* 6 * I #
/K. 1935
Naročnina mesečno	^^MIBI^^.	m^m	flfc	Ček. račnn: Ljnb-
25 Din. za	^^^ ^^Br	^^	^^^^	B I jana it
Itro 40 Din — ne-	^^^^^ ^^M	■ m ^__w za inseratei
izdaja co-	■ JHV	JHB	M	■ ^^M TH>\
lolotno 96 Din. za	^HIM^ JMH MV	BB	^	^^M M ^Bt^M flV ^^M
inozemstvo 120 Din	jB» ^^M	flV	^^B	M ^^^B ^^B ^^B
Uredništvo ▼	JHmV	JKtkHH^/	JKMmmt^B	U prava: Kopitar-
Kopitarjevi 0L6/III	jeva 6. telefon 2993
Telefoni nredništvns dnevna (Iniba 205» — nočna 2996, 2994 In 205»	■	Izhaja vsak dan zjatrnj, razen ponedeljka in dneva po praznika
Amnestija
V včerajšnji številki smo na drugi strani drugo za drugim objavili dvoje besedil, ki brez vsakih nadaljnih razlag zadostujeta, da nam prika-žeta, kako velikanskega obsega so notranje politična dogajanja, ki jih ravnokar doživljamo. V prvem člančiču beremo namreč, da je notranji minister dr. Anton Korošec odredil, naj se na široko odprejo vrata politično-režimskim jetnikom, v drugem pa, da je odhajajoči režim pripravljal v črnogorskem gorovju po nemškem zgledu koncentracijsko taborišče, kamor je imel poslati svoje politične nasprotnike, ki so jih posamezni bani imeli ukaz poloviti po vsej državi. To dvoje dejstev, zgodovinsko eno, kakor drugo, daje pravilno označko prejšnji in sedanji vladi, in naš narod se bo na njihovi podlagi prav lahko orijenti-ral, ne da bi mu bilo treba še poslušati nekoliko zbeganih in nerodnih razlag raznih političnih pismoukov, ki se jih bo prijelo ime snovalcev koncentracijskih taborišč in ki so že mislili, da so postali zvezde-vodnice, ko še leščerbe niso bili pod poveznjenimi strankarskimi pokrovi.
Politična amnestija je v vzdušljivem ozračju, v katerem smo zadnja leta tavali kot v neki nepojmljivi omotici in hlastali po zraku, prva velikanska eksplozija, ki je v naše notranjepolitično življenje v širokih curkih spustila svežine in zdravja, o katerem so že veliki rodoljubi in optimisti obupavali, da se nikoli več ne bo vrnilo. Ni treba več čakati vladne deklaracije, kaj bo napovedala za bodočnost. Vlada, ki se je predstavila jugoslovanskemu ljudstvu s takšnim dejanjem, je dokazala politično zrelost mož, ki jim je zaupana usoda Jugoslavije, njihovo državniško modrost in njihov patrijotični pogum. Med tem, ko so politični brezdomci, varajoč same sebe, da se bodo pri svojih pustolovščinah lahko opirali tudi na jugoslovansko vojsko, že gradili sramotna koncentracijska taborišča za svobodne državljane Jugoslavije in v svojih zatišjih že polnili liste z imeni prvih žrtev svoje politične omejenosti, se je pripravljala v naši domovini revolucija zdravja in modrosti in njen prvi zmagoslavni klic je veljal svobodi, za katero so ali sami ali po svojih dedih prelivali kri mnogi izmed tistih, ki jim je odhajajoči režim po fašističnem in boljševiškem zgledu prirejal koncentracijske tabore.
Okrog nas slišimo že glasove političnih pozabljivcev, ki bi radi pogrnili vsaj čez del preživelih let odejo davnosti in naprtili Jevtičevemu režimu odgovornost za nasilstva, ki so kakor pravljična pošast šla čez naše dežele. Ceš, pri nas zadnje petomnjske volitve niso zahtevale žrtev in še tisti, po katerih je režim lopnil, spadajo v vrste nacionalne fronte. Ne, ne, tako ne bomo. Niso samo zadnje volitve polnile naše ječe s političnimi jetniki, ki jih je sedaj s tako velikodušnostjo odprl notranji minister. Mi še nismo pozabili novemberskih volitev 1. 1931, niti občinskih volitev oktobra 1933. Tisoči so takrat romali v ječe, pri nas in drugod, stotisoče mesecev so presedeli po preiskovalnih zaporih in po temnicah ali po internacijah svobodni državljani Jugoslavije, tisoče družin je bilo sirovo razgnanih in desetine tisoče otrok je zaman jokalo za očeti, ki jih je slabotni in za to še' bolj okruti režim trgal iz njihovih rok. Za nič, za prazen nič. Da ne omenimo spiska enih, ki so prišli ob svoj kruh, ker so domovino bolj ljubili kot pa režimi, ki so v svoji zaslepljenosti zapravljali veličastno dediščino za svobodo Jugoslavije izkrvavelih rodov. Da ne omenimo tistih milijonov dinarjev kazni, ki so bili vsled ničevih političnih razlogov od takratnih strahopetcev na vladi naravnost izsesani iz krvi našega revnega naroda. Toda takrat, po novemberskih volitvah 1. 1931 in po občinskih volitvah 1. 1934 nismo imeli notranjih ministrov, nismo imeli vlad, ki bi bile potegnile z našim jugoslovanskim ljudstvom. Takrat ni bilo notranjih ministrov, ki bi bili imeli dovolj poguma, da bi se proti samim sebi postavili v bran za svobodo domovine in državljanov. To je treba danes povedati, če hočemo dejanje notranjega ministra dr. Antona Korošca in vlade, ki ji pripada, postaviti v tisti okvir, v katerega spada.
Ni še dolgo tega, ko se je moral ta zaslužni mož, ki je soustvarjal našo svobodno državo, ki je stal na njenem braniku v najtežjih trenutkih njene mlade zgodovine, preganjan od teh, oprostite nam ta izraz, političnih inamelukov, naravnost potepati iz internacije v internacijo, zastražen kot da bi bil največji zločinec, in ž njim cela vrsta odličnih mož, ki so mu zvesto ostali ob strani, kakor je vanj verovalo tudi vse slovensko ljudstvo, in povejmo resnico, velika večina južnih bratov. In prvi akt njegovega »maščevanja«, ko ga je modrost kneza-namestnika tako krasno rehabilitirala in mu izročila najbolj odgovorno mesto v vodstvu države, je, da gre v ječe, kamor so zadnje volitve z nam še danes nepojmljivo sirovostjo pognale nad deset tisočev državljanov samo zato, ker so pravilno ločili med domovino in med režimom, jim odpre vrata in jih pokliče nazaj pod svobodno jugoslovansko nebo. Da gre in z eno samo kretnjo zaustavi krivično izterjavanje denarnih kazni iz ljudstva, ki mu je v današnji gospodarski stiski ostalo itak samo še patrijotično srce.
Politična amnestija je dejanje politične modrosti in dejanje političnega poguma. Sedanja vlada se ne boji jugoslovanskega ljudstva, ni ji treba bežati pred njim, ni treba med njim in med njo zaklenjenih jetniških vrat. Prepričani smo, da bo jugoslovansko ljudstvo pogumni vladi znalo tudi pogumno odgovoriti. Da bo dejanju zaupanja od strani državnega vodstva postavilo nasproti tudi svoje polno zaupanje. Da bo vlado svobode
r odpiralo, ker so še široka polja, na katerih se oče nova vlada uveljaviti 7, isto vero v rodoljub-nost Jugoslovanov, s katero se jim je z aktom amnestije predstavila.
Ne moremo pa iti mirno mimo tega dejanja, ne da bi našemu voditelju g. notranjemu ministru dr. Antonu Korošcu prav od srca čestitali, čestitali predvsem v imenu onih, ki so zadnja leta ž njim vred pili kelih trpljenja, kajti takšnega smo ga vedno poznali, takšnega spoštovali in ljubili: krščanskega državnika, ki je do dna srca vdan svoji domovini, ljudskega voditelja, ki do zadnjega zaupa svojemu ljudstvu, politika, ki jo navzlic vsemu ostal zvest svetinjam demokracijo.
Izjava kraljeve vlade
»Volilo blagopokojnega kralja ni prepuščeno v varstvo kakšni osebnosti ali vladi in tudi ne kakšni politični skupini. Izročeno je vsemu jugosl. narodu"
Dr. Milan Stojadinovič
Belgrad, 4. julija. A A. Na današnji seji narodne skupščine je prečital predsednik ministrskega sveta in minister zunanjih zadev dr. Milan Stojadinovič tole deklaracijo vlade:
Sestavljena po visokem zaupanju kr. namest-ništva, smatra vlada, ki ji imam čast predsedovati, za dolžnost, da stopi pred narodno predstavništvo s tole deklaracijo.
Zvestoba na zunaj
Zunanjo politiko kraljevine Jugoslavije so že prej opredelile mirovne pogodbe, zvezne pogodbe in prijteljstva; opredeljena jc z obstojem Male zvezo in Balkanske zveze ter s tradicijonalnimi zvezami globokega prijateljstva do Francije. Opredeljena je naposled z našim zemljepisnim položajem in i narodno zgodovino. Temelj te politike je prav tako čvrst in globok, kakor ustreza življenjskim interesom kr. Jugoslavije, tako da ga smemo smatrati kot nespremenljivo smernico za svoje bodoče delo.
Kraljevska vlada bo ostala zvesta dosedanje in n pravcu naše zunanje p ol i t i k e in ae bo prizadevala, da obstoječa prijateljstva ohrani in okrepi, obenem bo pa 1 zadovoljstvom sodelovala tudi z vsemi drugimi državami, katerih osnovni ideal bo tisti, ki je tudi nam najdražji, to je ideal utrditve in organiziranja evropskega miru. Iskreno in globoko vdana idealu mirn med narodi, pa kraljevska vlada vendarle ne more zapirati oči pred dejstvom novega tekmovanja v oboroževanju. Ker sami v tem vprašanju ne moremo ničesar storiti, bomo podpirali vsa prizadevanja za omejitev in skrčitev oboroževanja. Toda vse dotlej, dokler se v tej smeri ne dosežejo pozitivni in trajni rezultati, n e smemo zanemariti kar najresnejše skrbi za našo oboroženo silo. Za obrambo domovine ni predraga nikaka gmotna žrtev. Vojska in mornarica Hta bili še od nekdaj naša moč in naš ponos. Taki morata biti tudi danes in v bodoče.
Pomiritev na znotraj
Osnovna smer notranje politike nam je d a n a 1 osnovnim državnim zakonom, z ustavo od leta 1931. Kraljevska vlada je zvesta vsem načelom te ustave in posebej poudarja načelo državnega in narodnega edinstvo. Odločni bomo ne samo pri naglašanju, temveč tudi pri dejanskem izvajanja zakonitosti ter pri popolnem izvajanju ter spoštovanju načel enakopravnosti vseh državljanov. Trudili se bomo, da pri svojem nadaljnjem delu prilagodimo posamezne zakone, zlasti tiste, ki so političnega značaja, težnjam in šeljam naroda. To velja zlasti za široke narodne samouprave, za volivni zakon, za tiskovni zakon lii zakon o zborovanju in društvih. Kraljevska vlada želi na ta način omogočiti resnično udeležbo najširšim slojem prebivalstva pri državni, bano-vinski in občinski upravi.
Izraz volje in moči
Kdor prečita gornjo deklaracijo vlade, se mu nehote vsiljuje zavest, da smo po tolikem in tolikem času dobili vlado, ki stopa pred skupščino z izjavo, ki bi tako po svoji vsebini, jedrovitosti in stilizaciji delala čast največjim evropskim kabinetom in ki je res pravega evropskega formata. Dosedanje vladne deklaracije so bile proslule po svoji dolgoveznosti in gostobesednosti. Preraču-njene so bile na uho poslušalcev, zato je v njih lahko našel sleherni, kar je želel in kar je hotel. Prav radi tega jih pa tudi ni bilo resno jemati, ker je čisto nemogoče, da bi še tako zmožna vlada v nekaj mesecih mogla odstraniti vse težave in nevolje, ki teže delovne stanove, in jim priklicati paradiž na zemljo. Tudi državno življenje in gospodarstvo se razvija postopoma, po etapah in bo zato vlada, katera misli resno delati, vselej razvila le takšen program, ki je izvedljiv, postavila bo cilje, ki so v danih razmerah možni in dosegljivi in nič več.
Toda kljub kratkim, kleno izklesanim stavkom je Stojadinovičeva vlada v svoji izjavi povedala več tehtnega, kakor katerakoli njena predhodnica. S pnostodušnostjo in brez izumetničenih fraz so na dnevni red postavljeni najaktualnejši problemi naše zunanje in domače politike.
Zunanja državna politika se tudi pod novim vodstvom ne bo spremenila. Razno ugibanje in domnevanje glede preusmeritve zunanjepolitičnega kurza mimo Francije je presekano z nedvoumno izjavo vlade, da se bomo v zunanjem svetu tudi poslej opirali na tradicionalno zavezništvo in globoko prijateljstvo s Francijo, ki je spopolnjeno z zavezništvom, ki ga imamo v Mali antanti in Balkanski zvezi. Vse te politične in prijateljske zveze so sad desetletnega povojnega političnega razvoja v Evropi, so bile neštetokrat preizkušene v mnogih viharjih in so dokazale, da nam za naš politični prestiž in varnost zadostujejo. Toda kljub temu od svojega prijateljstva ne izključujemo nobene države in nobenega naroda, ki si želi mirnega sožitja in mirnega razvoja v Evropi. Miroljubnost naše države je znana vsemu svetu ;vsa leta po vojni se je vodstvo naše državne politike varovalo kakih oboroženih demonstracij in rožljanja z orožjem, kakor so delali nekateri naši sosedi. Zato smo se tudi vedno iskreno prizadevali, da pride do razorožitve. Z obžalovanjem ugotavlja vlada, da do tega sicer ni prišlo, radi česar moramo seveda tudi mi skrbeti za svojo varnost. Prisrčne manifestacije, ki je je bila naša vojska deležna v skupščini, so brez dvoma izraz čuvstev in razpoloženja vsega naroda do naše hrabre vojske.
Vendar pa vidimo težišče vladne deklaracije v onih kratkih stavkih, ki so posvečeni naši domači notranji politiki. Smer, ki jo v tem pogledu očividno zasleduje Stojadinovičeva vlada, bi mogli označiti z eno besedo: nazaj k narodul Na tem področju smo dosedaj bili vajeni bobnečih izjav o »močni roki«, o »izrednih ukrepih«, o »proti-državnih elementih«, o »sovražnikih narodnega in državnega edinstva« in podobno. To je bilo potreba režimu, ki je čutil, da nima zaslom.be v ljudstvu, ki se je naroda bal ,keT je vladal proti njemu. Sedanja vlada pa je imela pogum, da je pred celo državo in vsem narodom spregovorila odrešilno besedo: Država, to je narod! Država bo močna in nepremagljiva, bo napredovala in procvitala.
ako bodo njeni temelji sloneli ne na nekaterih poedincih, tudi ne na eni stranki z monopolnimi političnimi privilegiji, temveč ako bo izraz volje in hotenja vseh Jugoslovanov. Za državo tako usodina in nevarna politika JNS je s tem obsojena in pokopana! Narod nosi bremena za to našo skupno domovino, prav in pravično je, da ima pri njeni upravi in vodstvu državnih poslov tudi pravico sodelovati! Ni dvoma, da bodo vsi prebivalci Jugoslavije sprejeli napoved tako težko zaželjenih političnih svoboščin kot nov evangelij. Vlada je napovedala razširjenje samouprav, naloga, ki od leta do leta bolj kliče po rešitvi. Volja naroda in njegova odgovornost za dobrobit države ne pride nikjer drugje tako do izraza kakor v občinskih in pokrajinskih samoupravah. Tu je vsak neposredno odgovoren in zainteresiran, vsak ima zavest, da je država izraz in produkt tudi njegove volje in hotenja. Napovedan je nov volilni zakon, ki bo napravil konec nečuvenemu potvarjanju narodovega hotenja, kakor smo ga nekajkrat doživeli zadnja leta in ki je bil najboljše sredstvo za ubijanj« državne avtoritete v Ljudskih masah. Novi društveni zakon naj da našemu javnemu življenju zopet več zraka in razgibanosti. Reši naj ga prisilnih okov, v katere ga je oklepal politični in kulturni monopol nekaterih strankarskih izvoljencev. Vlada, ki dela z ljudstvom in za ljudstvo, se tudi tiska ne straši. Konstruktivna kritika je edino sredstvo proti korupciji in nezakonitosti vladajočih. Razen tega pa tisk opozori vladajoče kroge na marsikatere pomanjkljivosti in nedostatke javne uprave ter doprinaša s svojimi domisleki in iniciativnostjo v odlični meri h konsolidaciji gospodarskih in socialnih razmer v državi. Napoved spremembe sedanjega tiskovnega zakona bo vsa jav-
Pogon gospodarstvu
V gospodarski in finančni politiki se bo zadnje mesece na novo začeta smer nadaljevala, zlasti v skrbi ta kmeta, ta ravnotežje v drž. proračunu, za ohranitev vrednosti nacionalne valute, za davčne olajšave za vse Hloje naroda in za obnovo celotnega gospodarskega delovanja v državi.
Svež tok živIjenskih sil
Razen teh gospodarsko - finančnih problemov, ki se ji »de najvažnejši, in katerih ureditev na-glaša na enem izmed prvih mest, ho kr. vlada posvetila svojo pozornost tudi vsem drugim vprašanjem s področja socialnega, duhovnega in prosvetnega življenja naroda. Želja kraljevske vlade je, da 8« na vseh straneh in v vseh smereh občuti nov, zdrav in 8vei tok življenske sile državo in naroda. Volilo, ki ga jo zapustil pokojni viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj, da čuvamo Jugoslavijo, je veliko volilo, toda prepuščeno ni v varstvo kateri osebnosti ali vladi in tudi ne posamezni politični skupini. To volilo je izročeno vsemu jugoslovanskemu narodu. Vsi in vsakdo od nas posamič in skupaj — vsi mi imamo sveto dolžnost, da to volilo varujemo in branimo. Kraljevska vlada, ki ji je v čast, da s« danes predstavi narodnemu predstavništvu, misli, da bo to sveto volilo najbolje obvarovano, če bo stremela po pomiritvi in odstranjevanju političnih zaostritev i zbiranjem in združevanjem vseh konstruktivnih narodnih sil, « širjenjem temeljev, ki na njem sloni ugled držav«.
Tako kraljevska vlada upa. da l>o najbolje upravičila visoko zaupanje kraljevskega nainest-ništva in da ho hkrati za svoje bližajoče ne delt s narodnim predstavništvom z gori popisanim programom našla tudi pri njem vso potrebno pod poro.
nost toplo pozdravila. Osebnost dr. Antona Ko-rotšca, ki je izšel iz naroda in ki nikdar ni poznal drugačne kakor ljudske politike, pa nam je zadostno jamstvo, da se bodo napovedane politične reforme, ki naj oblast in ljudstvo zopet približajo in zbližajo — tudi v resnici izvedle.
Politika ni zdrava, ako ni zdravo gospodarstvo. Na tem polju čakajo sedanjo vlado naravnost pre-ogromne naloge, ker ni nikjer toliko zamujenega in zanemarjenega kakor ravno v gospodarstvu. Vlada pravi, da je njena želja, da bi se na vseh straneh občutil nov, zdrav in svež duh življenjske moči našega naroda. V ta namen sc napoveduje rešitev vedno bolj perečega kmetskega problema, skrb za ravnotežje državnega proračuna, varovanje vrednosti narodne valute in še pesebej olajšanje davčnih bremen, ki so res že davno prekoračila svoj višek. Kdo bi s takimi gospodarskimi reformami ne simpatiziral in ne želel, da sc čimprej uresničijo!
Dosedaj smo skoraj ob vseh vladnih deklaracijah ostajali skeptični. Poslušali smo jih, a v njih izvršitev nismo verovali. Žal, da je poznejši razvoj opravičil našo nevero. Ponavadi je ostalo vse pri besedah n na papirju. Tudi tisti, ki so imeli dobro voljo, niso mogli ničesar napraviti, ker niso uživali zaupanja ljudstva. Nasprotno pa imamo v sedanji vladi na najvažnejših mestih može, ki m) se politično dvignili izkhudno z na-odov^rfi zaupanjem. Ljudstvo jih pozna in oni poznajo narodove potrebe. Zato tudi lahko brez strahu podirajo pre-graje, ki so dosedai ločile vlado in narod.
Zaupanje rodi zaupanje. Pravkar razglašena politična amnestij je dokaz, da v resnici veje nov duh po Jugoslaviji, ki je s tolikimi žrtvami in idealizmom bila zgrajena za to, da bi bila svetel, zračen in svoboden dom za vse njene sinove.
Ne dvomimo, da bodo vsi pravi patrioti vlado pri njenem obnovitvenem in graditeljskem delu podpirali.
Poteh seje narodne skupščine
Belgrad, 4. jul. m. Za današnji prvi redni sestanek Narodne skupščine je vladalo v vseh tukajšnjih političnih, tako vladnih kakor opozicionalnih, krogih ogromno zanimanje. Vstopnice so bile že pred par dnevi razprodane. V vseh prostorih Narodne skupščine je bilo zelo živahno ter se je govorilo le o novi vladi in o deklaraciji, za katero je bilo napovedano, da jo bo vlada podala na današnjem zasedanju. Pa tudi pred Narodno skupščino v ulici kralja Milana je bilo nadvse živahno. Četrt ure pred napovedanim pričetkom so pričeli prihajati diplomatski zastopniki raznih držav. Pred vhodom jih je pričakoval šef protokola zunanjega ministrstva Ika Novakovič. Zbrali so se vsi poslaniki z doyenom diplomatskega kora nuncijem Pelle-grinettijem. V diplomatski loži je bil tudi naš novo-lmenovani pariški poslanik Purič. Tudi časnikarska loža je bila zasedena kot še malokrat poprej. Bili so navzočni vsi domači in inozemski časnikarji in napeto pričakovali izjave sedanje vlade pomirjenja.
Jevtič — Kojic
Približno ob 10.15 je prišel v dvorano bivši predsednik vlade Bogoljub Jevtič, predsednik Jugoslovanskega kluba narodnih poslance*, ter naj-
prej govoril z nekaterimi poslanci, nato pa sedel na desno stran v tretjo klop. Tudi ostali člani bivše vlade so prišli na sejo ter se pomešali med narodne poslance. Med njimi tudi bivši pravosodni minister Kojič, poleg njega pa llija Mihajlovič. (>b 10.25 je vstopilo v sejno dvorano predsedstvo Narodne skupščine. V dvorani je nastala globoka tišina.
Vlada prihaja
Par trenotkov zatem je vstopila kraljevska vlada na čelu z dr. Stojadinovičem, notranjim ministrom dr. Korošcem ter vojnim ministrom generalom Živkovičem, za njimi pa ostali člani vlade. Ob svojem prihodu v skupščino je bila vlada viharno pozdravljena s klici »Živijo!« od strani večine poslancev.
Vlado je živahno aklamiral eentrum, desnica ter precejšnji del skrajno levice. Kljub temu, da je bilo občinstvu prepovedano dajati izraze zadovoljstva in nezadovoljstva, se občinstvo nI moglo vzdržati, da ne bi priredilo viharnega aplavza vladi. Navdušenje in vzklikanje je bilo toliko, da se je glas »Živel Jevtič« poslanca Dra-giše Milovanovita, ki je nervozen skakal od levice na desnico do aodeža, na katorum je sedot
bivSi predsednik vlade Bogoljub Jevtič, skoraj popolnoma zadušil. Tako je vzklikalo le okoli 15 poslancev. Ministri so nato zasedli svoje prostore t ministrskih klopeh.
Marušič rajši senator
Ko je navdušenje v dvorani malo poleglo, je skupščinski predsednik čirič pozval tajnika Milana Barljaka, da prečita zapisnik zadnje seje, ki je bil sprejet soglasno. Zatem je tajnik pručital poročilo skupščinskega voriflkacijskega odbora, da se pokličejo v Narodno skupščino narodni poslanci, namestniki onih poslancev, ki so na svoje poslanske mandate podali ostavko, ker so bili izvoljenih v dveh okrajih. Tako je hilo sporočeno med drugim, da je bivši minister Maruši? podal ostavko na oba poslanska mandata, in to v logaškem in ljubljanskem okraju ter je le obdržal se-natorski mandat, čeprav je pred volitvami izrecno poudarjal, da bo kot primorski Slovenec obdržal v slučaju izvolitve mandat v logaškem okraju. Ivan Mohorič je podal ostavko na ljubljanski mandat. Nato je bilo prečitano poročilo verifika-cijskega odbora o overovljenju mandatov poslancev, pristašev dr. Spahe.
Zatem je dobil besedo, burno pozdravljen od vseh predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, ki je najprej prečita] ukaz kraljevskih namestnikov o otvoritvi rednega zasedanja narodne skupščine, za tem ukaz o ostavki prejšnje ter o postavitvi nove vlade.
Stojadinovič čila izjavo
Pri imenovanju posameznih ministrov je ogromna večina narodnih poslancev .ponovno burno ploskala. Ker se ie ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič že pred sejo prijavil za besedo, mu je skupščinski predsednik Is (o takoj podelil Nato je g. dr. Stojadinovič ob
globoki tišini, ki je zavladala v vsej skupščini, pre-črital vladno izjavo (Jci jo priobčujemo kot prvo vest).
Predsednika vlade je pri čitamju deklaracije pogosto prekinilo živahno in dolgotrajno odobravanje, zlasti pri stavkih, ki govorijo o zakonodajnem delu vlade, ter stavkih o oporoki blagopokoj-nega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, ki jo je predsednik sedanje vlade tolmačil na edino pravilen način, da la oporoka ni namenjena za čuvanje eni osebi, eni vladi, niti eni politični skupini, temveč vsemu ljudstvu.
Ta odstavek je predsednik vlade izrekel s po-vzdignjenim glasom in dvignjenimi rokami, kar je globoko presunilo vso skupščino, ki je nalo izbruhnila v mogočno odobravanje. Ko je predsednik vlade končal s čitanjem izjave, je dvorana zavalovila v silnem odobravanju in navdušenju za novo vlado. V vsej skupščini je samo glas Dragiše Milovano-viča zaklical »Živijo Jevtič!«, s čimer je v dvorani zbudil smeh in pomilovanje.
Predsednik skupščine je zaključil sejo ter prihodnjo sklical za soboto ob 10. Na dnevnem redu je razprava o poročilu verifikacijskega odbora in volitev novih skupščinskih odborov
Zadovoljnost v Belgradu
Belgrad, 4. jul. m. Deklaracija kraljevske vlade, ki jo je danes prečiitail v Narodni skupščini predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, je doživela v vseh prestolniSkih krogih najlepši sprejem. Tukajšnji politični krogi so vzeli z velikim odobravanjem na znanje predvsem ona mesta izjave, ki govore o spremembah dosedanje politične zakonodaje, predvsem zakona o volitvah narodnih poslancev, zakona o shodih, društvih in posvetih ter zakona o tisku. Razveseljivo je, da ta nova izjava ni dolga itn okrašena z raznimi praznimi frazami, temveč je jedrnata in zgoščena.
Slovanska brala
o-f/c/
Domači odmevi
Vprašanje jugoslovanske radikalne zajednice
Včeraj smo bili prinesli kot kronisti vest ►Politike«, ki je pisala, da vprašanje osnovanja v»like nove stranke, v kateri bo se na enem programu združile bivša radikalna stranka, SLS in muslimani, ni aktualno, češ, da bi taka enotna stranka ovirala izvajanje programa Sto-ladinovičeve vlade, ki teži za sporazumom s flrvati. Že včeraj smo imeli priliko, da na podlagi naših informacij to vest »Politike« označimo za intrigo. — Danes pa je položaj še jasnejši.
Bclgrajsko »Vreme« se obrača proti trditvam »Politike« in pravi, da se delo za ustanovitev takozvane jugoslovanske radikalne zajed-nice v polnem sporazumu s šefi vseh strank, ki so zastopani v vladi dr. Stojadinoviča, nadaljuje in dovršuje, tako da ni nobenega dvoma, da bo zajednicn že v kratkem časn osnovana. To delo ima jasen cilj, da se naše politične prilike n<fy'iuulizirajo in da se naša notranja politika postavi na zdravo in trajno bazo. Zajednicn bi — kakor piše »Vreme« — imela en program in ene statute in bi povsod nastopala kot enotni politična stranka. Že za časa sestavljanja vlade dr. Stojadinoviča se je čutila dobra stran le kombinacije, ki je v prvi vrsti predpostavljala politiko sodelovanja in sporazuma in pokazala najboljšo voljo za utrjevanje političnega ravnotežja in pripravljanje konstruktivne politične akcije. Če bi se ta načela opustila, bi se spremenile osnove, na katere je postavljen nov politični kurz države, čisto napačno je tolmačenje »Politike«, da bi taka enotna stranka ovirala delo vlade za sporazum, ampak res je nasprotno, da hi vlada v taki stranki dobila trdno podporo in da bi taka stranka zajamcila popoln uspeh njenemu programu. Tudi ni res mnenje, ki se je od neke strani slišalo, da bi se taka zajedniea ustvarila navzgor. Praksa je pokazala, da je dekretiranje strank odzjjor nesrečno in skoro neizvedljivo. Inicijatorji jugoslovanske radikalne zajednice niso niti za tre-notek mislili na kaj takega. Voditelji bivše narodne radikalne stranke, SLS in muslimanov ne bodo nove stranke samovoljno dekretirali, ampak bodo vprašali svoje pristaše, oziroma bivše stranke. Samo ljudstvo je tisti činitelj, ki se more in mora končno svobodno izjaviti o novi stranki in jo končnoveljavno oživotvo-ritL Sicer pa ta zamisel ni nič novega, ampak so vse tri stranke že davno delovale v tej smeri, itvar pa je postala nadvse aktualna v zadnjem času, ko se je pripravljala nova situacija v
državi. Vodilni politiki radikalne stranke, SLS in muslimanov so se že pred sestavo nove vlade o tej stvari razgovarjali in so mogli ugotoviti, da so v tem vprašanju popolnoma enukih nazorov. V tem oziru pa je važen tudi sestanek članov glavnega odbora bivše Narodne radikalne stranke Miše Trifunoviča in dr. Laze Markoviča, ki sta 3. t. m. bila pri dr. Korošcu. Po avdijenci je dr. Markovič izjavil:
»Vodstvo radikalne stranke, vodstvo jugoslovanske muslimanske organizacije in vodstvo SLS so že davno zamislili skupno stranko, in da to stranko pri javijo in organizirajo. Zato sino bili iznenadeui nad vestjo »Politike«, češ, (la to vprašanje ni več aktualno. »Politika« je resen list in zato mora povedati, odkod ima to svojo informacijo, ker je nima niti od radikalnega glavnega odbora, niti od dr. Korošca, niti od dr. Spahe. — Informacije »Politike« so čisto izmišljene in absolutno netočne.«
Sušak, 4. jul. b. Na Reki je bilo izkopano truplo Rudolfa Ekerta, znanega boritelja za katoliške ideale pred vojno na Reki.
Zagreb, 4. jul. b. Dne 10. julija bodo proslavili obletnico mature maturanti iz leta 1875. Med jubi-Iarji je zagrebški nadškof metropoli! dr. Bauer. | Na proslavo pride iz Amerike zdravnik v San Fran-| ciscu dr. Vlado Jorkovečki.
i Pariz, 4. jul. b. Za Stjepanom Radičem in tovariši je čital frančiškan o. Vendelin Vasi! mašo zadušnico, ki so ji prisostvovali Radičeva vdova, sin in številni hrvatski dijaki.
Belgrad, 4. jul. b. V tajništvu JNS so se nadaljevale konference, ki so se jih udeležili med drugimi Uzunovič, Ilija Miiiajlovič, Kosta Kumanudi, Ilija šumenkovič, Kosta Timotijevič, Grga Ang-je-limovič in Jovo Banjanin.
Belgrad, 4. jul. b. Poslanec Ivan Mohorič se je odpovedal ljubljanskemu mandatu in obdržal radovljiškega. V skupščino pride na njegovo mesto Rajko Turk, špediter v Ljubljani.
Belgrad, 4. jul. m. Danes je prispel iz Ljubljane od banske uprave g. inž. Rueh, ki se je v ministrstvu za gozdove in rudnike zavzel za ureditev nekaterih perečih vprašanj, ki se tičejo elektrifikacije dravske banovine in cene električnega toka KDE iz rudnika v Velenju.
Belgrad, 4. jul. m. Danes je prevzel mesto v centralnem presbiroju bivši šef presbiroja dr. Kosta Lukovič.
Belgrad, 4. jul. m. Pravosodni minister dr. Auer je nocoj časnikarjem izjavil, da je podpisan ukaz, s katerim se amnestirajo vse socjne kazni, izrečene po volivnem zakonu, in to od 6. februarja do danes.
Bech posreduje med Nemčijo in
Francijo Po1 iahe in Nemce skrbijo sovjetski pakti
Pari«, 4. julija. AA. Listi opozarjajo na molčečnost, v katero so oviti razgovori v Berlinu. »Matin« smatra, da je poljski zunanji minister Beck najbrže skušal dognati, ali bi mogla njegova vlada posredovati med Francijo in Nemčijo. »Petit Journal« takisto smatra, da govore v političnih krogih veliko o posredniški vlogi Poljske in o uslugah, ki bi jih lahko storila s svojim prizadevanjem v korist francosko-nemškega zhližanja. Tudi pakti s sovjeti vznemirjajo tako Poljsko kakor Nemčijo.
Berlin, 4. jul. TO. Danes dopoktne se je poljski zunanji minister Beck razeovarjal dve uri z zunanjim ministrom von Neurathom, nakar je odšel k spomeniku za padle vojake, kjer sta ga z vsemi častmi sprejela vojni minister general von B4om-berg in vrhovni poveljnik nemške vojske general von Fritsch. Opoldne je poljski poslanik Lipski priredil slavnostni obed, ki se ga je udeležil tudi državni kancler Hitler. Medtem so se na ulicah zbirale ogromne množice ljudstva, ki so vzklikale Hitlerju in Becku. Po obedu je Beck sprejel zastopnike tiska in jim priznal, da se niso razgovarjali samo o nemško poljskih odnošajih, ampak o vseli političnih načrtih, ki se nahajajo na dnevnem redu evropske politike. Nemško-poljsko sodelovanje bo trajalo dalje na osnovi skupne izjave, dane januarja lanskega leta.
Varšava, julija. AA. Današnja »Gazeta 1'olska« priobčuje poročilo iz Berlina, v katerem pravi, da sta na svojem včerajšnjem sestanku Hitler in Beck govorila ne samo o neinško-poljskih vprašanjih, temveč tudi o vprašanjih splošnega mednarodnega položaja, pri katerih sta posredno uli neposredno prizadeti tudi Poljska in Nemčija, llitler je pri tej priliki, pravi list dalje, dni izraza svoji globoki žalosti sarndi smrti maršala Pilstidskega, s katerim s« Je hote! tndi osebno »«.»<alL Hitler ie pristavil, da b« najlepša poklo-
nitev nesmrtnemu maršala v tem, če bodo tudi v bodoče dosledno in vestno izpopolnjevali prijateljske odnošaje med Poljsko in Nemčijo. Zunanji minister Beck pa je po zatrjevanju tega lista izjavil, da je poljska vlada sklenila ravnati se strogo po politični oporoki maršala Pilsudskega in da ne vidi razloga, ki bi mogel izpremeniti poljsko-nemške odnošaje in sploh poljsko zunanjo politiko.
Litva izgnala Poljake
Kovno, 4. julija. AA. Litavske oblasti so izgnale poljske delavce, ki so bili zaposleni pri raznih delih.
*
Šahovska olimpijada v Varšavi
Varšava, 4. julija, b. Od 15. do 31. avgusta bo v Varšavi velika mednarodna šahovska olimpijada za Hamilton-Russelov zlati pokal. Iz Francije so se prijavili Aljehin, Bernslein, Kahn, Muffang in Betdeder, iz Jugoslavije dr. Vidmar, Pire, Ko-stič, Astaloš, Vukovič; iz Avstrije Becker, Spiel-mann in še nekatori. Posedaj so se prijavile tele države: Avstrija, Argentina, Danska. Španija, Eslo-nija, Francija, Finska, Anglija, Madjarska. Irska, Latvija, Norveška, Italija, Palestina, Poljska, Romunija, Švedska, Češkoslovaška in Jugoslavija.
To ur de France
Pariz, 4. julija, c. Danes se je začel prosluli Tour de France, to jč največja svetovna kolesarska tekma. 93 kolesarjev Iz vsega sveta je pre-vozilo progo Pariz—Lille (262 km) v času 7 ur.
I P™' J" prišel na cilj Belgijec Roinain M a e t z v 7.23.58. Francoz Pulissier, ki je bil favorit, je prišel na eOi tralji.
Cerkvena zgodovina pozna malo svetnikov, ki bi tako globoko posegli v cerkveni in kulturni razvoj krščanske Evrope, a so bili v življenju in po smrti tako malo uinevaui in tako krivično sumuičeni, kakor slovanska apostola sv. Ciril in Metod. Kako je to mogoče? Tragika apostolskega delovanja in življenja sv. Cirila in Metoda izvira odtod, ker sta bila v svoji dobi nenavadno samostojno izvirna in zato osamljena. Bila sta največja sinova grške cerkve 9. stoletja, a vprav grška cerkev je popolnoma prezrla njun spomin in ju nikoli ni častila kot svetnika. Delovala sta na zahodnih cerkvenih tleh, a sta bila neprestano sumničena in preganjana. Samo v Rimu sta našla zavetje, a samo takrat, kadar sta mogla papežu osebno predstaviti svoje delo v pravi luči. Značilna tragika velikih mož in velikih svetnikov!
V 9. stoletju se je na krščanskem Vzhodu in Zahodu že izvršila nekaka centralizacija krščanskih bogosiužnih obredov in obrednih jezikov. Na Vzhodu je zmagovalo bizantinsko bogoslužje in grški obredni jezik, na Zahodu pa jo že popolnoma zmagalo rimsko latinsko bogoslužje. Slovanska apostola pa sta drzno posegla v ta razvoj in sta z nezlomljivo svetniško odločnostjo uvajala novo slovansko bogoslužje. Bila sta ponižna svetnika, nagnjena k ponižni metliški pokorščini; oba sta bežala pred svetnimi in cerkvenimi častmi. Po rodu in vzgoji sta bila brez dvoma Grka in velika bizantinska domoljuba, čeprav se je po njunih žilah morebiti pretakala kri slovanske matere.
Odkod tako nepopustljiva odločnost za slovansko bogoslužje? Brez dvoma sta dobro poznala vprašanje pokristjanjenja Slovanov; saj sta od prve mladosti imela mnogo stikov s Slovani v bizantinskem cesarstvu. Brez dvoma sta bila globoko preverjena, da je slovansko bogoslužje v tedanjih razmerah edino pravilna in uspešna pot.
Na Vzhodu in Zahodu se je krščanstvo izrabljalo kot sredstvo za podjarmljenje in potujčevanje Slovanov. Sv. Ciril in Metod pa sta globoko čutila, kako je taka zloraba krščanstva v kričečem nasprotju z duhom Kristusovega evangelija in zaradi tega nevarna in pogubna. V slovanskem bogoslužju sta videla najboljši in najuspešnejši izraz prave krščanske svobode otrok božjih, krščanske enakopravnosti vseh narodov in vseli stanov, najuspešnejše sredstvo proti zlorabi krščanstva v posvetne politične namene. Dobro sta vedela, da bost« zadela na odločen odpor in na velike težave. A sveta gorečnost za razširjanje božjega kraljestva med Slovani ju je priganjala, da sta nastopila trnjevo pot slovanskih apostolov in slovanskega bogoslužja.
Kot Grka, bizantinska domoljuba in kot svetniško ponižna meniha, so ju pri tem brez dvoma mogli voditi samo globoko krščanski verski razlogi. Čudovita dovršenost slovanske književne oblike in svetniška odločnost v izvajanju slovanskega bogoslužja dokazuje, da sta se za to apostolsko pot in metodo odločila po temeljitem premisleku in po najte-meljitejši dolgotrajni pripravi.
Naravno in razumljivo je, da sta zadela na silovit odpor. A čudovito je, da sta do konca življenja neomajano vztrajala. Čudovito je, da sta mogla doseči toliko uspehov. Občudovanja vredno je, da sta mogla v Rimu doseči potrjenje slovanskega bogoslužja, ko med nemško in rimsko duhovščino nista imela zaveznikov, temveč najodločnejše nasprot-
n!ke- Vprav to je doka« nenavadne veličine njunih osebnosti in njune ideje.
Letos praznujemo 1050 letnico Metodove smrti. Zato je primerno, (la posebej poudarimo Metodovo veličino, tembolj, ker se njegova veličina v primeri s Ciriiovo veličino navadno preveč zapostavlja. Metod je znal slovanski jezik morebiti celo bolje kakor Ciril; njegovo sodelovanje pri prevajanju sve-tjh knjig In pri uvajanju slovanskega hogo-sluzja je bistveno in morebiti celo odločilno. Se oeivnliiejše pa je, da je po Cirilovi smrti sam nosil vse breme nove slovanske cerkvene organizacije.
Zanimiv dokaz Metodove veličine je ohra-"t"J Pismih papeža Janeza VIII. 1. 879 in 880. Pod vplivom nemških tožb proti slovanskemu bogoslužju je papež sv. Metodu pre-povedal maševati v barbarskem slovanskem jeziku in mu pisal, da sta dovoljena samo dva bogoslužna jezika, namreč grški in latinski. Ko pa je sv. Metod sam prišel v Rim In s svojo svetniško osebnostjo in odločnostjo dokazal važnost slovanskega bogoslužja, je papež Janez VIII. slovansko bogoslužje ne samo potrdil, marveč v svoje pismo (880) celo sprejel odločilne Metodove in Cirilove dokaze za slovansko bogoslužje. Znanstveno se da trdiio dokazati, da je v tem papeževem pismu ohranjen važen odlomek Metodovega in Clrllovega nauka o krščanski enakopravnosti vseh narodov.
Odkod tolik vpliv Cirilove In Metodove osebnosti? Ne samo iz izredno globoke bogoslovne izobrazbe, temveč še bolj iz globine velike svetniške osebnosti, iz globokega svetega življenja s Cerkvijo, s Kristusom ln za Kristusa. Svetniška Metodova osebnost je premagala veliko množico mogočnih nasprotnikov.
Bolj kakor kdaj smo danes potrebni pri-prošnje in pomoči sv. Cirila in Metoda. Slovanska apostola sta odločno ln nazorno dokazovala, da ima vsak narod in posebej tudi slovenski narod sveto pravico, častiti Boga v svojem jeziku, božjo pravico, da se mu beseda božja oznanja v domačem jezika. Velikemu delu našega naroda se nasilno krati
ta pravica. Mogočni .	.........
se trudi, da bi usužnjil služabnike svete vesoljne Kristusove Cerkve, da bi po njih Cerkev sodelovala "	najza-vednejšega dela našega naroda. Kršijo se svete božje pravice našega naroda. Velika nevarnost je, da bodo nekateri sinovi našega naroda v silni boli zgrešili pravo vero, ako ne bo sveta Cerkev kot mati vseh narodov obsodila silne krivice.
Zgled sv. Cirila ln Metoda nam dokazuje, da je sveto in svetniško življenje s Cerkvijo in s Kristusom najmočnejše sredstvo za uspešno obrambo božje pravice našega naroda. Naše ljudstvo je na evharističnem kongresu dokazalo, da hoče živeti v Kristusa in g Cerkvijo. Kot majhen katoliški narod, ki vprav zaradi svojega majhnega števila nima skušnjav poganskega nacionalnega Imperializma, smo tem bolj dolžni, da brjiftlHo svete pravice našega naroda in vesoljnost svete Cerkve, da s tem sveto katoliško Cerkev obvarujemo velikega madeža in velike rane. Ne dajmo se zbegati! Življenje s Cerkvijo in s Kristusom je naša edina rešitev v naši veliki narodni boli. To nas uči zgled sv. Cirila in Metoda.
Sv. Ciril in Metod* prosita za nas!
Potrebno vprašanje
Kaj dela Evgen na Koroškem...?
Čudne manifestacije v Zrelcu, Porečah, Beljaku in Celovca
Celovec, 4. julija.
Nenadoma se je pojavil na Koroškem nadvojvoda Evgen, ki že od 30. junija naprej obiskuje razne kraje po natančno izdelanem načrtu. Kakšen pomen ima obisk tega habsburškega vojvode, katerega prisotnost pri vojašlkih manifestacijah zadnji teden v Gradcu je že vzbudila splošno pozornost, ni mogoče ugotoviti. Dejstvo je, da ga povsod sprejemajo z največjimi častmi in da delajo od vladne strani vse mogoče pritiske na ljudstvo, da se sprejemov v kolikor mogoče velikih množicah udeležuje.
Prva postojanka Evgenovih obiskov je bil Zrelec, kjer je stanoval v Gdssovem gradu. Takoj drugi dan so bdle velike slovesnosti v'spomin 170 letnice, odkar je bila v Zrelcu cesarica Marija Terezija. Pri tej priliki so mu izročili tudi diplomo častnega občamstva za nadvojvodo Otona. Sploh imamo vtis, da ima Evgen nalogo, da pobira povsod, kamor pride, diplome častnega občanstva za nadvojvodo Otona Habsburškega. Evgen je žrelske-mu županu izročil tudi osebno zahvalno pismo za diplomo. Pismo so javno prečitaK. Slovesnosti je prisostvovalo vse, kar Koroška šteje političnih in in vojaških odličnikov. V spomin na bivanje Marije Terezije v Zrelcu pred 170 leti — priložnost je bila očividno za lase privlečena — so odkrili spominsko ploščo. Vojaštvo je defiliralo pred nadvojvodo.
Druga takšna postojanka so bile Poreče ob Vrbskem jezeru, kjer je Evgen prav tako sprejel diplomo častnega občanstva za nadvojvodo Otona in izročil pismeno zahvalo in sliko novega častnega občana. Iz Poreč je Evgen potoval v Celovec.
V Celovcu so se njemu na čast vršile velikanske manifestacije. Na kolodvoru so ga pozdravili najvišji predstavniki državnih, cerkvenih m vojaških oblasti. V slavnostnem jx>hodu so nato Evgena spremili v deželni dvorec, kjer je bil v dvorani grbov veličasten sprejem. Pozdravil ga je general HtUgerth kot bivšega voditelja, nakar se je Evgen zahvalil, [»udarjajoč, da je bil zadnjič pred 16 leti na Koroškem, a da se je mogel prepričati, da so Korošci ostali to, kar so bili. Evgen je nato sprejemal deputacije kot kakšen vladar. Vsaka deputacija je po vrsti zagotavljala Evgena, da so ostali zvesti habsburški družini. Grof Czernin je celo izjavil v imenu bojevnikov, da si Koroška želi povratka stare cesarske dinastije. Med gostim špalirjem se je Evgen piodal nato v mestno župno cerkev, kjer je bila cerkvena pobožnost. Ko se je vračal iz cerkve, so pred njim delilirali oddelki vojske in Heimwehra.
Iz Celovca je Evgen odšel v Beljak, kamor so mu sledili tudi vsi odllčniki. Slavnostni sprejem je bil v Parkhofelu. Petje, nagovori, jx>zdravi, zalivale, defiliranje čet... Tudi v Beljaku so Evgenu izročili diplomo častnega občanstva za nadvojvodo Otona, za kar se je Evgen zahvalil in oddal zahvalno pismo novega občana ter položil veuec v imenu
bivše cesarice Zate na grob padlih vojakov. Beljak je bil ves v znamenju prazničnega razpoloženja Iz Beljaka je Evgen odšel v Beljaške Toplice in dalje v Plajberk, kjer je prav tako spr:jel diplomo častnega občanstva za Otona. Končno se je odpeljal zopet v Celovec, kjer je obiskal nekaj zavodov, kjer so mu bile povsod izkazane vladarske časti. Med drugim je obiskal tudi bogoslovno semenišče. Nato se je vrnil nazaj v Zrelec.
Protihabsburšhi zakon v Avstriji - ukinjen
Dunaj, 4. jul. TG. Na snočnjj seji vlade, ki je bila do poznih ur, je bilo sklenjeno, da bo vlada takoj ukinila zakon, s katerim je prepovedano članom habsburške vladarske družine, da se vrnejo v Avstrijo in se v njej nastanijo. Velika tajnost vlada v vseh političnih krogih okrog tega sklepa, ki je povzročil povsod splošno iznenadenje.
Knez namestnik Pavle odpotoval v Bohinj
Belgrad, i. julija. AA. Nocoj ob 19 sta se odpeljala Nj. kralj. Vis. knez namestnik in Nj kralj. Vis. kneginjn Olga s princem Nikolom m princeso Elizabeto v Bohinj. Na postaji so se od visokih gostov poslovili kraljevski" namestnik dr. Ivo Perovič, predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič prometni minister dr. Spaho in člani civilnega in vojaškega doma.
Uprava fondov
Belgrad, 4. julija, ni. Več senatorjev je predložilo senatu zakonski predlog o spremembah in dojiolnitvah zakona o dopolnitvah uprave fondov Cl. 2. tega načrta pravi: Vsi državni fondi ter oblastni, okrožni, okrajni in občinski kapitali v kolikor niso deponirani v samoupravnih hranilni, eah ter cerkvenih samostanih, ter kapitali javnih II stan o v pod neposrednim državnim nadzorstvom in njih denar, ki se zbira z davki in ki se ne uporabi v roku I! mesecev za ono, za kar je namenjen, so mora dati Drž. hipotekami banki v hrambo. Prav tako je s pupilarnim denarjem in depoziti pred sodišči. Pupilarni denar se lahki nalaga pri zavodih, ki jim zakon priznava nuul-larno varnost.	F *
Dunajska vremenska napoved: Pretežno ob-lačno, dez, padec temperature. Vetrovi s severo-zapada iu splošno poslabšanje vremena.
Ob hongresa učiteljstvo meščanskih šol
Naša meščanska šota
Po evharisličnem kongresu
Slovenski izseljenci
škofu dr. Rozmanu
Te dni se zbirajo meščansko-šolski učitelji v Ljubljani na svoj vsakoletni kongres, kjer bodo razen svojih stanovskih zadev obravnavali važna vprašanja pauka in vzgoje naše mladine. Kongrese vzgojiteljev spremlja zato vsa naša javnost s simpatijami in željami, da bi obrodili dosti dobrega sadu in postavili vprav v sedan ih razrvnih časih zdrave smernice naši mladini. Meščanska šola se je pričela pri nas razvijati šele v svobodni Jugoslaviji, zato je zrastla iz naših lastnih poterb. Vele-važne so naloge, ki jih vrši vprav v sedanjih težkih gospodarskih časih: dvigniti hoče izobrazbo ljudstva in ga usposobiti za težek gospodarski boj, ki postaja čimdalje hujši in zahteva vedno več na-obrazbe. V času brezposelnosti in nadprodukcije inteligenčnega značaja skuša usmeriti mladino v praktične po'klice, kjer bo za pridne roke prav gotovo v doglednem času, ko se poživi naše gospodarstvo, zopet dovolj kruha. Tako rešuje tudi meščanska šola najvažnejši problem sedanje dobe. Gospodarstvo naše države je še mlado, ki je še povečini v rokah tujev, zakladi naše zemlje še niso izčrpani, naša prometna sredstva so še zelo slaba, rabimo še vse polno različnih gospodarskih podjetij, da se osvobodimo tudi gospodarsko izpod tujcev. V narodni državi si šele vstvarjamo svoje gospodarstvo, zato vrši meščanska šola, pravilno usmerjena, ravno v našem na odu lahko veliko vlogo, da vcepi naši doraščajoči mladini zdrav gospodarski čut, ki ga, žal, nam Slovanom v gotovem oziru manjka. Vse preveč je še naši učeči se mladini ideal pisarna in vse preveč še podcenjujejo ročno delo. Mladina naj bi se izobraževala po šolah po svoji nadarjenosti: ta je nadarjen bolj za praktičen pouk, drugi za teoretski. Ne gre pri izbiri poklicev za nadarjenost, ker ta je pri vseh poklicih potrebna, posebno še v gospodarskem življenju, gre predvsem za način nadarjenosti. Zato je vsak poklic enako lep in potreben in v vsakem poklicu razvije lahko človek svoje zmožnosti, če je le pravega zadel. Meščanska šola ima predvsem namen, vzbuditi v mladini ljubezen do praktičnih poklicev in dvigniti v izobrazbi našega kmeta, obrtnika in trgovca v najširših plasteh naroda, dalje daje ta
Adam Milkovič:
Veliki dnevi
Tam nekje v ravnini leži mesto, veliko belo mesto. Še one dni je ležalo mirno, v nekem pričakovanju. Potem se je nenadoma zgenilo in oživelo sredi noči. Ob širokih ulicah so vstali beli mlaji, gladke ceste so oživele, visoke zgradbe in ponosne palače so se odele z zelenjem in tisoče električnih luči je zagorelo v poletno noč. In v »Ivem predmestju, kjer ob rdečih fabrit,ah bde nizki domovi, so zagorele na oknih plapolajoče •veče in po prašnih cestah se je zgrinjalo v razsvetljeno mesto stotisoče ljudi. Hodili so ure in tire nekateri in izmučeni in utrujeni obstali sredi ladkih asfaltnih cest. Zdaj valovi tu življenje akor živa reka, brez prestanka, brez odmora se pretaka od jutra do mraka od mraka do dne — zakaj prišli so dnevi, veliki in svetli in noči so, ko da je sonce obstalo nad nami.
Tu je široka ulica. Stotisoči valove po njej; otroci in žene, fantje in ipožje so to in vsem leži na obrazu nekaj velikega, nekaj lepega — prišel je čas, v njem bo počaščen On, ki je trpel in na križu dotrpel za nas... V tem znamenju se vije po mestu sprevod trideset tisoč otrok. Njihova oblačila so bela, kakor so bele in čiste njihove misli, ki so jih vodile na daljno pot.
Polnoči. Mesto žari. Iz razsvetljenih cerkva zvone zvonovi, kako lepa je njihova pesem nocoj, nocoj ko bde okolu njih stotisoči vernih in vdanih, preganjanih in ponižanih. Zdaj so tu, sredi belega mesta, ki je še one dni zaman iskalo sonca. Zdaj koraka skozenj deset in deset tisočev fantov »n mož sredi velike noči na zmagoslavnem pohodu, da se zahvalijo Njemu, ki je zanje trpel. Učili so nas, da zmaga močnejši, nasilneiši — v teh rokah pa ni mečev, goreč« baklje to le. luči, in z
šola delaven naraščaj našim najrazličnejšim srednjim strokovnim šolam. Le izobražena mladina, ki bo ročno delo cenila in ga poznala, se bo lahko uveljavila v našem gospodarskem življenju in prevzela mesta, ki so jih zasedali tujci. Meščanska šola orje v tem oziru ledino, veliko je bilo ovir, ki j ih je morala odstraniti, toda uspehi se čimdalje bolj kažejo: otvarjajo se na željo ljudstva vedno nove meščanske šole, absolventi teh šol pa 6e v življenju prav lepo uveljavljajo in bodo v doglednem času postali temelj našemu narodnemu gospodarstvu v najširših plasteh naroda. Pred vojsko smo imeli Slovenci eno samo slovensko meščansko šolo (več pa je bilo nemških meščanskih šol), zdaj pa je v Sloveniji že 34 državnih, devet privatnih, sktupaj 43 meščanskih šol. Velik gospodarski pomen meščanskih šol se vidi vprav v tem, ker nam tujci niso pustili otvarjati teh šol, pač pa so jih otvar-jali sami, povečini po Štajerskem, pač zato, da bi imeli oni gospodarstvo v svojih rokah, V vsej naši državi je 181 državnih, 32 privatnih, skupaj 213 meščanskih šol. več novih pa je še v zasnovi. Politična osvobodietv zahteva še gospodarsko osamosvojitev, to pa bomo dosegli samo s strokovno naobraženo in delavno mladino. Zato ni čudno, če so se v svobodni državi ravno te šole začele same od sebe najlepše razvijati in njihov veliki pomen čimdalje bolj spoznavamo. Učiteljstvo meščanske šole pa hoče občinstvu tudi dejansko pokazati, kolikor je pač mogoče, kako se vzgaja meščansko-šolska mladina. Zato bo v dnevih kongresa odprta velika razstava risarskih, deških in dekliških ročnih del v Bethovnovi ulici, v dvorani delavske zbornioe pa se bo vršila v petek, dne 5. iulija ob 20. slavnostna akademija z izbranim sporedom,
Pozdravljamo meščansko-šolsko učiteljstvo, ki se zbira v teh dnevih iz vse države v Liubljani in mu želimo pri delu veliko uspehov. Zaveda se naj globoko in s polno odgovornostio, da tudi ono oblikuje usoHo našega naroda. In čimbolj bo svoje vzgojno in lično delo zakoreninilo v našo zemljo in v kreposti našega ljudstva, več pravih in trajnih uspehov bo želo.	P.
njimi gredo po široki cesti, da razsvetlijo pot tudi onim, ki morda še hodijo v temi po stranpoteh tega življenja. O videti toliko luči, petdeset tisoč gorečih bakelj v rokah — in nad vsako ožarjen obraz, mladeniča, moža, starca — kolika lepota sredi črne nočil Videl sem jih natančno, one, ki so imeli razorana čela in udrte oči, pa one, ki so šli v sprevodu sključeni in upognjeni od dela in starosti. Videl sem jih, mlade, rdečih lic, šli so z dvignjeno glavo in so držali baklje višje, ko poštami, utrujeni možje. Ti gredo molče, oni molijo in ti pojo pesmi — nad vsemi pa bdi ena sama miseil, eno prepričanje: V tem znamenju bomo zmagali tudi v bodoče!
Ena čez polnoči. Stadion gori v morju luči, daleč, daleč svetijo krvavi plameni, ki gore proti nebu iz sklenjenih rok , ..
In potem se prične daniti. Dogorele so zvezde na nebu in baklje v žuljavih rokah. Vstal je zopet dan, velik im svetal. Mesto vre — molitve, petje, godba — zmagoslavje . .. Stotisoči se zgrinjajo — o ,tega ni nihče pričakoval. In ko pride med visokimi gosti tudi on, voditelj Slovencev — se iztrga nenadoma v znamenju zmage iz stotisoč sproščenih, svobodnih src: Živel! Živel! Živel!...
Prešli so dnevi, veliki in svetli so bili... in čas teče dalje, zmirom dalje — a v srcih stotiso-čev bodo ostali vekomaj, ti veliki dnevi in te svetle noči..,
Studenec nad Sevnico
Med najlepše kotičke naše lepe Dolenjske spada gotovo Studenec nad Sevnico. Med vinskimi goricami leži v vsej lepoti. Tudi izletniki ga prav radi obiskujejo. V nedeljo, 7. julija t. 1. bo ob so-I delovanju šestih sosednih gasilskih čet velika ga-j silska vaja, kjer bodo pokazali naši gasilci, kaj . znajo. Ves čisti dobiček je namenjen za postavitev prepotrebnega gasilskega doma.
Ljubljana, 4. julija.
Danes je sprejel ljubljanski škof dr. Rožman
fg. izseljenske duhovnike: Zupančiča, Tensunderna, velca in Grimsa. Z zanimanjem je poslušal poročilo o položaju med izseljenci in obljubil, da hoče tudi zanaprej obračati vso pozornost in skrb izseljencem, raztresenim po raznih evropskih državah, Ameriki in drugod. Ob tej priliki mu je g. Tensundern izročil spominski kos premoga, ki naj bi bil znak hvaležnih čuvstev in simpatij, katere goje izseljenci iz Belgije, Francije, Holandije in Nemčije do svojih višjih pastirjev, ki pošiljajo mednje duhovnike z nalogo, da jih ohranijo in potrdijo v zvestobi do vere in domovine.
Spominek je h premoga, ki ga kopljejo naši tam v Holandiji in Nemčiji. Vanj je vklesana jx>-doba keliha s hostijo. Spodaj je napis: Kristusu zvesti, Cerkvi udani, smo in bomo ostali. Sinovi v tujini, prevzvišenemu gosjx>du škofu dr. Gr. Rozmanu ob evharističnem kongresu 28.—30. 6. 1935.
Izseljenci iz Francije veselo pozdravljamo vse, ki v teh dneh mislijo na nas. Gotovo z zanimanjem prebirate »Slovenčeva« poročila o kongresnih »Javnostih. Težko čakate, da vam opišemo podrobno, kako je bilo v domovini lepo. Malo portrpite. V kratkem se zopet vidimo. S seboj vam pripeljemo cele košare pozdravov, ki nam jih sporočajo tu doma vaši prijatelji in znanci. Kdor jih noče biti deležen, naj pride v Bening (Merlebach) k vlaku, ki odhaja iz Saarbriickena ob 17, in sicer 12. julija, to je v petek. Pozdrav tudi vsem rojakom iz Au-metza in okolice. — Sv. Gr.
Belgrajčani na evh, kongresu
Vprašan nam je odličen udeleženec kongresa iz Belgrada izjavil:
»Iz Belgrada nas je bilo razmeroma malo. In to kljub temu, da so belgrajski Slovenci v teku zadnjega pol leta z živim hrepenenjem mislili na kongres. Saj so tako zelo želeli iz verske Sahare v cvetočo versko prirodo doma. Pa tudi neslovenski Belgrajčani, zlasti še katoličani, so bili za potovanje na kongres vsi navdušeni. Pa je prišla ovira, kjer je resnično ni bilo treba. Udeležba je namreč bistveno trpela radi popolne negotovosti, ki je vladala do tik pred kongresom, kaiko bomo namreč na kongres potovali. Ali s »Putnikovim« posebnim vlakom, ali s kakim drugim posebnim vlakom, ali s polovično voznino, ali bo res treba kupiti »žuto karto« itd. To večno spreminjanje je omaloduišilo celo najboljše. In tako nas je prišlo v Ljiubljano kakih 200, med njimi župnik g. Tumpej, katehet g. Ulaga, lepo število usmiljenk in nekaj neslovenskih Belgrajčanov. One naše številne preproste, a kot žlahtni sad dobre služkinje so morale ostati doma ...
Mi pa, ki nam je Previdnost omogočila obisk kongresa, se vračamo kot prerojeni. Nismo se mogli nagiledati teh zdravih slovenskih ljudi, ljudi brez šminke in pudra, ljudi discipline in za čuda velike iskrenosti. Takega zdravja in takih zdravega življenja žarečih lic nismo vajeni tam doli.
In kaj naj pore čem k samim kongresnim slovesnostim. Bilo je prelepo, premogočno, premagujoče ganljivo vse, vse. Te dni so se nebesa vselila v Ljubljano in mi smo srečni, presrečni, da smo bili teh nebeških dni deležni.
Na izseljenskem kongresu je bila povedana marsikatera bridka na račun onih, ki jim je dolžnost, da ohranjajo našo narodno skupnost ter jo varujejo vsega, pred čemer jo je z ljubeznijo obvarovati mogoče. Vse tisto podpišemo tudi mi.«
Ciril Metodov zbor na Bledu
Bled, S. julija.
Ob priliki mogočnega II. evharističnega kongresa v Ljubljani se je predstavil slovenski javnosti hrvatski Ciril-Metodov zbor iz Zagreba pod vodstvom svojega dirigenta prof. Komarevskega s celo vrsto različnih skladb staroslovcnske cerkvene vsebine. Ta zbor iz Zagreba se je odločil, da obišče Bled, ter da koncert, kot ga je izvajal v Ljubljani v tukajšnji farni cerkvi. Veliko je bilo zanimanje za ta cerkveni koncert, zakaj Bled je v tem pogledu dokaj siromašen. Za nas Blejce je bil koncert mogočen praznik na polju cerkveno-umetne glasbe.
Ciril-Metodov zbor, ki sestoji iz 50 pevk in pevcev, je pod vodstvom pevovodje prof. Borisa Komerevskega izvajal skladbe jugoslovanskih, bolgarskih in ruskih avtorjev. Iz vseh teh skladb izžareva mogočna slovanska narodna religioznost, katero dvigne moderna oblika glasbe še do popolnejšega doživetja in občutja. Ciril-Metodov zbor moramo brez dvojbe prištevati med naše prvovrstne zbore.
eMnim, da je prvič blejski hram božji doživel tako krasno uspeli cerkveni koncert. Vsemu temu pa je če pripomoglo k lepšemu in dostoja^veneuvu
uspehu »n užitku bajna razsvetljava župne cerkve in pa prekrasne moderne slikarije cerkve.
Tudi Blejci so znali ceniti ta pomemben cer-veni koncert in so se ga udeležili v dosti lepem številu, vkljub temu, da je pričela sezona. Poleg domačinov so prtisostvovali tudi tukajšnji gosti. Da je koncert tako dobro uspel, imamo se zahvaliti tukajšnemu župniku gosp. Zabretu in ravnatelju zdraviliške komisije gosp. Letisu, ki sta se dovolj trudila, da bi bilo čim bolj obiskano. Želelo bi se v bodoče, da se več pozornosti obrne na tako umetno cerkveno prireditev,
Hotandci in Nemci na kongresu
Kakor smo že poročali, se jo kongres« udeležilo nad 700 nnših izseljencev i/ Francije, Belgije, Holandije in Nemčije in sicer pod vodstvom naših izseljenskih duhovnikov msgr. Valentina Zupančiča, Oberžana, Švelca in Grimsa. Omembe vredno je, da se jim je pridružilo tud'
Teotim van der Velzen
precej Holandcev-domačinov (16 po številn) pod vodstvom Slovencem že dobro znanega franč. gvardijana iz Hecrlena p. Teotima van der Velzena in zlasti mnogo Nemcev iz Porenja — nnd 100 —, ki jih vodi naš stari in dragi prijatelj kons. svetnik Tensundern. Oba gospoda sta z.naia ne le naš domači slovenski živelj, ampak tudi svoje rojake za ljubljanski evhar. kongres zainteresirati. Danes sta pozdravila tudi svoje znance v na^ein uredništvu in bila
{>ol na hvale radi lepe izvedbe te največje dn-lovne manifestacije v Jugoslaviji. Knako zadovoljni so tudi njuni rojaki, ki so to priliko porabili, da si ogledajo poleg Slovenije in njenih lepot tudi Dalmacijo in druge predeWtiaše države. G. svetnik Tensundern in p. Teotim sta
T	J / . V .Tfi, : ■ ■ ' ->.>■	' v . 'rj',"*?
Konzistorialni svetnik Tensundern
vešča slovenskega jezika in poleg svoje dušno-pastirske službe pastirujeta tudi med našimi slovenskimi izseljenci. Razume se, da so nam baš ti idealni in požrtvovalni duhovniki vedno nnd vse ljubi in dobrodošli gostje, ki prihajujo med nas Kakor med svoje lastne rojake.
S svojimi skupinami se vračajo II. julija in sicer čez Maribor, kjer se žele pokloniti še na Slomškovem grobu.
Zg. Sv. Kungota
V nedeljo 30. junija se je tu vršil ustanovni shod vodovodne zadruge. Gor. Sv. Kungota ima marsikatere ugodnosti, pa pitne vode nima. Tudi šola nima pitne vode. Njen studenec leži blizu oh vznožju pod pokopališčem. Ob hudi suši pa sploh vsi studenci prisušijo, in vodo si morajo od daleč voziti. Zato pozdravljajo misel vodovoda vsi poprek.
Slovenske gorice
Toča v Apafki kotlini. Sedaj, ko dozorevajo njive, se kmetovalci najbolj bojijo toče. Ta šib>i je v preteklem tednu v četrtek obiskala Apačko dolino. S strašno nevihto in ploho se je vsulo led;no zrnje ter napravilo ogromno škodo. Nevihta je divjala po sadovnjakin, rtivaia jablare, lomila jag-njedi in smreke, kakor oreh debela toč« nn je posekala polja ter zbila v zemljo ves Krnr.ptr, ko ruzo, žito, fižol, žalostno sliko imdijc sedaj žitna polja; vse je pomandrano in zbilo, kakor da je kdo vozil po njivah. Občutno so prizadeti sadonos-niki. Kar ni polomil vihar, je sklestila toča. Trpijo zlasti mošančke, ki so bile dobro obložen«. Od toče »o najbolj prizadeti kraji: Plitvica, Lmna-noše, Segovci, Apač«, Lešani in Ornci.
Sv. Trojica v Slov. goricah. V nedeljo, dno 7. julija slavi tukajšnja gasilska četa 60 letnico svojega obstoja (1875—1035). Obenem bo blagoslovljena nova motorna brizgalna.
Št. Lenart v Slov. goricah. Advokatsko pisarno pokojnega Andreja kalija je prevzel advokat Lojze Udč. S pisarno je prevzel tudi celokupno Otiebje ter obdržal v službi dosedanjega koocipt-joata g. Franca SaOatfrL
Pomoč poplavljenim Strugam pred sodiščem
Ribnica, 4. julija.
Vsem je gotovo še v spominu velika nesreča, fci je jeseni 1933 zadela slovensko zemljo. Takrat so divjale po slovenski zemlji strašne povodnji; najhujše od vseh slovenskih krajev pa je bila prizadeta romantična struška kotlina na Dolenjskem. Taim je bilo mnogo ljudi, ki jim je pobesneli vodni element uničil domala vse.
Ob tej nesreči so se zganila vsa blaga srca v Sloveniji in se je liste čase slovenska dobrodelnost izkazala, kakor še nikdar poprej. V Strugah samih se je takoj izvolil pomožni akcijski odbor, kateremu predsedoval bivši struški župan Hočevar "Franc, v odboru pa sta bila med drugimi tudi župnik Orehek in posetnik Pogorelec. Ta odbor je razdeljeval podpore med jjoplavljerice. Nekaj časa je odbor sporazumno delal. Toda bližnje občinske volitve, ki so se imele vršiti še tisto jesen, in razno drugo je vplivalo tudi na ta odbor. Naposled je kočevski okrajni načelnik Platzer jx> službeni [»trebi razrešil odbornika župnika Orehka in Pogorelca. Župnik Orehek je nato s pomočjo Katoliške akcije organiziral sam posebno pomoč in razdeljeval darove ponesrečencem.
Po izključitvi župnika Orehka in Pogorelca iz pomožnega odbora pa je med ljudmi začelo rasti nezadovoljstvo nad tem, kako pomožni odbor razdeljuje podpore. To nezadovoljstvo je prišlo do izraza v več pritožbah na bansko upravo, se nadaljevalo tudi v časopisju in našlo svoj epilog pred okrajnim sodiščem v Ribnici.
Na zatožni klopi je danes sedel Hočevar Fr., predsednik takratnega pomožnega odbora. Ozadje, ki je privedlo to zadevo pred sodišče, pa je naslednje: Dne 11. avgusta 1934 je devet posestnikov iz Strug objavilo v ljubljanskem tedniku »Edinost« dopis z naslovom: »Kakšen je res položaj v Strugah — Da javnost izve čisto resnico, naj sliši obe
Plati zvona.« Med podpisniki članka so bili tudi ogorelec Anton, Nose Anton, Ferkulj Franc in Ferkulj KareL »Edinost« je že prej objavila članek o položaju v Strugah, takoj nato p>a tudi popravek od uradniih funkcionarjev banske uprave, ki so bili zaposleni z gradbenimi jx>pravili. V prej omenjenem dopisu navajajo podpisniki, da so se
fodile pri podeljevanju jx>dpor v Strugah velike rivice in da je marsikateri, ki je bil hudo prizadet, dobil zelo malo, drugi pa, lei so bili manj oškodovani, pa so dobili velike podpore. Tako ime-
Uradniki banske uprave naj se razrešijo službene tajnosti l
nujejo v dopisu nekega jx>sestnika, čig-ar napol razdrte bajte se je voda komaj doteknila, pa so mu sezidali lejx> novo hišo. Nek drug posestnik, ki mu je voda popolnoma porušila hišo, pa zaman čaka na podporo in se je lotil popravila kar sam. Darovi se niso razdeljevali p>o pravem ključu.
Na ta dopis je Hočevar Franc jx>slal »Edinosti« nekak popravek, ki ga je pa uredništvo zaradi dolžine objavilo le v izvlečku, hkrati pa dalo dopis na razpolago piscem gornjega dopisa, ki so našli v njem na svoj račun (oliko žaljivk, da so vložili proti Hočevarju Francu tožbo zaradi žaljenja časti. Tako imenuje Hočevar Pogorelca Antona zagrizenega pristaša bivše SLS, dalje, da je kot član px>-možnega odbora uganjal politiko, radi česar ga je Platzer odslavil od odbora. Nosetu in obema Fer-kuljema očita, da so bili zaprti zaradi poboja Sokolov na Struškem vrhu in zaradi protidržavnega rovarenja. Vsem skupaj pa očita, da so hujskači in fantasti itd.
Razprava se je pričela davi ob 9. Zasebne tožilce je zastopal ribniški odvetnik dr. Lavrič. Predlaganih je bilo od obeh pravdnih strank nad 30 prič. Nekatere priče so izpovedale prav zanimive stvari. Tako je posestnik Hočevar Henrik, ki mu je bila porušena hiša, piovedal, da mu je akcijski odbor obljubil, da dobi 30 kg železa, dalje apno, cement in j^esek. Dobil pa je od akcijskega odbora dva kubična tnelra peska, od župnika Orehka pa apno, železa in cementa |>a ni bilo na spregled. Struški župnik Orehek jc p>ovedal, da je bil tudi član akcijskega odbora, toda ko je videl, kako se razdeljujejo |>od|x>re, je nehal prihajati na seje in je raje začel s ]x>močjo Katoliške akcije sam skrbeti za poplavljence. Na očitek Hočevarja glede razdeljevanja njegovih p>odpor odgovarja g. župnik, da je razdeljevanje zmerom poprej naznanil s priž-nice in da so dobili vsi brez razlike, ki so prišli, dokler je še kaj bilo.
Ob 11 je sodnik g. Cepuder razpravo prekinil in se je nadaljevala jx>jx>ldne. Priče, ki so bile zaslišane pojjoldne, so precej obremenjevale obdolženca. Slednjič je sodnik predlagal, da se razrešijo uradne tajnosti uradniki banske uprave, ki so imeli opravka v Strugah. Razpravo je zaradi tega preložil na nedoločen čas.
V vsej struški dolini vlada za razpravo veliko zanimanje in ljudje po pravici pričakujejo, da se bo zadeva razčistila tako, kakor je treba.
Ljubljanske vesti t
Odpiranje in zapiranje trgovin
Ljubljanski trgovci so na svojem občnem zboru dne 22. junija hvalevredno sklenili, (la bodo v poletnem času odpirali svoje trgovine šele ob 3 popoldne in bodo tako njihovi nameščenci lahko imeli daljši opoldanski počitek. Pri tem omenjamo, da so nekatere stroke to podnljšanje opoldanskega počitka uvedle že lani in da se je prav lepo izkazalo. Razumljivo je bilo že prej — ne da bi bilo treba čakati na praktično potrdilo, da večjih prodaj v poletni dobi od 2—3 ni in da se ljudje brž navadijo na nove čase odpiranja in zapiranja, zlasti še, če vedo, da se je podaljšal odpočitek nastavljencev in da je to popolnoma umestna socialna pridobitev našega mesta. Kr. banskn uprava je tudi potrdila ta sklep združenja, ki je obvezen za vse člane.
Seveda se še najdejo nekateri trgovci, ki niso zadovoljni s tem, kar so dobili pravzaprav tudi oni sami, saj mislimo, tudi njim ni prijetno tičati od dveh do treh popoldne v trgovini, se dolgočasiti obenem s prodajalci vred. Poleg tega naj Se upoštevajo, da jim pridejo uslužbenci pri daljšem opoldanskem počitku bolj sveži nazaj na delo kakor pa so hodili prej, ko so komaj dobro po-
Krediti za zgradbo vseučiliške knjižnice
Z rektorata univerze kralja Aleksandra L
v Ljubljani smo prejeli:
Vsled nekih vznemirljivih vesti o ogroženih kreditih za zgradbo univerzitetne biblioteke v Ljubljani je rektorat univerze takoj poslal gg. predsedniku vlade, ministru prosvete in fin. ministru brzojavke, v katerih prosi, da se v bodočih dvanajstinah zagotove potrebni krediti. Na te brzojavke je prejel iz fin. ministrstva ta-le brzojavni odgovor:
»Za zgradbo univerzitetne biblioteke bo g. fin. minister predložil v odobritev zahtevano posojilo. Po odobritvi se bo moglo posojilo skleniti in potem gradnja začeti. Po naredbi fin. ministra načelnik Ostojič.c
Zobni zdravnik dr. PUlter
ne ordlnira do 18. avgusta. Žeparji v sodnih zaporih
Ljubljana, 5. julija. Policijska uprava je sedaj izročila več žepar-jev okrožnemu sodišču v nadaljnje kazensko postopanje. Tako sedi za zamreženimi okni jetnišnice kolar Blagoje Andjelkovič iz Stare Pazove. Mož je prav eleganten in ima kar 7 zlatih zob. Izmaknil je nekemu gospodu uro z verižico. Gospod pa je to pravočasno opazil in ga prijel. Blagoje pravi sedaj: »Gospodinel Istina je, da sem samo hotel pogledati na gospodovo uro in sem mu jo nato vrnil.« Na vprašanje: >Prišli ste v Ljubljano zaradi ž(;parskih poslov?« je Blagoje odvrnil: »Nikakor ne I Rad bi se bil udeležil lepih svečanosti in da bi molil Boga!« Blagoje najt>rž pride pred mali senat, ker je baje priznan žepar. Iz Stare Dubrove pri Banjiloki je prispel v Ljubljano Mihajlo Kund-žereki. Tega so obdolžili, da je segal po tujih žepih in bil pri tem zasačen. Sam ponižno in mestoma ogorčeno zatrjuje: »Nikakor ne, gospoda! Porabil sem priliko, da se udeležim kongresa in da vidim belo Ljubljano!« Blagoje sedaj sedi v gaj-hici. Čudna pa je zadevščina Joče Grebenarja, doma iz Subolice, po poklicu godbenika, ali kakor pravi sam, da je »svirač«. Je eleganten možakar. Odločno taji, da bi bil žepar in da bi kradel ure. Pravi, da je prišel samo v Ljubljano, da bi se domenil pri kakem kavarnarju glede nastavitve njegovega sviraškega orkestra in da bi v Ljubljani dobili kak dober -angažman«. Za enkrat je Joco angažiran v zaporih.
Zahaj gremo v nedeljo vsi v Moste?
© Gospode fotoamaterje nujno prosimo, da
nam odstopijo posnetke, ki so jih napravili ob priliki slovesnosti evharističnega kongresa. S tem bodo storili veliko propagandno delo, ker bomo posnetke poslali inozemskim listom v objavo. Posnetke pošljite na naslov: Kongresna poročevalska služba, Ljubljana, Miklošičeva cesta 19, palača Vzajemne zavarovalnice.
© Danes praznuje župnija »v. Cirila in Metoda praznik svojih farnih patronov s celodnevnim češčenjem. Sv. maše ob navadnih urah, ob 0 s pri-
jedli doma, pa so že morail nazaj na delo, kar velja zlasti za uslužbence, ki si ne morejo privoščiti stanovanj v sredini mesta. Zato ne razumemo, zakaj nekateri delajo proti sklepu, s katerim se odpirajo trgovine šele ob 3 popoldne. Ljubljansko Ir^ovstvo je pokazalo doslej vedno umevanje za težnje svojih uslužbencev in jo prav, če bo tudi v bodoče naklonjeno zahtevam nameščencev.
Težji bi bil položaj, čo sklep združenja ne bi bil obvezen, ampak samo priporočilo trgovcem. Toda če imajo vsi zaprto, ni nobenega takozva-nega konkurenčnega razloga, da bi se kateri trgovec bal, da bi njegov kolega prodal več. Saj odpirata in zapirata ob istem času oba.
Pa še nekaj bi radi položili na srce ljubljanskim trgovcem. Ko se človek takole proti večeru sprehaja po mestu, vidi povsod, kako se dela za zaklenjenimi vrati in prihajajo uslužbenci zelo pozno na cesto, ko je že zdavnaj minil celo njih 10 urni delavnik. Tu bi bilo potrebno, da se trgovci drže predpisanih ur in da ne zaposljujejo nameščencev predolgo v svojih obratih, razen v kolikor to predpisuje zakon n. pr. za čas inventure.
digo. Zaključek praznovanja zvečer ob pol 8. Vsi častilci sv. Cirila in Metoda vabljeni.
© Nočna nevihta nad Ljubljano in okolico. V noči od srede na četrtek smo v Ljubljani doživeli precej hudo nevihto, ki nas je sredi noči spomnila, da živimo v pasjih dneh. Okrog 3 zjutraj se je nebo, ki je že zvečer nekaj podobnega obljubljalo, na gosto prepreglo z grozečimi oblaki in med hudim pišem se je pripodil krepak naliv, ki je, hvala Bogu, precej žalil osušeno zemljo. Med nalivom p« je gromko grmelo in treskalo. Proti jutru je nevihta ponehala. Dežja je bilo za prvo silo dovolj, bil pa je tudi potreben.
© Uradne ure na sodišču. Kakor po drugih glavnih uradih v Ljubljani, so uvedene tudi sedaj nedeljene uradne ure pri ljubljanskih sodiščih, tako na okrajnem, okrožnem in apelacijskem sodišču. Uradne ure trajajo sedaj od 7.30—13.30.
© Radi tlakovanja bo Jurčičev trg za vozni promet od ponedeljka, 8. julija do nadaljnega zaprt.
© Ljubljanske miekarice si lahko nekoliko oddahnejo od strahu pred uzmoviči. ki preže na njihove vozičke vsepovsod. Da"i je stražnik prijel v Tavčarjevi ulici starega znanca policije 63 letnega Janeza Gabrovca s črnuč nad Ljubljano. Ga-brovc je priznal, da je bil on tisti, ki ni dal mle-karicam miru in jim odnašal prte, obleko in "elo denar, ki so ga imele neprevidnice spravljenega na svojih vozičkih. Vse, kar je nakradel, je Ga-brovc prodal in seveda denar zapil.
© Nesroia ali samoumor? Danes dopoldne okrog 11 je stopil v Veselovo zujtrkovalnico na Miklošičevi cesti lepo oblečen mlajši moški, sede! za mizo in naročil četrt vina. Cez nekaj časa pa je privlekel iz žepa stekleničico. katero je bliskovito hitro izpraznil, nato pa napravil še požirek vina. Pri tem se mu je v goltancu zaletelo in je večino tega, kar je popil, bruhnil po sebi. V nekaj trenutkih je bil po obrazu in prsih ves opečen, kajti, kakor so pozneje ugotovili, je bila v steklt-ničici solna kislina. Poklicali so reševalce, ki so mladeniča,, ki je bil nezavesten, v 6 minutah prepeljali v bolnišnico, kjer pa so ugotovili, da je precejšnja količina solne kisline ostala še v njem. Zaradi tega je njegovo stanje precej resno. Niso mogli pa še ugotoviti, ali gre za samoutnor ali zgolj za nesrečo. Mladenič je imel pri sebi precej denarja Po papirjih, ki so jih našli pri njem, so ugotovili, d« gre za 26 letnega slaščičarskega pomočnika K. S. iz Trsta. V bolnišnici se trudijo, da bi mladeniču rešili življenje, vendar nimajo mnogo upanja.
© Za romanje na Sv. Goro pri Gorici dobite točna pojasnila brezplačno, če takoj sporočite svoj naslov upravi lista »Po božjem svetu«, Ljubljana, Šentpeterska vojašnica.
Šošiani
18 letno dekle utonilo pri kopanju. V soboto popoldne so ljudje opazili ob Mihelakovem ribniku v Skalah žensko obleko. Ko so preiskali ribnik, so našli na dnu truplo Frančiške Friškovec, 18 letne rudarjeve hčerke. Vest o tragični smrti se je hitro raznesla, saj so rajno Frančiško vsi poznali kot dobro in pridno dekle. Nesrečna dekle je bila plavačica, najbrž pa je šla v vodo razgreta in so jo prijeli krči ali gpa jo je zadela kap. Pokopali so jo ob veliki udeležbi v torek na škalskem pokopališču.
Sprejem novomašnika g. Vovka. V Skale je prispel v nedeljo rojak novomašnik g. Jožef Vovk, ki je bil na Petrovo v Zagrebu posvečen. Pričakovala ga je množica faranov in mu ob slavoloku priredila lep sprejem. Novo mašo bo g. Vovk pel v nedeljo, 14. julija.
Mariborske vesti:
Ureditev prometa
na trgu krati a Petra
Nad mesec dni se sedaj že »učijo« Mariborčani in okoličani voziti in hoditi na novodoben način po Kralja Petra trgu. Ko so začetek junija postavili tri provizorične prometne otoke iz pobeljenih kamenitlh kock, se je reklo, da bo trajala ta »šola« samo teden dni. Že prve dni se je namreč pokazalo, da taka rešitev ni bila najbolj posrečena. Ugotovilo se je, da bi zadostovala saino dva otoka, ki bi bila nekoliko manjša, vozna cesta pa bi morala biti nekaj širša. S tem bi se povečala tudi varnost za pešce, ker se sedaj ves vozni promet razvija preveč ob trotoarjih. Kljub izkušnjam pa je ostalo pri prvem načinu ureditve prometa, ki pa izziva vedno več pritožb. Pritožujejo se predvsem trgovci in stanovalci s Kralja Petra trga. Trgovci so odvisni v pretežni večini od kmečkih odjemalcev, ki se pa sedaj izogibajo
□	Povzročiteljem radijskih motenj bo slo za nolitol Mestno električno podjetje dobi posebno napravo, s katero se bodo dali z vso gotovostjo najti povzročitelji motenj pri radijskem sprejemu. Sicer namerava uporabljati podjetje aparat samo za kontrolo blokad, ki jih izvršuje na raznih električnih napravah, vendar bo mogoče, da se ga poslužuje tudi poštna uprava pri izsleditvi skritih motilcev, katerim dosedaj na drug način ni bilo mogoče priti do živega.
□	Golo življenje so si rešili. V Pokošah je zgorela hiša posestnice Marije Furman. Domači, ki jih je požar zatekel sredi noči v trdnem spanju, so si rešili komaj golo življenje.
□	Vinogradniki na Mariborskem tednu. Posebna privlačnost letošnjega Mariborskega tedna bo velika razstava štajerskih vin, z družena z vinsko poskušnjo. Razstava dobi na razpolago lepe in reprezentativne razstavne prostore. Vinogradniki so letos v izredno častnem številu prijavili svojo udeležbo. Prijavni rok traja do 12. julija.
□	Kotel — velikan na potovanju. Od ponedeljka sem ima nieljsko predmestje svojo senzacijo: ogromen kotel, ki tehta na 40.000 kg, potuje od Hutterjeve tovarne na kolodvor. Prevoz velikana lela velike težave. Prevažajo ga na valjarjih, vlačita pa ga parni in okrajni motorni valjar, ki kljub veliki energiji, s katero razpolagata, jed-va zmagujeta to delo. Posebno težko je šlo na vogalu Plinarniške in 'vacijanarjeve ulice, na katerem so morali nad 10 m dolgega velikana obrniti za 95 stopinj. Včeraj sta ga oba valjarja privlekla do vrha vzpona pri kolodvorski rampi. Sedaj se prične nakladanje na poseben vagon, ki je prišej iz tovarne železniških vagonov v Bro-du. Prevoz izvrši tvrdka Jirak & inž. Unger. Kotel je kupila od Hutterja usnjarna Alkalaj & Muller v Zagrebu.
Gostilniški obrat
v planinskem letovišču
PENSION LOBNICA
na Smolniku (Pohorje) — otvorjen!
□	Z avtocarom na Gorenjsko. Avtobusni promet MP priredi dne 13. in 14. julija izlet s svojim avtocarom »rdečim Franekom« skozi Ljubljano na Bled in v Bohinj. Cena za osebo 160 dinarjev. Priglase in vse informacije pri vodstvu mestnega avtobusnega prometa na Glavnem trgu (tel. 2275).
□	Razbit splav. Danes zjutraj je pasiral neki splav falske zapornice. 200 metrov pod jezom ga je zaradi napačnega manevriranja zaneslo na skalo, ki je molela sredi struge iz vode. Na skali se je splav razbil. Vsi splavarji so se rešili.
□	Zajčki in golobčki. Milosnik Edvard na Meljskem hribu je imel v noči na četrtek neprijavljen obisk. Tatovi so mu odnesli 10 zajcev in štiri golobe. Naslednjega dne pa so se ukradeni golobi sami vrnili.
□	Trgovci stornirajo naročila v Avstriji. Na meji se nadaljujejo šikane avstrijskih potnikov, ki skušajo potovati v Jugoslavijo. Avstrijski obmejni organi so dobili nova zelo stroga navodila ter zavračajo sedaj tudi že avtomobiliste. Avstrijski vlaki, ki so bili prej polni samih izletnikov, ki so potovali iz Avstrije na naše morje, so sedaj skoraj prazni. Zanimivo je, da so mariborski trgovci začeli zaradi tega stornirati naročila ki so jih izvršili poprej v Avstriji. V odpovedih navajajo kot vzrok avstrijske omejitve prometa. Dobro bi bilo, če bi se mariborskim trgovcem pridružili tudi drugi gospodarski krogi. Taka akcija bi gotovo v kratkem času dosegla usph.
□	60 letnico je slavil včeraj g. Hinko Sene-kovič, izdelovatelj sodavice in brezalkoholnih pi-
Kralja Petra trga, kjer se le morejo. Kmetje so se ustavljali poprej pred trgovinami s svojimi vozovi, kar pa je sedaj nemogoče. Iz vrst drugih stanovalcev pa prihajajo pritožbe zaradi nevarnih prehodov za pešce na križiščih. Vse te pritožbe bi morda odpadle, če bi se poskušalo urediti prometno vprašanje na drug način samo z dvema otokoma. Poskus pa naj bi se izvršil čimprej in če se bo bolj obnesel, kakor sedanji način, na; se takoj prične s končno preureditvijo in tlakovanjem celega trga. Tak provizorij, kakor je sedaj na Kralja Petra trgu, ostane pač lahko teden ali dva, da se vidi, ali tudi v praksi ustreza, ne pa cel mesec in še več, kakor se dogaja sedaj. Kameniti obroči na trgu niso namreč mestu v noben okras.
jač. G. Senekovič je znana mariborska osebnost, bil je vrsto let predsednik gostilničarske zadruge in občinski svetnik. Na mnoga leta!
□	Visok obisk. V sredo zvečer je prispel v Maribor belgrajski nadškof o. Rodič. Pripeljal se je iz Ljubljane, kjer se je udeležil kongresa. Nadškof je prenčil v frančiškanskem samostanu, včeraj je bil gost prevzv. knezoškofa dr. Tomažiča, popoldne pa se je odpeljal v Rogaško Slatino, kjer ostane nekaj časa na oddihu.
□	Umrla je v visoki starosti 78 let na Tržaški cesti 57 zasebnica gospa Marija VVerther. Naj počiva v miru!
□	Iz Maribora na Oplenac — peš. V nedeljo se poda brezposelni tkalec Anton Bakofiga iz Maribora na Oplenac peš. Cilj upa doseči do 1. avgusta.
□	Dečki so odpotovali lia morje. Deška kolonija Rdečega križa, ki letuje vsako leto pod vod-> stvom učitelja g. Raulerja v Kaste! Lukšicu, je odpotovala na morje. Bo to zadnje letovanje deških kolonij v Kaštel Lukšiču, ker se bodo prihodnje leto preselile vse kolonije v novi dom mariborske Jadranske straže v Bakru.
Soinčne opekline
zdravi
_	najsigur-
neje K&MILA krema in olje. Za solnčenjc neprekosljivo.
Celie
.©•Celjske mestne osnovne šole v številkah. Na mestni deški osnovni šoli je bilo ob zaključku šolskega leta v 9 razj-edih 280 učencev, 2 razreda zabavišča pa sta imela 71 otrok, in sicer 30 dečkov in 41 deklic. Na zavodu je poučevalo 9 razrednih učnih moči, učiteljica za srbohrvaščino (tudi na mestni dekliški šoli) in 2 otroški vrtnarici. Po narodnosti je bilo učencev 267 Jugoslovanov in 13 Nemcev, v zabavišču pa 62 Jugoslovanov, 1 Cehoslovak in 8 Nemcev. V osnovni šoli je bilo po veri 274 rim. kat., 3 pravosl. in 3 evang., v zabavišču pa 67 rim. kat. in 3 evang. Na podlagi končnih uspehov imtffira-vico vstopa v višji razred 244 učencev, t. j. 87% sprejemni izpit za gimnazijo je napravilo 34 učencev, v meščansko šolo pa se jih je vpisalo 6. — Na dekliški osnovni šoli je bilo konec leta v 10 razredih 293 učenk. Poučevalo je 10 razrednih učitelje* in 1 učiteljica za telovadbo v vseh razredih. Srbohrvaščino je poučevala učiteljica deške šole. Po narodnosti ie bilo 279 Jugoslovank in 14 Nemk. Po veroizpovedi 283 rim. kat., 3 pravoslavne in 7 evang. en prestop v višji razred je sposobnih 261 deklic, t. j. 89%. Sprejemni izpit za gimnazijo je napravilo 15 učenk, v meščansko šolo pa se jih je vpisalo 20.
0 Nesreča pri regulaciji Savinje. Pri regulaciji Savinje je bil zaposlen kot miner 41 letni delavec Lesjak Jože, doma iz Košnice. V sredo mu je pri razstreljevanju kamena zmečkalo prste na desni roki. Zdravi se v celjski bolnišnici.
0 V bolnišnici je umrl 65 letni dninar Anton Afner, doma od Sv. Krištofa nad Laškim. N. v m. p.
0 Informirano »Jutro«. Včeraj je tudi »Jutro« objavilo vest, da je celjski župan dr. Goričan podal ostavko in da se zaradi tega seja, ki je bila sklicana za četrtek, ne more vršiti. »Jutro« to vest tudi komentira in pravi: »Ako se g. župan ne smatra več za kvalificiranega, da sejam predseduje, je imel zaprositi podžupana, da to dolžnost izvrši.« Kolikor nam je znano, in to bodo gotovo vedeli tudi pri »Jutru«, je celjski podžupan g. Ravnikar pred kratkim umrl, novega danes še ni, zato podžupar občinski seji ne more predsedovati, ker ga ni.
Dr. Hribar France v Sevnici
V juliju ne ordinira
Kulturni obzornik
Ob zaključku prvega letnika »Straže v viharju"
Po dvajsetih številkah ^Straže« se je v slovenskem javnem mnenju marsikaj izpremenilo, zlasti na univerzi, kjer je »Straža« najbolj budno na straži. »Miru« ni več, ker je »Slraža« vsem zamudnikom in počusnežem v katoliških vrstah skozi celo leto dopovedovala, da je vojna za obraz novega sveta v polnem teku in da je mir dvojen: eden 7n zmagovalca, eden za premaganca in da ta delež še ni razdeljen; kdor pa bi si ga prezgodaj želel, je v nevarnosti, da dobi v delež -— mir premaganca, ki se odmerja po starem pravilu: Vae vietis! Tudi »skupnosti«, »skupne fronte«, ■skupnih nastopov« ni več, namreč skupnosti katoliških vrst z ljudmi, ki stoje na drugem, materialističnem bregu življenja. Nekateri kar ne morejo preboleti te težke izgube, ker so ob prekinitvi te nezdrave in nenaravne skupnosti ostali osamljeni in brez moči in se bridko pritožujejo nad »razdiralnimi«, »neprevidnimi« in »predrznimi« elementi okrog »Straže«, da si upajo iti v boj za kaloliška načela kar sami in tako samozavestno odklanjajo vsako pomoč iz nekatoliških vrst. »Straža« je pokazala sumljivo vrednost te pomoči in jo uspešno odklonila. Tudi »neopredeljenosti« ni več. Straža in z njo vsa druščina katoliških akademikov se je predstavila oblastvu in narodu s svojim pravim imenom in vso protikato-liško vrsto opredelila — po njenih delih, ker v idejni temi je idejna borba nemogoča. Tako je
»Straža« odpravila madež, ki je bil protinaraven: v zgodovini človeštva se še ni zgodilo, da bi bila mladina kdaj do kateregakoli pojava neopredeljena, le nekemu delu slovenske mladine je bila ta sramota tako všeč, da je hotela majati temelje slovenskega naroda v senci neopredeljenosti — ali iz strahu pred oblastmi ali iz strahu pred narodom, ne vem. — Danes pa to ni več mogoče: »Straža« je vse lepo opredelila v katoliški in protikatoliški tabor in sicer po delih in namenih, ne po zastavah, simbolih ali kakih drugih zunanjih znakih, ker je hitro izprevidela, da ti niso zanesljivi.
»Straža« se pa ni omejila samo na kopanje prepada med obema taboroma, ampak je celo leto svoj tabor ludi izobraževala v vseh kulturnih, zlasti pa socijalnih vprašanjih. Ni je bilo številke, ki ne bi razpravljala o načinu nove ureditve človeške družbe, ki mora ostati — bolje rečeno: postati — kaloliška. Obenem je vedno opozarjala na nevarnost, ki jo človeška ošabnost prav rada prezre, da začne ta tako zapletena vprašanja reševati z velikimi gestami in grožnjami in iz razpadajočih oblik poganstva zapade v katero izmed novih, po Ljeninu in drugih diktatorjih Evrope po-življenih in »edino «odrešilnih» oblik«. Z zahtevo: Vero v javnost! si je »Straža« pri tistih, ki ne vedo, kaj je katoliška vera, ne kaj je katoliška politika, sicer nakopala očitek, dn meša vero v politiko — ali politiko v vero — kdo jih razume — ki pn je ni motil. Vztrajno in z železno doslednostjo je gradila Bogu, ki ga je družba vrgla iz salonov in svečanih sprejemnic, da se je moral kot reven gostač zateči v sobe služkinj, prestol na trgih in ulicah — saj res ne gre, da bi luč skrivali pod mernikom — in vzgajala svoje čitatelje v premalo znani čednosti, v katoliškem pogumu. — S poročili o katoliškem gibanju po svetu, zlasti med dijaštvom, je »Straža« sezna-
njala akademike z novimi tokovi, ki so po celem svetu zajeli mladino in ki pomenijo pravi prelom s preteklostjo.
Tako je »Straža« odgovarjala na vprašanje: »Čemu izhaja?« dokler ni med letom utihnilo; vpraševalci so se strnili okrog nje v močen krog, ki se z vso žilavostjo vzgaja in izobrazuje, notranje in zunanje, ki pa je nasprotnikom katoliške bodočnosti med Slovenci trn v peti. Pod pritiskom te strnjenosti se avtomatično združujejo tudi nasprotne skupine, ki so se pod različnimi imeni »udejstvovale« na naši univerzi. Nad vsemi je kaj kmalu zavladal enotni, protikrščanski in protikatoliški svetovni nazor, od prejšnjih razlik so pa ostala samo še — imena.
Razumljivo je, da je izdajanje takega lista združeno z velikimi žrtvami, ki jih pa mladina ne meri. Brez fondov, brez honorarjev je list v redu izhajal skozi celo leto in luč, ki jo je »Straža« pogumno vrgla v zmedo nazorov na univerzi, se že razliva tudi po Sloveniji. Pri tej jasnosti In odločnosti pn so katoliške vrste samo pridobile. Prej pa se je bilo treba, seveda, posloviti od »miru« in lagodnega spanja, ker to za mladino itak ni, dandanes pa še najmanj. — Tistim, ki »Stražo« pišejo, pa samo želimo, da bi vneto gojili meditativno življenje, da bo mogla biti v prihodnjem letu »Straža« še globokejša. —a
Dve sklepni produkciji honservatoristov
Se v zadnjih dveh produkcijah je ljubljanski konservatorij predstavil javnosti dolgo vrsto svojih učencev, ki so z lepo izdelanim izvajanjem dokazali res dobre uspehe svojega šolanja. Bilo je med temi večina instrumentalistov (klavir, violina, čelo, rog, trobenta, pozavna, fagot) in nekai
pevcev-solistov, ki so večinoma že nastopili pri prejšnjih produkcijah. Med instruinentalisti so stopili v prvi red: violinist Uroš Prevoršek, pianist B. Adamič, pa tudi violinistka Lubečeva, ki zlasti ogreva s toplino. S tem ne bi hotel zapostavljati ostalih, ki so sicer še na nekoliko nižji stopnji, ki jim je pa — vsaj marsikomu izmed njih — dana za bodočnost možnost pravega razvoja. Med pevci pa je zopet uspela Jelka Igličeva; — na lepi poti je basist Lupša, sopranistka Ko-renčanova, pa tudi sopranistka Polajnarjev« se lepo razvija; ostalih pevcev razvoj je še odprt^ pa ne še dokončno ugotovljiv. — Kar se sporeda tiče je zlasti razveseljivo, da je en del produkcije obsegal izključno domače — večinoma slovenske skladatelje in to v dobri izberi, kar je prav in nujno z ozirom na dolžnost gojitve domače glasbe in nje spoznavanja.
Tako ob koncu lahko priznamo, da je oh celotnem pregledu letošnjih produkcij vtis prav ugoden in nudi veselo ugotovitev, da se glasbene razmere dvigajo.	y. y
Intimni koncert
Da se izpopolni pregled našega glasbenega življenja, poročamo na splošno, da se je vršil v posrečenem prostoru mestnega magistrata intimni koncert, ki je v glavnih obrisih zelo lepo uspel. Spored je obsegal komorne skladbe Mozarta, Beethovna, Schuberta in !laydna. Izvedli so ga naši priznani mojstri Kari Jeraj (violina) Vinko Sušteršič (viola), Bogo Leskovič (čelo) in še Slavko Korošec (flavta) ter Rihard Kocjan (oboa in umetniško vodstvo). Poleg njih je nastopil." sopranistka Štefka Korenčanova in plesalka Smer-koljeva z nekaj točkami. Prireditev je bila prijetna in izvablja željo za novimi uodobno izoblikovanimi iscrenadamic.
Bolniško zavarovanje
zasebnih nameščencev
S ^Kraljico Marijo" po Adriji
t. julij« 1935.
•Buči, buči, morje Adrijansko, bilo nekdaj »i slovanskol« Prijeten kontrast med besedo in melodijo, zasnovano v dnevih, ko je tujec gospodaril ob Jadranu, in pesem, zapeto iz mladih naših akademikov s krova 18.000-tonske »Kraljice Marije«! Morje Adrijansko, danes si vendar zopet naše, zopet slovanskol
Pred leti se je peljal čez Trst v Egipet neki jugoslovanski minister. Ogledoval si je v tržaški luki ladjo, ki ji je za nekaj dni zaupal svoje življenje. Neki časnikar ga je prekinil, rad bi bil kai pojasnil o političnem položaju v Jugoslaviji. Toda minister se ni zmenil zanj. Korakal je dalje ob ladji, kakor bi jo hotel premeriti. »Kdaj bomo mi imeli kaj takšnega?« In to je bil »Helnan« s svojimi 10.000 tonami. Danes se že vozimo z 18.000 tonskimi jugoslovanskimi ladjami; »Princesa Olga« ima le nekaj tisoč ton manj. Pred vojno ni niti Trst imel tako velikih ladij.
Kljub hudi krizi vendar napredujemo. Tudi zunanjost Splita vzbuja upe. Obal je mnogo bolje urejena kakor pred leti, ulice pridno tlakujejo, mesto je zelo snažno; potnik niti ne misli, da je v trgovskem pristanišču. Kljub notranjemu trenju torej napredek. Tu pa tam še kak odmev hudega volivnega boja. Na ladjah obrežne plovbe ali v gostilnah še kak »Živijo!« na račun kakega popularnega volivnega kandidata, temu zopet bruhne nasproti »Dole!« a življenje gre svojo pot dalje. V Divolju se mogočno koračijo veliki hangarji, pred njimi letalski častniki, ki z nevestami tn zaročenkami v deviiko belih oblačilih čakajo na par-nik za Split. Ti gradijo z občudovanja vredno vztrajnostjo in drznim pogumom Jugoslavijo. Ob pogledu na te ljudi, ki neprestano tvegajo življenje, ki se družijo vzajemno pred skupnim nasprotnikom, pred nepreračunijtivimi muhami zraka in morja, je človeka politikanta skoro sram. Politika je potrebna, potrebni so politiki, a vendar si moramo priznati, da smo nasproti tem junakom včasih res premalenkostni.
Notranjo politiko vodi zdaj človek, ki je v kritičnih trenutkih po Marseillcu vzkliknil nekako: »Čas je, da pričnemo složno graditi Jugoslavijo!« Treba nam je velikih mož. Povsod po Dalmaciji dobiš vtis, da je po imenovanju nove vlade napetost popustila. Vsekakor dobro znamenje. V teh
te£kih časih naj vodijo državo ljudje, ki jim ljudstvo zaupa, ki ljudstvo lahko pomirijo in navdušijo za skupnost, za državo tudi, ko jim ta ne more dati, kar bi želeli.
Torej tudi na »Kraljici Mariji« politika! Človek jo nosi s seboj kakor senco greha tudi na dopust. Med Dubrovnikom in Kotorjem je »Jadranska straža«, ki je organizirala ta izlet, priredila komemora-cijo za kraljem Aleksandrom. Na krovu so se zbrali vsi potniki. Nagovoril jih je tajnik »Jadranske straže« g. Torčevič, general v pokoju. Spomnil sc je strašne smrti nosilca jugoslovanske misli in čuvarja Jadrana. 0>b smrti velikega vladarja smo vsi prisegli, da bomo branili državo do zadnjega pred vsakomer. Naj se v tem pogledu nihče ne vara. Molitve stotisočev, ki se dan za dnem dvi-dvigajo z Oplenca, niso namenjene toliko blagru duše kralja Aleksandra, ki je junaško zaključil svojo življenjsko pot, kolikor Jugoslaviji, ki je ostala brez krmarja. Govornik je pozval zbrane, naj eno minuto posvetijo spominu čuvarja Jadranskega morja. Potniki so nato vzkliknili trikrat »Slava!" in še obljubili vdanost kralju Petru. »Akademski zbor« iz Ljubljane, ki spremlja »Kraljico Marijo«, je pod vodstvom g. Marolta z občutkom odpel »Beati fin Domino moriertes«. Veličastna pesem na odprtem morju je ganila marsikogar do solz. Tajnik »Jadranske straže« je še posebej pozdravil češkoslovaške potnike, ki tvorijo tretjino vseh izletnikov. Odgovoril je neki Čeboslovak, ki se je spomnil smrti kralja Aleksandra. Obljubil je, da nam bodo Čehoslovaki pomagali braniti Jugoslavijo po naročilu mareejske žrtve. Čehoslo-vaki se bodo vselej odzvali vabilu »Jadranske straže«, naj pridejo k nam na Jadran.
Iz Slovenije je razmeroma mnogo Slovcncev; brez članov Aikedemskega zbora okoli 30. Vseh izletnikov je okoli 270. Tudi v Dubrovniku se je okrcalo nekaj Slovencev, Dalmatinci radi priznavajo, da prinesejo Slovenci mnogo denarja na Pri-morje. Dobro bi bilo, ko bi premožnejši z naše obali bolj podprli tujski promet v Sloveniji. Ne-vem, kakšen je bil odziv »Primorcev« na vabilo na evharisitični kongres v Ljubljani; videl pa sem na trogirski stolnici znani lepak, ki je vabil na kongres katoličane iz vse Jugoslavije. Drugod smo zopet čuli ljubljanski radio, ko je oddajal poročilo o kongresu. Gotovo je, da je ta veliki zbor dvignil ugled Ljubljane po vsej Jugoslaviji.	L. Bč.
Strašna smrt na gorečem vozu
Maribor, 3. julija.
V	Hrsaiici ob Muri se je včeraj popoldne dogodila nenavadna nesreča, kakršne ljudje gotovo nikjer ne pomnijo. Posestnik Janez Cop je na svojem nekoliko od vasi oddaljenem travniku naložil voz sena ter ga peljal proti domu. Sedel je na vrhu voza, kadil cigareto in poganjal konje. Spotoma ga je prijela utrujenost in dremavost ter je na vozu zaspal s cigareto v ustih. To je bila njegova nesreča.
V	spanju mu ie cigaretni ogorek padel iz ust in za žgal kakor tobak suho seno. Konja sta preplaše-
na v diru zdrvela z vozom proti vasi. Nagla vožnja je ogenj še bolj razpihala in v nekaj minutah je bil ves voz v plamenih. Bil je strašen pogled na goreči voz, ki je drvel s splašenimi konji po cesti. Šele v vasi so kmetje ustavili konje in jih nagloma iznregli že vse opekle. Za nesrečnega Copa pa je prišla pomoč prevozno.
Iz žarečega sena so potegnili skoraj zogljenelo truplo. Prebudil se je najbrž šele takrat, ko je bil voz že ves v plamenih ter je tudi že sam gorel. Gotovo ni imel več toliko moči, da bi se bil rešil s skokom z voza. Nesrečnež zapušča vdovo in pet nepreskrbljenih otrok.
Pri zaprtju, motnjah v prebavi
vzemite zjutrai na prazen želodec kozarec
naravne FRANZ JOSEF grenčtce.
Registrirano od Min. soc. pol. In nar. /dr. S. br. 15.485 od 25. V. 1935.
Otroka vrglo v vodnjak
Maribor, 4. julija.
Pretresljiva nesreča je zadela Mastinšliovo, p. d. Gašperjevo družino v Laporski Gorci. Najmlajši 9 letni Ludvik se jim je včeraj ubil. Grob mu je izkopal nov studenec. Ko je zjutraj vlekel vodo, se je vreteno utrgalo. Da bi deček obdržal vedro, se je obesil na vrv, ki pa ga je s silovito močjo potegnila ter treščila 10 metrov globoko. Strašen padec na kamen na dnu ga je usmrtil. Blizu v kolarnici se je nahajal oče, ki je zaslišal ta ropot. Brž so poskušali vse storiti, da bi dečka ohranili pri življenju, pa je bilo vse zaman. Vedno veseli mladec je bil letos 9. maja od škofa pri birmi uvrščen med Gospodove borce. Od takrat je ostal viden zgled tovarišem. Za njega in za užaloščene domače je nesreča strahovit udarec.
Občinsfta seja v Novem mestu
Novo mesto 3. julija.
V torek popoldne se je vršila na magistratu prva javna seja obč. odbora, pod predsedstvom novega župana g. J. Paučiča. Ker je bivši podžupan g. Pavčič prevzel po odhodu bivšega župana dr. Režka predsedniške posle, g. Agnitsch pa mesto podžupana se je tako izpraznilo eno mesto v upravnem odboru, zato je bil na tej seji imenovan v upravo g. Mikolič Feri, izpraznjeno odborniško mesto pa je zasedel g. Malo-vič Matko.
Pri tej seji se je ponovno sklepalo o proračunu za leto 1935-36, katerega je ban. uprava ponovno zavrnila, ker v njem ni našla kritja za 88.356 Din. — Obč. odbor je sprejel županov predlog, da se ta znesek krije deloma iz prihrankov lanskega leta, deloma pa z zneski, ki so bili namenjeni za odkup neke hiše in parcele, dalje s povračili drugih občin za odgone, podpore itd., ter z dohodkom iz obč. gozda. — Novemu gradbenemu zakonu, bi bila morala občina že zdavnaj zadostiti z reg. načrtom. Ker pa tega še ni storila, je banska uprava zagrozila, da bo to ona storila na stroške občine. Ker pa katastrska osnova še ni urejena in še ni vrisana glavna prometna žila, tekoča skozii mesto, spajajoč Zagreb z Ljubljano, bo občina zaprosila za odgoditev reg. načrta do leta 1938. — Odobren je bil računski zaključek Mestne hranilnice. — Na tej seji sc je ustanovil tudi zahtevani cestni odsek, ki pa se je priključil že obstoječemu gradbenemu odseku. Ob tej priliki se je na interpelacijo obč. odbornika g. Matka sklenilo popraviti Ločensko cesto in cesto, ki teče ob meji mestne občine proti Prečni. — V spomin blagopokojnemu kralju Aleksandra I, so imenuje na njegovo ime sadovnjak ob Lo-čenski cesti, ter se bo temu imenu primerno uredil. — Prošnji občine Prečna gleae škropljenja ceste v Bršljinu se ugodi, ako se zaveže plačati vse efektivne stroške, ki so s škropljenjem v zvezi. — Pritožba železniške direkcije proti previsoki odmeri vodarine, se zavrne. — Sledila ic tajim seja.
Novi grobovi
■j- V št. Vidu nad Ljubljano je umrla 3. t. ni. Frančiška Rozman, članica dekl. Marijine lton-gregacije. Prihajala je redno vsak dan k sv. maši in mizi Gosjjodovi. Za cerkev je rada prinašala cvetje. Bila je dobra gospodinja, tiha in skromna, zato od vseh spoštovana! Naj se veseli pri Bogu.
Osebne vesti
= Diplomirani so bili na tehniški fakulteti v Ljubljani Pintarič Ivo iz Trbovelj, Reljic J. Ivo iz Dorniša, Munda Martin iz Maribora in Sosič Viktor iz Maribora.
= Podban g. Pirkmajcr na dopustu. Pomočnik bana g. dr. Otmar Pirkmajer je z današnjim dnem nastopil svoj redni dopust in do nadaljnega ne bo sprejemal strank.
Napredovanje rez. častnihov
Napredovali so v čin podpolkovnika san. major dr. Fedor Mijin; v čin inženjer-poročnika tehn, stroke mornarice inženjer-podporočnik Mladen Kockar; števši od 10. marca 1924 v čin kapetana II. razr. peh. poročnik Franjo Lincbauer in v čin poročnika peh. podporočnik Simeon Mojse; števši od 21. maja 1926 v čin poročnika peh. ]>odporočnik
Stalna zaloga in prodata
Franjo Berdnik in za nižjega voj, uradn:ka 111. razr. ekon, stroke nižji voj. uradnik IV. razr. Žiga Ber, števši od 17. decembra 1926 v čin poročnika peh. podporočnik Valter Rot; števši od 17. decembra 1927 v čin kap. I. razr. peh. kap. II. razr. France Lavrič, dr. Ivo Durbešič in dr, Evgenije Rozenberg, dalje inž, kap. II. razr. France Hiniterlehner in Fric Šmidinger; int. kap. II. razr. dr. Ivo Mašek; san. kajp. II. razr, dr. Ljudevit Jurak in v čin poročnika topniški podporočnik Franjo Babič; števši od 28. junija 1928 v čin kap. I. razr. san kap. II. razr. dr. Fedor Lukač; v čin kap, II. razr. peh. poročniki Ludvik Štraus, Ivan Zapečnik, Viktor La-pajnar, Lavoslav Planinšček, Josip Žcravica, Josip Kcčet, Franjo Kovač, Anton Varga in Lovro Per-kovič ter topniški poročnik Pavel Kavčič, Franjo Volbeher in Albert Brajcr; števši od 15. avgusta 1929 v čin kap. I. razr. vet. kap. II. razr. Ivan Tiljak in peh. kap. II. razr. Jože Šile in Franjo Bajt; števši od 17. decembra 1929 v čin kap. I. razr. topniški kap. H. razr. Vlatko Mrzljak; števši od M. aprila 1980 v čin poročnika peh. podporočniki Jernej Kiod.i, Josip Križnič in Rudolf Kavčič; topn. podporočnik Pavel Karlin; inž. podporočnik Vladimir Gambič in za nižjega voj. uradnika III. razr. ekon. stroke niiji voj. uradnik IV. razr. Ivan Ogo-
Dr. Mitan Pcrho
do 28. tulila ne ordlnira
Letošnja zima je prinesla s seboj epidemijo hripe, ki se je vlekla tja v zimske mesece. Zaradi tega je bil tudi odstotek bolnikov med zavarovanci pri naših bolniških blagajnah prav zuateu in je dosegel n. pr. v marcu rekordno število z nad 3% tako pri Okrožnem uradu kakor pri bolniški blagajni Trg. bolu. in podp. društva. Letošnja epidemija hripe sicer ni imela za posledico smrtnih primerov, pač pa je zapustila pri mnogih zavarovancih za posledico splošno telesno oslabelost in izčrpanost, radi česar se po izjavah blagajniških zdravnikov zasebni nameščenci vedno bol| obračajo s prošnjo za zdravljenje v toplicah in na morju. Poleg tega je treba vpoštevati dejstvo, da se nazadovanje plač zasebnih nameščencev še ni ustavilo.
V teku 1. 1935 se je število članov boln. blagajne Trg. boln. in podp. društva povečalo od 7188 v januarju na 7382 v juniju. Največ članov ima društvo v Ljubljani 3346, v Mariboru 1143, Celju 493, Kranju, Tržiču, Ptuju itd. Nadalje se razdele zavarovanci sledeče: trgovina 3854, industrija 2004. bančni in zavarov. zavodi 1002 itd. Največ zavarovancev je v 12. mezdnem razredu (3625) ter v 1. (997).
Zaradi težkih razmer, v katerih živi naše na-meščenstvo, se je razumljivo poslabšal tudi finančni položaj blagajne. Po petih letih stalno uravnovešenega gosjiodarstva ob 36"c bolezenski premiji, ki je najvišja v naši državi, je v tekočem letu prvič opaziti znatno poslabšanje finančnega položaja, še za leto 1934 je izkazan prebitek v znesku 283.000 dinarjev pri predpisu prispevkov v znesku 4.43 milj. Din, za letos pa izkazuje poskusna bilanca za konec aprila (medtem so se razmere že nekoliko izboljšale), torej za 4 mesece, pri predpisu prispevkov v znesku 2.0 milj. Din primanjkljaj 0.1 milj. Din. V zvezi s predpisom prispevkov je tudi važno, da je znašal zaostanek na koncu leta 1934 samo 0.64%, letos v prvih 4 mesecih pa se je nekoliko povečal: na 7.49%, kar ni ugodno znamenje.
reve, števši od 17. decembra 1930 v čin poročnika peh. podpor Franc Maroh; topn. podpor. Ladislav liidv egi; inž. podpor. Pavle Vasič, Herman Hrovat in Dragotin Treps; int. podpor. Ciril Kovač in za nižjega voj. uradnika III. razr. ekon. stroke nižja voj. uradnika IV. razr. Avgust Berlot in Jožef Ple-teršek; števši od 28. junija 1931 v čin kap. I. razr. peh. kap. II. razr. dr. Franjo Kandare, Vilko Jerše, Lambert KnoMoh, Viktor Pintar, Anion Skala, Stanislav Vrhovec, Miro® av Meleda, Mijo Rupe in Vi-lim Fišer; topn. kap. II. razr. Ivan Kavšek In Rudolf Vrbanič; konjeniška kap. II. razr. Dragan Ka-stel in dr. Josip Pliveiič; inž. kap. II. razr. Ma-vricij Štap in int. kap II. razr. dr. Ivo Ražem; števši od 31. decembra 1931 v čin poročnika peh. podporočnik Slavko Tomerlin, Friderik Vidmar, Avgust Golob, Ivan Lorber in Aleksander Toman dalje zrakoplovni podpor. Oto Ajzele in za nižjega voj. uradnika III. razr. ekon. stroke inž. voj. uradnik IV. razr. Miroslav Iskra, šievši od 6. septembra 1932 v čin kap. I. razr. peh. kap. II. razr. Ivo Puharič, Zorko KambiČ in šandor Fuks ter topn. kap. II. razr. Viktor Rajner; števši od 17. decembra 1932 v čin kap. II. razr. san. poročnik dr. Oskar Šva0e>r; v čin poročnika Deh. podporočniki Karlo Fridman, Janez Geč, Ivan Škafar, Josip Hudvak, Stanislav Gogal in Milan Šmit, dalje ini. podporočnika Ivan Bonča tn Ivan Kolina; int. podporočnik Milan Jug in za nižjega voj. uradnika III. razr. ekon. stroke nižja voj. uradnika IV. razr. Rudolf Babič in Janko Švarc; števš; od 17. decembra 1933 v čin poročnika peh. podporočniki Ivan Blažek, Bogomir Regoršek, Mirko Lovrec,- Lovro Stanigič, Andro Gros, Josip Tomažič, Ciril Grešak, Viktor Kozamernik, Gaston Tabor, Slavko Brihta, Ladislav Kralj in Alojz Zupane; topn. podroročn ka Emil Siriberni in Rihard Mihler; inž. podporočniki Marijan Kalin, Viktor Gotlih in dr. Laslo Fenje; zrakoplovna podporočnika Franjo Petre in Alfonz Kančan; inž. tehnični podporočnik Viktor Rebolj in san podporočnik mornarice dr. Čedomir Plavšič; števši od 31. decembra 1931 v čin poročnika peh. podporočniki Rudolf Pihler, Rudolf Kobilica, Marjan Mašera, Franjo Hafner, Drago Prah, Armin Altver, Rudolf Stroj, Štefan Kelrajter, Alojz Brc-ner, Karel Krembas, dr. Zlatko Petrušič, Andrej Debenak, Karlo Dileo, Edvard Stuhli, Anton Kum-po, Lado Aimbrožič, Aleksander Dirih, Frderik Razlag, Anton Holik. Ivan Glinšek, Jakob Mandil. Rudolf Zupančič, Nikolaj Koprivica, Moric Lcde-rer, Vladimir Mahorčič; topniški podporočn:ki Ivan Belo, Branimir Tancig, Oton Tomažič, Vladimir Kukovec, .lože Vlah. Aleksander Mavrenčič in Franjo Rojko; konjeniški podporočniki Julij La-pajne in Slavko Štern; inž. podporočniki Danilo Kobal, Oton Zveržina, Drago Jager, Alojz Nekrep, Vladimir Šramcl in Štefan Vajs; zrakoplovni podporočniki Rudolf Bedenko, Emil šmit in Ivo Jam-nicki; inž. tehn. podpor. Franc Topola; san. podpor. dr. Ivan Dorbolo, dr. Franjo Blahu', dr. Ernest Hameršmit, dr. Vladimir Milavec in dr. Miroslav Houška; za nižjega voj. uradnika III. razr. nižja voj. uradnika IV. razr. niž. tehn. stroke Milan Stega in Boris Jenko in san. stroke Oto Rozenfeld in Ekard Romberg i/n števši od 22. novembra 1927 v čan san. por. zdravnik dr. Franc Debevc.
Ostale vesti
— Poziv pref. župiiim uradom odn. fciipnim pripravljalnim odborom! Glavni pripravljalni od-
Polnomastnega sira t blokih ha Din 16 -
bor za II. evharistični kongres v Ljubljani ima po veličastnih kongresnih dneh težko nalogo, da čim-preje sestavi točen obračun vseh prejemkov in izdatkov ter da poravna ogromne stroške, ki so bili s prireditvijo kongresa združeni. — Zato nujno prosimo vse, ki imajo kakršnekoli obveznosti do glavnega pripravljalnega odbora, da jih nemudoma poravnajo. Zlasti prosimo, da nam takoj nakažete denar za kongresne knjižice, znake, baklje, sedeže in šmarnice. Prosimo, da pri pošiljatvi denarja na hrbtu položnice točno označite, za kalerl namen naj znesek porabimo. — Naj hitro poslovanje v tem poirledu potrdi sloves naše discipline in orgnnizatornili sposobnosti, katere so ob kongresu vzbujale priznanje številnih gostov.
— Radio in razne takse. Direkcija pošt in telegrafov v Ljubljani razglaša: Radijski naročniki iz interesne sfere radiofonske oddajne postaje v Ljubljani so pritožujejo tako pri nnvedeni postnjf kakor tudi pri podpisani direkciji ter lavno v dnevnem časopisju, da so primornni plačevati mimo poštne naročniške pristojbine za svoje radijske sprejemne postaje še razne druge pristojbine. Posebno številne so bile take pritožbe iz vrst radijskih naročnikov, ki imajo instalirane svoje radijske sprejemnike v javnih lokalih, kakor gostilnah, restavracijah, bufejih, prodajalnah itd. TI naroč-
Blagajna je v prvih 4 mesiceh letos (v oklepajih podatki za prvi 4 mesece lani) izplačala lir.',. -rin za 0.46 (0.3) milj., porodniških podpor 0.03 (0.04), zdravniški stroški so znašali 0.32> |C Ni, izdatki za zdravila 0.34 (0.29), izdatki za bolnišnice 0.17 (0.15), sploh vse bolezenske dajatve članom v denarju in naravi so znašale 1,425.000 Din, doCnn so v prvih 4 mesecih lani znašale samo 1,207 tU'l dinarjev in so se torej povečale za 8.9"„. Upravni stroški so se od lani na letos povečali za 0.22'',.
Mala tableta x velikim učinkom noti vedno BAYEH-jev križi	,
ASPIRIN i
proti vsem bolečinam In boleznim, ki (shajajo is 1 prehlad«.
j*vi"~ t»t SggSBBBBBBSi
Ito. OfU» j« rt g. pod S. Dr. iilti od 19. XL
Radio
Programi Radio Ljubljana:
Petek, 5. julija: 12.00 Pesmi nevernih Slovanov na ploščah 12.1.*) Poročila, vreme 13.110 Cos. oliv.-stila 13.15 Pasmi Južnih Slovanov na plošča h M.(KI Vreme, spored. hor7,a 1N.00 Slovanske korn^nic-e na plohah: Stovausku koračnice, |x>L*l>uri fajkovskij: Slovanska koraOinicn 1R.20 Poslnftajmo violino! Izvajata k<1.\ Emi lUa PoAenalova i« R. Cichooki 18 .V) Nekaj satir, lin stuv StrniSa ID.10 ffcs. vremo, Izročilo, slx>re,l. ,,l>-vosLila 19.30 Nac. ura 30.00 Prenos iz Znffrebn 21.3H Pas. poročila, spored 22.00 Moja domovina (ŠmeUuin) ploštV Konec ob 23.
Drugi programi i
Petek, 5. julija. Helorad: 30.1» Klavirski koncert 31.00 Zlior boKoslovcev 22.33 lllzotove skladbe — Z<i-areb: 20.00 Skladbe Jos. Ile«/.yja — 20.30 Otvoritev dnliovskoira turnirja v Helsradn — 21.00 Violinistjt-ni koncert — Dunaj: 17.10 Zbori in orjr. skladbe starih mojstrov 20.00 Vesele žene windL*>t»ke kom. opera, N'ieolai — 22.45 Iiadljskl orkester 24.00 Kvartet Hudimpeita: 19.20 Orkestralni koncert 21.00 Petje 2?<HI f-iffanska ftlasbn 23.00 Joks — Milan-Trst: 17.0.1 '/.n-bAvnu Klnsba — 20 HI Koncert [Ki željah 22.IMI Viotiui-stičnt tn klavirski koncert — Rim-Hari: 20 4n jf ra 21..Vi Pester večer — Prana: 20.15 Orkestralna ^'itfdtn 21.35 Pesmi in fflnsbn — tiratiKlaea: 19.15 Hutftlajlm n petje 32.4.1 Narodne in clfrnnske pesmi — \'ar.yir<i: 20.10 PloA&e 21.00 Orkestralni in klavirski koncert 122.10 Plošče — Vsa Nemčija: 20.15 Musica llnrfii, Hermanu Zlloher — llerlin: 20 45 Zaloidra — Kunifjsberfj: -H 15 Pestra nra — Hamhnrn: 2100 V morakth kopal c ih — rratistava: 20.45 Plrwnn Klasha — /.ip.tA-a: 21.00 Sin-fonlčnt koncert — Kfiln: 20.45 Plesna rrlashn — Franl:-/lirt in Stuttpart: 30.45 Plesna Blnsbn — Monakom: 30.45 Veseloigra — Zurich: 20.30 Hiindlove skladbe -Strassburg: 20.80 Klaubartov vočor.
niki morajo baje plačevati letno še posebno bano-vinsko in državno takso, policijsko in avtorsko takso. Opozarjamo, da sc radijski sprejemniki po določilih člena 253 finančnega zakona za 192H 2!l. leto in po členu 2S »Pravilnika o radijskih sprejemnih aparatih« ne smejo obremenjevati lirez privoljenja nadrejenega nam ministrstva z nobeno drugo pristojbino, kakor samo s poštno (naročili ško) in to ne glede na to. kdo je naročnik in kje se aparat uporablja, to je kje je instaliran. Ministrstvo za promet — uprava pošt in telegrafov nam je prav te dni dostavilo svojo naredho I'. T. broj 47.972 od 25. t. m., ki odreja, da se instaliranih radijskih aparatov ne sme obremenjevali z nobeno drugo takso razen s poštno in da radijskim naročnikom tudi tantijem zn avtorsko pravo po zakonu o avtorskem pravu (tako zvano avtorske takso) ni treba plačevati.
—	Vsaka dama ima ugodno priliko kupiti do 15. julija slamnik z 20% popusta. Salon Anita, Ljubljana, Krekov trg 10.
—	XVII. kongres Zdrnženja jugoslovanskih nacionalnih železničarjev in hrodarjov se je pričel danes s kongresnimi predkonferencami v Osijeku. Zbralo se je okrog 200 delegatov iz vseh delov države in iz vseh strok železniške službe, da na predkonferencah pripravijo vse [Kitrebno za glavni dan kongresa, ki bo dne 7. julija t. 1.
—	Prepovedan tisk. Službene novine št. 119 objavljajo, da je državno pravdnlštvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati št. 8950 dnev nikn »Excelsiorc, ki izhaja v Parizu, dalje št. Ififl dnevnika »Prager Presse«; M. 171 dnevnika »Neues Wiener Tagblatt«; št. 170 dnevnika >Npup-VViener AbendblatU; št. 5204 dnevnika s Poslednje Novosti«, ki izhaja v Parizu; 51. 25 tednika >Istrn . ki izhaja v Zagrebu, in št. 146 dnevnika »Prager Tagblatt«.
(črne Oshar - Lfubiiana Sv. Petra cesta 33
—	Zakasnela novost. V našem listu z dne 2G. junija smo prinesli sliko avtomata, ki prodaja fotografske filme, katerega so kot novost postavili na berlinski ulici Na — zdaj pa izvemo, da smo Ljubljančani Berlince že zdavnaj in še kako posekali! Že pred dvema letoma je drogorija Gregorič (Prešernova ulica B) postavila kar dva laka moderna robota in sicer enega pred svojim lokalom enega pa na kolodvoru. V avtomat vržeš dva sre-brnjaka po 10 Din — pa ti vrže v roke zvitek fil mn Agfa Isoclirom ali Perutz-Persenso v formatu 6/0 cm in Se 5 Din v drobižu! Tako je torej Ir berlinska novost zn Ljubljančane malo — recimo — zakasnela, saj se je naši amaterji že davno prax pridno poslužujejo.
—	Pri prelilajenju, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih, storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznjen je črevesa e tem, da popijete pol čaše naravne »Frani Josefovec grenčice.
Ribolov s kormorani
U milijonov Angležev za mir
Kitajci so ptiča-kormorana zaradi njegove požre.šnosti že pred stoletji pričeli navajati na ribolov. Kadar vode narastejo, rib kar mrgoli. Tedaj veslu ribič ven na reko na ozkem, dolgom splavu iz bambusa. Kormorana, ki naj bi ribaril, vzame s seboj, vrže v vodo in celo švrkne za njim, če se takoj ne potopi. Okoli vratu mu priveže zanko ali kovinast obroč, da bi plena ne pogoltnil. Ko je ujel nekaj rib, plava nazaj k splavu, odkoder vrže ribič mrežo čezenj, ki je na drogu pritrjena in ga potegne na splav. Tu mu odvzame plen in da majhno rilio za plačilo, potem ko mu je zanko okoli vratu nekoliko zrahljal. Nato pošlje ribarit drugega i/, vrste kormoranov, ki sede ob robu splava.
C) ribolovu s kormorani na Japonskem pripoveduje konzul Snovvden iz Osake takole:
>ltil>urjenje s kormorani nu rekah in jezerih je na Juponskem šport, s katerim se pečajo po večini ponoči. Inozemskih gostov ne vidijo nič kaj radi pri takih prireditvah. ?.e več ur pred začetkom lova okrase na tucate čolnov z lumpijoni, druge nalože z okrepčili, na koncu tretjih zopet ob.esijo nad vodo velikanske koše iz žice, napolnjene s smrečjem, ki ga pozneje zažgo, da njegov svit privablja ribe. Potem stopi moštvo na svoja točno predpisana mesta v čolnu: čisto zadaj stoji veslač, ki je zaposlen samo z veslanjem; v sredi je mož z nekako ropotuljo, s katero ropoče in spodbuja in podžiga kormornne k lovu; med obema stoji ribičev pomagač, ki vodi štiri kormorane, ne več ne manj; in na loku stoji mojster sam, pravi ribič, ki z obema rokama vodi svojo jato, dvanajst kormoranov, kar je tudi tradicionalna številka.
Japonci love kormorane na limanice. Mlaj-Se si pridrže za dresuro, ki traja pogosto eno leto ali več; zato pn potem često služi žival po celih dvajset let. Za ribarjenje ji privežeje okoli života vrv, na hrbtu pa pritrde kos prožne ribje kosti, s katero jo lahko hitro v vodo »puste ali pa iz nje potegnejo. Ribja kost je zvezana z lovsko šibo, to je tri metre dolgo
bambusovo palico, ki jo drži ribič, tako da je mojster s tucatom takih šib zaposlen.
Kormorani so okretni in brzi lovci. Dobro dresiran kormoran prinese v eni uri po petdeset rib in to skozi štiri ure; toliko časa namreč traja tak športni ribolov. Mojster mora z dvanajstorico kormoranov naloviti deset rib na minuto; to je urnost, ki si je skoraj ne moremo predstnvljati. Tako kormoran pokrije precej visoke stroške za svojo rejo in pičo pozimi. Zlasti ako prirede lov na tai-a, ki je soroden naši postrvi, in čigar meso prav tako cenijo kakor mi postrvino, je plen ene same noči vreden več tisoč mark.
Vsak lovski kormoran ima svoje ime, s katerim ga kliče mojster. Zanimivo je, da se te živali zavedajo svojega čina... Od njih marljivosti je odvisno, katero mesto na čolnu jim mojster da, pa tudi lahko vzame, in sicer, ako preveč malomarno prinašajo plen. Po tem činu in v pravem redu jih mora spuščati v vodo in jih pozneje zapreti v koše. Gorje, ako ne ravna z »ichi-jem«, to jc prvim v jati kormoranov, kot s prvim! .Nastal bo hrup in ogorčeno vpitje, ki mojstra opozori na zmoto, da mu ni izkazal dovolj časti! Ako se pa zgodi, da je katerega i krilatih ribičev zapostavil, je lahko uverjen, da se bo pri prihodnjih ribolovih potrudil, da si j s podvojeno marljivostjo zopet pridobi svoje izgubljeno mesto.	'
Ribolov s kormorani na stari običajni način iz čolna je pravo čudo spretnosti. V nekaterih delih Japonske, zlasti pa v hribovitih krajih love ribe tudi bolj preprosto. Tam stopijo ribiči, opasani samo z majhnim predpasnikom, tako daleč kakor mogoče od brega v vodo in drže, kakor so pač spretni, dva do šest kormoranov na šibah ali pa tudi na močnih ko-nopljevih vrveh.
Dočim tvorijo mojstri pravega ribolova s kormorani trdno zaključeno zadrugo, v katero sprejemajo člane samo pod čisto posebnimi pogoji, veljajo hribovci takorekoč samo za navadne rokodelce, ki jih oni sami prezirljivo gledajo.
V Londonu je več ko II milijonov ljudi glasovalo za to, da ostane Angleška v Zvezi narodov. To je bil končni rezultat tkzv. glasovanja za mir, ki ga je pred 18 meseci uvedel l.ord Cecil. ............ glasovalo tudi za to, da se zmanjša oboroževanje na podlagi rned-
Izmed teh je 103-S milijona
narodnih pogodb.
Športni dnevi na Angleškem
Štiri tedne so imeli Angleži časa, da so se po napornih majskih dneh, ko so obhajali kraljevski jubilej, odpočili in si nabirali moči za športni del teh zgodovinskih dni, ki bodo o njih govorili še otroci in vnuki, še nedavno, ko so otvorili mednarodno konjsko dirko, so bile angleške dame oblečene v krznino. Zdaj pa je že vročina na vrhuncu, tako zelo na vrhuncu, da se tuji udeleženci niso le sramovali spričo rodoljubnih Angležev sleči jopiča in telovnika, marveč so vteknili v žep celo ovratnik in pentljo.
V Wimbledonu se bojijo igralci tenisa iz
vsega sveta, da ne bi zelene trate usehnile, bolj se bojijo zanje ko za izid tekem. A že drugega dne tekmovanja so izbruhnile plohe in zelenje trat je za zdaj na varnem. — A Wimbledon ni le za igralce tenisa odlično zatočišče. Tu so igralci in gledalci kot ena sama družina. Moški in ženske sedijo in imajo v rokah beležnice in preračunavajo in tuhtajo ko pravi pravcati kramarji. Množice raznih Indijancev, Zamorcev in drugih, čudovito oblečenih bitij, prodajajo slike članov tekem, ki jih občinstvo kar noro kupuje. Od 10.000 ljudi, ki v teh 14 dneh dan na dan obkrožajo igrišče, je brez dvoma štiri petine aktivnih tenis-igralcev. Najsijaj-nejši igralec je Španec Borotra; Nemec Klein-
schrott se je moral umakniti Jugoslovanu Pnn-čecu. Svetovni prvak Perry je zelo v škripcih radi tekmeca — Nemca Cramma. — Dalje so konjske dirke, ki so jih številno posetili nemški dirkači. Nemški listi pišejo, da Nemci zmagujejo__Ker dirka tudi mladina, je očividno
kako na Angleškem vse ljubi ježo in ni ta šport le za »višje desettisoče«, marveč je last vsega naroda, ki ga gojijo že od mladih nog. To pot prikazuje skupina fantkov in deklic posebno veliko jahalno igro, ki ima hude ovire, kakor goreče tramove, velike lutke, ki pijejo čaj in druge »strahotne« prikazni, ki plašijo ponije. Kadar se s ponija prevrne v pesek deklica i kito, tedaj vse zavzdihne — ooh! — in devetletna prestolonaslednica Elizabeta, ki je v dvorni loži in je sama izvrstna jahalka, kar od veselja poskakuje, če se dekletcu vdrugič posreči skok čez oviro.
Največje angleško letalo
Reševanje ngank — šolski predmet. Ameriška država Jowa je sklenila, da s prili. šol-sk im letom uvede po vseh šolah kot obvezni predmet reševanje ugank s poudarkom, da so baš uganke nekakšen duševni šport, ki prezrači misli in krepi brihtnost. V dobi športa smo, pa meni človeštvo, kako bi si pridobilo čim več moči po telesu in duhu.
V Nemčiji se ie zmeraj trese zemlja, kakor poročajo iz Stuttgarta. Tudi v Italiji so v Assisijn čutili močne potresne sunke.
Skok na glavo z motornim kolesom.
Na Dunaju so imeli stražniki športni praznik, kjer je nekdo tako-le »kozolec prevrnil« iz višiue
10 m v Donavo — za šport!
»Saraband« telita 31 ton, je široko 36 in pol metra in dolgo 28 metrov. Na uro preleti 240 kilometrom poti in ima 5500 konjskih sil in 6 motorjev. Oboroženo je z več strojnicami in brzostrelnim topom in ima še bombe. Moštva je 10 glav, ki ima lepe spalnice, električno kuhinjo. »Saraband« je dokaz, kako moremo dandanes imeti letala s 100 tonami teže in 36 potniki .
Napoleon zavarovan za življenje
Napoleon je bil prvi evropski vladar, ki je z zavarovalnino hotel skrbeti po svoji smrti za • vojce. Zavaroval se je pri angleški zavarovalnici »Prudentiae« za pet milijonov belgijskih frankov. Po njegovi smrti je to vsoto neka londonska banka tudi izplačala. Komu?
Ženska s padalom s višine 7700 metrov
Ruska 21-letna športna letalka in dijakinja Tamnra Kntalovn iz Leningrada je že sedemnajstič skočila s padalom; to pot je dosegla svetovni rekord za ženske, ko je skočila z višine 7700m! Na tleh je pristala zdrava na nekem kmečkem vrtu, 10 km daleč od vzleta.
Drugod brez dežja -Kitajska v vodah
300.000 jutrov sveta je pod vodo blizu Ilan-kaua, ker je Jangtsekinng spet prestopil bregove. Ubogo Kitajsko požirajo na eni plati vojne, na drugi pa vode.
Služabniki cerkve
Tako govori in dela duhovnik. Južnotirol-skim duhovnikom so očitali po časopisju, da nastopajo strankarsko-politično v smislu nacionalnih socialistov. Prizadeti so pa poslali v javnost to-le izpoved:
»Očitek ni upravičen. Nemški duhovniki na južnem Tirolskem se drže odkazane jim smeri: Duhovnik je služabnik Cerkve in ljudstva; z vero združen tako kakor noben drug olikani stan; iz ljudstva je izšel in z ljudstvom je tesno spojen. Njemu jc vera prva skrb, narodnost mu je na drugem mestu, oseba na zadnjem. Z denarjem se ne da podkupiti, pomaga pa s svojim pičlim dohodkom povsod, kjer in kolikor more. Duhovnik ljubi svoje ljudstvo, zato pa močno trpi, če vidi duhovno stisko vernih otrok, ki so mu izročeni v vodstvo; zato je pripravljen, da prevzema dostikrat pri olila-stvih vlogo strelovoda in požira trde besede. Vse to pa stori v pravi domoljubni zvestobi; pa gre tudi v ječo in pregnanstvo za svoje ljud-tvo. Nacionalni bahači od nekdaj so že davno izginili, duhovnik pa ostane zvest svojemu ljudstvu tudi v vseh stiskah.«
Drobtina
Ženske...
»Gospod ravnatelj, moja žena pravi, da mi morate povišati plačo.«
»Dobro. Bom pa tudi jaz vprašal svojo ženo, ali io vam smem povišati.«
Iz Londona v Indijo - v 2 dneh
Angleška vlada je napravila načrt, ki bo omogočil, da bodo mogli potniki z letalom priti leta 1937 v dveh dneh iz Londonn v Indijo. Iz Londona v Južno Afriko pa v štirih dneh.
Poljsko mestece zgorelo
Mestece Mnliboki na vzhodnem Poljskem
je popolnoma zgorelo. Čez 200 poslopij so pogoltnili plamen.
Kdo bo zmagal?
Borba za boksarsko prvenstvo v Evropi med Gustavom Ederjem (na levi) in Italijanom Ventu-rijem (na desni).
Knjigovodja: »Blagajniško knjigo sem desetkrat »eštel.« — šef: »Zelo lepol Veseli mel< —■ Knjigovodja: »Ali naj vam prinesem vseh deset zneskov?«	i
Angleško zračno brodovje
jc v Hendonu vpričo 300.0)0 glednvcev proizvajalo najrazličnejše »nmetnije«. Tu so bila lovska in bombna letalo, skoki s padalom, napadi na zemljo in slednjič jc hitelo letalo brez pilota po zraku. Vodili so ga s posebno pripravo z zemljo.
Slovenija plača
12 J °|0 neposrednih davkov v državi
„ Uspeh" davčne politike leta 19341 povišanje plačila davkov pri nas od 249 na 276 milijonov
Ljubljana, 4. julija.
Finančno ravnateljstvo je sestavilo pre-... . . ...
gledno in splošno statistiko o državnih davkih, ki jih je Slovenija pri 35 davčnih upravah plačala v preteklem letu, kakor tudi pregled, v koliko so bili ti davki predpisani. V Sloveniji je zaznamovanih v davčnih glavnih knjigah 409.418 davčnih zavezancev za davke. Nekateri zavezanci plačujejo po več vrst davkov.
Za vseli deset vrst neposrednih davkov je bila lani Slovenija obremenjena za celotno 342 676.676.30 Din (vštet je tudi davčni zaostanek za leto 1933), od tega zneska odpade Din 233,269.906.33, ki jih nosijo davkoplačevalci sami in 109,406.769.97 Din, ki se prevalijo na kon-zumenta.
Zemljnrino, ki je bila lani določena na 31,481.810 Din, plačuje pri nas 344.838 davkoplačevalcev, dalje zgradarino, predpisano na 31,551.972.38 Din, 64.224 zavezancev. Splošna pridobnina je bila predpisana z 42,047.004.45 Din, pridobnina 1 prodajalca srečk na 824, pridobnina zavarovalnih agentov na 291.I4J, pridobnina potujočih obrtov (sejmarji in kroš-njarji) na 65.886.58, pridobnina potujočih agentov in trgovskih potnikov ua 312.000 Din. Splošno pridobnino je plačevalo 37.593 oseb, dalje je bilo 867 zavaroval, agentov, 983 sejmarjev in krošnjarjev ter 330 trgovskih potnikov. Rent-nino, odmerjeno na 3,536.940.90 Din, je lani plačevalo 18.798 privatnih rentndkov. Denarnim zavodom — 613 po številu — je bila predpisana rentnina v znesku 7,053.098.85 Din. Družbeni davek, ki je bil odmerjen samo za leto 1933 in nazaj v znesku 9,030.583.93 Din, je plačalo 254 družb, ki so obvezane polagati javne račune, tako razne delniške družbe in podjetja. Davek na dividende je bil odmerjen le na Din 488 384.55. Doprinos k splošnemu davku za 1. 1933 je bil predpisan z 99.633.75 Din. Vojnico plačevati je obvezanih 23.149 davkoplačevalcev. Dolg vojnice za leto 1933 znaša 974.311.09 Din, predpis za 1934 pa 666.050.40 Din.
Uslužbenski davek.
Zanimivo je poglavje o uslužbenskem davku. Pri 12.234 delodajalcih je bilo lani zaposlenih 66.642 uslužbencev. Privatnim uslužbeu-cem je ta davek predpisan v znesku Din 18,993.913.43, v markarnicah in davčnih kartah 2 278 242.60 Din, državnim uslužbencem pa je bil določen na 18.715.189.68 Din. Torej je lani uslužbenski davek znesel 39,987.345.71 Din.
Poslovni davek.
Z davkom na poslovni promet je bilo lani obremenjenih 21.114 davkoplačevalcev. Tu se razlikujejo »knjigašic in »pavšaliranoi-c. Knji-gaši so oni, ki imajo nad 1,350.000 Din letnega prometa, pavšaliranci ua oni, ki plačujejo pavšalni poslovni davek". "Splošni poslovni davek je
P šal 11,101.109.68, skupni pavšalni poslovni
ek 4,461.>589.06, sknpni poslovni davek knji-gažev 61,327.352.96 Din, skupni poslovni davek od klavnic 4.080.124.33, po trošarinskih dnevnikih 1,369.142.91, poslovni davek plačan na carinarnicah 33,724.207.87 in davek od raznih dobav 1,038.565.72 Din. Celotni predpis poslovnega davka je znašal 117,102.092.53 Din. Luksuzni davek sta plačala 302 davkoplačevalca, odmerjen je bil na 9,234.186.84 Din.
Le 825 samcev je bilo obvezanih plačevoti samski davek, določen na 270.357 Din. Ta davek plačujejo samski davkoplačevalci, ki so zavezani plačevati zemljarino, zgradarino, splo-no pridobnino in rentnino.
Dejansko je bilo lani plačano no vseh omenjenih. predpisanih davkih in sicer:
a) pri davčnih upravah 240,117.244.12 Din in b) pri carinarnicah (poslovni in luksuzni davek) 36,015.682.87 Din, torej je bilo lani skupaj
276,130.926.99 Din plačanih davkov.
Indeks een r maja. Po podatkih Narodne
banke je indeks cen na debelo v maju narastel od 62.9 na 64.0. Posameznih skupin indeks je bil naslednji v maju (v oklepajih podatki za april): rastlinski proizvodi 61.2 (58.9), živina in proizvodi 56.5 (56.3), mineralni proizvodi 78.9 (78.8), industrijski 66.4 (65.3). Indeks cen na drobno je znašal v Belgradu maja 69.6, aprila 70.0.
Borza
Dne V julija 1935.
Denar
Neizpremenjeni so ostali tečaji Bruslja in Curiha, popustili so Amsterdam, Berlin in Praga, dočim so narasli London, Newyork, Pariz in Trst.
V zasebnem kliringn je avstrijski šiling na ljubljanski borzi ostal neizpranenjen na 8.75 —8 85, dočim je na zagrebški borzi narastel na 8.75—8.85. V Belgradu je avstrijski šiling notiral 8.70—8.80. Grški boni so popustili v Zagrebu na 35.65—36.30, v Belgradu pa na 36.15— %.85. Angleški funt je narastel v Zagrebu na 233.20—234.80, v Belgradu pa na 232.45—234.05. Španka pezeta je v Zagrebu popustila na 5.90 _6, v Belgradu pa na 6.05 blago.
Ljnbljnnn. Amsterdam 2962.43—2977.03, Berlin 1751.33—1765.21, Bruselj 733.82—738.88, Cu-rih 1424.22—1431.29, London 213.99—216.04, New-vork 4304.67—4340.98, Pariz 287.%—289.40, Praga 181.46—182.58, Trst 359.67—362.75.
Promet na zagrebški borzi 638.031 Din.
Curih. Belgrad 7, Pariz 20.225, London 15.11, Newyork 305.5, Bruselj 51.60, Milan 25.30, Madrid 41.90, Amsterdam 208, Berlin 123.20, Dunaj 57.70, Stockholm 77.90, Oslo 75.90, Kopenhagen 67.45. Praga 12.75, Varšava 57.80, Atene 2.90, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05, Helsingfors 6.67. Bueuos-Aires 0.8025.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje je bila danes rijužnejša in so tudi tečaji večinoma bili višji ot včeraj. Tudi promet se je povečal.
Ljubljnnn: 7% investicijsko posojilo 81.50
_agrarji 45—47, vojna škoda promptna 373
—375, begluške obveznice 63—64, 8% Blerovo | posojilo 75.50—76.50. 7% Blerovo posojilo 66.50 j 67.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 72—74, 7% \ stali. pos. 79—81.	I
Zagreb, državni papirji: 7% investicijsko posojilo 81.10—83, agrarji 45—47, vojna škoda promptna 373-375, 7., 8., 9. 372—375, begluške , obveznice 63.75—6450, 8» Blorovo posojilo I
ter je koncem leta 1934 /našal davčni zaostanek 66,545.749.31 Din, dočiin predlanskim 48,781.350 Din.
Na državnih taksiih je bilo plačano Din 41,350.193.45, na 5% kontrolni taksi 138.614.58 Din. Na državni trošarini pa 22,706.930 Din.
Davčne rubežni in drugo.
Lani je bilo uvedenih 195.232 rubežni na premičnine za neplačane davke v znesku Din 105.193.727.—. Do prodaje zarubljenih predmetov pa je prišlo le v 6067 slučajih za 13,518.630 Din. Realnih eksekucij je bilo lani pri raznih sodiščih zaznamovanih 1651 za 10,485.978 Din neplačanih davkov.
V Ljubljani sami je bilo lani 12.251 mobi-lijarnih eksekuoij za 31,331.581 Din. Le 3745 ljubljanskim davkoplačevalcem so bili na dražbi prodani razni zarubljeni predmeti /o kritje neplačanih davkov v znesku 10,186.270 Din. Le proti 18 ljubljanskim hišnim posestnikom je bila predlagana realuu eksekucije za svoto Din 864.385.—. V ljubljanski okolici so bile 14.^40 davkoplačevalcem zarubljene razne premičnine za davke 4,508.286 Din, do prodaje pa je prišlo le v 123 slučajih za 247.656 Din, dočim je bila pri 235 posestvih uvedena realna eksekucija za 918.784 Din.
Dodatno k tem številkam navajamo še podatke o tem. koliko je plačala Slovenija neposrednih davkov po davčni reformi iz leta 1928, ki je stopila v veljavo 1. jan. 1929. Povprečno je znašal delež Slovenije na donosu neposrednih davkov v letih od 1929 do 1934 11.2%, kar je znatno več, kot znaša delež Slovenije pri številu prebivalstva, kajti po ljudskem štetju iz leta 1931 znaša delež dravske banovine na številu vsega prebivalstva v državi 8.' , Rekli nam bodo, rta je v teh številkah obsežen tudi davek na poslovni promet, ki se plačuje pri uvozu na ljubljanski carinarnici, pa ga faktič-no plačujejo odjemalci po vsej državi Če tudi ta moment upoštevamo, dobimo samo nekaj milijonov poslovnega davka, ker se gotovo več kot polovica po slovenskih carinarnicah uvo-žeuega blaga konzumira v Sloveniji in bi odbitek odstotek plačil Slovenije le malo zmnnj-
Spnt
slike	ne moremo spremeniti.		
Pregled nam kaže		naslednja	tabela:
	vsa država	Slovenija	Sloveni jn
	milj. Din	milj. Din	v %
1929	2.005.8	205.2	10.2
1930	2.323.4	225.9	9.7
1931	1.771.9	199.9	10.2
1932	1.676.3	225.0	13.4
1933	2.141.0	248.7	11.6
1934	2.201.7	276.1	12.1
l
76.75—78, 7% Blerovo posojilo 66.75—67.50 (67), 7% stab. pos. 83 bi. — Delnice: Priv. agrarna banka 232 <len., Osjeka sladkornu tovarna 135 den., Trbovlje 95—105.
Belgrad, državni papirji: agrarji 46.50— 47.25 (47), vojna škoda promptna 372.50—374 (373), 10. 374 bi., begluške obveznice 65.50—66, (66), 7% Blerovo posojilo 67—68 (67.50), 7% stab. pos. 83 bi. (82). — Delnice: Narodna banka 5800—5900, Priv. agrarna banka 233—234.
Žitni trg
Novi Sad. Ječmen: bč. in srem. novi 64 kg 68—70 Din. Vse ostalo neizprem. Tendenca prijazna. Promet srednji.
Badimpešta. Tendenca stalna. Promet .omejen. Koruza: julij 11.35—32—33. zaklj. 11.33— 35; avg. 11.20, zaklj. 11.18—20: maj 10.73—62— 68, zaklj. 10.67—69.
IScLSznantta
Drugi kraii
Sv. Križ pri Ljutomeru. Po doljrita treJa letih jo «I'rosvotno društvo vendar le dovoljeno. V nedeljo, 7. julija bo po voeotrnicah v SJoinftkovi dvorani ustanovni občni zbor. Zdaj pa le kvišku! Mladi in »turi 6-rtSuo rablje nd!
Mere in teže v lahki atletiki
Tisti, ki se bavijo z lahko atletiko, vedo, da je dolžina kopja 20(1 cm, teža SOOg, da tehta disk
2 kg, krogla 7,'257 kg, da tečemo na 100, 200, 400, 5000 m itd., vendar so prav redki oni, ki bi vedeli, zakaj morajo biti proge prav toliko <lolge, zakaj tuora tehtali krogla baš 7,257 kg, zakaj mora imeti premer kroga, iz katerega mečemo kroglo in kladivo, 2,135 m. Zakaj so zapreke za tek visoke 1,06 m in ne okroglo 1 iti in zakaj je vmesni prostor baš 9,14 m dolg? Kakor rečeno, je prav malo omili, katerim bi bilo znano, zakaj vse tako; kajti športna zgodovina jim ni dovolj poznana in zato si ne morejo razlagati, kako je prišlo do teh tež in mer. Vse teže in mere je treba torej samo zgodovinsko raztolmačiti, ker le-te so nastale polom razvoja lahke atletike.
Znano je, da se je lahka atletika z vsemi pravili, po katerih jo izvajamo, prevzela večinoma od Angležev. Angleži so bili v tej športni panogi daleč pred ostalimi narodi in oni so določili točne mere in teže lahkoatletskega orodja ter so izdelali pravila, po katerih se lahka atletika izvaja. Angleži so bili lorej tnerodajni za ves športni svet, ker so vsem manjkale potrebne izkušnje.
Meri, po katerih so določevali Angleži proge za lek, sta jard in milja. Oni so namreč tekli poleg slo jardov četrtino, polovico in miljo, dalje dve in Iri milje. Daljših prog se v začetku niso poslu-ževali, izvzemši pri poklicnih tekačih. Te proge so se preračunale ua 402,35 m, 801,66 m, 1600,32 m, 3218,64111 in 4827,06 m. Tc številke so se potem zaokrožile na 400, 800, 1500, 3000 in 5000 m, četudi bi drugim državam, ki so uvedle meter, bolj odgovarjale dolžine 500, 1000 in 2500 m. Proga za lek čez zapreke je bila ena šestnajstina milje dolga, 120 jardov, kar znači 109,72 m; iz tega se je napravilo 110 m. Zapreke so postavili po 10 jardov narazen, kar znaša j>o naši meri 0.14 m in pri tem je ostalo. Za nalet in iztek je bilo določenih po 15 jardov, kar znači 13,72 m. Tudi ta mera se rra spremenila, med tem ko je moral iztek radi podaljšanja celotne proge poslati nekoliko daljši, taiko, da smo potem prišli na sedanjo mero 14,02 m.
Na ta način so se angleške inere za kratke iti srednje proge tudi mednarodno uveljavile. Nasprotno so se pa za dolge proge, ki so prišle mnogo pozneje zraven — šele leta 1912 so namreč stavili v olimpijski program tek na 5C00 in 10.000 m — že iakoj v začetku uveljavili mednarodno metri. Naša najdaljša proga, maratonski tek, se je uvedla prvič v program olimpijskih iger pri prvi moderni olim-pijadi leta 1896 v Atenah. Za ta tek je bila mero-dajna proga od starega Maratona do Aten, ki je znašala najprej 40 km, od olimpijskih iger od leta 1928 dalje pa tečejo polno progo 42,2 km,
Islo, kar velja za dolžino prog, velja tudi za
T,.^: ...	____________ ,
Za naše davkoplačevalce je važna tudi ta,-bela, ki jo tu prinašamo, namreč glede donosa posameznih vrst neposrednih davkov. Predvsem pada v oči veliko povečanj«! pridobnine, dočim je družbeni davek, ki se odmerja na podlagi bilanc delniških družb, padel zaradi izgub, ki jih izkazujejo te bilance za približno polovico. Tudi donos uslužbenskega davka je narastel, vštet je tu tudi posebni doprinos.
Donos posameznih davčnih vrst je bil naslednji (v milj. Din):
193t 1932 1933 1934 davek na posl. promet 5t.O 66.0 103.9 117.6 pridobnina	29.1 23.3 25.6 42.7
uslužben. davek 48.95 23.7 36.1 40.0 zgradarina	22.2 24.0 30.05 31.55
zemljarina	30.6 22.8 30.1 31.5
družbeni davek	22.0 23.7 18.2 9.0
rentnina	11.2 10.95 10.5 10.6
luksusni davek	—.— 0.46 9.6 9.2
Mag. št. 12,705/35.
RAZPIS
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje v skrajšanem roku ofertalno licitacijo za spodaj navedena dela v mestni narodni šoli za Bežigradom:
1.	Centralno kurjavo in ventilačno napravo z izdelavo projekta in ponudbe.
2.	Vodovod s sanitarno opremo.
3.	Instalacijo elektrike.
4.	Instalacijo plina.
5.	Dobavo in montažo stopnic iz umetnega kamna.
Razpisni pripomočki se dobe od 2. julija 1935 dalje v vložišču mestnega gradbenega urada, Na brežje 20. septembra it. 2, II. nadstr., proti povra čilu nabavnih stroškov.
Ponudbe ie vložiti do dne 16. julija 1935 do 11 dopoldne v omenjenem uradu, kjer se takoj nato izvrši komisijonelna ofertalna licitacija. Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 1. julija 1935.
Predsednik: Dr. Vladimir Ravnihar, 1. r.
krogla kakor kladivo angleškega izvora. Obn imata isti i>remer krog-a, iz katerega ju mečemo, in sicer 7 angleških čevljev, kar znaša 2,135cm, prav tako nerodna številka, kakor pri teži 16 angleških funtov, to je 7,257 kg. Zadeva s kopjem in diskom pa je nekoliko drugačna. Disk so iznašli že stari Grki in to orodje se je že pri prvi atenski olimpi-jadi poklicalo k zopetnemu življenju. Sevcdn so se tedaj oprijeli oblike diska, ki sc nahaja v berlinskem muzeju in katerega so našli v (irčiji. Težak je 2 kg, premer pa znaša 22 cm. Samo v debelini se je napravila sprememba, ker se je stari disk izkazal kot nepraktičen. Kopje pa so v njegovi današnji obliki uvedli Švedi, ki so tudi določili mednarodno veljavno doJžino in težo.
To je kratka zgodovina, kako smo prišli v lahki atletiki do mer in tež in bi bilo prav, da se seznanijo z njo vsi, ki se bavijo s tem idealnim športom.
Ilirija : Rapid
lahkoafletsko orodje. Tudi tu se je uveljavila mednarodno angleška teža. Višina zaprek, ki smo jih že omenili, se je ravnala po dolžini proge ter so
bile visoke 3.5, 3 in 2.5 čevljev, kar pomeni po naše 106 cm, 91.4 cm in 76.2 cm. In te mere so pri naših tekih na 110, 200 in 400 m še vedno v veljavi. Od orodja, ki ga mečemo, oziroma sujemo, sta tako
zaključna tekma za prvenstvo LNP v nedeljo * Ljubljani. Kot zadnja tekmeca nastopita v nedeljo Ilirija In Rapid v konkurenci za naslov prvaka LNP. Tekma obeta biti ena najzanimivejših, kar smo jih videli zadnjo sezono v Ljubljani. Sile obeh nasprotnikov so izenačene. Ce ima Rapid neomnh-Ijivo obrambo, razpoluga Ilirija zadnje čase z brzini in odločnim un|mdom. Rapid nastopi s svojo kompletno enajstorico, ki je že ponovno ogražala Iliriji prvo mesto. Ilirijani p«, ki jim gre to pot za biti ali ne biti, bodo na|>eli prav vse sile, da porinejo ime svojega kluba na prvo mesto v dravski banovini. Torej vse polno momentov, ki oznanjajo dober nogomet. Zato naj ne bo nikogar, ki bi ostal v nedeljo doina, temveč naj prispeva vsak , po svoji moči, da izvojuje naša Ilirija prepotrebno zmago. — Ker Stadion po evharističnem kongresu : še ni preurejen, bo tekma na enem ostulih Ijub-1 ljanskih igri&č, o čemer bomo 4e jioročali.
Večni Gospod življenja m Mnrti |e po Svoji modri previdnosti naio zlato mamico, gospo
Frančiška Beričič
roj. Matičič
trgovko
danos ob pol 2 popoldne poklical k Sebi v ralsko ve»elje, očiščeno v dolgem, vdanem trpljenju in večkrat pokrepčano s kruhom rečnega življenja.
Predrago mamico bomo spremili v soboto zjutraj ob 9 k »v. ma£i v domačo cerkev, nato pa do tihega groba.
Vse, ki ste jo poznali, prosimo, da se ie spominjate v molitvi! R a k t k , dne 4. julija 1935.
FANTKA, MIMICA in PEPCA, hčerke.

Poročiti se sme, kdor plača davke. Afganistanska vlada je izdala na-redbo, po kateri smejo
civilne oblasti poročati le take pare, ki morejo dokazati, da so plačali vse svoje davke. Država je namreč zaradi nemarnega plačevanja davkov zašla v resne škripce. Uradnikom in duhovnikom, ki bi ravnali proti gornji nare-dbi, prete zelo občutne kazni.
Adis Abeba, glavno mesto Abesinije, bi se lahko imenovalo »gozdno mesto«. Vse mesto je nekakšen park, hiše stoje med gručami dreves, ob ce>stah so sami drevoredi.
Modri diplomati. Ob zadnjem komunističnem kongresu v Moskvi je prišel v dvora-no Stalin. Godba je zaigrala inter-nacijonalo, vsi so vstali, samo diplomatski zbor ne. Na vprašanje, zakaj tako, so diplomatje od-govorilir Stalin ni uradni predstavnik nobene države, a internacijonala ni narodna himna, ampak mednarodna revolucionarna pesem.
Mednarodno razsodišče v Haagu je izreklo, da je niti grških šol v Albaniji grški ugovor prot; uk«ni»-upravičeo.
Globoko potrti naznanjamo, da je nepričakovano umrl dne 3. jtilija 1935 naš oče, stari oče, brat, go«pod
Jože Zupan
čevljarski mojster tn meščan ljubljanski
previden a sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 75 let.
Pogreb predragega rajnkega bo v petek ob 5 popoldne iz hiše žalosti Novi trg 1 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne J. julija 1935.
France, Jože, Ciril, sinovi; 2enl por. Turln, FinI por. Turln, hčeri: Nežka Zupan, sestra; Tone Turin, Maks Turln, zeta; Franica Zupan roj. Kovačlč, sinaha; nečaki — in ostalo sorodstvo.

Mag. št 24.077/35.
RAZPIS
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje drugo javno ponudbeno lici tacijo za dobavo raznega les« za mostove. Licitacija «e bo vršila v skrajšanem roku
v četrtek, dne 11. julija 1935 ob 11 dopoldne
v mestnem gradbenem uradu, Nabrežje 20. septembra, kjer sc med uradnimi urami dobe razpisni obrazci in pogofi.
Mestno poglavarstvo » Ljubljani, dne 3. julija 1935.
Predsednik: Dr. Vladimir Ravnihar, L r.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja nnka beseda DIb l1—i ienltovenjskl oglati Din t"—. Najmanjši znesek za mali ogla« Din 10*—. Mali oglasi M plačujejo lak o J pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja te računa enokolonska S mm tisoka pelllna vršilca po Din 2*50. Za pismeno odgovore glede malih oglato* treba prlloilH znamko.
Inteligent
vsaj z gimnazijsko maturo, zmožen voditi godbo na pihala in sposoben za praktično gospodar, delo, dobi primerno namešče-nje. Sprejme se le oseba odločno katoliškega prepričanja. Ponudbe upravi »Slovenca« pod T. D. (b)
Stanoianja
IŠČEJO: Mirna stranka
dveh oseb išče za september ali oktober enosobno stanovanje z vsemi pritik-linami. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Stanovanje v mestu«.	(č)
ODDAJOt Dvosobno stanovanje
z vsemi pritiklinami, veliko in solnčno, oddam v novejši hiši za avguat. -Opekarska cesta 49.
Trisobno stanovanje
s kopalnico oddam takoj ali • 1. avgustom. Kode-ljevo, Kljunova 12,
Tinekove in Tončkove prigode
69.
Ura se približuje.
Nekega dne se je pri mladih ujetnikih spet zglasilo njegovo veličanstvo, ljudožrski poglavar Hamhain, da se prepriča, če sta dečka že dovolj debela za raženj. Najprej je vzel v roke Tinčka in ga dobro otipal od vseh strani.
»Tale bo že kar dober le se je zadovoljno zarezal. Tinček je mahal z rokami in kričal na vse grlo: »Pustite me, pustite, ali ne vidite da me žgečkal« Poglavar Hamham je otipal še Tončka in svečano dejal: »Tudi ta se je lepo odebelil. Otročička, ure so vama štete. Ali imata še kakšno željo?«
»Svoji mami bi rad poslal zadnji pozdrav,« se je oglasil Tinček.
Poglavar Hamham je poklical svojega dvornega telefonista-bobnarja. In telegrafist je začel tolči po bobnu: burni buml in oddajal tole brzojavko na Tinčkovo mamo:
»Ljuba mama I
S Tončkom sva še živa, a dolgo ne bova več. Oh, šele zdaj, ko bom moral umreti, vem, kako lepo je na svetu živeti. Jutri zjutraj se bodo z najinimi kostmi že mastili ljudožrski požeruhi. Lepo pozdravi Tončkovo mamo in ji povej, da je njen sinko zdrav ko riba in rejen ko pujsek in da ga ima poglavar Hamham, kakor je videti, zelo rad. Dejal je, da bo njega on sam vsega požrl. Kakšna gromozanska čast za Tončkal Zbogom in ohrani me v lepem spominu I	Tvoj nesrečni Tinček.«
Denar
Posojila
na vložne knjižice dale Slovenska banka, Ljubljana. Krekov trg 10
Letovišča
Novalja (otok Pag)
Gostilna »Jadran« na sami plaži, z lepim vrtom, dnevna oskrba 30 Din, vključno vse takse. Odlična brana kakor tudi dobra pitna voda. — Vinorodni kraj. Cena vinu 6 Din. — Ima pošto, brzojav, telefon, zdravnika itd. Oddaljen od Raba 1 in pol ura vožnje s parnikom, z div-no lego. Ima tudi zaliv za zdravljenje revmatizma z velikim uspehom. Klavir na razpolago. Za otroke do 10. leta popust po dogovoru. Javiti se je najprej pri M. Markovina.
[223EEBB
Košnja
se odda v Linhartovi ulici. Naslov v upravi »Slov.« pod S t. 7905.
Velika izbera
SVILE
v vseh modnih barvah, gladka in vzorčasta, različne
kakovosti, za obleke, bluze in perilo
Pri »Škofu«
Ljubljana
"Preveč šminkanja škoduje kozT
-pravi strokovnjak /a
Kaj treba storiti
Naj zveni še tako neverjetno, znanost ie vendarle dokazala, da zapušča dolgoletno stalno šminkanje znake postaranja na licu. Uničujoče namreč vpliva na naravno dekliško lepoto polti. Če pa koži vrnete vitalni element mladosti, ki se imenuje . Biocel, bo kmalu spet postala t ~ jasna, iveža in lepa. Ta dragoceni Biocel se pridobiva od mladih živali po apec alnem načinu dr. / Steiskah, profesorja dunajskega vseuč lišča. Biocel je sedaj v kremi
Tok Ion, rožnate barve. Če se u^j---
ral ia pre';o noči redi n pomlajuje kožno
tkivo ter napenja ohlapne mišice £ lica, dokler »pite. Zjutraj pa vzemite kremo Tokalon, bele barve (ni mastna), ki beli, redi in razsteza kožo. Na ta način postane vsako lice, pa bilo * še tako pokvarjeno od .prepogostega šminkanja", spet privlačno in lepo.
Gumijaste cevi
za vrtove, cevna vretena, brizgalne nastavke, pipe, hidrante, vrtne škropilnice, žične ograje za vrtove in cevi za betonske stebričke, vrtnarsko orodje, škarje za živo mejo in drevje, drevesne škropilnice, sadne preše, sadne obiralnike in vse ostale vrtnarske in v železninsko stroko spadajoče potrebščine dobite najceneje pri tvrdki Fr. Stupica, trgovina z železnino in poljedelskimi stroji, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1.
PREMOG DRVA IN
Karbo paketi pn Iv. Schumi
Dolenjska cesta Telefon štev. 2951
Koruzo za sejanje
rdečo deteljo in ajdo
oddaja
V Javnih skladiščih
tvrdka
Franc Pogačnik
d. z o. z„ Tyrševa c. (Dunajska) 33
„S!ovenčeva" podružnica
Ljubljanu, Turševo cesta
(palača Poštni dom) sprejema vsakovrstna naročila, tičoča se „Slovenca", in daje tozadevne informacije
Perica
1 kozarec , PERICE" zadošča za enkratno
ribanje poda. „PERICA" je tekoči lug, ki se dobi povsod za ceno Din 4"— steklenica.
Lister suknjiči
buret, skavt hlače, pum-parce, razno perilo, zelo poceni kupite pri Presker, Sv. Petra cesta 14. (1)
Traverza
nova, 9.50 m dolga, 16 cm profil, poceni naprodaj. -Anton Hočevar, Sp. Ga-meljne 17, p. St. Vid nad Ljubljano.
Rabljena
kolesa
ženska in moška, poceni kupite pri »PROMET« (nasproti križevn. cerkve)
Rabljena kolesa
moška in damska, proda-iamo in kupujemo in jemljemo v račun. Nova trgovina, Tyrševa cesta 36.
Poizvedbe
Neka gospa
je izgubila na Stadionu ali zunaj poročni prstan, ki je drag spomin. Pošten najditelj se prosi, da ga vrne proti nagradi upravi »Slovenca«.
masi
Entel - ažur - plise
izvrši ekspres — Matek & Mikeš, Ljubliana, poleg hotela StrukeL	(C
iLffjfTFil
Abiturijentka
klasične gimnazije instru-ira vse predmete po nizki ceni. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 7901. (u)
Učenko
v trgovino se takoj sprejme. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 7880. (v)
ZAHVALA
Podpisani se najiskreneje zahvaljujem zdravnikoma gg. primariju dr. Steinfelserju in dr. Hočevarju za uspešno operacijo, pri kateri so mi odvzeli iglo, ki je ležala v črevesju že 1 in pol leta.
Celje, dne 4. julija 1935.
ANTON MARINČEK.
V globoki žalosti naznanjamo, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, sin, brat, stric in svak, gospod
Anton Grčar
pekovski mojster
dne 4. t. m. po dolgi, mukapolni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 5. julija ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti Lončarska steza 6 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 4. julija 1935.
JOŽICA GRČAR, soproga — ZVONKO, sin
in ostalo sorodstvo.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.

65
Dolores Vieser
PEVČEK
Ljubezenska zaodba mlade duie
Govori kakor otrok. Nekam čudno je slišati, če pogleda človek te napudrane lase in olepotičena lica. Toda Ivan tega ne čuti. Vidi samo sladkootožni, prisrčni pogled njenih izpreminjastih oči in bi ji tako rad rekel, če že nima nikogar drugega, vendar vsaj od njega lahko vse zahteva. Toda tako ga je sram in ne ve, kako bi bilo mogoče, sploh povedati kaj takega.
»Ve, kaj je domotožje?« vpraša gospodična.
Ve. Ah Bog, kolikokrat je sanjal ponoči po mrzlih skednjih o domu! Kolikokrat si je želel v Beljak! In zdaj, odkar mu je umrl oče, pozna oelo tudi še tisto: >0 kdaj že skoraj bom doma —.<
Hipoma ga je sram samega sebe.
Pa Helioza govori dalje:
»In vidi — tako grenko domotožje me mori po gradu Redenitzu, po starem, bolnem očetu, po bratu, po grobu preljube materel Pa moram živeti tu v tujini — pregnana, iztirana!«
Zaihti in si zakrije obraz z rokami.
»Ampak — zakaj vendar,« vzklikne dečko osuplo.
»Toga ne smem povedati nikomur,« šepne gospodična pridušeno.
»Jaz ne povem prav nikomur — pri zveličanju moje tuše da ne!« prisega Ivan.
Ne more je gledati tako jokati, ko ne ve zakaj in ji ne more pomagati. Gospodična strese samo z glavo. Ivan stopi pred njo in jo prime za nežno roko s trdimi prsti.
»Gospodična, jaz bi vam tako rad — —.« Moj Bog, le kaj neki naj ji on naredi? Tedaj položi gospodična glavo dečku na prsi. Sladko in nežno kakor piano iz starih gosli zašepeče: Ivan, kako sem vesela, da se vsaj tebi smilim!« Ivana spreleti vroče in mrzlo. Ne da bi vedel, kaj počne, jo rahlo poboža po tilniku in se zgrozi nad tem. In spet zapoje gospodična sladki »Ti« gori k njemu. Toda poljubi je ne, kakor se je nadejala — samo po-bledi in oči se mu tako čudno razpro. Iz ust mu noče nobena beseda. Heloiza bi rada vprašala: Ali me ljubiš? Pa zmisli se še pravi čas, da bi moralo biti še dosti lepše, če bi to povedal sam od sebe. Srce mu polje močno in naglo proti njenemu licu. Zdaj pač sliši dovolj razločno, kaj mu je naredila. Dvigne roke k njegovemu obrazu in ga hoče pritegniti k sebi. Ivan povesi oči pred njenim pogledom in vrže glavo ponosno nazaj v zatilnik. Naj je vse še tako čudovito — on ni zato tukaj, da bi se sladkali Pomagati ji hoče! Sladkost ga skoraj kar duši — treba mu je zraka!
Za majhen korak stopi nazaj ter jo za trenutek zadrži od sebe, preden mu zdrsne roka z njene rame. Tako čuda zal je videti z mukotrpnim sramom na obrazu, z zmedenimi očmi in drhtečimi, ponosnimi usti, da Heloiza naglo pozabi na rahlo razočaranje.
Z glasom, ki zveni tako temno kakor še nikdar, veli dečko skoraj zapovedovalno:
»Ako ste žalostni, morate vendar tudi povedati, kaj naj vam storim I <
Gospodična reče čisto ponižno proseč: »Ivan, ako mi hočeš pomagati, nesi skriv pismo na Frauenstein. Tam je čez noč brzi sel iz Prage in jutri spet odjezdi. Nihče ne sme vedeti.«
»Nihče!« ponovi Ivan svečano.
»Potem pojdi z menoj!«
Gospodična vstane in stopi iz utice. Odzadaj gresta v hišo in gori po stranskih stopnicah. Pelje ga v spalnico. Ves prevzet od težkega vonja, ki leži v sobi, obstoji dečko na preprogi. Heloiza gre k vzidani omarici in vzame iz nje veliko pismo z velikimi pečati. Zavito jo v rumenkasto svilo in nosi gizdav napis s polžastimi okraski:
Najvišjemu Najmilostnejšemu Presvetlemu Gospodu Gospodu Frideriku Avgustu
slavno vladajočemu volilnemu Knezu saškemu kraljevskemu Veličastvti poljskemu zdaj stolujočemu v volilno-knežjem gradu v Draždanih.
Premišljevaje pridrobni do Ivana. Strežaj bi lahko prav tako dobro opravil, nemara še bolj varno. Tudi ni nobene skrivnosti pri vsem tem. Toda tako mikavno je, če dovoli temu prigod tako željnemu, malemu ljubčku, da ji naredi viteško uslugo, ki se mu gotovo zdi sila važna.
Z rahlo tresočo se roko poda fantiču pismo.
»Za kralja,« za šope ta.
Ivanu se izbuljijo oči — nato mu postane obraz mahoma trd in hud. To je kralj, ki — ki...
Heloiza je vesela. Prst položi na ustnice, prisluhne in šepeče dalje:
»Bodi oprezen, kolikor le moreš, Ivan! Samo brze-mu slu v roko! Ni nikakšen državni prevrat — sem zve-sta podanica.«
>	ni		<i
to »t« N	10 E	01 C nt b.	B u m ■ae
tu	m	-O N	B
			
tu »co	s to	n c	a -M
n			V)
	m	H	fi
m	B	nt	m
a>	5 0 6	jO 10	"i/i 0
0			■on
	0	F	3
tu			-5
U.	5	c	
		>	T)
S	M >	C0	O
	O		N
GO	0		
C
o
• M
C «8 8 OS
C •K
ca
e
o
.o
5i
s s
3 .2 a? Q
J? ° o 2
a c
V
u
n
u
S
M
r <t
-2 « o
N • -
B
CD ti o, o
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ce*
Izdajatelj: Ivan Rakoveo,
Uredniki Viktor Cenčič.