv te dežele pretresli ua vse strani. Noben pa ni videl prave struni, ali je prav za prav ni hotel videti, Btraui, ki nam jako žalostno in nevarne reči za prihodnost obetu. Ker smo tumško deželo pridobili, nismo v last dobili samo zemlje, nebesa iu vode, ampak po vthu še 60000 judov, ki tam stanujejo. Strašno smo pomnožili nadlogo, ki nas tepe. Nn Francoskem imamo med 36 milijoni prebivalcev 50.000 judov. Odkar so dobili dr-žavljuuske pravice, vsaj vemo, kaj so storili. Kaj bodo še le v Tunisu, kjer jo med 900.000 prebivalci 60.000 judov, kterim bodo kakor hitro mogoče podelili ravno tiste pravice kakor jih imajo njih sorodniki na Francoskem in Asirskem? Tuoisa nismo toraj pr,dobili za Francosko, ampak za jude, Io so sami pokazali, ker so tolikanj žalovali po odhodu Koustanu, ki jim je bil vdan z dušo in telesom ter je bd njih voljno orodje".
— Nesreča na morji. Avstrijansks-barka „Pepina" pod kapitanom JBogdaničem ae je med groznim viharjem potopila na poti iz Cardiffa v Oran. Mornarji pa so bili rešeui s pomočjo francozke ladje ,.Marija". Utonila je tuli avstrijska barka ,,Nicolo Despot"; ljudje so bili rešeui. V fraucozkem morji ue daleč od Bresta je utonila neka velika kupčijska barka in so vsi ljudje poginili, le tramove, vreče iu kose od pavole so videli plavati po morji, pa še ne vedo, čigava iu ktera barka je to bila.
Izkaz
velikodušnih darov in doneskov društvu zidanja nove cerkve Jezusovega Serca v Ljubljani do konec septembra 1881.
(Kaljo.)
Po o. g. Jak. Orudoim, /upniku: Katra Toniažin 48 s., Urša Tomažin 48 s., Noža /Vliac 48 s., Anu Jamnik 48 s., Vinoonoij Jam ni k 48 s., Katra Zabti-kovic. 48 s., Marija Jamnik 48 »., J. g. Jak. Unidon 1 gld. vsako loto, Jan. Gruden 1 gld , Lenka Imborger 1 gld., Martin Uril 50 s., \Villiolmina Mahala 50 s., Marija /orovnik 50 s., Frane,iška Tekaveo 25 s., Polomi Gor čar 50 s., Matija Fabjan 25 s., darovi pri sv. maši v Turjaku O gld. 14 s.
Po čast. g. J. Teranu, župniku v Ljubnem: Mar. Praprotnlk 50 »., Mar. in Jan. Toran 1 gld. 50 s., Katra Jano 50 s., Marija Piinan 20 s., Noža Kberl
83 s., Jora Snediea 52 s.,
.ouka Kunstol
Vldlo 90 s.
50
s.,
Mar.
liozalija Cvonkel 1 gld., (ilobočnik (>(! g., Ro/,ulija (Daljo prili.)
Naznanilo.
Gospoda B. Schitnika glede njegove izjave v „Narodu" prosim, da pride v treh dneh gotovo k meni osebno po meni podeljeno mate-rielno podporo, katero mu hočem z obresti vred vrniti, sicer bom , ako se to ne zgodi, v merodajnem kraju prijavil, kakošua je bila ta podpora.
V Ljubljani 5. januarija 1882.
Frane Železiiikar,
krojač.
Priznano izvrstne prave
voščene sveče
iz pravega, nepokvarjenega čebelnega voska
(5)	prodaja
P. & R. Seemanov Ljubljani.
Vinska mešanja.
Kdor ho hočo to naučiti, moril kupiti bukvico „roceptbucb", v kterih jc zapisano, kako so isn kislega vinu sladko naredi, kako so mu moč dli, kako so naredi vino brez grojzdja ; tudi kako so narodi vino iz tropin (po 1000 litrov iz 100 litrov) z doklndo sainili zdravih tvivrin , tako rab-Ijivo kot vino za dom, kakor boljša sorta za bo-tolje. Tudi to bukvico tičd, kako so narodi dober mošt iz sadja, vinski jesih, jesihov evot, žganjo, rum, likerji, droži dišavo, zdravniško vodo, mazila, milo in šo 1000 drugih kupčijskili izdelkov, ki donašiijo več ko 100 odstotkov dobička. Cona bukvic jo 3 gl., naprej za poslati »li pa s poštnim povzetjem pod naslovom	(9)
Marija TIrdlička,
k. k. priv. Inhabcrin, Wicn, Wicdon, llauptstrasac Nr. 3ti, 1. Htock.
Po enoglasnih izrekih mnogih švicarskih, nemških in avstrijskih zdravnikov, so BrantlOVi Švicarski bobki , ki jih jc lekar Ilich, llrandt v Schuffhuusnu iz švicarskih rož umetno sosthvil, izvrstno in vselej neškodljivo zdravilo zoper Zaprtje trebuha, za Otlstra-nenje žolča in pljunka, za očistenjo krvi, in za vso tako bolezni. Pomaga pa brez vsakih bolečin 1» gotovo.
Zahtevajo naj so „Bratld0vi Švicarski bobki ', ki so dobivajo v plehastih Škatljicah po 50 bobkov za 70 kr., po 15 bobkov zn 25 kr. Vsaka škatlja mora imeti nn pokrovu zgoraj narisani švicarski buli križ na rudečom polji in ime izdelovalca, sicer ni pravu.
Izkazi o učinkih tega zdravila dobii so zastonj v lokarnili, ltjor bo zdravilo prodaja.	(•')
Prodaja v Ljubljani J%. if|nyr bki.r poli g franč škansk« cerks;.
mivnlji, H
I