Št. 70 (14.466) leto XLIX. PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je Izšla zadnja Stevllkd. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481 /533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1200 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 PETEK, 12. MARCA 1993 ■ orfiTS dLIKB m BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ^PREISKAVE V ZVEZI S PODKUPNINAMI / ARETIRALI PREDSEDNIKE 3 DRU2B ENI IN DIREKTORJA USTANOVE SACE Družbe Eni obglavljene Zahteva po uvedbi postopka proti Craxiju in Martelliju MILAN - Milansko tožilstvo je pravosodnemu ministru poslalo zahtevo, da bi lahko uvedlo sodni postopek proti poslancema Bettinu Craxiju iu Claudiu Martelliju v ^vezi s tekočim računom protezione". Kot izhaja iz dokumenta, ki ga je sestavil namestnik tožilca Mer Luigi DelVOsso, bivšega generalnega taj-n’ka PSI in bivšega pravosodnega ministra dolžijo, da sta sokriva namernega stečaja bančnega zavoda Banco Ambrosia-n°- S tem v zvezi se je tožilstvo obrnilo tudi na Poslansko zbornico, da ue bi postavljala kakšnih mdr glede postopka proti t -raxiju in Martelliju. Dol- goletno skrivnost o Švicarskem tekočem računu je preiskovalcem začel razkrivati finančnik Flo-rio Fiorini, M so ga aretirati v Ženevi oktobra lani v zvezi s stečajem družbe Sasea Na osnovi njegovih izjav so med drugim odkrili, da je bil naslovnik tekočega računa "protezione" Silvano Larini, na ta račun pri UBS v Luga-nu se je med drugim steklo 7 milijard dolarjev, ki jih je zavod Banco Am-brosiano nakazal socialističnim predstavnikom kot ”oddolžitev“ za finančni prispevek v višini 50 milijard, ki jih je bančni zavod prejel od ustanove Eni. MILAN - Meriti razdaljo, ki razne "odlične" aretirance ločijo od boga, prav gotovo ne sodi v okvir poklicnih dolžnosti novinarjev; kot vestni kronisti pa moramo iz dneva v dan naglaševati, da zaporni nalogi "letijo vedno viSe“. S tega vidika je bil včerajšnji dan prav gotovo izredno pomenljiv, saj so v okviru preiskav o podkupninah aretirali predsednike treh najpomembnejših družb, ki sodijo v okvir koncema Eni: gre za predsednika družbe Snam Pia Pigorinija, predsednika družbe Saipem Giannija DelTOrta in predsednika cbuzbe Agip Raf-faela Santora. Milanski preiskovalci jih trenutno dolžijo, da so poneverili bilance in nezakonito finansirali politične stranke. Pod obtožbo korupcije v obtezilnih okoliščinah pa so v okviru rimskih preiskav o podkupovanju aretirali Roberta Rubertija, generalnega direktorja družbe Sace, ki spada v grapo Ina. Kljub veliki odmevnosti, ki jih je aretacija osebnosti, ki so zasedale tako visoke položaje v podjetjih in ustanovah vitalnega pomena za italijansko gospodarstvo, pa bi težko trdili, da so ukrepi milanskih in rimskih sodnikov povzročili senzacijo. Ce se najprej zaustavimo pri družbi z javnim kapitalom Sace, ki nudi zavarovalniško kritje italijanskim podjetnikom, ki poslujejo s tujino, moramo povedati, da je rimski javni tožilec Vit-torio Mele že pred tedni izjavil, da bo v kratkem izbruhnila prava afera. Arest predsednikov treh najpomembnejših družb grupe Eni pa verjetno odpira in razkriva še širše področje industrij-sko-finančnih operacij, na katerem je bilo - kakor kaže - podkupovanje običajni način poslovanja. Vsi trije so namreč tudi v okviru grupe Eni, predv- sem pa v raznim mednarodnih dražbah, v katerih je sodelovala grapa ali pa kakšna njena družba, imeli odgovorne funkcije. Prva obtožnica govori o "finančnih nepravilnostih" v zvezi z gradnjo italijansko-alžirskega plinovoda, vendar glede na dejstvo, da so finančni Stražniki včeraj dopoldne natančno preiskali sedeže vseh treh dražb, istočasno pa pregledali tudi nekatere tekoče račune v tujini, kamor naj bi se steklo več desetin milijonov dolarjev, je povsem upravičeno sklepati, da bodo v kratkem sodniki sestavili nove obtožnice. Pri tem je treba še upoštevati, da je o treh predsednikih preiskovalcem spregovoril Pier Francesco Pacini Batta-glia, toskanski finančnik, ki je leta ’80 v Ženevi ustanovil banko Karfinco. V švicarskih bankah je torej poleg denarja tudi veliko odgovorov na italijanske afere. Pio Pegorini (levo) in Raffaele Santoro (Telefoto AP) RUSIJA / ZASEDANJE KONGRESA LJUDSKIH POSLANCEV Jelcin izgublja oblast Konservativna večina v kongresu pod vodstvom Ruslana Hasbulatova je razglasila decembrski sporazum, ki je dal predsedniku Jelcinu posebna pooblastila; za neveljavnega MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin je za-Pusjil zasedanje kongresa judskih poslancev, poem ko je neki konservativci poslanec zahteval, naj kongres razpravlja in glasuje o nezaupnici predsedniku države, ki naj bi po n)egovem mnenju že neštetokrat zlorabljal svoja Pooblastila. Kongres o em predlogu ni glasoval, saJ sam nima pravice odstaviti predsednika države. Vseeno Jelcin na 8resa dož Politični r Demonstracije proti Jelcinu pod kremeljskimi zidovi (Telefoto: AP) nejo pred mikrofone in nas sramotijo.« Decembrski sporazum o delitvi moči, ki je dal Jelcinu izjemna pooblastila, je označil kot hudičevo delo in nato zahteval, naj kongres ta sporazum razveljavi. Kongres je njegov predlog sprejel, saj so v posebni resoluciji razglasili sporazum kot neveljaven in tako dokončno zavrnili možnost, da bi dosegli politični kompromis. H kompromisu je pozival tudi predsednik vlade Viktor Cernomir-din, ki je predlagal sklenitev državljanjskega sporazuma. Konservativna večina ni imela pretiranega posluha za tovrstno rotenje. Večina njihovih poslancev je celo cinično izjavljala, da so oni zadnji branik demokracije v Rusiji, Jelcinov položaj in pooblastila pa so primerjali s Stalinovim položajem. Opazovalci tudi niso prezrli, da se je Jelcin med zasedanjem pogosto posvetoval z obrambnim ministrom Gračovom in z drugimi glavnimi možmi represivnega državnega aparata. Tudi po svetu z veliko zaskrbljenostjo spremljajo dogajanje na zasedanju kongresa ljudskih poslancev v Moskvi. Ameriški predsednik Clinton je na tiskovni konferenci izjavil, da bodo ZDA storile karkoli, da bi pomagale Jelcinu. Državni sekretar Christopher pa je izjavil, da bi morale zahodne države bolj pomagati Rusiji na njeni poti v demokracijo, ki bo se dolga in boleča. Evropski parlament je pozval rusko vlado, predsednika in parlament, naj cimprej sklenejo sporazum o razdelitvi oblasti. Parlamentarci so od ES tudi zahtevali, naj v odnosih z Rusijo izvaja enotno politiko, dvanajsterica pa naj bi tudi sodelovala pri uničevanju jedrskega orožja na področju nekdanje Sovjetske zveze. (Reuter, AFP, STA) Spopad za levji delež oblasti Drama v Kremlju, ki bi se po prvotnem scenariju morala končati v četrtek, se nadaljuje tudi danes, kajti na izrednem zasedanju kongresa ljudskih poslancev včeraj niso mogli prignati razpleta do odločilnega glasovanja, s katerim naj bi se izrekli o tem, kdo je v državi dejanska vrhovna oblast: predsednik ali parlament. V resnici gre namreč za to, ne pa za to, ali bo opozicija odstavila predsednika Jelcina, kar je bilo v siloviti propagandni bitki pred in med zasedanjem videti glavno vprašanje. Kongres namreč ne more odstaviti predsednika, ki ga ni sam izvolil. Tudi če bi se za tak sklep odločil in zbral zanj potrebno večino glasov, mu Jelcin lahko odreče zakonitost in se zanj ne zmeni. Seveda bi to že tako hudo politično krizo samo Se poglobilo in jo prignalo na hudo nevaren rob, čemur se obe strani kljub številnim konfliktom v četrtek -med drugim je Jelcin demonstrativno odšel iz dvorane, ko je neki poslanec zahteval glasovanje o nezaupnici predsedniku - skušata izogniti. O tem priča dogovor med Jelcinom in predsednikom parlamenta Hasbulatovom po koncu včerajšnjega zasedanja, da bosta skušala čez noč formu- Janez Stanič tirati popravke v za Jelcina nesprejemljivi resoluciji, ki jo je pripravila opozicija in za katero ima tudi že večino. Kot rečeno, gre v bistvu za to, komu dati levji delež oblasti. Predsedniku Jelcinu, ki jo zahteva v imenu nadaljevanja reform in »rešitve Rusije«, kot pravi sam, ali parlamentu, kjer ima večino nenavadna koalicija predstavnikov prejšnjega režima in novih, postkomunističnih nacionalistov. Ali in kakšen kompromis je mogoče doseči, bo brzda jasno Sele danes popoldne, nekaj pa je vendarle mogoče s precej gotovosti napovedati že vnaprej: prvič to, da Jelcin ne misli oditi z oblasti in da ga k temu tudi kongres ne more prisiliti, in drugič to, da tudi ne namerava biti »ruska kraljica« oziroma samo reprezentativna figura. Nadaljevanje na 2. strani PRETRESLJIVA NESREČA 63-letna ženska zgorela v požaru pri Mačkoljah Akcija karabinjerjev in prostovoljcev TRST - V požaru, ki je včeraj izbruhnil pri Mačkoljah (v kraju, ki mu domačini pravijo Mont), je izgubila življenje 62-letna Geno-veffa Bartolich. Požar je izbruhnil približno opoldne, miljski gasilci so se že zdavnaj vrnili v svojo kasarno, ko je prišlo do pretresljivega odkritja. Približno dvesto mehov daleč od prvih his so dolinski karabinjerji in pripadniki združenja prostovoljcev za gozdne požare našli skoraj povsem zoglenelo truplo. Bilo je tako hudo poškodovano, da niso sploh mogli ugotoviti, če gre za žensko ali moškega. Na kraj nesreče je prišel sodni zdravnik dr. Costantini-des, ki je takoj ugotovil, da je oseba živa zgorela. Karabinjerji so nemudoma začeli preiskavo, da bi ugotovili istovetnost nesrečneža ali nesrečnice. Takoj so sumili, da gre morda za Bar-tolichevo, ki stanuje v bližini in ki je niso našli doma. Pozno zvečer je prišlo potrdilo, da je žrtev res Bartolicheva. Zenska, ki je bila vdova, zapušča hi ohoke. Bila je poznana v Mačkoljah, kjer je marsikomu pomagala na polju in v vinogradu. ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU V zbornici o moralnem vprašanju V poslanski zbornici se je včeraj začela pričakovana razprava o moralnem vprašanju, ki pa je potekala v povsem drugačnem vzdušju kot dan prej razprava v senatu o Amatovih izjavah: mirno in skoraj zdolgočaseno, pa tudi prisotnost poslancev v avli ni bila prav množična. ..................stran 4. Kaj menijo naši bralci o aferi o podkupninah Krivce je treba obsoditi, vrniti morajo ukradeni denar, zapustiti politično sceno. Tako menijo naši bralci v anketi o aferi o podkupninah, iz katere izhaja tudi, da bo velik del bremena te afere padlo na ramena preprostih Kriza tržaškega Lloyda še brez ustreznih rešitev Lani je tržaška družba izgubila 12,6 milijarde lir, po ustanovitvi posebnega sklada "za skrajno silo “ je njen družbeni kapital pristal na borih 4 milijardah: takšen finančni okvir je včeraj potrdil upravni svet, ki je tudi razpravljal o odpustih zaposlenih v upravnem sektorju. .......................stran 6... Ferre zaključil milanske defileje Nesporni znanilci krize, ki so jo seveda zaznali tudi v svetu mode, niso preprečili Gianfrancu Ferreju, da ne bi pripravil in predstavil tudi vrste "zlatih “ modelov.. ......................stran 16... V Ljubljani odprtje SP skupine C v hokeju Uradno odprtje svetovnega prvenstva skupine C v hokeju na ledu bo drevi ob 20. uri v ljubljanski hali Tivoli. Na otvoritvenem srečanju med Slovenijo in Avstralijo so hokejisti trenerja Hitija favorizirani. ......................stran 19... ZDA / POLEMIKA Z VATIKANOM Ameriški Židje proti proglasitvi papeža Pija XII za blaženega VVASHINGTON Marvin Hier, eden najbolj znanih ameriških rabinov, je začel z mobilizacijo javnega mnenja proti predlogu, da bi papeža Pija XII proglasili za blaženega. »Cas je, da se zadeva sproži v javnosti: Pij XII je bil nedvomno dober statist, vendar se ni nikoli odločno uprl Hitlerju. Kako bi lahko sploh mislili, da je ’svet‘ali ’blažen‘nekdo, ki v vsej drugi svetovni vojni sploh ni spreho-voril besede ’Zidje‘«, je dejal rabin. Hier, ki je ustanovitelj »Centra Simon Wie-senthal« v Los Angelesu, je že poslal ostro protestno pismo v Vatikan, vendar zaenkrat židovska skupnost v ZDA Se ni v celoti osvojila njegove križarske vojne proti papežu Pacelliju, ki je umrl leta 1958, po devetnajstih letih papeževanja. Voditelj komisije, ki pri židovski skupnosti skrbi za odnose s katoliško cerkvijo Eugene Fischer je dejal, da so Hierjeve pobude »prenagljene« ter je dejal, da bi se iz stališč VViesenthalovega centra lahko porodil nov spor med Židi in katoličani v Združenih državah Amerike. Hier je s svojo dejavnostjo proti beatifikaciji Pija XII začel junija 1992, ko je izvedel, da postopek, ki ga je v Vatikanu sprožil papež Pavel VI, zelo hitro napreduje. S polemičnimi toni danes rabin poudarja, da »po veC kot 27 letih Vatikan ni vzel na znanje, da je holokavst ovira za beatifikacijo.« Sicer pa prvi spori o odnosih med Pijem XII in nacizmom segajo že v leto 1963, ko je nemški dramatik Rolf Hochhuth v igri »Vikar« obtožil papeža Pija XII, da se namerno ni ukvarjal s problematiko Zidov in uničevalnih taborišč, da bi ne škodoval poziciji katoliške cerkve v Nemčiji. Vatikan je ves čas odločno zavračal obtožbe in opozarjal, da je Pij XII »za kulisami« rešil na tisoče Židov. »Bila je vojna,.papež je imel omejene možnosti in prizadeval si je pomagati ljudem na humanitarnem področju, ne da bi se vključil v nevarno politično situacijo... V tistem času so mu bili Številni židovski voditelji za to hvaležni,« je dejal katoliški zgodovinar Robert Graham v intervjuju za VVashington Times. Rabin iz Los Angelesa pa tezam Vatikana ne verjame in pravi, da je Pij XII »neposredno« rešil samo majhni število Zidov. (Ansa) PARIZ / POGAJANJA O BIH SELE V PONEDELJEK Miloševič še ni popustil »Če ne bo rešitve, bo svet ukrepal« PARIZ - Srbski predsednik Slobodan Miloševič, ki je v Četrtek prispel na pogovore s predsedujočima konference o nekdanji Jugoslaviji Vanceom in Chvnom, se je najprej ločeno sestal z gostiteljem srečanja francoskim predsednikom Frangoisom Mit-terandom. Po dveurnih pogovorih z Vanceom in Ownom v Elizejski palači je Miloševič novinarjem povedal, da še ne more reči, ali bodo bosanski Srbi sprejeli mirovni načrt v sedanji obliki. »Odločiti se morajo tri sprte strani v BiH,« je dejal Miloševič. Vanče in Ovven sta Miloševiča povabila v Pariz, da bi izrabil svoj vpliv in prisilil bosanske Srbe k sprejemu mirovnega načrta, ki predvideva razdelitev Bosne in Hercegovine na deset polavtonomnih provinc. Miloševič, ki se je ponovno zavzel za odpravo sankcij proti ZRJ, je dejal, da je znano, da Srbija in Črna gora na splošno podpirata mirovni naCrt, in se zavzel za takojšnjo ustavitev spopadov v BiH, kar bi po njegovem Srbi spoštovali. Predsednik konference David Ovven je na vprašanje novinarjev, če je Miloševič načrt sprejel, odgovoril: »Bil bi zelo presenečen, če Miloševič ne bo zelo dobro premislil o tem, o čemer smo se pogovarjali danes. Zahtevali smo, da uporabi svoj kar precejšen vpliv. Mitter- rand je Miloševiču povedal, da bo moral svet ukrepati, če ne bo rešitve. Izjava ima tem večji pomen zaradi nedavnega srečanja med Mitterrandom in Clintonom v VVashing-tonu. Srbski voditelj Radovan Karadžič je pred tem podvomil o načrtu in od Vanče ter Owna zahteval, naj ga ponovno narišeta. »-Cas se izteka, resnično moramo nekaj ukreniti,« je dejal Cyrus Vanče. Bosanski predsednik Alija Izetbegovic je glavnima pogajalcema sporočil, da se danes ne bo udeležil nadaljevanja mirovnih pogajanj, ki hodo predvidoma potekala šele v ponedeljek ali prihodnji petek. Kot kaže, kolektivno predsedstvo BiH tudi drugi dan zasedanja še ni sprejelo mirovnega naCrta. Izvedelo se je, da tudi Izetbegovic zahteva spremembe zemljevida. Pogovori Vanče - Ovven - Mitterrand -Miloševič so se nadaljevali med večerjo na zunanjem ministrstvu. Pred poslopjem pa je proti Miloševičev! navzočnosti v Parizu protestirala skupina demonstrantov, ki jih je vodil francoski filozof Bernard Henry Levy. Nosili so napise Ne pogajajte se z morilcem. Iz vojaških virov pa se je medtem izvedelo, da bo Francija umaknila svojo letalonosilko iz Jadranskega morja, ki so jo tja poslali, da bi varovala ali premestila pripadnike mirovnih sil. (AFP, Reuter) Slobodan Miloševič na pogovoru z novinarji po srečanju s predsednikom Mitterrandom (Telefoto: AP) BIH / MIROVNI NACRT Z načrtom so zadovoljni samo Hrvati Srbi spet zaustavili konvoj NEW YORK, SARAJEVO - Očitno je, da je mednarodni mirovni načrt o BiH, ki sta ga izoblikovala Cyrus Vanče in lord Ovven, v nevarnosti, saj tako Srbi kot Muslimani zahtevajo korenite spremembe predvsem v ozemeljski razdelitvi BiH med tremi konstitutivnimi narodi. S sporazumom so zadovoljni samo Hrvatje, saj so vsa ozemlja, kjer v BiH živi hrvaški narod in celo deset osrednjebo-sanskih občin, kjer prevladujejo Muslimani, v okviru hrvaških kantonov. Muslimani so prepričani, da so dobili premalo ozemlja, glede na to, da so bili pred vojno večinski narod v BiH. Zahtevajo tudi dostop do morja, česar pa jim sedanji načrt ozemeljske razdelitve države ne onemogoča. Srbi so nezadovoljni predvsem zato, ker sedanji naCrt ne predvideva ozemeljske povezave med srbskim banjaluškim kantonom in srbskimi kantoni v vzhodni Bosni. Tiskovni predstavnik Bele hiše Dee Myers je izjavil, naj se ZDA posvetujejo s svojimi zahodnoevropskimi zavezniki o ustanovitvi mednarodnega vojaškega kontingenta, ki naj bi z oboroženo silo omogočil uresničitev mednarodnega mirovnega načrta o BiH. New York Times je iz virov, ki so blizu Beli hiši in Pentago- nu, izvedel, naj bi omenjeni kontingent štel od 50.000 do 150.000 vojakov, pri tem pa naj bi Združene države prispevale 20.000 vojakov. Jabolko spora med zahodnimi zavezniki pa naj bi bilo vprašanje, kdo bo poveljeval kontingentu. Tako naj bi se Francija zavzemala, da bi silam poveljevali ZN in bi v njih lahko sodelovala tudi Rusija. S tem naj bi dobili tudi večjo podporo pri Srbih in pri generalnem sekretarju OZN Galiju. Neimenovani ameriški diplomat je za VVashington Post izjavil, da je francosko stališče še en dokaz, da skuša Pariz z vsemi sredstvi zmanjšati ameriški vpliv v Evropi. Poveljnik Unproforja za BiH general Philippe Mo-rillon je v Tuzli izjavil, da je trdno odločen izvesti premestitev bolnih in ranjenih Muslimanov z območja Cerske in Srebrenice. Zavzel se je tudi za posredovanje vojaških opazovalcev v vzhodni Bosni. Predstavnik človekoljubne organizacije Zdravniki brez meja je povedal, da se njihov konvoj s pomočjo bliža obkoljenemu Konjevič polju. Medicinsko ekipo Visokega komisariata OZN za begunce, ki se skuša prebiti v Srebrenico, pa so ustavile srbske paravojaške enote, je sporočil tiskovni predstavnik Komisariata Sachs. (Reuter, STA) • Spopad za levji delež oblasti (Nadaljevanje s 1. strani) Možnosti, da pri tem uspe, niso tako majhne - od tega, da namesto referenduma o ustavnih spremembah razpiše referendum za podporo samemu sebi, prek tega, da se preprosto ne zmeni za kongres in se pri tem sklicuje na njegovo nezakonitost, pa do tega, da si organizira množično podporo javnosti in jo podpre z izrednimi ukrepi. Eno ali drugo ali kombinacija več ukrepov bi mu verjetno zagotovila uspeh, vendar za nezaželeno visoko ceno poglobljene krize in še hujših razkolov. Zdi se, da je opozicija v slabšem položaju, kajti njena glavna moč je večina v kongresu, zunaj njega pa ji manj- kajo organiziranost, program in predvsem osebnost ali osebnosti, ki bi lahko vsaj približno enakopravno tekmovale z Jelcinom. Uspeh v kongresu, ki ga opozicija očitno lahko doseže, torej še ne zagotavlja tudi uspeha zunaj kremeljske dvorane; zdi se, da se njeni voditelji tega tudi sami zavedajo. Tako torej karte -vsaj tako, kot so popadale do sinoči - kažejo na kompromis, ki bo dal obema stranema dodaten čas, ne bo pa odločil o izidu vojne, v kateri pac ne more. biti dveh enakopravnih zmagovalcev. Če pa takega kompromisa danes ne bo, bo razplet skrajno dramatičen in nevaren. Janez Stanič Ibrahim Rugova včeraj pri papežu in pri Colombu VATIKAN, RIM - Ibrahim Rugova, predsednik Demokratične zveze Kosova, ki se na povabilo katoliške skupnosti svetega Egidija mudi na večdnevnem obisku v Italiji, se je srečal tudi s poglavarjem rimskokatoliške cerkve papežem Janezom Pavlom H. Ob tem ga je zaprosil, naj posreduje, da bi tudi na Kosovo prišle modre čelade, preprečile razširitev spopadov tudi na to pokrajino in zaustavile prikrito etnično čiščenje, ki ga srbske oblasti izvajajo že dalj časa. Rugova je papeža pozval, naj ob aprilskem obisku v Albaniji ne pozabi kosovskih Albancev. Rugovo je sprejel tudi italijanski zunanji minister Emilio Colombo, ki je gostu zagotovil, da si bo italijanska vlada prizadevala, da se izboljšajo življenjski pogoji albanskega prebivalstva na Kosovu in da bo preučila možnost povečanja števila opazovalcev KVSE v tej pokrajini. (AFP, Ansa) NOVICE ZDA / NEZASLIŠANO NASILJE CELJE / DOGAJANJA V STRANKAH Preiskava o atentatu na World Trade Center se uspešno nadaljuje NEW YORK - Zvezni sodnik za New Jersey Dennis Cavanaugh je 22-letnega v Ameriki naturaliziranega Kuvajtčana Nidela Ajada formalno obtožil »sodelovanja« in »nudenja kritja« za atentat na World Trade Center. Ajad naj bi skupaj s Salamehom najel kombi za atentat, med drugim ima skupaj s Salamehom tekoči račun, na katerega so pred atentatom iz Evrope nakazah 8 tisoč dolarjev. (Ansa) V Hamburgu nemški policist ubil turškega diplomata HAMBURG - V zgodnih včerajšnjih urah je policijski agent v civilu smrtno ranil turškega diplomata, ki je vanj vperil revolver. Kot je sporočila hamburška policija je agenta pred neki turški klub priklical strel iz revolverja. 41-letni Ali Mangaolgu je bil sklonjen nad nekim Nemcem, ki ga je predtem smrtno ranil. Ob prihodu policista je vperil revolver, a agent je bil hitrejši. Diplomat je izdihnil med prevozom v bolnišnico, njegova domnevna žrtev pa na pločniku pred prihodom rešilca. (Ansa) V Berlinu eksplodiral avtomobil morda je šlo za bombni atentat BERLIN - Včeraj dopoldne je v berlinski četrti Ber-lin-Mitte pri mostu Muhlendamm eksplodiral osebni avtomobil. Ker so preiskavo poverili protiteroristični službi, vlada prepričanje, da je šlo za atentat. Ena oseba je bila težje ranjena, eksplozija pa je poškodovala več vozil. (Ansa) Več mrtvih v eksploziji elektrarne na Kitajskem PEKING - Sedemnajst oseb je izgubilo življenje, 25 pa jih je bilo ranjenih v eksploziji termoelektrarne v mestu Ningboo pri Sangaju. Kot je navedla agencija Xinhua, je razneslo »iz tujine uvoženi kotel«. (Ansa) V boju proti splavu padla prva žrtev med ginekologi Nasprotniki splava v precejšnji zagati zaradi tega umora Desnica se združuje Poslanca Lap in Eržen med člani SNS, ki ne podpirajo Zmaga Jelinčiča Arhivski posneek ginekologa Davida Gunna (Telefoto AP) Alessandra Baldini / Ansa VVASHINGTON »Crkni! Tako ne boš ubi-val drugih otrok.« Spopad zaradi splava so v ZDA prikrile srage krvi. Michael Griffin, »terorist za življenje«, je s tremi streli iz pištole ubil ginekologa Davida Gunna pred njegovo kliniko v floridski Pensacoli. Pred umorom je svoje prijatelje pozval, naj »molijo za dušo žrtve«. Med zagovorniki prekinitve nosečnosti se širi gnev, med nasprotniki splava pa zaprepadenost. »Tisti zdravnik je bil klavec otrok«, je razsodil vodja gibanja za življenje Ran-dall Terry. Neki drugi njegov pristaš je obžaloval umor, a je takoj pri- stavil: »Ge ne bi Griffin streljal, bi včeraj umrlo vsaj ducat otrok.« Morilec je bil sam, a med zdravniki je zavladal pravi preplah. »To je tragičen primer vsehujše klime nestrpnosti na naš račun«, je izjavil James Todd, član ameriškega zdravniškega združenja. Nasprotniki Splava oblegajo klinike širom po ZDA. Začeli pa so sistematično greniti življenje zdravnikom z objavljanjem njihovih slik v slogu nekdanjih tiralic z Divjega zahoda. Osebje klinik je v protiofenzivi, tako da je neki ginekolog že napovedal, da bo v kliniko prihajal z neprobojnim jopičem. Brane Piano CELJE - »Prav zdaj poteka v Ljubljani že tretji pogovor parlamentarnih in zunajparlamentarnih strank desnice o sodelovanju ali celo združitvi. Slovenska desnica mora postati spet močnejša, nadaljevati mora delo demosa, le združena pa ima na prihajajočih lokalnih volitvah tudi možnost, da se postavi po robu liberalnim demokratom, združeni listi in njim podobnim strankam,« je pozno sinoči v celjskem Narodnem domu povedal poslanec državnega zbora Marjan Lap. Območnega zbora elanov SNS, ki podpirajo izredni kongres in novega predsednika Marjana Staniča, za predsednika pa ne priznavajo več Zmaga Jelinčiča, se je udeležilo približno dvajset članov SNS. Ob Lapu je v Celje prišel še poslanec DZ Brane Eržen, tudi član neodvisne poslanske skupine. Lap in Eržen, prav tako pa tudi nekateri celjski člani SNS, med njimi Gregor Uranič in Primož Bavcon, so sinoči ponovili, da ne priznavajo sklepov o izključitvah, ki jim jih je poslal Jelinčič. Lap je ponovil, da skupina poslancev, ki je bila izvoljena na listi SNS, vztraja, da obstaja le ena Slovenska nacionalna stranka, in sicer tista, ki je imela februarja izredni kongres in je za novega predsednika izvolila Marjana Staniča. Po njegovem doslej SNS ni imela niti predsedstva stranke, zapisnik, ki se je zdaj pojavil in omenja nekakšno predsedstvo SNS iz časov predsednikovanja Zmaga Jelinčiča, pa je po njegovem ponaredek. Marjan Lap je načel še nekatera druga aktualna vprašanja. Tako je po njegovem Zmago Jelinčič lanskega julija ustanovil še eno stranko, Slovensko novo stranko - stranko za novo stvar, da bi vanjo vključil članstvo SNS, če bi oblasti slovensko nacionalno stranko prepovedale. Prav zato pa je čudno, da je potem, ko je prišel v parlament, v njem podprl mandatarja Janeza Drnovška. Po njegovem je tudi za jesenskimi aretacijami in preiskavami med članstvom SNS globlji razlog. V razpravi, ki je sledila, so navzoči govorili predvsem o nenačelnosti nekdanjega predsednika Zmaga Jelinčiča in nujnosti revizije zakona o državljanstvu. Ponovili so znane trditve, naj bi prav novi državljani na volitvah bistveno vplivali na volilne izide, saj naj bi praviloma glasovali za LDS. -■ B-i Ideja o simbolični govorici Slovencev -j—prejšnji ponedeljek je bi-L-Jla v Budimpešti takšna JL megla, da bi jo bilo mogoče rezati z nožem. Ker sem letel v Moskvo prek madžarskega glavnega mesta, se je zaradi tega potovanje zavleklo za skoraj dva dni. Čakanje na letališčih je seveda nadvse nadležno, ima pa tudi svoje zanimive plati: potniki, ki se počutijo kot brodolomci, se hočeš nočeš zbližajo in zapletejo v sproščen klepet. Tako si bom potovanje v Moskvo zapomnil kot niz dražljivih pogovorov. Vsak od njih je nekaj dodal mojemu vedenju o razmerah v Jože Pirjevec svojo usodo. Zato se je pogosto zapil, zakrknil v topo in prostoru od Trsta do Bakuja. Na letališču v Ronkah mi je delal družbo znani poslovnež, živ in iskriv kot žerjavica, in morda tudi prav tako nevaren. Razlagal mi je svoje poglede na položaj v Istri, na Balkanu in v našem zamejstvu ter zaključil s stavkom, ki je vreden cekina. Ko je govoril o nekem poitalijančenem Slovencu, je menil: »Zamenjal je ime, ni pa mogel zamenjati oči.« Pri kosilu sem sedel z debelušnim trgovcem srednjih let, robatega, a ne neprijetnega obnašanja, ki mi je pripo- vedoval o svojih poslovnih zvezah na Hrvaškem. Da bi mi razložil, kakšno je danes tam vzdušje, mi je povedal, kako so pred njegovimi očmi zamenjali direktorja pomembne založniške hiše. Dva človeka sta prišla k njemu v urad in - ne da bi se zmenila za prisotnost tujca - povabila direktorja, naj se vpiše v HDZ. Ker je ta odklonil, češ da noče biti v nobeni stranki, sta mu dejala: »Ze dolgo niste bili na dopustu. Sedaj je čas, da si ga vzamete in nekoliko razmislite. V predsobi že čaka vaš namestnik.« Z nama je pri mizi sedel tudi mlad fant iz Sumadije, ki je emigriral v Italijo, da se izogne srbski moriji. Zaposlil se je pri podjetju, ki gradi v Azerbajdžanu. Pravil je, kakšna mizerija je v tisti mrzli, vetrovni in pusti deželi, misli pa so mu uhajale tudi v rodno Srbijo in k njenim nesrečam. »Tam so tudi mladi kot starci,« je dejal, da ponazori nedelavnost in pasivno vdanost v »kizmet« svojih rojakov. V Budimpešti sem imel srečo, da je k meni prisedel starejši gospod, ki je bil, kot se je izkazalo, kolega. Po poklicu je sociolog, angažiran pa je tudi v političnem življenju, saj je eden od vodij ruske socialdemokratske stranke. Seveda sva najprej govorila o politiki. Na mojo pripombo, da v Rusiji proti pričakovanju ni prišlo do takšnega izbruha nacionalizma, kakršnega smo se bali, je postavil zanimivo tezo: »Zaradi desetletij komunistične tiranije so ljudje preprosto preveč utrujeni, da bi bili zmožni ekstremizma.« Nato sva prešla na pogovor o najinem delu, pri čemer mi je pravil o prime- rjalni študiji, ki jo piše na temo nemškega in ruskega totalitarizma: »Nemčija ima poteze moškega značaja,« je dejal, »Rusija pa Zenskega.« Ko sem pozneje v letalu razvil to temo z moskovskim psihiatrom, ki je sedel blizu mene, se je tudi strinjal, češ, vse je odvisno od razmer, v katerih se je znašla ruska družba: v pogojih kolektivne lastnine, ki je bila značilna že za carsko Rusijo, kaj šele za socialistično, moški ni bil nikoli »gospodar«, nikoli se ni mogel povsem realizirati kot osebek, ki svobodno gradi brezizhodno životarjenje. Zenska pa se je morala angažirati za dva in v okviru družine do polnosti razvila svojo osebnost. V potrdilo svojim besedam je dejal zares lepi stevardesi: »Dokler bomo imeli tako lepe ženske, Rusija ne bo propadla.« Izgleda, da se patriotskih vrednot svoje lepote ruske zenske še kako zavedajo: ni naključje, da so v Moskvi trgovine z ličili in lepotili najbolj razkošne in po vsem videzu tudi najbolj donosen biznis v sicer sivem in zanemarjenem mestu. ARHITEKTURA / POGOVOR Z JANEZOM SUHADOLCEM Mimo kritiškega dosega Predsinočnjim je arhitekt predaval o svojem delu - Njegova razstava odprta še do 21.3. Bruno Urh Janez Suhadolc je Profesor na Soli za arhi-tekturo Univerze v Ljubljani. V Cankarjevem domu se predstavlja z razstavo: Janez Suhadolc & Constnudt, Fecit. . a razstavi prevladujejo predvsem stoli. Kaj pomeni naslov razstave? pre za latinski izraz, ki naj bi bil splošno znan in Haj bi nadomestil vsemo-8°Ce prevode za pomen: zasnoval in sam izdelal. redrneti na razstavi so Nastali v zadnjih petih le-°dkar sem nabavil ra-D9en kombiniran amater-ski mizarski stroj. Ste samograditelj. Za arhitekta je takšen naCin oela nenavaden. Za tak način in posto-pek je več razlogov. Mor-a so odločilni tile: stroji ?.a obdelavo lesa so posta-1 sorazmerno poceni. Za- 0 ie samograditeljstva po svetu zmeraj več. ..delovni princip vča-81 b Preraste v serijsko pdelavo in celo industri-1°- Primer takega prera-anja je oblikovalec Da-Mallor iz Velike Bri-kanije, ki izdeluje in obli-u)e po celem svetu zna- 1 jedilni pribor. Iz samo-adostnih začetkov je prerasel v industrijo in zdaj ima tovarno v prenovljenem gradu. Za kiparje je znano, da naredijo vse, od začetka do konca. Nekateri se lotijo celo odlivanja v bron - da se izognejo stroškom in težavam v sporazumevanju z obrtniki. V nekem televizijskem pogovoru je svetovnozna-ni slikar Zoran Mušič rekel nekako takole: »Kdor pri delu (umetniškem ustvarjanju) trpi, naj raje menja poklic.« Za Slovenca kar nenavadna izjava. Slovenci jemljemo trpljenje pri delu kot zagotovilo kakovosti. »Stanu se svojega spomni, trpi brez miru«, »Luč v materinih očeh je ugasnila...« ... Radi se spominjamo na primer Van Gogha in njegovih ustvarjalnih travm. Menda so tudi arhitekti zapisani trpljenju. Trpijo pri izdelavi natečajnih del, v borbi s časom in pri oddaji projektov, ko moledujejo poštarje, naj obrnejo poštne žige za en dan nazaj. Po zmagi na natečaju trpijo v kontaktih z investitorji, ki po pravilu nimajo razumevanja za »večno (perennis) arhitekturo«. Trpljenje se nadaljuje ob izvedbah in večnih kontroverzah z izvajalci. Ti so zmeraj pripravljeni na poenostavitve in izvedbene bližnjice, najrajši takrat, ko avtorja ni blizu. Ko je izdelek narejen ali gradnja končana, izstrelijo milostni strel umetnostni kritiki, ki menda pri vsaki stvaritvi pričakujejo rešitev ideje in bistva stvari kot take. Kritiški udarci načelno niso smrtni, arhitektom pa povzročajo nenadejane bolečine in - trpljenje. Ali uživate pri svojem delu v delavnici? V načelu delo ni zoprno in ponuja svojevrstna zadovoljstva, čeprav sta prah in ropot vse prej kot prijetni zadevi. Vendar, če seštejem vse pluse in minuse enega in drugega načina dela, se mi zdi, da delo v kleti hiše, kjer stanujem, omogoča več življenjske »polnote« kot tisto v »večplastnem ustvarjalnem komuniciranju«. To je, mislim, mogoče zaznati tudi na razstavi v Cankarjevem domu. Po mnenju ogromne večine je to vesela razstava. Ta oznaka mi je zelo pri srcu. Kakšen je vaš stil? JkS Janez Suhadolc v svojem ateljeju (Foto: Aleš Pavletič/TRIO) Delam po izročilu Plečnikove šole. To je kompleks, ki ga lahko v slovenski preteklosti označimo kot »slovenskega«. Brez smisla bi bilo ignorirati dogajanja v belem svetu. Včasih, tako se mi zdi, naredim kaj tudi čisto po svoje. Če vse to se- štejem, je ta varianta stila do te mere drugačna od podobnih ustvarjanj, da volji lahko kaže pot naprej. _ Kaj pa slovenska umetnostna kritika? Kot odgovor na to vprašanje lahko citiram kar zapis Petra Gabrijelči- ča: »Suhadolc je avtor, s katerim slovenska kritika nima kaj početi ...« Tuja kritiška misel je do mojega dela menda bolj razpoložena. V članku v eni britanskih strokovnih revij z naslovom Slav dri-ver sem se znašel v trikotniku, katerega vrh je bil posvečen Jožetu Plečniku, spodnji oglišči pa sva zasedla z Borekom Šipkom, ki je v svetu eno od prvih oblikovalskih imen. Kaj je ta hip v delu? 2e spet žagam, tešem, brusim svoj zadnji, nikdar dokončani stol! LITERATURA / RECENZIJI ROMANOV KLOBUK DOL! / PREDAVANJE Upor proti normam Jure Potokar Neizčrpna imaginacija Josip Osti Kdo je največji slovenski pisatelj ? Predavanje v okviru Vesele znanosti, kije bilo 10. marca v prostorih KUD France Prešeren v Ljubljani Tone D. Vrhovnik Škrjanec, si 1992 (Brošira cena 985 tolarj William Bu desetih letih aes že dobi X -*JV'5UVU kune, v filn Pa tudi osel — vi.cu.tJ tki avtobi Džanki. Gre seve zaradi tem; viharne re njem se n; VVilliam S.Burroughs DZANKI Čeprav se Burroughs najpogosteje zavestno odreka komentarjem (najmočnejši pa je gotovo v svojih uničujočih stališčih do policajev, zvodnikov, »travarjev«), se pred bralcem mračni svet narkomanovega življenja razkriva v vsej svoji bedi in grozljivi enodimenzional-nosti. Tisti, ki si svet mamil predstavljajo kot eno samo blaženost, bodo gotovo razočarani, ko bodo prebrali, da je narkomanovo življenje pravzaprav nekaj popolnoma drugega, namreč večno iskanje sredstev za nakup nove doze »blaženosti« ah -če povem drugače - »catch«, na katerega pade džanki, je v tem, da živi zato, da se drogira, drogira pa se zato, da lahko živi. Roman Džanki je brez dvoma zanimivo (čeprav tudi mučno) branje za vse, ki jih narkomanija zanima kot družbeni pojav, pa tudi za tiste, ki v drogah morda še vedno vidijo nekakšen izhod. Prevajalec in obenem (samo) založnik je dokaj spretno razrešil probleme, ki jih prinaša tekst take vsebine, žal pa tega ne morem trditi za lektorja in stavca, ki bi morala svoje delo opraviti bistveno bolje. Milan KleC: LJUBEZEN NA PRVI POGLED, roman; spremna beseda: Zdravko Duša, Mondena, Grosuplje, 1992 (Mehka vezava, 126 strani, cena: 2.092 tolarjev) Milan Kleč, predvsem pesnik in pisec kratkih zgodb, je v manj kot pol leta objavil svoj drugi kratki roman z naslovom Ljubezen na prvi pogled. V romanu konsistentnejše romaneskne strukture od tiste v Tatovih koles izkazuje znane odlike svoje literature, predvsem umetnost nepričakovanega, pri tem pa občutenje kot običajno uporablja posebnosti poetike postmodernizma. Znana klečevska fantastika, s katero uspe pogosto v čudežnega spremeniti tudi navidez vsakdanji življenjski detajl, je tokrat zapletenejša tudi zaradi pripovednega problematiziranja avtorstva teksta in avtorja samega. Avtor se pojavlja navidezno, saj literatura tudi je privid resnice in resnica privida, kot odsev v tekstu drugega, kot bralec teksta o sebi in njegov komentator. To mu omogoča neposredne} še vpletanje v romaneskno zgodbo oziroma v tekst, pri tem pa ohranja do njiju tudi nujno kritično di- stanco. Tudi navzoča avto-biografičnost preneha biti zgolj to, ker je skupaj s »tujim« tekstom, z njegovim povzemanjem in komentarji, pripombami, sanjami in sanjarjenji, vključen v postmodernistično mešanje žanrov. Z izpolnitvijo želje ose-be-avtorja, da napiše/podpiše roman, Kleč izvede dvojni metafikcijski salto. S podpisovanjem ne tujega, kot pri Borghesovem Menardu, ampak svojega teksta, demistificira in parodira avtorja nasploh, obenem pa tudi samo demistifikaci-jo in parodijo. Obrati, ki sledijo drug za drugim, pri branju romana o romanu ukinjajo iluzijo enakosti literarne in življenjske resničnosti. Po Kleču: »Dogajanje je potekalo na ravni jezika in ne resničnosti.«Prav na tej ravni se v romanu Ljubezen na prvi pogled dogaja vse. Tako okvirna zgodba o avtorju in neznanem, »angelu« ali »hudiču«, ki mu podari rokopis romana, napisan, kot se za »zvestega bralca«spodobi, v njegovem stilu. Tudi romaneskni size o življenju piš-čevega dvojnika Bogadija, ki se surovo igra »z življenjem« drugih, kot se na koncu tudi življenje grobo poigra z njim. Kajti njegova love story, resnična ljubezen na prvi pogled, se ne konča s happy endom, ampak »moreče in mračno, strašno«, s finalom, primerljivim ostremu horrorju. V romanu gre predvsem za ljubezen, ki je neločljiva od nasilja in zla. Za še eno uspelo romaneskno variacijo tesnega objema Erosa in Thanatosa. Pa tudi za Klečevo neprestano iskanje prepovedanega načina, primernega njegovi neizčrpni imaginaciji. Na drugem iz vrste letošnjih predavanj Vesela znanost je v vlogi komparativista (diploma št. 37483) nastopil avtor Drobtinic in Godb Mihael Mazzini. Analize se je predavatelj lotil s pozitivistično komparativistično metodo: po uporabi VVolffove metode analize osebnosti (primerjava obeh polovic obraza), Ahrendove sheme možganskih con (središč za aktivnosti in talente) in Gallove analize (frenološka analiza lobanje z otipom) je predavatelj postavil okvirne smernice svoje raziskave. Občinstvo je opozoril na grozovito možnost, ki se v prvi polovici stoletja na srečo ni zgodila, saj je šu-šmarskega dunajskega agenta industrije oblazinjenega pohištva Freuda znanost uspešno izobčila. Mazzini je z dodatno uporabo analize obrisa postave, grafo-logijo in specifičnih drugih metod neizpodbitno dokazal, da je največji slovenski pisatelj nihče drug kot Metod Pucvek (ok. 1900 - 1983), nepismeni kmet iz Podbrda, ki je v predavateljevi navzočnosti sestri izrekel znamenita enajsterca: »Ti pojdi, Jerica, in ji razloži da je ne mislimo žaliti, daj ji vrni mast, ki jo more potešiti.« Pucvek je na literarnem področju v smislu Heglove teorije -natanko kakor Male-vič s Črnim kvadratom (»črnino, v kateri so zbrane vse barve«) in Gage (»s tišino, v kateri so zbrani vsi zvoki, hkrati pa se prav nič ne sliši«) ustvaril opus magnum literature, »zadnji ve- liki roman, tišina in praznina, v kateri so za slovo zbrane vse teme in besede«. Mazzini je ugotovil navdušujoče dejstvo, da je Pucvek zato v samem središču svetovnega, ne samo našega umetniškega dogajanja, njegov opus pa je hkrati idealna podlaga kritiške interpretacije (je mrtev in ni ničesar napisal),’ »kar pomeni, da mu lahko kritiki pripišemo karkoli.« Predavanje Mihaela Mazzinija je razgibalo nabito dvorano Kuda predvsem zaradi briljantne uporabe postmoderne tehnike interpretacije, citiranja in poljubne izbire zgodovinskih dejstev - tudi za tiste, ki se na zapletenost tovrstnega instrumentarija ne razumejo najbolje oziroma so se rodili brez značilnih komparativi-stičnih ustnic. ■MII* Odkrili dva nova Hitchcockova filma LOS ANGELES - Ameriško distribucijsko podjetje Milestone je odkrilo dva kratkometražna igrana filma velikana kinematografije Alfreda Hitchcocka (1899-1980), ki sta bila več kot petdeset let v arhivih britanskega ministrstva za informiranje. Gre za filma Bon voyage in Adventure Malgache, ki ju je Hitchcock posnel leta 1944, zasnovana pa sta kot hommage francoskemu odporniškemu gibanju. Ker je ministrstvo menilo, da sta »prevroča«, ju ni nikoli predvajalo, distribucijsko podjetje Milestone pa namerava napako popraviti. Filma bo predvajalo v kinodvoranah po Združenih državah Amerike, nameravajo pa izdati tudi video- in laserske kasete s posnetki filmov. (V. R.) Ali bo v Dubrovniku svetovni PEN kongres? DUBROVNIK - V dneh od 20. do 26. aprila naj bi Dubrovnik po šestdesetih letih ponovno gostil svetovni PEN kongres. Prvič so se pisatelji v tem starodavnem dalmatinskem mestu zbrali leta 1933 in se takrat izrekli za upor zoper nacizem. V krogih mednarodnega PEN dokončne odločitve o kraju kongresa še niso potrdili, čeprav je bil Dubrovnik izbran in potrjen že na dunajskem kongresu novembra 1990, njegova kandidatura pa ponovno potrjena v Barceloni aprila 1992 in v Riu de Janei-ru novembra in decembra lani. Slovenski PEN center podpira ta kongres in se je na vprašanje mednarodnega predsednika PEN Gyorgyja Conrada izrekel za udeležbo, vendar pa nekateri PEN centri - spričo negotovega položaja in problema svobode izražanja in kršenja človekovih pravic - zastavljajo vprašanje sodelovanja. Nosilna tema kongresa ima naslov Kraj in usoda (Plače and Destiny), slovenski PEN center pa ima na skrbi ponovitev lanskoletne blejske okrogle mize Pero in meč, katere tematika je premoč besede na moralni ravni. Besedo na tem kongresu naj bi prepustih predvsem pesnikom in pisateljem iz Bosne. Udeleženci kongresa, vključno s slovenskimi, bodo zaradi varnosti v Dubrovnik potovali z ladjo, ki. naj bi izplula iz Benetk. (M. T.) Rodin očaral Kitajce PEKING - V ponedeljek so v Pekingu odprli razstavo francoskega kiparja Augustea Rodina (1840 -1917), potem ko je njegov kip Mislec tako navdušil kitajske ljubitelje umetnosti, da so si ga ogledovali v dolgi vrsti. Ob postavitvi Misleca v pekinškem Narodnem muzeju ni bilo domačih predstavnikov oblasti, zato pa nista manjkala francoski veleposlanik in konzervator iz pariškega Rodino-vega muzeja, saj je bila to prva Rodinova postavitev na Kitajskem. Mislec je tudi prvikrat zapustil svojo domovino. Ta 680 kg težki kip sicer stoji v vrtu muzeja, posvečenega kiparju. (AFP) Fotograf Vinko Skale nagrajen v Belgiji KNOKKE-HEIST - Celjski fotograf Vinko Skale, dobitnik številnih nagrad in priznanj, je na 15. mednarodnem salonu umetniške fotografije v belgijskem mestu Knokke-Heist dobil prvo nagrado v kategoriji Photo ’93 . Mednarodni salon umetniške fotografije (15th International Photofestival ’93) se bo začel 26. marca, v celjskem Muzeju novejše zgodovine pa bodo danes ob 18. uri odprti razstavo fotografij nagrajenca Vinka Skaleta. Razstava bo odprta do 2. aprila. (V. R.) Petek, 12. marca 1993 ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA NOVICE Predavanje germanista Claudia Magrisa na Kvirinalu RIM - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfa-ro se je včeraj na Kvirinalu udeležil slovesne predstavitve programa »Vabilo k branju«, ki ga je pripravil sklad Bellonci s sodelovanjem ministrstva za šolstvo. Prisotni so bili tudi predsednik senata Spadolini, ministrica za šolstvo Rus-so Jervolino in predstavniki šolskega in kulturnega sveta. Sledila je »lekcija italijanščine v palači Kvirinala, ki sta jo podala Cesare Garboli in tržaški germanist Claudio Magris. Slednji je spregovoril o svoji knjigi Danubio. Slovesnost je zaključil predsednik republike z zahvalo prirediteljem za visoko kulturno pobudo. Senator Di Benedetto ne bo šel pred sodnike RIM - Pordenonski senator Giovanni Di Benedetto se ne bo zagovarjal pred obtožbo korupcije. Pristojna senatna komisija je namreč včeraj zanj potrdila parlamentarno imuniteto in hkrati zavrnila zahtevo sodnikov, da proti njemu sprožijo sodni postopek. Di Benedetta je "rešilo" petnajst kolegov, le sedem pa jih je glasovalo za odvzem parlamentarne imunitete. Di Benedetto pripada Krščanski demokraciji in je bil do pred kratkim pristaš nekdanjega ministrskega predsednika Giulia Andreottija. Tržaška bolnišnica z novim pravnim statusom TRST - Deželna vlada Furlani j e-Juli j ske krajine je na včerajšnji seji sklenila poenotiti vse tržaške bolnišniške ustanove v eno samo ustanovo. Isto so sklenili tudi za videmske zdravstvene strukture. Tržaškim bolnišnicam so tudi priznali funkcije vsedržavne zdravstvene ustanove. Deželni odbor pa je odložil sklep o preureditvi tržaške medicinske fakultete. Preureditev je pred kratkim zahteval rektor Borruso. Odbornik za zdravstvo Brancati je povedal, da bodo to vprašanje vzeli pretres po urbanistični ureditvi področja, kjer je danes tržaška glavna bolnišnica. Kondom za ženske: prepoved v Italiji? TRST- V nekaterih evropskih državah so že v prodaji kondomi za ženske, ki so jih prvi začeli prodajati v skandinavskih državah ter v Avstriji, Veliki Britaniji, Švici in Nizozemski. Sedaj jih lahko kupijo tudi v Nemčiji, Španiji, Franciji in v kratkem tudi v Sloveniji, kjer je licenco za izdelavo kondoma dobila novomeška Krka. V Italiji ga še nimajo in vprašanje je, ali ga bodo sploh lahko kdaj prodajali. _____________RIM / V POSLANSKI ZBORNICI_________ Moralno vprašanje: razprava v prazni avli Včeraj le oris dvanajstih predloženih resolucij RIM - Kot je bilo v sre- v T lanskih sodnikov je vlad- do vzdušje v senatu nae- _VOJMIR IAVCAR_ na koalicija, ki jim očita lektreno s kričanjem, medklici in transparenti trdilo tudi dejstvo, da proti predsedniku vlade med napovedanimi di-Giulianu Amatu, tako je skutanti ni bilo nobene-bilo včeraj dopoldne v ga od »velikih kalibrov«, poslanski zbornici vz- Ozračje se je nekoliko dušje mirno, skorajda razgrelo samo ob posegu pod tonom, pa čeprav se tajnika Severne lige Um-je začela toliko pričako- berta Bossija, a tudi ta vana razprava o moral- epizoda je bila bolj ritual nem vprašanju. kot prepričana manife- Dvanajst predloženih stacija: zato so se nakaj osnutkov resolucij, sko- minut pred začetkom po-raj sto prijavljenih k raz- sega svojega voditelja pravi - te številke, nena- strnjeno zbrali v svojih vadne za poslansko zbor- poslanskih klopeh, po-nigo naj bi bile dokaz zorno poslušali, podčrto-občutljivosti za obravna- vali Bossijeve pavze s vano tematiko, ki je ned- ploskanjem in ob koncu vomno osrednja in naj- njegovega posega ogluši-bolj žgoča v Italiji. A v li kolege z večminutnim demantij je bila dvorana aplavzom, dokler jim ni-prazna, govorniki, ki so so pošle moči. Takoj na-uvedli razpravo s tem, to pa, napojeni ob studa so orisali glavne dencu resnice, drug za smernice svojih resolu- drugim zapustili dvora-cij, so govorili samim se- no. bi, predsedniku in red- Razen redkih izjem so kim drugim. Kljub ak- prazne poslanske klopi v tualnosti teme se je sko- zbornici stalna praksa: raj zdelo, kot da bi se del poslancev je zapo-izčrpala tista napetost, ki slen z delom raznih kose je v sredo v senatu misij, del z drugimi ob-nakopičila prekomerno veznostmi, del pa se in se sprostila s kratkim sprehaja ali poseda v stikom izgredov. Morda »prekooceanki«, veliki se bo ozračje nekolio se- veži pred vhodom v grelo prihodnji torek, ko zbornico, ki je sicer zna-je predvidena replika na tudi kot »hodnik iz-presednika vlade Giulia- gubljenih korakov«. A na Amata, a v prvem včerajšnja praznina je dnevu je vse bolj spo- presenetila tudi izkušene minjalo na dolžnostni ri- novinarje, tual, ki mu je treba pač A preidimo k vsebin-zadostiti, a nikogar ne ski plati. S parafrazi-prevzema. Ta vtis je po- ranjem italijanskega reka prevelik protagonizem, bi lahko rekli, da je »po- čeprav v isti sapi pou-litika lepa ker ni razno- darja, da ne namerava lika«. In včeraj res ni bi- krniti neodvisnosti sod- lo slišati veliko novega v stva, podpira pa jih opo- primerjavi s tem, kar je zicija. Zaradi tega in zabilo rečeno v zadnjih radi odnosa do umaknje-tednih. nega vladnega odloka bo Tega tudi nihče ni najbrž zelo težko, da bi pričakoval, saj je ravno bilo mogoče oblikovati moralna problematika tak sklepni dokument, ki vsak dan v ospredju po- bi imel široko podporo, zornosti in razmišljanja širšo od tiste, ki jo zmore tudi pod prisilo plohe vladna koalicija, aretacij in jamstvenih ob- Tako je na primer de-vestil. Zato je že oris re- mokrščanski tajnik Mi-solucij ponovil že naka- mo Martinazzoli v sredo zana stališča. Tako so na po razpravi v senatu primer predstavniki pojasnil, da so repu- Stranke komunistične blikanci tisti del zmerne prenove in Mreže napo- opozicije, na katere sedaj vedali, da v razpravi ne še največ računa za razši-bodo sodelovali, ker je ritev vladne osnove, a po njihovem edino včeraj je namestnik taj-učinkovito zdravilo za nika PRI Giorgio Bogi, ki moralno bolno Italijan- vodi stranko po odstopu sko politično sceno Giorgia La Malfe, odgo-takojšen razpust parla- voril »ne, hvala« in po-menta s predčasnimi vo- stavil Amatov odstop kot litvami. Sorodnega mne- predpogoj za oblikovanje nja je tudi MSI, medtem nove večine. Podobno je ko so stališča ostalih bolj že v sredo dejal tajnik razčlenjena in vsi me- DSL Oechetto, in medla nijo, da so nove volitve razprava o moralnem sicer potrebne, toda z no- vprašanju zaenkrat ne vimi pravili. kaže, da bi lahko prispe- Precej jasna črta ločni- vala k zbližanju. ca med večino in opozi- Če ne bo presenečenj cijo pa se je pokazala tu- (in teh je sodstvo v di v odnosu do milan- zadnjih časih pripravilo skih sodnikov in do kar veliko) se na italijan-predlogov, ki jih je izo- ski sceni do referendu-blikovala prejšnji teden mov ne bi smelo nič prevlada za »politično reši- makniti. Kaj bo potem pa te v« podkupninske afe- si nihče ne upa napove-re. Kritična do dela mi- dovati. Volilni zakon: oslra bitka v senatu RIM - Po bitki v poslanski zbornici je sedaj vrsta na senatu. Zakonski predlog, ki povsem spreminja dosedanja pravila za izvolitev županov, predsednikov pokrajin, občinskih in pokrajinskih svetov, je trd oreh tudi za drugi dom italijanskega parlamenta. Opozicijske sile, predvsem MSI, Liga in SKP se z vsemi sredstvi zoperstavljajo osnutku in so k tekstu predložile skupno okoli 1.300 popravkov. Po splošni razpravi je senat včeraj odobril prvi člen osnutka, potem ko je zavrnil skupno 165 popravkov. Predstavnik Lige Speroni je poudaril, da je njegova stranka pripravljena umakniti amandmaje če se večina »ne bo zabarikadirala za sedanje besedilo«. Prav tako je na pogajanja pripravljen predsednik SKP Cos-sutta, vendar le pod pogojem, da se za župana in občinske svetovalce glasuje z različnima glasovnicama, da se uvede spet proporč-ni sistem in se krepko dvigne število svetovalcev. Večina pa očitno takih popravkov ne more sprejeti, saj bi povsem spremenili duh reforme. (VT) RIM / DELEGACIJA UNIJE V SENATU 0 položaju italijanske skupnosti RIM - Položaj italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem ter njeni pogledi in pričakovanja od obnovitve osimskih sporazumov so bili v ospredju srečanja predsedstva zunanjepolitične komisije poslanske zbornice s predstavništvom Unije Italijanov. Srečanje predsedstva komisije, ki ji predseduje socialdemokrat Antonio Cariglia, sodi v sklop sestankov, ki jih je vodstvo komisije imelo v okviru priprav na pogajanja s Slovenijo in Hrvaško za preseganje Osimskih sporazumov. Pred nedavnim se je komisija sešla s predstavniki istrskih begunskih organizacij, v programu pa ima tudi srečanje z veleposlanikom Sergiom Berlin-guerjem, ki vodi italijansko pogajalsko komisijo. Na tej osnovi bo nato predsedstvo poročalo komisiji. S predsednikom komisije Antoniom Cariglio in z ostalimi člani predsedstva so se včeraj sestali predsednik skupščine Unije Italijanov Pino Rota, predsednik njene izvršne komisije Maurizio Tremul, italijanski poslanec v hrvaškem saboru Fulvio Radin in italijanski poslanec v slovenskem parlamentu Roberto Battelli. Kot že pred časom italijanskemu zu- nanjemu ministru Co-lombu so predstavniki Unije komisiji orisali položaj in probleme manjšine, zavzeli so se za pospešitev sodelovanja med Italijo in sosednjima državama in v tem okviru poudarili, da je treba manjšino opremiti s pravnimi in gmotnimi sredstvi, da bo kos izzivom tržnega gospodarstva in vključevanja v Evropsko skupnost. Opozorili pa so tudi na nekatere konkretne probleme, kot je želja, da bi bili videmski sporazumi o maloobmejnem prometu raztegnjeni na celotno območje, na katerem živi manjšina, da bi bil signal koprske televizije končno viden na Hrvaškem, omenili so problem bogoslužja in izrazili željo, da bi za to skrbeli duhovniki italijanske narodnosti, zavzeli pa so se tudi za to, da bi Italija z zakonom sprejela obvezo za skrb za italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaškem, edino res avtohtono italijansko narodno manjšino. Pozneje so se zastopniki Unije srečali tudi Z veleposlanikom Sergiom Berlinguerjem, ki se je prav tako obvezal, da bo v okviru priprav na pogajanja s Slovenijo in Hr-vaško sestal z raznimi dejavniki, ki so neposredno zainteresirani za potek in izid pogajanj.(VT) GOSPODARSTVO / POSLEDICA PODKUPNINSKIH AFER KAMORA / USPEŠNA AKCIJA r TRŽIČ / DANES POPOLDNE V BENEŠKI PALAČI PRVO SREČANJE Gradbeništvo v veliki stiski GORICA - Pred nekaj dnevi v Amatovi vladi sprejet sklep, da bodo pristojna ministrstva odmrznila denar tistim gradbenim podjetjem, ki so trenutno v sodni preiskavi zaradi domnevne korupcije, bo gradbeni dejavnosti dal vsaj nekaj kisika. Zaradi sedanjih sodnih preiskav so namreč v Italiji zastala skoro vsa gradbena dela. Država, dežele, pokrajine in občine, bolnišnice ter vse druge javne ustanove ne odločajo več o javnih delih. Vsi izvoljeni upravitelji kot tudi funkcionarji so prestrašeni in ne odobrijo več niti enega sklepa o kateremkoli izrednem izdatku. Vsi se boje sodnikov. Ta strah, ki je posledica korupcije, ki je doslej zajela velik del javnih del, je bil eden glavnih razlogov, da so italijanski gradbeni podjetniki lani poslali na cesto skoro sto tisoč delavcev. Za nadaljnjih sto tisoč se brezposelnost obeta v tem letu. Vrh vsega so država in druge javne uprave slab plačnik. Denar za že izgotovljena dela plačujejo s precejšnjo zamudo, kar marsikatero podjetje spravi v finančne težave. Podjetniki trdijo, da jim država dolguje nekaj več kot 10.000 milijard lir. Vmes je prišla še varčevalna politika rimske vlade, saj so odpovedali marsikatero že najavljeno delo. Kar se sedaj gradi v Italiji, je odraz sklepov še izpred dveh - treh let. Novih gradenj ni. Amato je Marko Waltritsch pred nekaj tedni obljubil, da bodo odmrznili kakih 50.000 milijard lir in da bodo ne le izplačali to kar dolgujejo, marveč tudi začeli z gradnjo najbolj nujnih javnih del. Na tak način naj bi delo dobila velika in majhna gradbena podjetja. Marsikdo v Italiji meni, da bi bilo treba začeti takoj z gradnjo tistih del, katerih načrti so že bili odobreni in izdelani, ne pa iskati novih, ki bi začetek del zavlekli v nedogled. V Furlaniji-Julijski krajini je položaj v gradbeništvu dokaj zapleten. Če ne bodo začeli takoj izvajati nekaterih del, bo letos službo izgubilo kakih nadaljnjih 2.500 gradbenih delavcev. Delno bi do tega prišlo tudi po krivdi vedno večjega števila na črno zaposlenih gradbincev iz Slovenije, ki prihajajo vsak dan čez mejo in dobijo delo pri malih podjetnikih, marsikdaj za plačo, ki je precej nižja od v Italiji sindikalno dogovorjene, je pa kljub temu večja od tiste, ki bi jo dobili v Sloveniji. Sam predsednik deželne vlade Vinicio Turello je povedal, da bo treba začeti z izvajanjem nekaterih prioritetnih del ter zaključiti nekatera že zdavnaj začeta. Od rimske vlade bo Dežela zahtevala denar predvsem za nekatera dela. Predlanskim so npr. v FJK dali v zakup javna dela v vrednosti 242 milijard, lani pa samo za 136 milijard lir. Turello meni, da bi Rim moral dati predvsem denar za izgradnjo nekaterih naprav v bolnišnicah v Palmanovi, Tržiču in Trstu (skupna vrednost je 100 milijard), za dograditev železniškega vozlišča v Cervinjanu (312 milijard), za dograditev jezu pri Ra-vedisu (35 milijard), za cesto Cimpello - Humin (80 milijard), kot tudi za nekatere druge naprave javnega pomena, za katere so načrti že izdelani. Poleg tega bi deželna uprava potrebovala denar tudi za prispevke graditeljem stanovanjskih hiš, saj jih več tisoč čaka na ta prispevek. V Furlaniji-Julijski krajini je leta 1981 v gradbeništvu bilo zaposlenih skoro 30 tisoč ljudi. Njih število je danes kar 52 odstotkov manjše kot takrat. Le dve podjetji zaposlujeta nad 200 delavcev, tri med 100 in 200. V številnih podjetjih je po nekaj desetin zaposlenih. Največ pa je majhnih podjetij: kar 552 gradbenih podjetij ima med tremi in devetimi zaposlenimi, 443 pa do tri zaposlene. V glavnem so to družinska podjetja. Tudi velika podjetja se za vrsto del poslužujejo manjših podjetnikov. Vsem tem je seveda treba prišteti še vsa druga obrtna podjetja, ki opravljajo vsa dela, ki imajo opravka z opremo industrijske, trgovske ali stanovanjske stavbe, od avtoprevoznikov do inštalaterjev. Cisto jasno je, da bi oživitev gradbene dejavnosti pomenila vsaj začetek izhoda iz gospodarske krize, ki je zajela vso državo. V Venezueli izsledili in aretirali znanega kamorista Marinellija Uspešno je vlagal nagrabljeni denar Za tesnejše sodelovanje organizacij civilne družbe Med pobudniki današnjega srečanja tudi ZSKD FIUMICINO (Rim) -Ko so 47-letnega Sergia Marinellija ustavili v luksuznem avtomobilu, s katerim je zapuščal re-zidenčno področje v Puertu De La Curz, okrog 350 km daleč od Caracasa, je agentom ponudil ponarejen dokument in kazal veliko začudenje, češ, kaj pa počnete. Sele ko so mu odvzeli prstne odtise, je priznal, da je oseba, ki jo iščejo. To se je zgodilo v petek, včeraj pa so Marinellija, znanega kamorista, ki se je roki pravice izogibal že sedem let, pripeljali v Italijo. Najprej so ga zaprli v kaznilnico v Re-bibbii, od koder ga bodo premestili v Pianoso. Marinelli je bil že od konca šestdestih let eden vidnih predstavnikov »nove organizirane kamore« Raffaela Cu-tola. Z grožnjami si je zagotovil številne zakupe, poleg tega si je premoženje kopičil z izsiljevanji. Po potresu leta 1980 se je »usmeril« na »obnovo« v Irpinii, kjer je z grožnjami izsilil, da so mu številna gradbena podjetja plačevala 5% od pogodbene vsote. Med leti 1967 in 1988 je bil šestkrat obsojen na vsega skupaj 15 let ječe, februarja lani pa je državno pravdništvo iz Trenta izdalo varstveni nalog, v katerem ga je obtoževalo poskusa umora in ropa. V Italiji nagrabljeni denar je zatem odnesel s seboj v Venezuelo, kjer ga je dobro investiral v veliko uvozno-izvozno podjetje. Preiskava, ki je privedla do njegove areta- Damiana Ota cije, se je začela novembra lani, ko so v Quindi-ciju aretirali več pripadnikov neke kamoristične skupine in zaplenili imetje v vrednosti nekaj milijard lir. Tedaj so tudi ugotovili, da se je Marinelli preselil v Venezuelo. V Caracas je tako pred nekaj dnevi odpotoval dr. Esposito skupaj z drugimi agenti neapeljskega Criminalpola, ki ga vodi podkvestor Um-berto Vecchione, ter z osebjem Interpola. Najprej so stopili v stik z venezuelsko policijo, nakar so tudi na podlagi informacij, ki so jih zbrali že v Italiji, izsledili bivališče kamorista: skrival se je namreč na področju, kjer prebiva precej italijanskih državljanov. TRZIC - Zamisel, da bi tudi v Furlaniji - Julijski krajini deloval širši odbor s predstavništvom v vsedržavni ARCI včlanjenih organizacij, se že dalj časa pojavlja ob raznih priložnostih srečevanja med le-temi. Z današnjim zborovanjem, ki bo v dvorani Beneške palače v Tržiču (z začetkom ob 16. uri), se ta zamisel udejanja. Gre pravzaprav za prvi korak v smeri ustanavljanja širšega združenja civilne družbe v Deželi Furlaniji-Julijski krajini, ki se prepoznava v naprednem, laičnem svetu. Načrt gre dlje od tega, da bi tudi v naši deželni razsežnosti ustvarili nekakšno fotokopijo vsedržavne konfederacije ARCI: osnovne smernice, ki jih bo ob današnjem srečanju predstavil deželni predstavnik konfederacije Maurizio Villani, nakazujejo pot sodelovanja z vsemi in različnimi organizacijami civilne družbe v deželi F-JK. Uvodni predstavitvi pobude bodo sledili posegi na tri tematske sklope, ki predstavljajo začetno vsebinsko osnovo delovanja bodočega deželnega združenja ne-pridobitniških organizacij. Mreža mednarodnih stikov prvenstveno na ravni civilne družbe, vprašanje zakonitosti ob naraščajočem pojavu mafije in podkupnin, vse večja pomembnost in razširjenost oporeč-niške službe: o vsem tem bodo med drugim spregovorili podpredsednica deželnega sveta in vidna predstavnica mirovniškega gibanja Augusta de Piero Barbi-na, predsednik sicilskega ARCI Giovanni Ferro, vsedržavni odgovorni ARCI za oporečništvp Licio Palazzini, pred^ sednik Zzeze slovenskih kulturnih društev Ace Mermolja, predsednik Krožka Istria Marino Vocci, predvidena pa je tudi prisotnost sen. Darka Bratine, ki je že od začetka sledil roje- -vanju te zamisli. Poleg Zveze slovenskih kulturnih društev so pobudniki današnjega srečanja v Tržiču še športna zveza UISP, ARCI Ragazzi, kulturno združenje ARCI Nova, ARCI Servizio Civile, ARCI Gay in Legam-biente. Med osnovnimi cilji, ki si jih pobudniki zastavljajo v uresničevanju tega načrta, je še posebej ta, da organiziranim dejavnikom civilne družbe ustvari in ponudi potrebna sredstva, ki bodo omogočala aktivno poseganje v politični in družbeni razvoj stvarnosti, v kateri živimo. PO ODSTOPU BORGHINIJA Komisar od včeraj na čelu milanske občinske uprave MILAN - Na čelu milanske občine je od včeraj komisar. To je 53-letni Claudio Gelati (na sliki AP), po rodu iz Parme, ki ga je z neverjetno naglico imenoval predsednik republike Scalfaro na predlog notranjega ministra Mancina. Dekret o imenovanju je bil namreč podpisan samo nekaj ur po odstopu občinskega odbora, ki ga je vodil bivši pripadnik DSL Borghini, in po ugotovitvi, da niso več možne alternativne rešitve, ki bi omogočile nadaljevanje mandata, ki bi se vsekakor iztekel čez nekaj mesecev. PRISLUŠKOVALNA AFERA V NEKEM ZAPORU ^ Mikrofon v spovednici RIM - Vsako sredstvo je dobro, da je zadoščeno pravici in resnici. Tako si je najbrž mislil sodnik, ki bi bil rad poslušal, kaj povedo jetniki tam, kjer nimajo nobenega razloga, da bi se zlagali: v spovednici namreč. In zato je dal postaviti prisluškovalni mikrofon, ki so ga tehniki skrili v sliko matere božje. Dogodek se je pripetil v kaznilnici Santa Tecla v Sanremu, skrit mikrofonski oddajnik pa je odkril kaplan zapora Giuseppe Strop-piano, ki je po na- ključju umaknil sliko brezmadežne. O tem dogodku je včeraj naslovila poslansko vprašanje pravosodnemu ministru podpredsednica zbornične pravosodne komisije Tiziana Maiolo (Stranka komunistične prenove), ki meni, da je dal skriti mikrofon namestiti sodnik, zelo zainteresiran za »grehe« nekaterih jetnikov. Kot piše Tiziana Maiolo pa se ni vse končalo z odkritjem prisluškovalnega mikrofona. Kaplana je za nekaj časa odvedla policija, ki naj bi ga za dobro uro brutalno zasliševala. Poslanka SKP zato zahteva od pravosodne-ga ministra, naj ugotovi točen potek dogodkov in naj postopa proti sodniku, ki je »kršil zakon in poteptal pravico do vere in spovedi«' Obenem pa Maiolov3 obsoja tudi poseg policije, ki je »protizakonito nastopila proti kapi®' nu Stroppianu, ker med drugim sodstvo D1 uvedlo nobenega p°' stopka proti njemU; obenem pa ga tudi m citiralo kot pričo v sodni preiskavi«. (VT) ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Petek, 12. marca 1993 POLITIKA / NOVO GIBANJE »Zavezništvo za novo napredno politiko« 22. marca prva tržaška javna manifestacija TRST - Politično gibanje "Demokratično zavezništvo" se pojavlja in PoCasi uveljavlja tudi v Purlaniji-Julijski krajini. Prve pobude bodo starta-6 na Tržaškem, na programu pa so manifestacij® in shodi v vseh mestih in večjih krajih naše nežele. Novo gibanje si Prizadeva za radikalno reformo italijanskega političnega življenja in sistema, ki se mora zaCeti Pri novi volilni zakonodaji in torej pri novih Pravilih igre". Njegovi Pobudniki so privrženci večinskega volilnega sistema, zavezništvo pa iahko ocenjujemo kot levo komponento širšega 81 banj a za reforme in referendume, ki ga vodi Poslanec KD Mario Se-8ni. Vsedržavni koordi-rrator zavezništva je fržaški poslanec VViller oordon (izvoljen na isti SL, a sedaj elan poslanske mešane skupi-®e), njegov prestižni vo-bitelj je tudi nekdanji Sodnik (danes poslanec Pl) Giuseppe Ayala. Tržaško "Demokratic-n° zavezništvo" sta na Včerajšnji tiskovni kon-erenci predstavila Franji? Del Čampo (bivši ob-rriski svetovalec KPI, ki ?.e ie nato približal socia-rstom) in Giacomo Co-s a’ ki je bil svojcas med Saranti volilnega kartela Hernokraticna zveza -rst za Evropo". Pouda- Včerajšnja predstavitev Demokratičnega zavezništva (foto Križmančič/KROMA) rila sta, da je italijansko politično življenje zašlo v krizo po krivdi starih strank, ki so izdale zaupanje volilcev in se s Časom spremenile v velike birokratske aparate, ki proizvajajo neučinkovitost in korupcijo. »Protest državljanov se spreminja v pravi splošni revolt, ki ga ekstremistične sile in razne lige spretno izkoriščajo,« je poudaril Costa, ki je prepričan, da ponuja zavezništvo reformistične in napredne odgovore v tej vsesplošni zmedi. Del Čampo pa je rekel, da se novo gibanje obraCa predvsem na napredne kroge, večinski volilni sistem pa bo po njegovem dal možnost državljanom, da izberejo med kandidati, medtem ko je trenutno vse prepuščeno posameznim strankam oziroma njihovim aparatom. "Demokratično zavezništvo" bo imelo svojo prvo javno pobudo 22. marca na Pomorski postaji, kjer bo gost prav Ayala. Na včerajšnji tiskovni konferenci je bilo tudi rečeno, da VViller Bordon ne bo sodeloval v tržaškem odboru gibanja, a bo delal le na vsedržavni ravni. Med tržaškimi pobudniki zavezništva so fizik Paolo Budinich, novinarka Tatjana Cuk, predsednik ACLI Franco Codega, pravnik Giorgio Conetti, znanstvenica Margherita Hack, zdravnik Franco Panizon, naravovarstvenik Franco Zubin in sindikalist CGIL Valdi Cata-lano. Vsedržavni ustanovitelji gibanja so, poleg Bordona in Ayale, tudi poslanec Mreže Nando Dalla Chiesa, novinarka Miriam Mafai ter parlamentarca zelenih Fulco Pratesi in Francesco Ru-telli. _____BENEŠKA SLOVENIJA / STRANKE_ Tudi v Benečiji KD zgublja pozicije Martinazzolijeva stranka nezadovoljna s potekom včlanjevanja - Clavora spet član KD Rudi Pavšič ČEDAD - Tudi na Videmskem se stranke pripravljajo na spomladanske kongrese in na skorajšnje deželne volitve, ki bodo potekale v znamenju velikih pretresov, katerim smo priče v zadnjem Času. Furlanska Krščanska demokracija in socialistična stranka sta pokrajinska kongresa najavila za začetek aprila. Medtem ko teCe znotraj PSI dokaj živahna razprava o vlogi, ki naj bi jo imela stranka po predvidenem padcu volilnega konsenza, se Martinaz-zolijevi pristaši z Videmskega prizadevajo, da bi zajezili »beg« svojih dosedanjih elanov k Segnijevim »Popolari per la riforma«, Orlandov! mreži ter še posebej Severni ligi. Barometer zdajšnjega nezadovoljstva članstva predstavlja številčni padec, ki so ga zabeležili pri obnovi strankinih izkaznic. V videmski pokrajini je KD lani imela nad 15 tisoč vpisanih. Letošnji podatki, ko se včlanjevanje bliža h koncu, kažejo, da bodo furlanski demokristjani s težavo zbrali 6-7.000 elanov. S tem v zvezi je položaj v Nediških dolinah, kjer je Krščanska demokracija danes daleC najmočnejša stranka in z izjemo občine Speter vodi vse ostale občinske uprave in samo gorsko skupnost, precej zaskrbljujoč. Izkaznico je doslej obnovila le tretjina bivših elanov in kljub optimizmu nekaterih krajevnih predstavnikov KD ni znakov, da bi se položaj bistveno izboljšal. Razlogov za takšno nazadovanje članstva je veC, med poglavitnimi Tudi Slovenci v deželni ustanovi za izseljenstvo TRST - Komisija za splošne zadeve deželnega sveta je v sredo v okviru reforme deželnih ustanov odobrila tudi člen, ki zadeva leta 1990 ustanovljeno Deželno ustanovo za probleme izseljenstva. S tem popravkom je bil upravni svet ustanove skrčen in šteje namesto 21 le 10 elanov. Na predlog svetovalca SSk fevnikarja pa je bil soglasno sprejet predlog, da bi bili v svetu Se dalje zastopani trije tradicionalni izrazi izseljenstva iz FJK, in sicer furlansko, t.im. »beneško-istrski in slovenski. pa je dejstvo, da se je Severna liga, po aferi »čistih rok« tudi med Benečani globoko zasidrala in po vsej verjetnosti bo na bližnjih deželnih volitvah postala druga najmočnejša stranka, če že ne prva. Ob ugotovitvi, da dobršen del bivšega de-mokristjanskega članstva ni obnovilo izkaznice, so v Benečiji vendarle zabeležili pristop nekaterih vidnih osebnosti, ki so že bile članice stranke in so jo pred leti zapustile. Mednje sodi tudi predsednik Zveze slovenskih izseljencev in ravnatelj ustanove »Ente Friuli nel mondo« Fer-ruccio Clavora, ki je postal elan KD v Podbone-scu. Na vprašanje, zakaj se je odločil za takšen korak, ki je nekako v nasprotju z zdajšnjim trendom, je odgovoril, da želi prispevati k prenovi same stranke, kot jo nakazuje vsedržavni tajnik Mino Martinazzoli. Ob tem želi ponuditi svoje izkušnje v zvezi z vprašanji izseljeništva, kakor tudi problematike slovenske narodnosti skupnosti. Iz nepotrjenih virov smo tudi izvedeli, da bo Clavora najbrž med kandidati KD na skorajšnjih deželnih volitvah. ŠOLA / TEČAJ SO PREDSTAVILI V LJUBLJANI Dijaki tčaškega zavoda Stefan se bodo učili tudi modernega podjetništva TRST - Prof. Pavel Cn- ~ S —————— j. TRST - Prof. Pavel Go-°b z ljubljanskega Insti-luta Jožef Stefan je predstavnikom višjih srednjih I *n dijakom zadnjih letnikov tržaškega DP-10 Jožef Stefan pred kratkim predstavil izredno zanimiv tečaj z naslo-v?m Nauči se podjet-J!lstva”’ ki se odvija na Jubljanskem Institutu. V okviru Oddelka za Uporabno matematiko v jubljani deluje namreč udi Center za izvenšol-sKo izobraževanje, ki prireja raznovrstne tečaje za srednješolce oz. prekvali-ukacijo zaposlenih. Tečaj usposablja ude-ežence za samostojno Ustanavljanje in vodenje lastnega podjetja. TeCaj Za)ema analizo tržišča, niarketing in izdelavo projekta za ustanovitev Podjetja. Ob zaključku ečaja udeleženci javno Predstavijo poslovni ......2.. načrt novoustanovljene- Predstavitev tečaja podjetništva v tržaškem poklicnem s podjetja. Program zavodu Jožef Stefan t , • ' 1 gl din Ca)a se dopolnjuje tudi z računalniškimi simula- unalniskimi simula- skarne, servisa za Ci- predavateljev Instituta ^ Dmi, videofilmi s po- ščenje na domu, podjetja Jožef Stefan iz Ljubljane c)a podjetništva in 7.a izdelavo usnjenih nar- ter oh sodelovanju izve- j ' , ’ -lucuinmi s po- scen]e na domu, podjetja °Cja podjetništva in za izdelavo usnjenih gar-kov 3Vanii strokovnia- nitur, itd. p' O tem smo za mnenje srpm r kratkim, točneje vprašali ravnatelja DP- i 6 ! februarja, je bila na ZIO Jožef Stefan inž. Jo- Li|ShvUtU J°2ef Stefan v sipa Rudeža. Povedal ju ljani predstavitev pr- nam je naslednje: »Ta sotn'0^^1^ teCa)ev' Pri" teCaj je nedvomno zelo jj. j..1 so bili tudi gostje iz aktualen, saj sedanje go- no9e’ m sicer predstav- spodarsko stanje zahteva PQpS°iskib zavodov IR- od posameznikov, da Vidni d- ^rrfignarri iz Cim bolje razvijajo lastno jz a (kjer se ta teCaj že iniciativnost pri ure- in davčnih olajšavah za Stef^ ■ n Zavoda Jožef snicevanju novih pobud novoustanovljena pod- sred31^ 12 ^’rsta' Skupine na gospodarskem po- jetja. Tako se bodo naši ne n6S° C6V *Z Pju^ij3" droeju. Tečaj je sicer dijaki seznanili s konk- in 'd ov® Gorice, Kopra težko uresničiti med red- retnimi pobudami in miv 80 na zani" nim šolskim delovanjem, problemi na področju Proi VtaCin Prikazale ker pa je izredno kori- podjetništva ter dopolnili6 * u^tuimvitve raz- sten, ga bo na£ zavod li in obogatili svoje šol- fotoSVCf r Podieti)’ nPr-: skušal vsaj deloma ure- sko znanje,« je Se dejal gratskega ateljeja, ti- sniciti pod mentorstvom prof. Rudež. ter ob sodelovanju izvedencev Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. V kratkem bo na našem zavodu predaval tudi ravnatelj omenjenega združenja g. Vojko KocjanCiC o javnih ustanovah, trgovinski zbornici in združenju industrij-cev ter obrtniških conah in davčnih olajšavah za —-----------1 pod- o naši __,____________konkretnimi pobudami in r ANKETA / KRIVCI NAJ VRNEJO DENAR IN NAJ ODIDEJO n Afera o podkupninah v očeh naših bralcev TRST - Afera o podkupninah, ki že mesece maje italijanski poli-ticno-gospodarski sistem, je vsaj prav toliko Časa tudi v središču pogovorov podolgo in poCez po Apeninskem polotoku. Podobno je tudi na našem skrajnem severovzhodnem koncu pretresene italijanske države. Ljudje komentirajo, nergajo, zahtevajo. Včeraj smo opravili med našimi hralci krajšo anketo o njihovem pogledu na »Afero«. Anketa in odgovori nimajo nobene statistične vrednosti, ne morejo biti podlaga za znanstveno raziskavo, kljub temu pa je mogoče iz njih razbrati marsikaj. PrviC: vsa zadeva bralcev ni kdove kako presenetila, saj so že domnevali, da se kaj takega na Škornju dogaja; drugič: zahtevajo pravično kaznovanje krivcev; tretjič: bojijo se, da bodo morali tudi tokrat vse plačati prav preprosti ljudje. Na vprašanje: Kaj menite o aferi o podkupninah?, so nam takole odgovorili: Silva Pertot (Opčine): Denar naj vrnejo državi, da ne bi mi plačevali zanje. In naj povrhu še izgubijo delo. V Italiji so to počeli že leta in leta. Mislim, da je bilo tako, in da bo tako tudi v prihodnosti, saj Italijani ne morejoiz svoje kože... Corrado Jakomin (Osp): Politikov in podobnih ciganov sem sit že preko grla. Tiste, ki so se pregrešili, je treba pošteno »štrafat«. PrviC: naj vrnejo denar; drugič; treba jih je primerno kaznovati; tretjič: izpisati jih je treba iz strank, ker ne bi smeli veC vladati. Federico Čandek (Sv. Ivan): Na politiko se bolj malo razumem. Seveda, afera o podkupninah ni prav, to je vse en »žuf«. Ljudje, ki so na vladi, ki imajo oblast, bi morali biti bolj pošteni in predvsem manj požrešni. Sedaj se mi in oni Čudimo, kako je sploh prišlo vse na dan, medtem ko je bilo zanje do pred kratkim vse dobro, imeli so se imenitno, si gradili lepe hiše in podobno... Kristjan Volpi (Trst): Italija se bo lahko rešila afere o podkupninah le, Ce bodo trdo prijeli tiste, ki so vpleteni vanjo. Le-te je treba zgledno kaznovati, tudi zato, da bi se drugi malce ustrašili. Kazen bi morala biti seveda drugačna od dosedanje prakse v slogu: en dan kršilca aretiram, naslednjega dne pa je že na prostosti. Pri vsej zadevi je šlo za izkoriščanje oblasti, seveda v lastno dobro in v škodo skupnosti. Erika Zupančič (Rojan): Mislim, da lahko posamezniki bolj malo storimo za izboljšanje sedanjega stanja. Vse to je res nesramno. Čudi me, da se je toliko Časa molčalo in da šele sedaj pronica resnica na dan. Ce je kdo kriv, mora plačat: gre za gospodarski zločin, ki ga je treba kaznovati. Luciano Jagodic (Barkovlje): Moje mnenje o tej zadevi seveda ni pozitivno, mislim pa, da se je to vedno dogajalo. Ukrepi proti kršilcem bodo v veliki meri odvisni od samih ljudi na oblasti. Sedaj se bo zastavilo vprašanje, kako podpirat stranke, od kod strankam denar? Stranke same veC kot toliko denarja za lastno delovanje ne premorejo. Vladimir Deško (Trst): Mislim, da je bilo kaj takega mogoCe, ker je bila po eni strani država brez kontrole, po drugi pa je bilo toliko ljudi, ki so delovali preko zakona. Imeli so skratka proste roke, ne pa »mani pulite«, kot se temu sedaj pravi. Menim, da je ta fenomen obstajal že prej. V zadnjih dvajsetih letih se je zadeva toliko razpredla, da jo bo zelo težko popraviti. Sodstvo je sedaj konCno začelo opravljati svoje delo. Pri tem ne gre pozabiti, da je osnovno, vprašanje, vprašanje kraje, moralno vprašanje. Na vsak način sem za stroge kazni zoper kršilce in za vrnitev denarja (kar pa bo zelo težko doseči). Nada Može (Trst): Vse to je res nesramno. Zoran Parovel (MaCkolje): Razdejali so nas. Sedaj naj najprej vr- nejo denar, da se bomo spet postavili na noge. Zatem je treba zamenjati krivce: le-ti ne smejo veC delovati v državnih organih. Albin Vidali (Pesek): Mislim, da se bo zadeva vlekla še na dolgo. Občutek imam, da bomo izvedeli še za marsikaj, Ce bodo sli sodniki do dna te grde stvari. To bo seveda škodilo gospodarstvu, zelo slabo bo vplivalo na ekonomijo. Z zapiranjem podjetij se bo skokovito povečala brezposelnost. Kdor se je prekršil nad zakonom, ta mora denar vrniti. Druge sankcije odpirajo nov problem; vse je odvisno od tega, ali so bili kršilci primorani plaCati, da so si zagotovili delo, ali ne, prav tako pa je pomembno, ali so imeli od vsega tega osebne koristi ali ne. Bruno Kralj (Trebče): Ah je mar pri vsem tem kaj novega? Saj je bilo vedno tako! Tudi za zakupe najmanjših del so prišle podkupnine v poštev, prav tako kot za velika dela. Kazni? Ce so kršilci delali v lastno korist, je kazen zaslužena, Ce pa so delali v korist strank in dajali denar stranki, je to še vedno hudo, a ne tako, kot Ce bi se hoteli sami okoristiti. Denar bi morali seveda vrniti, a moCno dvomim, da bodo lahko stranke vrnile sredstva, ki so jih dobila od podkupnin. DrugaCe je s posamezniki: Ce so prejemali denar zase, pomeni, da ga imajo, da imajo vile in jahte; torej, naj denar vrnejo! Slavko Švara (Trnovca): Zame je to nesramnost. Odkritosrčno bi tole rekel: Ce denar vrnejo, bo prav, sicer pa kar pod zid z njimi. To bi bil zgled za druge: Denar, ki so ga pobrali, je bil tudi moj... Ladislav SardoC (Prečnik): To je zelo slaba afera. Ne vem, kam nas bo vse to privedlo. Kdor je zakrivil kaznivo dejanje, mora biti kaznovan in mora denar vrniti. Ce je prav, da sodniki kaznujejo tatu, ki je ukradel jabolko, je še toliko bolj prav, da plačajo ministri, podministri in drugi, seveda, Ce so krivi. KANALSKA DOLINA / V NEDELJO 'Koroška poje« bo letos prvič tudi na Trbižu Prisoten bo tudi Peterle TRBIŽ - Slovenski zunanji minister Lojze Peterle in državni sekretar zadolžen za Slovence po svetu Peter Vencelj bosta prisostvovala v nedeljo, 14. marca, ob 14.30 v kulturnem centru na Trbižu zborovski prireditvi Koroška poje, ki jo prirejajo Krščanska kulturna zveza iz Celovca, Slovenski klub iz Kanalske doline in Glasbena šola iz Zab-nic. To je prviC-, da se prireditev s Koroške, kjer jo organizirajo že dolgo vrsto let, preseli na Trbiško in da pri njeni realizaciji sodelujejo tudi slovenske organizacije iz Kanalske doline. Napovedana prisotnost slovenskega zunanjega ministra pa daje nedeljskemu koncertu še poseben pečat. Na prireditvi se bo predstavilo devet sku-•pin. To so: Višarski kvintet iz Ukev, moški pevski zbor iz Zabnic, mešani pevski zbor Pod Lipo iz Barnasa, "Gruppo corale” s Trbiža, citrska družina Zvvitter iz Zahomca, moški pevski zbor VašCani pojo iz Zgornje Vešče, moški pevski zbor Kočna iz Sveč, mladinska skupina iz Ledene in dekliški zbor Alenka iz Steverjana. Po koncertu na Trbižu bo sledila družabnost v prostorih bivšega hotela Mangart v Zabnicah. Ob tem velja povedati, da tudi letos zbori iz Benečije sodelujejo na reviji Primorska poje. Moški zbor Matajur, ki ga vodi Antonio Qualizza, bo nastopil v soboto, 13. marca na koncertu v Vipavi, mešani zbor Pod Lipo pa se bo predstavil na goriškem koncertu, ki bo 4. aprila v Katoliškem domu. VeC skupin z Videmskega pa bo sodelovalo na koncertu, ki ga Zveza slovenskih kulturnih društev prireja prviC v Naborjetu in sicer v nedeljo, 28. marca. NOVICE Danes bodo zaslišali Francesca De Carlija PORDENON - Pordenonski sodniki bodo šele danes zaslišali bivšega socialističnega poslanca Francesca De Carlija, ki je že od ponedeljka zaprt v pordenonskem zaporu. Obtožen je, da je prejel podkupnine v zameno za dodelitev del za rekonstrukcijo Pušje vesi (Venzoneja) po potresu leta 1976 v Furlaniji, pri Čemer se je okoristil svoje takratne funkcije podpredsednika deželnega odbora. De Carlija naj bi aretirali na osnovi pričevanja furlanskega gradbenika Claudia De Eccherja, ki je bil tudi sam nekaj dni zaprt, na svobodo pa so ga izpustili prav na dan, ko so zaprli socialističnega voditelja. Podjetje Rizzani De Eccher, kateremu zdaj predseduje brat Claudia De Eccherja, je eno najbolj pomembnih gradbenih podjetij v Severni Italiji. Programska konferenca Komunistične prenove TRST - V kongresni dvorani Satumia nekdanje Pomorske postaje bo v nedeljo (začetek ob 9. uri) deželna programska konferenca Stranke komunistične prenove. Uvodno poročilo bo imel namestnik deželnega koordinatorja stranke Gianluigi Pegolo, zaključke pa bo v poznih popoldanskih mah podal posl. Antonino Cuffaro, ki je elan vsedržavnega tajništva SKP. Na konferenci, ki je odprta javnosti, bo tekla beseda tudi o političnem položaju na krajevni ravni in seveda o pripravah na junijske deželne volitve. Danes odprtje prenovljenega počivališča Gonars Sud VIDEM - Na avtocesti A4 Benetke-Trst bodo danes zjutraj uradno odprli prenovljeno počivališče Gonard Sud, ki bo odslej nudil porabnikom avtoceste najbolj moderen servis tako za osebe kot za vozila. Objekt so realizirale družbe Autovie Venete, Autogrill (ki pripada grupi TRI) in IP - Italiana Petroli. Počivališče na pomembnem prometnem in turističnem vozlišču bo tako postalo eno najbolj modernih, udobnih in tehnološko najbolj sodobno opremljenimi v Italiji. Primorski dnemi Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 . Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NI A, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535723 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska, 75 Sežana, tel. 067 - 73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG NOVICE Ariston: izredna projekcija filma II porfaborse V gledališču Rossetti se žal že iztekajo predstave komedije Sotto banco (Pod klopjo), ki je tudi v Trstu požela odobravanje kritike in občinstva. Gre za delo, pri katerem je soudeleženih več oseb, ki so sooblikovale film II portaborse, ki je že pred leti prinašal prizore dogodkov, o katerih zdaj in Se v veliko bolj dramatičnih tonih govorimo vsak dan. Prav prisotnost igralcev Silvia Orlanda in Angele Finocchiaro je spodbudila upravitelja kinodvorane Ariston, da so za soboto popoldne, ob 16. uri organizirali izredno projekcijo uspešnega filma, nato pa Se razgovor z igralcema. Orlando in Finocchiaro se bosta danes popoldne ob 18. uri udeležila srečanja iz niza Igralčev poklic, ki jih redno prireja Deželno gledališče FJK. Vstop na ta srečanja v gledališču Rossetti je prost, tokrat pa bodo delili tudi zastonjske listke za jutrišnjo projekcijo v Aristonu. Tečaj »managementa« Gianfranco Gutty, Riccardo Illy, Michele Lacala-mita, Giuseppe Stefane! ter Giuseppe Viani bodo predavali na tečaju »managementa«, ki bo 18. in 24. t.m. ter 1., 6. in 15. aprila v konferenčni dvorani tržaške fakultete za gospodarstvo in trgovino. Tečaj, ki ga prireja tržaški odbor AIE-SEC, je brezplačen, a udeležijo se ga lahko vsi, ki so vpisani na tržaško univerzo. Organizatorji interesente naprošajo, da se že z današnjim dnem javijo na sedežu AIESEC na omenjeni fakulteti (od 10. do 13. in od 15. do 17. ure), kjer jim bodo priskrbeli izkaznico za vstop. Aretirana Tržačan in Senegalec Oddelek za tujce pri tržaški kvesturi je spravil za zapahe 29-letnega senegalskega državljana Sowa Cheika Amadyja, proti kateremu je go-riška pretura že izdala zaporni nalog. Senegalec je bil namreč obsojen na šest mesecev zapora, ker je v Italijo vnesel in prodajal izdelke s ponarejenimi znamkami. Aretirali so tudi 24-letnega Tržačana, o katerem pa so objavili samo začetni črki imena in priimka, in sicer G. A. Slednji je že znan zaradi prekrškov v zvezi z mamili, a tokrat so ga zasačili v neki igralnici in pri njem našli več kot 20 gr hašiša. Predavanje o gobah Veliko zanimanje in uspeh, ki ga je požela jesenska gobarska razstava, je vzpodbudila odbor Kulturnega društva Rdeča zvezda, da priredi strokovno-informativno predavanje na gobarsko tematiko. Priznani zamejski mikolog prof. Milko Cebulec bo drevi, s pričetkom ob 20.30, v društveni dvorani v Saležu spregovoril o gobarskem koledarju in podkrepil svoja izvajanja s prikazom barvnih diapozitivov.(-bs-). GOSPODARSTVO / VČERAJ SE JE SESTAL UPRAVNI SVET Recepta za rešitev Uoyda še niso našli Sindikati zahtevajo takojšnji začetek pogajanj Finančna izguba gre v težke milijarde, v kratkem bi se morali sestati delničarji, že v aprilu pa naj bi družba Finmare predstavila svoj načrt o preustroju javnega ladjevja, govori se o odpustih: v teh okvirih se trenutno odigrava usoda družbe Lloyd Triestino di navi-gazione, ki sodi v najtesnejši izbor "zgodovinskih" firm našega mesta. Pod prisilo težke krize se je včeraj v stekleni Pomorski palači sestal upravni svet (kaže, da ne v popolni sestavi), ki je odobril obračun za leto ’92. Tržaška družba, ki sodi v okvir grupe Iri-Finmare, je lani imela 12, 6 milijarde lir izgube; če tej visoki vsoti dodamo Se znesek 17 milijard lir, ki ga je včerajšnji u-pravni svet sklenil dodeliti posebnemu skladu "skrajne sile", lahko skupni seštevek, ki presega 29 milijard lir, imamo za izgubo. Po včerajšnji odločitvi se je namreč družbeni kapital znižal na bore štiri milijarde. Ob teh povsem negativnih finančnih izračunih pa tako vodstvo družbe, ki je bilo glede sklepov in načrtov, kako premagovati krizo, včeraj izredno rezervirano in novinarjem ni želelo dajati izjav, kot tudi uslužbence, zaskrblja načrt grupe Finmare glede napovedane preureditve celotnega sektorja. Precej glasno se namreč že govori o združitvi tržaškega Lloy-da z družbo Italia Navi-gazione, kar pa bi pomenilo, da bi se družba izselila iz Trsta. Minister za trgovsko mornarico Tesini je sicer tržaškemu parlamentarcu Coloniju zagotovil, da bo načrt vsekakor upošteval upravičeno željo Trsta in Genove, da bi ohranili - četudi v skrčeni obliki - samostojni družbi ali vsaj ločena sedeža. Vodstvo tržaške družbe pa vse glasneje zahteva vzpostavitev taksnih pogojev, ki bi omogočili pristop zasebnikov, kar pa pomeni, da bi moral kdo - npr. javne uprave - najprej poravnati ali vsaj zajamčiti poravnavo 380 milijard lir, za kolikor je tržaška družba trenutno zadolžena pri raznih bančnih zavodih. Ta zadolženost pri bankah pa se že skoraj istoveti s celotnim premoženjem tržaškega Lloyda. Finančni izračuni so nedvomno in neizpodbitno negativni, vendar pa je treba pri tem pripomniti, da je lani družba veliko delala. Poleg raznih ukrepov pa so na upravnem svetu govorili tudi o tako imenovanih družbenih blažilcih, izraz, ki zakriva možnost odpustov. Takšni ukrepi naj bi grozili predvsem zaposlenim v upravi, ki jih je trenutno okrog 180. Sindikalni predstavniki CGIL-CISL-UIL, ki so se sestali z upravnim svetom, so zahtevali, da se takoj začnejo pogajanja z grupama Iri in Finmare, kakor so sklenili na sestanku z ministroma za trgovsko mornarico in državno soudeležbo. Vendar pa se sindikati v posebni noti ne zavzemajo samo za obrambo delovnih mest, temveč zahtevajo ovrednotenje vloge javnega ladjevja in s tem v zvezi tudi tržaškega Lloyda. Za danes popoldne ob 15. uri pa je župan Staffieri sklical sestanek, na katerega je povabil predstavnike KD, PSI in LpT. PRISTANIŠČE / SEDMI POMOL Sporazum v luki Konec protesta Deželna CGIL solidarna z Marinellijem, popolno zaupanje tržaškim sodnikom Na Sedmem pomolu tržaškega pristanišča od včeraj zjutraj spet redno pretovarjajo kontejnerje. Delavci enotne pristaniške kompanije (CULP) so namreč sprejeli sporazum, ki so ga v sredo zvečer podpisali sindikati in pristaniška ustanova po hudem sporu, ki je skoraj teden dni ohromil obratovanje skoraj celotnega kontejnerskega oddelka. Delavci so stavkali šest dni, na pomolu se je med protestno akcijo nabralo skoraj pet tisoč kontejnerjev, ki so jih včeraj, kot rečeno, začeli končno pretovarjati in raztovarjati. Na osnovi komaj do-sežega dogovora bo obratovanje posameznega žerjava pristaniške ustanove (EAPT) spremljalo osem delavcev CULP v vsaki delovni izmeni. Štirje delavci bodo delali na ladji, ostali pa na kopnem, vse njihove obveznosti pa bodo sproti prilagajali operativnim potrebam terminala. Ta sindikalni sporazum je prehodne narave, saj obe strani upata v čimprejšnji podpis globalnega sporazuma za delo v pristanišču, ki je že več mesecev kamen spora med sindikati, kompanijo in pristaniško ustanovo. Sredin protokol popolnoma nadomešča takoi-menovani "sporazum Menegon”, zaradi katere- ga so se znašli v hišnem priporu bivši konzul CULP Marinelli, nekdanji direktor pristanišča Rovelli in funkcionar EAPT Cuomo. Sodna preiskava je še v teku in ni izključiti novih presenečenj, čeprav so nekateri prepričani, da bo nasprotno kmalu prišlo do razjasnitve in da se bo ta afera izvotlila. Spori o Sedmem pomolu so ustvarili precejšnje napetosti med delavci kompanije in uslužbenci EAPT. Slednji so obtožili CULP, da jim ne dovoli delati. Slišati je bilo zahtevo po posegu policije, sedaj pa so se zadeve, kot kaže, umirile. Kompanija je vseka- kor zahtevala in dosegla obvezo po ohranitvi sedanjega števila zaposlenih na kontejnerskem terminalu, sindikalni sporazum pa se na področju organizacije dela prilagaja potrebam pristaniške ustanove. Deželno tajništvo CGIL izraža popolno solidarnost aretiranemu Ma-rinelliju, ki je vpleten v to sodno preiskavo, ker je ščitil sindikalni normativ in plače delavcev. Vodstvo sindikalne zveze, piše še v izjavi za tisk, popolnoma podpira tudi delo sodnikov, ki morajo nadaljevati z delom, da vendarle odkrijejo prave odgovornosti. Srečanje žensk iz Italije in bivše Jugoslavije Na pobudo članic Združenja za mir in Zenskega centra v Ul. Gambini bo jutri in v nedeljo v tem centru srečanje na temo Ženske graditeljice miru. Pod geslom Z našimi sklenjenimi rokami proti njihovim oboroženim rokam bodo ženske predvsem razpravljale o odnosu žensk do vojne, o njihovi morebitni sokrivdi za vojne spopade in o vlogi žensk na območju, kjer je ali Se divja vojna. Poseben poudarek pa bodo dale vsem solidarnostnim in drugim pobudam, preko katerih se je na vojno področje steklo veliko konkretne pomoči prebivalstvu. Srečanje bo delovnega značaja, začelo se bo danes popoldne, potekalo pa bo preko delovnih skupin, ki bi morale v nedeljo okrog 12. ure podati poročilo o delu. Za vse dodatne informacije o srečanju se lahko interesenti obrnejo na Združenje za mir (tel 06/8471422) in na Zenski center v Ul. Gambini 8 (tel. 040/577302). SODIŠČE / O PREMESTITVI PROCESA PAHOR UMETNOST / GILLO DORFLES IN GIUSEPPE ZIGAINA V REVOLTELLI Prizivno sodišče sprejelo zahtevo O premestitvi bo sklepalo kasacijsko sodišče Soočenje med umetnikom in kritikom ni prepričalo Slikar in umetnostni kritik razglabljala o raznih aspektih slikarstva Kasacijsko sodišče se mora izreči, če je v Trstu politično ozračje nenaklonjeno obtožencu. Takšna je bila zahteva Bogdana Berdona, zagovornika prof. Sama Pahorja na včerajšnji obravnavi pred tržaškim prizivnim sodiščem v zvezi z dogodki, do katerih je prišlo 16. februarja 1988 na glavni tržaški pošti (tistega dne je Pahor nameraval izpolniti položnico v slovenščini, vendar so posegli policijski agenti, ki so ga hoteli s silo odstraniti; prišlo je do prerivanja, pri katerem je agent dobil udarec in tako se je Pahor znašel pod obtožbo nasilnega dejanja in upiranja javnemu funkcionarju). Sodišče je včeraj zahtevo sprejelo in bo vse akte predalo kasacijskemu sodišču, ki bo odredilo, če se proces lahko nadaljuje v Trstu ali pa ga je treba zaradi nenaklonjenih razmer premestiti drugam. Včerajšnja obravnava je bila dokaj kratka. Stranski sodnik je namreč v skopih besedah obnovil dosedanje etape procesa (prvostopenjsko sodišče je 16. februarja 1988 Pahorja obsodilo na 6 mesecev zapora, prizivno sodišče ga je 22.10.1990 povsem oprostilo, nakar se je javni tožilec pritožil na kasacijsko sodišče, ki je priziv sprejelo in odredilo, da proces obravnava druga sekcija prizivnega sodišča) ter svoj poseg zaključil z besedami, da se sedaj pač morajo izreči o zahtevi po premestitvi procesa. Javni tožilec ni ugovarjal in tako je sodni zbor kmalu zatem sporočil, da zahtevo sprejema. Vsekakor je določil datum nove sodne obravnave v Trstu, in sicer 27. Samo Pahor maja letos: če dotlej kasacijsko sodišče ne bo nič sklenilo, pa bodo tistega dne razpravo prenesli; če bo Pahorjevo zahtevo sprejelo, se bo proces nadaljeval v Benetkah; če jo bo zavrnilo, se bo proces nadaljevali v Trstu, razen če Pahor ne vloži nove vloge za premestitev, ki bo slonela na novih razlogih. »Dejstvo, da je tržaško prizivno sodišče (predsednik Carmelo Florit, stranska sodnika Presta in Sa-martano, javni tožilec Antonio Baiti, zapisničarki Sara Ukmar in Claudia Mammetti, tolmač Marko Ukmar, op. ur.) sprejelo zahtevo Sama Pahorja po premestitvi procesa izven Trsta in da je vse akte znova predalo kasacijskemu sodišču, je izredno pomembno,« je po obravnavi menil odv. Berdon. »Dokazuje namreč, da je povsem utemeljena zaskrbljenost slovenske manjšine zaradi povečanega nacionalističnega in nasploh političnega pritiska bodosi do manjšine same kot tudi do republike Slovenije.« Bogdan Berdon »Tudi zadnji iredentistični izpadi tržaškega župana (prepoved Trga U-nita slovenskim organizacijam, zahteva po vrnitvi Istre, itd.),« je še povedal Berdon, »so povsem utemeljevali zahtevo, kateri je tržaško prizivno sodišče ugodilo. Potrebno je namreč, da vsi vzamejo na znanje, da v Trstu za Slovence vlada zares težko ozračje, ki se iz dneva v dan še stopnjuje. Pomislimo samo, kako izkoriščajo fojbe, pomislimo na revanšistične zahteve po slovenski in hrvaški Istri. Ob taki gonji so le redki tisti, ki ne podležejo moralnemu ustrahovanju.« »Kot posledica takega pritiska,« je zaključil Berdon, »se marsikdo odreka že pridobljenim pravicam, kot je na primer raba slovenskega jezika v odnosih z javnimi upravami in organi (pošta, občina, organi javne varnosti, itd.). Manjšina pa nujno potrebuje korenite posege tudi s strani Republike Slovenije.« Sinoči je v avditoriju Muzeja Revoltella, v nizu konferenc o branju ali razumevanju umetniških del, od literature preko slike do glasbe in filma, bil na vrsti razgovor o slikarstvu. Soočanje dveh pogledov, kritika Gilla Dorflesa in slikarja Giuseppa Zigaine, ki naj bi povedala zelo številnemu občinstvu kako naj se približajo in »berejo« likovno umetniško delo je, ob velikem pričakovanju prisotnih, izpadlo precej drugače kot predvideno. Uvodne besede Dorflesa, po lastnih besedah kritika a tudi nekoliko slikarja, so vpeljale razgovor na težave razumevanja slikarstva, kajti likovno govorico skušamo razlagati z drugačnim jezikovnim sred- Od leve: Gillo Dorfles, Giuseppe Petronio in Giuseppe Zigaina (f. Križmančič/KROMA) stvom - besedo, kar pri- ranje in zašel na taka- no, začelo ugovarjati, vede do določenih težav. stranpota glede na os- Zaključni besedni dvo- Slikar, a tudi nekoliko novno temo konference, boj s prisotnimi je tako literat, Zigaina se je spu- čemur niti Gillo Dorfles razvodenil namen sre- stil v precej filozofsko ni mogel uiti, da je čanja in večina je odšla razglabljanje in teoretizi- občinstvo, vidno zbega- razočarana.(-srce-) POLITIKA / TISKOVNA KONFERENCA SKR Staffieri naj odstopi in takoj nove volitve Poziv levici, posebno DSL, za odločnejšo opozicijsko bitko proti tej občinski uprav Voditelja SKP Canciani in Venier (foto Ferrari/KROMA) miin : E m lili mnm Zupan Staffieri naj spoštuje besedo in naj takoj odstopi, takojšnje občinske volitve so vsekakor manjše zlo, kot sedanja koalicija KD-LpT-PSI, ki je popolnoma nesposobna. Stranka komunistične prenove je prepričana, da smo zvezi s tržaško občinsko "krizo” priča sramotni farsi na koži mesta in predvsem njegovega hirajočega gospodarstva. Pokrajinski tajnik Giorgio Canciani in podtajnik Jacopo Venier sta na včerajšnji tiskovni konferenci pozvala tržaško levico - predvsem DSL, ker PSI po njihovem ni več levičarska sila - k glasnejši in odločnejši opoziciji proti tej upravi, »ki vodi mesto v propad«. Komunistična prenova poziva sindikate, naj čimprej potrdijo napovedano vsedržavno splošno stavko, na Tržaškem pa napoveduje široko politično mobilizacijo v obrambo gospodarstva in proti tistim, ki dnevno spodkopavajo njegove temelje. Zavezništvo med KD, PSI in LpT se po mnenju SKP vse bolj označuje kot "pakt za oblast”, ki rovari proti interesom mesta. H STALIŠČE SKGZ V Nova razlaščevanja zemlje v mestni okolici so nedopustna Vračanje na staro pot razlaščevanj Se bolj neupravičeno kot v preteklosti Vest, da so na Ko-lonkovcu in pri Sv. Ivanu znova izpostavljene razlastitvam obširne kmetijske površine, je izzvala odločno reakcijo Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki v tiskovnem sporočilu ugotavlja, kako se po nekaj letih relativnega »miru« ponovno skuša posegati na preostala obdelana zemljišča v mestni okolici. Potem ko je bilo zlasti območje Kolonkov-ca že skoro nepopravljivo prizadeto z razlaščanjem in je deželno upravno sodišče sprejelo pritožbo slovenskih organizacij in razveljavilo varianto 25 k tržaškemu regulacijskemu načrtu, ki je razlaščanju praktično omogočala prosto pot, tržaška občina z njej lastno neobčutljivostjo do tega vprašanja znova postavlja na dnevni red razlastitve na istem območju, ki ga je razsodba deželnega upravnega sodišča nedvomno označila kot sporno. Nadaljnjih 20.000 kvadratnih metrov razlastitev za nove gradnje bi za kmetijstvo na Kolonkovcu pomenilo skoro dokončen udarec, pravi absurd pa predstavlja dejstvo, da se kljub upadanju števila tržaškega prebivalstva poskuša graditi v periferiji, ki je povrh vsega tudi gospodarsko donosna. Za krizo gradbeništva je očitno treba iskati drugačne re- šitve, ki so bile med drugim jasno nakazane z usmeritvijo v sanacijo starega mestnega jedra, kar je občina po izsledkih strokovne študije Oikos za nekaj let tudi upoštevala. Ponovno vračanje na staro pot razlaščevanj v mestni okolici je danes še bolj neupravičeno kot v preteklosti in je očitno rezultat pritiskov velikih gradbenih podjetij. Do teh je občina vselej imela veliko razumevanje, tudi proti vsaki logiki uravnovešenega urbanističnega razvoja, obenem pa je gladko dopustila krčenje obdelane zemlje, za katero mnogi razlaščenci niso niti še prejeli ustreznih odškodnin. SKGZ je skupno s Kmečko zvezo zahtevala od občinske uprave, naj se za u-s trezno pozornost kmetijstvu ustanovi odborništvo ali vsaj strokovni urad pri tržaški občinski upravi, vendar je ta zahteva naletela le na pavšalne obljube in ni bila uslišana. SKGZ napoveduje posege na vseh možnih ravneh, zato da se preprečijo nadaljnja razlaščanja, tržaško občino pa poziva, naj spoštuje sprejeti dogovor o tem, da se na predmestnih kmetijskih površinah ustavi vsakršna gradnja, neupravičenost podobnih posegov pa naj bo osnovni princip pri reviziji občinskega regulacijskega načrta. __ GLEDALIŠČE / STARNONEJEVA KOMEDIJA POD KLOPJO Hudomušna satira o šolskem življenju V glavnih vlogah Silvio Orlando in Angela Finocchiaro Bojana Vatovec V gledališču Rossetti sta ta teden v gosteh dva filmska zvezdnika, Pravzaprav trije, če u-Poštevamo tudi režiserja. V komediji Sotto-banco (Pod klopjo) Do-toenica Starnoneja nastopata Angela Finocchiaro in Silvio Orlando, ki sta k sodelovanju privabila Daniela Luc-chettija, tako da se zo-Pet predstavlja trojica iz nadvse uspešnega filma tt portaborse. Za Luc-chettija je to prva gledališka režija, kar mu je povzročilo precej preglavic, kot sam priznava v zapiskih v gledališkem listu. Vsekakor je vse težave odlično rešil, kot dokazuje tudi burno Ploskanje navdušenega občinstva. Pisatelj in novinar Domenico Starnone je Po poklicu učitelj italijanskega jezika in še vedno poučuje na srednji šoli. To je tudi o-kolje, ki ga opisuje v ro-rnanih II salto con le aste (Skok s palicami), bogno d’oro (Zlati sen), v zbirki povesti Fuori registro (Zunaj registra), v enodejanki Comitato di svalutazione (Raz-cenjevalna komisija) in seveda v komediji Sot-tobanco. Kljub prisotnosti dveh popularnih zvezd- Silvio Orlando in Angela Finocchiaro nikov je to skupinska komedija, v kateri vse nastopajoče osebe celovito podajajo sliko milo rečeno tragičnega stanja na povprečni neelitni srednji šoli. Pospešena zborovska zasnova je zlasti posrečena v opisu pretresljive izkušnje profesorjev na divjem šolskem izletu v Verono. Dogajanje je postavljeno v šolsko telovadnico, kamor so se morali učitelji preseliti iz zbornice, ker je s stropa pronicala sumljiva rumena tekočina. Da ne bi poškodovali poda, si morajo vsi obuti telovadne copate. Šolsko leto gre proti koncu in profesorji morajo določiti, kdo je izdelal in kdo ne. Profesorja Bac-calauro (Angela Finocchiaro) in Cozzolino se zanimata za bodočnost svojih dijakov, zato je med njima tudi nekakšna simpatija, ki se le naključno ni razvila v ljubezenski flirt, njuni kolegi pa ju vseeno na vsa usta opravljajo. Poleg njiju se v telovadnici zberejo še ravnatelj, ki vsem prigovarja, naj ne delajo »poezij«; učitelj verouka Mattozzi, ki se hvali s svojo odprto miselnostjo, vendar se bolj malo umiva; profesor matematike Cirotta, ki mu je šola postranska stvar, saj ima donosno zunanjo dejavnost; profesorica zgodovine u-metnosti Alinovi, ki bi rada le prišla na boljšo šolo, in zapiti profesor francoščine Mortillaro, za katerega so vsi dijaki »beduini«. V duhu je prisotna še profesorica Sorino, ki je umrla pred meseci, vendar so njene stvari še vedno shranjene v omarici, in seveda dijaki, predvsem Corra-dini, ki ga bodo že tretjič vrgli in ki je dober v eni sami stvari: odlično igra muho. V komediji imata levji delež Silvio Orlando kot dobrosrčni in malce nerodni Cozzolino in Angela Finocchiaro kot nervozna in negotova Baccalauro, vendar so pomembne in celovito prikazane prav vse vloge, ki jih odlično podaja dobri in uravnovešeni ansambel, v katerem so Vittorio Cior-calo, Roberto Della Časa, Michetta Farinelli, Roberto Nobile in Antonio Petrocelli. Pri predstavi so sodelovali še scenograf G.C. Basili, kostumografka Margherita Barbera in Dario Lucantoni za glasbeno kuliso, pri kateri velja zlasti omeniti sugestivno pesmico, ki spremlja predvajanje skupinskih slik različnih razredov na začetku predstave. _____KNJIGE / RAZPRODAJE V KNJIGARNAH_ Možnosti knjižnih nakupov po zelo ugodnih cenah Posebne ugodnosti ponuja zlasti Tržaška knjigarna Neva Lukes V nedeljo se kljucil teden knj s° ga na vsedržav jh oklicale nekati Bke založniške Mondadorijem m Ob tej priložnosti tudi mnoge tržašk garne kljub prazni dnevu odprte, kupcev je bil dobi 2elo dober. Ker so lastnik garn povezali pra Velikimi popus uinogi izkoristili uost in si nabavi' 8e> ki so jim bile Prav zaradi cene j dosegljive. »Proda razne knjige - od k slikanic za otroke n°v, znanstvenega Potopisov, atlas Priročnikov za šc gojitelje, psiholo; dagoge itd. Marši je .kupil tudi p knjig«, so nam pc v knjigarnah. »Menimo, da tokratna pobuda }n uspešna. Med i )e Pokazala, da n Italiji tako slabi °t so to dokazov. ne statistkike. smo, da kupci ve koCejo in za kal Pisatelja, oziro kakšno tematiko °Cajo. Pomembni do so imeli mlad: segali po različni Vu in, po izt' ‘ Z '--1*1 • tega, kar jim Ponuja.« Naša tržašl j ul. Sv. Fraj deljo ni bile Pa zato, ker flfllrv 1,— • • praznikom Tržaška knjigarna ponuja izvrstne možnosti knjižnega nakupa (f. Križmančič/KROMA) liji. »Moramo reci, da so res zelo veliki popusti privabili v našo knjigarno kar lepo število kupcev. Poglejte samo na nekatere police, predvsem tiste s knjigami za mladino, ki so skorajda prazne« so nam povedali v knjigarni. Veliki napisi z označbo popustov so nas opozarjali, kaj vse si je vredno v tem Času nabaviti. Kar cele police s knjigami različne vsebine in tudi različnih avtorjev, so v knjigarni v prodaji že za borih 3 do 5000 lir (torej za ceno dveh kav, ali dveh napitkov). Poleg slovenskih so v Tržaški knjigarni na razprodaji tudi italijanske knjige. In prav v Času, ko smo si tudi mi ogledali razstavljene knjige, je prišlo v knjigarno veC italijanskih kupcev, ki so iskali knjige za mlade, pa tudi Čtivo znanstvene vsebine. Tudi keramični in drugi okrasni predmeti so tokrat v knjigarni na razprodaji po znižanih cenah. Za te je bilo od vedno zanimanje tu pri nas; danes je prav gotovo še večje. »Mislimo, da smo z našo ponudbo uspeli« so nam v knjigarni povedali. »Prav se nam zdi, da smo posvetili knjigi poseben praznik. Prav bi bilo, da bi s takšnimi prazniki nadaljevali, Čeprav bo naša knjigarna še naprej nadaljevala z daljšim obdobjem velikih popustov na vse knjige in druge predmete, ki jih ima v zalogi.« In ko smo že tako obkrožili razne knjigarne, smo se zaustavili tudi pri večjih Časopisnih kioskih, kjer tudi prodajajo knjige. Na glavni železniški postaji so na posebnem stojalu, kjer so razporejeni tuji Časopisi, tudi dnevniki iz raznih republik bivše Jugoslavije, kot beograjska »Politika«, Časopis »Slo-bodna Dalmacija«, razni hrvaški Časopisi, tudi iz krajev, kjer je vojno stanje, poleg seveda raznih dnevnikov iz Slovenije. Kako prihajajo v naše mesto dnevniki iz Beograda, smo vprašali prodajalko. »Po isti distribucijski poti, kot so prihajali sicer - z razliko, da jih sedaj prejemamo z nekajdnevno zamudo.« Pa imate tu tudi svoje kupce za te časopise, smo še vprašali. »Vedno jih prodamo. Nekaj jih kupijo razne ustanove, pa osebe, ki se bavijo z zgodovino, nekaj pa tudi tisti, ki hočejo izvedeti za novice iz »prve roke«. DEŽELNA KOMISIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI ZA KULTURO IN OBČILA vabi na JAVNI POSVET 0 NAŠI KULTURI danes, 12. marca 1993, ob 16. uri v Motelu AGIP v Devinu Na sporedu bosta razpravi o položaju in perspektivah naših osrednjih kulturnih ustanov ter ustvarjalni in umetniški moči naše kulture. IZREDNA RAZPRODAJA Tržaška knjigarna - Ul. sv. Frančiška 20 Obiščite nas, ne bo Vam žal! N ----------- ■ ! FOTO TRST 80 prireja VEČER DIAPOZITIVOV 0 PUSTU (posnetki Kraškega, tržiškega, cerniškega in ptujskega) danes, ob 20.30 v Gregorčiče- I vi dvorani - Ul. sv. Frančiška II 20 - Trst. KINO ARISTON - 15.00, 18.30, 21.00 »Malcolm X«, r. Špike Lee, i. Denzel Wa-shington, Angela Bassett. EXCELSIOR - 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »L’ar-mata delle tenebre«. EXCELSIOR AZZURRA - 17.00, 18.40, 20.20. 22.00 »Orlando«, r. Sally Potter, i. Tilda Swinton. NAZIONALE I - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »2013 -La fortezza«, i. Christopher Lambert. NAZIONALE II - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Twin Peaks - Fuoco cammina con me«, r. David Lynch. NAZIONALE III - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Trap-pola in alto m are«, i. Števen Seagal. NAZIONALE IV - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Gli spletati«, i. Clint Eastvvood, Gene Hackman, Morgan Freeman, Richard Harris. GRATTACIELO - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »II di-stinto gentiluomo«, i. Ed-die Murphy. MIGNON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Sister Act -Una svitata in abito da suo-ra«, i. W. Goldberg. EDEN - 15.30, 22.10 »Porca ... e s-elvaggia», porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.50, 20.00, 22.00 »Dracula«, r. Francis Ford Coppola. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Sex and Zen, il tappeto da pre-ghiera, di čarne«, prepovedan mladini pod 18. letom. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »La morte ti fa belici«, r. Robert Zemezkis, i. Meryl Streep, Bruce Wil-lis, Goldie Hawn, Isabella Rosellini. RADIO - 15.30, 21.30 »Gustose... di calore bestia-le», porn., prepovedan mladini pod 18. letom. VCERAJ-DANES Danes, PETEK, 12. marca 1993 DOROTEA Sonce vzide ob 6.23 in zatone ob 18.06- Dolžina dneva 11.43 - Luna vzide ob 23.43 in zatone ob 8.12. Jutri, SOBOTA, 13. marca 1993 KRISTINA VREME VČERAJ: temperatura zraka 9 stopinj, zračni tlak 1027,5 mb rahlo naraSCa, brezvetrje, vlaga 62-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 7,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Manuel Bitetto, Giulia Dalla Pria, Caterina Savastano, Matteo Belle, Federica Leotti. UMRLI SO: 82-letni Giovanni Gherlani, 53-letni Antonino Maisano, 95-let-na Antonia Marsetic, 54-letni Gualtiero Devit, 89-letna Maria Valencie, 87-letna Francesca Ambrožič, 72-letna Silvia Sonia Rojc, 90-letna Antonia Mikolav-cic, 87-letna Maria Golia, 78-letna Antonietta Ghi-glianovich, 78-letna Olga Kaschitz, 85-letna Maria Na tržaški univerzi je iz geologije diplomiral -Igor Gombač Čestitajo mu igralke, igralci, trenerji in odborniki odbojkarskega društva BOR Moro, 74-letna Argentina Petrigna, 78-letna Bruna Violin, 70-letna Emma Ferfoglia, 73-letni Daniele Ladavac, 83-letni Pietro Gardena), 86-letna Elisa-betta Bossi, 94-letna Antonia Romano. □ LEKARNE Od ponedeljka, 8., do nedelje, 14. marca 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 (tel. 367967), Rojan - Ul. L. Stock 9 (tel. 414304). OPČINE, Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Borzni trg 12, Rojan - Ul. L. Stock 9, Ul. Rossetti 33. OPČINE, Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše pri- mer MARZINI Korzo Ita-lia 89 - tel. 531443 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE (Fa-bris), Ul. C. Cosulicb 117 - tel. 711315 POGREBI Danes v Gorici ob 12' uri Rosina Scollo, pot' Corsini iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 13.15 Marino Marega iz sploišne bolnišnice v Moš, ob 13.15 Carolina Battistutta vd-Skocaj iz splošne bolnišnice v Krmin. X PRIMORSKA Petek, 12. marca 1993 GLOSA / REAKCIJE SEMPETRSKIH ZDRAVNIKOV Kaj se godi v bolnišnici? Novinarjev "nimajo" časa sprejeti AJDOVŠČINA / NEZADOVOLJSTVO V LIPI NOVICE Kljub uporu je delo v šempterski bolnišnici teklo nemoteno (Foto: 0'Hara) ŠEMPETER PRI GORICI - Potem ko je v sredo izbruhnilo, da so člani zdravniškega sindikata FIDES le dosegli odstop vodstva m Je iz prestolnice prihitel sam minister dr. Voljč, smo novinarji hoteli zvedeti kaj več. _ Zaman. Blažev žegen vsem bolnikom na oddelkih splošne bolnišnice v Šempetru! Ni dvoma, da so v strokovnih rokah! Zdravniki se jim neprestano posvečajo. Se posebej od takrat, ko njihove plače niso usklajene s kolektivno pogodbo in so stavke edini način, da družbo opozarjajo o svojih “ta- rifnih" žrtvah. Z zdravimi komunicirajo le preko “obvestil za javnost". Drugače ob tolikšni obolevnosti pač ne gre. Sindikalisti molče opravljajo delo in nočna dežurstva ter dopovedujejo medicinskemu osebju, naj jih ne veže na telefon. Humanost je pred, recimo, novinarsko radovednostjo. Primarij dr. Vasja Klavora je non-stop v operacijski. Kasneje je “ne vem kje". Dr. Žiberna je tudi v operacijski. Skupaj s primarijem kujeta načrt, kako od Voljča izvabiti več denarja... Spor med sindikati in vodstvom še traja Proizvodnjo kljub sindikalnemu sporu teče normalno Od Soče in Idrijce ne tržijo AJDOVŠČINA - Očitno je, da delavci ajdovske tovarne pohištva Lipa nameravajo uresničiti svoje zahteve. Dejstvo pa je tudi, da so se po začetku štrajka, povezavi z območnim odborom ZS-SS Vipavska dolina in nato oblikovanju stavkovnega odbora organizirali. Delo v tovarni teCe ves Cas brez prekinitev in brez incidentov. Postavljene so tudi stavkovne straže, ki skrbijo, da bi pomembna dokumentacija ostala v podjetju. Ze ponoči so izpeljali zbore delavcev v nekaterih delih podjetja, ki so jih danes dokončali. Razrešili so dosedanji delavski svet in izvolili novega, ki mu predseduje Slavica Ilc. Kot je povedal predsednik stavkovnega odbora Janko Božic, na zborih ni bilo nasprotovanj razrešitve sedanjega delavskega sveta in vodstva podjetja, povsod pa so zahtevali odhod direktorja Franca Boštjančiča. Papirja s podpisom o odstopu od Boštjančiča še niso dobili, Čeprav krožijo nepotrjene govorice o njegovem odstopu, je povedal Božic, zato jih ni želel komentirati. Novoizvoljeni delavski svet je danes dopoldne že zaCel sejo, na katero je povabil tudi elane kolegija in računovodkinjo, ki pa se vabilu niso Artur Lipovž -PODEŽELJE / OPRETI SE NASE Vasici Prem in Hrušica sta po dolgih letih vendarle zaživeli Uresničljivi načrti notranjskih vasi Dragica Prosen PREM - Eden od slovenskih programov za celostni TpZV? Podeželja in obnove vasi poteka tudi v občini lrska Bistrica, in sicer v območjih krajevnih skupnostih Prem in Hrušica, oziroma vasi Prem, Celje, njrje in Hrušica ter Male Loče. Osnovne zamisli za 0 lvitev teh brkinskih vasi - program pa naj bi ka-sneje,razširili'na območje celotnih Brkinov - je izderi o ljubljansko podjetje Oikos d.o.o., Svetovanje za °kolje, ki je pred Časom izvedlo podoben program izvajalo v Trenti. Projektni svet - ki ga sestavljajo Oikosovi siroti vnjaki (Bojan Počkar, sicer doma s Prema, in Roman SimecJ, predstavniki ilirskobistriškega izvršnega sveta in krajevnih skupnosti, se je že nekajkrat se-s m z domačini, ki so pokazali velik interes za program in pripravljenost za konkretno delo. Program za oživitev brkinskih vasi predvideva posamezne 'razvojne projekte: izdelava blagovne znamke za brkinsko slivovko, obnova Premskega gra-u ter razvoj ekološko čistega kmetijstva in turistic-®ga razvoja. Premci so se najprej odločili za obnovo vaških ^ ^ VZg°j° novdr slivovih sadovnjakov in “ ^.a va*ki vodovod, električne in telefonske vode potegnili" do gradu, se je občina že povezala z Za-oetom za varstvo naravne in kulturne dediščine, saj predvidevajo, da bodo dela potekala na arheološko ogatem območju. Bistriški IS bo moral tako Cimprej Piliti vsebino in namembnost grajskega kom-P eksa ter poiskati ustrezne, nove “gospodarje". C vSCa?' 80 se odločili za turistični razvoj svoje vasi. a jih ureditev kraja, urediti nameravajo kmetije s eekim turizmom (jahalni šport), dokončanje pen-rona na drugi strani magistralne ceste Kozina - Ru-P,a,s Kvalitetno ponudbo, promoviranje domačih obr-ICebri, košare, steklarstvo), običajev (škoromati, pasiio)i zdrave prehrane ter vedno zanimive vodenj2 n6 V ,^raS^° podzemlje, zlasti v jamo “Polina hrt- PrePriCani so, da se bo teh udeleževalo veliko Judi ne samo tistih, ki radi zahajajo v kraško pod-emlje ampak tudi tistih, ki se radi izognejo hrupu v manjših podzemskih jamah, i,. lzvajanje oziroma financiranje programov je zd tUCeno veC ministrstev; bistriška obcinaje zdaj sredstSCe možnosd za najem kreditov in nepovratna pr°’ekt brkinske slivovke je bil že izveden na-a) za oblikovanje blagovne znamke. Posebna ko-, 1S9a )e kot najboljši ponudbi izbrala predloga bi-ristega oblikovalca Romea Volka in ljubljanskega an ,].etia ExP°rtprojekt. Vzorec slivovke prav zdaj a izirajo, promocija brkinske slivovke pa bo tudi m Podstavitve bistriške turistične ponudbe na sej-U ttlpe-Jadran, ki bo 23. marca letos v Ljubljani. ZDRAVSTVO/ NORMATIVI Zdravstvena in turistična dejavnost z roko v roki HIT-ovih 65 tisoč mark za rešilca Roman Bric TOLMIN - V kakšni medsebojni zvezi sta lahko zdravstvo in turistična dejavnost, so se spraševali na torkovi seji tolminskega izvršnega sveta ob obraVnavi poročila Zdravstvenega doma in lekarniške dejavnosti na Tolminskem. Pa je: novogoriški HIT je na primer iz ustvarjenega dobička igralnice pripravljen sponzorirati 65.000 nemških mark za plačilo že nabavljenega ambulantnega vozila. Po predloženem programu ukrepov turističnega razvoja na Tolminskem, v katerem vozilo prvotno ni bilo všteto, pa je po besedah predsednika IS Pavla Gregorčiča, pripravljenost za sodelovanje HIT pokazal tudi v drugih primerih. Kljub temu, da je bil dobršen del razprave pri tej točki bolj turistično-zdravstve-no obarvan, so se zaustavili tudi pri aktualnih problemih zdravstva in lekarniške dejavnosti v občini. V tolminskem zdravstvenem domu so lansko leto za 12 odstotkov presegli plan osnovne zdravstvene dejavnosti, za 17 zobozdravstvenega, kar za 18 tisoC kilometrov več pa je bilo opravljenih prevozov. Poslovno leto so zaključili s 308.000 tolarji ostanka. V lanskem letu so za opravljanje privatne zdravniške prakse izdali tri koncesije ter okrepili dejavnost splošnih ambulant v Podbrdu, Breginju in Bovcu, kjer pa je dodaten obseg dela še vprašljiv. Podobne težave z normativi imajo v Bovcu in Kobaridu tudi lekarne, ki želijo podaljšati obratovalni Cas. Glavna ovira so po besedah pristojnih visoki normativi, ki jih v teh demografsko ogroženih območjih z majhnim številom prebivalstva in oddaljenih naseljih ne dosegajo. Prizadevanja za znižanje normativov in ureditev poslovanja lekarn so člani izvršnega sveta podprli. Hkrati pa so začasno zaustavili tudi izdajo koncesij, dokler z zdravstvenim ministrom ne bo razčiščeno vprašanje normativov in mreže tolminskega (ne samo tega) osnovnega zdravstva. Eden redkih še živečih, ki je okusil dve svetovni vojni NOVA GORICA -Kristjana Bavdaža, 97-letnega Kanalca, ki zadnja leta živi v novogoriškem Domu upokojencev, je včeraj obiskal predsednik italijanskih veteranov VZPI-AN-PI Silvino Poletto v spremstvu Bavdaže-vih prijateljev in sobojevnikov. Kristjan Bavdaž je primer pokončnega člove-Tca, ki je kljub preganjanju ostal zvest svojemu narodu in svoji idealom. Zgled za marsikoga! odzvali. Prva naloga delavskega sveta je vzpostavitev poslovnih funkcij podjetja in vsaj začasna zasedba vitalnih mest. Zasedanja delavskega sveta so se udeležili tudi trije elani stavkovnega odbora v funkciji nadzora spoštovanja zahtev zaposlenih. Predsednica delavskega sveta nam je po telefonu povedala, da se je delavski' svet odločil, da izjav za javnost ne bo dajal, in dodala, da “so vse opcije odprte". Kaj ta formulacija pomeni, nam ni popolnoma znano. Delavski svet želi Cimprej normalizirati stanje in zasesti ključna mesta. Slavica Ilc je tudi prosila, naj mediji ne delamo “reklame", ki bi utegnila škodovati ugledu podje-tja. Ve se, da je to težko, saj je ajdovska in tudi širša jav- nost presenečena nad dejstvom delavskega upora v Lipi in njegovo odločnostjo. Odhod Franca Boštjančiča z direktorskega mesta v tovarni in njegova upokojitev s poslansko plačo, kakor se po ožji in širši okolici razširjajo govorice (v prejšnjem mandatu je bil Boštjančič tudi poslanec v zboru združenega dela republiške skupščine) bi zelo verjetno vplival tudi na razmerja moči v občini. Se posebej zato, ker je njen predsednik. Stavkovni odbor delavcev ajdovske Lipe zaseda (Foto: A. Lipovž) ŠOLE-/ STAVBE POTREBUJEJO POPRAVILA Občina je odgovorna, nima pa denaija Najbolj potrebna obnove OS A.GIobočnik Mateja Godejsa POSTOJNA - O izredno slabih prostorskih razmerah na osnovni šoli Miroslav Vilhar v Postojni smo že pisali, ko je o tem občinsko skupščino seznanil eden od odbornikov. Problemi so številni: poleg prostora za dodatno učilnico najbolj potrebujejo telovadnico, knjižnico, urejene sanitarije, kanalizacijo, električno napeljavo, zamenjati okna, radiatorje;.. Večjih obnovitvenih del sta potrebni tudi stavbi stare šole na Ljubljanski cesti. Predlagali so ustanovitev komisije, ki bi pripravila program za obnovo v okviru denarnih možnosti. Na to je odgovoril občinski sekretariat za družbene dejavnosti, da nobenega od navedenih problemov vodstvo .šole doslej ni predstavilo kot poseben problem, nekateri sploh še niso bili omenjeni. Nasprotno, na zadnjem sestanku z ravnatelji šol so vsi prisotni (tudi predstavnik omenjene šole), soglašali, da je letos najbolj nujno tudi rešiti prostorsko stisko na OS Antona Globočnika. Sekretarko Marjetko Mahne zato tudi Čudi način, ki ga je šola izbrala za reševanje problematike, ki je zaobšla pristojen organ. Poudarja tudi, da vodstva šol sploh ne morejo pre- vzemati odgovornosti za (ne) vlaganje v šolski prostor, saj nimajo potrebnega denarja. Meni, da sekretariatu za družbene dejavnosti ni moc očitati, da se izogibljejo šolskim problemom. Tako so lani poskrbeli za obnovo podružnične šole in vrtca v Planini, vrtca v Pivki ter podružnic v Hruševju, Bukovju in Studenem. Za veC pa ni šlo Prostorska stiska je zdaj res najhujša prav v Postojni. O reševanju perečih konkretnih problemov seveda odloča obci-nski proračun, ki pa letos zaradi zadolženosti lahko oblublja le pičla vlaganja na tem področju. TOLMIN - Občinske oblasti si že nekaj Časa belijo glavo, kako bi na SoCi in Idrijci omejili plovbo s športnimi Čolni in drugimi plovili zlasti ob nizki vodi in hkrati od vsakovrstnih obiskovalcev iztržili veC. Predlagali so sprejem posebnega odloka, s katerim bi uredili športno plovbo, ki postaja zanimiva, zlasti ob nizki vodi, kakšnim smo priča v sedanjem sušnem obdobju, pa se nad plovbo gumenjakov (raftov) pritožujejo ribici. Zato bi bilo potrebno Cimprej sprejeti zakon o varstvu okolja, s katerim bi bila poleg varstva narave, urejena tudi vprašanja rabe naravnih bogastev, kazni za kršitelje in nadzor. Občinski odlok predvideva posebne občinske redarje, ki bi poleg ostalih služb, ob SoCi in Idrijci poskrbeli za večji red in nadzor. Posebej naj bi uredili območja plovbe s športnimi Čolni in drugimi plovili na vesla ter jo ob nizkem vodostaju tudi prepovedali. Pred tem pa bo treba urediti tudi merilna mesta. Ob SoCi in Idrijci je tudi vse veC divjih kampov in drugih aktivnosti, nad katerimi tolminske občinske oblasti nimajo nadzora, kar se pozna tudi pri izkupičku. Na sliki: Čiščenje reCne struge reke Idrijce. (Foto: R. Bric) “Himna življenju” KOPER - Tako so naslovili dan solidarnosti uCenci šol z italijanskim uCnim jezikom na Obali, ki ga pripravljajo za svoje vrstnike iz Bosne in Hercegovine v nedeljo, 21. marca. Mladi pobudniki dneva solidarnosti so svoja pisma poslali papežu, slovenskemu predsedniku Milanu KuCanu in italijanskemu predsedniku Scalfaru. Prvi jim je odgovoril slovenski predsednik KuCan, ki je v svojem pismu zapisal, da z veseljem pozdravlja njihovo pobudo, in nadaljeval:»Vaša pobuda, da bi z različnimi solidarnostnimi dejanji premagali “prebiti zid neprizadetosti" je nadvse hvale vredna. Upam, da bo svet konCno le našel toliko moralne moči, politične modrosti.in diplomatske spretnosti, da bo zmogel odločno obsoditi vse tiste, ki so poglavitni krivci za vojne grozote. «(R.R.) Obisk starih prijateljev: z leve:Poletto, Bavdaž in Tutta. (Foto: 0'Hara) Gostinska šola v Tolminu TOLMIN - Ze veC let tečejo prizadevanja za odprtje gostinske šole v Tolminu, pa se je konkretna odločitev vselej izmuznila, ker za to ni bilo pravega razumevanja. Razmere so se spremenile šele s sprejetjem izobraževalnega sistema in zaradi prenatrpanosti v šolah na Bledu bi v Izoli. Tudi turistično gospodarstvo v občini in regiji si močno zavzema za takšno šolo v regiji. Šolske prostore sta ponudila Gitnnazija Tolmin in Dijaški dom. Treba jih bo le nekoliko preurediti. IS prizadevanja Gimnazije in Sekretariata za občo upravo in družbene dejavnosti podpira. (M.M.) Šerbedžija: Nedaj se ... ZEMONO, NOVA GORICA - V teh dveh krajih b*o nastopal z umetniškim večerom hrvaški igralec Rade Šerbedžija. Svojemu nastopu, ki ga je po gledališki plati izdelal skupaj z režiserjem Dušanom Jovanovičem in gostom (ki pa je zaenkrat še skrivnosten) je dal ime po eni svojih songov “Nedaj se...“. Za spremljavo bo skrbel pianist Jure Ivanušič. Na Zemonu bo umetniški veCer drevi, v petek, 12. marca ob 20. uri. Isti program bo Šerbedžija ponovil tudi v nedeljo, 14. marca, ob 20. uri v veliki dvorani novogoriškega kulturnega doma. Vstopnice za oba večera lahko kupite tudi v predprodaji. Umetniški veCer sta pripravila ZKO Ajdovščina in PDG Nova Gorica. (V.C.) Suša pesti kmetovalce IDRIJA - Zaradi dolgotrajne suše na Idrijskem in Cerkljanskem ljudje občutijo Čedalje hujše pomanjkanje vode. Zlasti so prizadeti kmetovalci na področju Ledin, Vrsnika, Crnovrške planote in na Cerkljanskem, kjer v nekaterih vaseh primanjkuje pitne vode. V tem Času so gasilci prepeljali že veC kot 600 kubikov vode, stroški za dovoz vode pa v večini primerov že presegajo možnosti ogroženih kmetov. Zato je izvršni svet zadolžil Kmetijsko-pospeševalno službo, da predloži celovite podatke o ogroženosti in stroških, ki jih na Idrijskem povzroča suša. (R.B.) Novo v Debenjakovi galeriji KANAL - Drevi, 12. marca, ob 18.30 bodo v Galeriji Rika Debenjaka na ogled fotografske umetnine Hermana Pivka. Razstava je nastala v organizaciji Goriških galerij, odprta pa bo do konca tega meseca. (V.C.) Nori malar SPODNJA IDRIJA - KUD Janko Premrl Vojko vabi drevi, v petek, 12. marca ob 20. uri na premiero dela Andreja Hienga Nori malar. Poznano zgodbo o življenju slovenskega slikarja Jožefa Petkovška bo zaigrala sedemčlanska mladinska skupina društva. Glavno vlogo bo predstavil Iztok Bevc, režija je delo Jožeta medleta, scena Jurija Pfeiferja, glasbo pa je napisal Aldo Kumar. (R.B.) • * GOSPODARSTVO Petek, 12. marca 1993 TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV Na boni so tudi obveznice podjetij, ki imajo redne ali vsaj občasne težave Jani Braune ______LUKA KOPER / DOBER POSEL_ Pristanišču se obetajo nove linije Projekt o povezavi Grčije z Jadranom -Koprsko pristanišče med prednostnimi Robert Rakar SLOVENIJA, HRVAŠKA / RIBIŠTVO Zagreb pripravlja pomorski zakonik Ribičem iz sosednjih držav bi omogočili ulov 3000 ton plave in 1000 ton bele ribe Goran Moravcek LJUBLJANA - Iz zgodovine svetovnih borz so znani mnogi propadi vrednostnih papirjev. Nelikvidnost ali celo stečaj izdajatelja pomenita razvrednotenje njegovega vrednostnega papirja. V naših zaostrenih gospodarskih razmerah še bolj velja, da je vsak posel tvegan. Tvegan je tudi vsak nakup vrednostnega papirja. Seveda se razlikuje velikost rizika pri različnih vrednostnih papirjih. Najnižji riziko naj bi nosili državni vrednostni papirji. Najvišji riziko praviloma spremlja delnice in opcije na delnice. Da so v naših razmerah tudi podjetniške obveznice, Čeprav izdane z dovoljenjem državne komisije, lahko zelo rizičen vrednostni papir, so lahko investitorji izkusili že kar nekajkrat. Najnovejši primer1 je obveznica podjetja Lesnina - Interles. Podjetje ima že nekaj mesecev blokiran žiro račun, dejavnost pa opravlja prek vzporednega (by pass) podjetja. Zadnji kupon obveznice ni bil izplačan, tudi sodna izterjava, Čeprav s stečajem, verjetno ne bi pomagala. Drug primer je Metalna, kjer so težave podjetja povzročile le zamudo pri izplačilu kupona v februarju. Nasprotno pa imetniki obveznic Mebla še vedno Čakajo na izplačilo. Visoke rizike praviloma spremljajo visoki donosi. Tako so investitorji, ki jim je tveganje bolj pri srcu, kupovali obveznice Lesnine na včerajšnjem borznem sestanku. TeCaj, ki je znašal le 4 odstotke nominalne vrednosti, bi ob uspešni izterjavi ali celo ozdravitvi podjetja prinesel kupcu pravo malo bogastvo. Tudi v preteklosti je bila prav ta obveznica kar nekajkrat borzni »-hit« s svojimi skoki (in padci) tečajev. Državni vrednostni papirji in vrednostni papirji javnih podjetij, kot je npr. pošta, investitorjem sicer prinašajo nižje donose, vendar je njihov nakup praviloma manj tvegan. Zato naj za primer navedemo sedanje stopnje njihove donosnosti do dospetja, torej letno »obrestovanje« investicije, Ce obveznico kupite na borzi danes in si pustite izplačevati kupone do njenega izteka. Obveznica R Slovenije prve emisije prinaša 11 odstotkov na leto, druge emisije 12 odstotkov, PTT Ljubljana 14 odstotkov in PTT Nova Gorica 18 odstotkov. Ce ste torej drago kupih vrednostni papir, zdaj pa je brez vrednosti, se nikar ne jezite na svojega borznega posrednika, ki vam je svetoval nakup. Napaka je vaša, ker ste izbrali napačnega svetovalca. Hrvaška poravnala del dolga do JE Krško LJUBLJANA - Po dveh dneh negotovosti, ko smo bili priča nasprotujočim si trditvam slovenske strani (da ni denarja za poravnavo dela dolga za krško elektrarno) in hrvaške (da je že nakazala obljubljena sredstva), se je včeraj tudi ta zaplet razrešil. Hrvaško elektrogospodarstvo je, kot je zatrdil slovenski državni sekretar za energetiko Boris Sovič, krški jedrski elektrarni včeraj končno le nakazalo deset milijonov dolarjev v tolarski protivrednosti. S tem so omogočili deblokado žiro računa nuklearke in izplačilo februarskih plač. Slovenija pričakuje, da bo Hrvaška izpolnila obljube in do konca tedna poravnala dolg jedrski elektrarni do ravni slovenskega dolga. Ta znaša 1, 9 milijarde tolarjev. KOPER - Kljub temu, da je vlačilcema podjetja Spaick že v ponedeljek prenehalo veljati dovoljenje za privez ob glavnem koprskem pomolu, sta obe plovili še vednč tam. Hidro Koper, ki upravlja s pomolom, je podjetju že poslal račun za prvih deset dni priveza, medtem pa je Spaick vložil prošnjo za podaljšanje priveza vsaj za leto dni, saj lahko le tako resno razmišljajo o drugi lokaciji za privez vlačilcev. Problem je namreč v tem, da je koprska občina glavni pomol namenila ribičem, zdaj pa zanje primanjkuje prostora. Oba Spaickova vlačilca sta imela v tednu, odkar sta pooblaščena za vleko ladij v koprsko pristanišče, zelo veliko dela. Dve veliki ladji sta namreč zaradi stavke v tržaškem pristanišču svoj tovor, ki je bil namenjen v Trst, razložili v konkurenčnem Kopru. Že v ponedeljek je v koprsko Luko zaplula Ce-zoceanka Ocean Susaka, last japonskega ladjarja NWK, s katere so razložili 240 zabojnikov. To je prava velikanka, dolga 216 metrov, ki lahko naenkrat prevaža kar 2200 zabojnikov. Tovor je namenjen v Avstrijo in Nemčijo. V • sredo pa je po dvodne- vnem čakanju na sidrišču dobila dovoljenje za vstop v pristanišče tudi Lloydova ladja Genova, ki je v Kopru razložila 260 zabojnikov s tovorom za Nemčijo in Avstrijo. Poleg tega so na kontejnerskem terminalu koprske Luke razložili tudi 650 zabojnikov z izraelske prekooceanke Zim Alexandria. Tako so v štirih dneh samo na kontejnerskem terminalu pretovorili 11 tisoč 500 ton. Luka K*oper se je v teh dneh dobro izkazala, saj je poleg rednega dela prevzela tudi nenačrtovane tovore, in tako dobila še nekaj dodatnih točk pri tujih ladjarjih, predvsem na področju učinkovitosti in varnosti. V koprskem pristanišču so delali nepretrgoma več kot 80 ur, da so pretovorili ves tovor, pri tem pa so jiajbrž tudi dobro zaslužili. Znano je, da prav kontejnerski promet prinaša največji zaslužek. Koprsko pristanišče ima po novem za prevoz zabojnikov iste cene kot tržaška luka, na uro pa lahko pretovorijo pet zabojnikov več kot v konkurenčnem Trstu. Včeraj je v Strassbourgu zasedala komisija Evropskega parlamenta za transport in turizem, ki je obravna- vala razvoj pristaniškega in pomorskega prometa v Jadranskem in Jonskem morju. Komisija je sprejela tudi resolucijo o kopenski povezavi Grčije s pristanišči v Jadranu. Koprsko pristanišče je v tem projektu obravnavano kot eno prednostnih jadranskih pristanišč kljub temu, da Slovenija še ni članica Evropske skupnosti. Možnosti za pridobitev novih linij in novih ladjarjev so zdaj za Luko Koper veliko večje. REKA - V vladnem kabinetu Hrvoja Sariniča pospešeno pripravljajo dva pomorska zakona, izredno pomembna tudi za hrvaške sosede na Jadranu. Posledice bodo brez dvoma zelo kmalu občutili slovenski ribiči, saj z novo zakonodajo Hrvati postavljajo visoko zapornico svojim sosedom. Kot navaja mag. Tomislav Vodopija, pomočnik hrvaškega ministra za ribištvo, bi moral zakon o ribolovu »v najkrajšem možnem času« priti v državni parlament. Zakon bo tujcem bistveno zmanjšal možnosti ribolova v hrvaškem delu Jadrana, pa tudi svobodno trgovino z ribami. Predvideva ustanovitev ribiških borz z domačim monopolom in zelo strogo kontrolo na morju. Najhujši udarec slovenskim in italijanskim ribičem pa bo zadal Pomorski zakonik, ki bi moral biti kmalu predložen v saborsko proceduro na tako imenovano prvo obravnavo. Ta zakon bo združil številne pomorske predpise, za hrvaške jadranske sosede pa je najpomembnejši predlog za opredelitev ekonomskega območja. To pomeni, da bo Hrvaška sedanji pas teritorialnega morja, ki je širok 12 milj, od obale oziroma otokov razširila tudi na svoj pas odprtega morja do državne meje z Italijo. Pritisk domačih ribičev na vlado je zelo močan, spori v zvezi z ribolovom z njihovimi slovenskimi in italijanskimi kolegi pa trajajo že nekaj let. Združenje poklicnih ribičev Hrvaške je že aprila lani zelo burno reagiralo na zahteve iz Slovenije, da*bi v hrvaških teritorialnih vodah ribičem iz sosednje države omogočiti letni ulov 3000 ton plave in okrog 1000 ton bele ribe. Predlog sporazuma o ribolovu s Slovenijo temelji na postavki 2000 ton drobne plave ribe. O beli ribi ni govora, mag. Tomislav Vodopija pa zatrjuje, da je sporazum usklajen »v vseh podrobnostih« in da ga bodo preučili na naslednjem hrvaško-sloven-skem sestanku na vrhu. Hrvati se zavedajo, da za slovenske predelovalce rib in za slovensko tržišče ta količina ne zadostuje, zato predlagajo, naj ribe lovijo hrvaški ribiči namesto slovenskih in jih »pod najugodnejšimi pogoji« prodajajo tovarnam v sosednji državi. Problem ribolova na Jadranu bodo reševali v okviru skupnih slovensko-hrvaških odnosov, zato ni naključje, da ima glavno besedo dr. Davorin Rudolf, predsednik hrvaške komisije za meje, ki že nekaj let zagovarja idejo o razglasitvi ekonomskega območja na Jadranu. Izhodišča za takšno pravico Hrvaške izhajajo iz Konvencije ZN o pravici do morja. V skladu s to konvencijo imajo države pravico razglasiti izključno ekonomsko področje v širini 200 milj od izhodiščne črte ati točke, kar pomeni, da bo v primeru Hrvaške, ker je Jadran pač ožji, gospodarsko območje razglašeno do razmejitvene črte z Italijo, Slovenijo, Črno goro in BiH. Režim svobodnega ribolova tako za tujce ne bo veljal. Volksbanken je kupila Štajersko banko CELJE - Štajerska banka obrti in podjetništva iz Celja lani ni dobila soglasja Banke Slovenije, da bi švicarskemu državljanu VVemerju Schicku in Kanadčanu Josephu J. Dugganu prodala za 3, 6 milijona nemških mark delnic in bi tujca tako postala lastnika 58 odstotkov vseh delnic banke. Zdaj pa je Štajerska banka obrti in podjetništva vendarle našla tujega kupca zanje. Delnice dve leti stare celjske banke bo kupila dunajska Volksbanken, ki bo tako imela v lasti 73 odstotkov vseh delnic. Banka se bo zato preimenovala v Ljudsko banko, s povečanjem kapitala na okoli 350 milijonov tolarjev pa bo tudi zadostila zahtevam Banke Slovenije. Direktor Štajerske banke obrti in podjetništva Harold Karner se sicer zaveda, da prodaja delnic avstrijski banki za javnost ni najboljša rešitev. Toda ko je banka lani izdala še za okoli 4 milijone mark delnic, med domačimi podjetji in občani ni bilo zanimanja zanje. (B. P.) PRED OBČNIM ZBOROM KMEČKE ZVEZE / POGOVOR S PODPREDSEDNIKOM ROBIJEM OTO Mnogo mladih bi se že lotilo kmetovanja a žal jim danes niso dani uslremi pogoji Predstavniki oblasti naj na občni zbor KZ prinesejo dejstva in ne le priložnostnih pozdravov KMEČKA ZVEZA / SREČANJA PRED OBČNIM ZBOROM Predstavništvo KZ pri dež. svetovalcu Budinu Dotaknili so se številnih vprašanj, s katerimi se sooča kraško prebivalstvo, še zlasti pa slovenski kmetovalci Jože Koren V nedeljo, 21. t.m. bo v Prosvetnem domu na Opčinah redni letni občni zbor Kmečke zveze, na katerem bo organizacija slovenskih kmetov na Tržaškem opredelila stanje kmetijstva, se soočila z njegovimi problemi in nakazala možne poti za izhod iz krize, v kateri se kmetijski sektor nahaja. Qre v bistvu za znane stvari, ki pa jih je treba vedno znova preverjati in nanje opozarjati, saj gre končno za gospodarsko panogo, ki se v pretežnem delu istoveti tudi s širšo problematiko slovenske narodnostne skupnosti. O vsem tem smo se pred občnim zborom želeli pogovoriti z enim od dveh podpredsednikov Kmečke zveze, Robertom (Robijem) Oto iz Boljunca. Robi Ota je mlad kmetovalec, ki je vodstvo družinske kmetijske dejavnosti prevzel pred desetimi leti in jo v razmeroma kratkem času močno razvil in razširil zlasti v obeh glavnih panogah - vinogradništvu in oljkarstvu, saj spada med začetnike preporoda oljkarstva na Tržaškem. Robi je razgledan gospodarstvenik. V Trstu je maturiral na znanstvenem licejo »France Prešeren« in se nato vpisal na agronomsko fakulteto v Ljubljani, ki pa je ni končal zaradi domačih delovnih obveznosti. S pridom je obiskoval razne strokovne tečaje v organizaciji strokovne službe Kmečke zveze. Z upravnimi vprašanji tako s področja kmetijstva kot širšimi, pa se je soočal tudi kot občinski svetovalec dolinske občinske uprave in kot član občinskih komisij za kmetijstvo. Njegovo kmetijsko posestvo v dolinski občini obsega 3 ha oljčnih nasadov, 1, 2 ha vinogradov, 800 kv. m. zemlje za poljščine in še nekaj malega trenutno neizkoriščene površine. Da je Kmetijstvo v državi, deželi in v naši pokrajini v kritičnem stanju je znano. V čem so po vašem splošni in lokalni razlogi za to stanje? Zdaj plačujemo posledice stanja pred dvajsetimi, tridesetimi leti, ko se je gledalo izključno na velike interese kapitala, kmetijstvu pa se ni nudilo nobene pozornosti. Nesmotrno gospodarjenje in razmetavanje državnega denarja za neuresničene načrte je privedlo do današnjega kritičnega stanja, ki ga občuti vse gospodarstvo, kmetijsko pa še bolj. Prej so ga siliti k veliki proizvodnji, proizvode pa uničevali, zdaj silijo k zmanjševanju proizvodnje. Tipični primeri so kvote za proizvodnjo mleka, prepoved širjenja vinogradov, govori se o zakolu tisočev krav itd. Bojim se, da vodijo ti ukrepi v skrajno nevarne vode, iz katerih bo težko izplavati. Na lokalni deželni in še zlasti na pokrajinski ravni je situacija še toliko težja, ker je vsa povojna politika gradila izključno na tezah, da je mesto z luko, industrijo in terciarno dejavnostjo tisto, ki bo dajalo zaslužek in kruh. Ob takih perspektivah in obljubah, ki so se izkazale za iluzije, je žal tudi naš človek začel opuščati kmetijstvo v težnji po boljšem standardu v službah v mestu. In to se z nekaj izjemami žal še dogaja, oblast pa to še spodbuja tudi iz drugih, dobro znanih interesov. Politiki nam še danes niso odgovorili, če smo kmetje kot kategorija družbeno potrebni za uravnovešen gospodarski razvoj in če nam mislijo zagotoviti pogoje, da bomo lahko na zemlji in od zemlje živeli. Ravnanje s teritorijem je pri nas naravnost absurdno. Razlastitve so na tekočem traku. Najprej so zasegali najboljšo ravninsko kmetijsko zemljo v neposredni bližini mesta, zdaj ko je skoraj ni več, začenjajo zasegati tudi manj kvalitetno zemljo. Kako iz te situacije? Kaj bi bilo treba narediti po vašem, kaj pristojne oblasti in kaj stanovske organizacije, da bi kmetijstvu pri nas vendarle omogočili obstoj in razvoj? Deželne, pokrajinske in druge pristojne oblasti bi morale jasno povedati oziroma določiti površine namenjene kmetijstvu in posameznim kulturam in potem te površine tudi zaščititi oziroma preprečiti, da bi bile podvržene vedno novim razlastitvam, povrhu še za dvomljive strukture pod krinko javne koristi. Le tako bi bila dana kmetijstvu določena jamstva. V občinskem merilu pa je potem stvari lažje urediti, čeprav je res, da občine velikih pristojnosti nimajo, imajo pa vendarle dolžnost, da ukrepajo v svojih regulacijskih načrtih. V dolinski občini smo na primer točno definirali območja za gradbene posege in tista, na katerih se bo razvijala kmetijska dejavnost. Seveda pa je treba temu primemo zagotoviti tudi potrebna finančna sredstva, saj se v kmetijstvu denar drugače obrača kot drugje, naložbe so dolgoročne, kmetije pa se same ne morejo dolgoročno financirati. Ce je država dolžna poskrbeti za delovna mesta v drugih gospodarskih panogah, jih mora zagotoviti tudi v kmetijstvu, kjer stane delovno mesto dejansko manj, kot na primer v industriji. Sicer pa so stvari, ki jih naša Kmečka zveza stalno izpostavlja na vseh pristojnih ravneh. Ce bi oblasti v tem oziru bile kmetijstvu pri nas naklonjene, bi bile prespektive za njegovo ohranitev in razvoj ugodne? Perspektive bi vsekakor bile, zemljišč je še nekaj na razpolago, ki so zdaj morda tudi zapuščena, toda njihova priprava za obdelovanje je izredno draga, kar vem iz lastnih izkušenj. Tudi ljudje so še pripravljeni ostati na kmetijah, in pogoji za prodajo pridelkov na tržaškem trgu so dobri, saj je mesto vedno cenilo domače pridelke. Pri tem pa je važna njihova kakovost. Pri nas ne moremo računati na dohodke od ekstenzivnega kmetovanja, ker zanj ni pogojev kot v Furlaniji, pač pa od žlahtnih kultur kot so vino, oljke, povrtnine, cvetje itd. in od njihove visoke kakovosti. Vsaj jaz tako mislim, da bi, če bi nam bili na razpolago instrumenti, o katerih sem govoril prej, mnogi naši ljudje raje ostali na kmetijah kot pa šli v industrijske ali drugačne zaposlitve, saj je znana navezanost Kraševcev in Brežanov na zemljo, ki so jo podedovali od svojih prednikov. Seveda zagotovljena mora biti rentabilnost. Jaz trdim, da je mnogo mladih kmetovalcev, ki imajo ideje, ki bi se radi usmerili tudi v nove panoge, nimajo pa ‘finančnih sredstev in tudi drugih ustreznih stimulativov ni. Dolinska občina ni priznana za hribovito območje, kar ji onemogoča dostop do olajšav, ki so jih ta območja deležna. Vemo, da Kmečka zveza zahteva tudi vključitev teritorija te občine v to kategorijo. Kaj mislite vi o tem? Meni samemu ni jasno, kako se je moglo zgoditi, da je naša dolinska občina izpadla iz hribovitih območij, saj je v resnici celo bolj hribovita kot je na primer nabrežinska. Vsa naša zemljišča so dejansko na terasah, v nižinskih predelih jih po velikih razlastitvah skoraj ni več. Obdelovanje je silno težko. Vem za prizadevanja Kmečke zveze pa tudi naša občina si prizadeva v tem smislu. Bojim pa se, da bo težko kaj doseči po normalni poti in verjetno bo tre- ba ubrati nove poti, vsaj poskusiti bi bilo treba. Vi ste mlad kmetovalec, vendar z velikimi izkušnjami, ki se odražajo tudi v vaših dosežkih, v razvoju vaše dejavnosti. Kaj je potrebno za uspešno kmetovanje tudi v tako nenaklonjenih okoliščinah? Najprej je potrebna ljubezen do zemlje in poklica, potem je vse bolj nujna strokovnost. Potrebno je izobraževanje, saj znanja ni nikoli preveč. Treba je poznati vse, od vseh faz proizvodnje do končne prodaje. Treba je obvladati strašno birokracijo, ki bremeni kmete. Potrebni sta resnost in vztrajnost. Vsaka napaka, ki jo narediš, se ti maščuje. Mi pa vemo, da je z znanjem mogoče doseči vrhunske proizvode, kot zgovorno kaže primer naših olj, ki so jih izvedenci uvrstili v najvišjo možno kategorijo. Podobno se lahko uveljavljamo tudi z drugimi kulturami. Potrebne so spodbude in če že govorim o svoji občini, moram reči, da je ta precej storila v tem smislu saj je bila tudi vedno naklonjna kmetijstvu, seveda v mejah možnosti in pristojnosti. Cez nekaj dni bo redni letni občni zbor Kmečke zveze. Kaj si od njega pričakujete? Da nam razni predstavniki raznih oblasti ne bi prinašali samo pozdravov, pač pa da bi jim sledila tudi dejanja. Le z dejanji bo lahko izpričano, da je kmetijstvo enakovreden gospodarski sektor za uravnovešen razvoj z vsemi drugimi sektorji. Zato pa je treba končno pretrgati z dosedanjim odnosom naših lokalnih pristojnih oblasti in države do kmetijstva, začrtati jasne okvire in perspektive in zagotoviti finančna sredstva. Kmečka zveza bo, kot doslej, zastavila vse svoje moči, toda vse, žal, ni odvisno samo od nje. Po srečanjih z deželnim svetovalcem Slovenske skupnosti Ivom Jevnikar-jem in deželnim odbornikom za prostorsko načrtovanje socialistom Ter-sarjem, so se predstavniki KZ prejšnji petek sestali še z deželnim svetovalcem DSL Milošem Budinom. Srečanje, na katerem so KZ zastopali predsednik Debeliš, podpredsednik Robert Ota in tajnik Edi Bukavec, je bilo na sedežu zgoniške občine. Po uvodnih besedah predsednika Debelisa, ki se je Budinu zahvalil za pozornost, ki jo vedno namenja problemom kmetijstva in Kmečki zvezi kot predstavnici slovenskih kmetov, je Debeliš serijo razgovorov vodstva KZ z izvoljenimi predstavniki in raznimi ustanovami, povezal s pripravljanjem strankarskih programov za prihodnje deželne volitve in s prizadevanji KZ, da na kmetijsko problematiko v teh programih ne bi pozabljali ali, da ji ne bi bila namenjena ustrezna pozornost. Predstavniki KZ so se nato zadržali pri splošni ugotovitvi kriznega stanja v državnem gospodarstvu in še zlasti v kmetijskem sektorju, kar velja poudarjeno za tržaško pokrajino, saj daje mesto prednost drugim gospodarskim sektorjem kot so trgovina, luka, in druge dejavnosti in zapostavljajo kmetijstvo, Kmečka zveza pa se, je bilo poudarjeno, vztrajno zavzema in spodbuja demokratične sile, da bi bilo kmetijstvo obravnavano kot enakovreden sektor za uravnovešen gospodarski in družbeni razvoj. Predstavniki KZ so nato nakazali vrsto preprotreb-nih ukrepov, med katerimi nujnost priznanja celotnega območja tržaške pokrajine za hribovito območje, čimprejšnje sklicanje konference o uporabi teritorija v tržaški pokrajini, ki naj zagotovijo kmetijstvu območja primerna za njegov razvoj, rešiti je treba vprašanje ju-sarskih zemljišč, slovenskim kmetom je treba zagotoviti predstavništvo v vseh ustanovah', v katerih se govori in odloča o kmetijstvu, odpraviti je treba urbanistične vinkulativne norme, ki preprečujejo vsak razvoj kmetijstva na Krasu, zlasti pa je potrebna največja pozornost pri obravnavanju kraškega parka. V svojem posegu je svetovalec DSL Budin dejal, da so mu problemi, na katere opozarja KZ, dobro znani, ker jim stalno sledi in da so pogledi KZ nanje v bistvu enaki njegovim. Pri tem je menil, da smo pri nekaterih stališčih objektivno šibki, ker se borimo proti velikim interesom, zlasti ko gre za vprašanje uporabe teritorija. Izrazil je svojo podporo vsem nakazanim vprašanjem in pri tem glede vinkulativnih norm na Krasu, ki onemogočajo razvoj kmetijskih dejavnosti, menil, da bi bilo treba te aspekte obravnavati zelo konkretno tako na deželni kot na pokrajinski in lokalnih ravneh. Glede kraškega parka je svetovalec dr. Budin mnenja, da je še precej nejasnosti v zamislih. N% eni strani so tisti, ki pravzaprav niti ne vedo, kaj bi s parkom hoteli, na drugu pa tisti, ki to dobro vedo, ker imajo jasne načrte, kako bi z ustanovitvijo parka hoteli odvzeti pri-stojonosti občinskim upravam na Krasu in prebivalstvu na njem. Problem je v tem, kako različne namene in cilje uskladiti, da ne bo rezultat morebitnega uresničenja norm za park za prebivalstvo na njegovem območju negativen in krivičen. Zato je treba nastopiti s konkretnimi predlogi pri ustvarjanju tega projekta in na drugi strani doseči, da se njegovi, eni in drugi, zagovorniki jasno izrečejo, za kaj jim v resnici gre in da se prepreči, da bi se o stvareh odločalo brez neposredno prizadetega prebivalstva z iskanjem vsakršnih izgovorov. Budin je nadalje opozoril na nevarnost gradnje novega naftovoda čez Kras, saj bi z njim k že povzročeni škodi dodali še novo. Prav tako se je Budin dotaknil vloge KGS spričo predloga deželne vlade, da še omeji njena teritorialna razsežnost. Pri tem pa je menil, da je malo verjetno, da bi sedanji deželni odbor lahko uresničil ta namen in da je še možnost, da se vsa zadeva ugodneje reši z novim zakonom o deželnih avtonomijah. Na vrsto je prišlo tudi vprašanje zakona o razvoju Krasa in pri tem so udeleženci sestanka ugotavljali, da je za ugodno rešitev treba doseči največjo enotnost in spoštovati sprejete obveze do zahtev prizadetega prebivalstva. Glede novih predlogov, ki so bili predstavljeni, pa je treba resno preučiti in izdelati ustrezne ekonomske in finančne načrte.(j.k.) 11. marec 1993 JHenjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaiza 100 ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A Banka 64,55 65,80 9,11 9,50 6,50 6,79 AIViTK plus 64,40 65,50 8,90 9,18 6,45 7,00 Avtohiša* 64,30 65,30 8,90 9,50 6,20 6,75 /^ur Grosuplje 64,60 65,70 9,12 9,40 6,60 6,95 ' tiobr Fužine 65,10 65,80 9,10 9,50 6,60 6,80 B°br Trzin 65,10 65,80 9,10 9,50 6,60 6,80 B«C terminal Sežana 64,25 65,20 9,10 9,40 6,55 6,75 ^ ■ Come 2 Us* 64,30 66,30 9,05 9,40 6,50 7,00 vom na trgu 64,90 65,50 9,12 9,19 6,65 6,79 Bros Ljubljana 65,00 65,50 9,10 9,30 6,60 6,85 Eros Kranj 64,80 65,60 9,10 9,30 6,60 6,85 curoservis Sežana Eurotours International 64,50 65,10 9,00 9,30 6,65 6,78 64,00 65,40 9,10 9,40 6,60 6,90 reniks Markovec Koper* Eeniks Koper* 63,95 65,15 8,80 9,38 6,40 6,68 63,90 65,20 9,00 9,40 6,45 6,69 reniks Portorož* 64,00 65,10 9,00 9,35 6,42 6,67 rioa 63,75 64,88 8,98 9,36 6,65 6,78 nraaas 63,00 65,50 9,05 9,30 6,40 6,90 »aiiieo - Kozina 63,80 65,20 9,00 9,30 6,63 6,72 ^omurist Domžale 64,70 66,00 8,90 9,40 6,50 7,00 ^omurist Ljubljana 64,00 65,20 9,05 9,40 6,50 6,85 riiaa 65,25 65,35 9,22 9,27 6,68 6,73 Hipotekarna banka Koper* 63,20 65,30 8,95 9,50 6,40 6,85 nraniino kreditna služba 64,50 65,45 9,11 9,30 6,59 7,03 iuiia Sečovlje 64,10 65,30 9,05 9,30 6,52 6,89 niNKa ilirska Bistrica 63,20 64,96 8,80 9,20 6,55 6,70 Hinka Slovenj Gradec 64,75 65,30 9,11 9,25 6,51 6,77 ■lirika Postojna 64,20 65,00 9,01 9,20 6,61 6,70 ■iiriKa Sežana 64,70 65,00 9,05 9,20 6,62 6,75 mvest Škofja Loka 64,50 65,70 9,12 9,36 6,55 6,88 iiuiaesign* 64,30 65,20 9,05 9,30 6,62 6,80 mud Slovenijales 64,60 65,50 9,12 9,35 6,65 6,80 Komercialna banka Triglav 63,65 65,78 9,05 9,50 6,50 6,91 w Kompas Hertz Celje* 64,50 65,30 9,10 9,40 6,50 7,00 Kompas Hertz Velenje* 64,50 65,30 9,10 9,40 6,50 7,00 ^umpas Hertz Idrija* 64,50 65,30 9,10 9,40 6,50 7,00 kompas Hertz Tolmin* 64,50 65,30 9,10 9,40 ■6,50 7,00 kompas Hertz Novo Mesto* Kompas Hertz Krško* 64,50 65,30 9,10 9,40 6,50 7,00 64,50 65,30 9,10 9,40 6,50 7,00 ■xvi i ipus Hertz Bled* Kompas Fintrade 64,50 65,30 9,10 9,40 6,50 7,00 64,70 65,59 9,15 9,29 6,55 6,89 ■\vi npus Hoiidays 64,80 65,60 9,15 9,30 6,60 6,90 64,00 65,00 8,96 9,30 6,60 6,80 Ljubljanska banka d.d. Lj. rr “Ohka Zasavje Trbovlje LB Splošna banka Celje d.d. jf Splošna banka Koper d.d.* , 64,45 66,30 9,11 9,42 6,54 6,83 63,50 65,50 9,03 9,31 6,45 6,76 64,00 62,51 65,40 65,01 9,05 8,79 9,30 9,22 6,47 6,23 7,00 7,00 Kreditna banka Mb d.d.* 63,50 65,40 8,98 9,30 6,40 6,84 MA Vir 1 Madai* 64,70 65,50 8,90 9,40 6,50 7,00 64,30 65,30 9,00 9,40 6,60 6,72 64,60 65,50 9,10 9,30 6,65 6,90 Otok Bled 63,27 65,29 8,90 9,20 6,48 6,88 Panna * 64,50 65,40 9,07 9,35 6,60 7,00 Petrol* 1 PigalSoikan Nova Gorica 64,90 65,30 9,10 9,30 6,60 6,75 63,50 65,00 9,10 9,30 6,55 6,75 rigal Kobarid Pigal Obutek 63,50 65,00 9,10 9,30 6,55 6,75 63,50 65,00 9,10 9,30 6,55 6,75 riyai Diskont 63,50 65,00 9,10 9,30 6,55 6,75 Poštna banka Slovenije* 60,00 , 65,50 8,80 9,19 6,00 6,70 r«uuunKQ a.d. Maribor 64,00 65,70 9,00 9,40 6,50 6,85 Publikum Ljubljana Publikum Celje Publikum Dobova 64,90 65,15 9,16 9,34 6,55 6,75 64,55 64,99 9,00 9,17 6,50 6,84 64,50 65,40 9,08 9,27 6,39 6,80 ruuiiKum Kostanjevica Publikum Krško 64,50 65,40 65,40 9,08 9,27 6,39 6,80 64,50 9,08 9,27 6,39 6,80 uuiiKum Maribor Publikum Metlika 64,50 65,00 9,00 9,25 6,30 6,79 64,30 65,30 8,90 9,40 6,50 6,90 /uuiiKum Mozirje Publikum Novo Mesto 64,10 64,89 8,95 9,18 6,50 6,85 64,30 65,30 8,90 9,40 6,50 6,90 Publikum Sevnica 63,20 64,80 8,85 9,25 6,35 6,65 64,40 65,30 8,90 9,15 6,45 6,79 uuuKum bentilj 64,00 65,00 9,00 9,25 6,30 6,79 Pubiik;mTr6ebin1LPriCe,,U Publikum Zagorje 64,50 65,29 9,00 9,17 6,54 6,89 64,30 64,95 8,90 9,15 6,45 6,79 64,40 65,20 9,00 9,25 6,50 6,77 uunKum Žalec 64,62 65,09 9,05 9,19 6,54 6,84 loimin 64,80 64,99 9,12 9,19 6,66 6,72 Roja 64,95 65,50 9,10 9,45 6,70 6,80 SKB d. d. Ljubljana 63,00 65,60 8,90 9,30 6,20 7,00 64,64 64,75 9,18 9,20 6,55 6,85 s ovehijaturist Jesenice 64,60 65,70 9,10 9,35 6,50 6,80 ^ uvenijaturist Ljubljana S ovenljaturlst žel. postaja Mb.* S ovenijaturist žel. postaja Lj.* S - hran. in posojilnica Kranj 65,00 64,60 65,37 65,50 9,15 9,10 9,25 9,30 6,60 6,10 6,80 6,70 65,00 65,50 9,13 9,25 6,50 6,77 64,40 65,20 9,00 9,25 6,50 6,90 ^venbKa investicijska banka* 64,40 65,45 8,90 9,30 6,40 6,95 SZKB 64,90 65,50 9,18 9,32 6,50 6,90 64,50 65,45 9,11 9,30 6,59 7,03 Tartan ic ‘vmuius rostojna Tentours Domžale tori 63,50 64,94 8,93 9,24 6,51 6,75 64,50 65,30 8,90 9,40 6,50 7,00 TOliriQt Copm!/\a p\ i 64,90 65,40 9,15 9,40 6,60 7,00 ' vunsr Service Portorož 63,60 65,20 8,82 9,32 6,40 6,80 Upimo 65,00 65,15 9,15 9,25 6,75 6,85 W0lf 1 il ihlinn^ _l222iZe|ia danes:1 Zaračunnvnir 64,70 i nrovbiirv 65,30 9,10 9,50 6,50 6,85 menjalnica hida Pokrita tržnica ljubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE, IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI elovni Cas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 49 z dne 11. marca — Tečaji veljajo od 12.3. 1993 od 00.00 ure dalje država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 ' 73,8078 74,0299 74,2520 Avstrija 040 šiling 100 889,1722 891,8477 894,5232 Belgija 056 frank 100 303,8776 304,7920 305,7064 Kanada 124 dolar 1 83,7451 83,9951 84,2471 Danska 208 krona 100 1631,6921 1636,6019 1641,5117 , Finska 246 marka 100 1720,5343 1725,7114 1733,8885 Francija 250 frank 100 1843,4742 1849,0213 1854,5684 Nemčija 280 marka 100 6256,4883 6275,3142 6294,1401 Grčija 300 drahma 100 — 46,4875 46,6270 Irska 372 funt 1 — 152,8039 153,2623 Italija 380 lira 100 6,4786 6,4981 6,5176 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 8,0000 — Japonska 392 jen 100 88,8109 89,0781 89,3453 Nizozemska 528 gulden 100 5567,9618 5584,7159 5601,4700 Norveška 578 krona 100 1471,5260 1475,9539 1480,3818 Portugalska 620 escudo 100 67,6952 67,8989 68,1026 Švedska 752 krona 100 1345,1450 1349,1296 1353,2402 Švica 756 frank 100 6807,0592 6827,5418 6848,0244 Velika Britanija 826 funt šterling 1 149,4675 149,9173 150,3671 ZDA 840 dolar 1 104,5083 104,8228 105,1373 Evropska Skupnost 955 ECU 1 121,6137 121;9796 122,3455 Španija 995 peseta 100 87,9037 88,1683 88,4327 Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 12. MARCA 1993 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni skupaj del APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI. IZPLAČLJIVI 15.MARCA 1993: 1,000,000 628,989 627,135 1,256,124 3 125,7979% 125,4260% 125,6124% 100,000 62,899 62,713 125,612 2)BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10.JUNIJA 1993: 1,000,000 614,861 615,735 1,230,596 90 122,9722% 123,1470% 123,0596% 100,000 61,486 61,574 123,060 MENJALNI TEČAJ ZA HRD 11. MAREC 1993 v SLT za 100 HRD menjalnica nakupni prodajni Hida 7,00 llirika Ilirska Bistrica 7,00 9,90 Invest Škofja Loka 5,50 8,90 Italdeslgn* 6,00 9,00 Kompas Holidays 6,00 10,00 Libertas 6,00 9,00- LB Banka Zasavje Trbovlje 6,60 11,00 Ma Vir 6,00 9,00 Otok 3,96 8,48 Sonce 7,00 9,00 Tori Tečaj velja danes: *, Zaračunavc 6,00 rjo provizijo 10,00 TRŽAŠKA KREDITNA BANKA 11. MAREC 1993 V LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1575,00 1625,00 nemška marka 955,00 975,00 francoski frank 280,00 288,00 holandski gulden 845,00 870,00 belgijski frank 46,00 47,50 funt šterling 2270,00 2380,00 Irski šterling 2310,00 2390,00 danska krona 248,00 255,00 grška drahma 6,60 7,50 kanadski dolar 1270,00 1310,00 japonski jen 13,30 13,80 švicarski frank 1035,00 1057,00 avstrijski šiling 134,50 139,00 i norveška krona 223,00 230,00 švedska krona 205,00 212,00 portugalski escudo 10,00 ■ 10,80 španska pezeta 13,00 13,90 avstralski dolar 1115,00 1155,00 madžarski florint 10,00 15,00 slovenski tolar 14,50 15,00 hrvaški dinar 0,80 1,20 10. MAREC 1993 . V ŠILINGIH valuta nakupni prodajni! ameriški dolar 11,5000 12,0000 kanadski dolar 9,2000 9,6000 britanski funt 16,4500 17,2500 švicarski frank 746,5000 776,5000 belgijski frank 33,4500 34,7500 francoski frank 203,00000 211,0000 holandski gulden 613,5000 637,5000 nemška marka 689,6000 715,6000 Italijanska lira 0,7050 0,7450 danska krona 179,0000 186,0000 norveška krona 161,0000 168,0000 švedska krona 150,0000 157,0000 finska marka 187,0000 197,0000 portugalski escudo 7,5500 7,9500 španska peseta 9,7000 10,2000 japonski jen 9,7000 10,1000 slovenski tolar 10,3000 11,3000 hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu 0,0400 pa za 1 enoto v 0,0700 alute. 11. MAREC 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar t 1580,00 1630,00 nemška marka 955,00 977,00 francoski frank 280,00 290,00 holandski gulden 845,00 865,00 belgijski frank 46,00 47,50 funt šterling 2275,00 2330,00 Irski šterling 2310,00 2360,00 danska krona 248,00 258,00 grška drahma 6,50 7,50 kanadski dolar 1270,00 1310,00 švicarski frank 1038,00 1058,00 avstrijski šiling 135,00 138,80 slovenski tolar 14,25 14,95 1 Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 12. marca 1993 od 00.00 ure dalje \ ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija šiling frank marka 100 100 100 923,0694 1913,7518 6495,0000 925,9118 1919,6448 6515,0000 Italija lira 100 6,7256 6,7463 V,Britanija funt 1 ' 155,1656 155,6434 ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne dolar i okvirni. Pri tečaje na 1 konkre trgu de 108,4925 itnih poslih je mo; 'Viz oz. poseben c 108,8266 !no odstopanje logovor. banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor DEM 64,85 65,05 SKB Banka d.d. DEM 64,85 65,05 Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstooanie. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 12. marca 1993 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt - Nova banka DEM 64,85 65,15 Bank Austria DEM 64,70 65,00 UBK banka DEM 64,60 65,00 SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. Zaradi velikih sprememb v tečajih vati.se v bankah ne rrioremo obv nih tečajih. Zato vas prosimo, da t službah. DEM tF so dalo niči Banke lije poveč Ijajo za o i večjih pr na katere ezati proč renutni teč 64,90 Ceni na pod Slovenije, p ano oziroma jkup prilivov livih in nakuf banke ne m ajati valuto aj preverite 65,15 agi srednjih drugih va-zmanjšano in prodajo Dih se tečaj oremo vplF do objavlje-ori pristojnih 11. MAREC 1993 v LIRAH valuta (*) nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1611,620 — ECU — 1874,800 — nemška marka — 965,100 — francoski frank — 284,390 — funt šterling HHHi 2307,680 — holandski gulden — 858,590 — belgijski frank — 46,870 — španska pezeta — 13,550 — danska krona — 251,620 — irski funt — 2349,260 — grška drahma 7,150 portugalski escudo — 10,440 — kanadski dolar ABHHI 1292,610 — japonski jen — 13,700 — švicarski frank 1050,670 avstrijski šiling — 137,160 — norveška krona — 227,040 «*» švedska krona — 207,780 finska marka — 265,720 | — avstralski dolar O indikativne kotaciie zave )da Banca d'l 1137,960 talia 11. MAREC 1993 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1,670 - francoski frank , - 29,465 - nizozemski gulden il - .88,995 - belgijski frank 4,857 888818 španska peseta - 1,405 888888 danska krona HHHH 26,808 - kanadski dolar 1,338 888888 japonski jen j§ - 1,419 - švicarski frank 108,800 - avstrijski šiling - 14,212 888888 italijanska lira - 1,035 888888 švedska krona | 21,500 1 11, MAREC 1993 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 10,00 11,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 10,00 11,00 • Avstrija Posojilnica Borovlje 10,50 11,50 ' Avstrija Posojilnica Šentjakob 10,00 11,00 Avstrija Posojilnica Ločilo 10,80 11,40 Italija Kmečka banka Gorica 14,50 15,00 Italija Tržaška kreditna banka 14,50 15,00 1 1 J 11. MAREC 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 6385,5535 6404,7678 6423,9821 Francija frank 100 13235,6540 13275,4810 13315,3070 Nemčija marka 100 44882,8520 45017,9050 45152,9590 Italija ' lira 100 46,6322 46,7725 46,9128 Švica frank 100 48599,2660 48745,5030 48891,7390 ZDA dolar 1 747,7500 750,0000 752,2500 V.Britanija funt 1 1073,7666' 1076,9976 1080,2286 Opomba: povzete | po Reuterju. 1 12. MAREC 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 11591,8446 11626,7248 11661,6050 Kanada dolar 1 1090,9559 1094,2386 1097,5213 Francija frank 100 24080,8714 24153,3314 24225,7914 Nemčija marka 100 81554,6000 81800,0000 82045,4000 Italija lira 100 84,4906 84,7448 84,9990 Japonska jen 100 1153,5083 1156,9792 1160,4501 Švica frank 100 88863,4471 89103,7584 89371,0697 Velika Britanija funt 1 1950,6229 1956,4927 1962,3619 Slovenija tolar 100 1280,0000 - ZDA Tečaj HRD velja za ob dolar iračun carir 1 i in starega 1360,0861 deviznega varče 1364,1786 vanja. 1358,2711 | 8. FEBRUAR 1993 ZA DEVIZE I država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 10774,69 1108,02 1141,34 Kanada dolar 1 1024,21 1027,32 1030,40 Francija frank 100 23099,54 23169,14 23238,65 Nemčija marka 100 78144,93 78380,07 78515,20 Italija lira 100 84,63 84,88 85,14 Švica frank 100 84591,88 84846,42 85100,96 R. Hrvaška dinar 100 197,03 — Jugoslavija dinar . 100 — 25,00 — R. Slovenija tolar 100 — 1231,45 — ZDA dolar 1 1291,73 1295,62 1299,50 SVET Petek, 12. marca 1993 NOVICE PLO zavrnila povabilo TUNIS - Ahmed Koreih, koordinator PLO za mirovna pogajanja o Bližnjem vzhodu, je izjavil, da se palestinska delegacija ne bo udeležila naslednjega kroga mirovnih pogajanj, ki naj bi se predvidoma začele 27. aprila. Koreih namreč meni, da je nesprejemljivo, da bi Palestinci sedeli za isto mizo z Izraelci, medtem ko več sto Palestincev zmrzuje pod Šotori na jugu Libanona. Po njegovih besedah bi morale ZDA doseči sporazum med Izraelci in Palestinci, vendar bi morali Izraelci takoj začeti spoštovati resolucijo VS OZN Številka 799. večstranska pogajanja o miru na Bližnjem vzhodu so se začela leta 1991 v Madridu. (Reuter) Pogajanja po 1. aprilu CAPE TOWN - Pogajanja o večrasni demokraciji v JAR se bodo predvidoma začela 1. aprila v Johannesburgu, so sporočili viri, ki so blizu stranem, udeleženim v pogajanjih. Pogajanj se bo udeležilo 26 političnih skupin, potekala pa bodo večinoma v obliki delovnih komisij. Plenarnih zasedanj bo le nekaj, predvidoma dve ali tri, ki se jih bodo udeležili tudi predsednik de Klerk, predsednik ANC Mandela in drugi glavni protagonisti sedanjih sprememb v JAR. (Reuter) Kongresna stranka izgublja NEW DELHI - Ta-' milska stranka AIADMK je sporočila, da prekinja koalicijsko pogodbo z vladajočo kongresno stranko. Predsednik AIADMK Ja-jalalitha je ob tem izjavil, da sta kongresna stranka in premier Rao skušala spodkopati njegov položaj v zvezni državi Tamil Nadu, kjer je on predsednik vlade. Kongresna stranka v tej zvezni državi ga je namreč obtožila korupcije in nepotizma. Neki funkcionar AIADMK pa je povedal, da v stranki resno razmišljajo, da bi stopili v koalicijo s hindujsko stranko Bharatiya Janata. Kongresna stranka ima v zveznem parlamentu le še 251 poslancev, vendar jo podpira še 26 poslancev iz manjših strank, tako da ima vlada premiera Raa še vedno večino v 530-članskem parlamentu. (Reuter) BOLGARIJA / ODNOSI S SOSEDAMI Nova zavezništva na Balkanu Turški minister v Sofiji po več kot 100 letih SOFIJA - Bolgarija postaja diplomatsko središče Balkana, znanega tudi kot »sod smodnika«, saj vse več voditeljev balkanskih držav prihaja na take ali drugačne pogovore v Sofijo. Jasno je, da si zaradi grožnje razširitve vojne na Kosovo, Makedonijo in na širše območje, vsi prizadevajo pridobiti nove zaveznike. Tako je turški obrambni minister Nevzat Ayaz v sredo prispel na uradni obisk v Bolgarijo. Ayaz je prvi turški obrambni minister, ki je po sto letih obiskal Sofijo, da bi se pogovarjal o vojaškem sodelovanju. Z bolgarskim obrambnim ministrom Valentinom Aleksandrovem je že podpisal sporazum o znanstveno-tehni-čnem sodelovanju na vojaškem področju. Obenem pa je sofijski časnik Standard objavil intervju z Valentinom Aleksandrovem, ki je ponovil uradno stališče, da se Bolgarija ne bo vmešavala v spopade na ozemlju nekdanje Jugoslavije, in to tudi v primeru, če bi se vojna razširila na Makedonijo. Intervju je dvignil veliko prahu, saj je bil Aleksandrov prvi bolgarski politik, ki je postavil piko na i v zvezi z Makedonijo. Čeprav je bila Bolgarija prva, ki je priznala neodvisnost Makedonije, v bolgarskih uradnih krogih še vedno ne priznavajo makedonskega naroda in zastopajo teorijo, da so Makedonci po etničnem izvora pravzaprav Bolgari! Aleksandrov je prek časopisnih strani Standarda pozval Bolgarijo, naj se enkrat za vselej reši starih »čustev« in se neha vrteti v začaranem krogu. Nedvoumno je nasprotoval vojaškemu posredovanju v Makedoniji, četudi bi tam izbrahnib spopadi. »-Spor z Muslimani v Tetovu in Bitoli je dejansko spor med Skopjem in Tirano. Podobni so konflikti z albansko manjšino. Naj jih sami rešijo. Ce pa vendarle pride do vojne v Makedoniji, bo za Bolgarijo veliko pomembnejše vprašanje beguncev, ki bodo navahh na meje. V takem primeru pričakujemo pomoč mednarodne skupnosti,« je dejal Aleksandrov. Sicer pa po njegovem mnenju »v Makedoniji ne bo zagorel vojni požar«. Sofija je postala diplomatska prestolnica Balkana, ker je od vseh držav na tem območju najbolj ogrožena, meni neki zahodni diplomat. »Bolgarija meji na Srbijo in Makedonijo in njen osrednji položaj na balkanskem polotoku ji vsekakor daje prednost pred drugimi prestolnicami,« je še povedal diplomat. Večina balkanskih držav, Bolgarija, Romunija, Grčija in Albanija, si prizadeva, da bi preprečile širjenje vojne tako na Kosovo kot v Makedonijo. Doslej so vse zatrdile, da se ne bodo vmešavale in da tujim silam ne bodo dovoble premikov enot na njihovem ozemlju. Le Turčija je pripravljena pod okriljem Združenih narodov v BiH poslati svoje enote, ki bi zagotavljale uresničevanje Van-ce-Ownovega mirovnega načrta. Turški predsednik Turgut Čzal je pred kratkim obiskal bolgarsko prestolnico. To je bil prvi obisk kakega predsednika Turčije v zadnjih 11 letih. Čzal je bil v Sofiji kar tri dni, tako da so se poleg razmer v BiH pogovarjali tudi o gospodarskem in vojaškem sodelovanju med Turčijo in Bolgarijo. Bolgarija je država, ki je skozi zgodovino precej trpela zaradi bližine otomanskega imperija in je bila kar v dveh krvavih vojnah sovražnica Turčije. Turška manjšina v Bolgariji je bila v času 40-le-tne vladavine komunizma podvržena asimilaciji. Po padcu režima Todorja Živkova so se razmere za turško manjšino izboljšale, tako da je Turčija postala ena glavnih trgovinskih partneric Bolgarije in začela celo vlagati v njeno gospodarstvo. Edini balkanski državi, med katerima so bili prej odnosi dobri, poslabšali pa so se zaradi vprašanja Makedonije, sta Bolgarija in Grčija. (M. K., Reuter) Rasno nasilje tudi v Londonu LONDON - Neodvi-« sni raziskovalni center v Londonu je v četrtek objavil, da je eno od desetih nebelih gospodinjstev v britanski prestolnici doživelo rasno nestrpnost. 64 odstotkov žrtev trdi, da so člana njihove družine žalili, medtem ko jih 24 odstotkov navaja, da so bili žrtve fizičnega napada. Raziskava je zajela 6500 gospodinjstev v Londonu, kjer živi skoraj pol milijona pripadnikov etničnih manjšin. »Zastrašujoče je, da so v skoraj 58 tisoč gospodinjstvih v Londonu doživeb rasno nestrpnost. Od tega jih je 48 tisoč črncev, drugi pa pripadajo različnim etničnim skupinam,« so zapisali v raziskavi. Te številke so zagotovo višje, kot jih je pokazala statistika, opravljena po policijskih poročibh. Mestna policija je sporočila, da je bilo v letu 1990 kar 2.900 rasističnih napadov, medtem ko jih je bilo leta 1992 £e 4.500. Cmci in Azijci to pripisujejo ustanovitvi skrajno desničarske Britanske narodne stranke v jugovzhodnem predmestju Londona. Etnične manjšine predstavljajo 5 odstotkov od 55 milijonov prebivalcev v Veliki Britaniji. (Reuter) GRČIJA - ALBANIJA / ODNOSI Zamere, očitki in zahteve Državi ustanovili mešano komisijo SKOPJE - Zunanji ministrstvi dveh sosednjih držav, Albanije in Grčije, sta nedavno podprb ustanovitev mešane komisije, ki naj bi skrbela za napredovanje odnosov ter predvsem uravnavala zaposlovanje prebivalcev albanske narodnosti v Grčiji. Ob tej »diplomatski« spravi, povezani z nedavnim množičnim izseljevanjem albanskih emigrantov iz Grčije, se je pojavila nova, sicer nenehno tleča zamera. Grški mediji so se namreč razpisali o Sarani, Gjirokastri oziroma o predelu Severnega Epira v južnem delu Albanije in o neposredni bliži-ni edinega mejnega prehoda s sosednjo Grčijo (Kakavi). Vlada v Atenah je zadala svojim diplomatskim predstavnikom v Tirani še eno nalogo, naj namreč opravijo vse potrebne korake za zagotovitev pravic turške skupnosti, ki se baje ubada z vse bolj neenakopravnim položajem. Delček medsosedske zamere glede Severnega Epira nam razkrivajo številke, in sicer na eni strani »lažne«, na dragi pa »resnične«. Tako naj bi po atenskih ocenah na območju albanskega dela Epira živelo 400 tisoč pripadnikov grške manjšine, po albanski matematiki pa jih Biserka Povse - Tasič / Skopje je kar osemkrat manj. Grška vlada očita albanski, da so njeni rojaki še vedno brez pravice do potovanja, pod prisilo tajne policije in podobno. Provladni grški časopisi, kakršen je med dragim Eleft-heros Thipos, so neuradno zahtevo po avtonomiji Severnega Epira utemeljili s pojasnilm, da Grki ne terjajo za svoje rojake nič dragega kot Albanci zase na Kosovu. Nezadovoljstvo onstran albanske meje naj bi imelo najnovejšo podlago v zakonskih predlogih albanske vlade. Po grških razlagah sodeč, naj bi prvi zakonski osnutek o izobraževanju Grkov v Albaniji omejil pravico do srednješolskega izobraževanja v grščini. Po drugem albanskem zakonskem'predlogu o delovanju verskih skupnosti bi bil lahko poglavar avtoke-falne pravoslavne cerkve v Albaniji le Grk z albanskim državljanstvom, rojen na »albanski zemlji«. To pomeni, da bi Atene izgubile možnost vpliva na izbiro cerkvenega poglavarja. Priprave na nekoliko drugačno opravljanje verskih dejavnosti v Albaniji niso kratkega diha, če vemo, da so obtožbe na račun grške pravoslavne cerkve, ki »ruši albanski nacionalni interes«, izre- čene precej pogosto, med dragim tudi sredi lanskega avgusta, v albanskem parlamentu. Severni Epir in v zvezi z njim napovedujoči se novi spori razkrivajo tudi vsebino albansko-grških odnosov. Tako albanska zunanja politika očita sosedi s helenistično tradicijo vse bolj odkrito podporo režimu v Beogradu. Grčija prav tako ni preveč navdušena nad demokratizacijo nekdanje komunistične trdnjave, saj, kot pravi, ne more zaznati »nobenega napredka v položaju etnične grške manjšine«. Morda se bo tudi to sosedsko balkansko nesoglasje končalo s še eno meddržavno komisijo, ki bo ugotovila, da se je položaj grških rojakov izboljšal-Simbohčen pomen Severnega Epira lahko najdemo tudi v bogati zalogi večnih intrig in zameric z vse bolj uveljavljenim načelom: kar zahtevam zase, ne dopuščam dragim. Pri Severnem Epira, kjer naj bi po albanskih virih živelo 17 odstotkov grškega ter 83 odstotkov albanskega prebivalstva, to lahko pojasnimo z neomajnim grškim prepričanjem: avtonomija za Severni Epir »da«, toda nikakor ne za grški del Trakije, naseljen večinoma s prebivalstvom turške nacionalnosti. PISMO IZ BUENOS AIRESA Verjemite ali ne, Bruselj res obstaja Alejandro Briner Mesta so kot ljudje. Privlačijo nas, odbijajo ali pa smo do njih ravnodušni. Tega ne moremo razumsko razložiti, tako preprosto čutimo. Pravijo, da je Pariz staro mesto, da je umazano in celo neurejeno. Kljub temu pa noben predsodek ne ovira naklonjenosti, ki jo čutimo do tega mesta. Jasno pa je, in tu je ključ primerjave mest z ljudmi, da imamo mesto radi, če ga poznamo. Vsak pač ljubi najprej svoje rodno mesto ali kraj. Obstajajo pa tudi mesta, ki jih skoraj ne poznamo. Kako naj bi ljubili Rigo ali Ottavro, če skoraj nič ne vemo o njiju. Nekaj podobnega se mi je dogajalo z Brusljem, prestolnico Belgije. Kaj več o njem v Južni Ameriki ve redkok-do. In kaj vemo o Belgijcih? Koliko znanih glasbenikov, slikarjev, politikov, tenisačev nam je dala Belgija? Saj niti nisem prepričan, kateri jezik govorijo v tem delu Evrope. Kljub vsemu pa Belgija obstaja. In njeno glavno mesto je Bruselj. Pred nekaj leti sem ga obiskal skoraj po naključju. Bil je pravo odkritje. Njegov glavni trg je res mikaven in nepozabni so sprehodi po njegovih ulicah. Kljub vremenu (statistike pravijo, da dežuje 240 dni na leto) so njegovi prebivalci zavidljivo dobre volje. Značilni simbol mesta in hkrati njegov spomenik pa ne opeva nikakr-ših neupogljivih herojev ali divjih bitk, temveč je to fantek, ki lula. Tako sem to mesto vzljubil. Preprosto opazovanje mimoidočih, žena in mož, ki so po ulicah brezskrbno jedli znameniti belgijski »-frit«, me je prepričalo, da so to dobri ljudje. Začetno vprašanje pa je ostajalo še vedno odprto: kdo se je rodil v Bruslju? Tu se niso rodili Beethoven, ne Van Gogh, ne Victor Hugo, ne Maradona, ne Einstein, ne Caruso. Ali je sploh kakšen znameniti mož tukaj zagledal luč sveta? Pred desetletjem je umrl Julio Cortazar, eden najpomembnejših argentinskih pisateljev. Njegovo ime je povezano z najlepšimi stranmi argentinske proze. Njegove osebe in zgodbe izžarevajo pristen okus in duh Buenos Airesa. Nihče bi si ne drznil pomisliti, da se je ta odli- čni pisatelj rodil daleč od Argentine. Kajti Cortazar se ni rodil v Buenos Airesu ali njegovi okolici, pač pa v Bruslju. Pred nekaj tedni smo z nepodkupljivo strogostjo, ki jo bruhajo teleprinterji, slišali in brali štiri boleče besede: Umrla je Audrey Hepburn. Njena starost ni pomembna, še manj klinični razlog za njeno smrt. Audrey Hepbrun je bila tisto angelsko petindvajsetletno dekle z nasmeškom, ki ga ne bi mogel ponoviti noben drug obraz na svetu. Audrey Hepburn je bila princesa, ki je hotela živeti, bila je dama najslajše in najmehkejše podobe, ki so nam jo podarili kinematografi. Ko je leta 1953 dobila oscarja, je Billy VVilder ugotovil: Odslej so ženske obline in velike prsi stvar preteklosti. In ni se motil. Z neznatnimi oseminštiridesetimi kilogrami je Audrey osvojila celo generacijo. Bilo je nemogoče stopiti v kino in si ogledati Sabrino ali Ljubezen popoldne, ne da bi se slepo zaljubil vanjo. Nekoč je izjavila: Nikdar nisem imel posebnega talenta ali uporabljala izjemne igralske tehnike; morda sem imela kaj takega, kar je pripomoglo k tej izredni sreči. Ni se mogoče strinjati z njo. To ni bila sreča, pač pa njena očarljivost. Magična očarljivost, s kakršno so obdarovane nekatere osebe. In nekatera mesta. Kajti Audrey Hepburn se je rodila v Bruslju. _____FINANČNE, MAFIJSKE IN MEDDRŽAVNE AFERE 80. IN 90.LET (2)_ če šejku podgane pojedo dva milijona dolarjev... BCCI je z arabskim kapitalom do popolnosti razvila temačne metode delovanja Mednarodna banka za kredite in trgovino (-BCCI) je sebe predstavljala kot banko iz tretjega sveta, ki naj bi tem državam pomagala iz revščine. Organizirala je številne dobrodelne akcije in plačevala ugledne osebnosti, ki so jamčile zanjo in za njen ugled. Toda na koncu je uničila življenj- padel, a celotna nacionalna gospodarstva - predvsem tista iz držav tretjega sveta - so se zamajala zaradi BCCI, ki je bila največja banka v osemnajstih afriških državah. To je še prispevalo k neskončni bedi črne celine. Hudo Abu Nidal je v BCCI hranil 60 milijonov dolarjev ske prihranke milijonov revnih varčevalcev. Bila je pravo nasprotje Robinu Hoodu, banka, ki krade revnim in daje bogatim. Ob zaprtju banke je vse svoje prihranke izgubilo 1, 3 milijona varčevalcev in 14 tisoč zaposlenih se je znašlo na cesti. Po vsem svetu se je zaustavilo 1000 ladij, ker so imele dokumente v sefih BCCI. Milijone dolarjev za plače in še za marsikaj drugega so zaklenili preiskovalci... Z dobro usklajeno akcijo pa-so mednarodni preiskovalci preprečili tišjo, česar so se ob zaprtju največje zasebne banke na svetu najbolj bali: svetovni finančni sistem ni raz- zaušnico je dobila tudi Kitajska, ki je izgubila 400 milijonov dolarjev, namenjenih za spodbujanje gospodarskega razvoja. V Pekingu so verjeli BCCI zato, ker jo je toplo priporočal nekdanji ameriški predsednik Jimmy Carter. Toda Carter je bil samo ena izmed svetovno znanih osebnosti, ki jih je karizmatični ustanovitelj BCCI Abedi uporabljal za svoje cilje. Jimmy Carter najbrž ni lagal, ko je izjavil, da ni vedel za Abedi-jeve temačne posle. Nekdanji svetovalec ameriških predsednikov po Harryju Trumanu in ugledni politik Demokratske stranke Clark Clifford pa je BCCI z lažjo in zvijača- Barbara Kramzar mi odprl vrata v Združene države Amerike. Ameriška finančna zakonodaja je veliko ostrejša od zakonodaje evropskih držav in sumljivih poslov BCCI niso pravočasno odkrili že prej tudi zato, ker je za banko zastavil svoje ugledno ime Clark Clifford, človek, ki mu je hvaležni predsednik Kenne-dy ponudil vse. Takrat je odklonil državno službo, za BCCI pa se je bil pred strogimi ameriškimi preiskovalci pripravljen celo zlagati, da banka nima sedeža v dveh državah. Zato jo je bilo nemogoče nadzorovati. BCCI je nastala zato, ker je pakistanski Šiit Ag-ha Hasan Abedi sanjal o veliki banki za ljudi tretjega sveta, ki bo skrbela za zatirane in poslušala Mohamedove besede: »Alah bo pogubil oderuštvo in blagoslovil dajanje miloščine.« Banke naj ne bi služile samo pridobivanju dobička, ampak naj bi tudi pomagale k razvoju dražbe. Abedi se je povezal z bogatimi zalivskimi emirati in skrbno pazil na razdajanje denarja v dobrodelne namene in financiranje družbenih potreb. Toda za kuliso pravične banke, v katero so verjeli milijoni revnih varčevalcev po vsem svetu in zato izgubili vse, je Abedi s pomočjo uglednih politikov iz vsega sveta dirigiral največji bančni slepariji v človeški zgodovini. Abedi je svojo priložnost zaslutil v povezovanju z Arabci, in to daleč prej, preden so ti z naftnim embargom 1973 po- stali najbogatejše države na svetu. V Abu Dabiju se je že leta 1966 povezal s šejkom Zayedom, bistrim, a neizobraženim vladarjem. Njegov brat, ki ga je Zayed vrgel s pomočjo Britancev, je vse svoje premoženje hranil v sefu pod posteljo v svoji trdnjavi. Ko so ga odstranili, so ugotovili, da so podgane pojedle bankovce za dva milijona dolarjev. Zayed je raje investiral in ko je zaradi neizkušenosti potreboval banko, je bil v bližini že Pakistanec Abedi. Abedi se je potrudil, prirejal je love s sokoli in podobno. Šejki so bili idealne stranke. Kot muslimani niso smeli prejemati izrednih dobičkov, zato jim je dal Abedi ponujal kaj drugega, na primer usluge nežnega spola ali kar cele hareme. Arabci so skušah že leta 1967 razbiti monopol družb Standard Oil ali Royal Dutch Shell pri črpanju in prodaji nafte, to- da posrečilo se jim je šele leta 1973, potem ko je Egipt napadel Izrael in sramotno izgubil. Prav Zayed je bil tisti, ki si je izmislil naftni embargo od oktobra do pomladi naslednjega leta. Cena nafte se je početverila na ll> 65 dolarja za sod. Vbdite-lji teh držav so plavali v denarju, zato so nujno potrebovali pomoč pri zapravljanju. Abedi jim je ponujal vse, kar so želeli' Nikoli jim ni rekel ne, četudi so zahtevali milijone dolarjev kreditov in jih niso nikoli odplačali. S takšnim načinom poslovanja so se BCCI sicer odpirala vsa vrata, toda počasi so se računi banke praznih in zapletali. Podkupnine, usluge prijateljem in politikom ter financiranje sumljivih poslov brez kakršnega koli kritja so BCCI počasi pripeljali k edinemu vira denarja, ki je bil videti neusahljiv. Abedijevi-zaupni-ki so odprli banko v Panami in naredili vse, da so se približali trgovini z mamili. Abu Dobi je dal začetni kapital in dobil milijardne izgube SVET Petek, 12. marca 1993 ___ HRVAŠKA / (NE) SVOBODA MEDIJEV * Kritiki oblasti ne ogrožajo dižave Tako menita predstavnika IFJ in FIEJ ZAGREB - Generalni sekretar Mednarodne federacije novinarjev (-JFJ) Aidan VVhite in generalni direktor Mednarodne federacije Časopisnih izdajateljev (FIEJ) Timothy Balding bi se morala med tridnevnim obiskom na Hrvaškem v živo seznaniti s svobodo informiranja, s težavami v zvezi s privatizacijo in neodvisnostjo medijev na Hrvaškem. O tem, kakšne vtise sta zbrala po pogovorih s predstavniki društva novinarjev, vodilnimi nekaterih glavnih medijskih hiš in seveda z novinarji, sta White in Balding govorila na tiskovni konferenci v sredo zvečer. Po njunem mnenju so razmere, kar zadeva neodvisnost medijev na Hrvaškem, mnogo resnejše kot v kateri koli drugi državi nekdanje-socializma. Zaskrbljena sta bila tudi zaradi načina privatizaci-]® medijev. Po njunem bi bilo potrebno zaustaviti privatizacijo v splitski Slobodni Dalmaciji in poiskati rešitev ki ne bi pomenila podržavljanja tega časnika. Upanje vliva pripravljenost hrvaške vlade, da bo mednarodnemu Gordana Gojak / Zagreb odboru dovolila raziskati proces lastninjenja v tem še edinem svobodnem Časniku, ki ni pod nadzorom in v lasti vladajoče stranke. Predstavnika obeh pomembnih strokovnih federacij sta bila posebej zaskrbljena zaradi monopola pri tiskanju in distribuciji Časnikov in opozorila, da je pri privatizaciji elektronskih medijev storjenega zelo malo, skoraj nic. Dobila sta vtis, da je obstaja soglasje o tem, da HTV ni verodostojen vir informacij. Presenetila ju je zlasti ostrina besed hrvaškega predsednika Tu-dmana, ki je v pogovoru z njima napadel nekatere neodvisne novinarje in jih označil za manjšino, ki žaluje za komunizmom. Tudman je še dejal, da gre za skupino »izobčencev«, »jugonostalgikov« in »nedemokratov«. Hrvaški predsednik Tudman je zlasti ostro napadel novinarje Slobodne Dalmacije, o katerih je govoril, da so »ostanki komunističnega režima«, od katerih se on ne more naučiti demokracije. VVhite in Baldin sta si to razlagala po svoje. Menila sta namreč, da je neumito novinarje, ki kritizirajo vladajočo stranko, označiti za sovražnike^ hrvaške neodvisnosti. Prizadelo ju je tudi, da nihče na oblasti, tudi predsednik Tudman ne, ne sprejemajo upravičenih kritik oziroma pravice do kritičnosti, kar je prvi pogoj za pluralizem mišljenja in demokracije. Oblast mora razumeti, da je ona tista, ki mora poskrbeti za svobodo in neodvisnost medijev, sta ugotovila ugledna gosta. Na koncu tiskovne konference sta visoka predstavnika novinarjev in izdajateljev Aidan VVhite in Timothy Balding poudarila, da v svojem poročilu Svetu Evrope ne bosta priporočila sprejema Hrvaške v to organizacijo. S članstvom Hrvaške v Svetu Evrope bo treba počakati, dokler se ne prepričajo, da Hrvaška tudi v resnici, in ne'samo deklarativno podpira evropsko konvencijo o Človekovih pravicah in da obstaja resnična svoboda tiska in mišljenja. Zato si bosta VVhite in Balding prizadevala za Cim hitrejše oblikovanje regionalnih opazovalnih centrov IFJ za neodvisnost medijev. Sporna vloga Nata v BiH VVASHINGTON -»Med ZDA in Francijo je vse več nesoglasij glede vloge Nata kot sile, ki bi zagotavljala mir v BiH,« je v Četrtek zapisal VVashing-ton Post. Neimenovani diplomati in vojaški predstavniki so povedali, da ZDA pritiskajo na vodstvo Nata, da bi v BiH poslali od 50 do 150 tisoč vojakov, M bi zagotavljali uresničevanje mirovnega načrta. Med njimi bi bilo približno 20 tisoC ameriških vojakov. Toda takšnemu načrtu odločno nasprotuje Francija. To je za omenjeni Časnik povedal francoski predstavnik Jacques Blot. Francija se še vedno zavzema, da bi mirovni naCrt za BiH skušah uresničiti pod okriljem Združenih narodov, saj bi tako lahko sodelovala tudi Rusija. Upoštevati je potrebno tudi zadržanost bosenskih Srbov do morebitne akcije Nata in seveda tudi generalnega sekretarja Butrosa Galija. V ameriških političnih krogih pa menijo, da je zadržanost Francije glede vloge Nata v balkanskem konfliktu posledica francoskega prizadevanja, da bi zmanjšala ameriški vpliv v Evropi. (AFP) _________SRBIJA / IMENA_____ Mujo je Milan in Medmija Zorica Spreminjajo imena, da bi laže živeli Žarko Rajkovič / Beograd BEOGRAD - Mujo je zdaj Milan, Medmija Zorica, Željko je čez noč postal Žarko, Hajrudin pa se že nekaj dni predstavlja kot Jovan. Gre za majhno število vseh tistih Albancev, Muslimanov, Makedoncev in Hrvatov, ki v želji, da bi skrili svoje nesrbsko poreklo, zadnje mesece menjavajo imena in priimke. Ta nova »moda«, ki se širi med nesrbskim prebivalstvom, je že stara, vendar ji ni nihče posvečal pozornosti. Slo je predvsem za manjše število teh pojavov, zdaj pa gre za pravo poplavo zahtev po spremembi imena in priimka. V občini Valjevo, sto kilometrov južno od Beograda, je bilo samo v zadnj Času na tej podlagi izdanih 36 novih osebnih izkaznic. Pri vlaganju zahteve je potrebno navesti tudi razlog, zakaj zahtevaš spremembo imena. Tako je Makedonec Filip Isajilovski postal Isaji-lovic. To je pojasnil s tem, da se je od nekdaj imel za Srba in da je takšen priimek njegova družina že imela med obema vojnama. Željko Vitovac, Hrvat iz Vukovarja, je prevzel ženin priimek Ninkovič in to pojasnil s tem, da ne želi nositi kompromitiranega hrvaškega imena. Herum Ha-šanin je postal Marko Aša-nin, Mujo Beriša pa Milan BerišiC. Oba sta napisala, da sta prepričana, da bosta z novima imenoma laže prišla do službe. Nedimija Ajeti je že nekaj dni Zorica Petrovič, njen mož Me- hmed pa je postal Zoran. Zorica bo kmalu rodila otroka. Dala mu bosta srbsko ime, da ne bo imel težav v šoli. Nihče ni v vprašalniku navedel, da spreminja ime pod prisilo, saj ga potem preprosto ne bi mogel zamenjati. Spremembo je namreč mogoCe izvesti samo prostovoljno. »Ne verjamem, da te ljudi kdo sili, da spremenijo imena, vendar očitno menijo, da bodo tako živeli varneje. Dovolj je samo, da se na televiziji pojavi Šešelj in pove, da bo iz Srbije pregnal vse, kar ni srbsko, in že nastane gneča okoli sprememb imen. Treba je biti pozoren, saj gre za grožnje poslancev in voditelja druge najmočnejše stranke vSrbiji. NOVICE Možna vladna kriza na Hrvaškem ZAGREB - Iz krogov, ki so blizu vladajoči HDZ, so prišle novice, da je Mladen Vedriš, podpredsednik hrvaške vlade, ki je zadolžen za gospodarska vprašanja, dal odstopno izjavo. To naj bi storil zato, ker ni dobil podpore za svoj gospodarski program, ki naj bi vsaj deloma omilil težak gospodarski položaj v sosednji državi. Ce bo predsednik Tudman sprejel njegov odstop, bo to še en dokaz, da vladajoča stranka nima ne programa in ne volje za korenite gospodarske reforme. V parlamentarnih kuloarjih pa se že dalj Časa govori o koreniti rekonstrukciji hrvaške vlade. (G. G.) Brez ovir po Donavi BUKAREŠTA - Promet po reki Donavi se odvija normalno, je sporočilo romunsko transportno ministrstvo. Jugoslovanske oblasti so namreč zagrozile s ponovno blokado Donave/ Ce romunske oblasti ne bodo dovolile vlačilcu Ku-manovo vplutja v Železna vrata. Mihael Kutus, tiskovni predstavnik romunskega transportnega ministrstva, je izjavil, da vlačilcu tega niso dovolili, nakar se je ta zasidral v jugoslovanskem pristanišču Prahovo. Kutus je tudi zagotovil, da bo Romunija še naprej spoštovala prepoved, ki so jo proti ZRJ uvedli Združeni narodi. (Reuter) Evropski parlament o posilstvih v BiH STRASBOURG - Evropski parlament je sprejel posebno resolucijo o sistematičnem posiljevanju žensk v BiH. V njej je zapisano, da so sistematična posilstva vojni zločini in zločini proti človeštvu, zločince, ki so jih povzročili, pa bodo morala preganjati mednarodna sodišča. Resolucija tudi predvideva ustanovitev zatočišč za posiljene ženske in njihove otroke, tem ženskam pa naj bi ES omogočila tudi potrebno zdravstveno varstvo. (STA) Tiho etnično čiščenje v Vojvodini PARIZ- Vodja Demokratične zveze Madžarov v Vojvodini Andraš Agošton je v intervjuju za pariški dnevnik Le Figaro povedal, da srbske oblasti v Vojvodini izvajajo politiko tihega etničnega CišCenja. Glavna žrtev te politike je hrvaška manjšina v Vojvodini, ogrožena pa je tudi madžarska majšina. Po njegovem mnenju obstajata dva možna scenarija za Vojvodino. Po prvem naj bi se ohranil status quo, po drugem pa naj bi se nasprotja še zaostrila. V tem primeru se njegova stranka zavzema za kolektivno izselitev Madžarov iz Vojvodine. (Reuter, STA) POGOVOR Z VODJEM HRVAŠKIH POGAJALCEV BOŽOM MARTINOVIČE M O NASLEDSTVU NEKDANJE SKUPNE LASTNINE Pogajanja bodo težavna Pravi človek na pravem mestu in ob pravem Času, bi lahko rekli namesto uvoda. Postaviti Boža Marendiča na položaj ko-ordinatorja hrvaškega projekta za nasledstvo nekdanje SFRJ je bila veC kot pravilna poteza. Vendar dovolite, gospod Ma-rendiC, da vas najprej predstavimo: kot minister za razvoj v Markovičevi zvezni vladi ste svoje znanje in izkušnje ponudili hrvaški državi. In zdaj naše prvo vprašanje: Kako je sploh zasnovan ves ta projekt m v kateri fazi je ta hip? V okviru ženevske konference o nekdanji Jugoslaviji so na močan pritisk Slovenije in Hrvaške načeli vprašanje nasled- stva. Zasnovali so dve delovni skupini - za gospodarska vprašanja in za nasledstvo. Sestavljajo ju predstavniki vseh držav, ki so nasledile nekdanjo Jugoslavijo in ki imajo pravico, da uveljavljajo zahteve po premoženju in obveznostih oziroma da se potegujejo zanje, a hkrati lahko izrazijo zadržke glede zahtev drugih držav. Delo teh skupin vodijo visoki funkcionarji Evropske skupnosti. Skupaj z nekaterimi evropskimi svetovalnimi organizacijami bodo pomagali razvozlati nasledstvena vprašanja v državi, ki je notranje odnose razvijala 70 let, gospodarski sistem pa spreminjala približno vsakih deset. Pri tem se kar najbolj opirajo na mednarodna pravila in konvencije, a vse države, ki imajo pravico do dediščine, so doma zasnovale ustanove in projekte, povezane s temi vprašanji. Hrvaška ima recimo šest izvedenskih skupin: za finančno aktivo in pasivo, za vojaško premoženje (ta skupina je najveCja), za arhive, za nepremičnine zveznih organov in ustanov, potem skupino za druge paradržavne ustanove in nazadnje skupino za infrastrukturo. Te skupine so razporejene po ministrstvih, pomagajo pa jim strokovne organizacije in inštituti. Primer: s pravnimi vprašanji se ukvarja Jadranski zavod Hrvaške akademije zna- panj iz okolice Gorožga je le malo mar za nasledstvo, Zanima ju, kako bosta preživela (Jelefoto: AP) nosti in umetnosti. Ta hip smo še v prvi fazi opravil, ki obsega ugotavljanje premoženja in obveznosti ob referenčnem datumu 31. decembra 1990. Druga faza zajema ugotavljanje trenutnega stanja skupnega premoženja, sklenili pa naj bi jo z določitvijo delitvenih meril. Mehanizem delitve naj bi vseboval tudi mehanizme kompenzacije oziroma naj hi se dogovorili o natančnih pravilih igre. In - to je zelo pomembno - tu je vključena tudi vojna škoda. No, za vse to je treba ustvariti nekaj političnih osnov - na posamičnih območjih natanko in po Časovnem vrstnem redu definirati, kdo so žrtve in kdo agresorji, kajti premoženjsko stanje se je po omenjenem datumu spremenilo. Tretja faza naj bi bila sama delitev, zaradi katere bo treba spremeniti nekatere zakone in sprejeti nekaj novih. Kajti ne gre samo za premoženje in obveznosti, temveč je v igri še veliko drugih stvari: pridobljene pravice, državljanstvo, pokojnine, premoženjske pravice pravnih in fizičnih oseb. Za slednje se še zlasti zanimajo Slovenci, katerih državljani in pravne osebe imajo na Hrvaškem precejšnje premoženje. Kako dolgo bo trajala druga faza? To je odvisno predvsem od političnih razmer, saj v vojnih ni mogoče prav ničesar pripeljati do kraja. Premoženje mora biti tako kot arhivi dostopno, v okviru konference Dinka Martinovič pa potrebujemo mehanizme za reševanje spornih vprašanj, izmed katerih bodo nekatera nemara prišla celo pred mednarodno sodišče. Kar zadeva hrvaška prizadevanja, bi vse skupaj trajalo vsaj še , poldrugo leto. Ali to pomeni, da je treba na zaključek celotnega projekta počakati do dokončne osvoboditve vseh zasedenih delov Hrvaške in konca vojne v BiH? Vsekakor! Četudi bi bil mandat Unproforja podaljšan? To je manj pomembno. Bistveno je, da pridemo fizično do lastnine in arhivov zveznih organov in ustanov nekdanje države, katere prestolnica je bila Beograd. Kakšne so v okviru nasledstva medsebojne zahteve Slovenije in Hrvaške? V zvezi s tem ni rešeno vprašanje približno 600 milijonov dolarjev, ki so bili prek Ljubljanske banke vloženi v obliki deviznega varčevanja. No, Ce sem prav obveščen, je Slovenija to voljna rešiti oziroma to zadevo že rešujejo, zato na to ne bi gledal kot na sporno zadevo. Drugo vprašanje se dotika premoženja slovenskih pravnih in fizičnih oseh na Hrvaškem in nasprotno. O pravnih normah, ki bodo z dogovori na konferenci obvezale države, smo se že dogovorili, in te norme so korektne. Vsako premoženje uživa vso zaščito -ne glede na to, katerega državljanstva so lastniki. Ce kaka država premoženja tujih oseb ne more vrniti v prvotni obliki, je zanj obvezana zagotoviti popolno nadomestilo. Vse to je določeno z mednarodnimi konvencijami, o katerih imata Slovenija in Hrvaška enako mnenje - in tudi sicer na konferenci v Ženevi kar najbolj sodelujeta. Cisto nekaj drugega pa je vprašanje krajevnih napak, zamud pri sprejemanju predpisov - tudi v naši državi je marsikaj tega še neusklajenega. Naj navedem primer: razvojni sklad je razpisal natečaj za prodajo počitniških domov - do tega ima država pravico - in kaže, da se bo Hrvaška odločila za kompenzacijo, in ne za vrnitev, oziroma bo ti načeli morda kombinirala. Toda tiste ljudi, katerih premoženje je pri tem zajeto, bi morali obvestiti, sicer bi utegnilo priti do političnih težav. Mi se homo temu z dobro organizacijo in s strokovnim delom izognili in tako tkali medsebojno zaupanje. Izjemno pomembno je za Hrvaško vprašanje vojne škode. Po svetovnih oziroma zgodovinskih izkušnjah vemo, da je agresor po vojni žrtvi povrnil največ 20 do 30 odstotkov storjene škode. Kako visoka je po vašem vojna odškodnina, ki bi jo Srbija in Črna gora morali plačati Hrvaški? O tem ta hip sploh ni mogoCe govoriti. Dolžnik lahko vselej vrne samo toliko dolga, kolikor ima sam objektivno sredstev. Po svetu poznajo celo pravilo, ki je že kar nekakšen pregovor: »Z velikimi dolžniki naj si beli glavo upnik!« Vsekakor pa to pravilo ne velja za vojno škodo. Po mednarodnih pravilih mora agresor škodo poravnati v takem obsegu, da sam gospodarsko ne bo uničen. Srbija je revna, nerazvita država, ki jo je vojna izčrpala, izmozgalo pa jo bo tudi vse tisto, kar jo še čaka - in zato ni realno pričakovati, da bo velikansko vojno škodo povrnila v kratkih rokih. To kljub vsemu ne pomeni, da ne bi zahtevali plačila do zadnjega dinarja, še zlasti zaradi moralnih in političnih razsežnosti vojne škode. Ce torej agresor škode ne more poravnati, je mednarodna skupnost dolžna, da prizadeti državi omogoči hitrejši razvoj. Kako pa je z dolgovi nekdanje Jugoslavije? V rokah im,amo natančno dokumentacijo in glede na te podatke je naš delež skupnega dolga 3, 4 milijarde dolarjev. Kar zadeva tovrstne obveznosti, se zavzemamo za izhodišča, ki jih zagovarja Mednarodni - denarni sklad (IMF): merila za delitev pasive in aktive naj bodo enaka. Kaže, da je pri vsem tem glede nasledstva ozko grlo. Ce spregovorimo naravnost: Mar to premoženje zapravljajo tisti, ki jim je najbolj pri roki, se pravi Srbija in Cma gora? Ozko grlo je v sami konferenci. Vse skupaj ni vodeno tako, da bi bilo opravljeno hitro in popolnoma pravično. Vtis je tak, da je vprašanje na- sledstva na konferenci vzporedno vprašanje, sicer pa so ga tako ali tako naCeli samo zaradi močnega vztrajanja Slovenije in Hrvaške. Blokirali so recimo veliko manj deviznih rezerv, kot bi jih sicer lahko. Razlogov je nemara več, eden izmed njih pa je interes države, v katere banki je omenjeni kapital blokiran. Ce blokiraš takšen kapital, blokiraš tudi dobiček, ki ga je z njim mogoCe ustvariti. PaC pa je arbitražna skupina konference jasno povedala, da je Jugoslavija razpadla in da so dediči njeni nekdanji sestavni deli. Srbija in Cma Gora kljub vsemu vztrajno trdita, da konferenca za takšne presoje ni kompetentna in da oni pomenita edino kontinuiteto Jugoslavije. Za delitev imetja to ni kdove kako pomembno, ima pa političen pomen, in sicer zaradi vojne odškodnine. Na konferenci o tem vprašanju še niso temeljito in jasno razpravljali. Mi smo predlagali, da bi kot temelj za pravila igre uporabili dve dunajski konvenciji in nekaj mednarodnih primerov. No, tega niso sprejeli. Osebno menim, da je vse to mogoCe zato, ker svet še vedno živi v zablodi o naravi nekdanje skupne Jugoslavije, ki je bila umetno ustvarjena in ki jo je komunistični režim umetno ohranjal pri življenju, predvsem s kapitalom, ki je prihajal z Zahoda. Ko je komunizem propadel, viri kapitala pa presahnili, je ta država povsem naravno razpadla. Toda ta razpad je v navzkrižju z evropsko in svetovno »težnjo« po brisanju meja in integracijah. Razmišljanja v svetu so še vedno usmerjena k cilju, da bi na tem prostoru nekako oblikovali takšno ali drugačno integracijo. Ta zabloda vpliva tudi na prihodnje rešitve in zato je strani, ki se danes vojskujejo, jutri pa bi spet lahko živele skupaj, težko natančno opredeliti kot žrtve in agresorje. Prav zato ni eksplicitnih stališč in odločitev, mi smo se pa ne krivi ne dolžni znašli DUNAJ / ANTIFAŠISTI SLAVIJO_ Dokumentacija upora 30-letnica ustanovitve arhiva _______AVSTRIJA / AFERA NORICUM Kaj je res vedel ambasador Amry? . Trije bivši visoki avstrijski politiki pred sodiščem DUNAJ - v sredo je 30-letnico svoje ustanovitve slavil Dokumentacijski arhiv avstrijskega upora proti fašizmu [DOVV) na Dunaju. Leta 1963 so organizacije bivših kacetnikov, politično preganjanih in bor- cev proti fašizmu ter vrsta osebnosti dali pobudo za ustanovitev arhiva, ki naj bi hranil dokumente o avstrijskem uporniškem gibanju ter žrtvah fašizma. Začetnemu arhivskemu materialu v ustanovitvenem letu - 1500 aktov - se je do danes pridružilo okoli 300 metrov gradiva. Dokumentacijski arhiv je na svojem področju edina ustanova v Avstriji. Društvo, ki ga vzdržuje, sestavljajo pripadniki različnih strank (razen svobodnjakov) in svetovnih nazorov. DOVV se je od 1970. leta dalje iz navadnega arhiva začel razvijati v znanstveno ustanovo, ki je s pomočjo (večji del brezplačno sodelujočih) strokovnjakov aktivno zbirala gradivo o avstrijski preteklosti za časa nacionalsocialistične okupacije. Do važnih sprememb je prišlo v Času socialdemokratske vlade pod Brunom Kreiskym. Tak-ratna ministrica za znanost Herta Firnberg ie omogočila reorganizacijo dokumentacijskega arhi- va v ustanovo, katere nosilci so od leta 1983 dalje ministrstvo za znanost in raziskovanje, mesto Dunaj in društvo DOW, v njej ga sodeluje zdaj vrsta polnopoklicno nastavljenih strokovnih sodelavcev. TežišCe dela so zlasti v preteklih letih bili razni projekti na področju pripovedovane zgodovine (oral history), s katerimi je DČW postopoma raziskoval in v vrsti publikacij dokumentiral avstrijsko polpreteklost. Ena izmed-publikacij je med drugim bila posvečena protifašističnemu uporu koroških Slovencev. Zaradi množečih se poja-_ vov oživljanja nacionalsocialistične miselnosti in neonacističnega rovarjenja v Avstriji DČW od sredi 70-ih let vodi tudi dokumentacijo o tozadevnih aktualnih pojavih, izjavah, osebah in organizacijskem omrežju skrajnodesniCarske scene. 1979. je bila objavljena publikacija "Desni ekstremizem v Avstriji”, ki je vrsto let skrbela za silne razprave, nenazadnje zato, ker so v njej razkrite organizacijske in ideološke povezave med desnoradikalnimi skrajneži in strankarskimi organizacijami (v prvi vrsti pri FPO), nemškonacionalnimi združenji in protimanjšin-skimi organizacijami na Koroškem. V prostorih DOVV v dunajskem mest- nem centru je na ogled tudi stalna razstava o avstrijskem protifašističnem uporu in preganjanju nasprotnikov Hitlerjevega režima. Velikovec: rop v slovenski banki VELIKOVEC. Slovenska posojilnica v centru mesta Velikovec je bila vCeraj prizorišče bančnega ropa. Dva mlada Slovenca iz Krškega oz. iz Ljubljane sta opoldne s silo vdrla v banko in od blagajničarke zahtevala izročitev denarja. Zahtevo je eden od storilcev podkrepil z nastavljeno pištolo. NamešCenka je roparju izročila okrog 80.000 šilingov. Storilca sta z avtom pobegnila iz mesta, enega, 19-Ietnega Bojana Bidermana iz Krškega, pa je policija dobro uro po ropu ujela v bližnjem goszdu. Pri drugem storilcu gre za Ljubljančana Milorada Rihtida, kateremu je uspelo pogebneti.(I.L.) DUNAJ - Ne samo zlorabljanje uradnega položaja, tudi ogrožanje avstrijske nevtralnosti državni tožilec Sittenthaler očita nekoC vodilnim avstrijskim politikom, ki naj bi bili odgovorni za ilegalno prodajo avstrijskega orožja vojskujočemu se Iranu v letu 1985. Sodna obravnava proti bivšemu kaiy:lerju Fredu Sinowtzu, nekdanjemu notranjemu ministru Karlu Blechi ter takratnemu zunanjemu ministru Leopoldu Gratzu se je v sredo pričela z naknadno razširitvijo obtožbe. Najprej so bile od sodnika ugotovljene premoženjske razmere obtoženih. Upokojenca Sinovvatz in Gratz zaslužita meseCno 60.000 šilingov, sedanji vodja marke-tinško-syetovalnega podjetja Blecha 80.000. Sinovvatz je že predkaz-novan zaradi krivega pričevanja (v zvezi z nekdanjo razpravo o Wald-heimovi preteklosti - o njej je obveščal gradiščansko vodstvo SPČ, kar je nato tajil), njegovo zdravstveno stanje (zaradi bolečin v križu in vnetja živcev) pa bi lahko celo postalo razlog za odložitev obravnave. V sredo je bila prebrana obtožba, v Četrtek pa se je državni tožilec že ukvarjal s telefaksi bivšega avstrijskega ambasa-r dorja v Atenah Amryja, IGOR SCHELLANDER ki je začetek leta 1985 urad zveznega kanclerja v vrsti zelo podrobnih sporočil obveščal o tem, da je v teku ilegalna prodaja orožja Iranu. Amry je svoje informacije dobil od iranskega trgovca z orožjem, ki je sprva bil vpleten v kupčijo, a ga državni koncern VOEST potem ni upošteval in ga tako verjetno tudi spravil ob mastno provizijo. Amryjeva obvestila naj bi bila povod številnim sestankom obtoženih politikov, trdi državni tožilec. Sinovvatz, Blecha in Gratz naj bi bili pri tem sklenili, da nic ne bodo podvzeli proti kupčiji, (ki je, kot smo že poročali, avstrijskemu državnemu podjetju Noricum in koncernu VOEST. done-sla 6,8 milijarde šilingov). Namesto tega so takratnega minstra za držav- Bivši avstrijski kancler Fred Sinowatz no industrijo in današnjega finančnega ministra Ferdinanda Laci-no poverili s preverjanjem zadeve, vendar mu pri tem niso predali vseh omenjenih Amryjevih informacij. Herbert Amry je nekaj mesecev kasneje nepričakovano umrl - zaradi srčnega infarkta, se je glasila uradna verzija; zato, ker je bilo treba nasprotnika ilegalne kupčije z orožjem odstraniti, trdijo elani njegove družine in tudi mnogi drugi. Izhodišče za kupčijo je bila pravzaprav intervencija Irana, ki se je pritožil zaradi avstrijskih pošiljk orožja njegovemu vojnemu nasprotniku Iraku. Konec 1984 naj bi avstrijska vlada, tako tožilec, dala generalnemu direktorju VOEST Heribertu Apfalterju svoj pristanek h kupčiji. Marca 1985 je zunanje ministrstvo izstavilo izvozno dovoljenje za pošiljko Noricumovih posebnih topov GHN 45 v Libijo, ki pa je bila samo navidezni prejemnik. Avgusta sledijo prva razkritja afere in poročila v medijih. Poleti 1986 sledi menjava vlade, Sinovvatz in Gratz gresta v pokoj. Nerazčiščene so tudi okoliščine nenadne Ap-falterjeve smrti - odpovedalo mu je srce, tako uradna verzija - v avgu-■ stu 1987 8_______PRIREDITVE TINJE Dom prosvete, 18.00 -ogovor in uvod: Tečaj za spretne roke: TIFANI za začetnike in napredujoče. Voditeljica tečaja: Edel-traud Fiihrer, Celovec; Dom prosvete, 18.00 Ido 14. marca 93, 13.00) ~ Kaj mi še manjka? -duhovne vaje za zakonce. t j. P-Lojze Markelj D J, Ljubljana; ŠENTJAKOB V ROŽU Farna dvorana, 19.30 -Madrigala komedija: Fe-suno, nastopa Hortus mu-sicus iz Celovca; DUNAJ Klub slovenskih stu-oentk in študentov na Du-^ju, Mondscheingasse Dunaj, 20.00 - Odprtje prenovlene knjižice bere Jani Osvvald; bilcovs Pri Miklavž Dia-predevanj Štremflja in F zelja ”0 VZPONI LUGTSE”-ta, ska alpinista st: visoko goro v svetovnih al krogih je ta us dosežek let: pia Celovec. Priredite! Planinsko d vec; ŠMIHEL Farna dvorana, 19.30 -Ponovitev komedije od zgubljeniga sina, Andrej Šuster Drabosnjak - po iz-jnmiku priredila dr. Herta Maurer Lausegger, režija Franci Končan, nastopajo igralci in godci iz Roža; BRNCA Pri Marku (družina Gal-ob), 14.00 - Praktični tečaj obrezovanja sadnega drevja - priredilitelj: Kmečka izobraževalna skupn°st (KIS); predava-e 1'Tine Benedičič, prispevek 40, - sil,- DUNAJ /SEJEM UNIVERSITIES OF EUROPE Možnosti študija na evropskih univercah Predstavili sta se tudi slovenski univerzil TAMARA DEU Na Dunaju letos že osmo leto poteka sejem "Universities of Euro-pe”, ki vsako leto znova seznanja, nove generacije maturantov in študentov o možnostih študija na domačih in tujih univerzah. V organizaciji ministrstva za delo in socialno varnost, min-strstva za šolstvo in umetnost in ministrstva za znanost in razisko-vanjeponuja sejem predstavitev univerz iz Nemčije, Anglije, Francije, Italije, Hrvatške, Poljske, Škotske, Švice, Slovaške, Slovenije, Češke ter Madžarske. VeC kot štiristo strokovnjakov podaja dragocene informativne drobce, ki pomenijo za vsakega mladih in nadebudnežev prihranek Časa in denarja. Strokovni nasvet pomeni možnost združevanja želje, sposobnosti in ambicije posameznika in vodi do hitrejših in objektivnejših odločitev. Govori pa tudi o tem, da visokošolski študij ni edina alternativa za maturante. Na sejmu so v obliki video filmov predstavljeni tudi raznovrstni poklici, ki opozarjajo na pozitivne in negativne strani le teh ter podajajo sliko o možnosti zaposlitve v pridhodnosti. Slovenski univerzi, ljubjanska in mariborska, sta se predstavili z brošurami v nemškem kakor tudi angleškem jeziku. Ponujata celotni program visoko - ali višješolskega študija, ali pa enoletne teCaje slovenskega jezika. Ti tečaji potekajo v okviru oddelka za slavistiko in stanejo 920 šilingov. V primeru študija v Sloveniji mora tujec opraviti izpit iz slovenskega jezika, kar naj bi mu omogočilo samostojnost pri študiju. Pozanimali smo se seveda tudi za možnosti študija v Avstriji. Nemčiji in na Češkem za Slovence. Študij v Avstriji je mogoC v primeru, da ima kandidat že zagotovljeno študijsko mesto na slovenski univerzi, kar pomeni, da je vpisan na določeni smeri, katero želi kasneje študirati tudi v Avstriji. Na Duanjski univerzi Slovenec po sporazumu med Avstrijo in Slovenijo ne plačuje študija, temveč samo vsako-semesterski prispevek 150 šilingov za študentsko organizacijo, katera' mu kasneje nudi kup ugodnosti. Slovenski študent v Avstriji mora pred pričetkom študija opraviti tudi izpit o znanju nemškega jezika. Pri študiju jezika mora bodoči študent Dunajske univerze opraviti tudi izpit iz latinščine. (Ne velja za vse jezike!) Oirjeniti moramo, da za delni študij za Slovence obstajajo eno-, tri- in de-vetmesečne štipendije.Kakšne so pa študijske možnosti v Nemčiji? Podobno kot v Avstriji je potrebno opraviti izpit iz nemškega jezika, ki pa se vam avtomatično prizna v primeru, če ste že uspešno opravili preizkus znanja v okviru tečaja Goethejevega instituta ali pa, če ste maturirali na nemški gimnaziji. Nemške univerze ponujajo delni ali pa celotno programski študij. Tujec ni podvržen nobenim sprejemnim izpitom. V slučaju prevelikega zanimanja za študij na področjih medicine in farmacije si nemške univerze pridržujejo pravico tujega študenta ne sprejeti, Ce število tujih študentov presega 6 do 8 odstotek vseh vpisanih. Semes-terske vpisnine tuj študent ne plačuje, plačuje pa semsterski prispevek študentski organizski, katera znaša 25 do 65nemških mark. Obširnejše podatke na dobite priDAAD (Deutscher akademischer Aus-tauschdienst) ali pa na katerikoli šoli Goethejevega instituta. Študij na Češkem, v Pragi? Zakaj pa ne! Karlova Univerza v Pragi ponuja dvoletne ali štir-letne programe študija, kot tudi pnoletno do dvoinpolletne tečaje Češkega jezika. Cehi dajejo prednost štipendistom, kar pomeni, da ima bodoči študent iz Slovenije tri možnosti: 1) da dobi štipendijio v Sloveniji za študij na Češkem, 2) da dobi štipendijo na Češkem, Ce se smatra, da bode to v prihodnjo-sti v korist Ceski, 3) ali pa, da študira na lastne stroške, kar pa univerza nerada vidi. Število slovenskih študentov, ki so sprejeti na univerzo je odvisno od dogovora med Slovenijo in Cesko. Za samostojni študij je seveda potreben izpit iz Češkega jezika. AVSTRIJA / MEDIJSKA DISKUSIJA Za javnopravni statut avstrijske televizije Centralni sekretar Cap o privatizaciji IGOR SCHELLANDER DUNAJ - Kdor je hotel včeraj na tiskovno konferenco centralega sekretarja SPO Josefa Capa, si je moral najprej pri vhodu starnkarske centrale v Lovvelstrasse utreti pot skozi skupino sedečih demonstrantov. Greenpeace in Global 2000 so protestirali proti sklepu SPO in OVP, da 11. marca v parlamentu izglasujeta ukinitev (od lanske jeseni) obvezne deklaracije tropskega lesa. Vlada je klonila pred odklonilno držo Malaj-zije, Indonezije in vodilnih avstrijskih industrijskih podjetij ter njihovimi grožnjami o gospodarskih sankcijah proti avstrijski iniciativi za boljšo zaščito tropskih gozdov. Kot v posmeh s hišne fasade kriči geslo SPO: "Drugi govorijo - mi delamo! ” Josef Cap k tej zadevi ni povedal nic vec, kot da so premraženim aktivistom ponudili Caj, da se prav tako kot oni zavzemajo za zaščito tropskih gozdov in pogovore z ekološkimi skupinami, vendar je od-loi^tev o omenjenem vprašanju pac že padla. Centralni sekretar je nato predstavil novo anketo SPO, ki jo je izvedel inštitut IFES: socialdemokratom potemtakem dobrb kaže, saj bi jih v primeru nedeljskih volitev volilo nad 40 odstotkov povprašanih. OVP bi nazadovala na 30 in FPO celo (za 3 procent slabše kot pri državnozborskih volitvah) na 16 odstotkov. Zeleni bi dobili 7 in novi Liberalni forum celo 9 odstotkov glasov. Napadi OVP na socialdemokratske elane vlade Cap ocenjuje kot nervozno reakcijo na upadanje strankine aktrak-tivnosti. Glede elektronskih medijev je Cap zavrnil predlog OVP o spremembi ČRF v elniško družbo. Za ORF je javnopravni statut najboljša oblika, 1. in 2. TV-kanal naj ostaneta nedotaknjena, pri predlaganem zasebnem 3. televizijskem kanalu pa naj bi bila zagotovljena avstrijska večinska udeležba. HALLEIN/PAPIRNA INDUSTRIJA Odpustili bodo 120 delavcev Za ostalih 900 pa bistveno manjše plače SALZBURG/DUNAJ. Papirnica v Halleinu, najveeje industrijsko podjetje na Salz-burgškem, bo prijavila poravnalni postopek. To je v sredo sklenil nadzorni svet podjetja ”Hal-lein Papier”. Večinski lastnik, bavarska papirnica VValdhof-Aschaffen-burg (PWA), je v poprejšnjih pogajanjih o rešitvi podjetja odklonilo možnost kapitalne injekcije za podjetje v krizi. Po poravnalnem postopku naj bi obveznosti razdolženega podjetja Hallein Papier prevzela delničarska družba z istimi, dosedanjimi delničarji (PWA, Bank Au-stria). Bank Austria je v nasprotju do PWA predlagala varčevalne in sanacijske ukrepe v obsegu ene milijarde šilingov. Poravnava je cenejša in prinaša nemškim lastnikom dodatne prednosti. V podjetju-nasled-niku Hallein Papier bodo odpustili 120 delavcev, ostalih 900 bo nastavljenih pod slabšimi pogoji kot do zdaj. Upniki se bodo morali odreci 60 odstotkom svojih zahtev, ki so skupaj višje od dveh mi- lijard šilingov. Deloje-malici in tudi politiki v občini Hallein so odločitev nemškega lastnika sprejeli z ogroCenjem, župan občina pa je v intervjuju za avstrijski radio dejal, da je poravnava le še boljša od stečaja, saj je s poravnavo le uspelo, obdržati nekaj sto delovnih mest. Medtem tudi papirnica Neusiedler AG (lastnik je Frantschach AG) poroča o velikih izgubah v zadnjem poslovnem letu ter napoveduje redukcijo stroškov in osebja. V kašnem obsegu pa še ni znano. Petek, 12. marca 1993 NOVICE Protest Zveze slovenskih žena CELOVEC - Udeleženke proslave mednarodnega dneva žensk v Čepicah na avstrijskem Koroškem so s sprejemom resolucije protestirale proti zadržanju elanov Narodnega sveta koroških Slovencev v narodnostnem sosvetu v zvezi s prošja-mi Zveze slovenskih žena za podporo. V resoluciji je poudarjeno, “da od preteklega leta naprej predstavniki NSKS v tem organu polemizirajo proti že tako malenkostni subvenciji, ki jo je ZSZ doslej prejela (10.000 šilingov) in menijo, da naj bi ZSZ v bodoCe ne bila vec deležna nobene podpore". Zveza slovenskih žena s tem v zvezi poudarja, vda nima poklicnih funkcionark ter “da bi glede na to bilo razveseljivo, Ce bi se še kaka druga organizacija, ki za svoje delovanje prejme tako nizko vsoto, lahko postavila s podobno aktivnostjo * Nagrada za varstvo okolja CELOVEC - Dežela Koroška tudi letos razpisuje deželno nagrado za varstvo okolja. Predloge je mogoCe oddati do meseca septembra pri oddelku ' za varstvo okolja pri koroški deželni vladi. Pravico za predlaganje oseb in inštitucij, ki naj bi • prejele to nagrado, imajo poleg državnih in deželnih ustanov tudi občine ter interesna zastopstva, ki se zavzemajo za zaščito okolja. Deželne razstave sploh ne bo? CELOVEC - Koroška deželna vlada tudi na svoji zadnji seji ni sprejela dokončnega sklepa o organizaciji deželne kulturne razstave, ki naj bi bila leta 1995 v rudniškem kraju Heft v okraju Šentvid ob Glinji. Deželni glavar Zematto je po seji kolegija deželne vlade sporočil, da deželne razstave ne bo, Ce bodo potrebne investicije znatno presegle 30 milijonov šilingov. Pristojni oddelek pri Uradu deželne vlade je dobil nalog, da v roku 14 dni predloži finančni proračun. Šolske oblasti imenovale enojezično ravnateljico CELOVEC/BRDO - Deželne šolske oblasti so za novo ravnateljico dvojezične ljudske šole na Brdu pri Šmohorju v Ziljski dolini imenovale enojezično učiteljico. Na šoli so v vseh štirih razredih otroci prijavljeni k dovojezicnemu pouku, nova ravnateljica pa po poročilu Slovenskega vestnika poučuje tretji razred, vendar brez slovenščine. Slovenske politične in kulturne organizacije ter Strokovno združenje dvojezičnih učiteljev so že napovedali protest proti imenovnaju enojezične ravnateljic Obsojen intendant koroškega deželnega študija ORF GRADEC/CELOVEC - Višje deželno sodišče v Gradcu je potrdilo prvotno sodbo proti suspendiranemu intendantu deželnega Studia ORF v Celovcu, Heinz Felsbachu. Felsbache je lansko Ipto avgusta deželno sodišče v Celovcu suspendiralo zaradi spolnega delikta z odvisnim, mladoletnim nastavljencem na pogojno zaporno kazen osmih mesecev in na dodatno denarno globo. Več tujih delavcev CELOVEC - Koroška, Gradiščanska in Štajerska so tiste tri zvezne dežele v Avstriji, v katerih je število tujih zaposlenih državljanov nadpovprečno poraslo. Tako na Koroškem kar za 13 odstotkov, medtem ko je avstrijsko povprečje pri treh odstotkih. Te številke je sporočil avstrijski inštitut za prostorsko urejanje v izjavi.za tisk. Židovski muzej na Dunaju DUNAJ - Zidovski muzej mesta Dunaj se bo še letos namestil v palaisu Eskeles v centru avstrijske metropole. Pogodbo o namestitvi muzeja so ta teden podpisali, najemnino v višini 8,5 milijona šilingov letno pa bo poravnalo mesto Dunaj. Begunci oživljajo domače gospodarstvo DUNAJ - Predvsem gostinstvo, prevajalci, odvetniki in gradbena industrija profilira z begunci, sporoča avstrijske notranje ministrstvo. Tako pričakujejo, da bodo letos samo begunci iz BiH avstrijski gastronomiji donesli dodaten promet v višini ene milijarde šilingov. Od zvezne oskrbe beguncev - nameščanja v penzionih in gostiščih -profilirajo predvsem gastronomski obrati v infrastrukturno šibkih regijah. Preko zvezne uprave je mej enih okoli 22.000 stanovanj, ki stanejo približno 1,5 milijarde šilingov . Gradbeno gospodarstvo je imelo v zvezi z obnavljanjem in adaptacijo zveznih poslopij za potrebe beguncev in azilantov v preteklih letih posle v višini 80 milijonov šilingov. Na storitvenem sektorju, tako notranje ministrstvo, imajo zlasti prevajalci (honorarji v višini 50 milijonov šilingov) in odvetniki (100 milijonov šilingov letno) veliko koristi pri delu z begunci. Skupni obseg izdatkov za odkrbo beguncev (nameščanje, pravna oskrba, prehrana), od katerega v prvi vrsti profilira domače gospodarstvo, notranje ministrstvo ocenjuje na 3 milijarde šilingov. Finance: SPO zadolžena DUNAJ. Medtem ko se nepomembna avstrijska komunistična stranka (KPO) z nemško državno Treuhand-agencijo prebira zaradi svojega strankarskega premoženja v višini vec milijard šilingov in tako skrbi za veliko pozornost avstrijskih medijev, imata veliki avstrijski vladni stranki - SPO in OVP - Cisto drugačne težave s svojim strankarskim premoženjem.Ljudska stranka je bila do pred kratkim zadolžena s 138 milijoni šilingov. V februarju ji je uspelo z varčevalnimi ukrepi v višini 50 milijonov šilingov in s prodajo strankarske centrale - za reprezentativni dunajski palais Todesco je dobila 89 milijonov - odplačati dolgove. Dosti bolj težavna je zdaj situacija avstrijskih socialdemokratov: oni so zadolženi s 120 milijoni šilingi. LJUDJE IN DOGODKI Petek, 12. marca 1993 NOVICE Jordanski poslanci zavrnili fundamentalistom zakon AMAN - Jordanska poslanska zbornica je zavrnila zakon o spolnem ločevanju v šolah, ki so ga predložili poslanci islamske fundamentalisticne skupine Muslimanska bratovščina, ki ima 22 od 80 poslancev v jordanskem parlamentu. Sporni zakon je zavrnilo 59 poslancev, medtem ko ga je podprlo 43. Nasprotnikom zakona, ki je zahteval odpravo mešanih razredov, so fundamentalisti odtali, »da hoCejo državo spremeniti v bordel«. Po tem glasovanju je skoraj gotovo, da bo zgornji dom parlamenta, ki je pod neposrednim nadzorstvom kralja Huseina, zavrnil pred Časom odobren zakon, ki je uvedel spolno segregadjo v telovadnicah in v vseh športnih dejavnostih. V Belgiji število kadilcev prepričljivo nazaduje BRUSELJ - Belgija kadijo vsak dan manj: pred 10 leti je bilo kar 40% kadilcev, lani pa le še 26%. Po vsemu sodec bo Belgija prva evropska država, v kateri bo šte-, vilo kadilcev padlo pod 20%. Te podatke je objavil ■ center za informiranje potrošnikov Crioc, ki so jih včeraj z vidnim zadovoljstvom objavli vsi belgijski dnevniki. Število kadilcev prepričljivo nazaduje tako pri moških kot pri ženskah. Med prvimi je še vedno 31% kadilcev, medtem ko kadi le nekaj veC kot 20% žensk. V lastni trgovini ubili ' ulstrskega trgovca BELFAST - Protestantskega trgovca Normana True-sdalea, ki je lastnik butika v belfoški četrti Oldpark, je za pultom ubil neki neznanec. 39-letni Tmesdale je že sedemnajsta žrtev nasilja med katoličani in protestanti od začetka leta na Severnem Irskem. Po 40 letih Južna Koreja izročila severnokorejskega vohuna SEUL - Južnokorejska vlada je sklenila Severni Koreji izročiti vohuna, ki so ga zajeli med korejsko vojno in je v zaporu preživel že 40 let. 76-letnega Ii In Moja so iz zapora izpustih že leta 1988, & so mu prepovedali, da bi se vrnil v Severno Korejo. Sklep o izročitvi so sprejeli na včerajšnji dopoldanski seji kabinetnega sveta, na kateri so tudi sklenili, da bodo v kratkem odpravili omejitve za poslovna potovanja v Severno Korejo. V Tbilisu ubili državnega pravdnika MOSKVA - Neznani atentator je predsinoCnjim v glavnem mestu Gruzije Tbilisiju ubil državnega pravdnika Teda Ninidzeja. Streh so sodnika pokosili na domačem dvorišču, ko se je z univerze vračal domov. Argentina -obljubljena BUKAREŠTA -Kaže, da ledeni veter in polarne temperature ne motijo stotin Romunov, ki se pehajo pred argentinsko ambasado v Bukarešti, odkar so tamkaj zaceli deliti formularje, ki jih mora izpolniti, kdor bi hotel emigrirat v Argentino. Kandidati dobesedno oblegajo veleposlaništvo, pa Čeprav niso sploh pouCeni-o Argentini in njihovem bodoCem življenju v oddaljeni latinskoameriški državi. S svojo pobudo je Argentina hotela pokazati svojo dobro voljo pri reševanju problemov vzhodnoevropskih držav, pravi prvi sekretar argentinske ambasade Carlos Vick, Romuni pa so se odzvali v tako visokem številu, da so prekosili vsa naša pričakovanja. V prvih treh dneh so razdelili kar 11 tisoč formularjev in da bi bili gotovi, da jih dobijo, na stotine Romunov, v najveCji meri mladi ljudje, Čaka ure in ure pred vrati, kljub nekaterim glasovom, Ceš da je treba imeti 40 tisoč dolarjev, da bi do- dežela Mihaela Rodina/AIV Hill bili dovoljenje za emigriranje v Argentino. Nekateri se zavedajo, da gre zgolj za poskus, da bi odvrnili manj pogumne, drugi pa pravijo, da bi ostali kar doma, če bi imeli 40 tisoč dolarjev. Od kandicjatov ne zahtevamo nobenih posebnih pogojev, pravi še Vick, ki dodaja, da ima argentinsko veleposlaništvo v Bukarešti zgolj vlogo poštnega nabiralnika, izbirali bodo v Buenos Airesu. Večina kandidatov upa, da bodo imeli v Argentini boljše in lepše življenje, pa Čeprav ne vedo o deželi skoraj nič. Med kandidati pa se je vzpostavila neke vrste solidarnost: tisti, ki so bolj poučeni, nudijo svoje nasvete tistim, ki so jih pri- pravljeni poslušati. Formularje pa je mogoče kupiti tudi na Črni borzi, pa Čeprav so povsem zastonj: naiv-nejšim kandidatom jih prodajo po 10.000 levov (17 do- larjev), kar je 10 dni poprečne ro-m u n s k e plaCe. V ambasadi pravijo, da ne bi hoteli izničiti upanja Romunov, dejstvo pa je, da Argentina nima toCnih načrtov za priseljence. Argentinski predsednik Carlos Menem je sicer izjavil, da je njegova država pripravljena sprejeti od 200 do 300 tisoč emigrantov iz vzhodne Evrope, ni pa povedal, koliko finančne podpore hoCe v zameno od Evropske skupnosti. Po drugi strani pa so Romuni pripravljeni emigrirati kamokoli, potem ko jim je večina zahodnoevropskih držav zaprla vrata. Po padcu komunizma leta 1989 je po podatkih notranjega ministrstva emigriralo 220 tisoč Romunov, povečini nemškega porekla. Romunija šteje po zddnjem popisu 22 milijonov 760 tisoC prebival- ci O DA/PRI KAZI PRIPRAVLJENE ZENSKE MODE Za zaključek ”zlati“ Fene Paola Berti, Ansa MILAN - In ob zaključku vse zlato: Gian-franco Ferre, ki ustvarja modele tudi za slovito francosko hišo Dior (v kategoriji visoke mode), si je edini drznil, da je tudi tokrat v Milanu prikazal ”zlate" modele. V splošnem so namreč tokratni prikazi italijanske pripravljene ženske mode za prihodnjo jesen in zimo odražali trenutni položaj v, državi, ki ni preveč obetaven. Ob zlati pa je Ferre za naslednjo zimsko sezono izbral še belo, Cmo in rdeCo barvo, katere je velikokrat pomešal. Sploh se je tokrat odločil za mnogostransko sestavljanje: poleg mešanja barv je vzel v poštev še kombinacijo različnih materialov, iz katerih je sestavil posamične modele, slednje pa je precej drzno kombiniral v komplete. Očitno se je Ferre navdušil nad Ecovim romanom V imenu rože, saj je v njegovi zadnji kolekciji veC odkritih namigov na nošnjo menihov, pažev in drugih bolj plemenitih prebivalcev srednjega veka. Tudi on se je odločil za dolga krila in veliko pletenin, njegove kavbojke pa so iz dragocenega brskata. V tolikšnem bogastvu so lepo izstopale nepogrešlji- Eden od dragocenih predlogov Gianfranca Ferreja ve bele bluze. za naslednjo jesensko-zimsko sezono (Telefoto AR) RUSIJA / DESET DNI PO VRNITVI DOMOV RUANADA / ZARADI DRŽAVLJANSKE VOJNE n FRANCIJA / STAVKA STROJEVODIJ METROJA Raisa bo morala spet v bolnišnico MOSKVA - Potem ko se je pred desetimi dnevi vrnila z zdravljenja, se bo morala Raisa Gorbačov že v kratkem ponovno vrniti v bolnišnico zaradi »bolezni ožilja«, ki pa po trditvah glasnika »Sklada Gorbačov« Karena Kara-geziana »ni tako huda«, a bo zahtevala »precej potrpljenja in Časa«. Karagezian je še dodal, da je bolezen posledica »groznega stresa«, ki ga je doživela žena nekdanjega sovjetskega voditelja med pučem avgusta leta 1991. Raisa je bila namreč takrat z možem v Črnomorskem Forosu. Glasnik »Sklada Gorbačov« je demantiral, da bi 61-letna.Raisa doživela nov sreni napad, prvega je doživela prav v Forosu med puCem. Gorske gorile pred izginotjem LONDON - Spopadi med plemenoma Hutu in Tutsi ogrožajo obstoj znamenitih gorskih goril na območju Ognjeniškega parka v Ruandi. Britanska revija New Scientist navaja, da grozi iztrebljenje primatom, ki jim je ameriška znanstvenica Dian Fos-sey posvetila vse svoje življenje. Dvajset let je ameriška znanstvenica, ki so jo umorili leta 1985, opazovala in študirala gorske gorile na območju Ognjeniškega parka. Njene znanstvene in življenjske izkušnje ter tragično smrt so prikazali v Ulmu »Gorile v megli«, kjer je njeno ljubezen do narave mcystrsko odigrala Si-goumey Weaver. Dian Fossey je ustanovila raziskovalni center Karisoke, ki so ga sedaj evakuirali, potem ko so ga oplenile soldateske iz bližnje Ugande. Raziskovalcem je uspelo rešiti dobršen del dokumentacije, vseeno pa so plenjenje in svoj beg ocenili »kot pravo tragedijo za znanost«. Gorile so sedaj prepuščene na milost in ne- milost divjim lovcem. Po zadnjih podatkih živi na tem območji1 še kakih 400 človečnjaških opic, ki so za divje lovce nadvse dragocen plen. Dian Fossey je v svojem dnevniku opisala dramatično smrt gorile, s katero se je spoprijateljila in jo je imenovala Di-git. Maja je postala plen divjih lovcev tudi gorila Mrithi, ki je v filmu »Gorile v megli« igrala Digita. Gorske gorile na območju Ognjeniškega parka pa ne ogrožajo samo divji lovci. Nič manjša nevarnost jim ne grozi od beguncev, ki so se pred grozotami triletne državljanjske vojne zatekli na to območje. Gorile ljubijo mir, zato so se pred vsiljivci umaknile proti vrhovom gora, kjer so življenjski pogoji težji, tako da najmlajše gorile morijo pljučnice. Nedavno so sprte strani dosegle sporazum o premirju. Vodstvo »Sklada Dian Fossey« pa jim ne verjame in ne bo obnovilo centra Karisoke, ker bi ga lahko ponovno napadle oborožene skupine. Težav ni bilo Stavkali so samo člani sindikata CGT Le gneča je bila večja od običajne PARIZ - Stavka strojevodij pariške podzemne železnice je povzročila manj težav v prometu, kot so pričakovali. Strojevodje so napovedal stavko včeraj od 5. do 7. ure zjutraj zaradi nesoglasja s predlogi nove delovne pogodbe, ki jo je predlagalo vodstvo pariškega podjetja za mestne prevoze RATP. Avtonomni sindikat SAT je pogodbo sprejel, komunistični sindikat CGT pa jo je zavrnil, ker pe je v podjetju to manjšinski sindikat je stavkalo samo 20 odstotkov uslužbencev, tako da so bile težave v prometu omejene na nekoliko veCjo gnečo od običajne. (Telefoto AP) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 27 28 29 • 30 31 • 32 33 34 35 36 Vodoravno: 1. izraelska luka, 4. angleška balerina (Marion), 8. kitajski državnik, ustanovitelj Kuomintanga in voditelj buržoazno demokratske revolucije, ki je odpravila cesarstvo; umrl na današnji dan leta 1925, 11. skupina treh glasbenikov, 12. zadnje predivo, 13. ime umrle ameriške filmske igralke Hayworth, 14. ime hrvaškega igralca Laste, 15. mejna reka med Iranom in Azerbajdžanom, 17. ime angleške filmske igralke Blyth, 18. Perzijci, 20. slovenski telovadec (Lojze), 23. starejši citroenov avtomobil, 24. priprava, na katero se navija preja, 28. glas ob prelomu lesa ali kosti, 30-. model ruskega avtomobila lada, 31. kraj ob Savi blizu Brestanice, 32. reka, ki teCe skozi Saar-bruecken, 33. tovarna stekla, 35. stara babilonska prestolnica,. 36. nemški meščanski filozof (Georg). Navpično: 1. vrtna cvetlica, 2. sel, odposlanec, 3. ime švedske filmske igralke Ekberg, 4. kemijski znak za tantal, 5. grški polotok z množico samostanov, 6. madžarska oblika imena Stefan, 7. rimski komediograf, mdr. avtor komedij Evnuh in Samomuk, 9. judovski kralj v letih 609 do 598 pr. n. št.; tudi oblika imena Joachim, 10. italijanski politik, dolgoletni generalni sekretar socialistične stranke (Pietro), 16. neprijeten občutek, 19. Časopisni oglas, 20. hrvaški slikar iz prve polovice 19. stoletja (Vjekoslav), 21. zakon molčečnosti, ki je v veljavi pri italijanski mafiji, 22. majhen kos papirja, 25. nekdanja papeževa krona, 26. ameriška filmska igralka (Linda), 27. mera za drage kamne, 29. južnoameriški grm, katerega liste žvečijo za poživilo, 34. kratica za lovsko društvo. i isy ‘pe:>{y ‘eiiieppis ‘jreeg ‘opiv ‘baiu ‘5[saj ‘^ppotu 'ime ‘trem -[ox ‘idubii ‘uuy ‘S3fBjy ‘uaAg ‘epy ‘aipo ‘oiip ‘uas-jef ung prej. ‘e>[y :ouABiopoyy A3J.IS3H 4 Naloga 47 Naloga 48 ^ a b c d e f g h Šahovska Haloga St.: 47 Csom - Ghitescu / Sigen 1970 Prosti beli kmet na polju d7 je edina nada belega. Črni ga s skakačem in lovcem uspešno ovira. Toda beli, ki je na potezi, z zvitim manevrom onemogoči Črnemu kralju, da pride na pomoC svojim figuram. Obenem pa mu na robu šahovnice pripravi še neprijetno presenečenje. Šahovska naloga St.: 48 Czerniak - Whitelev /1971 Eno od šahovskih pravil se glasi: trdnjavi na drugi ali sedmi vrsti pomenita že pol zmage! Ali to velja tudi za zgornjo pozicijo? Beli je trikrat napadel kmeta f7, vendar je Črni na beli diagonali zagrozil z matom na polju g2. Nadaljevati z napadom ali se umakniti v obrambo, razmišlja beli, ki je na potezi, ko se mu porodi sijajna ideja. Rešitev naloge St.; 45 Po žrtvi belega kmeta l.b8D+! Lb8:+ se beli kralj s potezo 2.Kb7! reši obroCa ob robu šahovnice in omogoči a kmetu napredovanje. 2.. .Ka5 3.Lh4 Kb5 4.Lel g3 črni kralj ne more več na polje a5, umik lovca z b8 pa omogoči prodor a kmeta. Črni se odloči še za zadnjo možnost: 5.Lg3: Lg3: 6.a7 f2 7.a8D flD po promociji obeh dam pa sledi 8Da6+ in Črni izgubi damo na polju fl, obenem pa tudi partijo! Rešitev naloge St.: 46 2e prva poteza Petrosjana l.a6! napoveduje beg belega kmeta v damo. Ali ga Črni še lahko zaustavi in zato odigra l...Kc6. Seveda ne, 1.. .Kc:? 2.a7 z novo damo. Beli ponudi skakaCa 2.Sd6! Ld4 /2...Kb6 3.a7 Ka7: 4.Sb5+/ 3.Sf5: Lh8 4.e3 b2+ 5.Kc2 Kb6 6.Sd4 Ka6: 7.Kb2: in s prednostjo dveh kmetov beli zmaga! ZNANJE Petek, 12. marca 1993 BIOENERGETIKA / CILJ LOVVNOVE TERAPIJE JE VESELJE, RADOST NAD ŽIVLJENJEM NOVICE Aleksander Lovven Povezavo sedanjosti s preteklostjo kot presvetljevanje konflikta !• Premagana dvojnost: duh - telo? V bioenergetiki, ki je le ena od vej ali oblik telesne terapije, je morda najbolj revolucionarna novost, da se terapevt pacienta dotika. Strah pred dotikom, ki je ves Cas spremljal klasične oblike terapevtskih tehnik, je bil morda tudi vzrok za drugačen pristop. Obenem pa kaže »zanimanje« zgolj za človekove psihične probleme aprioristično stališče, da telo v terapiji nima kaj početi. Abstrahiranje telesa in telesnega je seveda posledica razuma, ki sicer obvladuje sodobne družbe. Zbližanje terapevta s pacientom nosi s seboj vrsto nevarnosti, ki smo se jim prej lahko izognili. Toda oropanost človeka za stike in vrste težav, ki nastajajo prav zaradi tega, je nosilce novih smeri očitno pripeljala k razreševanju te problematike. Tako se zdaj pacient lahko dotika terapevtovega obraza, ko se zdravnik skloni nadenj, ko se mu zdi to potrebno ali ko ugotavlja, da gre v delu pacientovega telesa za močne napetosti v mišičju, ki naj bi Pd z masiranjem odpravil. r Povezanost telesa (so-me) m duha (psihe) so ugotavljali sicer že mno-go prej, preden se je v sedemdesetih letih razvilo več vrst telesnih terapij. V resnici naj bi sploh ne slo za razločevanje drugega od drugega, ampak za celoto. Ta vodilna misel, da sta namreč telo in duh eno, je tudi temelj bioenergetike. Vse teorije na tem področju vodi aksiom Gabriela Marcela: telo je vsakokratna osebnost. Ce sta torej osebnost in telo identična, deluje vse, kar počnemo s telesom na osebnost. Obraz, roke, drža in gibanje te kažejo takšnega, kakršen si. Celotna biografija človeka je vtisnjena v njegovo telo. Telo je torej v mesu predstavljena zgodovina nekega človeka. Usoda ljudi pa je zgodovina njihovih teles, kot je pisal G. Marcel 1974. V Parizu živeči Vladimir Iljine pa je to misel povedal takole: »Ce sem izgubil svoje telo, sem izgubil sebe. Ce gn spet najdem, sem na-Sel sebe.« Vsa doživetja, izkušnje, dobre in trav- matične, so zbrane v telesu. Vsak poseg v telo je zato eksistencialen, ker pomaga, podpira, moti ?.j. nničuje. Zato naj bi bili terapevti na tem področju ljudje z veliko osebne integritete in s temeljitim poklicnim znanjem. V bistvu so različne vrste telesnih terapij nadaljevanje dela nekda-njega Freudovega učenca 'Vilhelma Reicha in jih označujejo tudi s pojmom »novoreichovska terapija«. Pri tem sta naj-olj pomembni bioenergetika Alexandra nowena in »gestah« terapija Eriča Perlsa. 2- Od pacienta do utemeljitelja nove smeri Alexander Lovven je sPrva pacient vvilhelma Reicha. Rodil se )e leta 1910 v New yorku. Študiral je pravo, ko pa je leta 1940 odšel na terapijo k W. Reichu, Katerega teorija in stališča so ga izredno zanimali, se je odločil tudi za udij medicine, ki ga je dokončal leta 1951 v 2e-jrevi. Vendar se je od Re-ichovih teorij odmaknil in leta 1953 skupaj z Jo- hnom C. Pierrakosom ustanovil Inštitut za bioenergetske analize v New Yorku, ki ga vodi še zdaj. Ker je bil vpliv W. Reicha močan, je večino postulatov Reichove teorije le razširil in jih preimenoval, nekaj jih tudi zavrgel, oprl pa se je tudi na logoterapijo Viktorja Frankla. Nova šola se je kmalu razmahnila in našla vrsto privržencev v Zahodni Evropi, kjer deluje zdaj že veliko bioenergetskih terapevtov. Za boljše razumevanje Lowna in njegove bioenergetike je potrebno poznati temeljna izhodišča W. Reicha o tako imenovanem »telesnem oklepu«. Ta oklep, ki ga Lovven imenuje mišični, služi za zaščito človeka pred zunanjimi in notranjimi vplivi. Mišični oklep proizvaja napetosti, ki človeka varujejo proti bolečinam, kadar doživlja ogrožujoča čustvena stanja. Oklep je obramba in obrambni mehanizem. Človekov značaj je po Reichu predvsem odpor in oklep ega in ida nasproti zunanjemu svetu. S tem si namreč ohranja ravnotežje (čeprav nevrotično). Polnjenje, praznjenje in ustavljanje psihične ene-regije je njegova temeljna značajska naloga. To energijo je W. Reich imenoval orgonsko. Povezoval jo je s kozmično in uvajal tako imenovane orgonske akumulatorje. Zal pa njegove teorije niso naletele na posluh pri oblasteh, tako da je bil kaznovan celo z zaporom in je v zaporu tudi umrl. Sporni so bili namreč prav orgonski akumulatorji, s katerimi je kršil nekatere zakone o uvajanju zdravniških aparatov. W. Reich je telesna sporočila prvi uporabil v analitičnem postopku, hkrati pa odkril povezanost med emocionalnimi dražljaji in oviranim dihanjem. Leta 1935 je opazil, da se nasprotovanje analitičnemu procesu kaže tudi v nezavednem zadrževanju dihanja. Ce se je pacient opogumil globlje dihati, je prišlo tudi do toka potisnjenih doživetij in emocij. Tako je ugotovil, da je emocionalni dražljaj odvisen od funkcije dihanja. Z omejevanjem dotoka kisika človek omejuje tudi presnovo v svojem telesu, s tem pa upada energija in se zmanjša telesna odzivnost. Otroci vedo, da zadrževanje diha zmanjšuje občutke bolečine in potiska neprijetne dražljaje. Dihanje vpliva tudi na gibanje telesa, saj se odraža v telesu kot valovanje pri vdihu ali izdihu. Gibanje telesa pa je lahko v različnih predelih močno omejevano in zavrto zaradi kronične mišične napetosti. Do takšne napetosti pa pride zaradi ponavljajočih se razočaranj v mladosti. Napetosti se največkrat pojavljajo v vratu, prsih, pasu in obraznih mišicah. Tretje pomembno spoznanje W. Reicha pa je, da je vloga spolne izpolnitve za uravnavanje tako imenovanega energetskega gospodarstva telesa zelo pomembna. V orgazmu odteče odvečna energija, ki bi povzročala nevroze. Nevroza pa se ne sprosti, če energija zastaja v kroničnih mišičnih napetostih. Človek bo torej potenten, če bo višek svoje energije predelal v orgazmu. S tem Borut Pogačnik bo tudi emocionalno zdrav, saj mu ne bo preo-stajala energija za razvijanje nevrotičnih vedenjskih vzorcev. Zato je bila orgazmična potentnost cilj Reichove terapije in merilo dobrega emocionalnega počutja. 3. Povezanost fizičnih procesov in psihičnih pojavov Reichova vegeto- ali orgonska terapija je s svojimi odkritji precej prispevala k boljšemu spoznavanju človeka kot psihosomatskega bitja. Alexander Lovven pa fizične procese in psihične pojave povezuje drugače kot W. Reich. Gre mu za globlje razumevanje osebnostnih motenj in za razvoj ustreznih tehnik, ki naj bi odpravljale motnje na primer člo- veka v depresiji. Takrat je namreč človekova gibčnost zmanjšana, dihanje pa omejeno. Manjša gibčnost in plitvejše dihanje pa prispevata k znižanju emocionalnih dražljajev. Uporaba posebnih bioenergetskih tehnik naj bi prispevala k boljšemu dihanju in gibčnosti in s tem k izboljšanju psihičnega stanja, ki se je prej izrazilo v telesnih dejavnostih. Seveda pa je izboljšanje le trenutno in se depresivnost ponovi. A. Lovven zato priporoča stalno ukvarjanje z dihanjem in telesno gibčnostjo. Prav v tem se bistveno razlikuje od W. Reicha, ki je po terapiji priporočal zgolj in samo spolno telesno dejavnost, medtem ko se Lovven zavzema za redno izvajanje svojih vaj. Kako sploh pride do depresije? Lovven meni in uči, da predvsem zato, ker se poruši neka iluzija, ki jo je pacient gojil. Iluzije, ki se zadržujejo neposredno pod površjem zavesti, imajo namreč nalogo, da zavarujejo jaz pred globoko ležečimi občutki obupa. Otrokova duša ne zmore sprejeti zavračanja in odklanjanja s strani staršev. Otrok dobi predstavo, da si bo ljubezen, ki mu ni bila dana, lahko zaslužil z vzornim vedenjem, uspehom, inteligenco in podobnim. To vodi v iluzijo, da bo vse dobro, če se bo on spremenil, če bo drugačen. Otrok zavrača svojo lastno naravo (naturo), svoja občutja, svoj .način biti (Seinsvveise). Tendenca k depresiji temelji na zanikanju in zavračanju sebp in na poskusu doseganja soglasja, da bi bil takšen, kot si želijo drugi. To pa seveda nima nobene zveze s prvotno potrebo po ljubezni in sprejetosti, kajti sprejet in ljubljen si in moraš biti brez pogojev in zahtev. Prvotna iluzija obstaja v tem, da si je potrebno ljubezen zaslužiti. Ce nekdo ugotovi, da je boj nesmiseln in ničev, se iluzija sesuje. Človek pa na zavestnem nivoju ne ve, kaj se je pravzaprav zgodilo, da je ves trud nenadoma prenehal in da je postal depresiven. Depresija kaže na to, da je dosegel točko, ko si reče: »Kaj pa koristi vse skupaj«. To pa vodi k vrnitvi na izvorno izhodišče obupa, ki se zaradi dvoma v zavesten napor še poveča in okrepi. Posledice mora pacient psihično predelati. Pri tem se pojavlja še druga vrsta iluzij, da bi bili lastni vedenjski vzorci stvar samokontrole, ne da bi človek upošteval telo kot temelj lastne eksistence v svetu. Izrabljanje in zanemarjanje telesa v mladosti za doseganje ciljev vodi v depresivno miselnost, da smo vlak že zamudili in da sta nas radost in veselje do življenja zapustila, čeprav ga še nismo okusili. Spet smo brez moči in spet se nas polašča občutek, čemu vse skupaj. Postanemo depresivni. Človek pa, ki živi za misel in v smislu svojega telesa (s katerim naj bi bil eno!), ne bo postal depresiven. Kajti on ve, da sta veselje in radost odvisna od dobrih telesnih počutij in bo s svojim telesom nenehno v stiku. Zaveda se, da telesne napetosti, dokler obstajajo, omejujejo emocionalne dražljaje in jih tudi določajo. S tem pa ga napetosti oropajo za dejanski smisel življenja! Stik z lastnim telesom je enako pomemben kot stik z realnostjo oziroma še bolj, saj pomeni našo poglavitno eksistenco realitete. Nadalje je pomembno, da človek nima nobenih iluzij o sebi ali življenju. Sprejeti mora svoja občutja kot izraz svoje osebnosti in jih brez težav izraziti. Stik z lastnim telesom je vodilo bioenergetske analize. Bolj ko je človek moten ria emocionalnem področju, tem manjši je njegov stik z njegovim telesom. Pomemben pa je tudi stik s tlemi, človekova zakoreninjenost, njegov odnos do tal, ali stoji sam ali pa je stalno potreben podpore, ali so v njegovih nogah, kolenih, medenici napetosti, ali sploh čuti svoje noge in se zaveda, da stoji na njih, ali pa se mu zdi, da stoji na kolenih. Tla so vedno simbol za mater in zemljo. To je temeljna misel bioenergetske analize. Način, kako človek stoji, nam veliko pove o njegovem zgodnjem odnosu do matere. Negotovost odnosa se prenaša na negotovost do tega, da sploh lahko stojimo, kar pa je poglavitna negotovost našega življenja. Drug prevladujoč odnos je odnos do zraka. Kvaliteta tega odnosa se kaže v dihanju. Zrak ali dihanje sta enako pomembna kot duh, ki se v starih religijah imenuje pnevma in je simbol duhovne moči, v kateri živi Bog-lik očeta. Dihanje je nasilno dejanje, saj je vdih aktiven proces. Način, kako nekdo diha, kaže na to, kakšen je njegov občutek o pravici, da bo dobil od življenja to, kar hoče. S tem konceptom pa je mogoče analizirati tudi posameznikov odnos do lastnega očeta. Obstaja več motenj dihanja, ki so funkcijsko povezane z osebnostjo. Lovven navaja dve najznačilnejši: shizoidni in shizofreni bolniki izdihavajo tako, da se jim stisne prsni koš pri izdihu. Vdih je izredno zožen zaradi ohromelosti vseh samodejnih telesnih funkcij. Ohromelost je v sorazmerju z ogroženostjo, ki se je shizoidni večinoma ne zaveda, shizofrenemu pa prihaja v zavest. Pri nevrotiku pa prsni koš pri vdihu otrpne (otrdi), se napihne in pacient se trudi za izdih, ki bi bil popoln. Globok izdih ga vodi do panike, kot bi se bal, da ne bo mogel več vdihniti. V obeh primerih je potrebno odkriti pacientove strahove in si prizadevati, da jih pacient psihično predela. Razlike med obema načinoma dihanja niso absolutne, le načeloma je mogoče reči, da je zavrto vdihavanje shizoidna tendenca, zavrto izdihavanje pa nevrotična. Odločilen je torej nepopoln vdih ali izdih. Ljudje, ki so ovirani pri izražanju joka, krika in tuljenja, so pravzaprav omejeni pri funkciji dihanja, ki oblike izražanja blokira. Hoten krik prebudi občutje celotnega telesa. To pa je temelj vseh emocionalnih reakcij. Ce je tok občutij pretrgan, so te reakcije ambivalentne. Krik in njegove posledice je obravnaval A. Janow. Emocionalno zdrav človek je sposoben svoja čustva ljubezni, jeze, strahu in žalosti brez truda in s polno samokontrolo izražati; on resnično obvladuje samega sebe. Ce pa je potek moten, je omejeno tudi samoobvladovanje. Da bi odstranili zavore, ki so nastale zaradi mišičnih napetosti, je potrebno troje: 1. Pacient se mora za- vedati svoje napetosti, jo občutiti in jo vzeti zares (zavedati se na primer mora, da stisnjena čeljust govori o potisnjenih impulzih, da bi nekaj zgrizel, da njegove stisnjene rame govore o tem, da bi rad nekaj udaril in po nečem segel). Vsaka kronična mišična napetost kaže izrazno oviro za določena čustva. Napetost je fizično nasprotje psihični oviri. Napetosti pa niso kakšen osamljen pojav, ampak so v neprestani interakciji in določajo celotno značajsko držo človeka. Pacient se mora zavedati drže in vloge te drže za svoje celotno ravnanje. 2. Odkriti mora izvor svojih napetosti ali ovir in osvetliti njihov potek. To je analitična stran bioenergetske terapije. Ce bi se temu odpovedal ne bi mogel sedanjosti povezati s preteklostjo in konflikt ne bi bil nikoli osvetljen. Tudi tu ni omejitve na en sam simptom. Pacient mora videti sebe kot plod enkratnega zgodovinskega razvoja. 3. Zavrte impulze je potrebno s pomočjo primernega gibanja razrešiti. Dokler se to ne zgodi, ostane analiza sterilna in ne more priti do spremembe v celotni osebnosti. Primemo gibanje mora potekati v primernem okolju. Pacient lahko na blazini ali čam drugem izrazi na primer svoja čustva besa, saj mora taka in podobna čustva odreagirati. Prednost teh tehnik je tudi v tem, da jih pacient izvaja sam doma, ne samo enkrat na teden, ampak vedno, kadar utegne. Tako širi svojo zavest o občutjih; V primerjavi z Reicho-vo terapijo orgazmične potence je cilj Lovvnove terapije veselje, radost nad življenjem. Cilj terapije je pacientu pri tem pomagati. Ta cilj je širši od Reichovega, ker obsega: veselje do življenja, spolno radost in orga-zmično pomiritev. A. Lovven razlikuje naslednje karakterne strukture: shizoidno, oralno, mazohistično, rigidno in psihopatsko. Avtor meni, da je nujen stalni stik s telesom, prav tako pa tudi stalno opazovanje, kaj se s telesom dogaja. Temeljni cilj je namreč ohranjanje telesnega zdravja. Ce nekdo ni v takšnem stalnem stiku, svoje stiske projicira na druge in išče razrešitev za svoje osebne težave v radikalni družbeni spremembi. Iluzija je, da bi se družba spremenila brez poprejšnje spremembe karakternih struktur svojih članov. To je dokazal tudi W. Reich v svoji knjigi Masovna psihologija fašizma, ki je izšla tudi pri nas. Alexander Lovven je napisal več knjig. Pri nas je izšla njegova knjiga z naslovom Bioenergetika. Zanimivi pa so Se naslednja dela: Veselje - pot h kreativnemu življenju, Ljubezen in orgazem, Izraz telesa in osebnost. Na več mestih Lovven navaja tudi uporabnost telesnih vaj, ki jih natančneje opisuje. Avtorjeva spoznanja, ki doživljajo že tridesetletno aplikativno uporabo, se bodo zanesljivo še spreminjala in dopolnjevala, vendar pa je za njegove metode v svetu veliko posluha, ki bržčas temelji na uspešnih praktičnih rezultatih. Prehrana in značaj ADELAIDE - Zdaj so tudi psihološko osvetlili navado nevrotičnih moških, ki imajo radi hrano, bogato s holesterolom, in ekstrovertnih žensk, ki jim gredo v slast ocvrt krompirček, kikiriki in slaščice. Oddelek za prehrano pri Organizaciji Commonvvealtha za znanstvene in industrijske raziskave in Univerza v Adelaideu sta namreč pretresla prehrambene navade vzorca tisoč ljudi iz avstralskih mest Perth, Brisbane in Adelaide. Analizirali so njihov družbeni izvor, življenjske navade, obnašanje, značajske poteze in prehrambene navade ter ugotovili, da značajske poteze na prehrano pogosto bolj vplivajo kot tradicionalni kazalci, kakršni so starost, spol, poklic, družbeni izvor. Raziskovalci so najmočnejše povezave odkrili med prehrambenimi navadami in psihološko spremenljivko, imenovano »kontrolno mesto«. Za ljudi z »notranjim« kontrolnim mestom je moč reči, da obvladujejo svoje življenje, medtem ko so ljudje z »zunanjim« kontrolnim mestom fatalisti. Ljudje iz prve kategorije vzpostavijo neposredno povezavo med prehrano in zavestjo o lastni osebnosti - v njihovi prehrani je veliko vlaknatih živil. Moški iz druge skupine pa nimajo zaupanja vase in jedo živila, ki vsebujejo veliko holesterola, medtem ko so ženske iz te skupine nagnjene k sladkim jedem. Sklep strokovnjakov: v akcijah proti nepravilni prehrani velja namesto »znanstvenih« dokazov, tj. številk, podatkov in analiz, uporabiti več klasičnih marketinških prijemov in ljudi prepričati, da bodo bolj zdravi, samozavestni in uspešni, če bodo zmerni pri jedi. Tako val kot delec? HAMAKITA - Svetloba je lahko v nekaterih okoliščinah hkrati delec in val, trdita dva japonska znanstvenika. Njima teorija je v nasprotju s klasičnim naukom kvantne mehanike, po katerem se kvantne entitete - recimo elektroni in fotoni - obnašajo bodisi kot delci bodisi kot valovi, z nobenim poskusom pa doslej niso dokazali, da bi mogli biti tako eno kot drugo hkrati. Znanstvenika Jutaka Mi-zobuči in Jošijuki Ohtake iz podjetja Hamamatsu Photonics v Hamakiti sta izvedla poskus, oprt na raziskave znanstvenikov iz Kalkute in Hajderaba-da: z dvema prizmama, postavljenima blizu druga drugi, sta razdelila snop fotonov. Mizobuči in Ohtake zdaj skupaj s sodelavci trdita, da so »videli«, kako nekateri fotoni v zračnem precepu nakazujejo t.i. tunelski efekt, to pa je čisti valovni pojav. Mar je imel Einstein prav, ko je zadnjih dvajset let svojega življenja trdil, da kvantna teorija še ni dorečena? Goljati proti Davidu SANTA CLARA - V drugi polovici lanskega leta so veliki proizvajalci računalnikov, denimo Compaq, IBM in Dell, tekmovali v zniževanju cen, zdaj pa se konkurenčni boj nadaljuje na področju garancij in servisiranja. Podjetje Dell Computer v cenovni bitki ni moglo kaj dosti narediti, kajti njegovi izdelki so bili že prej sorazmerno poceni, zato pa je zdaj prvo temeljito izboljšalo organizacijo servisiranja. To najbolj zgovorno nakazuje podatek, da je število zaposlenih v tej službi z 90 povečalo na 370, in to v pičlih šestih mesecih. Prvo potezo v podaljšanju svojih obveznosti do kupcev je potegnil IBM, in sicer je za svoje sisteme PS/2 uvedel triletno jamstvo. Enako garancijo je nato ponudil Compaq, vendar za vse svoje računalnike, vključno s sistemi ProLine. Podobno so morale ukrepati tudi druge znane računalniške družbe. Prodaja »brezimnih« računalnikov, t.i. klonov, bo zaradi teh sprememb močno načeta. Kupci se bodo pač raje odločili za znano ime, če cene niso kaj dosti višje, zagotovljeni pa sta daljša garancija in boljša servisna služba. Vendar ne gre samo za to. Grozi resna nevarnost, da bodo trgovci s kloni zaradi splošnega padca cen začeli uporabljati sestavne dele, katerih kakovost je podpovprečna. Na to je recimo opozoril predstavnik podjetja InfoCorp iz Santa Clare v Kaliforniji. Bodoči kupci se bodo zaradi strahu, da bi dobili slab računalnik, zato še bolj odločali za izdelke, katerih ime vliva zaupanje. Morje pod morjem ARALSK - Nekdaj četrto največje jezero na svetu -pravijo mu tudi Aralsko morje - se je od leta 1960 zmanjšalo za i00 tisoč kvadratnih kilometrov. Glavni krivec za propadanje tega velikega slanega jezera na meji med Kazahstanom in Uzbekistanom so namakalni sistemi, ki odvajajo vodo iz njegovih arterij - rek Amu-Darja in Sir-Darja. Ti reki zdaj le še »curljata« v jezero, katerega globina se je znižala za kakih dvajset metrov, to pa je kar tretjina prejšnje. Slanost jezera je skoraj trikrat večja. Veter raznaša po okoliških poljih in pašnikih približno 50 milijonov ton soh. Na nekaterih krajih se obala, pokrita s soljo, razteza 90 kilometrov daleč na kopno. Ker je Aralsko jezero zdaj manjše, nič več blagodejno ne vpliva na temperaturo in zato je časovno obdobje rasti na prostranem območja skrajšano. V jezeru je izumrlo več kot dvajset vrst rib in tudi sicer je zaradi manj donosnega ribarjenja ob delo približno 60 tisoč ljudi. Znanstveniki skušajo zdaj z matematičnimi modeli najti ukrepe, s katerimi naj bi preprečili, da bi Aralsko jezero do konca tisočletja postalo slana mlakuža brez življenja. Zato veliko pozornost posvečajo »podzemnemu morju«, ki so ga odkrili pred kratkim. Gre za apnenčeve usedline, zasičene z vodo - so pod Aralskim jezerom in ponekod segajo kar 500 metrov globoko. To podzemno morje napajajo vodni tokovi iz gorskih masivov Tejnšan in Mugodzari, in kadar je njihov pritisk dovolj močan, voda iz podzemlja prodre v jezero. Staranje tretjega sveta ŽENEVA - Stara prebivalstva so bila nekdaj posebnost peščice držav iz razvitega dela sveta. V vseh državah v razvoju je še leta 1960 živela komaj polovica prebivalcev sveta, starejših od 60 let. Do leta 2000 se bo starejše prebivalstvo v svetu povečalo na 600 milijonov in kar dve tretjini bosta živeli v tretjem svetu. Po abecednem vrstnem redu naštejmo države, v katerih živi največ ljudi, starejših od 60 let: Argentina, Bangladeš, Brazilija, Francija, Indija, Italija, Kanada, Kitajska, Mehika, Nemčija, Nigerija, Pakistan, Poljska, Španija, Velika Britanija, Vietnam, ZDA. Stopnja rasti starih prebivalcev je v razvitih državah danes nižja kot v državah v razvoju. (E. J.) JADRANJE/EUROPA Napredek je viden Sirenini jadralci v Formii Sirenini jadralci so konec prejšnjega tedna spet nastopili na tekmovanju, ki velja kot selekcija za nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu v razredu Evropa. Tako so v Formii nastopili Arriana Bogateč, Miran Guštin, Nevio Sabadin, Katja Omari in Andrej Močilnik. Po pričakovanju je bila najboljša Arriana Bogateč, ki je v absolutni konkurenci (nastopilo je 74 jadralcev in jadralk) osvojila 5. mesto, med dekleti (tekmovalo jih je 27) pa je bila prva. Za primerjavo povejmo, da je prva naslednja od deklet osvojila 13. mesto, Arrianina stara tekmica iz dežele Calligari-sova (Tržič) pa je bila 15. Vozili so tri regate, najboljši pa je bil Martino Bolletti iz TržiCa s 14, 40 točke. BogatCeva je bila v prvi regati tretja, v drugi sedma, v tretji pa po nekaj napakah 20., imela pa je 44, 7 negativnih, točk. Od ostalih Sireninih tekmovalcev je Miran Guštin osvojil 25. mesto (uvrstitve: 20., 42. in 21. in 101 točka), Nevio Sabadin je osvojil 35. mesto (37., 23. in 45. in 123 točk), Katja Omari je bila absolutno 44. med dekleti pa trinajsta (58., 28., 44. in 148 toCk), Andrej Močilnik pa je bil 49. (47., 38. in 52 ter 155 negativnih toCk). Regata je potekala v izredno hladnem vremenu, drugače pa so bili pogoji za jadranje zelo dobri. Glede BogatCeve je treba povedati, da zaradi šolskih obveznosti v Rimu praktično ne trenira, zato je njena uvrstitev prav gotovo zelo dobra. Ostali tekmovalci Sirene pa so v primerjavi s prvo regato'pokazali lep napredek. Vsi so dosegli boljše rezultate, preveč pa se od njih tudi ne more zahtevati, saj gre za njihov prvi nastop na vsedržavni ravni. Jadralce zdaj Čakajo še tri selekcije. Prva bo 20. in 21. marca v Bariju, druga konec aprila v Livornu, zadnja pa prvi teden maja v Riminiju. Za nastop na svetovnem prvenstvu naj bi po prvotnih napovedih prišlo v poštev najboljših osem pri moških in ženskah, vendar pa zaradi vsesplošnega varčevanja federacija lahko to število še zmanjša. Uvrstitev Arriane v ekipo za SP ni vprašljiva, medtem ko drugi Sirenini jadralci za zdaj predvsem nabirajo izkušnje. PROMOCIJSKA LIGA / 20 Bodo Brežani »ugasili« tudi Fiammo? Cici in Sokol kotvi delu Ce se je glavni argument vezan na tržaško skupino Promocijske lige predčasno zaključil (vodilna Bar-colana ima že štiri točke prednosti), se zanimanje obrača na dogajanja in razplete v preostalih delih skupne lestvice. Cicibona ima vse namene izboljšati sedanjo uvrstitev in odkrito Starta na končno 2. mesto, kar pa ne bo enostavno, saj imata trenutno Santos in Ferroviario dve točki več, čez nekaj tednov pa je na sporedu spopad pred njima. Marijevi fantje bodo po daljšem času ponovno igrah v telovadnici Er-vatti, kjer bodo tokrat gostili nekdaj slavno ekipo Cus. V prvem delu prvenstva so cici-bonaši dobesedno pregazili jutrišnje nasprotnike (95:69). Za končno boljšo uvrstitev se bori tudi Sokol, ki pa je tudi po besedah trenerja Vatovca že krepko popustil, saj nima ekipa nobenih stimulacij. Tokrat bodo Nabrežinci igrali v nedeljo popoldne, z zmago proti Scogliettu pa bi posredno tudi pomagali ekipi Brega, ki se se bori za obstanek. Pred štirimi meseci je Sokol premagal Scoglietto s sedmimi točkami razlike (71:64). Celo knjigo motivacij pa bo najbrž prebral trener Canciani svoji ekipi Brega, ki bo odigrala eno izmed najvž-nejših tekem za obstanek. Brežani bodo v nedeljo zjutraj gostovali na igrišču Fiamme, ki je na zadnjem mestu lestvice s štirimi točkami zaostanka na račun Brega. Brežani so v prvem delu prikazali nespodobno igro in so neverjetno visoko zgubili kar na domačih tleh (74:111). Z zmago bi se rdečebeli znebili vsaj enega tekmeca , poraz pa bi lahko imel problematične posledice, saj ni še odpisanih ekip in tudi ostali kandidati (Libertas, Scoglietto in Lega Nazio-nale) nizajo nepričakovane uspehe. Na goriškem ima Dom Simek lepo priložnost, da končno zapusti zadnje mesto, saj bodo Mianovi igralci imeli tokrat opravka z ekipo Albe, ki je doslej ravno tako zbrala samo osem točk. V postavo bi se moral vrniti tudi Dušan Košuta, ki je bil v zadnjih tekmah najuspešnejši strelec ekipe, njegova odsotnost pa se je na zadnji tekmi krepko poznala. (V. Jogan) KOŠARKARSKE NAPOVEDI / D LIGA Za Kontovel je lahko vsaka zmaga odločilnega pomena Bor Radenska bo skušal nadaljevati z uspešno igro zadnjih kol Vanja Jogan Borovci so se s 4 osvojenimi točkami krepko povlekli stran od dna in sedaj sproščeno pričakujejo naslednje spopade tudi z boljšimi in višjeuvrščenimi nasprotniki. V nedeljo zjutraj bodo skušah presenetiti kakovostno postavo San Daniele, proti kateri so v prvem delu prvenstva gladko zgubili z izidom 91:75. Sancinovi ekipi letos še ni uspelo osvojiti prestižne zmage prod najboljšim, tokrat pa ne bi vnaprej izključevali te možnosti. Popolnoma drugačno vzdušje vlada pri Konto-velu, čigar položaj na lestvici je vsak teden bolj zaskrbljujoč. Banova ekipa bo v soboto zvečer skušala presenetiti četr-touvršCeno ekipo iz Mar-tignacca, ki je že v prvi tekmi zadala našim pekoč poraz (76:56). Kon-tovelcem je doslej uspelo zmagah le na lastnih tleh proti nižjeuvrščenim postavam, nekajkrat pa so se uspešno upirali tudi prod najboljšim v ligi (Don Bo-sco in Portogruaro). Upajmo, da bodo jutri presenetili nasprotnike, ki pa seveda ne pridejo v Trst zgolj s turističnimi nameni. Pogovorili smo se z Ivanom Bajcem, ki uspešno igra pri Boru. Pred leti se je večkrat zgodilo, da si altemiral izredne podvige in pa trenutke, ko si se »sprehajal« po igrišču in se jezil na trenerja in soigralce. V zadnjih letih si se zresnil in sedaj tudi redno treniraš. Si zadovoljen z letošnjo sezono in z lastno igro? Zelo sem zadovoljen zlasti z odnosom trenerja, ki je dosleden in pravičen do vseh posameznikov. Odlično sem se znašel tudi s soigralci, saj nimamo nobenih diskusij in kljub temu, da je v ekipi mnogo dobrih posameznikov, ni zavisti in oporekanja. Mislim, da sem v zadnjih letih dozorel tudi zaradi ambienta, ki je zgleden. V mladinskih kategorijah si bil »v rokah« marsikaterega trenerja. S kom si se najboljše počutil in kdo ti je posredoval največ informacij? S težavo se spomnim vse trenerje, s katerimi sem imel opravka. Zelo dobro sem se znašel z Martinijem, ki nam je vložil mnogo zaupanja in nas je prepričal, da verjamemo v lastne sposobnosti in jih izkoriščamo. Pred mesecem dni je bil trener Sancin na tem, da odstopi, sami igralci pa ste ši bili edini, da to ne bi bila prava rešitev. V zadnjih kolih ste prikaza- Ivan Bajc, ko je v sezoni 90/91 igral pri Cicibani h doslej najboljšo igro in z dvema zaporednima zmagama ste skoraj matematično izven vsake nevarnosti. Kakšno je sedaj počutje v ekipi? Vzdušje je seveda optimalno, saj smo že zbrali dvajset točk in smo se vsaj začasno otresli tistega psihološkega pritiska, ki te neizogibno pogojuje pri igri, če se nahajaš na zadnjih mestih razpredelnice. V obdobju krize je bilo vsem nam jasno, da ne bi bil odhod Sancina prava rešitev, saj dobro in intenzivno treniramo že od avgusta dalje in sedaj smo z doseženimi rezultati lahko zadovoljni. Gre pa priznati, da smo od takrat vsaj delno spremenili naCin igre in smo sedaj manj vezani na določene sheme, kar nam bolj leži, saj smo bili od vedno tako navajeni. Recimo, da se ti ob koncu sezone pripeti, da imaš pred seboj tri variante: ostati pri Boru v D ligi s petimi treningi tedensko; igrati izven Trsta v B2 ligi (glej Drocker, Tul, Arena); nastopati skoraj rekreativno v Promocijski ligi. Kaj bi zbral? Res zanimivi ponudbi se seveda ne bi odrekel. Drugače imam namen ostati pri Boru, saj je tak režim treningov povsem zmogljiv. NAPOVEDI - Ivan Bajc Jadran - Ravenna +5 Matchwinner: Mer-Iin(4.zbran); top scorer: Rauber(9); nad pričakovanjem: Oberdan(4). Bor Radenska - San Daniele +10 Matchvvinner: Persi(3); top scorer: R.Smotlak(4); nad pričakovanjem: M.Si-monič(7). Kontovel - Martignac-co -15 Matchvvinner: Civar-di(8); top scorer: Gri-lanc(13); nad pričakovanjem: D.GuliC(5). Cicibona - Cus +15 Matchvvinner: Fur-lan(5); top scorer: Cu-pin(12); nad pričakovanjem: Iz.Bajc(8). Scoglietto - Sokol Warm+8 Matchvvinner: Skerla-vaj(3); top scorer: M.So-sič(l); nad pričakovanjem: Stanisa(3). Fiamma B. - Breg +5 Matchvvinner: R.Zerjal(2); top scorer: M.Salvi(3); nad pričakovanjem: Schiulaz(6). Alba - Dom Simek +12 M-a tchvvinner: Kocjančič(l); top scorer: Jarc(l); nad pričakovanjem: SemoliC(3). ODBOJKA /VI. MOŠKI DIVIZIJI NA GORIŠKEM VALPRAPOR 2E MED FINALISTI, OLVMPIA TRETJA_ 0 usodi Našega praporja bo odločalo zadnje kolo Dekleta 0lympie po 1. delu v 1. ŽD odlične druge Sočanke v 2. diviziji gladko zmagale - Spet gladek poraz domovk v play offu deklic proti ekipi Azzurra Danes igra za vas Totocalcio 1. MOŠKA DIVIZIJA Skupina A Valprapor Vini Pintar -Intrepida 3:0 (15:4, 15:6, 15:7) VALPRAPOR: Uršič, Ferfolja, Devetak, Ko-recič, Gravnar, Brisco, Maraž, Populim, Crassini. Zadnja tekma v kvalifikacijski skupini je bila za valpraporovce gola formalnost bodisi zaradi šibkosti nasprotnika bodisi zaradi že prej dosežene uvrstitve v play off. Po zlahka osvojenem prvem nizu, so valprapo-rovci v začetku drugega niza zaigrali manj zbrano in Intrepida je povedla s 5:3, a je bilo njeno vodstvo kratkotrajno. V tretjem nizu gostitelji z začetnim vodstvom 9:4 niso dovolili presenečenja. Omenimo naj še, da so na igrišče stopili vsi igralci. 01ympia Pintar Jestvine - Caldini 3:1 (9:15, 15:9,15:13,15:3) OLIMPIA: Cevdek, Bensa, Dorni, Čavdek, Pintar, Breganti, Hlede, Kseni, Lutman. Anticipirana tekma zadnjega kola ni bila posebno zanimiva in na visoki tehnični ravni, saj sta obe ekipi precej grešili. Najzanimivejša seta sta bila prav gotovo prvi in drugi, kjer sta si ekipi bili enakovredni. V tretjem in četrtem nizu pa je 01ym-pia zbrala svoje vrste in popolnoma nadigrala nasprotnika. Naj povemo še, da s to zmago je Olimpia ohranila tretje mesto na lestvici, ki ji sedaj omogoča uvrstitev v play-off za napredovanje. (Poldo) IZIDI 13. KOLA: Valprapor Vini Pintar - Fin-cantieri 3:2, Mossa - Ron-chi 3:0, Intrepida - 01ym- pia Jestvine Pintar 0:3, Caldini - Soča Valprapor 1:3 (10:15, 12:15, 17:16, 14:16). VRSTNI RED: Valprapor Vini Pintar 26, Fin-cantieri 24, 01ympia 18, Mossa in Soča Valprapor Pos. Sovodnje 14, Caldini 8, Intrepida 4, Acli Ron-chi 0. (Valprapor, Intrepida, 01ympia in Caldini imata tekmo več) Skupina B Nafš prapor - Torriana 1:3 (8:15, 15:6, 14:16, 11:15) NAS PRAPOR: Bevčar, Mikluš, Koršič, Boškin, Sošol, Leghissa, Gulin, Paulin. Po tem porazu je odbojkarje Našega praporja na drugem mestu dohitel Turriaco, prav v jutrišnjem zadnjem kolu kvalifikacijske faze pa se bosta tile ekipi srečali med sabo (ob 20.30 v Turjaku). Tekma bo izredno važna: zmagovalec se bo direktno uvrstil v play off za napredovanje, poraženec pa bo za nastop v play offu moral odigrati dodatno tekmo s tretjeu-vršcenim iz skupine A, to je z 01ympio! Tekma s Torriano je potrdila, da Naš prapor ne igra tako uspešno, kot v prvem delu. Treba je sicer reci, da Tomana ni od muh, saj je v povratnem delu premagala vse tekmece, razen San Luigija. Vesti, da bodo zaradi ustanovitve 2. divizije v prihodnji sezonij iz lige izpadlo kar nekaj šesterk, so ekipi iz Gradišča narekovale, da je v svoje vrste vključila tudi ostale starejše igralce, ki so v prejšnjih letih že igrali na deželni ravni. Kljub vsem temu bi lahko briška še- sterica tudi zmagala, če si ne bi na primer v tretjem setu zapravila vodstva s 14:13 in dve zaključni žogi, v četrtem setu pa za uspeh ni zadostovalo niti vodstvo s 7:2 in 9:4. Kljub zmagi Torriana nima več možnosti, da bi se dokopala do 3. mesta, ker bo v zadnjem kolu prosta. Upajmo, da bodo fantje jutri v Turjaku dali vse od sebe, da se jim ne bi drugo mesto, ki ga zasedajo praktično že od vsega začetka te faze, izmuznilo prav v zadnjem kolu. OSTALA IZIDA 13. KOLA: Corridoni - Turriaco 0:3, Fossalon - San Luigi 0:3, Cormons ni igral. VRSTNI RED: San Luigi 22, Turriaco in Naš prapor 14, Torriana 12, Corridoni 10, Lib. Cormons 6, Fossalon 0. 1. ZENSKA DIVIZIJA 01ympia - Morarese 3:0 (15:11,15:5,15:6) OLVMPIA: Bratina, H. in K. Corsi, Cemic, Bulfo-ni, Princi, Braini, Lutman. Morarese je dekletom Ol vmpie povzročal težave samo v prvem nizu, predvsem s svojo najboljšo napadalko, nekaj točk pa so nasprotniku z napakami poklonile tudi same Goričanke. V nadaljevanju so zaigrale bolj zbrano in zmagale brez težav. Po prvem delu zaseda torej 01ympia na skupnem vrstnem redu odlično drugo mesto. Trenerka 01ympie Mirande Kristančiči uvrstitvijo sem seveda zadovoljna, res žal mi je samo za »kiks« proti ekipi Villesse. V povratnem delu bomo proti vsem boljšim nasprotnikom igrale v gosteh, tako da naša naloga ne bo lahka.« Zanimivo je, da je 01ympia v prvem delu premagala tako vodilni Libertas, kot tretjeuvršče-ni Acli, poleg z Villes-sejem pa je izgubila še s Corridonijem. Skratka, dva nepotrebna poraza. OSTALI IZIDI 9. KOLA: Villesse - Corridoni 3:0, Farra - Azzurra 1:3, Pieris - Cormons 0:3, Libertas Gorizia - Acli 3 :1. VRSTNI RED: Libertas Gorizia 16, 01ympia 14, Acli Ronchi 12, Farra in Villesse 10, Corridoni 8, Lib. Cormons, Azzurra in Moraraese 6, Pieris 2. 2. ZENSKA DIVIZIJA Intrepida - Soča Gostilna Devetak 0:3 (5:15, 1:15, 7:15) SOČA: M. in V. Cemic, K., K. in V. Devetak, S. Pellegrin, R. Pinello, M. Tuniz. Sovodenjke so dosegle 2. zmago proti mladieki-pi. Zaradi majhne telovadnice in številnih nasprotnikovih navijačev so bile na začetku nekoliko prestrašene. Kmalu pa so se zavedale svojh zmožnosti in začele igrati kot znajo. Dobro so servirale in napadale ter prepustile nasprotnicam le 13 točk. V obrambi je zelo dobro igrala Kristina Devetak, v napadu pa učinkoviti Roberta Pinello in Martina Černič. (S. P.) Dom Imsa - Staranzano 1:3 (17:15, 7:15, 7:15, 7:15) OSTALI IZIDI 5. KOLA: San Luigi . Lib. Cormons 3:0, Grado - Torriana 0:3. IZID 6. KOLA: Torriana - Cormon 3:0. VRSTNI RED: Staranzano 10, Torriana in San Luigi 8, Dom Imsa, Grado in Soča Gostilna Devetak 4, Intrepida 2, Lib. Cormons 0. (Lib. Cormons ima tekmo več, Dom Imsa ima tekmo manj) DEČKI Soča Valprapor Pos. Sovodnje - Torriana 3:0 (15:5,15:6,15:5) SOČA VALPRAPOR: Makuc, Radetti, Bonan, MužiC, Gravnar, Plesničar, Devetak, M. Cemic. Proti Torriani je združena ekipa igrala površno in ne dovolj angažirano, a je kljub temu dosegla lahko zmago. Večina točk, ki jih je dosegla Torriana, je treba pripisati napakam Sočanov. OSTALI IZID 16. KOLA: Acli - Cormons 3:0, Valprapor Soča Kmečka banka ni igral. VRSTNI RED: Soča Valprapor Pos. Sovodnje 26, Torriana 16, Acli 14, Valprapor SoCa Kmečba banka 4, Lib. Cormons 2. DEKLICE Play off Azzurra - Dom Imsa 3:0 (15:7,15:2,15:12) Tudi 2. kolo play offa je potrdilo, da sta finalista iz skupine A močnejša. Tako so domovke po porazu proti favoritu Fin-cantieriju gladko klonile še pred Azzurro, zaigrale pa so pod svojimi sposobnostmi. Zanje predstavlja vsekakor lep uspeh že sama uvrstitev v to fazo. OSTALI IZID 2. KOLA: Fincantieri - Staranzano 3:1 (15:8,15:1, 7:15,15:3) VRSTNI RED: Fincantieri in Azzurra 4, Staranzano in Dom Imsa 0. Tolažilna skupina Soča - Acli Ronchi 3:1 (15:12,12:15,15:6,15:9) SOCA: E., V. in M. Černič, K. Devetak, V. Flore-nin, S. Pellegrin, D. Volk. V 1. tekmi tolažilne skupine za uvrstitve od 9. do 14. mesta so sočanke prvič v letošnji sezoni premagale ekipo iz Ronk. Začele so zelo dobro in presenetile nasprotnice, ki si niso pričakovale tako borbene ekipe. V drugem setu pa so dekleta iz Ronk dobro reagirale in izenačile. V tretjem nizu pa so naše stopile na igrišče zelo angažirano in prepustile nasprotnicam le 6 točk. V četrtem setu so naše občutile utrujenost. Po rezultatu 2:7 pa so spet dobro zaigrale in zasluženo zmagale. Treba je pohvaliti podajačici, predvsem pa Valentino Florenin. (S.P.) NARAŠČAJNIKI Torriana - Valprapor CDR 0:3 (7:15, 4:15, 0:15) VALPRAPOR CDR: Pellegrin, Mucci, Devetak, Lukež, Frandolič, Lutman. Tudi v prvi povratni tekmi so valpraporovci brez težav premagali drugouvrščeno Torriano in tako ostajajo nepremagani na vrhu začasnega vrstnega reda. Dosedanji potek prvenstva je že pokazal, da so valpraporovci naj-,manj za razred boljši od ostalih. Ze jutri bo v Standrežu, s pričetkom ob 19.45, derbi z 01ympio, ki je tekmo s Fincantierijem, kot smo že zapisali, dobila brez boja, Tržičanom pa je disciplinska komisija v svojem najnovejšem sporočilu tudi odvzela dve točki z lestvice. VRSTNI RED PO 4. KOLU: Valprapor CDR 12, Torriana 6, 01ympia 3, Fincantieri -2. (Fincantieri in 01ympia imata tekmo manj) NARASCAJNICE Po 13. kolih, do konca jih manjka še pet, je boj za uvrstitev v play off povsem odprt, možnosti domovk pa neokrnjene. Varovanke trenerja Prinčiča so sinoči igrale proti goriškemu Libertasu (z rezultatom še ne razpolagamo), ključno pa bo menda zaostalo ponedeljkovo srečanje s Farro. IZIDI 13. KOLA: Dofn Imsa - Staranzano 2:1, Ronchi - Pizz. Italia 0:3, Grado - Mossa Candolini 3:0, Fincantieri - Lib. Gorizia 1:2, Farra - Sagrado 2:1. VRSTNI RED: Grado 35, Staranzano 30, Farra 29, Dom Imsa 28, Pizz.Italia in Sagrado 19, Lib. Gorizia 15, Fincantieri 6, Mossa 5, Acli 0. (Farra, Dom Imsa, Pizz.Italia, Lib. Gorizia, Mossa in Acli) Konjske dirke Robi Smotlak Ancona - Parma X2 Brescia - Juventus 2 Cagliari - Sampdoria 2 Fiorentina - Pescara 1 Genoa-Foggia IX Inter-Roma 1X2 Lazio-Milan 1X2 Napeli - Udinese 1 Torino - Atalanta 1 Modena-Pisa IX Monza - Andria 1 Vis Pesaro - Triestina X2 Palermo - Avellino 1 Robi Smotlak (letnik 67) je košarko pričel igrati star 9 let pri minibasketu Bora, danes pa je kapetan članske ekipe, s katero je lani napredoval v D ligo. Več sezon je uspešno igral s Cicibono (napredovanje iz Prve divizije in 3. mesto ter najboljši strelec v Promocijskem prvenstvu leta 89/90). Robi uspešno igra tudi tenis in biljard, v poletnem času pa se ukvarja z nogometom in beach volleyem. Po televizijskem ekranu najrajši sledi kolesarstvu, rugbyu in tenisu. Prejšnjič je Robert Paoletti zadel 9 izidov. Obvestila JADRALNI KLUB CUPA vabi.clane na 21. redni občni zbor društva, ki bo v drevi, 12. marca, ob 20.uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v športno-rekreacijskem centru v Vižovljah (cesta za Cerovlje). PLANINSKI ODSEK SZ SLOGA in SK DEVIN vabita v nedeljo, 14. marca na zimski vzpon na Snežnik. Odhod iz Bazovice izpred spomenika padlim ob 7. uri. Za informacije tel. 226283 - Stopar in 200236 - Skerk. piše: Giorgio Plettersech 2. dirka v Milanu: Infallibile (skupina 1) ne more izgubiti. 1. dirka (Milan): Giulio Cesare (2) je v odlični formi, zato ga imamo za favorita. Garrincha (X) je vajen podobnih shem, slediti pa velja tudi Nelsonu OM. 2. dirka (Milan): tu je možnost baze s konjem Infallibile (1). Limaker (X) bi se lahko vrinil med favorite, trd oreh za vse bo Neo d‘Arc (2). 3. dirka (Firence): Liszt KS (1) je res v sijajni formi. Ce ne bo zagalopiral na začetku lahko zmaga tudi Legaspi (X). Preseneti lahko Ippelio (2). 4. dirka (Neapelj): regularni Lordrim (X) in Mito di Jesolo (1) ter na milji zelo dober Goldy (2) imajo po našem največ možnosti. 5. dirka (Bologna): nas favorit je Marfy Di Casei (X). Sledita Nevvnesu (1) in Nescoi (2). 6. dirka (Rim - galop): Vico Vista (1) po tezi in kvaliteti jahača zasluži našo pozornost. Golden Symbol je najboljši predstavnik skupine X. Omembno su zasluži tudi Noal (2). Dirka tris Naši favoriti: 14 Laval, 18 Inside Bi, 17 Martin di Gia. Za sistemiste: 12 Lici di Casei, 6 I^ebraska Om, 13 Legenda Ferm. L — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 2 1 X 1 X 2 1 X 2 X 2 1 X 1 2 IX 2 ŠPORT Petek, 12. marca 1993 M KOŠARKA / EUROCLUB Polom Knoira Scavoliniju »derbi« V evropskem košarkarskem prvenstvu so sinoči odigrale Četrtfinalna srečanja. Knorr - Real Madrid 56:76 BOLOGNA - Madridski Real je v Bologni zmagal tako gladko, da je povratna tekma skorajda odveč. Sabonis in ostali (Birjukov 14 točk, Brovm 17so vodilnega na lestvici italijanske košarkarske A lige povsem nadigrali. Wen-nington in Binelli sta slovitega baltskega igralca (13 skokov, a samo 5:12 v metih in 13 točk) pod košema zaustavila po svojih močeh, a povsem so odpovedali zunanji igralci Knorra. Danilo-vic je svoj prvi koš dosegel šele po 25. minutah igre, nic bolšja pa nista bila Brunamonti (4:12) in Coldebella (2:9). BolonjCani bi dvakrat skoraj izenačili (26:28 in 31:33), v nadaljevanju pa sploh niso mogli vec kljubovati razigranim gostom. V 37. minuti so Spanci 2e vodili s prednostjo 26 točk ((72:46) . Košarkarji Reala imajo zdaj v Madridu kar dve priložnosti, da dokončno obračunajo z Italija-m, sodec p0 razmerju sil. ki je izšel iz sinočnje tekme, pa si bo- do verjetno pot v »final four« zagotovili že v torek. Scavolini - Benetton 94:92 (45:45) SCAVOLINI: Work-man 5, Magnifico 20, Boni 7, Rossi 7, C. Myers 32, Costa 2, P. Myers 21. BENETTON: Iacopi-ni 3, KukoC 38, Ragazzi 6, Teagle 22, Vianini 7, Scarone 2, Rusconi 14. PROSTI METI: Scavolini 22:27, Benetton 9:18. TRI TOČKE: Scavolini 8:17, Benetton 7:19 (KukoC 3:7). GLEDALCEV: 4.000. 01ympiakos - Limoges 70:67 (32:31) Grki so za las premagali favorizirane Francoze. Junak srečanja je bil za gostitelje Žarko Paspalj, ki je dosegel 27 točk, Berry pa 17 in Tarlac 12. Pri gostih je bil najuspešnejši strelec slovenski reprezentant Jure Zdovc (14 točk). Pau Orthez - Paok Solun 86:103 Povratne tekme bodo v torek, 18. marca, morebitna tretja pa v Četrtek, 20. marca na igrišču ekipe, ki je na kvalifikacijah dosegla boljšo uvrstitev . Zmagovalci Četrtfinalne faze se neposredno uvrstijo na finale štirih najboljših moštev. HOKEJ NA LEDU / SVETOVNO PRVENSTVO SKUPINE C V LJUBLJANI IN NA BLEDU Danes začetek Slovenija bo za uvod drevi igrala proti Avstralcem Slovenska reprezentanca med treningom v Hali Tivoli (Foto Aleš Pavletič/TRIO) LJUBLJANA - Uradna otvoritev letošnjega svetovnega prvenstva skupine C v hokeju na ledu bo danes ob 20. uri v dvorani Tivoli. Slavnostni govornik bo minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber, ki bo odprl prvenstvo v imenu dr. Janeza Drnovška. Otvoritev bo skromna in kratka, podobna tisti iz leta 1991. Reprezentanci Avstralije in 'Južne Koreje sta na prizorišče prispeli že včeraj zjutraj, španska in latvijska ekipa sta prišli na Brnik popoldne, vse ostale reprezentance pa so prispele zvečer z avtobusi iz Budimpešte. V Ljubljani so vse reprezentance nastanjene v hotelu Lev, sodniki pa v Slonu. Na Bledu bodo Peter Butoln Izraelci in Belgijci prebivali v hotelu Krim, ostali pa v Astoriji. V Ljubljano so prvi prispeli Avstralci, ki so zelo zadovoljni z organizacijo in namestitvijo, predvsem pa so pohvalili odlično hrano, saj lahko izbirajo med štirimi vrstami menijev. Bolj problematični so »gurmani« iz Južne Koreje, ki si po nekaterih govoricah že kuhajo sami v sobah. Ostale reprezentance pritožb nad prehrano prav gotovo ne bodo imele, saj bodo za raznovrstnost in kvaliteto skrbela podjetja Ljubljanske mlekarne, Jagoda, Radenska in Žito. Premiera z Avstralci Prva tekma slovenskih hokejistov bo danes zveCer proti reprezentanci iz dežele kengurujev. Kljub temu, da slovenski igralci avstralske ekipe ne poznajo (trenirali naj bi v Vancouvru), so s trenerjem Hitijem na čelu optimisti. Čeprav sodijo Avstralci med tako imenovane »eksotične« reprezentance, bo treba tudi takšne tekme odigrati resno in odgovorno, saj je vsaka tekma na SP zgodba zase. Takšno igro bodo naši hokejisti prav gotovo tudi prikazali, še posebno sedaj, ko je HZS uslišala njihove zahteve. Reprezentanti bodo za vsako zmago na SP dobili premijo 300 DEM (v tolarski protivrednosti), celotni sklad za osvojitev prvega mesta pa znaša 3000 DEM. Premije bodo dobili samo igralci, trener Rudi Hiti pa se je svojemu zaslužku odpovedal in ga bo v primeru zmage nakazal na račun KH Bled. Poskrbeli so tudi za vso manjkajočo opremo hokejistov (palice, dresi, hlače, ščitniki, čelade), tako da je naša reprezentanca končno »oblečena«. Opremo v vrednosti 30.000 DEM je priskrbelo podjetje SEMKOL, ki bo tudi na prvenstvu skrbelo izključno za našo reprezentanco (servisne storitve). Nocojšnja tekma v dvorani Tivoli bo ob 20. uri, na žalost pa neposrednega televizijskega prenosa ne bo. V dvorani so postavili velik semafor za reklamna sporočila, poskrbljeno pa bo tudi za gledalce: pred vsako tekmo bodo ljubitelji hokeja dobili nakakšen napovednik (postave obeh moštev, program SP, reklamna sporočila), Black end Decker in MBS Boris Strel pa prirejata za gledalce nagradno igro; nagrade bodo žrebali po končanem prvenstvu. Slovenija bo zaCela tek- mo v naslednji postavi: Vratarja - Bolta in D. Lomovšek; branilci - M. Pajic, Mlinarec, Zajc, Brodnik, Jug, B. Pajic, BešlagiC in Kunčič; napadalci - A, Razinger, Kopitar, M. Smolej, Gorenc, T. Vnuk, Beribak, Kontrec, Tišler, N. Zupančič, Zolek, Mlinarec in Rojšek. Razpored tekem LJUBLJANA . m.Fn 13.00 16.30 20.00 Petek (12.3.) 13.00 16.30 20.00 JAR-MadZ Kzk-Spa Aus-SLO Sobota(13.3.) Prk-Izr Ukr-Kor Lat-Bel Madz-Kzk Spa-SLO Aus-JAR Kor-Izr Bel-Ukr Prk-lat Nedelja (14.3.) Prost dan Ponedeljek (15.3.) Prost dan Kzk-Aus Madz-Spa SLO-JAR Torek (16.3.) Bel-Kor Izr-Lat Ukr-Prk Spa-Aus JAR-Kzk Madz-SLO Bel-Izr Kor-Prk Lat-Ukr Sreda (17.3.) Prost dan Četrtek (18.3.) Prost dan Spa-JAR AUS-MadZ SLO-Kzk Kor-Lat Izr-Ukr Prk-Bel Petek (19.3) Bi -A2 A5- B5 A1-B2 Sobota (20.3.) Prost dan Nedelja (21.3.) Prost dan Poraz. BI -A2 Al - B2 Zmag. BI - A2 Al - B2 Ravenna prvi finalist pokala prvakov ATENE - Moštvo Messaggera iz Ra-venne je prvi finalist 34. odbojkarskega pokala prvakov za moške. V včerajšnji prvi polfinalni tekmi sklepnega tekmovanja »final four« v glavnem mestu Grčije je po pričakovanju s 3:1 (15:6, 5:15, 15:12, 15:7) premagal belgijskega prvaka Zel-lika, ki se je v sklepno fazo tega tekmovanja uvrstil prvič, medtem ko je Messaggero sodeloval že lani in tudi osvojil naslov evropskega klubskega prvaka. Belgijci so Italijanom nudili močnejši odpor od pričakovanega, čeprav so jim odvzeli niz in jih precej mučili v tretjem predvsem zaradi tega, ker so odbojkarji Messaggera štedili z moCmi pred današnjim finalom, v katerem bodo igrali proti zmagovalcu večernega dvoboja med Maxiconom iz Parme in domačim 01ympiakosom. DANAŠNJI SPORED Ob 17.00 finale za 3. mesto; ob 20.00 finale za 1. mesto. ATLETIKA / DVORANSKO SP FORMULA ENA / PRED ZAČETKOM SEZONE NOVICE Od danes v Torontu v senci »Big Bena« Tudi Američan Butch Reynolds na startu TORONTO - V hudem mrazu (-10 stopinj) in ledu se Toronto pripravlja na današnje odprtje dvoranskega atletskega svetovnega prvenstva. Čeprav je zanimanje za to prireditev še vedno veliko (prodali so že 60.000 vstopnic), bo to prvenstvo bržkone potekalo v senci zadnjih velikih »atletskih afer«: izključitev Bena Johnsona zaradi dopinga in povratek na atletske steze »oporečnika« Butcha Reynoldsa. v prekrasni dvorani Sky-dome bodo ljubitelji atletike na tem SP pogrešali velike ase, kot so Sergej Bubka, Levvis, Christie, Powell, ki raje v tem Času trenirajo in tempirajo formo za »pomembnejše« in tudi donosnejše mitinge, predvsem v Evropi. Sicer pa bo od danes na startu v Torontu kar Čedna konkurenca atletov. V prvi vrsti je tu °eynolds, ki ga je mednarodna atletska zveza izključila in ga je tako prikrajšala za zlato in s tem tudi za lep kup denarcev. Ameriški atlet je jasno izjavil, da namerava v Torontu zmagati le, zato da bi ga nagradil Predsednik IAAF Primo Nebiolo (njegov največji sovražnik) in da upa tudi, da bi se le-ta odrekel nagrajevanju in bi se tako ravnal kot Hitler na OI v Berlinu z Jessiem Owen-som. Reynolds je seveda nesporni favorit na 400 “čada edini na tem skupno s Kubancem i>otomayorjem, ki nima enakovredne konkurence v skoku v višino. V sprintu bo skušal domačin Bruny Surin na- domestiti »Big Bena« v boju z Američanoma Mitchellom in Drum-mondom. V skoku s palico bo imel Gataulin (v tej sezoni 6 m) kot glavna tekmca PotapoviCa in Je-gorova. Na 60 m ovire je olimpijski prvak, Kanadčan McKoy favorit, toda nevarni so tudi Britanec Jackson in Američana Foster in Dees. Verjetno prvič v zgodovini tega SP bodo ženska tekmovanja zanimivejša od moških. Pri ženskah je namreč pričakovati ogorčene boje in tudi vec rekordov. Tek na 60 m bo še kako privlačen: tu so favoritinje svetovna prvakinja, Rusinja Priva-lova, Jamajčanka Marle-ne Ottey ter Američanka Gail Devers. Privalova pa bo na 200 m brez prave konkurence. Nesporna favoritinja na 60 m ovire je Rusinja Ljudmila Na-rožilenko, ki je pred kratkim izboljšala svetovni rekord. Italijanske vrste bodo na tej izvedbi zastopali le mladi atleti. SPORED FINALOV. Danes, ob 17.10 (23.10 evropski Cas): daljina Zenske, ob 19.50 (1.50 evr. cas): 60 m ž, 60 m moški,. Jutri, ob 19.00 (24.00): višina ž, troskok m, palica, 3.000 m ž, daljina m, hoja 3 km ž, 4x400 m in ž, 1.500 m. Nedelja, 12.00 (18.00): troskok ž, krogla ž, hoja 5 km m, višina m, 60 m ovire ž in m, 400 m ž in m, 800 m ž in m, 200 m ž in m, 1.500 m ž, 3.000 m m. »Profesor« Prost pravi, da se vrača kot popoln novinec Danes v Kyalamiju prvi uradni trening za VN Južne Afrike Moštva in vozniki Williams (svetovni prvak med konstruktorji): Šasija: Williams FW15, motor: Renault V10 0 Damon Hill (Velika Britanija, 30 let,dosežki: 2 dirki, 0 zmag, 0 pole position, 0 točk. 2 Alain Prost (France, 38, 183, 44, 20, 699.5) Tyrrell: Šasija: Tyrrell 020C, motor: Yamaha V10 3 Ukyo Katayama (japonska, 29, 14, 0, 0, 0) 4 Andrea de Cesaris (Italija, 33, 181, 1, 0, 55) Benetton: šasija: B193, motor: Ford HB V8 5 Michael Schumacher (Nemčija, 24, 22, 1, 0, 57) 6 Riccardo Potrese (Italija, 38, 240, 6, 8, 261) McLaren: Šasija: MP4/8, motor: Ford HB V8 7 Michael Andretti (ZDA, 30, 0, 0, 0, 0) 8 Mika Hakkinen (Finska, 24, 30, 0, 0, 13) Ayrton Senna (Brazilija, 32, 142, 36, 61, 541; v Kyalamiju bo zamenjal Hakkinena) Footwork: šasija: FA13B, motor: Mugen Honda VI0 9 Derek Warwick (Velika Britanija, 38, 131, 0, 0, 67) 10 Aguri Suzuki (Japonska, 32, 42, 0, 0, 7) Lotus: šasija: Lotus 107B, motor: Ford HB V8 11 Alessandro Zanardi (Italija, 26, 4, 0, 0, 0) 12 Johnny Herbert (Velika Britanija, 28, 31, 0, 0, 7) Jordan: šasija: Jordan 193, motor: Hart V10 14 Rubens Barichello (Brazilija, 20, 0, O, 0, 0) 15 Ivan Capelli (Italija, 29, 92, 0, 0, 31) March: šasija: CG911C, motor: Ilmor V10 16 Jean-Marc Gounon (Francija, 30, 0, 0, O, 0) 17 Jan Lammers (Nizozemska, 36, 23, 0, 0, 0) Larrousse: šasija: LC93, motor: Lamborghini V12 19 Philippe Alliot (Francija, 38, 93, 0, 0, 5) 20 Erik Comas (Francija, 29, 28, 0, 0, 4) Lola Scuderia Italia: šasija: Lola 193, motor: Ferrari Vi 2 21 Michele Alboreto (Italija, 36, 169, 5, 2, 185.5) 22 Luca Badoer (Italija, 22, 0, 0, 0, 0) Minardi: šasija: Minardi M193, motor: Ford HB V8 23 Christian Fittipaldi (Brazilija, 22, 10,0,0,1) 24 Fabrizio Barbazza (Italija, 29, 0, 0, 0, 0) Ligier: šasija: Ligier JS39, motor: Renault VlO 25 Martin Brundle (Velika Britanija, 33, 99, 0, 0, 54) 26 Mark Blundell (Velika Britanija, 26, 14, 0, 0, 1) Ferrari: šasija: Ferrari F93A, motor: Ferrari V12 27 Jean Aleši (Francija, 28, 55, 0, 0, 60) 28 Gerhard Berger (Avstrija, 33, 131, 8, 8, 253) Sauber: šasija: Sauber C12, motor: Ilmor VlO 29 Karl Wendlinger (Avstrija, 24, 16, 0, O, 3) 30 J.J. Lehto (Finska, 27, 38, 0, 0, 4) (Vsa moštva vozijo z gumami Goodyear.) LONDON - Po letu počitka, ki je sledilo jeznemu odhodu iz Ferrarija, se Alain Prost vrača na velike tekme z namero, da poveCa svoje rekordno število 44 zmag in še CetrtiC osvoji naslov svetovnega prvaka. V nedeljo bo štartal v Kyala-miju. Poskušal bo ponoviti zmagoslavje VVilliamsa izpred leta dni, ko je za volanom vozila tega moštva sedel Mansell. Vendar je današnji povratnik Prost le medla senca Prosta, ki se je leta 1991 z Ayrtonom Senno boril za prestol. Zdaj, ko je starejši in ko leto dni ni sedel v bolidu, ima Prost drugačno, zrelejše mnenje o dirkah formule 1. Ta njegova modrost pa ga je že pripeljala v težave z vodstvom mednarodne zveze za avtomobilistični šport. Francoska avtomobilistična revija je namreč objavila njegovo kritično poslovanja in vodstva formule 1. Zaradi njegovega kritičnega mnenja ga je EISA okarala kot porednega fantka, namesto da bi ga vzela resno kot enega najboljših voznikov na svetu. Ko bo 18. tega meseca stopil pred svet organizacije, mu grozi denarna kazen, ukor ali celo prepoved tekmovanja, vendar Prost o grožnjah trenutno noče govoriti. Skrbi ga tudi tehnološki napredek v formuli 1, ki ga je sam zamudil. Skoraj vsa moštva bodo v Kyalami prišla z aktivnim vzmetenjem in drugimi muhami sodobne tehnologije. »Zavedam se, kaj sem lansko leto zamudil,« pravi Prost, ki ima to srečo, da vozi avtomobil, ki je za zgled vsem drugim. »Ne moreš se vrniti po letu dni in trditi, da ne boš imel težav pri privajanju na vozilo. Čeprav nisem tekmoval, pa sem lansko leto veliko treniral. Zaradi težav s hrbtenico in koleni nisem veliko tekel, zaCel pa sem kolesariti in ob tem tudi zelo užival. Kolesaril sem štiri do petkrat tedensko in bil v odlični formi. A takšna splošna pripravljenost ni dovolj za formulo 1. Najboljši trening za vrat in roke je prav vožnja z avtomobilom.« 38-letni Prost, ki ve, da mora v boju za prestol dobro začeti, ne pa se zapletati v »politične« afere, je največ povedal, ko je rekel: »Ko sem se vrnil, se nisem počutil kot voznik s tremi naslovi svetovnega prvaka in 44 zmagami. Počutil' sem se kot nov fant v novem moštvu.« Spored dirk 14. marca Kyalami (Južnoafriška rep.) 28. marca Interlagos (Brazilija) 11. aprila Donington (Velika Britanija) 25. aprila Imola (San Marino) 9. maja Barcelona (Španija) 13. junija Montreal (Kanada) 4. julija Magny Cours (Francija) 11. julija Silverstone (Velika Britanija) 25. julija Hockenheim (Nemčija) 15. avgusta Hungaroring (Madžarska) 29. avgusta Spa (Belgija) 12. septembra Monza (Italija) 26. septembra Estoril (Portugalska) 24. oktobra Suzuka (Japonska) 7. novembra Adelaide (Avstralija) Kanadski par najboljši PRAGA - Na svetovnem prvenstvu v umetnostnem drsanju se je končalo tekmovanje v plesnih parih. Nova svetovna prvaka sta Kanadčana Isabelle Brasseur in Lloyd Eisler, druga sta bila Mandy VVoetzel in Ingo Steuer (Nemčija), tretje mesto pa je osvojil ruski par Evgenija Siškova - Vadim Naumov. Pred 7000 gledalci, ki so bili nad »ledenimi« mojstrovinami navdušeni, sta bila kanadska drsalca razred zase, po dveh dragih mestih na SP leta 1990 in 1991 ter dveh tretjih mestih na OI in SP leta 1992 je bila to za njiju prva zlata medalja. Vrstni red: 1. Brasseur - Eisler (Kan) 1, 5 točke, 2. VVoetzl - Steuer (Nem) 3,5,3. Siškova - Naumov (Rus) 4, 0, 4. Kovarikova - Novotny (Češka) 7, 0, 5. Meno -Sand (ZDA) 7,0. Američan Tomy Moe z najboljšim časom SIERRA NEVADA (ŠPANIJA) - American Tomy Moe je včeraj na treningu za jutrišnji smuk za SP dosegel najboljši Cas (2:01, 01) pred Avstrijcem Hann-snom Tiinklom (2:01, 05), tretji je bil Francoz Chii-stophe Pie (2:01,45). Dobro sta se obnesla tudi Italijana Luigi Colturi s šestim (2:01, 92) in Pietro Vitalini s sedmim Časom (2:01, 94). »Zgodovinska točka« za San Marino SAN MARINO - Neverjetno! San Marino je osvojil svojo prvo točko na kvalifkacijah za SP v ZDA. V tekmi 2. skupini je namreč igral neodločeno brez gola proti Turčiji, ki jo vodi znani trener Piontek. Naj omenimo še, da je domaCa reprezentanca nastopila brez svojega najboljšega nogometaša, kapetana Boninija... VRSTNI RED SKUPINE 2: Norveška 7, Anglija in Nizozemska 5, Poljska in Turčija 3, San Marino 1. Barcelona osvojila evropski superpokal BARCELONA - Letošnji nogometni evropski superpokal je zasluženo osvojila Barcelona, ki je na povratni tekmi z 2:1 (1:1) premagala VVerder iz Bremna. Prvo srečanje v Bremnu se je končalo z 1:1. Junak sredine tekme v Barceloni je bil Bolgar Hristo Stojckov, ki je bil za nemške branilce nerešljiva uganka, poleg tega je dal tudi krasen zadetek. Za goste je izenačil Rufer, zmagoviti gol pa je dal Goicoechea. Fondrieslu druga etapa ISOLA DEL LIRI (FROSINONE) - Italijan Maurizio Fondriest je v sprintu osvojil drago etapo mednarodne kolesarske dirke od Tiranskega do Jadranskega morja. Danec Jesper Skibby je ohranil prvo mesto na skupni lestvici. VRSTNI RED 2. ETAPE (Fiuggi - Isola del Liri, 179 km): 1. Fondriest (It) 4.50:45, 0 s poprečno hitrostjo 36, 939 km na uro, 2. Skibby (Dan), 3. Črnil (Mold), 4. Bartoli (It), 5. Pierdomenico (It) in vsa glavnina z zmagovalčevim Časom. SKUPNI VRSTNI RED: 1. Skibby (Dan) 10.23:16,0, 2. Fondriest (It) po 1 sek, 3. Črnil (Mold) 4 sek, 4. Della Santa (It), 5. Argentin (It). Petek, 12. marca 1993 SEJEM ORTOGIARDINO TVOJ VRT NAŠE DELO SEDEŽ: Ul. Filzi 10 - Tel. 67001 - TRST NOVA AGENCIJA "MITNICA-BARRIERA" Trst - UL Carducci 41 - Korzo Saba 18 - Tel. 636311 DZ"UZD BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DvIKD tržaška kreditna banka PORDENONE / VELIK USPEH LETOŠNJEGA SEJMA ORTOGIARDINO Vse za vrt in vrtičkarje (Sesa di Rispamno d Udira e Pordenone ORTOGIARDINO CVETLIČARSTVO ■ VRTNARSTVO -DREVESNIČARSTVO OPREMA ZA PARKE, VRTOVE IN KAMPIRANJE npfm iu nAnnnmilP An. PIA u l MiriA* I inilll/ DELAVNIKI 00 15.00 DO 20.00 PORDENONE - Vse do nedelje, 14. marca bo v Pordenonu odprta letošnja razstava Ortogiardino, na kateri bodo ljubitelji vrta in vrtičkarstva našli prav vse, kar potrebujejo pri svojih vsakodnevnih opravilih. Na 25 tisoC kv. metrih pokrite površine in 10 tisoč kv. metrih na prostem se letos predstavlja 180 razstavljal-cev, pri katerih je mogoče izvedeti za vse novosti s področja vrtnarstva in vrtičkarstva, pa tudi marsikaj o opremi za prosti Cas. Razstavljeni predmeti in proizvodi so seveda tudi naprodaj, številni prodajalci pa so za to priložnost zagotovili posebne popuste. O tem, kakšno zanimanje velja za to manifestacijo, pričata dva podatka. Lani je sejem Ortogiardino obiskalo 50.000 ljudi, letos pa je že na prvi dan število preseglo 10.000, kar seveda napoveduje rekordno udeležbo. Poleg običajnih uporabnih predmetov, semen, sadik, orodja in podobnega je na sejmu Ortogiardino tudi marsikaj za sladokusce in za ljubitelje narave. Prvim priporočamo ogled eksotičnih rastlin, vse to »impa-tiensov« iz Nove Gvineje, drugim pa obisk številnih monografskih razstav: od razstave mineralov do predstavitve mamuta v naravni velikosti. Poleg tega je treba omeniti razstavo furlanskega slikarja Gian-nija Borte »Narava v cvetju«. Skratka, Ortogiardino ni samo sejem za ljubitelje vrtov, ampak zadoSCa potrebam vseh tistih, ki ljubijo naravo in je zato vreden obiska. Odprt bo Se danes od 15. do 20 ure, jutri in pojutrišnem pa od 9.30 do 22. ure. 4esV6 OPREMA ZA KMETIJSTVO — SEMENA — KRMILA — RASTLINE — GOMOLJI — VRTNARSTVO TRST - Ul. Filzi 15 - Tel. (040) 634724 - Fax (040) 364432 TRST - Ul. Flavia 12-Tel. (040)812311 TRST - Bazoviška cesta 6 - Tel. (040) 53086 »Vivai Olivo Toffoli« Okrožje 5 Strade - Azzano Decimo - Pordenon - Tel. (0434) 647105 r.a. - Fax 0434/647107 Filiala - Pištola okraj Bottegone - Tel. (0573) 544162 Rastline za kmetijstvo in industrijske nasade: hruške, breskve, jablane, slive, oljke i.t.d, ' 1p9™ TRST - Trg Goldoni 9 - Tel. 040/63996 Semena ZORZI - BISON - DOTTO Namakalne naprave GARDENA Črpalke za modro galico VOLFI POPUSTI za grosistične nakupe in vrtnarje brez davka IVA (9 - 19%) za izvoz s GARDEN □ PROIZVODNJA IN PRODAJA OKRASNEGA CVETJA ZA VRT IN STANOVANJE □ PROJEKTIRANJE IN REALIZACIJA VRTOV VZDRŽEVANJE , OBREZOVANJE, SANACIJE, DENDRO-KIRURSKI POSEGI O MATERIALI m OPREMA ZA LJUBITELJE CVETLIČARSTVA IN BONSAJ ____ STARANZANO - Pokrajinska cesta Tržič S. Canzian - Tel. (0481) 481715 GARDEN CENTER IL POLLICE VERDE SERVICE sas Signorelli Luciano & C. »Trgovski center zelenja« prostorno parkirišče zastopstvo »holandskih semen» Tržič - TJ1. Portorosega Tel. in Fax: (0481) 410367 SEMENARNA Zorn Erik Semena - Kmečko orodje - Gnojila -Antiparasitarna sredstva - Cvetlične vaze - Gomolji in rastline na splošno ter sadno drevje PROSEK 160 Gledališča_______ Slovenija LJUBLJANA Glasba Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES: ob 21. uri (Okrogla dvorana) F. Mi-licinski: Ne smejte se, umrl je klovn. Avtorski projekt Vite Mavric. JUTRI: ob 19. uri Kralj Lear, zadnja predstava v tej sezoni. Vstopnice 200, 450, 550, 650 SIT. V PRIHODNJIH DNEH: 18. t. m. ob 19. uri (Linhartova dvorana) gostovanje Zagrebškega gledališča mladih s predstavo Ferdinand Bruck-ner: Magic and Loss, režija Eduard Miler. Vstopnice 400 SIT. Informacije na tel. 061/222-815. DRAMA SNG LJUBLJANA DANES: ob 15.30 uri J. B. P. Moliere: Svatba po sili,zaključena za Srednjo elektrotehniško šolo. Ob 17. in 20. uri (Mala drama) W. Allen: Zaigraj še enkrat, Sam. Razprodano. JUTRI: ob 19.30 uri Arthur Schnitzler: Anatol (za izven in konto). Ob 20.uri (Mala drama) I. Cankar: Pisma Ani. Za izven in konto. Obiskovalce obveščajo, da so vse predstave Zaigraj še enkrat, Sam v marcu razprodane. Informacije in rezervacije vsak delavnik od 11. do 12. ure ter od 18. ure do začetka predstave na tel. 061/221-511. OPERA IN BALET DANES: ob 16.30. uri Verdi: Don Carlos. JUTRI: ob 19. uri Čudežni mandarin in Car-men, balet. V PRIHODNJIH DNEH: 15. t. m. ob 15. uri in 20. t. m. ob 19. uri Golob: Krpanova kobila. 16. in 17. t. m. ob 19. uri Verdi: Requiem. Blagajna je odprta med 11. in 13. uro ter med 17. in 19. uro. Rezervacije na tel. 331-950 samo med 9. in 11. uro. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO DANES: ob 20. uri (Mala scena MGL) premiera L. Jagodic, M. Pokoren, B. Tadel: Klinika Tivoli d. o. o. JUTRI: ob 19.30 uri M. Frayn: Hrup za odrom (za izven in konto). V PRIHODNJIH DNEH: 15. in 16. t. m. ob 18. uri (Mala scena MGL) Klinika Tivoli d. o. o. Predstavi sta razprodani. MGL obvešča svoje obiskovalce, da bo nado-menstna predstava za odpovedano predstavo 9. t. m. na programu 17. t. m. ob 18. uri. Veljajo iste vstopnice. Informacije in rezervacije od 10. do 12. ure in uro pred predstavo na tel. 061/210-852. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE DANES: ob 16. in 19.30 uri V. Taufer: Odisej m^sm ali Svet in dom, režija Vito Taufer. Za iz- JUTRI: ob 19.uri A.A. Rozman: Tartif. Za izven Prodaja in rezrvacija vstopnic v Galeriji SMG a rgu francoske revolucije 5 med 10. in 12. uro r med 15.30 in 17.30, na dan predstave pa tudi uro pred predstavo pri blagajni gledališča. nl/xLTURNI DOM ŠPANSKI BORCI ne ' °b 20. uri M. Gavran: Mož moje že- JUTRI: ob 20. uri M. Gavran: Mož moje žene. Prodaja vstopnic v Jelovškovem likovnem salonu Kulturnega doma in v galeriji Labirint, ter uro pred predstavo pri blagajni Doma. Tel. 061/448-920. Šentjakobsko gledališče DANES: ob 19.30 uri Z.Petan: Zmagoslav Slo-ven, diktator de luxe. Za izven. Prodaja vstopnic dva dni pred dnevom predstave od 17. do 19. ure, na dan predstave pa dve uri pred predstavo. Rezervacije na tel. 061/312-860. KUD FRANCE PREŠEREN ^^NES: ob 21.uri premiera tragične veseloi-gre gledališča Ane Monbro z lutkami Napravite mi Jani krsto. Lutke je zasnoval Silvan Omerzu, predstavo je režiral Jan Zakonjšek, igrata pa Bra-ne Vižmtin in Boštjan Sever.. Informacije na tel. 061/332-288. MARIBOR SNG OPERA uri Informacije na tel. 062/224-421. CELJE °ANES: ob 19.30 uri G. Verdi: Rigoletto. t, ob 19-30 uri G. Verdi: Rigoletto. V PRIHODNJIH DNEH: 18. t. m. ob 19.: Buccmi: La Boheme. SLG CELJE NAPOVEDUJEMO: 26.t.m. ob 19.30 uri pre-rniera, slovenska praizvedba, Pierre Corneille: rska utvara. Predstava je že razprodana. NOVA GORICA PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE 7 ob 20- uri L. Pirandello: Henrik IV. Za red Petek in izven. Tel. 065/25-326. KRANJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 14. t. m. ob 19.30 uri g s ovanje Mestnega gledališča ljubljanskega v p,. lr? Umna slovenske drame s predstavo E. Flisarja: Kaj pa Leonardo? BjjJanija-Juiiiska krajina TRSI kulturni dom nA I^i^pONJIH DNEH: v ponedeljek, 15. t. m., omaki*Uri " TTrkolaj »Hamlet v pikantni gledališče rossetti ašnif °k 20.30 bo na sporedu: Backstage bottobanco» D. Starnoneja. Igrajo Angela Finoc-ahnT “ Sil,vi0 Orlando. Režija D. Lucchetti. V _ ,ma)u odrezek št. 9B (alternativno). Popust nsmri01-6!?!6' ^ezervacije in prodaja vstopnic pri Rossetti blagaini v Pasaži Pr°tti in v gledališču GLEDALIŠČE cristallo LA CONTRADA np^r*^' °b 20.30 gostovanje gledališke skupi-int . ruppo della Rocca iz Turina, z delom »Le jq„ . s ,e rmpossibili«. Režija Oliviero Corbetta. M Pa]° Florenza Brogi, Oliviero Corbetta, Bob 20 30 j’ .Mari0 Mariani. Ponovitev jutri, ob ■ ’ zadnja predstava v nedeljo, ob 16.30. VIDIM gledališče palamostre Rezila a 3' °b 21' UIa Le tentazioni di Toni. inv ne^ob™' P°n°ViteV jutri ob 21' uri CANKARJEV DOM DANES: ob 9.30 in 11.30. uri (Gallusova dvorana) Slovenska filharmonija za Glasbeno mladino Slovenije. Dirigent Simon Robinson, solist Igor Škerjanec, violončelo. Predstavi sta zaključeni za Glasbeno mladino Slovenije. V PRIHODNJIH DNEH: 15. t. m. ob 20.30 uri (Linhartova dvorana) Big Band RTV Slovenija in Peter Herbolzheimer. Vstopnice 600 SIT. 17. t. m. ob 19.30 uri (Kosovelova dvorana) Mladi mladim. Nastopajo: Ljubljanski trobilni kvintet, Slavko Alojz Kovačič, klarinet, Zoltan Peter, klavir. Vstopnice 200 SIT. 18. in 19. t. m. ob 19.30 uri (Gallusova dvorana) koncert orkestra Slovenske filharmonije. Dirigent: Jurij Simonov. Solista: Zoran Markovič, kontrabas in Igor Ozim, violina. Program: Ramovš, Čajkovski, Beethoven. Vstopnice 300, 400, 500 SIT. KLUBK4 DANES: ob 20. uri Depeche Mode Maraton, slavje ob izidu nove plošče Depeche Mode Songs of Faith and Devotion. V PRIHODNJIH DNEH: 19.t.m. ob 22. uri Pankow. Vodilna skupina italijanskega tehno co-rea kot gostje petkovega Dance Machinea. NOVA GORICA KULTURNI DOM V PRIHODNJIH DNNEH: 14. t. m. ob 20. uri Ne daj se... VeCer šansonov v izvedbi Radeta Ser-bedžije in Jureta Ivanušiča. Nastopil bo tudi skrivnostni gost. Vstopnice lahko rezervirate na upravi PDG osebno ali na tel. 065/25-328, vsak delavnik od 8. do 15. ure. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE ROSSETTI V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 15. t. m., ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo Kvartet Shangai. Na programu Hay-den, Ligeti in Mendelssohn. V PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 20. t. m., ob 21. uri celovečerni koncert Ornelle Vanoni. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni, v Pasaži Protti in v gledališču Rossetti. Predstava izven abonmaja, za abonente popust. Izkaznice niso veljavne. MILJE GLEDALIŠČE VERDI JUTRI: od 22. ure dalje Dance the jazz. Nastopila bosta VVeldon Irvine in Dana Bryant. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 17. t. m., ob 20.30 koncert kvarteta Kronos, David Harrington in John Sherba (violina), Hank Dutt (viola) in Joan Jeanrenaud (violončelo). Na programu Ri-ley, Golijov, Gubajdulina, Zorn, Osvvald. Koroška CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE JUTRI: ob 19.30 Konzert II: »Meistervverke des BeJcanto«. Ponovitev v nedeljo, 14. t. m. in v ponedeljek, 15. t. m., ob 19.30 Aipe-Jadran MESTRE PALASPORT V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 19. t. m. celovečerni koncert kantavtorja Ligabue. GLEDALIŠČE TONIOLO V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 29. t. m. celovečerni koncert kantavtorja Eugenia Finar-dija. NAPOVEDUJEMO: 6. aprila koncert Fabia Concata, ki pa bo nastopil tudi v diskoteki Hip-podrome v Tržiču, 22. aprila. TREVISO PALAVERDE V PRIHODNJIH DNEH:‘v petek, 26. t. m. koncert Marca Masinija. Razne prireditve LJUBLJANA CANKARJEV DOM V PRIHODNJIH DNEH: 16. t. m. ob 19. uri (Kosovelova dvorana) Vroča Avstralija, predavanje Petra Kovača z diapozitivi in glasbo. Vstopnice 300 SIT. 17. t. m. od 9. do 17. ure(sejna E3) predstavitev raziskovalnih in konservatorskih dejavnosti slovenskih arheoloških institucij v letu 1992. Vabljeni. 17. t. m. ob 20.30 uri (Klub CD) VeCer z umetnikom- Milko Sparenblek, hrvaški koreograf. Brezplačne vtopnice lahko dvignete pri blagajni CD. 18. t. m. ob 19. uri (dvorana V4) Budizem in fenomenologija, predavanje dr. Tineta Hribarja v okviru Drštva za primerjalno religiologijo. KLUBK4 JUTRI: ob 18. uri Bolšji trg - klubski boljšji trg s CD-ji, ploščami in vso ostalo glasbeno kramo. odslej ob sobotah med 18. in 20.30 uro. Vstop je za prodajalce in kupce prost. 14. t.m. ob 22. uri Matilda Video. 15. t.m. ob 20. uri Društvo Yam - Video: Lidija Asta, zvodnica in svetnica. Z ur in ples. VroCi telefon Kluba K4: 061/113-282. VELENJE KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK JUTRI: ob 19. uri VeCer sodobnega plesa, sodelujejo: Plesni skpini GIB, Media in Nina Mevc-solo. Koreografija: Maša Kolšek in Nina Mavec. Vstopnina je 300 SIT, za upokojence in mladino 200 SIT. V PRIHODNJIH DNEH: 18.t.m. ob 19. uri Kulturni večer: portret gledališke igralke Polone Vetrih. Pogovor ob izidu njene monografije bo vodil Mitja Rotovnik, direktor Cankarjevega doma. ŽKOFJA LOKA KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA V PRIHODNJIH DNEH: 17.t.m. ob 18. uri VeCer z diapozitivi: Iran. Predvatelj: Izidor Tasič, Ljubljana. 18.t.m. ob 17.30 občni zbor Foto-kino kluba A. Ažne. Informacije na tel. 064/620-200. ŽIRI GALERIJA SVOBODA DANES: ob 18. uri literarni večer ob izidu knjige Sirideset let pozneje, ki jo je napisal Jože Peternelj-Mausar, slikar in pisatelj iz Zirov. avtorja knjige bo predstavil in se z njim pogovarjal prof. Janez Gradišnik. Vabljeni! Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE ROSSETTI DANES: ob 18. uri srečanje z Angelo Finoc-chiaro in s Silviom Orlandom, ki nastopata v predstavi Sottobanco. Vstop prost. Koroška TRBIŽ KULTURNI CENTER TRBIŽ: V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 14. t.m., ob 14.30 - Koroška poje - Nastopajo Družina Zwitter iz Zahomca, MoPZ VašCan pojo iz Zgornje vbe-sce, MoPZ Kočna iz SveC, mladinska skupina iz Ledine, Višarski kvintet iz Ukev, MoPZ iz Zab-nic, MePZ Pod Lipo iz Cedala, moška pevska skupina Akord iz Podgore (Gorica), skupina Gruppo corale iz Trbiža. Prireditelji: Krščanska kulturna zveza Celovec, Slovenski klub Kanalska dolina in Glasbena šola Zabnice. Za najmlajše Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM V PRIHODNJIH DNEH: 19. t. m. ob 11. in 18. uri (Linhartova dvorana) gostovanje Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta s predstavo Milana Jesiha: Cesarjeva nova oblačila. Vstopnice 300 SIT. LUTKOVNO GLEDALIŠČE JUTRI: ob 11. in 17. uri Boris A.Novak: Stoti-soCnoga. Za izven. Tel. 061/314-789. KULTURNI DOM SPANSKI BORCI JUTRI: ob 16. uri Sobotno popoldne za otroke: Pika Nogavička. Gostuje Malo plesno gledališče Maribor. Prodaja vstopnic uro pred predstavo pri blagajni doma. Informacije na tel. 061/448-920. KUD FRANCE PREŠEREN JUTRI: ob 17. uri Desetnica. V izvedbi LG Jože Pengov. Informacije na tel. 061/332-288. KULTURNICA VALENTIN VODNIK V PRIHODNJIH DNEH: vsako sredo ob 16.uri Cicipoj - glasbene igrice skozi pesem v zborčku, pripravnica za glasbeno Solo na različnih glasbilih. Vpisujejo deklice in dečke od 3. leta dalje. Vpis in informacije vsak dan od 9. do 19. ure. Tel. 061/558-973. MARIBOR LUTKOVNO GLEDALIŠČE DANES : M. Pungartnik: Kralj Friderik Zobati. Za Os in VVO. V PRIHODNJIH DNEH: 14. t. m. ob 10. in 11. uri Jan Zakonšek: Hudič in pastir, gostovanje LG iz Ljubljane. Vstopnice lahko rezervirate tudi po tel. 062/26-748, vsak delavnik od 10. do 12. ure. RUŠE RUMLKUKEL V PRIHODNJIH DNEH: 14. t. m. ob 10. in 11. uri J. Kolarič: Slon Balon, gostovanje LG Maribor. VELENJE DOM KULTURE JUTRI: ob 19. uri Ples živi v nas. Nastopajo plesne skupine iz Velenja z gosti. KRANJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE DANES: ob 19.30 Milan Jesih »Cesarjeva nova oblačila*. Gostovanje Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. JUTRI: ob 19.30 A. GoljevšCek: Čudežni kamen. Gostovanje PDG Nova Gorica v okviru tedna slovenske drame. ŠKOFJA LOKA KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA V PRIHODNJIH DNEH: 16,t.m. ob 17. uri Ura pravljic. Vodi: Matjaž Eržen. Informacije na tel. 064/620-200. KOBARID KULTURNI DOM DANES: ob 9.30 in 11.00 uri Jan Zakonjšek: Hudič in pastir. Gostuje Lutkovno gledališče Ljubljana. KRŠKO KULTURNI DOM V PRIHODNJIH DNEH: 16. t. m. ob 8., 9.20, 10.30 in 11.40 uri Pravljica o velikanu Mrazaku. Gostuje lutkovno gledališče Maribor. KOČEVJE MUZEJ Do konca marca bo na ogled razstava V svetu lutk - poskus otroškega muzeja. Odprto od ponedeljka do petka od 9. do 13. in od 16. do 18. ure ter v soboto od 9. do 12. ure. Zaradi lažje razporeditve prosijo, da obiske skupin pravočasno sporočite na telefon 061/851-864. Furlanija - Julijska krajina GORICA KULTURNI DOM-GORICA Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice gostuje po osnovnih šolah in vrtcih z otroško predstavo Hansa Christiana Andersena »Slavček*. Režija Marko Sosič. Nastopata Nevenka Vrančic in Tone Solar. Glasba Aleksander Vodopivec, kostumi Giuliana Gerdol. Predstavo prirejajo v skupnem sodelovanju Kulturni dom Gorica, Slovensko stalno gledališče iz Trsta ter Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice. DANES: ob 9.30 v Sovodnjah (za vrtec iz Sovodenj in Rupe) in ob 11.15 vedno v Sovodnjah za osn. sole Sovodenj, Rupe in Vrha. V PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 17. t.m., bo na vrsti Gorica in sicer ob 9.30 v vrtcu Ul. Brolo in ob 11.15 osn.šola O. Zupanci C; v Četrtek, 18.t.m., ob 9.30 bo predstava v Standrežu (osn.šola in vrtec) in ob 11.15 v Ul. Max Fabiani v Gorici. Zadnji dan v petek, 19. t.m., ob 9.30 v Krminu (osn.šola in vrtec Plešivo) in ob 11.15 v Steverjanu. Razstave Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM Do 14. marca je v Mali galeriji CD na ogled razstava Roberta Allana Claytona Quiet Pride - fotografska razstava poti ljubezni in spominov po ameriškem zahodu. Do 14. marca je v Galeriji CD na ogled razstava slik Andreja Jemca. Do 21. marca je na ogled razstava Stol-Struktura. Janez Suhadolc predstavlja 45 stolov v avtorski postavitvi razstave. Tel. 061/222-815. NARODNA GALERIJA Do 21. marca bo na ogled razstava dveh ciklov Goyevih grafik: Strahote vojne in Norosti. Na ogled je razstava Marka Pernharta: Izbrane slike iz Slovenije in Koroške. Informacije na tel. 061/219-740. GALERIJA GRAD TIVOLI Na ogled je razstava Mlada slovenska grafika. Razstavljalti: Črtomir Frelih, Klementina Golija, Samuel Grajfoner, Gregor Kokalj, Karel Plemenitaš, Nataša Ribic, Zora Stančič, Marija Starič - Jensko in Petra Varl- Simončič. MESTNA GALERIJA Do 31. marca je na ogled razstava sodobnega španskega slikarstva in kiparstva z naslovom Struktura in koncept. Svoja dela razstavljajo: Artur Aguilar, Jose Maria Alcover, VValdo Balart, Jose Maria Igle-sias, Julian Gil, Paco Lopez, Lluis Ventos in Ramon de Šoto Y Arandiga. MODERNA GALERIJA Do 31. marca je v zgornjih prostorih na ogled razstava Jožeta Slaka- Doke. Na ogled je razstava Alberta Burrija. Razstava je postavljena v sodelovanju z obalnimi galerijami, Piran. 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Cena vstopnice za odrasle 100, za študente 50 SIT. Tel 061/214-106. VODNIKOVA DOMAČIJA Do 16. marca si lahko ogledate razstavo gvašev iz cikla »Ko dobrave se mraCe« Janeza Starmana. Razstava je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10.00 do 14.00 in od 16.00 do 19.00 ure, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 13.00 ure. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Na ogled je spominska razstava Riharda Jakopiča. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote popoldan in nedelje, od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. Galerija je odprta vsak dan, en v ponedeljek, od 10. do GALERIJA COMMERCE Do jutri je na ogled razstava oblikovalca Petra Lovrina. Informacije na tel. 061/122-241. GALERIJA KOMPAS Na ogled je razstava Maska - Jože Ciuha. KULTURNI DOM SPANSKI BORCI Do konca meseca je na ogled razstava unikatne keramike akademskega kiparja Roka Součka. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 13. in od 16. do 19. me. Do 10. aprila si lahko ogledate razstavo slik Janeza Ambrožiča. GALERIJA STOPNIŠČE Na ogled je razstava fotografij pod naslovom Voda. Galerija je odprta vsak delavnik od 8. do 4. zjutraj. Informacije na tel. 061/313-926. GALERIJA SLOVENIJALES Do konca marca bo na ogled razstava slik na papirju akademskega slikarja Darka Birse. Galerija je odprta vsak dan ob 8. do 16.00 me, ob sobotah in nedeljah zaprto. GALERIJA ILIRIJA Do 29. marca si lahko ogledate razstavo slik in lutk Mare Kralj. Tel. 061/266-461. GALERIJA KRKA Do 24. marca je na ogled razstava slik dipl. ing. gradb. Uroša Žitnika. razstav, med drugim tudi letošnjega grafičnega bienala na Otočcu. GALERIJA ROTOVŽ (Rotovški trg) Na ogled je razstava mariborske slikarske vedute Ota Ri-meleja: Slike - instalacije. MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE Na ogled je razstava Pohorje: smučanje - 30 let Zlate Lisice. Muzej je odprt od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure in v soboto od 9. do 12. ure. Tel. 062/211-671. SLOVENJ GRADEC GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI Na ogled je razstava Nove pridobitve za stalno zbirko Galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec 1987-1992. CELJE IZOLA GALERIJA INSULA Na ogled je razstava slik akademskega slikarja Janeza Mateliča. SEŽANA KD SREČKO KOSOVEL Na ogled je razstava slik Jožeta Tisnikarja. POSTOJNA GALERIJA POD KLANCEM Na ogled je razstava akademskega slikarja Toma Vrana. ILIRSKA BISTRICA GALERIJA HODNIKOV MLIN Do 15. marca bo na ogled prodajna razstava slik akademske slikarke Jasne Sikanja. ŠKOFJA LOKA LIKOVNI SALON Na ogled je razstava Komedija na plakatu. VELENJE KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK Na ogled je razstava slik akademskega slikarja Jožeta Ciuhe. PTUJ CAFE GALERIJA PUNGERT Na ogled je razstava fotografij z naslovom Pikova dama, fotografa Petra Kozjeka. GALERIJA FARA Do 4. aprila bo na ogled razstava fotografij domačina Petra Pokorna. Ogledate si jo lahko vsak dan med 9.30 in 12.30 mo ter med 16. in 19. mo, ob sobotah od 9. do 12. ure. GRAD Na ogled je razstava z naslovom Nakit - magična moč oblike, ki jo prirejata Pokrajinski muzej Ptuj in Arheološki muzej iz Zadra. KRANJ CLUB GALOISES BLONDES Na ogled je razstava grafitov Strip core. GALERIJA V PREŠERNOVI HIŠI Na ogled je razstava akademske slikarke Melite Vovk. GALERIJA MESTNE HIŠE Na ogled je razstava slik akademske slikarke Brigite Požegar- Mulej. PIRAN GALERIJA LOŠKEGA MUZEJA Na ogled je razstava Sledi narave in izročila v sodobnem oblikovanju oblikovalca Oskarja Kogoja. Informacije na tel. 064/622-261. OKROGLI STOLP Na ogled je razstava Uran v mineralogiji, v rudah in v 2i-rovskem vrhu. BEGUNJE GALERIJA AVSENIK Na ogled je razstava tržaškega slikarja Franka Vec-chieta. BLED GALERIJA GRADU GRIMSCE Na ogled je razstava kranjskih motivov Fedorja Žigona. GALERIJA MEDUZA 2 Na ogled je prodajna razstava keramike - uporabnega posodja Tanje Smole Cvelbar iz Ljubljane. Informacije na tel. 066/73-753. TARTINIJEVA HIŠA Na ogled je razstava likovnih del Sama Tavzlja. GALERIJA SV. DONA-TA Na ogled je razstava del Janeza Boljke. KOPER GALERIJI LOŽA IN MEDUZA va Instalacija Kopernik. NOVA GORICA V prostorih je odprta razsta-slikarja Tadeja Pogačarja - RADOVUICA FOTOGALERIJA PASAŽA (RADOVLJIŠKA GRAŠČINA) Na ogled je del klubske razstave fotografij foto-kino kluba Radovljica. KAMNIK GALERIJA BALANTIČ va ga slikarja Petra Adamiča. Odprto vsak dan od 9. do 12. me in od 16. do 19. ure. Tel. 061/831-141. Na ogled je prodajna razsta-olj in akvarelov akademske- NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ Na ogled je pregledna razstava slik reliefov Blanke Stepančič. GRAD DOBROVO Na ogled je razstava del Ivane Kobilce in Ferda Vesela. GRAD KROMBERK Do konca marca si lahko ogledate pregledno razstavo slikarja in ilustratorja Milka Bambiča. PREDVERJE POKRAJINSKEGA ARHIVA Na ogled je razstava Nova oblast - nova imena, preimenovanje krajev na območju občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin v letih 1945-1955. AVLA OBČINSKE SKUPŠČINE Na ogled je razstava Reševanje zavezniških, letalcev med NOB. Odprta je vsak dan od 7. do 19. ure. ŠEMPETER PRI GORI-C! KLUB CRMK Na ogled je razstava akvarelov Novogoričana Tomaža Bavčarja. Rastavo si lahko ogledate vsak petek in soboto med 17. in 3. uro, do konca marca. Informacije na tel. 065/32-478. ZAGORJE AVLADD Na ogled je razstava 29. slikarske kolonije. F-Jk TRST TK GALERIJA Ul. Sv. Frančiška 20 Na ogled je razstava slik Claudia Buranella. MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER Ul. Del Monte 5 Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. me. SALA DEGLISTUCCHI Ul. Cassa di Risparmio 10 Na sedežu banke Cassa di Risparmio je na ogled retrospektivna razstava slikarja Giuseppeja Barisona z naslovom »TTieste e dintorni«, ob 150. obletnici ustanovitve Zavoda. PREDSTAVNIŠTVO MURE Na ogled je 1. razstava del članov Društva Likovnih Umetnikov Prekmurja in Prlekije. KIC KRIŽANKE Na ogled je razstava Plečnikova lectarija. SOLKAN - VILA BAR-TOLOMEI Do junija je na ogled etnološka razstava Skedenjska krušarica. Razstava je med tednom odprta od 8. do 14. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 13. do 17. ure. KANAL MARIBOR UMETNOSTNA GALERIJA Na ogled je retrospektivna fotografska razstava z naslovom Veno Pilon, pariški fotograf. RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ (Trg Borisa Kraigherja) Na ogled je razstava del mariborskega grafika Simona Grajfonerja, nagrajenca raznih Na ogled je razstava 100 let rojstva muzealca, arhivista in pesnika Ludvika Zorzuta, originalne skladbe Vinka Vodopivca. TOLMIN TOLMINSKA KNJIŽNICA Na ogled je razstava umetniške fotografije Tihožitja Moj-mirja Maraža. Razstava je posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku. MIRAMARSKI GRAD Zgodovinski muzej Na ogled je stalna razstava »Načrti za Miramar». MUZEJ REVOLTELLA Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške leto-viščarske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Re-voltella, ene najlepših neokla-sičnih tržaških poslopij ter najvažnejše galerije sodobne umetnosti. GLEDALIŠČE MIELA Na ogled je razstava Olivie-ra Toscanija. Urnik: ob delavnikih od 10. do 12. in od 17. do 19. me. KAVARNA S. MARCO Na ogled je razstava slikarke Claudie Raza. ART LIGHT HALL Trg S. Giovanni 3 (I. nd.) Se danes razstavlja slikar Ignac Meden. Urnik ogleda: od 18. do 20. ure. SEDEŽ LETOVISCAR-SKE USTANOVE Ul. S. Nicold, 20 Na ogled je razstava Marina Cassettija. GALERIJA RETTORI TRIBBIO Ul. delle Beccherie 7/1 Jutri ob 18. mi odprtje razstave tržaškega slikarja Marina Sormanija, ki bo na ogled do 26. marca po običajnem urniku. GOETHE INSTITUT Ul. Coroneo 15 Do 27. t. m. je na ogled razstava Zeit/Worte - rojstvo in zgodovina Nemčije. Urnik ogleda: od ponedeljka do sobote 10-13,16-19. STUDIO TOMMASEO Ul. del Monte 2/1 Do 26. t. m. bo razstavljal slikar Calligaro. Na ogled od torka do sobote od 17. do 20. ure. MILJE KROŽEK GASTONE MILLO Trg Republike 1 Na ogled je fotografska razstava posvečena 8. marcu z naslovom »Una donna. Tante donne«. GORICA POKRAJINSKI MUZEJ NA GRADU Do 21. marca je na ogled razstava »Ex universa philo-sophia - baročni tiski tez iz jezuitskega zavoda v Gorici«. Ogledi od torka do sobote 10-12.30, 15-19, ob nedeljah 9-19. Zaprto ob ponedeljkih. Vodeni skupinski ogledi ob četrtkih ob 15.30 (rezervacije po tel. 0481/533926). ŠPETER SLOVENOV BENEŠKA GALERIJA Do 24. t. m. je na ogled razstava Terese Lendaro. Galerija je odprta vsak dan od 17. do 19. me. Koroška CELOVEC DEŽELNA GALERIJA BURGGASSE8 Do 28. marca je odprta razstava Gudruna Kampla. MESTNA HIŠA Theaterplatz 3 Do 28. marca je na ogled avantgardna umetnost »L’art est inutile», Cafž Lendhafen in Duževda Drozic. HIŠA UMETNIKOV Velika galerija Na ogled je razstava Johan-nesa Domeniga - Objekti Avstrijska galerija Na ogled je razstava slik Bogdana Borčiča. BELJAK GALERIJA UNART Kaiser Josef-Platz 3 Do 2. aprila je na ogled razstava del Andreja Mayr-Frei- GALERIJA HOLZER VVidmanngasse 7 Do 30. marca je odprta razstava Uvve Bressnik. ROŽEK GALERIJA ŠIKORONJA Do 14. marca je odprta razstava slikarja Gustava Januša. TINJE GALERIJA TINJE Na ogled je razstava del Helmuta Blažeja (mešane tehnike). Aipe-Jadran BENETKE MUZEJ MODERNE UMETNOSTI Ca’ Pesaro Danes, ob 18. uri bodo v Moderni galeriji v Benetkah odprli razstavo »Victor Hugo slikar«! Razstavljena dela so za to priložnost posodili Državna mestna biblioteka Viktor Hugo iz Pariza, Muzej Viktor Hugo iz Villequiera in številni privatni zbiralci umetnin. Razstava bo na ogled do 23. maja 1993. ZAGREB GALERIJA NOVA Na ogled je razstava Ad-hoc Dream Team - dela mladih hrvaških slikarjev in kiparjev; Petra Barišiča, Zlatana Vrklja-na, Zoltana Novaka, Dorda Jandriča, Vatroslava Kulisa, Peruška Bogdaniča in Hrvoja Sercara. DUNAJ KLUB SLOVENSKIH ŠTUDENTOV Mondscheingasse 11 Na ogled, je razstava akvarelov in risb Mare Schaffer. berger, Renate Jindra, kera mike. RUBRIKE IZLET ZA KONEC TEDNA Igor Maher Rogatec - mogočni stražar m vzhodnem robu Alp Danes vas vabim v gorsko skupino, »ki je prezanimiva po svojem zemljepisnem položaju, po vnanjih oblikah in geološki zgradbi. Nameščena je med Dreto in bučnico, torej med glavnima pritokoma gornje Savinje, in tvori med njima košat gorski hrbet. Najvišja točka je skalnati vrh Velikega Rogatca, ki je daleč naokoli viden naznanjalec srebrnosi-vih višin Savinjskih Alp in orjaški prednji stražar na njih vzhodnem krilu.« Tako je pred 85 leti na kratko podal opis Ro-gačeve skupine Ferdinand Seidl v knjigi Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice, ki je prva slovenska poljudna geološka knjiga. V njej poskuša s pre- Februarski cvet na Lepenatki prostim pripovedovanjem doseči, da obiskovalec gora ne bi občudoval samo lepega razgleda, ampak bi mu pot dala nekaj več. To bomo skušali doseči tudi na današnjem potepanju. Rogačeva skupina je zanimiva predvsem v geološkem smislu. Po kameninski sestavi se južni del močno razlikuje od severnega, kar se seveda odraža tudi v pokrajinskem videzu. V južnem delu, kjer je najpomembnejši vrh Kranjska reber, prevladujejo starejše, silikatne kamenine. Poteze pokrajine so umirjene, zaobljeni vrhovi so večinoma porasli s kisloljubnimi smrekovimi gozdovi. Severni del pa gradijo predvsem apnenci in dolomiti. Temu se prilagaja tudi relief: strma pobočja, ozki grebeni in izraziti vrhovi, med katerimi najbolj izstopa najvišji Veliki Rogatec. Le redko na tako majhnem prostoru najdemo tako pisano skladovnico najrazličnejših kamenin. Za izhodišče bomo izbrali prelaz Črnivec, kjer se Rogačeva skupina navezuje na Menino planino in kjer prestopimo staro deželno mejo med Kranjsko in Štajersko. Do tod nas pripelje cesta, ki vodi iz Kamni- ka v Gornji Grad. Po vzhodni strani prečimo gozdnata pobočja Loma in Plešivca. Pri tem se srečujemo z množico potočkov, ki po silikatni podlagi iščejo pot v dolino. Na sedlu med Plešivcem in Kranjsko rebrijo dosežemo glavni greben, ki se ga nato bolj ali manj držimo večino poti. Gozd se vse bolj redči in kmalu stopimo na prostrana vršna travišča Kranjske rebri (1435 m). Gorniki smo pri nas večinoma navajeni na strme, bele apnenčaste vrhove, zato umirjene reliefne oblike in nenavadne barve osamljenih skalnih blokov na Kranjski rebri učinkujejo kar nekako mistično. Ge k temu dodamo še čudovit pogled na najvišje vrhove sosednjih Grintovcev, nam ne more biti žal, da smo te redko obiskane predele počastili s svojim obiskom. Ce smo poleg tega še zelo zgodnji in nam uspe priti na vrh, ko prvi žarki prebujajočega se jutra pobožajo najprej Grintovec, Skuto in Ojstrico, kasneje pa še skale, med katerimi se otrpli stiskamo v jutranjem mrazu visoko nad dolinsko meglo, potem tega vrha ne bomo nikoli pozabili. Prek Kašne planine nadaljujemo pot v območju grebena. Za Kašnim vrhom dosežemo sedlo Kunšperk, kjer je močan prelom izoblikoval geološko ločnico. V nadaljevanju nas spremljajo triadni apnenci in dolomiti, zato sta relief in s tem tudi pot strmejša. Preden dospemo na vršna travnata pobočja Lepenatke, nas propadajoči gozd ob poti napelje na misel, da v našem odnosu do okolja nekaj močno škriplje. Lepenatka (1425 m) deluje v primerjavi s sosednjim Rogatcem zelo pohlevno. Travnata pobočja omogočajo lahek dostop, prav zaradi njih je vrh prvovrsto vzletišče za jadralne padalce. Predvsem je ugodno dolgo jugovzhodno pobočje, ki se končuje skoraj tisoč metrov niže v dolini Drete pred Gornjim Gradom. Z vrha dolomitne Lepenatke se spustimo na planino Kal, široko sedlo, ki nas loči od Rogatca. Pred nami se poganja v nebo kot velikanski skalni rogelj. V njegovi obliki lahko iščemo izvor imena. Domačini sicer poznajo tudi imeni Rogač in Mrtvi menih, vendar se nista splošno uveljavili. V prepadnih stenah Spehovih peči, kot se ta Raduha in Rogatec z Lepenatke (Obe fotografiji: Igor Maher) del imenuje, alpinisti pogosto preizkušajo svoje moči. Toplota južne strani omogoča tovrstno aktivnost tudi v hladnejših zimskih mesecih. Naša pot gre po strmem pobočju levo od sten. Strma stezica nas prek kratkega težavnejšega dela (ki pa je primemo zavarovan) pripelje na stožčast vrh (1557 m). Mehke trate nas hitro prisilijo k temeljitemu počitku. Ob tem se mimo redkih, skrivenčenih bukev ozremo po širši okolici. Dobro je vidna grebenska pot, ki smo jo že prehodili. Po vzhodnem, strmem gozdnatem pobočju se spustimo k najvišji kmetiji v tej gorski skupini. Zgornji Špeh leži na prostrani uravnavi, katere nastanek je omogočila drugačna kameninska podlaga. Od Zgornjega Speha lahko sestopimo v Gornji Grad po dveh poteh. Prva nas mimo Spodnjega Speha vodi po gozdnatem slemenu proti vzhodu. Pri Lamprečni-ku zapustimo svet apnenca in dolomita ter stopimo na mlajše, mehkejše oligocenske laporje in peščenjake. Na njih so ugodnejši pogoji ža naselitev in kmetovanje, zato mimo večjega števila osamljenih kmetij dospemo v Gornji Grad. Druga pot pa nas od Speha popelje mimo cerkvice sv. Lenarta v idilično dolino Kanol-ščice. Cerkev je zanimi- va že zaradi svoje lege. Večina cerkva stoji na dvignjenih mestih, le redke najdemo v grapah. Pojasnilo lahko najdemo v zgodbici, ki pravi, da so cerkev hoteli sezidati na sosednjem griču, vendar je skrivnostna sila vsako noč zidove podrla in kamenje prenesla v grapo. Te skrivnostne sile so bili verjetno menihi iz gornejgrajskega samostana. Prav tedaj so ga razpustili in nekateri menihi so si zaželeli samote. Za skrivanje je bila cerkev na skritem kraju v grapi še najbolj primerna. Poleg tega pritegne pozornost tudi veriga, s katero je obdana cerkev. Po legendi naj bi cerkev z verigo dal postaviti premožnik. Ta je čudežno uspel pobegniti Turkom, ki so ga vklenjenega v verige vlekli prek teh hribov v sužnost. Rešitev je pripisal patronu vseh jetnikov, sv. Lenartu. Na koncu naše šest-do sedemurne poti, v Gornjem Gradu, je še ena cerkev vredna našega obiska. Ze od daleč jo lahko opazimo. Gre namreč za največjo baročno cerkev na Slovenskem, cerkev sv. Mohorja in Fortunata. V notranjosti je predvsem zanimiva serija velikih oltarnih slik. Čeprav so opisani kraji prometno precej oddaljeni, nam nikakor ne bo žal, če se bomo kdaj potrudili do njih. JEDILNIK Slavko Adamlje štajerski sirček pečene svinjske zarebrnice stročji fižol z ocvirki čokoladna zmrzlina Čokoladna zmrzlina SESTAVINE: 4 jajca, 120 g sladkorja v prahu, strok vanilije, 120 g sladkorja, 500 g sladke smetane, višnjevo žganje, maraskino, 100 g Čokolade CAS PRIPRAVE: 40 minut V kotličku penasto vmešamo rumenjake in sladkor v prahu. Iz beljakov in sladkorja pripravimo sneg. Sladko smetano stepemo, ji dodamo žganje (za okus) in malo naribanega vanilijevega stroka. Stepeni smetani dodamo rumenjake, sneg iz beljakov in ji narahlo primešamo nad paro zmehčano čokolado. Tako dobljeno maso damo v model in ga za nekaj ur postavimo v zamrzovalno omaro. Zmrzlino lahko poljubno režemo in dekoriramo s smetano in svežim ali kandiranim sadjem. VEGETARIJANSKI JEDILNIK Neva Miklavčič Predan dušen riž brstični ohrovt v omaki s korenjem jabolčni kompot Brstični ohrovt v omaki s korenjem SESTAVINE: 1/2 1 vode, 3 korenčki, 250 g brstičnega ohrovta, sol, 1 žlica Črne moke, 1 žlica sojine moke, nekaj žlic vode, 1 dl kisle smetane, 1 žlica masla, peteršilj Ostrgane korenčke narežemo na kockice in jih 10 minut kuhamo v osoljeni vodi. Z brstičnega ohrovta odstranimo uvele liste, ga operemo pod tekočo vodo, stresemo h korenju in kuhamo 5 minut. Črno in sojino moko zmešamo z nekaj žlicami vode in s kislo smetano. Ta podmet zlijemo k brstičnemu ohrovtu in korenju. Premešamo, pokuhamo in potresemo s peteršiljem. Ponudimo z rižem, nastrganim parmezanom in solato. ARHEOLOGIJA Tomislav Kajfez Staroegipčanski spomeniki tudi v Sloveniji Za to je zaslužen diplomat in arheolog Anton Lavrin Ni treba potovati v Egipt ali obiskati velikih muzejev v evropskih prestolnicah, da bi videli prave staroegipčanske spomenike. Narodni muzej v Ljubljani namreč hrani edini primerek prave egipčanske mumije pri nas, na pokopališču v Vipavi pa sta dva staroegipčanska sarkofaga. Kako so prišli spomeniki v naše kraje, izvemo iz zgodovine egiptologije, saj v njenih začetkih Slovenci nismo zaostajali za tedanjim svetom. Evropsko zanimanje za staroegipčansko kulturo je spodbudil Napoleonov pohod v Egipt leta 1798, ko se je vojski priključila velika skupina znanstvenikov z nalogo, naj raziščejo stari in tedanji Egipt. Do prelomnice v znanstvenem razvoju egiptologije je prišlo v dvajsetih letih preteklega stoletja, ko je francoski jezikoslovec Champollion razvozlal hieroglife. Odpirali so prve stolice za egiptologijo in veliki evropski muzeji so začeli tekmovati v zbiranju staroegipčanskih spomenikov. Po poteh egiptologije se je v tedanji Avstriji prvi podal Vipavčan Anton Lavrin. Rodil se je bogatemu posestniku in lastniku mlina leta 1789 v Vipavi. Ker so bili starši premožni, se je lahko šolal in študiral pravo na Dunaju, kjer je leta 1816 diplomiral. Znanje tujih jezikov je bilo odločilno, da je kmalu dobil zaposlitev v diplomatski službi. Sprva je služboval v južni Italiji, leta 1834 pa so ga imenovali za avstrijskega generalnega konzula v Aleksandriji v Egiptu, kjer je ostal do leta 1849. V Egiptu je Lavrino-vo zanimanje veljalo staroegipčanskim spomenikom; postal je navdušen zbiralec izkopanin iz. prvega obdobja odkrivanj. Mnogo je potoval po Bližnjem vzhodu in Zgornjem Egiptu. Prijateljeval je z angleškim konzulom Patri-com Campbellom, ki je podpiral arheološke raziskave, in polkovnikom Hovvardom Vysom, ki je leta 1837 izkopaval pri Velikih piramidah v Gizah. Po angleškem zgledu se je tudi sam lotil dela. Zaradi dolžnosti na konzulatu ni mogel izpeljati vseh načrtov, zato je imel na terenu svojega zaupnika in kopača, nekega Egipčana po imenu Massara. O načinu Lavrinove-ga dela izvemo iz dveh poročil, ki ju je poslal dunajski Akademiji znanosti v letih 1849 in 1850. Lavrin je bil član znanstvenih ustanov, kot so bile Inštitut za arheološko dopisništvo v Rimu, Naravoslovno-zgodovinsko društvo v Atenah in častni član Muzejskega društva za Kranjsko v Ljubljani. Mnogo egipčanskih starin je poslal cesarju na Dunaj in nadvojvodu Maksimiljanu za opremo dvorca Miramare pri Trstu. Pri tem ni pozabil na svoje rojake. Tako je leta 1846 poslal v takratni Deželni muzej v Ljubljani poslikano leseno krsto z mumijo svečenika Sahsahtaja iz sredine 7. stoletja pred našim štetjem. O tem dogodku so obširno poročale Bleivveisove Novice. Iz njih zvemo, da je Lavrin mumijo našel pri tako imenovanih Memnonovih kolosih v zahodnih Tebah pri današnjem Luksorju v Egiptu. Krsta je izdelana iz sikomorinega lesa in je dolga 191 cm ter široka 51 cm. Obložena je s prevleko iz posušene trave in tkanine, premazana z mavcem in poslikana. Na pokrovu je v glavnih obrisih naslikan obraz pokojnika. Poslikave predstavljajo podobe bogov, ko spre- Edini primerek prave egipčanske mumije pri nas hranijo v ljubljanskem Narodnem muzeju (Fotografija: T. Kajfež) jemajo dušo umrlega v svoje kraljestvo. Med poslikavami je napis, ki pove, da je bil umrli Sahsahtaj ključar Amonovega templja. Hieroglife je razvozlal Albert Kosmač, prvi slovenski šolani egiptolog, objavljeni pa so bili v Poročilih deželnega muzeja Rudolfinum Argu leta 1892. Balzamirano truplo je tesno povito z lanenimi trakovi. Na povojih je mrežast okras, sestavljen iz paličic in jagod iz steklene paste. V petdesetih letih je bila 170 cm dolga mumija rent-genizirana: v očesnih votlinah ima dve kovinski ploščici mandeljna-ste oblike, ob boku pa papirusov svitek. Mumijo Sahsahtaj evega sina hranijo v Britanskem muzeju v Londonu, trenutno pa je v restavratorski delavnici Narodnega muzeja, ker jo je stopetdesetletno »bivanje« v naših podnebnih razmerah precej načelo. Enkratna egipčanska spomenika pri nas in v svetu sta sarkofaga iz rdečega asuanskega granita, ki ju je Lavrin leta 1846 poslal v rodno Vipavo. Sarkofaga sta sedaj na vipavskem pokopališču. Lavrin je dal vanju položiti kosti takrat že umrlih staršev in mladoletnega sina. Tudi o tem dogodku so obširno poročale Novice. Oba sarkofaga sta tako imenovanega hiša-stega tipa in pripadata članom dvora V. dinastije stare države (2500 -2300 pred našim štetjem). Izvirata iz grobnic dvorjanov ob vznožju Kefrenove piramide v Gizah. Sodita v skupino šestih do sedaj znanih sarkofagov tega tipa. Enega je izkopala pruska odprava leta 1842, v kateri je bil Egipčan Massara, ki je kopal tudi za Lavrina. Dva sarkofaga sta danes v Egiptovskem muzeju v Kairu, eden pa je v muzeju v Hildeshei-mu v Nemčiji. Napis na prvem sarkofagu v Vipavi sporoča, da je bil pokojnik po imenu Ravver kraljevi prijatelj, verjetno visok dvorni uradnik. Sarkofag je dolg 216 cm in ima 27 cm debel po- krov. Iz napisa na drugem sarkofagu izvemo, da je bil pokojnik Jun-min pravi kraljevi sin. Ni znano, za katerega kralja gre, morda celo za Mikerinosa, graditelja tretje piramide v Gizah. Sarkofag je dolg 210 cm in ima 24 cm debel pokrov. Zal sta tudi vipavska sarkofaga izredno slabo ohranjena. Površina je močno razjedena ter delno pokrita z mahovi in lišaji, prvotno pa je bila gladko izbrušena. Oba sta tudi razpokana, kar je posledica podnebnih vplivov. Lavrin je bil, že ko je še živel, deležen mnogih časti, za diplomatsko dejavnost ga je avstrijski cesar povzdignil v viteški stan. Tako ima v svojem grbu dve lovorjev! vejici in tri sfinge. Za poslane starine pa mu je cesar podaril briljantni prstan. Upajmo, da se obetajo tudi osebnosti Antona pl. Lavrina boljši časi in da bo dobil več kot zasluženo mesto tako v zgodovini slovenske diplomacije kot v zgodovini arheologije. 13. marca leta 1848 se je na Dunaju pričela marčna revolucija. Dogajanje, ki ga označujemo s tem imenom, je zapleteno in je trajalo precej dlje kot samo en mesec. Trenja in nezadovoljstvo v cesarstvu Habsburgov, ki jim je državniške zadeve urejal Mettemich, so se kopičila povsod in so imela tako nacionalni kot socialni naboj. Narodne skupnosti -Cehi, Madžari, Hrvati, vojvodinski Srbi in tudi Slovenci - so se vse bolj zavedale svojega podrejenega položaja. S tem je naraščalo nezadovoljstvo kmečkega stanu. Zanimivo je vedeti, da so reakcionaiji - če smemo desničarje tako poimenovati - zagovarjali večjo samostojnost narodov, nekakšno zvezo držav, levicaiji, ki so bili za republiko, pa so bili za močno, centralno nemško državo. V tem klobčiču interesov, nejasnih in neizdelanih programov, prepletanju naprednega in nazadnjaškega so se desničarji dobro znašli in popustili zahtevam kmetov, s čimer so eliminirali močnega nasprotnika. Slovenci so imeli kar dva programa Zedinjene Slovenije, pa zato toliko manj sposobnih in voljnih ljudi. Madžari so se šli revolucijo, obenem pa so »madžarizirali« svojo polovico cesarstva, kar je hrvaško desnico vzpodbudilo, da je z Jelačičem pomagala cesarju napraviti red. Dinastija je spretno zmanevrirala uporno desnico, namesto nesposobnega Ferdinanda je prevzel oblast mladi Franc Jožef L, ponudil fevdalcem nekaj samostojnosti v obliki kronovin in z rusko pomočjo strl Madžare. V dobrem lem je bilo revolucionarnega vrenja konec. oddaje v slovenščini fr* SLOVENIJA 1 Tedenski izbor Kjjjji Telovadka, 8/10 del francoske nadaljevanke Videošpon Umetniški večer: Opazovalec z okna: Svetli srednji vek, 3/5 del nanizanke avstrijske tv, VPS 1120 iS Ves svet je oder, 3/13 del angleške dokumentarne serije Poročila Poslovna borza, ponovitev Filmsko popoldne On in ona, 1/13 del am. naniz., ponovitev, VPS 1450 Odletel bom, 7/21 del ameriške nadaljevanke, ponovitev, VPS 1515 Vrnitev na otok zakladov, 6/10 del angleške nadaljevanke, VPS 1600 TV dnevnik 1 - slovenska kronika Huckleberry Finn, 1/26 del angleške nadaljevanke Prvi uspehi: Fantom, pleše Tina Majcen Včasih na tv tudi čaramo, 2/4 del Regionalni studio Koper 16 črk, tv-igrica TV dnevnik 2, vreme, šport Forum Profesionalec, francoski film, VPS 2025 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2215; šport Intervju: Danijel Malenšek, VPS 2245 SP v hokeju na ledu, skupina C: Avstralija - Slovenija, posnetek iz Ljubljane (do 1.30) SLOVENIJA 2 Tedenski izbor Ze veste Gospodarska oddaja: 10000 obratov F.Huby: Ljubezenska preizkušnja, 6/7 del nemške nadaljevanke Poročila SP v umetnostnem drsanju, (M), posn. iz Prage, ponov. Osmi dan, ponovitev Alpe-Donava-Jadran Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike Znanje za znanje, učite se z nami Euroritem, 19. oddaja, ponovitev TV dnevnik 2, vreme, Šport Studio City Glasbeni utrinek: G. Bizet: Arležanka Sova Popolna tujca, 21/28 del ameriške nanizanke Odletel bom, 8/21 del ameriške nadaljevanke Zbogom, pujs, novozelandski film (do 01.25) 09.00 10.25 10.50 11.00 19.00 20.00 KANALA RIS, risanke in spoti Ninja želve, 36. del Astrološka napoved Drugačen svet, ponovitev 114. dela Ninja želve, 65. del ameriške risanke Risanka 20.15 20.30 21.20 21.50 23.30 00.00 00.15 00.40 00.50 02.05 Dnevnoinformativni program in vreme Drugačen svet, 115. del ameriške nadaljevanke Dan po jutrišnjem, 10. del ameriške poljudno-znanstve- ne serije Ljubezenska prevara, ameriški film Rock starine, 5. oddaja o starem rocku Dnevnoinformativni program in vreme, ponovitev Poročila v angleščini: Deutche Welle Astrološka napoved Live & Kickin’, ponovitev 2. brcanja v živo Video strani 8 koper 6 RAI 1 Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik in gospodarstvo Film: Un ettaro di delo (kom.), vmes vesti Vremenska napoved Nan.: Cuori senza eta, La signora in giallo, vmes (12.30) dnevnik Dnevnik in Tri minute Fatti, misfatti e... Italijanske kronike Dok.: Ko ne bi bilo lesa, 15.00 Oljka Variete: Buona fortuna Kolesarstvo Mladinski variete: Big! V Parlamentu in vesti Aktualno: Italija, navodila za uporabo Dok.: Kvarkov svet Vreme, vesti in šport Aktualno: Uno 7 Caffš italiano, vmes (23.00) dnevnik Dopofestival Vreme in dnevnik Danes v Parlamentu Rubrika opolnoči i | RAI 2 Risanke in nanizanke Jutranji dnevnik Rubrika o vrtnarstvu Film: L’ammiraglio fe uno strano pešce (’64) Nan.: Lassie Kratke vesti Segreti per voi... Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, rubrikaTrentatre in vreme Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Kronike v živo Vesti in iz Parlamenta Pogum življenja Športne vesti Nan.: L'ispettore Tibbs Nad.: Beautiful Dnevnik in šport Aktualno: I fatti vostri TG 2 - Pegaz Nočni dnevnik Rubrika: Trentatre Filmske novosti ^ RAI 3 Jutranja oddaja: L’al-trarete, vmes vesti Dnevnik ob 12-ih Pogled na književnost Znanstveni dnevnik Deželne vesti Popoldanski dnevnik Dok. in pregled tiska Športno popoldne Športna rubrika Derby Aktualno: On-Off Dok.: Geo in nan. Šport, vreme, dnevnik Deželne vesti Blob in Una cartolina Dan na preturiari Variete: Avanzi Dnevnik ob 22.30 Aktualno: Milano, Italija SP v atletiki indoor §3 RETE 4 Nan.: Družina Bradford, Jeffersonovi, Družina Addams Nad.: General Hospi-tal, 8.35 Marilena, 9.55 ' Ines, 10.50 Amanda, 11.50 Cele-ste, (8.30, 9.30) vesti II pranzo e servito TG 4 vesti Buon pomeriggio Nad.: Sentieri, 15.05 Greda, 15.45 Anche i ricchi piangono, 16.20 febbre d’amore Lui, lei 1’altro TG 4 vesti Aktualno: C’eravamo tanto amati Nad.: La signora in rosa, vmes (19.00) vesti Kviz: 11 nuovo gioco delle coppie Nad.: Renzo in Lucia Film: Agente 007 al servizio di sua maesta, vmes (23.30) vesti Nan.: Top Secret ® CANALE5 Na prvi strani Nan.: Časa Keaton Variete: Maurizio Co-stanzo Shovv Variete: Ore 12 Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quo-tiadiani Aktualno: Forum, 14.35 Agenzia matri-moniale, 15.00 Ti amo parliamone,15.30 Scene da un matrimonio Otroški variete Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Varieteja: Scherzi a parte, 22.45 Gomma-piuma Variete: Maurizio Co-stanzo Shovv, vmes (24.00) TG 5 vesti) Danes v kioskih ITALIA 1 Otroški variete Nanizanke Odprti studio Otroški variete Nan.: Agli ordini papa Varieteja: Non 6 la RAI, 16.00 Unomania Nan.: Baywatch Varieteja: Twin Clips, 17.30 Mitico Nan.: Tarzan Variete: Ma mi faccia il piacere Studio šport in vreme Varieteja: Rock & Roli, 20.00 Karaoke Film: Fronti a tutto (krim., ZDA ’89, i. Anthony Edvvards) Aktualno: Llstruttoria Odprti studio, pregled tiska in Studio šport ® TMC Euronevvs Nad.: Doppio imbro-glio, 9.30 Potere Rubrika: Zenska TV (vodi Carla Urban) Nan.: Autostop per il delo TMC Nevvs Športni dnevnik: Šport Nevvs SP v unetnostnem drsanju (prosto ženske, prenos iz Prage) Šport: SP v atletiki indoor (iz Toronta) Aktualna oddaja: Šale pepe e fantasia (vodi VVilma De Angelis) Rubrika: Garderoba (vodi Benedetta Barzi-ni) Vremenska napoved in TMC Nevvs Nan.: Maguy (i. Rosy Varte) SP v umetnostnem drsanju SP v smučanju TMC Nevvs - Vreme SP v atletiki indoor Aktualno : CNN Nevvs /JP ITALIA 7 15.50 17.30 Risanke Nad.: Čara čara Nanizanka News Line - vesti Nad.: Aspettando il domani, 14.30 II tempo della nostra vita Deželni programi Risanke 19.15 19.30 News Line - Vesti Nan.: Samurai 20.25 20.30 II sasso nella scarpa Film: Demonio amore 22.15 22.30 23.45 mio (fant., ZDA ’87, i. Scott Valentine) Nevvs Line - Vesti Colpo grosso story Film: Inchiesta in pri-ma pagina (dram., ZDA ’59, i. Rita 2.10 Hapvorth) Nevvs Line - Vesti TELEFRIULI Telefriuli non stop Kratke vesti Starlandia Nan.: California Nad.: Destini Večerne vesti Rubriki o Deželi in Občina tedna Rubrike: Diagnoza, Led in sneg, 22.00 Motorji no- stop # TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi 8 Koper Mannix, ameriška tv nanizanka Juke box, glasbena oddaja, ponovitev TV novice Čarobna svetilka Dolgo iskanje, angl. dokumentarna serija Vohuna, ameriška nanizanka Meridiani, aktualna tema, ponovitev Studio 2, pogovor z gosti Primorska kronika TV dnevnik Mannix, am. naniz. Nočni sodnik, ameriška nanizanka Posnetek koncerta orkestra Bergenske filharmonije E. Grieg: Zadnja pomlad, glasbeni utrinek TV dnevnik Globus Tatinske noči, Češkoslovaški film (ME5P Avstrija 1 Cas v sliki Družinske vezi, pon. Kraj srečanja: Nica, francoska kriminalka Sinha Moča, 116. del Big Valley: Tako ne boš kupil ranča, Duke Jaz in ti, otroški spored Heidi Am, dam, des Muppet babys, risana serija Cool Video uspešnice in kviz Cas v sliki McGyver: Mrtva zemlja Stari Neverjetna ugrabitev gospe Stone, ameriška komedija Ples mrtvaških glav, angl. grozljivka Manekenka in vohljač BMP Avstrija 2 14.00 14.10 15.40 17.30 18.00 18.30 19.00 19.30 20.00 20.15 22.30 23.30 00.30 01.15 Tisoč mojstrovin SP v umetnostnem drsanju, iz Prage Bitka v vili Fioriti, angleški film Čudovite slike iz živalskega sveta: Saga o kojotih Družinske vezi Milijonsko kolo Regionalna poročila Cas v sliki, vreme Kultura Knoff-Hoff-Show SP v umetnostnem drsanju, iz Prage X-Large Nighline Extra, talkshovv Poročila; Tisoč moj- strovin DtO Hrvaška 1 Dobro jutro, Hrvaška Poročila Zgodbe iz Monticella, 82. del Poročila Antika na Sredozemlju: Platon in Atlantida Hrvaške zgodbe in novele- A. Senoa: Presenečeni svatje, 2. del Poročila Ko se svet vrti, 82. del Mikser M Poročila Slika na sliko Izza kulis, ponovitev 2. dela Poročila Tečaj nemškega jezika, 23. lekcija Beverly Hilla, 90210, 23., zadnji del amer. naniz. Hrvaška država in ljudje Poročila Santa Barbara, 349. del amer. nanizanke Dnevnik 1 Film-video-film Kraljestvo sonca, ameriški film - režija S. Spielberg Dnevnik Sanje brez meja 0*0 Hrvaška 2 TV koledar Oskar med detektivi Dnevnik Fina gospa, 5. del humoristične nanizanke Velika potovanja: Potovanje v izgubljeno Japonsko Cro-pop.rock SP v umetnostnem drsanju, plesni pari, posnetek iz Prage SP v dvoranski atletiki, prenos iz Toronta Horoskop @ Madžarska Cez dan Peklenski raj, serija Dallas, 116. del Igra Sotrpini Naravno zdravilstvo Poročila Festival tiska Popoldanski saldo Spored za upokojence Helena, 14. del. it. serije Spored za otroke Za boljši jezik Dnevnik Dallas, pon. 116. dela Panorama, svetovna politika Kraj zločina, nemška kriminalka Dnevnik: dnevnik BBC -_ TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ OB 20.25 Jean P. Belmondo še vedno šarmer Francoski barvni film Profesionalec, režiserja Georgesa Lautnera |f Jean I med visi aj njegove slave na steni naši vl°go v filmu 8a diha, ki si kratkim lahko di na slovensl redu, je post pezda ne san P’ ampak tudi dobrim filn Lar'Sue p kot glavni igi d je začel že zgodovina med slavnir vovalovcev. Cenili in tudi angažirali pa so ga producenti, ki so želeli snemati žanrske filme po ameriškem vzoru. Tukaj je Georges Lautner dokazal svojo progesionalnost in uspešnost. Profesionalec je bil tretji skupni film režiserja Lautnerja in igralca Bel-monda. Po dveh letih ječe se v Francijo na skrivaj vrne agent Baumont. Pred leti so ga poslali v Afriko, da bi likvidiral vse vplivnejšega diktatorja države, v kateri ima Francija svoje interese. Medtem pa so se čez noč politične razmere spremenile in tako se je izdani atentator znašel v ječi. Zdaj se vrača v Francijo, da poišče tiste, ki so ga žrtvovali in se jim maščuje. Film je nastal po romanu angleškega pisatelja Patricka Alexandra. RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8,00, 9.00, 10.00, 11,00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,23,00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio Ga-Ga; 11,05 Petkovo srečanje; 12,05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.35 Osmrtnice in obvestila; 14,05 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-lh; 18.30 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7,00 Jutranja kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.40 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 10,40 Primorski val; 11,00 Country glasba; 11.50 Vreme; 12.00 Točno Opoldne; 12.05 Popevka tedna; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Drobtinice; 15.10 Menjalniški tečaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.15 Nedeljski izlet; 17.50 Šport; 19.30 Stop po-ps; 21.45 Radijska igra; 22.20 Radio Študent na našem valu. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00,22.00 Poročila; 8.10 Izobraževalni program; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Izbrana proza ; 10.25 Vodomet melodij; 11.05 Reprize in soočanja; 13.05 Zborovska glasba; 13.40 Glasbena tradicija; 14.05 Gymnasium; 15.00 Šanson; 16.05 Od uverture do plesa; 17.00 Koncertni solisti; 18.05 Ti in opera; 20.00 Iz arhiva slov. filharmonije; 22,05 Radijska igra; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3 -100,6 -104,3 -107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Napoved in koledar; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 10.00 Mnenjsko rešeto; 11.00 Hladno-Toplo-Vroče; 12.30 Opoldnev-nik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 16.00 Glasbeni desert; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Ob glasbi, ob glasbi; 18.45 New Age; 19.00 Dnevnik. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10,30, 13.30, 14.30,16.30,17.30,18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Pozdrav, almanah; 6.20 drobci; 7.00 Dober dan otroci; 7.45 Prireditve; 8.00 Ura je 8;. 8.05 Horoskop, slovarček; 8.25 Na valu RK; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov; 9,35 Ugibajmo skupaj; 9.50 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Tema dneva; 11.00 Politika in aktualnosti; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Diskoteka Sound; 16.00 Ob štirih; 16.10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve; 16.35 Boutigue Gallus; 16,50 Zgodovinske plošče; 17.20 Single tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18,00 Souvenir d'ltaly; 18.45 Folk studio; -\ 20.00 Nočni program. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8,00 Deželna kronika; 8.10 Halo, dober dan! Tu 362875; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Odprta knjiga: Ettore Mangialupi, protagonist Tržaških humoresk (V. Bartol, 17. odd.); 11.45 Orkestri; 12.00 Alpe-Jadran (pon.); 12.30 Orkestri; 12.40 Koroška poje: Združeni zbori; 12.50 Orkestri; 13.20 Pot-puri; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Made in ltaly; 15.30 Mladi val; 16.45 Postni govori; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: flavtistka Irena Grafenauer; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Rock zvezde; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Mix time; 20.00 Za naše ljudi. Radio Koroška 18.10-19.00 Zvočno pismo. SATELIT SUPER 5.30 Victory; 6.00 Super Shop; 7.30 Agenda; 8.00 Novice; 9,00 The Mix; 9.30 Super Shop; 12.00 Dokumentarec; 12.30 Business In-siders; 13.00 Agenda; 13.30 Insi-de Eition; 14,00 Absolutely Live; 15.00 The Jam; 16.30 On the Air; 18.30 Bonanza; 19.30 Turn of Fa-te; 20.00 Znanost; 20.30 Film Euro-pe; 21.00 Inside Edition; 21.30 Evropski magazin; 22.00 Novice, reportaže; 22.30 Evropa poslovno; 22.45 US Market WRAP; 23.00 The Fighter (dram., ZDA 1952); 0.30 Absolutely Live; 2.00 China News Europe; 5.00 The Mix. SKY ONE 7.00 DJ Kat show; 9.40 Lamb Chop's Play-Along; 10.10 Risanke; 10.30 The Pramid Game; 11.00 Strike It Rich; 11.30 Drzni in lepi; 12.00 Hart to Hart; 13.00 Sokolov greben; 14.00 E Street; 14.30 Drugi svet; 15.20 Santa Barbara; 15.45 Maude; 16.15 Diffrent Strokes; 18.00 Star Trek: The Next Generation; 19.00 Ga-mes VVorld; 19.30 E Street; 20.00 Rescue; 20.30 Družinske vezi; 21.00 V; 22.00 Rokoborba; 23.00 Gode 3; 23.30 Star Trek; 24.00 Studs, EUROSPORT 8.30 Aerobika; 9.00 konjeništvo; 10.00 Ski Report; 11.00 Trans VVorld Šport; 12.00 Formula 1 za VN Kyalame; 13.00 EP v košarki; 14.30 EP v umetnostnem drsanju; 17.00 Mednarodni motošport; 18.00 Formula 1; 19.00 Športne novice; 19.15 SP v hitrostnem dr-sannju; 22.30 SP v rokometu; 23.00 SP v dvoranski lahki atletiki. 3sat 9.00 Čas v sliki; 14.15 Portret opere v Sidneyu; 15.15 Mignon; 17.00 Mini čas v sliki; 17.10 Čebelica Maja; 17,35 Oblaki nad Kaprunom; 18.00 3 sat borza; 18.25 Napotki; 9.00 Danes; 19.20 Intervju; 19.30 Tujina; 20.00 Regina na stopnicah; 20.50 Portret živali; 21.00 Čudežni svet koralnih čeri; 21.45 Kultura/Šport; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Pogledi s strani; 22.50 Morilka (Švica 1989); 0.15 10 pred 10; 0.40 Borza/Poročila. MTV 7.00 Awake On The VVild Side; 10.00 Video; 13,00 Video; 16.00 Greatest Hits; 17.00 Coca Cola report; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17,45 Trije od enega; 18.00 Boyz 2 Men Special; 18.30 MTV Prime; 20.00 Dial MTV; 20.30 Most VVanted; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Coca Cola Report; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23.45 Trije od enega; 24.00 Video; 1.00 The Pulse With Svvatch; 1.30 Video; 3.00 Nočni video. SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 8.40 En-tertainment Tonight; 11.00 Mister Johnson; 13.00 Tail Gunner Joe; 15.30 Silver Lode; 17,00 Some Kind Of a Nut; 19.00 Mister Johnson; 20.40 Entertainment Tonight; 21.00 Triumph of the Heart; 22.40 Us Top Ten; 23.00 Maniac Cop 2; 0.30 Dead VVarrant. MOVIE CHANNEL 7.00 You can't Take It VVith You; 9.10 The Frog Prince; 11,00 Easy Come. Easy Go; 13.00 The Idol; 15.00 High Noon; 17.00 The frog Prince; 19.00 A Shock To The Sy-stem; 21.00 Pump Up The Volu-me; 23.00 Friday 13th Part V: A Nev/ Beginning; 0.35 Father, Son and the Mistress; 2.15 Cold Feet. PR0 7 5.25 Serije: Človek z druge zvezde, 6.10 Vicky, 6.35 Risanke; 8.25 Parker Lewis; 8.55 Neizprosna a prisrčna, 9.50 Krogla čaka (krim., ZDA 1954); 11.20 Ulice San Francisa; 12.20 Show Billa Cosbyja; 12.55 Perry Mason; 13.45 Ma-tlock: Umor v boljših krogih; 15.25 Neizprosna, a prisrčna; 16.20 Risanke; 18.05 Parker Lewis; 18.35 Show Billa Cosbyja; 19.05 Booker; 20.00 Poročila; 20.15 Hrošč gre s polno brzino (kom.. Nem. 1973); 22.05 Mike Hammer; 23.05 Enigma (srh., VB 1981. i. Martin Sheen); 0.55 Poročila; 1.05 do 5.15 Ponovitve. RTL 6.00 Jutranji magazin; 9.00 Serije in igre: Šef, 10.00 Bogati in lepi, 10.30 Cena je vroča, 11.00 Tvegano, 11.30 družinski dvoboj; 12.00 Opoldanski magazin; 12.30 Springfieldova zgodba; 13.20 Kalifornijski klan; 14.10 Klic na pomoč Kalifornija; 15.00 Umor je napisala; 16,00 Hans Meiser; 17.00 Kdo je šef?; 17.30 Strašno prijazna družina; 18.00 Enajst 99; 18.45 Poročila; 19.15 Eksplozivno; 19.45 Dobri časi, slabi časi; 20,15 Na življenje in smrt; 21.15 Salzburški cmoki; 22.15 Kako, prosim?; 23,15 Gottschalk; 0.05 Rosno mlade zapeljivke; 1.30 Ljubljenja se lahko naučiš (kom., Nem. 1972); 2.55 Ponovitve. SATI 5.30 Regionalna poročila; 6.00 Dobro jutro; 8.35 Ponovitve; 10.10 Noč v velemestu (Avstrija 1949); 11.50 Sosedi; 12.15 Kolo sreče; 13.05 Cluedo; 13.45 Sence preteklosti; 14.35 Sosedi; 15,00 Pod kalifornijskim soncem; 16.00 Trojica s štirimi pestmi; 16.55 5 krat 5; 17.20 Pojdi na vse; 18.00 Regionalna poročila; 18.30 Šport; 19.00 Dena, smrt, ljubezen; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Bogovi so padli na glavo (kom., 1989); 22.00 Nogomet; 23,00 Sanjska hiša erotike (erot,, Nem. 1992); 0.15 Ponovitve. PREMIERE 7.00 Romeo predstavlja; 8.00 Očarljiv tečnež (ZDA 1990); 10.105 Cena moči (ZDA 1991); 12.00 0137 intervjuji; 12,45 Šport; 12.50 Kino; 14.15 Bauzi, pingvin z Antarktike, ris.; 15.45 Vrnitev v modro laguno (ZDA 1991); 17.25 Medved (Fr. 1988); 19.00 Show-biz; 19.25 Šport; 19.30 0137; 20.15 Po trdi poti (kom., ZDA 1991, i. Michael J. Fox, James VVoods); 22.05 The Kids in the Hall; 22.35 Omen IV - Prebujenje (srh., ZDA 1991, i. Faye Grant); 0.10 Brandy in Alexander (eort., ZDA 1991); 1.30 Ne popusti. Pat (AvstrAlija 1990); 3.15 The Sitter (ZDA 1991); 4.45 Hladnokrvni samotar (1990). EVROPA / NA SEVERU SPREMENLJIVO S PADAVINAMI, DRUGOD SONČNO IN TOPLO VČERAJ TEMPERATURE OB 13. URI pod -20 Cc -20/-10 C° GH-10/0 C° Oo/lO C 10/20 C° mi 20/30 C* I Inod 30 C jasno poloblačno oblačno * sneg megla DANES VREMENSKA SUKA Nad Evropo je območje visokega zračnega pritiska s središčem nad topla fronta hladna fronta okluzija Balkanom. Ob jugozahodnih vetrovih bo pritekal nad naše kraje topel in bolj suh zrak. C A središče središče ciklona anticiklona DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 06.21 in zašlo ob 18.04. Dan bo dolg 11 ur in 43 minut. Luna bo vzšla ob 23. uri 42 minut in zašla ob 08. uri 08 minut. VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE PO SVETU HELSINKI -10/2 OSLO -13/3 STOCKHOLM... -7/3 K0BENHAVN... -3/5 MOSKVA -7/1 BERLIN 2/10 VARŠAVA -3/4 LONDON 3/12 AMSTERDAM... 4/11 BRUSELJ 6/12 BONN 5/13 FRANKFURT 4/9 PARIZ 14/14 DUNAJ -2/8 MUNCHEN 0/9 zOrich -4/n ŽENEVA -3/12 RIM 1/14 MILAN -1/14 BEOGRAD -3/6 NICA 5/13 BARCELONA... 2/13 BUKAREŠTA -7/19 CARIGRAD -1/2 MADRID NP/14 LIZBONA 12/16 ATENE 2/9 LARNAKA 5/16 TUNIS 7/11 ALŽIR 6/16 MALTA 1/13 JERUZALEM 5/12 KAIRO 9/16 PLIMOVANJE Danes: ob 5.45 najnižje -42 cm, ob 11.48 najvišje 23 cm, ob 17.22 najnižje -25 cm, ob 23.40 najvišje 41 cm. Jutri: ob 6.29 najnižje -35 cm, ob 12.39 najvišje 12 cm, ALPE-JADRAN / SONČNO IN RAZMEROMA TOPLO TEMPERATURE VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI LJUBLJANA.. -2/9 TRST.......... 4/- CELOVEC.... -/- BRNIK......... -/- MARIBOR...... -1/12 CELJE...... -6/11 NOVO MESTO -3/11 NOVA GOR.... -3/12 MUR. SOBOTA -2/9 PORTOROŽ..... 0/13 POSTOJNA... -6/9 IL. BISTRICA. -/- KOČEVJE.... -5/10 ČRNOMELJ..... -5/13 SL. GRADEC... -6/8 BOVEC...... -2/9 RATEČE..... -5/9 VOGEL........ -2/2 KREDARICA -7/-4 VIDEM........ 0/- GRADEC..... -/- MONOŠTER... 0/8 ZAGREB..... -3/12 REKA........ 3/13 DANES o SALZBURG GORNJI SENIK O o GRAZ D BELJAK O O CELOVEC TRBIŽ O O o MURSKA SOBOTA O KRANJSKA GORA O MARIBOR O KRANJ O CEUE O NOVO MESTO O VARAŽDIN O O ZAGREB O KARLOVAC oblačnost; dež/sneg mm na dan 4 * pod 10% pod 5 44** 10-30% f 5-10 *** *** 30-50% 10-30 ******** 30-60 *** *** *** *** 50-80% nad 80% nad 60 VETER 1 NEVIHTE V SLOVENIJI: Pretežno jasno bo. Najnižje SOSEDNJE POKRAJINE: Sončno bo in razme-jutranje temperature bodo od -1 do - 6, roma toplo, najvišje dnevne od 10 do 15° C. JUTRI BELJAK O J TRBIŽ O o O SALZBURG O GRAZ O O CELOVEC a GORNJI SENIK O o MURSKA SOBOTA KRANJSKA GORA CS O MARIBOR D n OK“J VIDEM O O o PORDENONE O LJUBLJANA O CEUE m D GORICA ~p.N. GORICA O POSTOJNA Ho ^ ■i—č o KOPER O NOVO MESTO VARAŽDIN O O ZAGREB O KARLOVAC V SLOVENIJI: Sončno bo in toplo. OBETI: Še naprej bo sončno in razmeroma toplo. ONESNAŽENOST ZRAKA Povprečne 24-urne koncentracije SO2 v mikrogramih na m3 zraka: Ljubljana Maribor Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Šoštanj 103 109 155 164 152 168 Kritična 24 uma koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka. STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura.G.Radgona: 102, Drava HE Dravograd:—; Sava Radovljica: 46, Sava Šentjakob: —, Sava Radeče: 96, Sora Suha:—, Ljubljanica Moste: 38, Savinja Laško: 86; Krka Podbočje: 71, Kolpa Radenci: 69, Soča Solkan: 187. T* »E M M Jf*7 HOROSKOP Piše: Aleksandra Zorc Berce OVEN 21-3/20-4 : Težave, pred katere ste postavljeni, niso posebno velike, zato ne stokajte toliko. Ce boste začeli razmišljati bolj pozitivno, jih boste imeli pol manj. BIK 21-4/20-5 : Ce se vam zdi, da ste v službi spet na samem začetku poti, naj vam to ne greni dneva. Prej ali slej boste s pomočjo sodelavcev problem rešili. DVOJČKA 21-5/21-6 : Ce se vam bo spor v službi zdel postranskega pomena, se zavedajte, da v resnici ni. Sodelavca ste namreč globoko užalili in počuti se, kot da so napadene njegove poslovne sposobnosti. RAK 22-6/22-7 : Ce se boste znali upreti potrebi po zapravljanju ali špekuliranju, boste danes lahko dosegli zadovoljive rezultate pri povsem preprosti zadevi. Partnerju ne izdajte skrivnosti! LEV 23-7/23-8: Priložnosti se vam ponujajo in so na dosegu roke, vi pa tudi s prstom ne mignete. Malodušje, ki vas prevzema, je rezultat napetosti v zadnjem obdobju. Kmalu se vam obetajo lepši časi. DEVICA 24-8/22-9 : Na splošno imate dobre možnosti pri neki finančni zadevi, vendar tudi tukaj ne bo šlo brez nerazumevanja in napačnih razlag. Prijateljeva beseda bo prava. TEHTNICA 23-9/22-10 : Možnosti za izboljšanje vaše kariere bodo boljše, če ne boste začeli obešati na veliki zvon, kaj se z vami godi, še preden dobite končno potrditev od ključne osebe. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Spet bo prišla do izraza vaša sposobnost za vodenje in usmerjanje ljudi. Nasvete, ki jih boste za spremembo velikodušno delili, bodo sprejemali odprtih rok. STRELEC 23-11/21-12: Sprašujete se, kaj je z vami narobe, da se vedno uštejete in vam zmanjkuje tako časa kot denarja. Problem je v tem, da premalokrat načrtujete za naprej. KOZOROG 22-12/20-1 : Pripraviti se morate na »težak« vikend, saj boste tokrat ves prosti čas posvetili družini. Čeprav se nekaterim največkrat zdite preveč zapeti, pa se globoko v vsak skriva mehka duša. VODNAR 21-1/19-2 : Dobra novica prihaja na vaša ušesa in vas bo osrečila danes ali najkasneje jutri. V pričakovanjui ugodnega razpleta v službi se ne morete posvetiti ničemur drugemu. RIBI 20-2/20-3 : Ne bo treba veliko, da se obregnete ob stroške, ki jih imate zaradi partnerjevega hobija. Pozabljate, da tudi vaš nekaj stane. CESTE / SUHE IN NORMALNO PREVOZNE a ZASTOJI y ZAPRTA ^ CESTA > POPRAVILA NA CESTIŠČU POLEDICA SAMO Z ZIMSKO OPREMO ono ŠPORTNA XXr PRIREDITEV = GOSTA --- MEGLA U BENCINSKE m ČRPALKE 24 UR Ceste po Sloveniji so večinoma suhe ter normalno prevozne. Promet v notranjosti in na mejnih prehodih je tekoč, le na mejnem prehodu Dolga vas čakajo vozniki tovornih vozil za prestop meje do šest ur. SNEŽNE RAZMERE (v cm) SLOVENIJA FURLANIJA-JK KOROŠKA Kope.............. -/25 Cimolais..............-/- Podklošter...........735 Vrhe..................-/- Claut.................-/- Bad Kleinkirchheim....20/50 Lontovž...............-/- Piancavallo.........40/60 Pliberk/Peca.........730 Stari vrh.............-/- Žabnice/Ovčja vas ...-/- Sloveniji Plajberk...-/50 Rogla............45/55 Raibl.................-/- Dobrač...............730 Kanin...........,...790 Farni Avoltri...........-/- Nassfeld/Mokrine...60/80 Cerkno................735 Farni di Sopra......30/40 Spittal/Goldeck.....5/55 Soriška planina.......-/- Paluzza-Timau......20/30 Vogel.................720 Paularo......... Kabla................720 Pontebba....... Mariborsko Pohorje...40/50 Pradibosco.........30/60 Kotschach/Mauthen 20/30 Kranjska gora........-/- Prato Carnico........-/- Mallnitz..........10/150 Pokljuka.............720 Zoncolan...........10/40 AVSTRIJA Rog - Črmošnjice.....-/- Sauris...............10/20 Arlberg...........35/330 Prvine...............-/- Sella Chianzutan.......-/- Seefeld............20/70 Jezersko.............-/- Nevejsko sedlo....30/100 Kitzbuhel..........10/75 Ulovka...............-/- Višarje..............35/60 Obertauern.......120/220 Krvavec..............-/- VENETO Zeli amSee........20/100 Črni vrh.............-/- Sappada............20/90 Schladming/Planai.. 10/100 Spitti . hleiligenblut........20/140 ..-/- Katschberg............60/80 ..40/40 Koralpe/Golica..........730 V VEDNOST Opazovanja v mednarodnem fenotoškem vrlu Glavni namen ureditve mednarodnih fenoloških vrtov je gojenje enakih rastlinskih vrst po vseh evropskih vrtovih in natančno opazovanje razvoja in bioritmike rastlin, to je tistih značilnih pojavov v vsakoletnem življenjskem ciklu rastline, ki so izraziti in za vrsto specifični. Ker so rastline neposredno odvisne od vplivov okolja, predvsem pa od vremena, se zaradi sprememb stalno spreminja tudi bioritmika rastline. Zato posamezne razvojne faze lahko ranijo ali kasnijo. Fenološka opazovanja nam torej omogočajo proučevanja vpliva podnebja in vremena na rast in razvoj rastlin. Na splošno ločimo vegetativne in generativne razvojne ali fenološke faze. K prvi skupini sodijo: pojav prvih listov, rume-nenje, odpadanje listov, k drugi pa cvetenje (zaCetek, splošno in konec cvetenja] ter različne stopnje zorenja plodov. Za pravilno določitev, kdaj dejansko nastopi izbrana razvojna stopnja v življenju rastline - fenološka faza, je potrebno upoštevati posebna določila za opazovanja. Kriteriji za določitev fenološkuih faz so jasni in glede na vrsto opazovane rastline različni, npr.: kriterij za nastop fenološke faze olistanje: DATUM ZA ZATECEK OUSTANJA pri listavcih se zapiše takrat, ko se na posameznih vejah opazovanega drevesa pojavijo prvi listi s popolnoma odprto listno površino in razvitim pecljem. Za določitev faz cvetenja so kriteriji zaradi izrednih raznolikosti zgradbe cvetov vrstno specifični. Na sliki vidimo zaCetek cvetenja lipovca. Ciril Zrnec