133 OCENE – POROČILA | OTROK IN KNJIGA 120, 2024 Urška Repinc, Romana Fekonja, Ta- tjana Lukovnjak in Barbara Hanuš. Profesorice Prve gimnazije Maribor so predstavile plakat in priročnik za spo- znavanje Evropske unije v predšolskem obdobju. Pokazale smo, da se na področju spodbujanja pismenosti v Sloveniji veliko dogaja. Slovenija bo organiza- torka naslednje evropske konference o pismenosti. Ob zaključku konference je Petra Potočnik vse povabila na 24. Evropsko konferenco o pismenosti, ki bo julija 2026 potekala v Ljubljani. Organiziralo jo bo Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS v partnerstvu z Bralnim društvom Slovenije in ostali- mi sodelavci s področja bralne kulture. Naslov konference je že določen: Pi- smenost: vrata v boljši svet. B A R B A R A H A N U Š SLAVISTIČNI ZNANSTVENI PREMISLEKI 7: PREUČEVANJE OTROŠKE IN MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI Oddelek za slovanske jezike in književnosti je v sodelovanju s Slavi- stičnim društvom Maribor organiziral 7. mednarodno konferenco Slavistič- ni znanstveni premisleki z naslovno temo Preučevanje otroške in mladinske književnosti. Konferenca je potekala 16. in 17. maja 2024 na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Simpozij je odprl tri zaokrožene en- titete, ki so dokaj samostojne in hkrati soodvisne: (1) terminološka vprašanja, povezana z otroško in mladinsko knji- ževnostjo: tematologija, književne vrste in oblike bralnih gradiv, kanonizacija, medbesedilnost; (2) vrednotenje otroš- ke in mladinske književnosti, temeljni kriteriji; (3) teorije bralnega razvoja in branja: starost naslovnikov oz. raz- vitost sposobnosti bralne pismenosti mladega bralca ali bralke; kriterija dol- žine besedila in števila različnih besed v besedilu (povezava z gradniki bralne pismenosti, zlasti z gradniki besedišče, razumevanje besedila, kritično branje). Simpozij je naslavljal naslednja vprašanja: • definiranje terminov otroška knji- ževnost – mladinska književnost – književnost za mlade odrasle, • književne vrste v otroški in mladin- ski književnosti, • književni žanri in žanrski sinkreti- zem, • oblike knjig: slikanice (tudi slikan- ice brez besedila), stripi, ilustrirane knji ge in knjige brez ilustracij, • multimodalnost, • jezik v otroški in mladinski književn- osti, • kriteriji kakovosti v različnih izborih (nagrade, šolsko branje, branje za zabavo), • starostna stopnja in bralna zmož- nost, razumevanje prebranega, odzi- va na prebrano, • didaktika otroške in mladinske knji- ževnosti. Simpozija se je udeležilo 55 referen- tov, ki so predstavili 40 referatov (zara- di oddaljenosti nekaj tudi na daljavo). Jeziki simpozija so bili vsi slovanski jeziki in angleščina, enako je veljalo tudi za zbornik povzetkov, ki je dosto- pen na povezavi https://szp7.ff.um.si/. Konference so se udeležili referentke in referenti iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in Makedonije. Mednarodnemu pro- gramskemu odboru je predsedovala red. prof. dr. Dragica Haramija. V zadnjih nekaj letih se kažejo – ne samo na Slovenskem – bistvene spre- membe pri nastajanju, oblikovanju, izdajanju in vrednotenju literarnih del, ki sodijo v otroško in mladinsko knji- 134 OTROK IN KNJIGA 120, 2024 | OCENE – POROČILA ževnost. Bralni razvoj otrok, učencev in dijakov preučujejo različne stroke, zato je bil tudi nabor referentov zelo pester, kar so že ob odprtju ugotavljali govorci, red. prof. dr. Gorazd Bajc, prodekan za znanstvenoraziskovalno dejavnost, izr. prof. dr. Blanka Bošnjak, predstojnica Oddelka za slovanske jezike in knji- ževnosti UM FF, in izr. prof. dr. Mira Krajnc Ivič, predsednica Slavističnega društva Maribor. Slavnostni govornik je bil pisatelj Feri Lainšček, za literarni uvod je s pripovedovanjem poskrbela Vesna Radovanovič. Predstavitve referatov so bile raz- deljene v sedem širših sklopov: teorije multimodalnosti in z njimi povezanih slikanic, gledaliških in filmskih predstav za mlado občinstvo; pomen otroških in mladinskih klasičnih besedil in njihovo pojavljanje v drugih medijih; predsta- vitve avtorskih poetik in posameznih del iz zakladnice otroške in mladinske književnosti; priredbe za otroke in mla- dostnike z različnimi oviranostmi; poti in stranpoti pri prevajanju otroških in mladinskih literarnih del v slovenščino; jezikovne posebnosti v literarnih bese- dilih; didaktika književnosti. Pokazalo se je, da bi morala stro- kovna javnost, sestavljena iz različnih strok, sodelovati pri oblikovanju ka- kovostnih bralnih priporočil za branje otroškega in mladinskega leposlovja in informativne literature za različne sta- rostne skupine v vseh položajih učenja (na formalni, neformalni in informalni ravni), pri čemer je nujno upoštevanje literarnozgodovinskih, literarnoteore- tičnih in literarnorecepcijskih načel. Prav tako smo referenti in referentke poudarjali nujnost strokovnega dialoga ob utemeljevanju in še posebej ob uva- janju relevantne terminologije. R E D . P R O F. D R . D R A G I C A H A R A M I J A POROČILO O IZBORU ZA DESETNICO 2024 Mariborska knjižnica, v okviru te Maja Logar in Marta Novak iz Služ- be za obdelavo gradiva, je na pobudo Društva slovenskih pisateljev 24. 1. 2024 podala sezname mladinskih knjig, ki so izšle med 1. 1. 2021 in 31. 12. 2023. Hkrati je bil pridobljen seznam članov Društva slovenskih pisateljev, teh je bilo na navedeni datum 330. Na seznamu, ki je bil oblikovan po avtorjih za vsa tri leta hkrati, je bilo 1354 knjig. Postopek priprave seznama: Najprej so bile s seznama izločene knjige tis- tih avtorjev, ki niso člani društva. Pri članih društva so bili izločeni ponati- si, ponovne izdaje knjig, antologije in izdaje knjig v tujih jezikih. Izločeno je bilo tudi tisto gradivo članov društva, ki ne sodi med leposlovje (informa- tivne knjige) ter knjige, ki so bile za nagrado desetnica že nominirane. Iz- ločene so tudi vse knjige članov žirije za desetnico, ker s knjigami ne morejo kandidirati za nagrado. Kriterije, zapi- sane v Statutu o nagradi desetnica, v letu 2024 izpolnjuje 132 knjig. Komisijo za nagrado desetnica 2024 sestavljajo: Igor Bratož, Mateja Gom- boc, Petra Kolmančič, Tomo Podsten- šek, Magdalena Svetina Terčon (pred- sednica). Naslovna ilustracija simpozija je delo Lile Prap.