- ■
JCV-«^- .V-«*" KPT1'-■•■
i
Naj Težji alavcnald dnevnik ▼ Združenih državah
VeUa za m leto . . . $6.00 Za pol leta .... . $3.00 Ne<
l
Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto
$7.00 27.00
GLAS
List slovenskih delavcev v Ameriki«
r
l
The largest Slovenian Daily the United States.
,T1
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
i
TELEFON: C0RTLANDT 2876 NO. 4. — ŠTEV. 4.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnd er the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: CORTLANDT 2876.
NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 5, 1923. — PETEK, 5. JANUARJA, 1923.
VOLUME XXXI. — LETNIK XXXL
IZJAVAIPRIC V HERRINSKEM PROCESU
KQNGRESNIK UPSHAW ZOPET NA POVRŠJU
Priče za obrambo v procesu, ki se vrši proti petim premo-garjem, so pripovedovale, kako so najeti tolovaji pre-tepali kompanijske uslužbence. — Podivjani rovski Kongresnik Upshaw jekja-stražnik je hotel vse "požreti". - Surovo postopanje ^ da bo njegov odgovor kompanijskih najetežev.	na HUlovo resolucijo zado-
Herrin, III . 4. januarja. - "PHsli smo semkaj dol, da ^ obratujemo ta rov, na uuijski ali ueunijski način. Obra-j Washington, D r 4 jan tovali ^a homo tudi če moramo delati s krvjo. Povejte'z izJavt, da ium svnj 0?r<Mlj pri_ vsem linijskim ljudem, da ne smejo hoditi po tej eesti. Ce pravljcn. da ,>:. bo ,H»vedal -a horio t«» storili, jim lahko odpadejo «lave."	(plenty", je k-m-resnik r pshaw iz
S tem besedami, soglasno z lieko pričo »a obrambo v Geor«>ije včeraj objavil, da i>o zo
SARA BERNHARDT.
pet nastopil pred zbornico ter govoril o prohibicijskem vprašanju ter pivskih običajih javnih urad-
i-riea, neKi linijski premolar, ki je preje delal za;uvetlcl MeDmvella. je rekel, da mu je enonogi superintendent po- nec iz Mar>'1{?n,la- Ta kazal nekako en dueat repetirk, spravljenih v kompanij- zahteva" ,naj skem nnidu, nadalje večje število risanic ter eno stroino mJU'J !V ^
prvem procesu proti herrinškim premo^arjem, ki so vpri-zorili masaker, je C. K. McDowell, superintendent površinskega rova. kjer so se završali izgredi, izzval stavkujoče premoga rje in sieer več dni predno je sploh prišlo do ka-,nikov-
kili nemirov ali izgredov.	I To je sledilo resoluciji, katero je
Priča, neki linijski premolar, ki je preje delal za.uvet1cl kou*resnik Hill, republika
resolucija poseben k-> ......j ....... „v..„.*esnika tTp-
,	'	shaw-a pred Božičem, ko je na
lillsko.	j	1
t- , - -	... ,	'mignil, da zavzivajo številni čla
Kot pnea zaslišani premolar je izjavil, da je bil one- ni kongresjl u.r um-,rnerji butle-g« popoldne, ko je bil vprizorjen napad na rov, na domu garsko ž{ran >. ,;točim se javno nekega farmerja v kratki racial j i od rova ter ravno zala- zavzemajo za nveljavljenje ter -al svojo karo z vodo. Tedaj je videl, kako je neki rov-'strogo izvedeaje prohibicijske ski stražnik splezal na nasip rova, kjer je položil na tla'postave, puško ter jo pokril s kosom grmičevja.
V naslednjem trenutku. je rekel, so pričele krogle udarjati v tla vsr{w>\'M>d okr«»g njega. Ko
j«* prva krogla zadela njegovo kar«». je zIm-/;iI krog hiš«-, a tekom bega m> j»« ozrl nazaj ter za-I azil Jordan« Hendersona. n»'-<>b4»r«izetie^a linijskega premogar-ja. katerega je dvignilo par mož v avtomobil. Henderson je bil zadet od krogel, ki so prišle z na*i pa rova.
1'rit-a pravi, da so prišli streli tako hitro, da je bilo nemogoče Meli jih aH d"loeiti vsaj približno. kako hitro padajo. Dvajset minut pozneje, je rekel, so prihiteli na liee mesta oboroženi pre-mogar.it ter pričeli streljati v smeri proti rovu od one farmer-ske hise.
Sin nekega farmerja, ki je bil zaslišan kot priča za državno pravdništv,o in ki je sam premolar. je povzročil vihar ogorčenja v sodni dvorani, polni linijskih pristaiev. ko je povedal, kako ga je usta\il neki rovski stražnik, ki je letal sem in tja pred svojim avtomobilom, s puško v roki ter krieal : Žive b«m požrl! Žive bom jK-zrl' t'bijte ga!	seui
lj ud o žre ! -
IViča je izjavila, da je za-rrsil ta prizor Sest dni pred napadom na rov.
Več farmer je v. ki so bili zaposleni na polju v bližini rova. je
Ta resolucija je bila izročena komiteju za pravila, kojega člani preiskali rovski stražniki. Nato pa so izjavili. da je dvomljivo, da pa ko jim rekli, da ne smejo vcčjbi se sploh kedaj razpravljalo o priti v bližino rova.	[njcj. Mr. I*pshaw je rekel nato,
Nadaljne priče so izjavile, ka- j da nc bo Cakal< pa£ pa se 5e en-ko so jih rovski stražniki poteg-|krat <>giasn.
nili iz njih avtomobilov, jih vie-; „ .	,
. ,.	,	J	— Pripravljen sem na vsako
kli za roke m noge po cesti in	, ,..........»
....	,	, . .	; eventualnost. izvirajoco iz resolu-
tolkli im> obrazu s kopiti svojih' •• tt-,i a i - i.
, .	ene Hilla ter splotfiie zahteve ca-
revolvcrjev.	-	. . .	, » . ,
___j sopisja m naroda, naj ta zadeva
' ne prekine mojega govora in mo-
_ . , jih razkritij, — je rekel. SMBTNO OBSTRELJEN, KO J£ n .
— Po mojem mnenju bo moje prihodnje ugoto\ ilo pred p^islan-sko zbornico za.I »stovalo najbolj not o rič nem u mokraču ali najbolj vestnemu suhaču. Nobena stvar me ne bo odvrnila od mojega glavnega namena, ki je, — da prič-
ZAŠEL MED OVOBOJEVNIKA.
Mexico City, Mehika, 4. jan. — George Stebbins, Amerikanee ter lastnik neke delavnice poprav Ijanje avtomobilov, je bil na smrt obstreljen tekom preteklega ve-Čera, ko je zašel med dva vojaka, j nejo vIadni uratlniki izv«Jati ki sta se na cesti dvoboje val a s i nost*
p> ■ I.ir.vi. Stebbins je ci. u-tre- Namignil je. da noče za enkrat Ijen v navzočnosti njegove žene j predložiti nikakih razkritij, da ter otroka. Pet nadaljnih je bilo ' Pa zljira SV0J° »uničijo in da bo resno poakrMlovanih. med njimi pripravljen, ko bo prišel čas tudi duelanta, -- gv»r?-jit Avila : 23 ttr jKxlpolkovnik Arrana.
POTOP TURŠKEGA PARNIKA
WARD0V SIN BO MORAL PLAČATI.
izpovedalo, da so jih ustavili in nih dvajset človeških življenj.
London, Anglija. januarja. Haverhill, Ma>s.. 4. januarja. Turški parnik l&ahahadžo se je! Mr. in Mrs. Elbritlge Peters, oče [Mdopil v Marmarskem morju, so- in mati Clarenec Petersa, katere-1 glasno s poročilom, ki je prišlo! ga je strelil mladi Ward, sin vena Exchange Telegraph Compa- lepeka: sta izjavila pf>tom svoje-r da so bile možnosti kompromisa nv. Pri tem je bilo baje izgubijo- fra pravnega zastopnika, da bo- j povečane vsled svarila John Havs
ANGLIJA NAJ BI UBOGALA FRANCIJO
V nasprotnem slučaju bo vsega kmalu konec. — Poincare trdi, da je francoski reparacijski načrt zadnja beseda, ki je mogoča. — Vpliv pariške konference na Bližnji iztok. — Angleški finančniki so za načrt Bonar Law a.
SARAM ^fERMWAPDT
Pariz, Frani-ija, 4. januarja. — Vsa znamenja kažejo, da sta se Fram ija in Angliji približali torki, kjer se bodo ločila pota obeh zaveznie.
Dmgi dan repanieijske konferenee se končal z uso-depolnim mirom kot zavlada pred viharjem, prav kot da bodo ob tej priliki storjeni nepreklicni koraki. Zadnja beseda angleškejra ministrskega predsednika Bonar Lawa jc bila> da bo odgovoril danes na francoske ugovore proti angleškemu načrtu.
Ko je zapustil Elizejsko palačo, kjer so se zbrali ministrski predsedniki, je rekel Poineare •
"Angleški načrt je nesprejemljiv, ne le v kolikor se tiče niis, temveč tudi z belgijskega in italijanskega stališča. Belgiji zanikuje prioriteto tor kaneelira zlate depozite, naložene v Angliji v francoskem in italijanskem imenu. Ti depoziti so bili naloženi v povračilo za posojila, katera je dala Anglija tekom vojne."
-— Takoj ▼ prieetku sej hoeem i izjaviti, da ne dovolim nikake riške konferenc«, kjer so stvari razprave o angleškem načrtu. — j t*ko sla^e» ne *kbše. kot so Tudi ne bom dovolil podrobne J PTeJ-
ra»prave o francoskem naertu. Messag^cro, organ italijanskih
ker bi bil na ta naein raztrgan in ! iadustrijalcer, pravi:
uni^n	— V bistvu bi Italija plat&la
- Obstaja le ena alternativa: i f1*0**	a Pologa, no
Slika nam pred en-a osem insedem deset let staro igralko Saro Bern-
t , hardt. ki je pred kratkim nn odru omefllela ter so zdravniki
izgubili vso upanjo, da bi še ostala pri življenju. Njena vztrajnost in živi jonska moč sta pa premagali bolezen. Igralka pravi, da bo kmalo zopet nas topila na odru.
MAJNAR. KONFERENCA :G!U POINGAREJA JE SE BO IZJALOVILA! UNIČENJE NEMČIJE
— sprejeti je treba francoski na-
le potom razrcljavjjenja njenih
DEČEK SE JE BORIL Z VELIKANSKIM OKLOM.
Pesimizem prevladuje, ko se	To naz ranje je pričelo preje sestala v Chicagu tret-	vladovati v Berlinu vspri-
ja konferenca, koje namen	čo poročil, ki so prišla iz ^ro!ino ugotovilo za razprav
je preprečiti stavke.	Pariza.
--- i
Chicago, 111.4. januarja.	Berlin, Nemeija, 1. ianuarja. —I Premogarski delodajalci in pre-' ,)h n<K,(1 frant,osUi ministrski so se sestali
črt, ker predstavlja absolutni | Pravic, temveč tudi j>otom direkt
minimum in ker je bil sestavljen	"P1^« zIat,hi rc^rv.1"
tako skrbno, da ne more raniti 1411 kar bl P™**^* nadaljm
____ »v j i • ■ . • ,.	udarec za naš valutni položaj.
angle&ke občutljivosti, ali pa mu-	1 J
ramo izjaviti, da ne soglašamo, j
To «e je tudi zgodilo. Le en
medel žarek upanja obstaja in
sicer v ugotovilu italijanskega	_
delegata, da bo danes predložil
- i	_- - . • - Berlin, Nemčija, 4. januarja,
neki natrrt m da je optimističen . .,	'	, J
glede izida konferenco.	Hans ^mporman. sedem let star
u-	• . lit dooek. sin noko^a cozdarja v bli-
Koncem seje jc vsaka delega- . .	. , .
, i	zini Cuxli a v on. so je boril vec kot
cija izjavila, da bo pripravila p<>-	... , -
l_j-|>ol ure v. A-olikanskim orlom, ki
v	j	, ,	. jc napadel njojrovo osoni lot sta-
se bo vršila danes, vsekakor pa je	1
malo upanja, da bi lrilo mogoče
doseči soglasje ter skleniti dogo-
mogarji so so sestali danes že tretjič v naporu, da najdejo kaka skupna tla za dogovor glede plač. da preprečijo na ta način izbruh nove stavke v prmnoprar-ski industriji, ko bodo sponnladi ugasnili sedaj veljavni dogovori glede plačiloili lestvic.
Dve tozadevni konferenci, sta se že popolnoma izjalovili in mod delodajalci prevladuje tudi sedaj naziranje, da se bo izjalovila ta tretja konferenca.
Zastopniki delodajalcev Ln pt*e-mogarjev pa so vendar priznali,
ro sestro v nekem osamljenem, dolu gozda. Oba sla bila na p<»ti
.ivor. Tako angleški kot francoski v	zju,raj' Se Prcdno
se je popolnoma z^lanilo. ko je
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALUI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
aafe banka iirrhjtjo aanlJiTO, hitro ta po
■upoWJa m MdaJ« pošt• ta tepiaAiJtt "If. poftai fefcoral "Jadranska banka" v Ljubljani. Ztmba, Beo^ado. Kranja. c*ljm. H«, rt boru, Dabromllre. 8pUtu. Barajara ali dnifod. kjtr Ji pil n UHo tafOaeilo aajncodttcj*.
300 kron 400 kron 500 kron
Ba*MWj* aa
Opatiji ta
50 lir 100 lir 300 lir
.. $ 1.05 .. $ 1.40 ... 9 1.75 Italija tm
$ 3.15 $ 5.90 $16.80
1,000 kron 5,000 kron 10,000 kron
$ 3.20 $15.50 $30.00
500 lir 1000 lir
vaapcal.
podati nitinr— pnriiil denar o i
>lii uvedla proti Wartlu tožbo za , Hammond a. načelnika komisije odškodnino, kakorhitro bodo na- j za uffotovljenje dejstev v premo-jeti potrebni newyorski odvetni- &arski industriji, "tla bo vaš do-' ki. Interesi- Petwsovik bo zasto- govor prihranil komisiji potrebo pal neki newvorSki odvetnik, ker določenja? kdo je kriv tega izja-: je Ward priznal, da je res ustre- lovljenja", lil Peterka, čeprav je bil red, Sofrlasno J»a prevladuje nazira-kratk i ni izpuščen. Tožba radi vi- nje, da je edini predlojr, ki vklju-mora proti'Wartlu je bila pre>tek- 5uje možuoRt dogovora, povratek li četrtek potlačena in o tej zade- k staremn sistemu p"2«janj rtu [ vi niso hoteli Petersovi ničesar iz- temelju štirih držav ali central-i javiti. Kot odškodnino bodo za- nega kompetitivneira polja. ' Utevali $300,000.	Celo med pristaši tega načrta
--pa obstaja razlika v mnenju, ee
naj krije pogodba dobo enega ali USTRELIL JE ŽENSKO, KER dveh let.
JO JE LJUBIL.	---
SE BOJI ŽIVILSKIH IZGREDOV.
Jersey City, N. J., 4. januarja. BERLIN Ko jc prišla Mrs. Marta Xovak,
I stara »est in trideset let, v sprem-	T! .
.. ...	Berlin, Nemčija, 4. januarja. —
stvu neke prijateljice v stanova- T, , -	,	,
Berlin se nahaja pred resnim i>o-
nje dva in tridesetletnega Jožeta J Ioilajoin z oz\rom na dobavo živi. , Neimana. da si ogleda pohištvo, in sieer vsled stavke najemnikov, katero je imel baje Neitnan na ki obratujejo mest.na tržišč* T prtxlaj. je skušal Xeiman ločiti j ljudje zahtevaj« skrčenj« najer.«-obe ženski ter izjavil, da ljubi nine ter prevoznih pristojbin. Mrs. Novak. Ko ga je Mrs. No- i Organizacija, ki jc znana kot ,vak zavrnila, je potegnil 38-kali- i "Zveza srednjih razredov" in ki bertiki revolver ter oddal nanjo; je upala, du bodo padle cene ži tri strele. Mrs. Novak zbežala vil, je dala izraza svojim siiupa-na cesto ter se zgrudila pred no- j t i jam s stavkarji ter zapretila. da gami nekega policista, ki je are-: bo povzročila simpatijsko stavke tiral Neimana. V bolnici so izja- [ mesarjev in pekov, vili, da je zdravstveno stanje že- j Pogajanja za uravnavo stavne OpMM.	_ —	^e so se xe pričela.
]>redsednik 1'oincare ničesar dru-irffra kot nadaljevati s svojo zločinsko uničevalno politiko napram Nemčiji, je sojrlasno z "'Deutsche Alljremeine Zeitunpf" razvidno iz stališra. katero so za-vzeli Krancf>zi na pariški konferenci. To mnenje St.innesovega lista deli eelo časopisje nemške države in ob istem <*asii sr> izjavlja, da so predlogi Francozi povsem nesprejemljivi.
Tukaj so ])ojK)lnoma jircpriča-ni. da nima Poineare niti od daleč mislih ureditve repa raci jske-Sa vprašanja, temveč da hoče potom nadaljnjega od ločen ja nemških provinc dovesti <lo katastrofe, ki bi jiomcnila konec licniškc enotnosti ter otl^tranila strašilo bodoče nemške moči in osvefte.
ministrski predsednik sta pre-'
j	i i - -u orel planil na deklico ter jo zjf
pricana, da sta sla do skrajnih ,	Jo
meja, katere bosta dovolili obe
deželi.
London, Anglija, 4. januarja. — Sovražni sprejem angleškega načrta od strani Francije in drugih sil glede rešitve reparacij-skega problema ter medzavezni-
ikih dolgov, je povečal tukaj pc-	_
simizem glede končnega izida pa-'_
risk o konference. Polom pariške NEMfiKI NATAKARJI NE MO-konferenee ter nato sledeča akci-1 "JO NAVALITI NA LONDON, ja Francozov proti Nemčiji bi
tudi ojačila stališče Turkov v london, Anglija, 4. januarja.
bil.
Deček se je boril z orlom z gor-jačo, katero je pobral in kljub resnim poškodbam, katere je dobil, se mu je posrečilo zavrniti napad na orla, dokler ni prišel oče obeh ter orla ustrelil, kajti cul je kričanje otrok.
Lausanne in skopaj nemogoče bi! Nemški natakarji se sedaj lahko bilo doseči tukaj dogovor. Sem- vrnejo v London, a le oni, kojili kaj prihajajo poročila, da ojaču- službo se je grozno pogrešalo i/-jejo Grki svoje pozicije v Traci- za leta 1914. Postava, ki je bila j ji, ker se boje, da bodo pričeli; sprejeta leta 1919 in ki dolof-a tamkaj Turki z ofenzivo.	| posebno dovoljenje državnega
[ Grki trdijo, da lahko zavzame- tajnika za vstop inozemcev v An-Pariz, Francija, 4. januarja.— j0 ^ drže Tracijo do Čataldže, in glijo, ki so se borili prerti Angli-Tukaj domnevajo, da se bodo nekateri vojaški izvedenci v Lon- ji, je bila razveljavljena v nede-končala dastes j>opoldne razprav- donil so?lašajo Ž njimi, kajti ta- Ijo.
Ijanja konferenee ministrskih mašnjc grške vojaške sile so ve- Na stotine natakarjev iz Nem-predsednikov. ^i razpra\4jajo o ' i^e tcr v neposredni bližini glav- eije in Avstrije se je pripravilo, reparacijah. Obstaja sieer se sla-, nega vira dobav. Nihče pa ne ve-i da se vrnejo v Anglijo, a zavez-bo upanje, da bosta dosegli Fran-jruje poročilu, da bodo pričeli Gr n»ka odredba iz leta 19*20 določi ja in Anglija sporazum, a to j z ©femivo, razen če bi bili pro- ea, da se lahko vrnejo le oni. ko-
vocirani.	jih potni listi bodo vizirani na te-
Tukajšnji finančni krogi pod- melju dovoljenja, izdanega od pirajo na odločen način rcpacacij- delavskega ministrstva na proš-ske predloge ministr. predsedni- njo tukajšnjega delodajalca.
ka Bonar Lawa. Manchester Gu-	-
ardian navaja izjavo Birch Cri- PREDSEDNIK HAEDING NI spa. ene glavnih avtoritet na po- HOTEL 8PBEJETI MOKBAČKE lju mednarodnih posojil, ki je	DEPUTACIJE.
rekel:	-
— Načrt je najboljši, kar jfwn Washington, D. C.. 4. jan. —
upanje jc kaj medlo. Domneva se. da so izdelali Francozi vse načrti' za zasedenje Ruhr okraja.
^Značilno na celi stvari pa je. da vlada na borzi kljub vsemu dobro razpoloženje in da so ostali kurzi menic prccej trdni. To
dejstvo razlagajo na ta način, da mora imeti borza informacije, katerih nimajo drugi lju lje in da zre vied tega mirno v bodočnost.
PRINCESINJA VIKTORIJA JE BOLNA.
London, AngKja. 4. januarja. Princesinja Viktorija, sestra kralja Jurija, trpi že več dni na imetju sapnika in kongestiji v pljučih. Zdravniki pa izjavljajo, da ni nobenega povmla bati se kakih kom plikaue i j.
jih še kedaj videl. Najbolj ugod-! Molly Piehcr klub, ki obstaja iz na točka tega načrta je, da ob- nasprotnic prohibicije, je skušal ljublja obnovljenje nemške trgov napotiti predsednika Ilardinga, ske aktivnosti.	da bi sprejel dclegacijo, ki naj
Italija, 4. januarja. — bi mu obrazložila svoje razloge Angleški reparacijski na&rt ni, proti prohibiciji. — Predsednik bil prijazno sprejet, niti v itali- Harding pa je dal poročiti klubu.
janski javnosti, niti v italijanskem časopisja. Giornale di Roma. organ ministrskega predsednika Mussolini ja, prani o njem:
— Ta načrt je absolutno nesprejemljiv. Mussolini je storil prav, ko se ni hotel vdeležiti pa-
da ne more ob sedanjem času sprejeti nobene take delegacije, ker bi se to razlagalo tako kot da ni administracija pripravljena izvesti pnohibicijo z vso strogostjo. Razvratega pa bi se iz tega iz-efmtte povsem nepotrebne debate.
i >
■m
0>


_____________________

v,-, ife-^



"GLAS NARODA"
1
(SLOVENIAN DAILY)
Owitv< if .« "i y «.. » d fc/
Slovenic Publishing Company
(A Corporation)
FRANK SAK8ER. President	LOUIS BENEDIK. Treasurer
Plac« of Bu»in««c of th« Corporation and Addrcsaaa of Above Officer«:
_ ** Corttandt Strel. Borough of_Manhattan. New York City, N. Y.
"GLAS NARODA** (Voice of the People)
liiu«d Evory Day Except Sunday« and Holiday«._
Za celo leto velja list za Ameriko	' Za	New York za celo leto......$7.00
in Canado .................. M.00 za pol leta ....................................(3.60
Za pol leta .....................U.00 Zi Inozemstvo za celo leto ......	$7.00
Za Četrt leta ...................... 11.50 za pol leta ....................................$3.50
Subscription Yearly $«.00_
__;____________Advertisement on Agreement. _
"Gta» Naroda** izhaja vsaki dan izvzemši nedelj In praznikov._
Dopisi brez podpisa tn osebnosti se ne priobčujejo. Denar na] ae blagovoli po-•IIJati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da m tudi prejšnje bi vali Me naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA" M Cortlandt Street. Borough of Manhattan. New York. N. Y.
Telephone: Cortlandt 2876
BREZPRAVNI KULUI NJIH IDEAL
Iz Slovenije.
Triglavska koča okradena.
V triglavsko kočo Slovanskega (planinskega društva so vdrli te dni doslej neznani tatovi ter odnesli osem žmmic, mnogo posteljnega perila in precej oprave. Škoda znaša nad 40,000 kron.
Pcdržavljenje konservatorija v Ljubljani.
Akcija demokratskih politikov, da se podržavi kooservat or: j "Glasbene Matice'* v Ljubljani, je po opetovanih peripetijah k*m-rno rodila definitiven uspeh. V lieogradu so se vr»le v finančnem j ministrstvu konference radi podr-| ža. vi j en j a Glasbene Matice". Mi-I nlster rp ros vete Prihu-t vir je j vztrajal na tem, da se mora podr-j žuvljenje izvršit i č in pre je. Fi-' nančni minister je pristal, da se uvrsti državni konservatorij za Ljubljano v novi proračun. Vlada prevzame tudi Obveznost, tla se na tej postavki tudi v parlamentu nič ne spremeni in da se jo obvaruje even-tuelnih redukcij. S tem
vojakov, ki bivajo v Jugoslaviji. Bivši v jetniki izjavljajo, da »e WTanglovcem v slučaju vrnitve ni treba bati osvete ali kazni, kajti Rusija ima dovolj krvoprelitja in želi, da zaivlada v deželi zopet mrr in red. Bivši vjetniki so podali tudi zanimive podatke o ''finančnih" razmerah Rusije.
Srebrna poroka.
V najožjem rodbinskem krogu Sta obhajala srebrno poroko bivši | stojoosti.
Sugasimmu^ka
Ustanovljena 1. 1898
Newyorsko časopisje poroča: Lepi igralki Olgi Morton je ukradel neki njen oboževalec petindvajset doiarjev. katere je imela shranjene v nogavici.
Igralka je tatvino šele nasl&l-j njega dne opazila.
Pridigarji pravijo, da so gleda-1 liške igralke izgubile ves čut do-
KatnL itebturta
Inkorponrana ]. 1901
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
poslanec, žal<ski župan Fran Rob-lek, veleposestnik v Žalcu, in njegova soproga Ana, roj. Zanier.
Smrtna kosa.
V	celjski javni bolnici je umrl A. Smolnikar, knjigovodja pri "Združ. veletrgovinah*' v Celju.
Žrtev svojega poklica.
V	vojaški bolnici v Mariboru je umrl orožnik-kaplar Franc Šker-lec, ki ga je obstrelil pohorski razbojnik Kampel. ko se je iiztrgal
Organiziral i izkoiišeevalei v Združenih državah so	zavoda zagotovljeno.
i tln'iii I > 11 • i i-iiii.rw.w .....	i . • ii •	Kakor se g««vori. 1k> minister pro-
ohin.li na UiiBit-N s prošnjo, v kateri predlagajo izprc-|svet, IKlV(K,om rsUJrtlli(?e Jbe_
iiiciuIh> prisHjnuxke ]»ustave. Njih predlogi so baje ne Matice" predložil to društvo
uspeh dveletnega proučevanja, katero je vršil v ta namen kral'u v vLsoko odlikovanje, ki
imenovani komitej 'National Manufacturers Association'	pokafi' kak°
v "1• »Kilieiio eem država delovanje Pre«lIogi industrijalrev imajo v glavnem namen do- "Glasl>Mie Matice" v Ljubljani.
l iti večje število neizučenili delaveeV iz Evrope ter iz- Darilo-Glasbeni Matici", ročiti te delavce, povsem brezpravne, izkoriščevalmm Posnemanja vreden je veliko-
j«* podržavljanje velevažnega u- '* orožniku na Teznu.* Umrli je za-
nagiicnjera kapitalistom. Temu svojemu strmijenju da-''"Tržiskih pevcev", ki
;7MV., ..	I .-i u - - ,,	i	. SO darovali "Olasbeni Matici" po
* 1/r,lZa % tih Xrstl ixxl^bmh principov , glede l)n-;tailložnjem ravnatelj meščanske
seljevanja ter postopanja s priseljenci po lijili prihodu v šale g. Lajovieu znesek 1520 kron.___________
deželo. V vseh teh predlogih je komaj kaka nova misel Xaj bi ,se »P01™"10 tudi šmio slo- Kprava ^Mjam To j,- o,...stavno spojitev cele vrste reakcijonarnih pred^^^^J^i^i^ ~	5
logov, ki so 1»i 1 i stavljeni že pogosto preje z dn in katere je spravil sedaj komitej podjetnikov
pustil ženo in več otrok.
Posledice hujskanja.
Iz Šmarja pri Grosupljem poročajo "Jutru": Pri nas je bil te dni misijon, ki je bil zopet politično pobarvan. Glavne kanone so namerjali pridigarji zopet na napredno časopisje, zlasti tudi "Jutro" in "Domovino". Seveda s«, kot pogoj za izveličanje zahtervali od faranov tudi, da jpri nobenih volitvah ne smejo voliti nikogar, ki ga ne priporoča katoliška iitranlka. V pridigi za ženske se je misijonar nad žene. mestno! Gre
Jaz bi pa rekel, da je šel pri njih k vragu s čutom dostojno- i
sti tudi čut občutljivosti. _ # * 4
Francozi in Angleži se prepira- j jo, koliko naj Xemčija plača.
Nikomur pa ne pride na mi-. sel, da bi vprašal, koliko more
Nemčija plačati.
* * •
(Je bo postal čikaški nadškof Muendelein kardinal, bodo imeli čikaški slovenski župljanL z
Obermundom opravka.
•* * *
V	novem jugoslovanskem ministrstvu je samo en Slovenec — dr. Zupanič.
Srbi si lahko čestitajo. Takega Srba kot je Zupanič še niso. imeli
dosedaj v ministrstvu.
• *
*
V	Downtown« so rojaki jako zaposljeni. Če jih srečaš deset in
Glavni odborniki. Frodaodnlk- RUDOLF PERDAN, »33 E. 186th St.. Cleveland. O Pbdprodndnlk. LOUIS BALA NT. Box 10« Pearl At*, Lorain. O. Tajnik: JOSEPH P1SHLER, Ely. Minn.
Blagajnik: GEO. L. BROZ1CH, Ely. Minn.
Wasajnik neizplačanih amrtnln: JOHN MOVERN. «11 — lttM Ato. Duluth. Minn.
Vrhovni artravnlk • Dr. JOB. V. GRAHEK. 84« ■ Ohio Street. N. S.. Plttaborch. Pa.
Nadzernl odbor:
ANTON EBaSnTK. Room S0« Bakewell Bids., eor. Diamond and Qrut
Streete. IMttaburgh. Pa. MOHOR MLADIČ, 133« W. 18 Street. Chicago. IIL FRANK 8KRABEC, 4822 Waahinftun Street. Denver. Colo.
Porotni odbor. LEONARD SLA BO D NIK. Boa 480. Ely. Minn. GREGOR J. POKENTA. Black Diamond. Wash. FRANK ZORICH. «217 St. Clair Ave.. Cleveland. O.
Združevalni odbor.
VALENTIN PIRC. 780 London Rd.. N. E.. Cleveland. O. PAULINE ERilENC, 639 — 3rd Street. La Salle. IIL JOSIP STERLE, 404 E. Meaa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CELARC. 638 Market Street. Waukeran. m.
Jednotlno nradno rlaallo: "Glae Naroda*'.
Vaa atvarl tikajoče ee uradnih zadev kakor tudi denarne pottljatve naj aa potUJaJo na Klavnega tajnika^ Vae pritožb« na] ae poillja na pred-aednika porotnega odbora. ProfinJ« za »prejem novih Članov In bolnllka ■pieevala naj ae poiilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska KatoiiSka Jednota ae prlporoCa vaem Jugoslovanom aa obilen pristop. Kdor 'eli postati C-lan te organizacije, naj ae zglarl tajnika bližnjega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih drufitev aa pa obrnite na gl. tajnika. Novo drufitvo ae lahko vstane*: a S Clanl ali Članicami.
Jugoslavia irredenta.
Himen.	1 Radovedno jra je otlvila ter našla
Porf>čila se je Marija Stanger /-j v njeni človeški plod. <> tem je jih vprašiiš. kaj delajo, ti jih bo Vol-oskega » Pet. Zinkoui iz Trsta. biLa obveščana policija, ki je ]»-'-
<r«»tovo pet odgrovorilu: — Sfraj-kamo.
Kilor pa n i 111 a časa št raj kar i. pa kuha. ali si na kako drugo vi-žo pomaga.
*
*
Kdor kolikortoliko pozna zna-
zneje prinuslu na svetlo, tla j»- bil Strašna nesreča.	j-plod od aret irane Ki-s«-tičeve. Z»*n-
Iz Spodnje Idrije poročajo: V j ska je priznala zločin, naši fari se je zgodila strašna ne-j
sreča. Devetnajstletni Ignae Mli-	Nesreča z orožjem,
liar i u. Spodnje klrije št. G6 je vo-J Kmet Alojzij Markuza. star «»<> zil tramove iz Idrije na postajo, r/. Komna, se jk» nesreči ra-Sv. Lueija. Sedel je na tramovih nil ■/. orožjem v d<*sno roko. Pre-
lo„,lV „ -- . . ■ . P1*ea~ Tiice MatiSn«*m obsoja, katero boj^ M naBn Da ta ni bil pravi, lojrm, ki m, bih stavljeni ze pogosto pi-eje z dimnih strani Matica «lv«kkar obhajala, ter ji kaže žaloKten slučaj, ki ga je po- _______ ____________
v,	, .	, ,	..	V 8i8tem-	v ČŠ^^^^jfiTTč	Ko je bil kake četrt ure peljali so >a v tržaško bolnieo.
Ni,«;sa,r », opaziti o kakem resničnem razumevanju prisegaš .sedaj obenem Xl ^l^r^t^iT^T " " ' " " " " ' ' ijcni>Kin problemov ali o kakem poskusu, da bi se razprav-'116111 delovanju nahaja.	»j,
ki ne morejo imeti otrok. Vse skupaj je obsodil v pekel. Zato si je vzela neka žena iz Grosuplja njegove besede tako k srcu, da se ji
i.jalo o tem vprašanju z višjega ekonomskega, sociialnega
in političnega vidika. Tudi ni zapaziti ničesar o kakem' TehniŠka	V LjUb-
"pr<»llravailju". s katerim SO se baje gospodje člani ko- Mmist,-stvo trgoVine in indu- je ^ pridigi omračil um. Že ko ^
liutcja ]»erall dve leti.	»-trije .ie imenovalo prof. inž. Pav- je ^ačala iz cerkve domov, je to-
v .i,	,H Kryla in pr<>f- Stano	žila svoji prijateljici, da 1k> po-
•Na	za«levo Zl o, kot na vse, kar se tiče <loblčka te	za .strokovna predstojnika j ^ubljena, ker ni mati. Donia je
g«»s]Hnle. v. ozkosrčnega stališča ameriškega izkoriščevalci !la Te!LniUti srednji v Ui^'-'par dni neprestano molila in dr-i .. *	i-	.	.	c?	m sicer prvega za gradbene.	L-oii»nih <rwh; v<»tro n^či
JM	St',,Uh ,, U1U "r""er,1°	" p» - »ta^« iTt^na rl' ^ Z
Podjetniki 1 loče jo v prvi vrsti več priseljencev No- r .nid<1^ke-	srednja So-i-boaa. Bila je v Ljubljani pri spo-
»i i	...	J	* ^ la je leto« nenavadno dolwo ob-	kakor i*. roi^vHla t»t-; i'p7h
' .?>a U!k:lki^ i,rost(^a v™^™^ temveč le zviša- i*w Vseh u™ šteje 576. itt'Kt^bl^Lp^W 1'JC strvila postavno dopustnih priseljencev. Predvsem Oi ^ odpade na \isjo obrtno šo-; ma zniešana. so jo oddali v
ne: če je poročen ali ne. če je nje- tMj Vrščevja proti Logu. je najbr-
gova žena doma ali ne. če se bo že v spanju potegnil za napačne	Nevcšljivost — maščevanje,
kmalo ali ne še tako kmalu vrnila, i vajeti in konji so začeli voziti pro-	Kmeta Anton Jelašič in Andrej
* * * ti Idriji. Voz se je nagnil in ve-	Žitikovič, oba iz neke vasi pri Pod-
Dandanašnji se malokomu do- s katero so bili tramovi zve-	gradu, sta pripeljala pred nodol-
bro podi v Ameriki. zaui. s.- je utrgala. Voznik se je	gim časom v Ti-st A SiLk po en voz
Izjeme so pa le. Le pomislite
medtem na jbrže prebudil, opazil,, lesa za kurjavo. Žitkoviču ^e j»
in Oh i ju.
Se nikdar niso bili tako dobro
naj bi dobil delavski tajnik polnomoč, da saniolastno nri- 1<> "1?:	1>a na dru?c uFne kjer pa je naročnica umrl.a.
. ..... : ...	' .prireditve. Učiteljski zbor šteje z
.UMI	razrede priseg,,c>ev. V drugi vrsti pa r™.^, vr«l 50 internih uC-j	Za radeške «veie.
naj tu 11 v«*«ili se strožjo c«'iizuro priseljencev kot so jo iz- 111,1 m<*'1'	teaii ~' redi
vajali dose<laj. Preiskava, najbrž glede političnega liazi- l>mf^ rjtn-
ranja priseljencev kot glede njih telesnih sposobnosti, naj Premeščenje rudniškega uradnika de£* bi s<* vršila še pred vkrcaniem.	D- Vidk*. rudniški uradnik v ems
nadzorovanje inoz« ni« ev. za katero se tako energič vzenia delavski tajnik Davis, da na ta način izloči v nemirne lemenete.
prea vKreanjt
i • •	Kfjtčevju, je bil nenadoma preme-
I ovseni naravi.o so podjetniki tudi za registracijo in v Rajhenbur??. Kočevski
A Tovarna omejila obrat.
________________________ _ Iz Ptuja poročajo: Tukajšuja
se_bolj Re ol) priliki tudi zasUxpniki j velika tovarna za izdelavo eev-| kočevskih narodnih društev od j 1Jev in u*"jarske galanterije "Pe-
-	i--	..	njejra. ki je bil marliiv <dobftr kul- i tovia" je morala znatno omejiti
Ob istem času hočejo ovreči organizirani nodietniL-i * 1,	. , '	. • , . v- ■ li- - i
^	IKHljeiniKlj turen delavec na slehernem polju. «voj obrat. Ni izključeno, da ga
jn akso, ki se vi-.i že par let in ki obstoji V tem, da se omeji'Ž »uini je odšel .s premogokopa	nedostatka naročil popolno-
priselj«*vanje, a posjM-šnje naturalizacijo inozemcev. Pod- zadnji sl(»v«LSiki uradnik... jetniki se malo brigajo za t«, če si prid«,be priseljenci	Imenovanje.
«lrzavljaiiske pravice ali ne. Kavno nasprotiK,. Zavze- l''i>ra^ii a-sistent celjske Imlniš-lnajo izrecno y.a t.», da se odpravi preiskušnjo priseljen- uir<* <>,r<^an & imenovan odi
« « V g|rde pismenosti, a jo nporabi pri kandidatih za dr	zdravja defi-1
r	■ 1 • ' »aiiuiudi ni za U1 - nrtivnim upra\nteljem bolnišnice
zavljanst vo. I udi preizkušnjo kandidatov za državljan- v Murski Solnjti. stvo glede -značaja" žele poostriti. K«lor ni iK>dal 4ido- „ .. kazov cloiiri-^a ..I.na.u,,, ". ,„■ s,n, postati državljan. Re-
gist racija i»a naj bi služila v to. da izloči "nevredne", fcližno :m naših rojaikov, ki »o bili
1,^,,., • i i t	i ■ •	kot bivši avst.ro-ojjrski a*jetniki
je x>lrd trga, da je izrecen namen podjetnikov, zaostali v Rusiji. Nekateri izmed
ustvariti sistrm kulijev, <la ImmIo imeli ]kmIjetniki vedno	priprtjaJi sselioj tudi žene
na razpolago roke, pripravljene za tlelo, roke, koiili lastni- otr"ke- v,si PriP'"e<iiijej<> mno-
1 -1 i. i	i; i .. .	i	•	,	tro o tem. kar je Rusija ipreiivela
k, bodo ostali bivz pravic, katerim Ikhio vedno pretili z> kar preživlja; ki L bivali «iejxnta«-ijo in ki se bodo morali vedno smatrati sužnjem v J^žn' Rusiji, poudarjajo, da bi Dejanske razmere pa so na srečo porok za to, da ne	v t4'h ^^ ^
kaj se «>:<Kli in skočil ali padel z	posrečflo. »la je dobil takega knp-voza. Ko je bil na tleh, so se pa	ca. kakršnega si je sam želel : Je-skoraj vsi tramovi ]>odrli nanj in	hiaiie j>a ni <lo!>il ne takega ne druga pri tej priči usmrtili. Naili ^o	poga. Kadi tega je jxrstal nevoš-pognojeni, kot so sedaj, oziroma,. ubo(rega fanta vsega sključenega	ljiv prijatelju in malo je manjka-' (xlkar je padla nanje senca osem- mrtvega med tramovi.	lo. da ni twte??a dne š.- stepel, najstega amendmonta. šiti ni bilo mogoče, ker ni bilo	tako je l»il razjarjen. Končno sla No, sicer pa tudi cela stvar vr- nikogar na cwti in ker so nesreč-	s»* moža sprla radi te zadeve, in ši v znamenju silnega gnoja, neža tramovi takoj ubili do smrti,	tedaj je šel Jelašič z nožem nad smradu in svinjarije. To je letos že sedma smrtna ne-	prijatelja. Orožniki j^a pravo-• m * mireča v načVi fari.	časno prijeli ter ga prepeljali v Dvajsetega januarja zvečer bo	zapoi- v uli« i Oroneo v Trstu.
XT . _ , , . v Srbskem Domu Slavčeva ma- Porodnica in novorojenček.	■_■_■_■_■_■_■_■•
Namesto venca na grob pf>koj-i . ,r , ., . : ,-f „t	■■■■■■■■
, „ n škarada Slo bo vse _ samo iay Mod stan<*valei v lusi st. .i v ul.
nemu okrožnemu zdrarvnuku v Ra- hKa aua" 10 wo	samo ja/j	. ^ _ • pa7n .
se nekoliko pomišljam. če bi šel SoLitario v Tivtu se je raznesla te	SAVNOKAB JE IZ&LA alj ne drti govorica, da je 401etna Marija
Ersetjč, stanujoča v isti hiši, pred'
noris-
dečali dr. Alojziju Homaiiu je ob-insaki odibor v žalni seji votiral znesek 800 K za revne v ubožniei.
Rečeno je bilo namree m skle-	.	„
. , , ,	...	par dnevi porodila ter novorojene-
(njeno, da bo največja maakara	f	.. _	...
. ...	,	.	ka umorila. Ta povorica jo prišla
dobila nagrado.	... , ,- --- v . , i;
° ^	tucli na uho policiji. Zato so poli-
*	eLsti prišli na dom porodnice ter
—	No, kako se kaj imaš v no-	^ intv^mirali, za kaj .pravzaprav vem stanu? — so vprašali mlado. Brsetileeva je sicer priznala, živo nevesto štirinajst dni po po-	(]a je porodila, toda na nob<-n naroki. ni hotela (povedati, kani .i<* o-
—	O. tako, kot ponavadi, —	t.mka spravila. liadi t»-jra so j<>
je odvrnila.
sr<'iiosl i.
ma ustavi. Okrog 120 delavskih rodbin bi bilo brez kruha.
Tatovi na delu.	j	, +
Iz Zidanega mosta poročajo:! ,	„ • , , , -
,, ... T , . . ... .	i In marsikateri kaplan bi inen-
S>trt»jniku L,uoeju je bila iz zapr- .	A . ,	..
...	. dan ravnotako odgovoril,
tesa stanovanja ukradena vsa ob-	9 #
leka in precejšnja svota denarja.	*
Onožniiki zasledujejo tatu. — Go- Fant" ,ma5 rad »,unco- " ne
t>pej Palaj iz Radeč pa je bilo u- j JK,v°j vse-a- kar ve5-
k rade n Lh na -vlaku 7000 K.	S tem J1 namreč vzaraeš največ-
l je veselje. Ona ne bo mogla \z-
aretirali ter j<» prepeljali v fr;mi-
To je vsekakor višek odkrito- koloski oddelek v mestni bolnišnici pod polieij-sko nadzoi-stvo. Neka ženska je našla v veži hiše št. 20 v ulici Massimo <1 "Azeglio omot, napravljen i/ časopisov.
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Najnovejša ilustrovana izdaja Vsebuje 308 strani. Cena s poštnino $2.—
SLOVENIC PUBLISHXNO CO , 82 Cortlandt Street, New York City, N. Y.
Vesti iz Gornje Radgone.
Porodil se je tukajšnji gftstibii-čar Janko Karbaš z gdč. Miciko l^evrer iz Maribora.
Umrl je v 45. 'letu »je starosti ol>čt-p«iIju(bljeui tukajšnji mesar in prosti hi icar Prane ZangL Dasi rodom Nemec,Je bil pokojnik zelo strpljive narave, proti vsakemu
•človeku ljud.om.il in dobrega srca.
pw-sem gladko, da ni gene-
Zliišla drevesa ameriških ixnljetnikov do neba. Ta(ral Wran^ei stopil v i»j z boljše-( JH'Opagailda izkoriščevalcev sili maso duševno leilih de-	^^ j® inielo za jposle»die©, da j Namesto venca umrlemu Fran
....	je bilo mnogo vasi razdejanih in j cu £aujrlu ie za ubojye učence tu
uniT-enih. V zadnjem easu pa 5»e! kaj&nje šole daroval Anton Koro-
laveev k oj>ozieiji ,»n,ti vsakemu priseljevanju delavcev f	^ razdejanih in i cu	ie za ubr^e učence tu-
vr: -AiM.„lll(i f ....	i '	''	iiim-emh. A zadnjem času pa ae kaj&nje šole daroval Anton Koro-
Ml «Lhteuuim ter moramo zahtevati prosto, ne umetno, razmere v Rusiji normalizirajo, fc* znesek 200 K, za tukajšnje
vedeti otl tebe trste*»a. kar si ji zatajil.
# * *
Najboljši dokaz na svetu je molk.
Nanj sploh ni mogoče odgovori i.
omejeno priseljevanje, zvezano s prostim gibanjem ter j Vjetniki potrjujejo soglasno vse j prostovoljno gasilno društvo pa prostostjo vsakega priseljenega delavca, <la si izbere de-. i-«wpi9aie v«sti o s-tra«ni lakoti, kiiames^ek 100 K. lo, kat ero hocc. Pomailikanje ali prebitek "rok" V tej	par meseci vladala v! Tukajšnja podružnica Jugoelo-
ali oni industriji gotovo ni brez upliva lia mezdne in de-?	J^ v zadnjem času do— vanske Matice, materi vseh neod-
" *"	**	1 rešenih ibratov, je odposlala cen-
trali oz. pokr. podružnici lepo svo-to 20,000 kron. kot gmotni uspeh letošnjega dela.
Xa grafiki univerzi je bil promo-viran za doktorja vsega zdravilstva Viktor Lorger, svak tukaj-aujega damiega upravitelja Ludvika Klinca. Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani ga je sedaj imenoval za sefeundarja na javni bolnici v Mariboru.
Ill J kanje delavske prilike omejuje že samoposebi prosto! fcedaj rešila dobra žetev. Naši priseljevanje, kot je jasno razvidno iz dogodkov zadnjih nivfiise rojaki pripovedujejo z velet. Stališče ameriškega delavca napram priseljencu in	in zadovoljstvom, da »o priseljevanju pa določa tudi stališče priseljenca napram Rra®ii 5 radost m trp-organizacijskemu delu. Izjave ameriških delavcev, da J*®*' i*11	™ imajo pravico prvorojencev, da so bili "preje tukaj» ii-l^Z^^JT^ ^ ryo zev v solidarnosti delavskega razreda, i« katere er- preko ASMnije. Bn» pajo dobiček le podjetniki. mali tudi
so se zsni-
Veliki Blaznikova
Pratika
(s trmi alitiči.)
Gena t poHirino ... • 20o
25 pratik......98.79
00 psitik • • • • 0*50 100 pratik ...... 12.00
Stomic PiMisbkf Ci.
Cjrttai^t^jlfijt	TnIi
mr 1Mb« mm ta« prt
Sedaj je cas za nove vloge.
vse vloge vročene nam do 10. januarja, bodo obrestovane že od 1. januarja fo
O
O
4
Početkom vsakega novega leta se otvori več novih vlog kakor tekom celega ostalega leta. Tudi početkom prihodnega leta bodo tisoči naših rojakov položili temelj svojemu bodočemu premoženju. Ali hočete biti tudi vi eden izmed onih?
ZAUPAJTE VASE PRIHRANKE ŠTABI SLOVENSKI BANKI
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street New York City
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE. =

-k
V temi.
A. P. Cehov.
SrednjevHika muha je lezla v — No, kaj zato? Naj leze gori. iion pomočniku državnega pravd- Kakor se mi prav dozdeva, je to nika, eivornemu svetniku Gaginu Pel age j in gasile«, ki jo poseea. Ali jo jc mučila radovedno«*, ali — Kaj T Kaj praviš? jc Mlila vanj iz lahkomiselnosti. — Pravim, da bo to Pelagejin ali kratkomalo. ker je bila tema: gasilec, ki jo poseča. nos nikakor ni bil zadovoljen z — To je še huje! — je za vpila navzočnostjo tujega predmeta in Marija Mihajlovna. — To je huje j«* dal znak za kihanje. Gagin je,«.*! tatu! V svoji hiši ne trpim ob-
kihnil. kihnil z občutkom, s proti irajocim. pj^kajočim gla%om in tako glasno, da se je tr«->la p<»-"tt-lja in zveneli vznemirjeni vz meti.
Gaginova /ena. Marija Mihajlovna. velika, bujna hlondinka.
je tudi zdrznila in m- zbudila Ozrla se je v temino, vzdihnila in se obrnila na drugo >tran. (Vz pet minut se je zojiet obrnila in oči temneje zatisnila; ni pa mogl« več zaspati. Ko je nekaj časa vzdihovala in se preobračala z ene strani na drugo, se je dvignila, s» prevalila preko svujega moža, obula copate in stopila k oknu.
Zunaj je bilo temno. Videti ni bilo ničesar razen »»brisov dreves in temnih stre hskednjev. — Na v/hodu so se jHe kazati nekaj svetlejše barve; toda debel oblaki so se pripravljali, da to jasnino zopet zakrijejo. Zrak j ril iH»ln megle in zdelo se je. da spi: vsepovsod je vladala tišina Celo čuvaj teh letoviških his. ki je bil vendar za to plačan, da j-motil nočni mir s trkanjem n signalno desko, je molčal. Mol eale so celo prepelice, edina div ja perutnina, ki se ne boji let<. viičarjev iz prestol tce.
Marija Mihajlovna sama je bi la, ki je prekinila tišino. Ko j stala tako ob oknu in gledala vu jf* nenadoma vzkliknila. Zdelo s< ji je, kakor da se od vrtne gredi ce plazi proti hiši temna postave JSprva je mislila, da je krava a" konj; j>otem pa. ko si je pomel. oči. ju jasno razločevala obrise človeške postave.
Nato se ji je zazdeJo, da se j temna postava približala kuhinj *kemu oknu in da je tamkaj, o eividno neodločna. n*-kaj easa ob stala, nato postavila nogo na pod stavek in . . . izginila v temi ok na.
—	Tat! — ji je udarilo v gla vo, in mrtvaška bledica ji je po krila obraz.
In v enem trenotku ji je njen: domišljija naslikala pred očmi o no sliko, ki je navadno strah ii trepet vseh letovisearjev: Ta' leze v kuhinjo, iz kuhinje pridi v jedilnico. . . srebrnina v »hram bi. . . potem spalnica. . . sekira. . razbojniški obraz. . . . zlatnina . kolena so se ji upognila in mra jo je stresel po hrbtu.
—	Vasilij ! .— je zaklieala in j t stresla svojega moža. — Vasilij Vasilij Prokovjie! Ah. moj Bog leži tu kot mrtev! Predrami s« vendar! Vasilij, na kolenih t. prosim!
—	No. no? r- je zabropel po močnik državnega pravdnika ir vsrkaval zrak. I>onelo je. kakor da je kaj prezvekovaJ.
—	Za božjo voljo, zbudi sf vendar! V našo kuhinjo je vdr tat. Stala sem ob oknu in gleda la vun: tu se je vzpel nekdo n^ okno. Iz kuhinje se splazi v jedil uieo. . . /Jice so v shrambi. Vasi lij, tudi pri Mavri Jegorovni sf prošlo leto vlomili.
—	Kaj hočeš?
—	Moj Bog, ne slišiš! Kaj mi ne razumeš, klada; pravkar sem videla, kako je neki človek vdrl v našo kuhinjo. Pelageja se stra hovito prestraši in ... in srebrnina je v shrambi.
—	Beži no!
—	Vasilij, tega ne morem pre našati! Povedala sem ti. v kak nevarnosti smo, ti pa spiš in zde-haš! Mar hoče«, da naju okrade-jo in umore T
Pomočnik državnega pravdnika se je polagoma v postelji vzravnal in dvignil; pri tem je zdehal. da se je tresla vsa soba.
—	Naj ve vrag. kakšni ljudje ste! — je godrnjal. — Niti ponoči nima človek miru. Za vsako figo gs abnde!
—	Ali rotim te, Vasilij, videla sem, kako je splezal neki človek
okno
ŽENA IN HČERKA DELAVSKEGA TAJNIKA.
scenskega počenjanja!
—	Poglej. j>oglej to krepost-nost! V moji hiši ne trpim ob-scenskega počenjan ja! Ali je to kako obscensko počenjanje ? Zakaj se brez potrebe ukvarjaš s tujkami? Ljuba žena. to se dogaja. odkar svet .stoji in je običaj. IM>svečen po navadi. — jZato je pač gasilec, da lahko pride do kuharice.
—	Ne, Vasilij! Potem me pa še ne ]>oznaš! Ne morem prenašati misli, da se v moji hiši godi kaj takega. . . ! Prosim, stop! takoj v kuhinjo in mu reei. naj se pobere. Se ta trenotek! Jutri pa povem kuharici, naj se več ne predrzne, napraviti kaj takega. Ko umrjem. lahko živite v moji hiši obseensko. Sedaj pa s teni kar pojdite. Prosim, pojdi!
—	Vrag vzemi vse skupaj! — je jezno godel Gagin. — Premisli vendar v svojih omejenih ženskih možganih : čemu pa naj se-dajle grem tja?
—	Vasilij, jaz se onesveščam!
Gagin je pljunil, si nateknil copate. pljunil še enkrat, nato pa ^e je odpravil na pot proti kuhinji. BUo je tako temno kakor v zabitem sodu in pomočnik državnega pravdnika se je mogel pomikati dalje le s tipanjem. Ko je tipal, je našel medpotoma vrata v otroško sobo in je zbudil pestunjo.
—	Vasiiisa, — je dejal, — sno-či si vzela mojo spalno suknjo, da jo osnažiš. Kje je?
—	Dala sem jo kuharici, da jo osnaži, milostni gospod.
—	Kakšen nered pa je to? Jemljete stvari stran, nazaj pa jih ne znate prinesti! Sedaj pa naj hodim okoli brez spalnega plašča!
Ko je prišel v kuhinjo, je stopil k mestu, kjer je v postlanem predalu pod zasionjalom s kuhinjsko posodo spala kuharica.
l*kal je in tipaje našel njeno ramo, katere se je dotaknil. — Pelageja! — je z&klical. — Ti. Pelageja! No, kaj si se potuhnila? Saj ne spiš? Kdo je prišel k tebi skozi okno?
—	Kaj? No, kaj takega? Sko-ai okno? Kdo naj pride skozi okno?
—	Ne blebeči vendar. . . Saj ne moreš tajiti! Povej rajši svojemu ljubimcu, naj se mirno pobere odtod! Ali čuješ? Tu nima ničesar iskati!
—	Ali niste pri pameti, milost ivi gospod? No, kaj takega! Menite, da sem nespametna gos. da bi si dala to d opasti! Ves dan tekam okoli in se mučim; miru ne poznam; ponoči pa naj še po-s hišam take očitke? Človek sluzi za štiri rublje na mesec, celo čaj in .sladkor si mora sam kupovati: potem pa talce besede, to je edina čast. ki je je človek deležen. Služila sem v trgovskih družinah pa take sramote še 11 use tu doživela!
—	No, no. nehaj godrnjati! Še ta trenotek naj tvoj obiskovalec izgine! Ali čuješ!
—	Sramujte se, milostivi gospod! — je dejala Pelageja; čuti je bilo. da je blizu plaču. — To je izobražena, odlična gospoda, pri tem pa nima niti pojma, kako se počutimo v naši bedi, v na šem nesrečnem življenju. — Tu je zajokala. — Lahko nas je žaliti, saj nimamo nikogar, ki bi nas branil.
—	No. . . meni je vseeno. Prišel sem le, ker me je semkaj poslala milost iva gospa. Radi mene lahko spustiš skoei okno samega vraga; meni je vseeno.
Pomočnik državnega pravdnika se je končno uveril, da se je s svojim zasliševanjem zaletel in je sklenil, vrniti se k svoji ženi.
—	Poslušaj. Pelageja! — je rekel, — dobila si moj spalni plašč, da ga očistiš; kje pa jef
Evropi vedio Mj Miha.
Slika nam kaže ženo delavskega tajnika Davisa mesecev M aro hčerko.
njeno
Mussoliniju ne zaupajo,
stite; pozabila sem vam ga položiti na stol. Visi na obešalu poleg
štedilnika.	j	_
Gagin je tipal dalje in našel | V članku " Italy and her neigh-poleg štedilnika svoj spalni plašč j bors"' v londonskih '*Catholi.-ga oblekel in se tiho odpravil1 proti spalnici.
Marija Mihajlovna se je po odhodu svojega moža položila po postelji in je čakala. Kake tri minute je bila mirna, potem pa s* je je polastila groza.	'
—	Koliko časa vendar hodi' — si je mislila. — Bila bi sama vesela, ako je tamkaj res le nek; . . . nemoralen človek. Ako pa bi bil tu vendar tat?
Njena domišljija ji je slikal;? pred očmi, njen mož pride v temno kuhinjo. . . udarec s hrbtom sekire po njegovi glavi. . . umira, ne da bi bil črhnil. . . mlaka krvi in vse je končano. . .
Pošle so tri minute, pet in pol že jih je bilo šest. Mrzel /.noj j. je orosil čelo.
—	Vasilij! — se je zadrla. — Vasilij!
—	No. kaj pa kričiš, saj sem tu! — Cula je glas in korake svo jega moža. — Ali te more. ali kaj?
Pomočnik državnega pravdni ka je stopil k postelji in sedel na rob.
—	Nikogar ni bilo ondi. — je dejal. — Samo zdelo se ti je nekaj. zmešano ženšče. . . Kar mirna bodi; tvoja neumna Pelageja je ravno tako krepostna kakor njena gospodinja. Kakšna straho-petnica sd vendar!
Pomočnik državnega pravdnika je jel svojo ženo dražiti. Po polnoma se je zdramil in ni imol več veselja do spanja.
—	Taka strahopetnica. — jc dejal smeje. — Pojdi jutri k zdravniku, ki naj te ozdravi tvojih kombinaeij. Ti si bolna na duhu!
—	Tu tako smrdi po tem. — je dejala gospa. — Po teru. ali po nečem, po čebuli. . . ali po juhi iz zelja.
—	N-ja. Res je: nekaj tiči v zraku. . . Ne maram več spati. Veš kaj, prižgal bom luč. . . kje pa so vžigalice? Pravkar sem se spomnil, da bi rad pokazal fotografijo državnega j>ravdnika pri apelacijskem sodišču. Poslovil se je včeraj od nas in je vsakemu podaril svojo sliko, z lastnoroč^ nim podpisom.
Gagin je potegnil z vžigalico po steni in prižgal luč. . . Preden pa je še napravil korak od postelje je zadonel za njim pretre-sujoč vriščeč krak. Ozrl se je nazaj in zagledal dve naširoko odprti ženski očesi, ki sta strmeli vanj polni groze in jeze.
—	Ali si v kuhinji slekel svo jo spalno suknjo t — ga je vprašala. Popolnoma je pobledela.
—	KakoT
—	Oglej se vendar!
Pomočnik državnega pravdni-
Times" od 2."i. novembra t. L o-pozarja rojakinja Annie Hristir angleško javnost na nevarnost i-talijanskega imperializma.
Da svari Angleže spričo znanih tozadevnih miroljubnih izjav — Mussolinija pred preveč optimističnim gledanjem pol.ožaja. opozarja ta publicistika na italijansko politiko v Mali Aziji. Po pravici vidi v vsem obnašanju faši-stovske Italije z ozirom na turško vprašanje prizadevanje zasidrati se v Anatoliji in postati dedič Grčije, katero je pomagala poraziti. Anglija in Francija morata fašistovsko zunanjo politiko zelo pazljivo zasledovati. Italija j'- svoje imperialistične težnje zadosti očitno razkrila, ko je ob priliki kulminaeije gospodarskega propadanja Avstrije javnemu mnenju hotela sugerirati misel, da bi bilo najbolje to republiko razdeliti, pri čemer bi na Italijo največ odpadlo. Najbolj pa mora navdajati Evropo z nezaupanjem nasproti Italiji dejstvo. da sednja noče izvršiti ra-pallske pogodbe. Mussolini je. — preden je prišel na vlado, sam izjavil. da se mora pogodba, ki pušča Dalmacijo Jugoslaviji, .revidirati. ako patriotični elementi dobijo v roke krmilo Italije. Nato publieistka opisuje teror italijanskega vladstva v pokrajinah ki jih jc dobila iz avstro - ogrske dedščine, v prvi vrsti v Istri. — Italijanske metode v Istri in tudi v vseh pokrajinah italijanskega Primorja. niso take. da bi mogle spoprijazniti njene nove državljane z italijanskim gosjjod-stvom. — Predocujoč angleškim eitateljem še druge okolno&ti iz laško - jugoslovanskih ftdnošajev. ki so nam dobro znane, omenja na koncu prijateljske ]>o/.<lravne brzojavke med MussolLnije-m in Ninčičem, ki položaj izpreminja-jo v toliko. ;*da vzbujajo boljše nade'\
Neke vrste senzacija je izjava Poinearea. da on na londonski
konferenci, ki se je brez rezultata razšla, sploh ničesar ni govoril o zaseženju ruhrskega ozemlja. Naj bo temu tako ali drugače, gotovo je, da je Bonar Law izjavil, da bi takega koraka od strani Francije ne odobril in da je tudi Amerika v tem oziru rekla jasno besedo. Posledica tega je, da bodo bodoče separacijske konference velike antante morale skušati, da vprašanje od plačevanja nemške vojne odškodnine na drug način rešijo. Čeprav se ne more tajiti, da izvesten del francoskega javnega mnenja repara-cijsko vprašanje presoja s stališča hegemonističnih ciljev in traj ne oslabitve Nemčije, se na drugi strani ne sme prezreti, da je vojna Francijo stala tako ogromne svote, izposojene od Amerike, da jc njeno današnje gospodarsko stanje vse kaj drugega nego sijajno. To tudi nekateri Nemci uvi-devajo, zlasti iz socialističsih krogov. Največ je odvisno od ameriške plutokracije, ki bi mogla ta vozel razrešiti, če bi svojim bivšim vojnim zaveznikom odpustila ali pa vsaj znatno reducirala svoje vojne tir jat ve. na kar pa Ame-dikanei ne mislijo. Sploh je povsod zelo malo dobre volje, da se to vprašanje pravično reši. dokler ne bo gospodarstvo Evrope tako zelo propadlo, da bo drža\-nike izpametovalo.
Ker je zdaj akcija za ureditev reparacij prekinjena, je prišlo zopet v tek delo lozanske konference glede Turčije. Glavno vprašanje. kako zasigurati svobodo morskih ožin. pa še ni rešeno in tvori predmet zakulisnih pogajanj. pri katerih gre za to, da se Turčija v tem vprašanju od Rusije loči, to je. da pristane na angleški predlog. Zato se konferenca zaenkrat v svojih plenarnih* sejah bavi z vprašanjem zaščite narodnih manjšin v Turčiji, pri čemer lord Curzon zavzema stali-'
nacionalističnih in monarhistič-nih organizacij, v izjavah dr. Ra-šina in dr. Kramara na Oeskem, da treba nastopiti zoper demagogijo mas in bolj poudarjati češki nacionalizem, v podobnih stremljenjih v Avstriji in na Madžarskem, in končno tudi v novi parlamentarni strankarski konstela-ciji na Angleškem, kjer se je vlada v vprašanju brezposelnosti postavila čisto na staro meneester-sko liberalno stališče. Tudi v Švici se meščanska buržuazija zelo krepi, kar se je pokazalo pri zad-
Častihlepje.
Brat znanega angleškega diplomata Macartneya je služil v armadi in se je zelo odlikovla. — Ponosen je pa bil, da ni nikdar prosil kralja za kako uslugo in da je bil odklonil vse časti. Rekel je, da mu je najljubše, če živi kakor zasebnik, zapustivši armado. Kralj je slišal o teh izjavah in se je hotel prepričati, če je res vse tak.o odkritosrčno. Poklical ga je naskrivaj k sebi in ga vprašal, če zna špansko.
— Ne. veličanstvo, a če hočete, se bom kmalu naučil.
njem ljudskem glasovanju za ali | — Dobro. — pravi kralj. — proti davku na premoženje.	Lord je seveda mislil, da ga bo
Zdi se. da bo Evropa prešla še pc*Jal kralj |>o kakem važnom mnogo kriz, evolucij, revolucij opravku na Špansko in se je učil, in reakcij, preden najde svoje po kar se dalo. noč in dan. Čez svetovni vojni razrušeno ravno-, tri mesece pride na dvor in pove
tez je.
Roški originali.
j kralju, da je v -španščini dobro ! podkovan. —
— Me zelo veseli. ,— pravi na-' to kralj. — boste vsaj lahko don Kišota čitali v originalu, saj so tako prestave zanič.
Znameniti anatom Gruber je živel petdeset let na Ruskem; da-! si rodom Ceh. se vendar ni mojrel ruščini priučiti, občeval je s kolegi in učenci zdravniške akademije v Petrogradu v nekakem latinsko - ruskem volapiku. Bil je zelo strog; ko je prišel podnad-zornik Nazarevski delat k njemu doktorat, je moral deliti usodo drugih, padel je. Predstojnik a-kademije je prosil zanj in ponovili so izpit. Prinesli so truplo moža v sobo, Gruber vpraša trepetajočega Nazarevskega: — Quid est?
—	Mož.
—	Sufficit, — pravi Gruber, pristavi pa: — ei misericordia.
Quid est* kaj je to, — sufficit. zadostuje, — ex misericordia — iz sumil jen ja.
Profesor mineralogije Kondrat-jev je imel vsako leto eno samo predavanje, koncem katerega je vselej ponovii:
—	Gospoda moja, pripravil
Dva tovariša.
Slavni angleški slikar Friderik Leighton je potoval. Pride v neko vas in vidi laškega umetnika, ki je ravno slikal tablo nad vrati neke gostilne. Nekaj časa ga opazuje. oni pa reče:
—	Lep dan je danes, gospod. Leighton se začne pogovarjati
in reče, da ena postava na sliki nima pravega razmerja. Vaški u-metnik je razžaljen, a Leighton pravi:
—	Ce hočete stopiti z lestve, vam bom sliko popravil.
—	Ja. a res znate slikati? Ne bi rad videl, da bi mi delo pokvarili.
—	Nikar se ne bojte; ko sem bil mlad, sem vedno slikal.
Domačin spleza dol, Leighton pa gor in slika do konca. Dobro-voljno pravi vaščan:
—	Ni še tako zanič, kar ste na-šče, da bodi za narodne manjšine j drugemu predavanju'itak ne bi ' pravili. Sicer pri nas umetnost
f sem se le na to uro, prvič ker k
zadnji forum mednarodna institucija Zveze narodov, dočim Izmet paša trdi. da so manjšine zadostno zavarovane po lastnih zakonih turške države. Bogvekako dalekosežno to vprašanje itak ni ker velesile v tem oziru zastopajo vsakokrat tisto stališče, ki njim slučajno najbolj prija. in so jim vsi principi le orodje in pretveza za njihove druge namene. Odločilne važnosti bodo tiste naprave, ki pokažejo, do kakšnega rezultata so privedli purparleji glede Daradanel in Bospora. — Da Turčija ne bo odšla od konference brez precej ugodnih, od velesil z zvijačo izmešetarjenih koncesij, je že danes jasno; kaj bo Rusija dosegla, pa se še ne da presoditi.
Drugače pa v Evropi vre dalje kar se kaže zlasti v raznih notranjepolitičnih obratih in pre obratih. Italijanski zgled jc močno vplival na vse države in opaža se vedno jačje akcentuiranje desničarskih struj. Posebno jarko s< to vidi ob priliki izgredov skrajnih nacionalistov pri izvolitvi radikalnega "lidovca*' in socialistom prijaznega novega predsednika poljske republike, nadalje v intenzivnem delovanju bavarskih
nihče več prišel, drugič pa, ker j ni bopvekako plačana, a če hoee-imam tako izredno slabo plačo, te ostati tukaj in delati zame. — To se je ponavljalo leto za le- vam bom dvakrat toliko plačal
torn in nobenemu profesorju niso tako ploskali kot njemu.
Na akademiji sta bili dve stranki, ruska in stranka tujcev. Vodja ruske je bil Potkin; hotel je število svojih pristšev na vsak način povišati in je sprejemal zato večkrat tudi popolnoma nezmožne ljudi. V takih slučajih je vselej rekel: — Kaj hočemo, četudi je vol. je vsaj naš.
ka se Je ogledal in vzkliknil v za-— Ah, miloativi gospod, odpu- čudenju. Na njegovih ramenih
Pritlikavci.
Pesnik in gramatik Filotas je bil tako majhen in slaboten, da je moral imeti svinec »pritrjen na čevlje. da ga ni odnesel veter, drugi pravijo, da je imel svinčene nogavice. Jefferv Hudson je meril tri čevlje in devet palcev; ko je napravil angleški kralj Ka-rol II. enkrat veliko pojedino, se je v splošno začudenje odprla .velika torta na mizi in Hudson je ponosno prikorakal iz nje.
je visel namesto spalnega plašča — gasilski plašč. Kako je prišel na njegova ramena? Do£im je skušal to vprašanje razre&ti, si je fantazija njegove žene ustvarila novo. strahovito, nezaslišno sliko: temina, tišina, šepetanje in] tako dalje, in tako dalje. . .
Knjiga za dolge zimske večere.
KOLEDAR
xa Wt»l&23
192
flankorm razprav, p*«"" stile, šale
Cena aanSo 40 centov. Naročite nit
SCOVEN1C PUBLISHING CO.
VM
Kaznovano zasmehovanje.
Mladi Napoleon se je vedno rad norčeval iz drugih, nekoč tudi iz stare matere, ki je hodila s palico. Rekel je bratom in sestram, da je za las taka kot kaka stara čarovnica. Mati Leticija to sliši, ga pokara s pogledom, ne reče pa nič. Napoleon se je seveda ogiblje, ne pride ves dan blizu. tudi zvečer se izmuzne. Drugi dan mu reče mati. naj gre v sobo in naj se preobleče, ker je povabljen. k znancem na obed. Napoleon uboga, nic hudega sluteč, akoravno se zjutraj mati ni bila dala poljubiti od njega. Ko se preoblači, pride mati in zapre vrata za seboj — potem se pa Napoleon ni več norca delal iz stare matere.

Štedljivost M. Grevyja.
Grevv je bil tretji predsednik nove francoske republike, od le ta 1879 — 87. Zelo je bil varčen, preveč. Nekoč je krožila po časopisih sledeča dogodbica, izmišljena seveda:
— Danes ponoči ob eni sta vdrla dva mlada moža v salonski obleki v neko pekarno. Ugrabila sta dva hleba rženega kruha in hitro zbežala. Policija je bila takoj za njima in peljali so jih na urad. Tu sta izjavila: — Prihajava .od večerje pri Grevv ju. — Policijski komisar j« u videl, da sta morala tako ravnati in ju je izpustil. — Seveda se je ves Pariz smejal.
kakor drugim pomočnikom.
— Hvala lepa, moje ime je Leighton.	•
>— Me veseli, da vas poznam, gospod tovariš, moje ime je Tam. — Seveda se mu niti sanjalo ni, kdo stoji pred njim.
Naziranje francoskega vojaka.
Lovec na konju je prinesel Napoleonu iz Milana v Montebello pismo, treba je bilo nujnega odgovora.
—	Kar takoj od jahaj nazaj. — mu pravi Bonaparte, ki je bil na mestu sestavil poročilo.
—	General. rad bi. a nimam konja. Tako hitro sem jahal, da se je konj zgrudil pod menoj, ko sem prišel do vašega stanovanja.
—	Pa mojega vzemi. —
Lovec se obotavlja, ker nima
poguma sesti na generalovega konja.
—	Ali se ti zdi morda prelepo opremljen? •— pravi Bonaparte. — le nanj, tovariš; ni je stvari na svetu, ki bi bila prelepa za francoskega vojaka.
H. H. VON SCHLICK
možak, ki pomaga zdraviti bolnike.
i red dvaja&t lir>l leti sem povedal b< l-rikom. da bo moj Bcljcaraki Krvni t*aj tr.magal od.jravitl xapr*ji. »praviti attu-i* ledic. o.sladiti ie'odec in Crsvc^jf. čiMiti Iti obt-satiti krt
Povedal sem. da bo moj Bolgarski Krvni Čaj. vzet vroč pred poCitkom, pomagal odpraviti hude prehlade ter za-ftfititi ljudi pred lnfluenco in pljučnico. Danes uporabljajo m »Joni Bolgarski Krvni Čaj kot rvoje priljubljeno domaČe zdravilo.
Bogati sokl. »kuhani Iz »orenln, semen. listov. CeSenJ in cvetja, vzeti enkrat ali dvakrat na teden, bodo pomagali vsakema ohraniU zdravje.
lekarnarji ga imajo * veseljem pri ro-lcah aa bolnike, kajti ljudje, kl sei po-■Icrtujejo Bolgarskega. Krvnega Caja. prihajajo nazaj pripovedovat, kako Jim je poasacal;
Samo vprsiajte svojega lekarnarja da-M sanj. *Ji vam bom pa. Jas poslal po poCtl zavarovano en velik d rutinski zavoj se si .Si. lil S u »3.15 ali C za
Naslov: H. H. vo«i Schlldc. President. • Mami Bofitlac*.FUtsbufrb; Pa,
KAPITAN BLOOD
IJ1Q074 ODISEJA.
L _ • _
L
Spisal Kafa*1 lUhattnl j
___ i
S* "Glas Haroda" prsrsl O. F.

Nadaljevanje.)
Električni
to Norfolk St to Irving Place
Malenkosti, ki rso malenkosti.
1. Srečanje na ulici.
vljenje je lepo. Danes sem zopet enkrat srečen, prav srečen. Vem tudi, da deli to srečo z menoj še drugo bitje. To imava za-Rivarol je divjal na svoji zastavni ladji, a kljub temu'hvaliti enemu samemu trenutku, rpai nikske pameti iz previdnosti iz tega dogodka. Vsa nje-j Srečala sva se na ulici, sredi ve-
—	1'pam, da me boste oprostili pri gospodu generalu.
M. de C ussy se je ozrl nanj, poln presenečenja. Zakašljal je,
kot da si hoče izčistiti grlo.
—	Na podlagi tega. kar je rekel kapitan Blood...
—	Vrag naj vzame to, kar jc rekel. — je zakričal M. de Rivarol. — Mmi m? dozdeva, da mi slede čisto enostavni lenuharji. Gospod kapitan, ker se bojite prevzeti to nalog«, jo hocean prevzeti jaz sani. Vreme je dobro ter upam, da se bom izkrcal. S tem vam bom doka/al, da niste imeli prav in jutri vam bo»m rekel besedo, katere gotovo ne l»o^te ljubili.
Zamahnil je z roko ter rekel:
—	Prosto vam je. da odidete.
Navdajala jra je le trmoglavost ter ničvreden ponos in sprejel je lekcijo, kat»-rb zaslužil. Brodovje je ostalo tekom popoldne-, vu \ razdalji i>oI milje od brega in kakorhitro se je pojavil mrak, 1 m je izkrcalo tristo mož, — dve.sto črncev med njimi. M. de Rivarol je bil preveč jx.nosen, da bi vodil to ekspcdieijo v svoji lastni osebi.
Vseh iest Čolnov je zajel morski val ter jih zdrobil, Se predno so se mogli rešiti ljudje, ki so se nahajali v njih. M. de Rivarol je sieer o<1j>onIhI čolne, da priskočijo na ix>moč ponesrečenim, a več kot petdeset življenj je bilo izgubljenih v podjetju, ki je nasprotovalo vsem načrtom ter nasvetom kapitana Blooda.
M. d ni « .
gova jeza se je osredočeala na kapitana Blooda. Vsled nekake čud- like množice ljudi, ki nimajo ea-nc zmote ga je smatral v glavnim odgovornim za nesrečo, ki jelša. Vendar pa sva obhajala tre-zadela njegove ljudi. š»»l je s|>at v trdnem namenu, da bo nasled- j uuteik najslajšega udajanja. S ji j i dan jvovedal kapitanu Bloodu svoje mnenje.	\ pogledi sva se tesno objela in si
Nasledil j«-pa jutra pa je prebudilo rine nje topov. Skočil j priznala prastaro priznanje. — j»-i z ]H>stelje in kakorhitro je prišel ua krov, je bil priča prizora, j Ljubim te, tvoja last sem. — V ki je le se povišal njegovo jezo. Štiri bukanirske ladje, katerim je j sekundi srečanja sva do dna po-poveljoval kapitan Blood, so se odstranile od ostalega brodovja i kušala blaženstvo. ter jadrale proti vhodu pristanišča. Fort je pričel streljati ter; Ve nebeške modra oči, nikdar vračati ogenj topov z ladij kapitana Blooda. Bukanirji pa so z več ne bom koprnel pri vašem največjo previdnostjo namerili svoje topove na fort in posrečilo se pogledu.
jim je priti skozi brez nadaljnc nesreče.	| Bežni, koketni pogledi — in
M. de Rivarol je stal na krovu svoje zastavne ladje ter opa-j nič drugega. Nič. Bilo je vstaje-zoval to akcijo, katero je na tako samovoljen način vprizoril ka-J nje in združenje^ dveh čistih duš, pitan Blood na svojo lastno odgovornost. Častniki Victorieue, ki ki sta v trenutku pokusile slast >o stali jx>leg njega, so so mu smejali na vse grlo, a vse zatvorni- j življenja. Po tem užitku ne bo ce njegovega srda so se odprle šele tedaj, ko sc je prikazal M. de ; ostalo nič drugega kot lep spo-( ussy ter se mu zaničljivo zasmejal. Mrl* si jc roki ter z veseljem j min. Drugi pa se naj le napajajo in zadovoljstvom odobraval eneržijo mož, katere je bil sprejel j na občudovanju ali pa se naj gospod baron v svojo službo.	; medsebojno taksirajo. To zado-
Kaj ne, gospod baron, — se je smejal M. de Cussv. — Ka- stuje za kicošc in kokete. pitan Blood razume svojo službo f Meni se zdi, da bo še pred zaju- Kako je vendar življenje lepo! t rekom razobesil na onem fortu zastavo Francije.	> Uživajmo mimogrede njega ra-
Barou *>o tuu je zaničljivo zasmejal.
—* Vi pravite, da razume svoj posel? Iločeni vam povedati nekaj drugega. Njegov posel je pokoriti se mojim poveljem in ek-sjKtlicije. katere se je lotil sedaj, nisem zaukazal jaz. Par la Mor-dieu! Kakorhitro bo končana ta stvar, bom i>ostopal z njim kot se spodobi, kajti zagrešil je insubordinacijo.
—	tfos|K.»d baron, gotovo mu boste oprostili za slučaj, da boj Družba zelo modernih ljudi.— uspešen.	t Dame in gospodje kar tekmujejo
—	Nikakor. Vojak se mora vedno pokoriti poveljem, katera j o filozofiranju o nadčloveku. Tu-dobi. i d i o morali vedo povedati marsi-
Boj {»a se je vršil med tem naprej. Kljub vsemu previdnemu j katero napihnjeno. Vservprek na-manevriranju niso odšli pirati brez kazni. .Sprednja stran Lachc- ; glašajo Prometeja, materinsko ms je bila razstreljcua in tudi ostale ladje brodovja so bile po-j pravo, žensko samoodločbo. Iz kkodovane.
Kakorhitro je zapa/il gospod baron škodo, ki je bila siorje na broilovjti kapitana Blooda, se je zaničljivo zasmejal.
Boj pa ni trajal dolgo časa.
Fort jc že močno trpel. Kljub vsemu spretnemu manevriranju i pa tudi bukanarji nis<> mogli uiU kazni. Desna stran Atroposa je! bila razbita in tudi Elizabctha je bila močno poškodovana na: spred jem delu. Glavni jarbol Arabelle je bil •dstreljen in proti! koneu sjiopada je izgubila LachesLs svoje krmilo.
Itarori je zrl s skrajnim zado%-oljstvom na škodo ki je zadela brodovje hukauirjev.
—	Daj. Bog, da bi se vse te proklete ladje potopile, — je a /.kliknil v svojem sovraštvu do Blooda in njegovih ljudi.
Nebo pa ga ni čido. Komaj je izgovoril svoje blazne besede, ko je prišlo do velikanske eksplozije in polovica forta je bila uničena. Srečen strel z ene bukanirskih ladij je zadel zalogo smodnika.
Par ur pozneje, prav tako miren in hladen kot je bil preje, je prišel kapitan Blood na krov Victourieuse, da stopi pred -go- i s I »od a barona, ki je bil še vedno v svoji nočni srajci ter čepici.
—	Sporočiti vam moramo, gospod baron, da smo se polastili j ^g®? da prouči projekt avtomatač
po obročnem plačilnem načrta.
Električni Radiant Grelec vzdrži sobo gurko v mrzlem vremenu.
Kdisonnvi mljeiualei lahko ku-|uj«» te Električne Urolee po o-1 »ročnem načrtu, s tem. da i»la-t-ajo f-'I ua roko. Ostanek lahko plačate v dveh obrokih Ini $1 z vašim mesečnim računom ta elektriko. Te električne tlrelee lahku vidite iu naročite v katerikoli izložbi.
The New York Edi son Company
General Offices: Irving Place and 15th Street
Podružnice, kjer ae razkazuje in raxstavlja eiekuične priprave xa udobnost občinstva.
■ >4 West 4*d St 191 East S 6 th St if East 115th St
36a East 149th St 555 Trcmont Ave
S parmkom Pittsburgh
If). decembra:
Florjan V i die iz Havnets, Dak., v Kropo.
N.
NAZNANILO.
H. 8.
d ost, — petdeset let, ki so nam usojena, bodo tako trajala celo večnost.
2. Na vrhuncu.
oddaljene sobe prihajajo melodije. Gospod sedi pri klavirju in fantazira.
Družba ni opazila, da se je zunaj napravilo k nevihti. Naenkrat se zabliska, da se razsvetli vsa soba. Tresku sledi kratek, močan grom. Preplašeno se vsi spogledajo.
Gospod pri klavirju pravkar zaigra okrogel valček. Nejevoljno se vse glave ozro v njegovo smer. Posvariti ga je treba! Domača gospa jih vse prehiti, zdirja v sosednjo sobo in kliče vsa prestrašena: — Tak nehajte vendar že, človek, vi boste krivi, če nas strela kaznuje za ta greh!
Da, tako enostavna le ni ta reč s človekom in pol!
3. Vljudnost.
f
Cosulich Line, 17 Battery Place, New York, nam poroča:
Z vessel j out Vam naznanjamo, da smo zaposlili v službo med New Yorkuni in Sredozemskim morjem spbušno znan prekoatlan-tišiki paril ik na dva vijaka "Mar-Dlio Washington
".Martha Washington"', ki je •bila že prej v tej službi, je sedaj na ii>oti proti Tnstu. Kakorhitro bo dospela -t ja, jo bodo poslali v družbeno ladjedelnico v Tržiču, kjer jo bodo prenovili in poplavili. Zanaiprej bodo kurili ta par-11 ik z oljem.
"Martha Washington" bo ?.a-euo s " Pressklcaite Wilson om" povečala služI h > meti tprista.11 išči. med katorimi plujejo sedaj Cosu-lichevi pamiki.
"Martha Washington" ho začela voziti spomladi letošnjega leta. Vse podrobnosti bodo vkrat-kem objavljene.
Kje je moj oče ANDREJ JAGTC in brat IVAN JAGlO? Svoje-časno sta bila nekje v Clevelan-du. Prosim, da se mi oglasita, ali pa če ju kdo pozna, da mi poroča naslov. — Marija Jagič. Koro&ka Bela pri Javoruiku, Slovenia, Jugoslavia. _(4-5-1)_
Rad bi izvedel za naslov FRANKA SLAVEC', doma iz Kneža-ka. ki je pred kratkim prišel iz starega kraja v West Virginijo, .potem se pa preselil v V «1 ton o. Nadalje želiiu izvedeti tudi za FRANKA 311LAVEC, doma istotam in se baje^naliaja nekje Coloraidi. Prosim ju, da se mi oglasita, ali pa če kdo ve, da mi naznani .njim naslov. — John Marinčič, Box 352, Bolivar, Pa. _(5-6—1)
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Kretanje parnikov - Shipping News
a. januarja:
Cherburjr: Finland. Cherbourg in Antverp; Touraine, Havre.
10.	januarja:
Preaident Monroe. Cherbourg: Orduna. Cherbourg in Hamburg: Saxoaia. Cherbourg in Hamburg.
11.	januarja: Ilansa. Hamburg.
13 januarja.
L-tpland .Cherbourg
11 januarja:
Roc ham beau. Havre. 17. Januarja:
Preaident Addma Cherbourg: Paila.
i ia januarja:
Mongolia, Cherbourg In Hamburg; Ta-ormlna. Genoa; Mount Clinton. Hamburg.
20. januarja:
America. Cherbour* In Breanen: Olym-oiC. Cherbourg, Conte Rosso, Genoa
a. januarja:
I'ilt^burph. Clicrbourc in Bremen.
24. januarja:
President Vaa Buren. Cherbourg. 26. januarja:
Mlnnakahda. Cherbourg In Hamburg. Bayern. Hamburg. rr. januarja:
President Harding. Cherbourg in Bremen: ir-ioolend. Cherbourg In A ntworrv r'resilient Wilson. Trst: La. Lorraine. Havre.
a januarja:
La Lorraine. Havre, A. januarja:
Torek, Hamburg. tO. januarja:
Chicago. Havre; l^ereiigaria. Cherbourg1. 11. januarja:
Preeldant Polk. Cherbuorg; Orbita. Cherbourg In Hamburg; Antonla, Cher-H>urg In Hamburg. 1. februarja: I Mount Clay. Cherbourg in Hamburg. 3. februarja:
Oorra Wanhlneton. Oh»roourf in Bre-
j'lien; Zeoiain], Cherbourg
I
3. februarja:
I Zeeland. Cherbourg in Antwerp; Geo. Washington. Cherbourg in Bremen.
6.	februarja:
La Bourdonnaia. Havre.
7.	februarja:
I'resident »JarfieUI. Cherbourg; America. «;«"iiua.
8.	februarja:
Colombo. Genoa: Manchuria. Cherbourg in Hamburg; Wuertemburg. Cherbourg in Hamburg. 10. februarja:
! Olympic. Cherbourg; President Wilson. (Trst; Pres. Roosevelt. Cherbourg in Bre-j men: Finland. Cherbourg in Antwerp: INoordam, Boulogne in Rotterddam. »13. februarja*
i Berengari.i. Cherbourg; Canopic. Cher-'bourg in Bremen.
14.	februarja:
Pres. Monroe. Cherbourg.
15.	februarja:
Mount Carroll. Cherbourg in Hamburg.
17. februarja:
Pres. Arthur. Cherbourg in Bremen; fJiulio Cerate. Cenoa: Niew Amsterdam. Boulogne in Rotterdam.
20.	februarja: Rouaillon. Havre.
21.	februarja:
France. Havre: Saxon:a. Cherbourg in Hamburg: Orduna. Cherbourg in Hamburg: Pres. ■ Adams, Cherbourg.
22.	februarja.
Mongolia, piierbourg in Hamburg; Han-sa. Cherbourg in Hamburg. 24. februarja:
Vol en dam. Boulogne. In Rotterdam; I.aplan<l. Clierhotirg; I'res. Fillmore. t,*!»cr-bourg in Bremen. 28. februarja •
Conte Rosso, Genoa: Pres. Van Burcn. Cherbourg. 1* marca:
Minnekahda, Cherbourg in Hamburg. 3. marca:
ICroonland. Cherbourg in Antwerp; ; Pres. Harding. Chert^ourg in Bremen. [ 7. marca:
Paris. Havre.
Gospod se mi globoko odkrije, j Cenjenim naročnikom "Glas* trkne celo s petami ter me prosi Naroda** ▼ državi Ohio narnapja ognja za cigaro. Potem se izred- rao, da jih ho obiskal naš potoval no ljubeznivo zahvali in sc zopet zastopnik
V JUGOSLAVIJO
v 9 dneh.
Vsak tarek odpluje edea aenkik velik nov.
AQUITANIA . . 45,647 ton MAURETANIA . 30,704 Ion BERENGARIA . 52,022 ton
Razko&ne kabine tretjega razreda z 2. 4. j 6 posteljami.. Krasne obednice. kadilnice In počivališča. Pokrit promenadnl krov. Izborna hrana. Domače udobnosti.
Nobene skrbi. Glede kart in drugih informacij vprašajte najbližjega agen- ^
ta v vašem mestu aU v okolici.
poslavlja z naj izbrane jširni oblikami vljudnosti. Izvrstno vzgojen kavalir! In vendar, pustil je, da sem mu
Mr. ANTON 8IMČIČ,
kateri je pooblaščen nabirati na ročnino za na« list, zatoraj proni mo rojake, da mu bodo kolikoi
jaz držal vžigalko, namesto da jo i ruogo?e naklonjeni.
i1 je sprejel kakor dar. To je bile neotesanost. Saj nisem njegov — sluga!
Njegova vzgoja je napredovala le toliko, da je vedel, da ne sme vzeti moje cigare v svoje prste. Napram vžigalici je bil brez razumevanja.
Malenkost, gotovo! Veruj mi pa, da spoznaš ^a takih malenkostih razliko med oliko in omiko.

Iz Jugoslavije.
Slovenic Publishing Co Ako želite dobiti
sorodnike ali znanca iz staro domovine,
pilite nam prej za pojasnila, kei število priseljencev je omejeno
Ako nameravata POTOVATI V ŠTABI KRAJ, pi.Mte nam za po jasnila, to bo v vjSo lastno korist
FRANK 8AK8ER STATE BANK
82 Cortlandt St* Hew York, S. T
Sprava med kraljem in kraljevičem.
Na beograjwkem dvoru je 'bila 22. nov. prirejena gala-večerja v čast i»oiuirjeaija "kralja Aleksan-rlra s kraljevičem Gjo/rgjom. Večerje so se udeležili člani vlade in p atrij ar h I>iniitrije. Med kraljem in kntlje\'ičcm je vladalo precej risa zelo napeto razmerje.
Nttn", ki natbirajo izseljence za A-nieriko, zlasti za Argentino. Ljudem obljubljajo vse mogoče, ceneno vozne liste, potne listine itd. Kakor se igovori, .<*> nabrali že nad j)00 izseljencev, večinoma delavcev, pa tudi nižjih urada lik o v.
in
Svinja objedla otroka.
Grozna nesreča se je pripetila
v salu Moiscfrina. Žena posestnika
Avtomatične telefonske centrale Jovana Saraza je bila zaposlena
▼ Jugoslaviji.	j v kuhinji, kjer je imela pri sebi
V ministrstvu poŠte in .braojava It:udi svo>?a po-Wrugo leto starega |
! je posebni komisiji poverjena na-1 °,tmka- Ko Je Tnatl za nekaJ	i
Ala k studencu po vodo, prišla je'
v -kuhinjo svinja, ki je od grizla ' otroku obe roki. nos in ušesa. Ko se je mati vrnila, našla je otroka v neoarvesti in vsega razmesarjenega. Nesrečnega otroka so odpeljali v bolnico, kamor je dospel že mrtev. Prota neprevidni materi je uvedena sodna preiskava.
nih telefonskih central, ki se baje v kratkem uvedejo tudi na jugoslovanskih poštah.
forta Boca Chica. Zastava Francije plapola z ostankov forta |H>t v zunanje pristanišče je odprta za vaše brodovje.
M. de Rivarol je bil prisiljen požreti svojo furijo, čeprav ga je naravno*t dušila. Veselje med njegovimi častniki je b^o tako, da ni mogel nadaljevati tako kot je pričel. Njegove oči pa so bile kljub temu zlovoljne in njegovo lice je bilo bledo.
—	Sreča vam je bila mila. Mr. Blood, da se vam jc nakana po*-.•»ročila, — je rekel. — jZelo slabo bi se vajn godilo, če bi ne bili uspeli. Bodite tako dobri ter čakajte ob kaki nadaljni priliki mojih povelj, ker bi ne bili v drugačnem slučaju deležni sreče, da je uspeh vase samovoljnosti pokril vašo krivdo.
Kapitan Blood je pokazal svoje ble zobe ter se priklonil.
—	Pričakujem sedaj vaših povelj, gospod general, da izkoristimo uspeh, katerega smo dosegli. Goitovo vam je znano, da je1 Delavska stanovanja v Brodn naglica pri napadu bistven pogoj za uspeh.	j Zaj?rebad fcH poročajo, da so
M. de Rivarol je zazijal, tako so ga presenetile te besede. Bil bvornice vranov m tvomica je še vedno zatopljen v svojo smešno jezo, ki mu ni dovoljevala trezen misli. Hitro "pa se je obvladal.
V mojo kabino, gospod kapitan, — je rekel zapovedovalno. ak* poslopja, ki bodo v najkraj-
Obrnil se je da odide, sam. ko ga je ustavil kapitan Blood, j®001 dovrifcna. V zdravih m
—	Oprostite mi. gospod general, vendar pa domnevam, da se < modernih	bojrfaao-laije porazgovoriva tukaj. Tam vidke pozorišče naše bodoče .k-j*-0 100 eije. Celo ozemlje se razgrinja pred vami kot na zesnljevidu. j Baad^ri agenti ▼ Jugoslaviji.
V zsdnjfflft casn so se r BaSki in
Nova brzojavna zveza ZagTeb— Sarajevo.
Dosedaj je imelo Sarajevo z Zagrebom samo eno brzojavno zve-io. V kratkem bo imelo dve. Od Sarajeva do SLska je žica že napeta in bo v kratkem napeljana do Zagreba. Nova zveza gTe čez Travnik in ' Banjakuko. Dolga je 250 km in ; bo dovršena v dveh mesecih.
"Slavonija" v Brodu gradile za •rvoje delavce posebna stanovanj-
Na pet« v domovino.
Doctor Moy
je uaoeino zdravil na«
tfufc-.. božjastna na-
',pade. padavico, za-
atr 4 Dlje nje krvi.
vsled zaprt ja. srečne letrne, ledične in pljučne bolezni: be.
lezni v želodcu, glavi ali Hrbtu; bolečina v praih, unete oči. roke. noge ali hrbet; otekline, rev-matizem; koine bolezni. arbefilco. oar -ce, oalabelost, moike ali ienako bolezni ali slabo kri; brez operaciie v najkrajšem času po najnižji ceni. Urade ure: ob deia.vnilcib: od 9. dopoldne do S. zvečer. Ob nedeljah in praznikih: od S. dopoldne do 1. popoldne.
DOCTOR JIN FUEY MOT
308 GRANT STREET pittsburgh, pa.
Vaši sorodniki, prijatelji in znanci v starem kraju
kupijo vožnji listek za pot v Ameriko najugodneje z ameriškimi dolarji. Proti predložitvi od ameriškega konzulata potrjenga lista za Ameriko mi lahko izplačamo ameriški denar pri Jadranski banki v Ljubljani in v Zagrebu, toda znesek za posameznega odraslega potnika ne sme presegati 3000 francoskih frankov, to je protovrednost od približno $200.
V Italiji in zasedenem ozemlju j »a lahko izplačamo brez izjeme vsakemu poljubne zneske v amc-ciških dolarjih.
Pristojbina za izplačda do $10 po	za izplačila od $10.— do
<£50.— po $1.—, za izplačila, ki presegajo znesek $i30.— po 2 cen-protivrednost od približno $200. od sto.
Frank Sakser State Bank, 32 Cortlandt St., New York, N. Y.
Hitra sluiba t Jugoslavijo.
PARIS .............. 17. januarja
ROUSSILLON ...... 17. januarja
LA BOURDONNAI3 .. 1. februarja
ROCHAM BE..* U ____ 15. februarja
Izborne udobnosti — kabine za dve. fttlri In ieit oseb. umivalnica In tekoča voda v vsakem prostoru — Jedilnica, kadilnica, bara, brivnlca. odprt, pokrit krov. alavna francoska kuhinja. vino In pivo brezplačno, godba, ples. Postreinikl govore sto-vensko in arbsko.
Najstarejša kompanlla. ki prevala Jugoslovanska potnike.
Posebni parnlikl vlak vzame potnike in prtljapo do določenega kraja. preko Trsta ali Bazela, kakor hočejo.
Ne vlaku Iz Havre v Jugoslavijo Je kompanijskl tolmač, ki govori vaft Jezik. Potnikom pomaga pri prtllagl In v drugih stvareh.
Za navooila se oolasfte pri lokalnam French Line agsntv aH v
KOMPANIJSKI PISARNI 1« State Street	New York City
naj se mi moj prijatelj FRANK ZADKU doma. iz -lur-hšt. t>4 pri St. Petru na Krasu. Pred par iii«seri so je nahajal v Ruthsdale, "Westmoreland County, Pa. Tja sem um pisal, pa !ii n»»beuo!ga. odgovora. Zato ga prosim, da mi posije av<»j na-turu-m naslov. — Anton Z:ul««!.
CriBon St. Rear, Pittsburgh, Pa.	(3-3—1)
Pokazal je z roko pr<*i laguni, proti obrežju ter precej obsežnemu me*tu, ki se je dvigalo nedaleč od obali.
(Dtlje prifcodsjil)
morHbiti tudi drugod pojavili a-genti ipomorakih broduskih dru-
S posredovanjem tvrdke Frank Sakser State Bank so odpotovali ▼ staro domovino:
8 parnikom Paris
13. decembra:
Jožef FVsneetoe iz Beaverdale, Pa., v Podgrajo.
Janes Barba iz Tacoma, Wash., v Podbeze.
Franc Žužek iz Cleveland, Ohio, v Rsfifco.
Anton Valentmeic iz Wauke-fao, Tli., v Ptatigorico. v
VELIKI
Kompletni svetovni
Atlas
Najnovejša izdaja, z vsemi zemljevidu celega sveta in kazalom. it
Knjiga je fino v platno vezana, vsebuje 291 strani, velikost 14 palcev dolga in 11 palcev široka.
U!2
"GLAS NARODA"
ttCsrilsarftStrsst NEW YORK CITY
COLUMBIA GRAMOFONI
AKO ŽELITE glasni, svetovnozfcani pravi COLUMBIA gramofon, slovenske, nemške in v vseh drugih jezikih gramofonske plošče, pišite po brezplačni cenik na
IVAN PAJK 24 MAIN ST. CONEMAUGH, PA.
On je edini slovenski zastopnik za Columbia gramofone in ploiče v Conemaugh.
Praktični Računar
Priročna žepna knjižica, ki ima ▼se kar je ▼ kupčiji potrebno, ie natančno izračun jeno, kakor tudi aa isračunjenje obresti.
Kniišica je trdo vesana, stane
SLOVENIC PUBLISHING GO. 82 Cortlandt Street :