bi
i
- . - .	,. .	g*	^ ■	..	, .	r ;.

4 j
i
riajvežji tievenski dnevnik t TJruienih državah
Ve|ia m T« leto • • >	$6 00
Za pol leta.....$3 00
Za New York celo teto .	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
r
List slovenskih ^delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily L the United States.
3 Iwawi every day except Sundays ^	and legal Holidays.
75,000 Readers*
TELEFON: C0RTLAHDT 2876
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Mew York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: C0RTLANDT 2876.
NO. 64. — ŠTEV. 64.
NEW YORK, FRIDAY, MARCH 18, 1927. — PETEK, 18. MARCA 1927.
VOLUME XXXV.
LETNIK XXXV.
IZPRAZNJEVANJE ŠANGHAJA
Severna armada je pričela počasi izpraznjevati Sanghaj. — Borodinova žena in trije sovjetski kurirji bodo kmalu izpuščani na prosto ter spravljeni na varno. — Mandžurski diktator prodira.
Senator King ne po jde na Haiti.
Naval na poštno hranilnico v Fla.
Senator King iz Ut&ha je sklenil, da ne bo odšel na Haiti. — Soglaša z državnim departmen-tom, da se je boljše izogniti zadregam.
SAX TO DOMINGO. 17. mana. Senator William K i n £ iz 1'taha ne bo odpotoval na otok Haiti, koje-ga vlada je izjavila, da ni zaželjiv. Senator je podal to izjavo vče-
LONDON, Anglija, I 7. marca. — Santunške čete so odredile vse potrebno, da se hitro izprazni Sanghaj okraj. V ta namen so komandirale 50 čolnov in pontonov.
Ameriški mornariški vojaki so dobili nazaj dva parna čolna Standard Oil Co., katera so Sangtun-čani na pomolu družbe zaplenili,
Razventega se poroča, da hoče general Cang odi ti proti odkupnini ter s tem preprečiti, da postane Sanghaj vojno pozorišče.
Cang zahteva približno pet milijonov dolarjev, za kar se bo umaknil v provinco Kiangsu. Kitajski trgovci pa nimajo nikake volje spraviti skupaj tako velikansko svoto za severnega generala.
Nacijonalistični poveljnik v Cekiangu, general Ho, je obljubil včeraj, da ne bo vprizoril nobenega poskusa, da bi zavzel mednarodno naselbino v Sanghaju z oboroženo silo. Razventega je oblju bil inozemcem varstvo.
Zahteva pa, da ostanejo vojaške in civilne o-brambne skupine v Sanghaju v notranjosti svojih meja.
V angleški poslanski zbornici je bil sprejet včeraj po zelo živahni debati predlog s 241 proti 1 16 glasovom, s katerim čestita poslanska zbornica vladi vspričo njene hitre akcije za zavarovanje življenj angleških podanikov, ki so bila ogrožena
■ I I v i-	i	•	ty' • i	i jiuiovaiijt' v rori-au-rr
vsled državljanske vojne na Kitajskem.	^ jvidllo pa st. jo premisIU,t0 je do_
Angleška trgovska naselbina Hankovu je vloži- spe' v Santo Domingo.
la protest proti dogovoru, ki je bil sklenjen med I Senator King se mudi na poto-i »i • i . * * i lil	i vati ju, da študira razmere v Za-
anglesko in kantonsko vlado v Hankovu. V tem!])a(ini |n<jjjj
protestu se glasi, da niso trgovci zadovoljni z do- Haitska vlada govorom, ker ne vsebuje nikake varnostne klavzule ali protiponudbe za faktično predajo vseh angleških >pravic razven pravice ekstrateritorijalnosti.
Kabelska poročila iz Pekinga javljajo, da so čete maršala Cang Tsolina zavzele Cenčou, ki je bil dosedaj glavni stan maršala Vupejfuja.
General Cinunao, ki poveljuje četam Vupejfu ja, je bil baje p9polnoma poražen in se vsled te-i^a nahajajo Cangove čete v skoro popolni kontroli province Honan ter so pričele prodirati proti Hankovu.
Črnci v Floridi so vprizo-rili naval nk poštno hranilnico, ker so ''izvedeli" v W. Palm Beachu, da je vlada "broke".— Dvignili so $25,000. —
WEST PALM BEACH, Fla., 17. marca. — V strahu, da bo tudi vlada "broke", potem ko je zaprlo šest bank v Palm Beacli okraju svoja vrata, so • vprizorili tisoči raj, ko je dospe Isemkaj s Porto <~rneev po^on na poštno hranilni-Rieo. Senator King je rekel, da'eo poštnega urada v AVest Palm soglaša njegov sklep, s stališčem Beach. V črnskem mestnem okra-vlade Združenih držav. Bal se jej ju so Sf* pričele širiti govorice, da da bi povzročila njegova navzoč-j naklada vlada svoje poštne prenosi na Haiti zadrege ter rekel, da'.jcmke pri bankah on«ga mesta, se hoče izogniti vsem dogodkom v kar je dovedlo črne vlagalee do, bila stara 26 let ter je na mes-r iz-prijateljski deželi.	j tej/a, da so planili na poštni nrad dihnila. Mož leži v židovski Me-
je dospel včeraj ter zahtevali nazaj svoje prihran- morial bolnici in zdravniki nima-' ' ke.
Družinska
tragedija.
Pleskar je ubil svojo ženo ter skušal izvršiti samomor. — Očital ji je, da je zanemarjala dete tekom usodepolne bolezni.
EDINO ITALIJA NASPROTUJE
Izključno le Italija nasprotuje predlogu glede oboroževanja. — Vsi drugi narodi v Ženevi so stali na strani, ko ni bil italijanski izvedenec zadovoljen z ameriškim načrtom. — Konferenca bo odgodena.
klicu je dosti razmišljal o smrti svojega deset mesecev starega sinčka tor je bil mnenja, da je bila malobarnost njegove žene odgovorna za smrt otroka. Včeraj zvečer pa je zabodel svojo ženo v stanovanju njenega brata do smrti ter skušal nato izvršiti'samomor s tem, da si je prerezal vrat.
Njegova žena. Maša Glasser/je
Senator King zjutraj v spremstvu Feliksa Cordova Davile, rezidenčnega komisarja Porto Itiea v Washington!!. Oba je sprejela delegacija, predstavljajoča dominikanski senat in občino.
Kmalu po njih prihodu sta odšla King in Davila v hotel, kjer sta razpravljala z dvema haitskima poslancema glede izgledov senatorje vetra obiska na Haiti.
V nekem prejšnjem poročilu iz ročilih. Port-au-Prince, glavnega mesta, Zagotovila, da je vlada Združe-se je glasilo, da je obvestil sena-Jnih drŽav odgovorna, za denar
tor King opozicijska voditelja, da namerava danes nadaljevati svoje potovanje v Port-au-Prince. Oei-
je objavila pretekli teden, da mu ne more dovoliti obiska na Haiti vspričo Kingo-vega javnega kritiziranja administracije predsednika Borna in politike Združenih držav na Haiti.
Važna odločitev.
je odločilo apelacijsko sodišče s tremi glasovi proti dvema.
Ta odločitev je bila vsebovana
ROCHESTER, X. V.. 17. uiarea. Prodajanje pijače v privatnem do-niu, ne da bi so nadlegovalo zunanjo javnost, tudi če se krši s tem ^	(zvezno prohibieijsko postavo, je
SANGHAJ, Kitajska, 17. marca. — Težki bojil predstavljala javne nadlejre. kot se vrše zapadno in severno od Šanghaja, ker prodirajo Kantončani ob železnici proti Cinangfu.
MOSKVA, Rusija, I 7. marca. — 2ena ruskega svetovalca Borodina pri kantonski vladi, katero ie obenem s tremi ruskimi kurirji pred kratkim ujel Cang, bo najbrž oproščena v naslednjih dneh.
Poroča se, da je odpotoval sovjetski konzul v Ci. nangfu, kjer imajo zaprto ženo Borodina ter tri kurirje, ter ugotovil, da so vsi nepoškodovani in da jih stražijo proti revolucijonarni Rusi.
.jo upanja, da bo ostal pri življe-Xaval se je pričel, kakorhitro jej "j"- Xj»'zin brat, Jakob Xathan-bil poštni urad otvorjen včeraj j son, star 2f> let, je bjl močno obre-ob devetih. A'rste razburjenih črn-Uaii na roki in zapestju, ko mu je cev so se pričela stvarjati pred skušal izviti nož. okni oddelka za poštno hranilni- Soglasno s policijo sta bila skre-eo dve uri pred otvorjenjem ura- brana zakonska Glasser izza smrti da. Ko so prišli uradniki v poslop- otroka pred nekako enim tednom, je ter spoznali, da so oblegani od Mož je trpel na živčnem napadu
ter je dolžil svojo ženo. da je ona kriva smrti otroka, ker ni primerno skrbela zanj tekom bolezni. Družina je živela na Seamen Ave., pole«? stanovanja, v katerem je živel Xathanson.
Nadaljnepa otroka so poslali proč. in zakonska sta bila sama
vseh strani, so skušali od njih izvedeli črnci, kaj je rcsniee na po-
poštne hranilnice, niso mogla pomiriti ljudi. Govorili so med seboj. da lahko izgubi vlada denar
ŽENEVA, Švica, 1 7. marca. — Predlog Zdru-jženih držav, da se objavi statistike vladnega iz-Konrad Glasser. pleskar po po- delovanja orožja in municije bo zadel na direktno
opozicijo edinole s strani Italije. To je postalo včeraj jasno v komiteju izvedencev.
Italijanski delegat je vložil manjšinsko poročilo. Delegatje drugih narodov, vključno japonsko, Anglijo, Belgijo, Bolgarsko, Chile, Cehoslovaško, Francijo, Finsko, Nemčijo in Jugoslavijo, pa so odobrili dokument, o katerem bo danes razprav Ijal civilni podkomitej pripravljalne razoroževal ne komisije.
Mogoče je, da bodo nekateri narodi zavzeli stališče, da naj bo objava številk glede municije reser-virana kot dodatek k omejitvi ali skrčenju oboroževanja, in da bodo delegatje objavili, da ne morejo razpravljati o zadevi, ker niso dobili nikakih na « vodil.
Dejstvo, da so formulo za tako objavljenje že pripravili izvedenci, ki delajo pod Ligo narodov, pa varuje Združene države pred vsako obdolžitvijo, da hoče uničiti konferenco privatnih izdelovalcev.
Najbrž bo potrebno odgoditi konference privatnih izdelovalcev do časa, ko se bo že vršila razoro ževalna konferenca.
v banki kot vsak drug i>osamcz-J včeraj zvečer. Po večerji sta od nik in da je "izgubljen denar iz-'sla k Xathnnsonovim. Kmalu na-
gubljen denar". Razburjenje je
Leopold se ni udeležil zarote.
Vprašanje črne državne brambe.
Polkovnik reichswehrja je rekel, da ni bila "črna bramba" noben del nemške %rmade. — Priče pa so odločno nasprotovale tej trditvi.
ISEKLIX. Nemčija. 10. marca. Tek« m razprav v procesu radi Kelime umorov je prišlo do razburjenih prerekanj med zastopniki nemškega vrhovnega poveljstva in obtoženimi, če je bila črna državna bramba priznana vojaška
je našel smrt Wilin: — Iiili smo vojaki. Moral seiji vzdržati disei plino in moje moštvo je moralo vršiti svoje dolžnosti. Polkovnik Ileldt in drugi častniki so bili navzoči pri nasili napadalnih manevrih.
— Da. — ga je prekinil Ileldt, — in to nas je prepričalo, da sploh niste vojaki.
X'adaljni obtaženi so }>okazali, da so imeli člani črne brambe iste uniforme, isto opremo ip da so bili nastanjeni v rednih arinadiiih vojašnicah.
Zastopnik vrhovnega poveljstva je nasprotoval prejšnji izjavi obrambnega ministra Gesslerja, da je obstajal namen uporabiti nepo-stavne bataljone kot rezervo za slučaj vojne s Poljsko. Priča je j izjavila, da so bili ti bataljoni ved-
to je rekel Glasser svoji ženi: j postalo nalez- — Vzemi klobuk in suknjo ter j njivo in vedno več črncev se je j pojdi z menoj k špeeijalistu. Tegaj	_
pridružilo vrstam. Majhna množi , ne morem več prestajati.	iiLeODold	" d 1 V"I
ca belih je stala ter opazovala raz-j Mrs. Glasser «ra je ubosala ter" Se ni U elezil zavoj zadeve. Konečno pa je bila po- "d.šla proti spalniei. Xjeu mož ji je klicana policija.	]sledil. Ko je segla po suknji, ki je
Slednja je skušala pomiriti lju-Ježala Tin postelji, je potegnil Glas-di z zagotovili, da je njih denar ser izpod svoje suknje, ki je tudi popolnoma na varnem, tudi če ga je ležala na postelji dolg in oster bilo kaj vloženega v dotičnih ban-|nož. ki je bil očividno kupljen v
kah, ker je odgovorna zanj vlada, ta namen.	i	--
Xastopili so tudi črni duhovniki.' l»rez vs?ike besede je zasadil! JOLIET, HI., 17. marca Vec-ki so pripovedovali, da so števil- Glasser nož v pr^vi svoje žene. Za-jrajšnja preiskava <;lede govoric in nih prejšnjih slučajih dvignili črn- kričfila je. Xathanson jf prihitel \ takozvanih priznanj kaznjencev, s ei denar iz bank. a bili nato "osle-1 'z drujre sobo in ko je dospel do katerimi so skušali zvezali Xatlm-parjeui od vsakovrstnih prava ran- vrat. <i je Glasser z ostrim nožem; ua Leopolda ml. z dvema jetniski-toV.	j prerezal vratč. Xathanson je sko-jma izbruhoma in z načrti, da so na
Orlici pa so oslali trmoglavi ter čil nanj in ol»a sta se spoprijela, j debelo zastrupi jetniške paznike navajali svoje lastne argumente.! Detektiv Geiger je šel pozneje I tekom tretjega velikega poskusa Tako so rekli, da si je neki črni v bolnieo. ter vprašal Glasser ja. bejra iz jetnišnice, se končala z duhovnik več kot eno uro priza- zakaj je ubil svojo ženo. Odvrnil; ofieijelnim u^otovilom. <la je bil
rote za beg iz jetnišnice. Uradniki so dognali, da so obdolžitve prejšnjega kaznjenca proti mlademu morilcu napačne.
prizivu Arthur Tonka iz Cam- [\ovaL tla napoti	k razI)r"
steo, ki je bil obsojen na eno leto v jetnišnici Steuben okraja. Slučaj je eden številnih te vrste.
je. da raditejrn, ker
i
fra h«> zapustila.
je rekla, da • Leopold nedolžen.
Obe strani trdita, da sta zmagali.
skupina
Polkovnik F!«Mt je izjavil V(no prosti vesake vojaške vredno imenu rednega reiehswellrja. da ho sti, o priznala, da se je zavezniški bili tako častniki kot vojaki črne^kontrolni komisiji prikrivalo de-b ram be le civilni uslužbenci. Nato lofanje te tajne organizacije, je odvrnil stotnik Senden, ki jej
poveljeval bataljonu, pri katerem1 ADVERTISE in GLAS NARODA
dvignil denar.
Pozneje pa je postal naval nianj-
Ker nima država New York no- Ši in d° Ve*era j<>	l^tni
bene lastne prohibieijske postave. liratl Vei" kot	T° SVOto 1" ,
se glasi, da v odločitvi, se ne izvr- S0	V^m oblasti za ma-|
ši nobene javne nadlege v očeh le,lkostno' kajri tlc'>oziti	^ Asill.NOTON. D. C.. 16. mar-
državnega sodišča, če se prodaja PaIra Beach urada znašaj° kot.ca' ~ \	P«aanISt,n.
žgano pijačo, seveda pod pogojem, $960000 "	^ Vt*er!,J oblja"lh* ^ ^^ °ia"
i	.	-	I Xobena nova banka ni bila za- za premagale rete Sacaze: da je
da se ne povzroči nobenega javne-* ««•»«	..c.i^.i	^	r
vznemirjenja	.l»rta večraj in krajevni bankirji »«o 160 Sacosovih vojakov ubitih
___[so izjavili, da je postal položaj tla so zaplenili dve strojni pu-
t"zopet normalen
i Ob istem času je objavil držav j ni pravdnik Ifjamar Ifelm. d
j 11 rr> so poloviJi po Cliieang, se j-r oprostih v policijskem sodišču
Trije Mehikanci in štirje An«- -rikanei so umorili preteklega maja pomožnega wardena Petra Ivi i-iia ob času, ko je bil tam zapr: Leopold, ker je kradel jet ui/.k • sladkor. Sest so jih kmalu 11: i t • > ujeli in in obsojeni so bili na smrt. Tekom priziva na najvišje sodiši" ■ so bili zaprti v jolietski jetnišnic". iz katere so zadnjo soboto potihnili trije Mehikanci.
Pred dvema dnevoma .i* n<:-prejšnji-kaznjenec v ("'hieagn ;•• ' znal. da sin bila on in Leopol,!. I.i je bil obsojen na dosmrtno j< < <» radi umora dečka Franksa, -udeležena pri zaroti, da se za-Tr. j>i vs<> jetniške stražnike it omo-s tem oprošeenje vseh" ,i'-ti:i
kov.
Okrajni pravdnik Relin tak -i označil p«-vest za "bunk" t«-r. r-kel. da je prepričan, da ni bil L' '
^»jMild in vol vira n v nobeno teh zi ; bo dejstva glede poskušenejra be-'rot- Vt'<iry i Leopolda pokli<M ga iz jetnišnice tekom zadnje so-jl>rod »'»rdena Elmer Gre-na. Jol, ' bole. ko so pobegnili trije Melii-j ^'alkerja. državnega jetniške- . i kanci, obsojeni na smrt, predlo-1 nadzornika in Frank Kneesa p> žilo okrajni veliki poroti v pone- možne"a wardena ter zaslišali
R. Chapman Andrews I Tr(k prizadeti vslecl zatvorje-na poti na Kitajsko. *aj.bank fpa so 1nia1h,,i dep,?zi-
•tarji in motoristi, ki se vozijo proti severu, poročajo, da so ceste polne ljudi, ki prosijo, naj se jim dovoli prosto vožnjo proti severu.
SEATLLE. Wash.. 17. marca. — Kov Chapman Andrews, znani raziskovalec, je bil včeraj zopet na poti proti Kitajski, da prouči skrivnosti Gobi puščave, o kateri domneva, da je zibelka človeštva. Odplul je včeraj od tukaj na krovu parnika President J;*ekson.
ski.
deljek.	f
Včerajšnji dan ni prinesel nobenega pozitivnega razvoja v lovu na Bernarda Roda. edinega treh beguncev iz ječe. ki je še vedno na prostem. Dvajset Mehikancev, ka-
N'a koncu zaslišanja so objavili vsi trije uradniki, da so prepričani. da ni imel Leopold nobenejr t opravka niti z begom, niti s taki. zvano zaroto za zastrupi jen j«> paznikov.
Trinajst ur ▼ vodnjaku.
STEPHEN'S HOME. X. C„ 17. marca. — Trinajst ur je preživel Jess Ashworth na dnu 55 čevljev globokega vodnjaka predno se je posrečilo večjemu številu ljudi, rešiti jra iz ječe. ki bi skoro postala njegov grob. Spustil se je v
Podržavljen je elektrike.
DUBLIN, Irska. 16. marca. — Trgovski minister je vložil včeraj v parlamentu proste irske države predlogo glede podržavljen ja elektrike.
Trgovski minister je izjavi i. da se je odločila vlada za državno kontrolo po preiskanju rezultatov v Združenih državah. Kanadi, Južni Afriki in na Švedskem.
Seznam
Rešena posadka.
WASHINGTON. T>. C.. 16. marca. — Kapitana in iz 15 mož ob-
vodnjak, da ga očisti, ko je padel stoječo posadko jaderniee Clierrv nanj zid. Bil je močno poakodo-liz New Torka je rešil 187 milj od v*n.	I Cape Hatteras tanker Gulf Point.
To je sera am, ki pokale, koliko ameriškega aH kanadskega denarja nam je treba poslafi, da poskrbimo ▼ stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi *r dinarjih alf lirah. Podatki so veljsvni do preklica, ki se po'potrebi objavi ns tem mesto.
Ne dvomimo, da Vam bo ta ponndba ugajala, posebno b, ako boste rpofttevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo.
Posebni podatki.
	Dinarji		Lire	*
Din. ....	500 .... $ 9.45	Lir ..	.... 100 ...	. . $ 5.20
Din.....	1,000 ____$ 18.60	Lir ..	.... 200 ...	... $10.10
Din.....	2,500 .... $ 46.25	Lir ..	.... 300 ...	... $14.85
Din.....	5,000 ____ $ 02.00	Lir ..	.... 500 ...	... $24.25
Din. ....	10,000 .... $183.00	Lir ..	.... 1000 ...	. . $47.50
Za poTOJatret ki presegajo DaatUni Dinarjev ali pa Dvatlsoi Lir				
ioToIJnJ«ao posabem mpdi prtawa				
	to »a hnaJavNBi itan		m v aajkmltos	i |«> tov
fl^.
Pristojbin* n tc»i»-aim ameriSkih dolar. Jet ▼ Juffoslaviji te Italiji maša kak«-sledi :za 128. ali Banji znenek 78 tov; «i fZS.
«• $m. p* s
Sa refje sveto ps fft-
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	fssmi.oobtijlndt mt	XojIL Um Dd


...



GLAS NARODA,. 18. MABCA 1927.
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)

se/ft
Owned and Pnbkshed by
fLOlSNIO PUBLIBHINQ C0MFAHX IA CrpmvtUu)
preatdeni.	Louie B«n«dik, lr«o«v«r.
Plm at biuuMM «f tk* corporation and addrmm of above offci M Cortlmh	Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
SLAB NARODA* "Voice of the People*4
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
la aela leto velja hit m Amerika
in Kanada %a pal lata _ Ea četrt lata
.$6.00 .$300
.$1.50
Za Nem York ma eela lot* $T.OO
Za pol leta_______$9.60
Za inoeemstna m eela leia_$7.00
Za pol leta________$5.60
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
'Glas Naroda" iekaja vsaki dan ievzemH nedelj in proemftev.
Dopki bre* podpisa in osebnosti te ne priobdujejo. Denar naj m MagcvoH pošiljati po Monay Order. Pri ipremembi kraja naročni-fcffv, proaimo, da m nam tndi prejšnjo bivaliič« naznani, da hitreje ____najdemo naslovnika.
"BLA8 NABOD A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y: ___Telephone: Cortlandt 3876.
IMPORTIRANJE KULIJEV
ki nam pošljejo celoletno ali polletno naročnino za novega naročnika. Tisti, ki nam pošlje šest dolarjev za celoletno naročnino novega naročnika, je| upravičen do knjig v znesku ifci.OO. Za polletno naročnino pa do knjig v /.nc-
$1.50.
Nagrade ne dobi rojak, ki sani naroči lil a s Naroda. S tem postane šele liaroečnik. Kot tak, naj skuša dobili novega naročnika, pa bo upravičen do nagrade.
Naročnikom se iskreno zahvaljujemo za dosedanje naklonjenost. Prosimo jih, naj nam bodo tudi v bodoč« lako naklonjeni kot so nam hili dose da j.
Seznam. knjig, iz katerega lahko naročniki, ki nam pridobe novega naročnika, izberejo nagrado, bo objavljen od časa do časa v našem listu.
Novice iz Slovenije.
Umrli so v Ljubljani.
Kazimir llleier. mornariški častnik v |H)koju. 74 lot.
Jožefu Dreinelj. žena dninarja, 52 let.
Metod Ivaeie. gostilničar. 55 let. Frane Adamič. vpokojeni ru-dar. 70 let.
Kozalija Vilori. nadučitelje j, vdova. 55 let.
Ijrnac Mahorčič. vpok. davčni upravitelj. .18 let.
Urban Zupane, posestnik. 73 let.
L-vnt L-i... i. k;i ... . -	I Martin Kari Kneli*. bivši sta-
X red Kiatkim je bilo pnporoeeuo zasaditi v Cen-	, 4
i vee. 01 let.
tralni Ameriki ni na Filipinih veliko množino gumije j Martin Skupčar. vpokojeni lovih dreves. Trgovinskemu tajniku Hoover ju gre v bučni dleavce, 50 let glavnem za to, da čimprej uniči angleški monopol gumija.
Predlog je navidez priprost, toda izvesti ga bo težko. Za pridelovanja gumija so sposobni edinole kitliji.
Gospodje so šli še dalje. Začeli so govoriti, da bi bili nekateri okraji Floride kut nalašč za pridelovanje gumija. Edinole delavcev bi bilo potreba. Jih je sicer v Ameriki precej takih, katere sta sila in stiska prignali tako daleč, da so pripravljeni delati za vsako ceno, toda tudi tak delovni materijal jo gospodom v gotovih oziiih predrag.
Bavijo se z načrtom. <lu bi zaenkrat skušnjo" importirali par tisoč Indijcev.
Če bi se načrt obnese I, bi jih importirali par stotisof, m v Floridi bi se sijajno razvila industrija giunija.
Ko enkrat Helmar dotakne vaših ustnic, ste dobljeni! čim daljše je znan-stvo, temvečja je naklonjenost.
Seznanite se s
MjEjLMAIFL
Kraljico izrednih cigaret
Jugoslavia irredenta.
Ljubljani bivajoči G34etni Fran- Novi poveljnik tržaškega armad- ko hočejo ubijati slovenske prire-
ditve med našim ljudstvom.
Preti kratkim w zaprli nekega uglednega Španca zastran bigami-jc. Sodišče nam je dokazalo, da je bil štirinajst krat poročen. Vseli njegovnih štirinajst žen še živi.
V oskrbo so ga vzeli zdravniški izvtdenci ter dokazali, da je možak blazen.
J Povedali pa niso. ali je norel takrat. ko se je štirinajst krat jmro-čil. ali pa je revež šele |>otem znorel. ko je bil štirinajst krat poročen.
*
Pijača, ki jo euiarijo dandanes, je nekaj posebnega. Poznam rojaka. ki je bil nekaj tako moČnejra naknhal. da je dogc v sodu prežr-j lo. Kar mu je ostalo, je spravil v ^steklenice. Steklenice so začele pokati.
čiški Vclandt nenadoma omračil	nega zbora
um. V zmedenosti je bliskoma sko-'general Carlo Ferrario ne slovi sa-j
eda na hodnik, se zagnala proti mo kot izboren vojaški funkcijo- Dva nova azila "Italie Redente"
dvoriščnemu oknu in je odprla.'Mar. marveč si ie pridobil dobro V Vrtojbi in Mirim pri Gorici .. . .	...
Predno so jo še mogli ljudje za-ilm tu<li na političnem polju. Le-'«, otvorili azila, katera bo vzdrže-' ~	k«'» b»
držati, se je spela nesrccniea na ta 1921 je vršilo važno politično-' valo društvo "Italia liedenta". ki	P-'^Mv'- je p.^.u^val.
okno 11» se .vrgla iz IF. nadstropja vojaško misijo kot predsednik' stopi za pokroviteljstvom vojvo-	JC 1 . 'st> J.° fp™*r"
na dvorišče, kjer je obležala mr- ,,iedza vezniške komisije za rešitev* d in je d'Aosta. Odposlana je bila V™**'? »M-eostajalo. kot
tva S Dolom! ieniim ti«li	* i--- i	i - • '	i	i . - . .- .	<«a je popil vse. — do zadnje kap-
> poiontijenimi utu.	»rradiseanskega vprašanja. ki seje na njo brzojavka, ki trdi. da je ...	- ,
' ,	,	, ... . < „ --	i • i .	i i -	- I ju*«*. ( ndo no/je. — njegov zelo^
j dognala v zadovolljstvo Avstrije prebivalstvo s hvaležnostjo in	,
Požigi v kranjski okolici	in Madžarske. Ferrario je bil na- navdušenjem sprejelo otvoritev, JP Pr«ics*1 • • •
Marija Doline, dninarica. .">4 let. •liilijaua Iskrač. žena čevljarja, 4.", let.
Martin Grossman, mizarski ],o-močnik, .">.> let.
Neža Jcrniau. bivša kuharica.
81 let.
so zopet na vidik«. Citatelji sr še	italijanski delejrat za mlj>ra-
spominjajo. neprestanih požigov Vl> za«lnje«ra bol«arsko-grSke«ia pred meseei v kranjski okolici, konflikta. <>n je tudi priznan pi-katerili povzročiteljev ni bilo mo- s;lto|j ne samo v vojaških, marveč goče najti. Ko je zapadel sneg. so Ul([i v političnih zadevah. Takega požari ponehali. Na pustni torek ,m,ža sf) poslali sedaj za poveljni-ponoči pa bi kmalu imeli v vaM k„ na inej0 ,,roti Jugoslaviji. Orehovje }»ri Predosljah zopet požar. Okoli ene ponoči so opazili po-estniki sredi vasi. da irori ne-
1	v
azilov v katerih sr l»o«lf> skivenski
otroci potnjčevaliJ Mirna noč. Vse je spalo... Na
enkrat — tresk... bum... bum! Za načelnika občin Avber, Štjak Plamen je švignil skozni okno
in Tomaj	Splošno divjanje... ognjegasci...
je imenovan prof. ti. Serafini iz Ainbnlanca.
Kamina. Vsi laški »rospodje. ki Očeta in maier s«» odvedli težko prihajajo v slovenske občine kot poškodovana v bolnišnico. Osem pedeštati. se označujejo v italijan- letnemu otroku ^e ni ni<"- zgodilo.
jirofesorji ali pa
< Uroka so odvedli kol
V Trgovskem domu
v Gorici je bila na pustni torek skih listih kot kemu posestniku drvarnica. Ta- družabna prireditev slovenske1 doktorji.	j policijsko stražnico in
Koliko je med npiiui res profe- šali.
pričo na ^a zasli-
kojšnjemu za topu vaščanov se je mladine, posrečilo ogenj ž<' v kali zadušiti.
Barbara Karlinger. mestna ubo- J Orožni t vo je takoj uvedlo pre-' Hove električne napeljave
•'a. S3 let.
s: c rje v ali doktorjev' Polje bi bi-' — Kako je bilo? j lo. ako bi prizadeti občani pri ime- uradnik.
je vprn-
jiskavo. V mokri zemlji so našli S(. [)aje postavijo med Slapom pri ne vanju izvedeli, da jih osrečijo! Franc Tavčar, čevljarski poiuois-(Odtiske moških čevljev. Prispel je Vipavi in Postojno, med Sempa-'s svojim prihodom možje sposobni"
lPk. 20 lot.	j iz Ljubljane tudi detektiv s poli- som j,, Mirnom. Solkanom in Sem-'za županske psole.
Ivana Demšar, žena skladiščni- eijskim psom. Ta je šel za slednjo petrom. Salono in Kanalom. K<'-'

siiino za
po-
! precej daleč, vendar j<> je na cesti
ka. 21 let.	j precej uaiec. venuar j<» je na cesti mi!sj jski 0-ledi bod v prihod-
Tomaž Osolin. občinski ubojr. SI ztrrešil radi prevelike razhojeno- M iih meseeili. Prošnje za izvedbo let.
Marija Stibil, zasebnica, 0:1 let
j-ti dotičnega kraja. Tako je osta-' dektricni^ napeljav je vložila denunciranjem Slovencev, j, . la preiskava zaenkrat brez uspe-\|ružba za <rradbo električnih na-! dava I dvakrat <» Slovencih i
let.
Franja Siginund. posest niča. 63 1'«- Vendar je upati, da bodo sto-' .„.av v vzhodni Italiji.
Znani špekulant z uuinijcin Arthur H. Williams je ;rekel: "Anglija bi z veseljem dovolila, da bi so par tisoč Indijeev izselilo iz Indije v Florido. Delali bi par let pod istimi delovnimi pogoji kot so delali v svoji domovi«} Indiji. Indijcu zadostuje na dan preišče riža. pa je zadovoljen. Prehrana bi nas torej ne veljala dosti."
Kaj bolj idealnega si ameriški kapital res ne mor.1 misliti.
Le predstavljajte si indijskega kulija. ki živi od prgišča riža štirindvajset ur. dela petnajst ur na dan ter nima nobenih drugih ciljev in zahtev kot da sme delati. ..
i -i . - 11 i rilci pravočasno zasačetii. tla se ta-' i, .... . j
Alojzija Zupančič, žena posest- ko omogičj Že vnaprej ponav-
V Bovcu
nika. 63 let.
Ana Pulko. občinska ubojra. Ii4 let.
Marija Avbclj. liadsprevodnikova vdova. 72 let.
Magdalena Pettauer, zasebnica. C>'2 let.
ljanje jjožarov.
Prof. Lorenzoni,	\
lik<> je m«'d njimi po listih z[
pro-ill Ifr-
vatih pri poveljstvu vojaške tlivi-zije v Gorici.
Povabljeni so bili tudi rezervni
i premišljujejo, kako je mogoče, tla oficirji. Pri drugem predavanju je( kvas« !jt* skupni občinski proraenn zagovoril <> "zgodovini slovanskih • prcvri- eukra. ! leto 1!>27 »loseprel fantastično sto-' etničnih otokov v -Julijski Kraji-J V mariborsko bolnico so prije- to okoli 220.000 lir izdatkov. Za'ni". Vsa italijanska Ijali 25-letnega delavca
Xe vem. — je odvrnil fant Počilo j«' in posvetilo.
—	Kaj je po<"ilo? — Zakaj s« p< "s ve I ilo f
—	Ni- veni.
—	Kje sta bila oče in mati?
—	V kuhinji sta bila.
—	Kaj ste delala
—	Kregala sta se.
—	Kaj sta rekla .'
—	Oče jo trdil. «la je preveč notri, mati je tnlila. tla j«-
Poskusen
samomor.
pričakuje od lir. ot!
Karla k rit j
Ozvalda od Sv. Lenarta v Sloven- j,oz<lov 40.<K)(i lir. od škili goricah. Vso pustno nedeljo je Jio.521 lir. davka na živino 80.402 popival. Ko je prišel v pondeljek juj k tej svoti treba prišteti dr-Smrtna kosa.	'zjutraj domov, sr je ustrelil s sa-^yVi,ega davka :i50.(KK) lir. V ob-jOdon Lenassi. ki je pred krat kini j bro. da je
V ljubljanski splošni bolnici je mokresom v glavo.	se«ru občine je 60ii krav. 111."» o-J umrl, je zapustil goriškemu mest-, sv. Jožef on
predavanja j sekanja'take vrste so izkvarjeiui. užitnine
Lenassijeva zapuščina
Znani italijanski industrijal
Je
*
til sv.
Patrick, irski
Predpustni krvavi pretepi.
Iz Št. llja so pripeljali v mari-
vac. S14 koz. konj.
\ecraj patron.
Irci so dan praznovali z vsemi svečanostmi. Praznovanja so se udeležili nekateri naši rojaki. Domed sv. Patrickom in om en dan presledka. Da-
I nemu zavodu za zapuščene dečk"	bo treba nabrati novih sil in
I
Ali je moiroče. da bo mo^rlo 233 premičnin in nepremičnin v vred- novih moči za dostojno prazoova-
POSLEDICE JAVNE DEBATE
umrl }>o dolgem bolehanju majri-stratnl uslužbenec Ivan Močan.
čuvaj na Grajski planoti in vojni 17 1 'Ja so pripeljali v mari-	bovških in 217 okoliških jrospo-l nosti *.ne<ra milijona lir.
invalid.	.borsko bolnico 56-letnega delavca	(i;irjov vzdrževati svoje družine Solkanski občini, v k
| — V Knafljevi ulici je umrla f Karla Sikerdja. uslužbenega pri	;n ,,l{,čati 350.(M10 lir dr/avnega- imel svoja podjetja, je dolrčil 2d!
I Marija Pol/, pl. Ruttersheim, vdo-j veleposestniku Baumanu. Med	\u 220.000 lir občinskega davka.' va stotnika. i prepirom ga je drugi Ba uma no v i
cateri je
nje starega kranjskega patrona.
V Rožni dolini je umrl po j "^[užbenee dolgi in mučni bolezni Anton Ker-j pljuča, vina.
— V Žireh je Kavčič v starosti fit let.
z nožem zabodel v
V	Glasilu K. S. K. J. se je razvila zadnji čas živahna debata med nekaterimi nadzorniki in glavnimi tajnikom te velike slovenske organizacije.
Pri letni seji je bil "lavni tajnik ubdolžen neke ue-rednosti, pa je takoj izpričal svojo poštenost.
Njegovi nasprotniki dosezajo svoj < ilj s tem, da v dolgih kolonah objavljajo razne bančne in finančne določbe, katerih najbrž niti sami dobro ne razumejo, tolik? v gostilni pri Črnem mačku vj poškodovanega pre manj jill pa raZllllie priprost« ČlailStVO.	Za-rebu. je naprosila svojega ~
Kot rečeno, s temi objavami dosezajo svoj temni cilj.
V	članstvu vzbujajo prepričanje, da je bilo, bodisi j> knjigami, bodisi z denarjem, nekaj narobe, in da najvažnejši uradnik organizacije ni ravnal tako kot bi moral ravnati.
1 so inieii
V Vipavi
italijansko
dobrodelno
tisoč lir nedotakljivega fonda. čc-{ Neko kabelsko porodilo i\azna-gar obresti, se iuiajo izplačevatituja iz Fraue.ije. da pijejo Franco-revežem <» Rožiču.
jzi zadnja leta manj vina kot so ga
j — Iz Marije Sneže ob Muri pa prireditev, ki je prinesla za reve- v Rimu. uiurla Marija'*0 pripeljali 25-letnega posestni- Ila<| tiso^- lir.	—
|kn Martina Keca. ki je bil z bra-j p,.j veseliei je pela Ana ČVrne-
Lenassi je bival a* vojnem < asu prej.
t Tudi v Ameriki pijej«» manj vina. Zato pa uničijo toliko več žgane pijače.
— V "Lokah pri Zagorju ob Sa- ,oni 11 a prežanju gostije. Po pre- tova \x Vidma, za kraljico vipav- 1 Carski nakit na prodaj.
je umrla Franja Robavs.	j' ' '' zaužitem alkholn sta se brata sk„ doline pa je bile izvoljena z ve-| U>XDOX. Anglija. 17. marca.) Me«,r se ie vedno pritoževal nad
i krtina ttnnla in	Ki-nt liro*« tnl.n ..	»	A. ..	ti -«■	m • i	i m i r . m i	i-	*	'
'7°ma	in je brat brata takoj,-.ino glasov Štefanija Poniže v a v Zbirka ruskih državnih 4ra(niljpvj^n|)it||i -
Ogoljufana Slovenka v Zagrebu.|ok,al lia "lnvi in leTi rnk'- (la Vipav Kuharica Ana Jereb, zaposlena j skoro nezavestnega in
je bila včeraj prodana na dražbi _ Stra.šui
easi, vam
: nieo.
nega in težko^ x?i pusJno nedeljo so v 11 rova-(v Christies prodajnih prostorih' Vs;|k 1c(lrn (]OJ)ja^aBl p(ir 'peljali v !n»I- tinovi dvorani plesali v korist 'Le- potom nekega angleškega sindi- jarj,.v
■fc' "Te /v?i>r iimutliliu- hm i<> nri. k»ta 7. hrilnuti nostitn iiororiial	r.
rečeni: sto do-
7.n a lica in prijatelja, bivšega slu-i go Štefana Soršaka iz Lcskovca.j naj ji. nese na pošto z.nesek 250
ge\ Te zveer. popoldne ]»a je pri- kata. Z brilanti posuta poroenat _ Zakaj pa ne zaprete inesni-
nesla Legina "dopuscuola" pred-( krona je bila prodana za (Jl(K) fun-,pp> ako sam() dopblčujrte. _ mu
stavo nekaj burk. pctj-> in dekla- tov: višje svote so dosegli tudi
<a ^ • - . • i ^ .. . t "a °inenjeno ime' 8 * jena Pavčič, ^O^J J t1 vrsta na gospodu urami, (la da pravični- imto ponaredil znesek v 250 Din.	_
Smrtna kosa
Preminul je v Ljubljani Ivan	.	......
41. ".car «j«	f.i^-^v.	!»otiržaj. oče urednika Ivana Po-' nu,ei-i°- seveda vse italijansko..Ta- številni nadaljni dragulji
Din. na naslov Marije Zu|>ančič vi -	i '	"
v I 1	J" -
Sent Jerneju pri Stični na Dolenj-|_	v , fl^ah Jc uiurk	po
skem. Sorsak pa je oddal na postijo,	j ^^ M	Doj?aU(K..	ro. le 10 Din 1
ku, primerno zadoščenje in primerno okrca tiste svoje |Kuharica je to opazila ter Sorš* sobrate, ki jako radi krajšajo svojemu bližnjemu cast in jka ovadila policiji-poštenje.
Dolžnost predsednika katoliške organizacije ni sam > Ooj proti namišljenemu bre z verstvu.
Kjegova dolžnost je tudi utrjevati v članstvu zaupanje v vodstvo, kateremu po ver j a svoj težko prisluženi denar.
I v.
NAŠIM NAROČNIKOM
T Xaša kampanja za pridobitev novili naročnikov je t polnem razvoju. N&grada—knjige v vrednosti treh do: larjev — je jako mikavna — in naročniki so se podali z-vsem zanosom na delo.
V zli c temu pa nekaterim naša ponudba še ni jasna.: jH Bo nagrade »o upravičenj samo tisti naši naročniki^
Tragedija na Seln pri Ljubljani,
ki je končala s tragično smrtjo dveh mladih življenj. Ivanke ISa-bič in Rusa -Jakoba Kundrjuko-va, je čitateljem gotovo še živo v spominu. Nesrečna mladenka je bila. kakor se naknadno poroča, dostojno in pošteno dekle, ki se j* preživljalo samo z delom svojih rok in ni bila vezana na podporo Knndrjukova. ki je dejanski tudi ni podpiral.
Vsa sumničenja nekaterih listov o Ivanki Babic so popolnoma neutemeljena in samo plod bujne fantazij*.-
V zmedonoeti t smrt.
26. februarja okrog, pol 17. ure se je v hiralnici v Japljevi ulici v
D epi s .
Skeboygan, Wis.
Dne H. marca jc umrla Marija •June, rojena Brbuč. Zbolela je 7. j marca sta pljučnico. Zapuača moža' Matevža June. 4 sinove, in 1 hčer-J ko. v starosti od 16 do 23 let. j
Pogreb je bil 11. marca iz tu-j kajanje cerkve Sv. Cirila in Me-j toda ob veliki udeležbi prijateljevi in znancev.
Vsem se prav prisrčno zahvaljuje Matevž June.
Pokojna je bila rojena v vasi Oeleve. fara &marjeta na Dolenjskem.
V Ameriki je bila nad 24 let. Stava je bila 45 let.
v mirti počiva v ameriški
zemlji.
John Zorman.
Velika noč in piruht.
Stara navada—železna srajca pravi domač pregovor. Silno atara navada tukajšnjih rojakov je razveseliti svojce v domovini z velikonočnim darilom. Tako stara je ta navada, da se pričakuje v starem kraju z gotovostjo piruhov iz daljne Amerike.
Tudi mi se bomo držali naše stare navade in gledali, da prejmejo naslovniki v starem kraju namenjena jim darila pravočasno. Zato se obrnite za veliko nočna nakazila v dinarjih, lirah in v dolarjih na priznan domač denarni zavod:
FRANK SAKSER STATE BANK
92 Cortlandt Street	New York^ IT. Y._
* i
reče kuharica.
— Hudiča, od česa. bom vel '
pa zi-
C'lovek pride vcasi v veliko za-drefto. Te dni sem *e precej intimno pogovarjal z žensko, o kateri res nisem vedel, če je mlada ali stara.
Namazana je bila. No. namakana je vsaka, pa č^ je stara petnajst ali petinšestdeset let. In živahna — kot petnajfttletno dekle — in obenem resna kot stara mati.
Ne vem. kako sva začela govoriti o Marosti in letih.
*— No. kaj mislite, koliko sem stara ? — me je vprašala nenadoma.
Nisem vedel, kako bi odgovoril. Ker je pa le silila vame, sem pre-vidno rekel: — Petintrideset let.
— Hohoho. — je zažvrgolela. — Ravno za deset let ste se zmotili.
Nisem doganjal in sem obrnil pogovor v dtrugo smer.
Toda, pri Bogu. — se danes ne vem. če je stars petindvajset ali petinštirideset.
GLAS XABODA, 18. MAJ? CA 1927
SPOMINI FRANCOSKEGA VOJNEGA DETEKTIVA
c
Po "Narodnem Dnevniku"
C H. LUCIETO
—	iS tem Mi nam prišteuili dol. go in Urago razwkuvai. kojega rezuhatr bi bili morda n« popolni, če ne negativni V.saka t v arila je tu tOeno popisana.
•lac: hem kar debelo gled<:!! Ka ko muo mogli biti v Franciji tako blazni, da smo mog!i dr. unburn norzpri*-netnu sovrajmil.u take |K*l»flke v roko.
UkcM je nadaljeval.
—	Nimamo .vimo poj«>Iti"£«i m-znatna \>eh strojev, ki se nahaje-jo v vsaki teh twaru, tduree fidš fotofimfijr t«4» M rojev.
OIk-rJ iiuma je ii.n ialji- razi n-trni. na kak »um-in j«* mogo*.« uui-eiti tovarne in njih vsebine-.
Ti naeiiii luiieevauja so bili zelo razliviit. V >v©je največje viidenje sem >lišal. tla ni n.č l>o!j euuHlavnog«. kakor z uničenjem električne centrale ustaviti na Mutine tovarn. in lu *o hoteli menda dosevi «HivrM in njegovi fi»ut rudniki.
(Hiemt je nadaljeval.
—	Ximaino samo i*>iH>liiega seznuma vseli M rojev, ki m» nahajajo v vsaki tiii tovarn, temvre Tudi fotografije teh M rojev.
< M>er>.t n.rina je nadalje razlagal, n« kak naviti je mogrKt- uni-Vit.j tovarne iu njih v.^ebiiio.
Ti na L-ni i uničevanja no bili zelo različni. V svoji* največje začudenje sem slišal. da ni nie l>olj hi nM a vitega. kakor r uničenjem električne centrale ustaviti na MoHine tovarn. lu to >o hoteli rneuda ilo-e"i t M>n>l in njegovi bOtoDtlniki.
Obwrt nam j«- razložil ves na-črt, in tudi ixnwlal. kater«- električne. eentrale j«* treba najprej u nie i t i.
—Ko boste pokončali te centrale. m boste vrnili semkaj, da Vam dani nova navalila.
—	Kaj pa razrešljivo.' sem
vprašal.
—	Kar m« t	raz. nt rel j i va je /•■ vse urejeno. Dobila hoMa ita-doKtno .število majhnili putard. ki ne vsebujejo ve.' kod l-"»0 do ."><10 yiaiuov silno uioeuega ra/^t relji-va.
Na zunaj izgledajo te peta rile kot konzervne škatlje in možno jih je |>ogiii«tt v zrak samo s po-
Najbcdjie za
slaboten hrbet.
AH trjiiie v*l*U obročne logu lu In>-hrbta? Takojšnjo oilpomoe lahko dobit«* iS* url t Ignite nanj JohuMon'^ lte«l fro** Icrlieni obllž. ti reje. i»orair-Ja ter (tornada lK»Ic^*mu hrbtu ter previdno masira mislec u vsakim pre^t-tel«--*«. v sle« J Česar ustanavlja pravilno kroženje in imruialn« inoe. Johiinou'* Rett Trofs le« lien i oMii |»ri-naša presnet JJivo hitre napehr. ZUra-vllo priMtfra skozi knio v bolrsV dole. hnleiHna iu imetje izgineta in moe y-kito takoj vrne. Pojdite v kateroko li lekarno za Jotinsouov *e!ik Red rro?i» ledlftti ohliž z nlctlm flaueln-Mini f*«nljera.	—Adv't.
močjo vžigalne vrvice, ki jo bosta I»rivezala nanje v •potrebnem trenutku. Mdpotovala bosta takoj. < i<*s(Mid Meyer Vasna bo dal še natančnejših podatkov.
važnosti, cel švicarski mobilizacijski načrt in poročila o različnih obrambnih sistemih Švice.
Ko sem pregledoval te listine, je naeukrart v sosednji sobi močilo
telefon, iz žepa in
Nato nama je Jai roko. rekoč:j pozvanilo. menda je bil
—	Oprostuta mi. toda v važni Pcrtefrnil »eni brownin zadevi moram naglo naprej. Že-! dejal Mey«rju: Jim Vam veliko srečo.	j — Dragi moj. če se gane«, te
Nato >■• je obrnil k M ever ju ter | počim. Vezi na nogah, sem mu to-mu	j liko od vezal, da je lahko di>al po
—	Tren«««k prosim.	! tleh naprej. |»o*ein sem mu pa de-
Stopila sta v kot. se nekaj časa jai :
tiho pogovarjala in naju pri tem j — Stopaj pred menoj! veekrat pogledala, potem pa na- Takoj je irbojral in stopil pr«»d ma je oben-t .še enkrat |K>mijrnil i menoj v sosednjo .>»obo. kjer je te-/. roko v pozdrav in izginil skozi ' lefon neprestano naprej zvonil, vrata, ki bila skoraj nevidno Skoči! sem k jfparattt. dvignil izdelana v zidu.	>lušaIo. toda pastavil sem se lako.
Jaz >em pomigul svojemu t ova- da Juincxa Maverja nisem izpustil rišu v tun trenutku z očmi in on z oči. V levi ^luš^llo v desni brown-mi je pok ima I. Ko je .James Mey- ing, sem vprašal, er zaprl vrata, za katerimi je bil izginil Oberst. sva skočila uanj. iu ira po divjem boju. krepko povezala. V usta sva mu vtaknila robec in jih z drugim robeem po vezala, lako da ni mogel kričati.
NAJNOVEJŠA FOTOGRAFIJA COOLIDGE-A
KAKO DOLGO TRAJA RAK PRI ČLOVEKU?
Angleško ministrstvo za narod-SKKt'EX SLrČAJ	no zdravje publieira velezanimi-
. Xato sem se obrnil k svojemu to-ive fKM,atk<' ° »rajanju raka pri
varišu ter mu dejal:	.	r	- - ,
— Šel boš V Caroilge Iia orožni-j4"38 ko»kr^,,ih Primerov, katere ško postajo in v imenu gospo r° t,rpisk«ri ^ ° niih ^rekli svo-.
H(«Rv milnem, wash ft 6-'
Najhujša sramota svetovne vojne.
la X.. šefa švicarske vojaške pelt-ei je, prosil orožniške^ra )»oveljnj-ka. naj .■»«* tadcoj poda sem.
—	Ali mu naj juveiu. zakaj gre.'
—	Seveda. Povej mu tudi. da m*in Hi čisto sam v gnezdu minske š|ojonaže in da je velika nevarnost, da prrdejo Neinej iu da na ta naein mene ujamejo.
In ko je cnthajal sem mu še
dejal :
—	!*ay.i. kje stopaš, kajti kot ves. ><> po poti nastavljene pasti.
Moj tovariš je o iprl vrata, dol->rt» jtUnla 1 v noč. ter opazoval dvorišče. ta*ko. da so se slednjič njegove oči navadile na temo in potem je odšel.
laz .sein n' pa vrnil k -Jamesu J
M
fčloveku. Podatki se omenjajo na
i
V Beogradu je izšel 8. zvezek Vojne«ra Zbornika" ruskih emi j<» sodbo zdravniki.	Igrantcv. Vsebuje med drugim čla
Statistika je merodajua samo tiek "Temna strau iz zgodovine za slučaje, ko m« bolnik ne leči. — svetovne vojne", ki je zanimiv tu V trni primeru traja rak prsnega di zn široko javnost. Avtor je čast koša	mesecev, rak ženskih uik nekdanjega ruskega general
spolnih organov približno dve le- nejra štaba.
ti. rak v ustih in na jeziku IG in Razprava se tiče antaiitinega pol mesecev, rak jrrla 14 mesecev uapacla na Dardanele. ki s in pol. rak v želodcu pa 1G.8 me- končal s sramotnim umikom
T«
<> Je Oil t tuli vzrok prenajjljene-po-t«. panja angleškega \ojne-jra sveta. Angleži niso hoteli, da bi jih liusija prehitela. Hoteli so zasesti Dardanele na lastno pest. Takrat bi bila liusija primorana popustiti v svojih zahtevah. Fait accompli I»i bi! za to edino »red-stv<». ker -.o morali Angleži v zaje jeetku vojne pismeno priznati ru-
Mc- ske praviee do preliva. Vidi se. da seeev. Sevetla je pri tem treba u- rodajni izvedenci so |»ravoČasno so tc» storili le v največji sili. ja-poštevati dejstvo, da je težko ugo- ugotovili pomen morskih ožin za ko neradi iti se po/j;e poshižili pr-1 oviti začetek in pa stopnjo bo- potek vojne. Admiral Tirpitz jeve priložnosti, da spremenijo seda-l*'7.ni.	rekel odkrito: "Izgubili burno voj-:nje Nianj«-.
Kakor izhaja še iz nadaljnih iz- no. čim padejo Dardanele". Pa-j Dardanelska sramota je novo jav zdravniških kapacitet, je še <|ee Carigrada bi imel predvsem' poglavje v stoletni zgodovini an-vedno najuspešnejše lečenje raka nedogledne posledice za Rusijo.; gleške ljub*»suinnosti. ki hi imjra-operacijski nož. Radikalne opera- Vojna bi se končala dve leti prej!je zji vedno zaprla Rusijo v (V-eije prinesejo paeijeiitom ozdrav- in mogoče ne bi niti prišlo do bolj-! nem morju. Med državljansko I jen je povprečno v 5*2 odsto slu- ševiške revolueije. Kazven cs«*ga ! vojno Angleži tudi niso prikriva-čajih. To število pa se tiče zgolj drugega bi odvzela turška kapi-|li svojiji zahtev pc ruskem [tetro-
ni ozemlju. < fiak'i).
d ever ju. ki se je kakor črv zvijal i kliiiu-iiili zdravljenj. IV se bolnik tulaeija eentralnim državam do Ujskei ►O tleh in se skušal osvobotliti svo Pravočasno podvrže operaciji, je 700.000 vojakov (.">00.000 Turkov
inično - farmacevtičnem zavodu, nele z zločisko neYnarnost.it>. an->4 pomočjo p:>s**bnih instrumentov gle.ški vojni svet je pustil vse našo ruski zdravniki mehaničnim po- svete odličnih vojnih strokovnja-tom obnovili življenje v poedinih kov in vse zahteve strategije v ne-
inom so spravili kri v pasjo glavo izvršiti napad le na morju brez so-^ka oklofutal. od tistega časit je in čez nekaj časa je mrtva glava delovanja vojske na kopnem. Tur koval Fischer načrte, kako bi se
oživela. Treoalnice so se začele od- ki niso imeli nobenih oddelkov v
KUHANJE KAVE
Vi si lahko vedno zagotovite ta mil dull, ta zadovoljiv okus, redek, izrazit slast, kar tako občudujete, če ubedujete zunaj, z uporabo
Dobri kuharji in dobri prvi kuharji po svetu uporabljajo Franckovo cikorijo kot slaven dodatek h kavi. Poveča bogastvo in olzus kave ter jo jako izboljša.
Vprašajte svojega grocerja za Franckovo cikoriio.
■ i . , < , ** . j, *
HflDElt'JE JO .
MFMft. mm SMS, Inc., FtllSBWe, IT.
Kot dodatek h kari sc Franckova riVorjfa* zatb~ uporablja, da laboljša okus kave kof izboljša sot oktw Hrauc.
jih vezi. K<> je videl, da je le predobro j k> ve za n. je dal mir. jaz sem mu pa dejal:
—	K»ir smo na švicarskem ozem lju nimam nobeuc pravice, da te spraiujem. To bodo storili drugi, toda če mi hočeš kaj zaupati t.i popolnoma na razpolago....
—	Ne.' Nočeš.' Tem slabše zate. kajti v tem slučaju l»i bil prosil svoje tovariše, naj milostno postopajo s teboj.	|delih živalskega telesa. Tako so mar. Pod vplivom mogočne troji
Ker sem videl, da ne bom od !ll- Pr- sP°jili glavo ubitega psa z ee: Asquitha. Churchilla. Kit-njega ničesar zvedel, sem sedel za } aparatom, ki je bil napolnjen s ehenerja. je dobil poveljnik an-inizo in začel pregledovati papir- svežo krvjo. S |>osebnim meh an iz- gleške mornarice čudno naročilo: je. med tem pa nisem izgubil iz oči svojega ujetnika.
I)va zaboja listin sta se tikala j Franci je. osem »»talili pa Švicar-1	tudi ušesa so se gibala, bližini ožin. Dardanele hi morale
.'ke amiatle.	; Zdravniki so ugotovili, da notra- pasti, če bi antanta izkrcala vsaj
Bili so to dokumenti velikanske "ji organi v glavi normalno funk- eno divizijo. Toda tega niso sto-
-------------- -------------jeijonirajo. Ta pojav je trajal do- rili in turški težki lopovi so vsa-
bre pol ure.	kokrat razpršili angleške torpe-
V prisotnosti številnih odličnih dovke in križarke. Admiral Card-učenjakov so napravili poizkus voni je končno brzojavil. da noče tudi z neko živaljo, kateri so iz- prevzeti nobene odgovornosti za rezali srce in pljuča, a je vendar slično brezmiselno napaden je. Mo-ostala pri življenju. Žival so nar- ral .je odstopiti, nadomestil ga je kotizirali, ji izrezali organe in so admiral De Robeck. »pojili arterije z omenjenim apa-' Dne 18. marifa je ponovila an-ratom. Brez srca in pljuč je ostala gleško-francoska mornarica na-žival dve uri pri življenju in si- pad in izgubila šest ladij. De Ro-cer na ta način, da je mehanični deck je končno odredil umik. Xi obtok krvi in umetno dihanje po- vedel .da so ostali Turki brez stre-poluoma nadomestilo oba izreza- liva in da je turška vlada na be-na organa. Telo je kazalo pri tem gu iz Carigrda. Zgodovina je na-očividne znake življenja, oči so redila kruto šalo. reagirale na svetlobo, itšesa so se Angleži sa se spametovali šele gibala in žila odvodniea je izred- dva meseca pozneje. Izkrcali so no hitro utripala. Včenjaki name- takrat na polotoku Galipoliju 200, ravajo nadaljevati poizkuse.	^tisoč pešcev in konjenikov (med
--—	^tern ko bi zadostovalo poprej 12
Ruska revolucijonarka B&labano- tisoč). Toda bilo je že prepozno va ni umrla.	jTurki in Nemci so imeli čas zgra-
Domači in inozemsVii listi so te diti nepremagljive trdnjave, iz dni poročali, da je umrla znana Avstrije so prišle težke motorne ruska revolueijonarka Halabano- baterije. Nemci so poslali več zbo-va. Ta vest pa ne odgovarja res- rov vojakov. Oktobra je napove-nici. Ralabanova živi na Dunaju, dala vojno Bolgarska. Angleži so kjer je priredila te dni javno pre- se morali umakniti in izgubili so davanje. Vpst o njeni smrti je raz- okoli 100.000 mož. širila neka nemška agentura. ki ^-si vojni zgodovinarji označil jo je fioanela najbrže .>ovjet- iejo sedaj dardanelske dogodke skem listu "Bjednote". Zdi se, da kot "škandal". Toda ta sramota gre za neko drugo Balabanovo. ki ima svoje vzroke, z revolucijonarko istega imena ni-' Rusija je pripravljala februarja »ma ničesar skupnega.	in marca 1915 napad na Bospor.
UMOR RADI KLOFUTE
uspeh se mnogo veeji.	'„, 200.000 Bolgarov), obenem bi
narastle vojne moči antante v Ev-
PODALJŠANJE ŽIVLJENJA roI,i 7a 300000 vojakov kavi . -
kaške skupine in 100.000 vojakovi \ Kandorfu na Slovaškem je
j # j
--angleško-egiptovskega zbora.	' umoril lfMetni pekovski pomoč-
Tz Moskve |ioročajo o senzacijo- Kljub svojemu izrednemu pome- nik Fisher pekovskega mojstra toda če mi hočeš kaj zaupati, sem l nalnih poskusih na tamošnjem ke- mi se je izvršil napad na Darda- Romana. Morilec in umorjeni sta
bila svoj čas dobra prijatelja, toda njuno prijateljivo se je kmalu izpremenilo v sovraštvo, ki je doseglo te dni svoj vrhunec v limoni radi klofute.
I Ved dvema tednoma se je Fischer spri z Romanom, ki je vsi Ijivega iu prepirljivega pomočni-
mojstru osvetil. Fsodnega večera se je vršila židovska svatba, na kateri sta se mojster in pomočnik srečala. Koman se je skušal s Fiseherjem pobotati, toda slednji je njegov blagi namen odločno odklonil. Ko je Roman s svojimi prijatelji odhajal s svatbe, je odšel Fischer za njim. Roman je mladeniča f oz val, naj ga nt zalezuje, toda vse je bilo zaman. Družba je prišla na cesto in tu je skočil Fischer k Romanu ter ga z nožem trikrat zabodel. Prvič mu je zasadil nož v levi bok. drugič v čelo nad desnim očesom, s tretjim sunkom mu je pa prerezal obraz oil očesa do ust.
Smrtno ranjeni Roman je imel še toliko moči. da je prilezel po vseh štirilf. do stnovanja. kjer ga je čakala prestrašena sestra. Vpričo-sestre je nesrečnež kmalu umrl. Moril
ec je hotel po svojem zločinu pobegniti, toda orožniki so ga ujeli in aretirali. Pri njem so našli okrvavljeni nož. Ko so pri-pejali morilca v Šandorf, ga je hotelo židovska prebivalstvo lineatj. Orožniki so morali napeti vse sile. da so linear?je preprečili. Fischer pride pred bratislavsko poroto.	-
Slovensko Samostojno Bolniško Podporno Druitvo
za Greater New York in okolico, i-nk-
ODBOR 1927: Predsednik: FHA>aC RUTKU
403 K u<l Strut.
New York City Podpredsednik: IGNACIJ i! L'SIC
56u Grant St..
Bruuklyn, N. Y.
Tajnik: JOSEPH POCACHNIKi
66 Ten Bycfc Street.
Brooklyn, N. T.
Blagajnik: TETFR KODE.
323 Alpha I"a< e.
G le i id^le. L. |. Zapisnikar: MARTIN Ol'REL.
61 St h.rf. j« streti.
Btvoklyn, N. Y.
Nadzorni Odbor: ANTHONY KOSIRNIK. lOll'l - 85th Rd.
Illchmond Hill. L. Ial A NT« »N CVKTKOVICII.
1M2 Liuden Sir«»« t.
tiiDokljn, x. y FIIANK l.ri'SllA.
4.:t Umri« \vrim,.
Kock vili« Ct ni. r 1-1
Kdor izmed rojakov ali rojakinj se ni član tega društva naj vpraša svojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov za natančna pojasnila. V nesreči se spozna kaj to pomeni.
To društvo je sicer najmlajše, toda najmočnejše bodisi v premoženju ali članstvu. Društvo je v tem kratkem času svojega obstanka izplačalo že skoro deset tisoč bolniške in skoro šest tisoč smrtne podpore ter ima v blagajni skoro $12,000.—.
MruStvv ztmriij«' vs.ikn tr« tj° X"b>»tn v svoji!« društvenih prnslnrih v neetliovrn Hali.
5. St. men druiro In trtt;o Ave., New Tork.
ALI VESTE, —
da je "Mortgage" p«>go«lha. >e>tav Ijena <»d lastnika zemljišča ter dana tistemu, ki zemljišče prevzame. (»ni. ki da "Morgage" j«* "Mortgagee", oni. ki ga prevzame, je pa "Mortgagor". "Mortgage" s<* razlikuje od ilrngili p«o-diijnih pogodb v tem. da ".Mort-jr.igor" ne inor«* postati lastnik po-s»»stva tolikih časa. da je vsa nakupna cena plačana / obrestmi vred. Ali veste, tla ste dobljeni, ko >e enkrat vaše listnice dotaknejo Ilelmar.' Nikdar ne boste za hrepenel i po navadni cigareti. Seznanite se m Ht-lmar tlanes.
Kad bi izvedel za naslov brata •JOŽK ŽAKN Pred par leti je nahajal v bližini 1'ittshnrgha Prosim rojaka, ee ktlo ve. da mi spor<H-i. ali pa naj >e sam oglasi.
Franc Žarn. 166 Beach Road. Hamilton. Ont., Canada.
<2x 18.ID)
KNJIŽICA
"KAKn P< »STATI A M KRIŠKI
DIIŽA VF>J AX*T nam je pošla. V kratkem izide no va izdaja. l\o jih bomo zopet inie-li, bomo objavili v listu.
Uprava Glas Naroda.
Staro pokopališče sredi Beograda.
\"a Kraljevem trgu v Beogradu, ki se sedaj pmireja v akadauiič-ni park, so delavci izkopali le dni petnajst človeških okostij. Domneva se, da j«* bilo tamkaj, v osri*--jn iSeograda	boj«-v Tur-
ki pokopalis-'-e najbr/.e vojaško.
EDINI zastopnik i n založnik
FRANZ LDBASOVIH HARMONIK
v Združenih Državah.
ALOIS SKULJ
323 Epsilon PL, Brookljrn, N. Y. PJŠITE PO CENIK.
ROJAKI POZOR!
1/. pritste r«>k»- razpn-laj.- zt-iuiji^H- ^rrtj^ im- «;r;i.t;u v jaWt-iu lep--iu in |»rouietiieai kraju Melokmjim*. o«l<hiljeiio k<>iii;t 1 « ure žeb-zniškr-
P* »M a je.	J.pi in .lol.ri tt;iMiiki iti njivi- il:, t»k<>/.vui»-m "I»i-
rninn'n" \ «.fx*-itii t*«Mlzciuelj. Uže<" -k..?. «>l. ..kraji:! «-esti. \" ne|M^riilni hližini s«, grajah i ski go»lovi >li«"Mi auierikan^kim jiarkom iu j«* kraj |m»-si-l»in» pripraven y.n ii;t>«-ljit.-v.
I'r.Hlajaj.i so |». ž,-lji x j,- :,li manj-.- par.-.-!.- Iti -i.-.-r njiv.- in t ni rni k i. ...................MS- iroMlnvi pa Ju 7ai .<.
Vse «Ialjnjf in nataueiieje hifoiitia< ijr <i<»i.ijo >.- pri tvniki ' štun.-.^i-ail". Crtelae v llel«•krajini.
I'.»ja snila «la je pa tinti i/, ptijazn.-ti 1. Smuk. župan ot«."ini- i*.«l-zt'itn'1 j. ki j.- I »i val !i let v < level.jmju iu v,, j,, ndonmvi! v uavi*«i«*ui ok.f-Ii«i. kjer jako z1i«l.rv.,|j,.n. pri|*oroenj«K- rojakom šircni Amerike naselitev v leiu Ie(M*m. prometnem iu zdravem kraju Slovenije.
BOLGARSKI ZELIŠČNI ČAJ
Imenovan Bolgarski Krvni Čaj.
KAJ BO NAPRAVIL ONIM. KI SO BOLNI
I*OMA(!AL ISO izeistiti sistem stru-|M>r, ki j»ovzroeajo razne Imlezui.
POMACAL BO. oltogatil bi» lu Izboljšal kri.
POMAGAL BO želodčnim neredom.
POMAGAL P.o očistiti in lzplakniti letlhre.
KAJ BO NAPRAVIL ONIM. KI SO ZDRAVI
POMAGAL Ito tiluti prehUnle. ki se - vet* k rat razvijejo v influeueo. gripo
hi pijtleni«*o. I »AL Bo iMiv-u bi.-trost iu k<r2i sijaj. k:ir je gotovo znamenje dubro zdravja.
In »V pi skuhale ter Krt vzamete vre le^a, ko greste k p«K itku. dobite vse lupite ris to soke, ki jih je mati narav« namenila za zdravje svojih o-trnk.
w Clti! i Jiat,Jol_ Bo'0ar"kp0« Zeliščnega (Krvnega) Čaju vedno pri rokah Naprodaj V V gen leKarnah ali vam pa pošljemo po pošti, poštnina plača ia vel.W <Jr,:ijrtkl ZL^ 3 " *315 a" 6 Za *525" Na.tov H. H. voi SchiicK, Pr».Jenl. M^rvel_Proiurt* Company. 900 Ma,-v«l Building. PitUbur-h. Pa.
POTREBUJEM 2 PLESKAVA,
eneg-a. ki je izurjen pri notranjem in zunanjem barvanju in enega za pomoč. Oglasile s* pri: AatJloiiy Bffk, Painter in Deeorater* 1811 Stephen St., Brooklyn, H. Y. (6x 15—21)

PRVI SKUPNI VELIKO NOČNI I IZLET V JUGOSLAVIJO I
s parnikom "France"
dne 2. APRILA 1927.
Xa parniku nam je dodeljen poseben oddelek z lepimi kabinami po 2. in 4. postelje v sredini parnika. Potnike bo spremljal naš uradnik *kozi do Ljubljane ter pazil na prtljago, da bodo potniki tem udobneje in brezskrbno potovali
Vozni listi III. razreda stane do Ljubljane $111.78 z vojnim davkom in železnico vred. za ven in nazaj pa $202.— in $5.— za vojni davek.
Kdor je namenjen potovati domov za Veliko Noč, naj se čim pre je prijavi.
DRUGI SKUPNI IZLET s parnikom "PARIS" 14. maja 1927.
TRETJI SKUPNI IZLET z najnovejšim parnikom "ZLE de FRANCE", Z julija 1927.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlamdt Street,	New York, N T
V - • .	J
GLAS NARODA, 18. MARCA 1927.
MATI SKRB
ROMAN IZ ŽIVLJENJA.
Za Glas Naroda priredil O. P.
jOSE
3
< Kadal jeviiiije.»
ODLIKOVAN PES
*
Prestal pa je vse krize svoje prve mladosti in s petimi leti je bil. čeprav še slaboten v udih in bled. s skoro nvenelim obrazom. — kaj-, ti je obdržal .»tarikave poteze. — zdrav dečko, o katerem se j»* lahko upalo, tla bo dorastel.
V t« č« > spadajo iijejrovi prvi spomini.
Prvi. katerega je v poznejših letih pojrosto obudil, je bil : Soba je napol temna. Na oknih cveto ledene cvetke in rdečkasto prihaja odsvit večerne zarje skozi gardine. Starejša brata sta odšla na drsališče. a on leži na postelji, ker mera iti zgodaj spat in jroleg njega sedi njegova mati, ki ima svojo desnico položeno krog njegovega vratu, levico pa na robu zibeke. v kateri spita obe majhni sestrici, kateri je prinesla šiorklja pred enim letom, obe na en in isti dan.
— Mama. povej mi pravljico. — jo je prosil.
In mati je pripovedovala. Kaj.' Te^a se spominja le še temno, a
hotel sem biti vljuden; vzel sem j stekle«ico inv potrkal na njena ( vrata, vstopil .hi ji izročil steklenico. Ona i»a je Mala pred mano, zardela m piJkazala na okno. Za-iuc .so izginili vsi dvomi. "Saj ni nikogar nasproti.'' htm vzkliknil in jo krepko objel in poljubil. Ona pa se je začela braniti, češ, "Pomislite vendar, moj mož"....
"Ha,V sem ga prekinil. "Ncu-meni izgovor ipri vdovi!"
Prijatelj 11. je zardel, ko .se je zavedel, da se je zagovoril, potem pa nadaljeval: "Jaz |»ač takih »stvari ne znaim pripove-lati. Ko-! net- je bil ta. da j»- potem, ko me | je do .^krajnusti razburila in raz-| dražila, mirno, kot da ni bilo nič, I dejala : "Pojdi, dragi, saj veš. da Na pasji razstavi v Bostonu je dobil prvo nagrado pes "Briehtix I m* *nn*m biti tvoja". In pritisni-the Saxon", ki je last Miss Olive llcppa iz New Yorka.	j ]a mi Je bladen. nedolžen poljub
T j ;	'..	:	~ ~ ; :	! na čelo ter me s solznimi očmi ri-
se bala. da bo v svoji neumnosti vse to ponovil. Mati, njegova mati,
Kretanie namikov . Shipping
■I«! nu» VAM. B. t
]ia mu je zaupala!
Kadar sta bila sama. — in v šolskem času sta bila skoro ved-
nila proti vratom.
Takrat pa sem zdivjal. "1'rct-im,
no sama, no sc odprla njena usta in z ustrni srce. "Dela hiša" pa je|	sem dtjal Ce **e l>oStc"
. . ...	. . ,	i ■ 1 • -	i ■ i i	.	i	- "v tu uui,	j i-rv "hifi ii
\ njej |e bilo srovora o sivi ženski, ki je obiskala mater v vseh mrac- ... ...
nil. urah, ženski z bledim, suhim obličjem in temnimi, objokanimi vstajal? 1Z "fni' povestl vcidni° Vlsja' v,5ja in iiVCt,e^ Pred
" vi mi oemi. Kmalu je poznal sleherhno sobo. vsako lopo na vrtu, z grmičevjem obdani ribnik in solnčno uro na terasi. Le pomislite.
t.čnii. Prišla je kot senca ter odšla kot senca, razprostrla roki nad glavo matere, negotova, če,za blagoslov ali prokletstvo ter govorila vsakovrstne besede, ki so se tikale tudi iij«'fra, malega Pavl«j. Govorila je o neki žrtvi in o neki odrešitvi, a besede je zopet pozabil, najbrž radite;ra. ker je bil preveč neumen, da bi jih razumel. Ene stvari pa se je spominjal popolnoma natančno: — Medtem ko je. skoro brez sape vsled groze in pričakovanja, prisluškoval besedam matere, je videl naenkrat sivo postavo, o kateri je govorila, živo stati pri vratih. — prav isto s svojima dvignjenima rokama ter svojim, blodim žalostnim obrazom. Skril je glavo v materino roko. sree mu je burno utripalo, sapa mu j«* pohajala in v smrtnem strahu jc inoral zakričati:
—	Mama. tukaj je. tukaj je!
—	Kdo? Mati Skrb! — je vprašala mati.
Ni odgovoril ter pričel jokati.
—	Kdo ]»» T — je vprašala mati nadalje.
—	Tam pri vratih. — je odvrnil, se vzravnal ter se oprijel njenega vratu, ker je bil prevzet od velikega strahu.
—	O. ti mali neumnež. — je rekla mati. — To je vendar očetov plašč.
Prinesla ;r;i je tt-r mil pustila otipati od znotraj in zunaj. <la bo natančno vedel. IVI al se je konečno, a v sreu je bil še bolj trdno prepričan, da je res videl sivo ženo iz lica v lice. Sedaj je tudi vedel. kako se je imenovala.	_
—	Mati Skrb. — je bilo njeno ime.
uro na kateri jc moralo ljubo solnee zaznamovati ure! Kakšno Clldo!
Z zaprtimi očmi bi bil lahko zrl na Ilelenentlial iti bi se vendar ne zmotil.
In kadar se je igral •>. koekauti. si je postavil belo hišo s terasami in sol nč n i mi urami, kar dva ducata naenkrat. Kopal jc ribnike v pesku ter delal vodomete.
(Dalje prihodnjič.)
K. M.:
y Dva dogodka.
Konec.
Kaj kmalu sva se sprijaznila in j postala zaupna, bila sva veliko j trfa™	^
ua ženska, je naravnost vaša uclž-nosrt. da svoje vedenje opravičite." In tako dalje. Takrat bi jo morali videti!"
"Ali ste zblazneli.'" je začela kričati. "Ka-j hočete? Sem li morda kaka vlačuga .* Jaz sem poštena žena! Xc v vašem smislu. pa."-pa v smislu družbe: Moj mož!...." Ah, ne, oprostite.... Kratkomalo. napravila je grozno sceno. Bojim .se. da so se zbudili v hiši vsi ljudje. Nisem rekel niti besedice veČin odšel. Spodaj sem našel gostilničarja, plačal in sc opravičil, češ, da ne morem'ostati. V temni noči sem jo mahnil peš v mesto."
"Ali ste jo šc kedaj .srečali.'" Ona med od tega časa ni bose me jc izo-
t i	-	triu »	» «	y -----
I ar mesecev pozneje sem se src-	sama. Jaz sem sčasoma navajal j ?ibaIa Pozneje neko£ pa sem bil
val v nekem par«kem solanu svo-	razgovor na intimno polje in ona j Wdien (la ^orim nekaj podle-
jega starega znanca II. Veselo ,svi-	»e ni izmikala. Torej krivda irfl Ka/>tayi,a jc par .slik."
denje sva hotela primerno prosla-	pneenja pri meni. Ona me je lju- i °	.	-	, —,
viti. Stopila sva v eno najboljših	beznivo pogledovala m tudi moja! Tt>TeJ ^ T-^ i5 ^^ " "
kavam, kjer je bila zbrana elita	brada ji ni bila zopema. Ko sem i ®r™ *	'sllkatl"
10 l>ože. kako sem neroden. Vse
pariškega žemdkega sveta. Toda se z ustnicami dotaknil njenih las., .	- v
Mati je postala zamišljena in ni je bilo mogoče pregovoriti, daj prijatelj II. je nemo slon_el v meh njenega A-ratu. sem čutil kako je SC m1 Z< 1,lesa* - as opi a je nam-
kem fotoleju in skoraj s sovražnim zatlrhtela. a rekla ni niti besedice.! rcC* v.nek.i ^
bi povedala pravljico do konca. Tmli v poznejših časih ne. če bi jo šc tako iskreno prosil.
O očetu si je ohranil iz onih let le medel spomin, llil je mož z velikimi čevlji, ki je zmerjal mater, pretepal brata ter njega samega ponavadi prezrl. Le včasi jc ujel kak neprijazen pogled, ki mu ni obetal ničesar dobrega. Včasi. posebno kadar je bil v mestu, je imel njegov obraz temno rdečo barvo kot preveč segret kotel in njegova hoja je omahovala od deske dr- deske. V takih slučajih se jc odigrala vedno ena in ista povest.
Najprej se je šalil z dvojčkoma, katera jc prav posebno vklenil v svoje srce ter ju gugal na rokah, dočim je stala mati tik polge njega .ter zasledovala s plašnimi pogledi vse njegove kretnje. Nato je sedel k jedi. brskal nekoliko po skledah, ošvignil Maksa ali (Jot-frida s palico preko hrbta, bil jezen ua mater ter konečno odšel in se pričel prepirati s hlapci.
Na daleč naokrog preko dvorišča je bilo slišati nato njegov zmerjajoči glas. da je celo Karo na verigi vtaknil svoj rep med nogi ter se umaknil v najgloblji vogal svoje hišice. — Ce se jc nekaj 'distance". Ko sedi ona na diva Časa po meje vrnil v sobo. se je izpreiucnilo njegovo razpoloženje od nu, moški pa na drugi strani mi jeze k obupu. — Vil je roki. tožil na bedo. v kateri mora tukaj sta- ze. .slavi ona ž njim pravcate or-l ovuti ter govoril samemu sebi o vsakovrstnih stvareh, katere bi podvzel. če bi ga ne oviralo to ali ono in če bi sc ne zarotila nebo "n ztmlja, da ga mučita. Nato jc pač stopil k oknu ter zmajal z rolo proti "beli hiši", ki je iz daljave prijazno zrla nasproti.
Da, ta "bela hiša"!
Oče jo je zmerjal, na gubi 1 vedno obrvi, če je segel njegov pogled v dotično smer. a on sam jo je imel neizmerno rad, ker se jc razgaljenimi rameni, "poželjivimi mudil tam kos njegove lastne duše. Zakaj.' On sam ni vedel tega. pogledi, z erotičnim plesom in z Mogoče le raditega, ker jo je ljubila mati. Ona sama je stala po-j razburljivim pogovorom. Če pa ^osto sama ob oknu te zrla na njo. a ona ni nagubila obrvi, — o ne! l>ozncje v avtomobilu ali salonu
pogledom motril pestro žensko Je pač ena onih žensk, ki bi si ra-
družbo. Končno jc spregovoril. i de osvojile vse moške. So ženske,
"Tu, poglejte! O, te ženske! -- hočejo imeti v.->e ob svojih no-
Tu .sede in flrrtajo do .-krajiiih. g«h: mlade in stare, duhovite in
jedva še dopustnih mej. mešajo tcj>ce. Poslužujejo sc vseli ženskih
moškim glave, jih popolnoma zno- umetnosti, samo tla jih vjamejo v
re in če vzame končno moški svoje mreže. Ne morejo prenašati,
stvar re.sno, tedaj pa poledeue. sc <la ostane le eden napram njim
zanrčljivo smehljajo in ga odbija-' hladen in neobčutljiv. To jih ua-
jo, brutalno ali sentimentalno, ka- ravnost žali in boli. Take ženske! ***3 CC* " ^
koršnega so pač temperamenta. ' ><> seveda čustveno povsem indi-!
Prosim vas. ali ni ponašanje teh ferentne. a so rutiniranc hinavke Pustal sem »»fj^ Uvidel
žensk tako. da jc pri moškem za- rojili čttstv. Čustvena žeu.ska	da žeru^ Vcdl10 ,e zaUJeJ°;
litcva po polni' vdaji najbolj lo-' «e igra, mai^eč v resnici doživlja. ^ ^ *ejale; da Je P° ^
gična konsenkvenca; Toela ' ne. Te ženske pa ne doživljajo niče- \ naravi pohlevon *tvor- kl
sar. ne lii.biio n.-nnW- ln,l»mL-a. i k<> «»ejc le. če jc izzvan. Pošteni
igra je bila pod vsako kritiko, d i letantska, brez vsake umetnosti. Bil sem v mučnem položaju, da jo ali prezrem in zamolčim ali pa. da povem resnico. Nisem molčal. Postal sem celo hudoben, kratko, mo-j je vedenje ni bilo niti najmanj ga-j lantno. Toda kaj hočete? Prekra-i no je. če je človek svoj lastni ma-
ženske bolj mika možitev "par
gije. Mi moški smo v tem pogledu pravcati revčki!Premalo je v nas fantazije; irtl hočemo realnost, »ločim uživajo žen>lkc v iluzijah. Demonska. nizkotna je ta igra. Ves dolg večer nas izzivajo s svojimi
Njen obraz je postal mehak in otožen in iz njenih oči je žarelo hrepenenje. tako iskreno, da je njega, ki je stal nemo poleg nje, zazeblo po hrbtu.
Saj je bilo njegovo majhno sree polno istega hrepenenja ! Od-har je mogel misliti, se mu je vendar zdela ona hiša višek vsega lepega iu krasnega!
zahtevaš svoje naravne pravice, so globoko užaljene, razburjene, začudene in nočejo o logičnih posledicah svojega vedenja niti slišati. In zlasti v erotičnih zadevah pri ženskah nikdar ne veš. pri čem
sar. ne ljubijo, marveč ljubimka-
jo. ne občutijo, ampak samo koke-j Ž01Lski so ni lreba nUioli ba<i m0"
! škesra. Nedolžno dekle lahko brez
Stala je. kadar je za t i snil oči. pred njegovimi očmi ter se spla- V.tem ozirn so Si>loh MePrt'ra-
zila celo v njegove sanje.
—	Ali si bila že kedaj v beli hiši? — je vprašal nekega dne mater, ko ni mogel še nadalje zadržati svoje vedoželjnosti.
—	O. da. sinko moj. — je odvrnila in njen glas je zvenel žalostno in negotovo. ♦
—	Pogosto, mama T
—	Zalo pogosto, dečko moj. Tvoji stariši so nekoč tam stano-
vuli iu tam si prišel ti na svet.
Od takrat naprej jc bila zanj "bela hiša" isto, kot človeškemu lodu izgubljeni paradiž
čunljive.
Povedati vam hočem dogodek, ki sem ^a sam doživel ki mej? trditve dovolj jasno ilustrira. To. kar vam bom pripovedoval, sem doživel z damo. ki jo tudi vi dobro poznate. Toda ne boni vam imenoval njenega imena. Recimo, da je gledališka igralka in mlada vdo-| va. Več vam ne morem in nočem
.! izdati.1
—	Kdo pa stanuje sedaj v "beli hiši"? — jo je vpraša! ob neki. drugi priliki.	| Takoj sem si bil na jasnem, ko-
—	Lepa. prijazna gospa, ki ljubi vse ljudi in tebe prav poseb-1	dasi mi ,-am tega nI niti no. ker je tvoja krstna botra.
Njemu je bilo pri srcu. kot da se je razlila neskončna izobilica sreče nad njegovo glavo. — Bil je tako razburjen, da se je pričel tresti.
:— Zakaj pa se ne |>eljemo k lepi prijazni gospe? — je vprašal l*>zucje.
—	Ker noče tega papa. — je odvrnila in njen glas je imel čudno oster zvok. da je ]>ostal takoj pozoren nanj.
Ničesar več ni vprašal, kajti volja očeta je veljala kot postava
z besedko .izdal. In pripovedoval mi je prav tisto zgodbo, kakor ona, pravzaprav čisto strugo, toda njun .skupni dogodek. Jaz za svojo osebo verujem njemu. Njemu za to. ker sam sebi ni prizanašal, dočim je ona oblekla kožo nedolžnega jagne-ta. Toda naj prrpovediTje sam: "Prijaftelji so me nekoč pova-
k.oje razlogih ni smel nikdo nič poizvedovati. Onega dne pa je bili na partijo na deželo, v neko
precej oddaljeno vas. Tam sem se seznanil z ono damo, recimo go-
Jav-
s|>ojila skrivnost "bele hiše" novo vez med očetom in sinom. i--o sdjpi (£nelo govoriti o njej.
rkee j* {»ostal besen, kadarkoli so le namignili -hjen? obstoj, -in »po B. Ugajala mi je iu mislim, pata rada govorila o tem ž njim, najmlajšim. Najbr»Jfta da sem ji tudi jaz bil prav všeč
tirajo.
Talka ženska jc bila go^pa B. To sem kmalu .spoznal, vendar pa se nisem hotel z ničemer izdati. Hotel sem ustvariti eksempeL Pii tein mi je šla vede ali nevede .sama na roko. Tedaj sem za'"! jaz igrati. Kakor hrtro sem jo do dobra spoznal, sem postal hladen. Vidite, to je bila druga nesramnost, ki »cm jo zagrešil. Toda ta- \ ke ženske - so škodi j ivke in zaslužijo, da se j ili kaznuje.
Zvečerilo se je. Plesali smo. i-grali zastavnice iu čas je naglo potekel. Z zadnjim vlakom, o polnoči. sva sc morala oba vrniti v mesto. Malo pred odhodom mi jc go*>pa B. izjavila, da ji ni dobro ter me prosila, naj jo .spremim na zrak. Stopila sva na cesto ter odšla meni vrtove in polja. Tesno se me je oklepala in molče sva stopala v tiho. temno noč. Nenadoma sva slišala v daljavi najin vlak.
L marca:
Pre«. Wllaoo, Trat. Columbua, CiMrtwurc, Br«
icn.
S3, marca:
U Savo!«. Havra. 0?urg* ffaah
lncton. Cherbourg	u*u.
M. marca:
CItT»'a«a Ham bara. * M. marca;
Olympic, Chfrbuuri; Republic
Caarbourg. Bramao.
SO. marca:
Ptm. Uvdlnf. Cbtrtivurf. Bremen
S1 marca:
Suffren. Mavre: Hum burs. Cherbourg, Hamburg. Brila. Cherbourg Bremen.
2. aprila:
France. Havre — SKUi'M IZLET
5.	aprila:
l^reus»ria, Cherbourg.
6.	aprila:
I*res. ilooscvclt, Cberbuurg, Bremen.
7.	aprila: Westphalia, Hamburg.
t. aprila:
],<->''-• tbun. Chi-rlnjuis; Mucu- hen, Cherbourg. Bremen.
12. aprila:
Martha Wutthliigtoii, Tret.
13 aprila:
a u re ta ilia. Cherbourg.
14. aprila:
ijallin,
burg.
Clieibuurg, 11am-
15.	aprila: Olympic, Cherbourg.
16.	aprila:
Stuttgart, Cherbourg, Brt-inen.
19. aprila:
Iteliaiice.
Cherbourg, Hamburg.
20. aprila:
Aquilanla. Cherbourg: (iio. Wasli-lngioii, Cherbourg, Bremen.
21. aprila:
New York.
Clirrbouig. llaiiiburj
22 parila:
Columbus, Cherbourg, Bremen.
23. aprila:
I'aris, Havre; Majestic, Cherbourg. Torek. Bremen.
27.	aprila:
lter*-iiKH.ria. CliertHxirir: l'ri-». Harding. Cherbourg. Br«-iueii.
28.	aprila:
l>eul*rhlfMi<l, ChprlmurR, Ilamlxirg
30. aprila:
BeviaUtan, Chnbuum; Krant-«, Havre; Bremen, Clierbouig. Bremen.
4.	maja:
Maur-tani.i, CHrrliourg; I^re^iUeiit Hooaevelt, Cherbourg, Bremen.
5.	maja:
Cleveland, Cberbutirg, llainturg.
6.	maja:
l^erlin. Cherbourg, Urtmrn.
7.	maja:
Oij inpic, Cherbourg.
10.	maja:
Tre* WilM.ii, T rut. SKri'.N! 1ZI.CT
11.	maja:
Aijuitania, Chi-rbotirg.
12.	maja:
Hamburg. Ch«rl>ourgp Hamburg; Muenchen. Cherboure. Bremen.
14. maja:
Paris, Havre. SKUPNI IZLET
17 maja:
l^rniparla, C1i«-rbourg; Columbus, Cherbourg. Bremen.
18.	maja:
OfurKe Wu^hhigton, Clierbourg. Bremen.
19.	maja: Wntplulia, Hamburg.
21. maja:
v i itlian. CherlMfirg. Kr.imt, Havre. DerfWnger, Bremen.
24 maja:
Murltu W t-hinirton. Trst; l:< liaii< »,
Cherbourg, Hamburg.
25.	maja:
MMuret.tniu. Ch'Tlxninc: J'r> sitimi
Harding. Cherbourg, Bremen.
26.	maja:
Albert Ualtin. Cherbourg, Hambing
2f. ma|a:
Olympic, flierbourg. Itepubllc, Lhe-nteii, Cherbourg
31. maja:
Auuitanla, Ch«rlM>urg: Thuritigia, Hamburg.
4.	junija: l'arla, Havre.
23. Junija:
I "res. \Vilj»'»n_ Trst SKI TNI Y/A.Y7T
2. julija:
lie Jc Frame, lla\re _ SkTIWI
liii.fcrT
5.	avgusta:
Pi evident Wilson. Tint —KKII'M
IZLKT
skrbi ostane na samem z največjim lahkoŽivcem. ne da bi bila njena nedolžnost le količkaj v nevarnosti. Moški postopa z žensko vedno tako, kakoršna se sama pokaže. Tudi to je preizkušnja za -moralrčnošt žen.nke: kako ž njo postopa modki. Čestita žena lahko mirno vstopi v najbolj razkričan lokal, a nikdo je ne bo nadlegoval. vlačug-o pa bo tudi v najfinejši konditoriji nagovoril prvi samski kavalir. Moški — govorim seveda le o kulturnem človeku — ima poseben instinkt za etično kvaliteto žemjke. Dostojna ženska je varna sama po sebi, nedostojne pa ne ščiti nobena maska. Prva lahko stopi razgaljena na ulico in J noben žaljiv, nedostojen pogled : je ne zadene, druga pa se lahko ovije v svilo in kožuhovino, a j vendar bo v očeh moškega popolnoma razgaljena. Prva lahko napravi fz razuzdan ca pobožnega "Zamudila ga bova." je vzklik-; veniika <lnjga pa nedolžnega nila gospa 1», in se me še tesneje j j^g ^ bahanta. oklenil^ Sevda sva ga v resnici. ^ ^ ^ mi ^^ zamudila. Ko sva se wrnla nazaj, j	kQ ^ ^^ H ^ z
so ostali gostje že odšli in pre- j ljubcznivo . og^-cumi pogledom ostalo nama ni ^Irugcga. kot da ^^ Tlhrajoi:.e p^ave plešočih prenočiva v vaški gostilni. Dobila'^ Jn ut4iako bwMpno prL.ta-sva dvr sobi. drugo poleg druge.! ^jj
"Potujte pod ameriško zastavo"
Sedaj se odločite preživeti krasne spomladne mesece v
JUGOSLAVIJI
Znižana vožnja v tretjem razredu do
LJUBLJANE
Samo $(01.80 in več; tja in nazaj $198.00 in več preko Cherbourga
C\MO f»onii«Iif- f-a kr^.ti^ »pomlidir'.!!'
rfin \ \aii dnmnmi ' Z"ina j* sk-jto minula, ^r par tr«Jn<«-.. ;>» !k>
( - naniprj' jlc t'Olniali v ,i>mi> i|'«no *inr> Ju^rw-la-. ijf». -r -am b" '»-ila-a! • pr--
pričati «.r o nrprrko.'jivili u«l'»bn'» tih i|«.» ti dohr'- hrjnr. pro.t»rnf kaliin-. •!ru/a1>ne
prirrrliivr- -na parnikih. ki last iti upravo \Ia>ic Z«lru'rni'i 'Ir^at.
Qiipiufja iirf>fJo%ja United Statrs Lin« za
mesec april ^o sledeča:
S. S. PRESIDENT ROOSEVELT
6. aprila
S S. LEVIATHAN
9. apri'a (najeecji parni k na «irtti> S.S. GEORGE WASHINGTON
-0. aprila s.s. president harding 27. aprila s s. republic ,	20. aprila
s.s. leviathan 30. aprila
Iiherife ew-a i.-m — 1	parnikir, pa
l»o*tt potova'i » -»'ojimi rojaki. Y><-. kar
se tiče prevoza in JJTtlace. bo 1» va* Miaprrj urejeno.
Za vse informacije vprašajte s\ojeaa lo-kalnego agenta ali pišite na
United States lines
s*:
FRENCH LINE
fieaerala Trassatlaili^e
V EVROPO ZA VEUKONOC
Slavni parnik na Olje
FRANCE
ODPLUJE IZ NEW YORK A
2. APRILA ob 11. dopold.
preko MAVRE — pristanišče Parna.
i'kldkf/.lti: Si: NAŠ 10M L" VrZI.I KO-.ncm-nkmi; izletu v
JUGOSLAVIJO
Potujte udobno in razkoino in poceni.
j \*|>raš^iji f svojemu agentu zu iitjKlrob-. no.ni.
r»i:i*«;.\ odim^utja
PARIS 23. aprila; 14. maja FRANCE 30. apri a; 21. maja
FRENCH LINE
ITALIJANSKE HARMONIKE.
Mi Izdelujemo in irn-porit rame rsaiio prvo. vr.ftne ročno napravljen« ITA-LUANS KE
harmonike. najboljše na s\etq. beset 1 • t garantirane. NaS« cene «o nitje kot druirlh Izdelovalce*. Brezplačen pouk » igranju kupcem. I'.ftltr po BUKZPLA^TM eenlh - ruatta 6erenelli &. CO. 1014 Blu« Island Ave, Dept.76, Chicaso, lil.
45 Broadway, New York City
(Phone. Whitehall 2800)
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri kateriK kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda**. S tem boste vstregli vsem.
Uprava 'Glas Naroda*.
"Jaz sem kompromitirana!" mi
"Vae filozofiranje nit- ne po-
je *mej,. trpomnila. pri tem pa me maj?a Vseeno jih mora5 ljubitit tako strastno i>ogledala. kot da
ji je ]io]k>lnoma vse eno. ali se to v resnici zgrodi ali pa *i ljndje le domisljujejo.	—
Vofieila sva si laliko noč. se poslovila in že som se pričel sla-iiirti. ko me je nenadoma pokliea-la:
** Prosim vas. sdi imate svežo vodo v vjiši steklenici?''
Voda seveda ni bila sveža, toda
NAZNANILO.
Vsem naročnikom v državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik Mr. J. ČEI1NE in prosimo, da pri njem * obnovi jo naročnino.
Upravništvo.
ljubiti, ljubiti.1
DOBILI 8MO ŠE NEKAJ KNJIG VODNIKOVE DRUŽBE
ter jih imaino v zalogi. Zbirka štirih knji«r stane $1.60. Cleveland »ki rojaki jilv lahko dobe pri Mr Antonu Bobku, 6104 8t. Claar Ave. in pri Mr. Charles Karlin-fferjUt 1066 Addison Road.
■ Oprava Glas Naroda.
Kranjske klobase, želodce in doma sušeno meso —
IM&ilJaai sirom Amerike p« ebspres-nem povzetju, ali pa denar naprej po 38e funt; na doma pa po 35e funt.
Poskusit« enkrat in boste moj stalni odjemalce.
JOHN KRAMER
5301 Si. Ciair Ave^ CLEVELAND, O.
mm,
m
Prav vsakdo-
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI v "Glas Naroda*".
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVE&I SLOVENSKI DNEVNIK V ZDS. DRŽAVAH.
■
,4 ' I * -fit- l^n""iAj ^