\
a a.
mrTTa
AM€RICAN IN SPIRIT F0RCI6N IN LANGUAGE ONLY
SLOVCNIAN
berving Cmcago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, JoUet, San Francisco. MORNING N6WSPAPGR
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Bock Springe, «11 Ohl*
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 26, 1981
VOL. LXXXI1I
Novi grobovi
GANLJIVO SREČANJE MED OSVOBOJENIMI TALCI IN SVOJCI V WEST POINTU!
Zopet obsežni štrajki na Poljskem; bliža se končni obračun?
VARŠAVA, Polj. — Preteklo sobote ni prišlo na svoja delovna mesta več milijonov poljskih delavcev. Že drugi teden štrajkajo delavci ob sobotah v prid svoje zahteve za proste sobote. Vlada odločno nasprotuje tej zahtevi.
Voditelj Solidarnosti Lech Walesa je pozval vse člane tega delavskega gibanja, naj sodelujejo v sobotni akciji. Najvažnejše za nas je to, je dejal Walesa, da ohranimo popolno enotnost našega gibanja. Vlada si prizadeva povzročiti razkol v vrstah poljskih delaVcev, je trdil Walesa, in tega ne smejo delavci dopustiti.
Ob najnovejši zaostritvi razmer na Poljskem pa politični opazovalci opozarjajo na ostrejša svarila, ki prihajajo iz Sovjetske zveze. V posebnem poročilu je agencija Tass označila štrajke preteklo.soboto kot protisocialistično u-smerjene.
Osrednji sovjetski vojaški dnevnik Krasnaja zvezda je pa objavil na prvi strani obširen dopis o skupnih vojaških manevrih na Poljskem, pri katerih “složno in bratsko” sodelujejo pripadniki sovjetske in poljske vojske. Z dopisom so bile objavljene tudi tri slike.
Mnogi analitiki napovedujejo, da bo možna sovjetska zasedba Poljske začela prav preko vojaških vaj. Pod to krinko bodo mogli Sovjeti poslati v Poljsko veliko novih vojaških enot, le-te pa bodo hitro zasedle ključne točke v državi, s tem pa učinkovito preprečile vsakršno možnost organiziranega, oboroženega odpora Poljakov.
Poljska vlada je tudi začela omejevati število tujih novinarjev, ki poročajo iz Polj ske. Ko namreč potečejo vizumi mnogih tujih novinarjev, jih vlada ne podaljša in tako morajo ti novinarji zapustiti državo.
------o------
Zvezni senat potrdil A. Haiga za tajnika za zunanje zadeve IM
WASHINGTON, D.C. — Zvezni senat je potrdil Aleksandra M. Haiga za tajnika zunanjih zadev v Reaganovi administraciji.' Za Haiga je glasovalo 93 senatorjev, proti jih je bilo le 6.
Mnogi senatorji so pohvalili Haiga zaradi njegovega odločnega zagovarjanja politike trde roke na področju zunanje politike. Njegovi kritiki so bili zaskrbljeni predvsem zaradi Haigovega obnašanja med afero Watergate.
Sen. Barry Goldwater, konservativec iz Arizone, je dejal da bodo ZDA končno spoštovane kot velesila. Druge države bodo izkazovale Združenim državam tisto spoštovanje, ki nam pripada, je menil Goldwater.
Nobenega dvoma ni bilo, da bo Haig potrjen.
----—o-------
Žrtvujmo se za svoj tisk, ohranimo n a ž slovenski list Ameriško Domovino!
Anton Grosel
Preteklo soboto je v Slovenskem domu za ostarele na Neff Rd. umrl 85 let stari Anton Grosel, mož Alice, roj. Kuhar, oče Williama, Henry-ja, Edwina, Alice Mihelčič in Charlesa, 28-krat stari oče, '6-krat prastari oče, brat Louisa (Slov.), zaposlen pri Menk Bros. do svoje ppokojitve, član Društva Najsv. Imena pri Mariji Vnebovzeti na Holmes Ave. in Cath. Order of Foresters št. 1640. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo, 28. januarja, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo jutri, v torek, od 2. do 9. zvečer. Darovi Slovenskemu domu za ostarele v pokojnikov spomin bodo s hvaležnostjo sprejeti.
Joseph Ponikvar
Pretekli petek, 23. januarja, je v Euclid General bolnišnici umrl 88 let stari Joseph Ponikvar, rojen v vasi Lipljene, Slovenija, od koder je prišel v ZDA leta 1908, vdovec po leta 1950 umrli ženi Frances, roj. Prelesnik, oče Frances Ponikvar, Leona (Vero Beach, Fla.), Adolpha (Ros-lyn, N.Y.), Mrs. Monte (Mary) McCarthy, Mrs. George (Daneila) Nealon in Mrs. Donald (Florence) Straub, 18-krat stari oče, 8-krat prastari oče, zaposlen pri American Steel & Wire Co. skozi 35 let. Pokojni je bil izredno aktiven društveni delavec in je bil glavni predsednik Slovenske dobrodelne zveze (AMLA) skozi 12 let ter dolgoletni odbornik Dr. št. 9 SDZ. Bil je tudi član KSKJ št. 226 ter častni podpredsednik Zah. Slovanske zveze invše blagajnik Dr. sv. Katarine št. 29 te organizacije. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. danes dopoldne, v cerkev sv. Viljema ob 9.30, nato na Kalvarijo.
Amy M. Mayer
Preteklo sredo je umrla Amy M. Mayer, rojena Urba-nic, žena Thomasa F., mati Thomasa, Henryja in Jima, 7-krat stara mati, sestra Vic-torie Klemenčič, Franka, Henryja ter pok. Joe-a, Olge Kausek-Tn Rose Sajovec, nečakinja Molly Legat. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Brickman na 21900 Euclid
I.
Eden n ajbolj razširjeftih nemških listov Die Welt, ki izhaja v Hamburgu, je 11. decembra 1980 objavil dopis iz Maribora, v katerem dopisnik navedenega lista Karl Gustav Stroem opisuje razgovor, ki ga je imel z novim mariborskim škofom.
Stroem je nedvomno eden tistih nemških časnikarjev, ki poznajo celotno Jugoslavijo, njeno zgodovino in vso sedanjo problematiko. Leta 1976 je napisal knjigo o Jugoslaviji, v kateri je Slovence postavil zelo visoko v vsakem pogledu. , -Predno preide k razgovoru z J
Ave. danes dopoldne, v cerkev sv. Felicite ob 11, nato na pokopališče Vernih duš.
John Breščak
Pretekli četrtek zvečer je v Slovenskem domu za ostarele umrl 94 stari John Breščak, rojen v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA leta 1912, zaposlen do svoje upokojitve kot poljedelski delavec, član SNPJ št. 147. Vsi sorodniki so že pokojni. Pokojnik je bival v Slovenskem starostnem domu vse od leta 1961. Privaten pogreb bo v oskrbi Želetovega pogrebnega zavoda.
Anton Možina
Pretekli četrtek, 22. januarja, je umrl Anton Možina, vdovec po pok. ženi' Sophie, roj. Fink, oče Anthonyja, tast Mary, roj. Sobey, 3-krat stari oče, brat Josepha (pok.), Anne Zupančič in Louisa (vsi v Slov.). Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Brickman na 21900 Euclid Ave. danes dopoldne, v cerkev sv. Križa ob 11, nato na Kalvarijo.
James Tramte
Umrl je 65 let stari James Tramte, brat Tonvja ter pok. Johna, Josepha, in Edwarda, stric in prastric, zaposlen pri Elwell Parder Co. Pogreb bo iz Zak pogrebnega zavoda na St. Clgir Ave. jutri, v torek, ob 9.30, v cerkev sv. Vida ob 10, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes, od 2. do 4. popoldne in zvečer od 7. do 9.
------o------
Za eksplozijo bombe v New Yorku odgovorni hrvaški teroristi?
NEW YORK, N.Y. — Pretekli petek je eksplodirala bomba v prostorih vrhovnega sodišča zvezne države New York in povzročila malo gmotno škodo. Nihče ni bil ranjen.
Nekdo je telefoniral nekaj ur pred eksplozijo in povedal, da je bila nastavljena bomba v omenjenem poslopju. Policisti so pravočasno evakuirali vso osobje in publiko.
Napovedovalec e k s plozi je je rekel, da predstavlja neko hrvaško teroristično skupino in policisti so mu verjeli. Po eksploziji je poklical nekdo, ki je trdil, da so odgovorni za atentat puertoričanski teroristi, kar pa policisti dvomijo.
novim škofom, opiše Maribor in je mnenja, da glavni trg ob katedrali še vedno daje vtis, da je to košček stare Avstrije.
Vse okrog po ulicah je o-hranjenega nekaj iz preteklosti. V novozgrajenih okrajih tega slovenskega industrijskega mesta pa vidi hitrost, obenem pa tudi umazanost moderne civilizacije.
Nato nadaljuje: V rezidenci katoliškega škofa smo sedeli nasproti novemu nadpa-( stirju lavantinske škofije. Že po zunanjosti mladosten, 44-letni duhovnik, škof Franc Kramberger bo 21. decembra prejel škofovsko posvečenje.
Inflacijska stopnja v ZDA lani znašala (2.4 odstotka
WASHINGTON, D.C. — Podatki zvezne vlade kažejo, da so se drobnoprodajne cene lani zvišale za 12.4 odstotka. Kupna moč povprečnega a-meriškega delavca se je lani zmanjšala za 4.8 odstotka, v letu 1979 pa za 5.3 odstotka. V zadnjih treh latih je kupna moč delavca padla kar za 13.3 odstotka.
Zvezna vlada poroča, da za blago in storitve, ki so stale leta 1987 sto dolarjev, mora posameznik danes odšteti kar $258.84.
Stanovanjski stroški so bili višji lani za 13.7. prevozni za 14.7, cena bencina za 18.9, hrana se je podražila za 10.1, oblačila za 6.8, zdravstvene storitve pa za 10 odstotkov.
Napovedi za leto 1981 zaenkrat niso nič boljše. Cena galona bencina bo najbrž letos dosegla $1.50, cene hrane bodo višje za okrog 11 odstotkov, celotna letošnja inflacijska stopnja pa bo tudi znašala 12 ali 13 odstotkov.
------o----—
Alžirije! dvomili v pošlenost Irancev; komandosi v letalu!
ALŽIR, Alž./ Alžirijska vlada je bila tako zaskrbljena nad možnostjo, da bi iranski fanatiki napadli ali sabotirali letala, ki so sodelovala v prevažanju ameriških talcev iz Teherana v Alžir, da je pod vzela vrsto tajnih varnostnih ukrepov. Podrobnosti o teh ukrepih prihajajo na dan šele sedaj.
V enem od letal, uporabljenih za prevažanje talcev, je bilo skritih 50 posebno izurjenih alžirijskih vojakov. Naloga le-teh je bila preprečiti možni teroristični napad na letala, ko so čakala na teheranskem letališču.
Ker so se Alžirijci bali, da bi iranski skrajneži skušali sabotirati letala, so kar trikrat preverili gorivo v letalih in s tem ugotovili njegovo čistost. Ko so bila letala v zraku, so spremenila red tako, da je prvo letalo počakalo na drugo v upanju, da morebitni napadalci ne bi vedeli, v katerem letalu so bili Ame-rikanci.
------o------—
Pokažite Ameriško Domovino prijateljem. Pošljamo jo brezplačno na ogled!
Njegov uradni prevzem škofovske službe pomeni iz cerkveno-političnega vidika pravo prekretnico v slovenskem k a t o O c i zrnu:	škof
Kramberger zastopa namreč povsem drugačno smer, kakor pa dosedanji pomožni škof Grmič, čigar pozitivno zadržanje do določenih vidikov komunistične ideologije in družbe je ponovno dalo povod za živahne razprave in spore.
“Progresivni” Grmič ne bo več pomožni škof, ampak samo še titulami. Ni še gotovo, ali bo ostal v Mariboru ali ne. Ali je vse to uspeh tega, da je papež v Rimu Poljak?
WEST POINT, N.Y. — Včeraj, ob 3. popoldne, so osvobojeni ameriški talci prvič po več kot 14 mesecih stopili na ameriška tla. Ameriško vojaško letalo je pristalo na letališču newyorškega mesta Newburgh, blizu reke Hudson in vojaške šole West Point.
Amerikance so pričakali ha letališču njihovi svojci. Srečanje je bilo nadvse ganljivo, televizijske kamere pa so bile postavljene daleč od kraja srečanja in tako niso motile ne osvobojenih talcev ne njihovih svojcev.
Po sprejemu na letališču so se vsi odpeljali z avtobusi do West Pointa, kjer so nadaljevali srečanje v prostorih hotela Thayer. Na poti od letališča do hotela je bilo zbranih več deset tisoč ljudi, ki so pozdravljali povratnike. Mnoge hiše in druga poslopja ob cesti so bila lepo okrašena z ameriškimi zastavami in različnimi napisi ter rumenimi trakovi. Rumen trak jo namreč postal nekakšen neuraden simbol za talce.
Pred prihodom v Newburgh so se svojci talcev zbrali v Washingtonu, D.C., kjer sta jih sprejela predsednik Ronald Reagan in žena Nancy. Tudi tu je bilo srečanje ganljivo tako za predsednika in njegovo ženo kot za svojce. Jutri bo predsednik Reagan uradno sprejel bivše talce in njihove svojce v glavnem mestu.
Zdravniki in druge osebe, ki so bile v stiku z osvobojenimi talci, povedo, da je velika večina le-teh v dobrem duševnem in telesnem stanju. Nekateri pa imajo težave ene ali druge vrste. Nekateri od Amerikancev menda neradi zapustijo svoje sol^e, drugi se
VREME
Spremenljivo oblačno, vetrovno in toplo danes z naj-višjo temperaturo okoli 48 F. Pretežno oblačno in vetrovno jutri, a precej hladnejše in z možnostjo naletavanja snega. Najvišja temperatura v torek okoli 32 F.
Novi škof presoja položaj diplomatično tako, da bo “neko sodelovanje” z državnimi — kar pomeni s komunističnimi — oblastmi moralo biti. Težko pa bo pri tem določiti pravilne meje.
Tri skrbi tčžijo novega škofa: Vprašanje duhovniškega naraščaja, krepitev krščanskega življenja v družini in problem madine. Ta je namreč izpostavljena stalnim negativnim vplivom propagande brežboštva v šoli in kulta seksa; (pornografija je v Jugoslaviji v nasprotju z drugimi komunističnimi državami dovoljena).
(Dalje)
pa sramujejo protiameriških izjav, ki so jih podajali med ujetništvom v Iranu.
Christopher govoril
V intervjuju za ameriško televizijo je bivši namestnik tajnika za zunanje zadeve Warren G. Christopher, ki je vodil pogajanja v Alžiru, dejal, da so bile težave v Iranu večje in nevarnejše, kot je vedela ameriška javnost.
Do zadnjega trenutka, je dejal Christopher, so iranski skrajneži nasprotovali, da bi talci zapustili Iran. Iranska vlada ni mogla obvladati položaja na zanesljiv način. Zelo veliko uslugo za ZDA v zvezi z vsem tem je napravila Alžirija, je pripomnil Christopher.
-----o------
Zadnje vesti
•	Washington. D.C. — Dva vplivna člana Reaganove administracije, načelnik zveznega proračuna David Stock-man in tajnik za energetiko James B. Edwards sta predla-gald takojšen konec nadzoru zvezne vlade nad cenami nafte in naftnih derivatov. Priznavata, da bi ta ukrep pomenil povišanje cene galona bencina za najmanj 12 centov, povišal bi pa tudi drobnoprodajne cene drugih derivatov. Višje cene bi prinesle več dohodkov zvezni vladi, prav tako, menita Stockman in Edwards, pa bi vodile k povečani proizvodnji nafte.
•	London, Vel. Brit. — Skupina 4 vodilnih, desničarsko usmerjenih članov laburistične stranke je začela s prvimi ukrepi pri ustanovitvi nove politične stranke. Vodstvo laburistične stranke je namreč prešlo v roke levičarjev, desničarji pa se nočejo pridružiti konservativni stranki, ki ji načeljuje predsednica angleške vlade Margaret Thatcher.
•	Peking. Kit. — Posebno kitajsko sodišče je obsodilo vdovo Maa Dzedunga Gang Čing na smrt, izvršitev obsodbe pa odložilo za dve leti. Ako se bo Gang Cing poboljšala, je bilo rečeno v obsodbi, bo kazen spremenjena na dosmrtno ječo. Ko je slišala kazen, je odporna Gang Cing zopet psovala sodnike.
-----o------
(zvršsna prva smrtna kazen v Makedoniji od leta 1957
BEOGRAD. SFRJ. — Vladna poročevalna agencija Ta-niug ie snoročila. da je vojaški oddelek za ustrelitev obsojencev izvršil smrtno kn mn nad 32-letnim Dragišo Rističem. Makedonec Ristič je bil obsojen na smrtno kazen zato, ker je posilil in potem u-bil 4-letno deklico.
Agencija Tanjug je dodala, da je bila usmrtitev Rističa prva v makedonski republiki od leta 1957.
Iz Clevelanda in okolice
Lep večer—
Preteklo soboto zvečer je upravni odbor Slovenske pristave priredil svojo vsakoletno Pristavsko noč. Zbralo se je v veselem razpoloženju okrog 500 rojakov in rojakinj, ki so praznovali 20-letnico te ustanove. Program je vodil g. August B. Pust, lep nagovor je podal predsednik SP g. Jože Leben, prof. dr. Karl Bonutti pa je izročil g. Lebnu in Slovenski pristavi prizna-' nje od mesta Clevelanda in župana George V. Voinovicha. Posebnost večera je bila prva predstava nove folklorne skupine, ki jo vodi in vadi ga. Eda Vovk-Pušl. Nastop je bil res odličen, prav tako so zelo lepo zapeli Pristavski fantje, pod vodstvom g. Ivana Riglerja. Čestitke!
Pesem raj - in še kaj—
V	nedeljo, 15. februarja, bo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. res obetajoča kulturna prireditev v korist potovalnega sklada pevskega zbora Korotan, kateri bo letos obiskal slovensko Koroško in Primorsko. Prireditev organizirajo Fantje na vasi, sodelujejo pa Mladi harmonikarji, Kres in Alpski Sekstet. Za ples in zabavo bosta igrala ansambla Alpski Sekstet in Veseli Slovenci. Začetek ob 3.30 popoldne, vstopnina pa $4 na osebo.
Kosilo Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti—
V	nedeljo, 1. februarja, ima Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti kosilo v šolski dvorani. Serviranje od 11.30 do 1. popoldne. Cena $5, za otroke $2.50.
V bolnici—
Ga. Mary Telban se nahaja v St. Vincent Charity bolnišnici, v sobi 637, postelja L Ga. Telban je stara 90 let in je mati ge. Marie Kovačič s Hecker Ave. Obiski so dovoljeni.
Nova tajnica—
Nova tajnica Podr. št. 25 S2Z je ga. Cirila Kermavner, 6610 Bliss Ave., Cleveland, Ohio, 44103, tel. 881-4798 (po
6.	zv.). Asesment se pobira na drugo sredo vsakega meseča in sicer v družabni sobi svetovidskega avditorija od
5.30	do 7. zvečer, prav tako pred sejami, napovedanimi za 26. jan., 24. aprila, 24. julija in 26. oktobra.
•----o-----
S I. januarjem 1981 v SZ 266.6 milijona prebivalcev
MOSKVA. ZSSR. — Sovjetska poročevalna agencija Tass je objavila poročilo, v katerem pravi, da je bivalo na ozemlju ZSSR dne 1. januarja 1981 okrog 261.6 milijona prebivalcev, ali 2.2 milijona več kakor lani ob istem času.
Zadnja leta je nataliteta v ZSSR najplodnejša v central-no-azij; kih republikah. Demografi napovedujejo, da bo v nekaj letih večina prebival' ev te države neslovanskega rodu.
Boj države in Cerkve za mladino

*■
-■4
'.'I

AMERIŠKA DOMOVINA. JANUARY 26, 1961
*' U •ru!
Ameriška Domovina
m \m « •/1c- v ■%.—no \i i
*117 ST. CLAIR AVE. -- 431-062* — Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks
in July
"	"	(	.. NAROČNINA:
Združene države:	,
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 m. sece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in-dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto. ,'
»Sli
No. 1'1 Monday, Jan. 26, 1981.
Prva slovenska gimnazija
Nedavno tega, komaj minulo jesen je preteklo 7o let, odkar so se v starem kraju odprla vrata prve popolnoma slovenske gimnazije v zgodovini naroda. Dne 21. septembra 1905 se je začel pouk v prvem ^r azredu gimnazije v Zavodu sv. Stanislava v Šent Vidu nao Ljubljano, katerega je zgradil veliki ljubljanski Škot in Slovenec dr. Anton B. Jeglič.
Obletnica tega dogodka mi je v tistih dneh lanskega leta ušla iz spomina. Ko sem opisoval svetovno stanje minulega leta., se nisem mudil pri, raznih obletnicah, in tako je ostal ta 'važni dogodek pozabljen, dokler nas niso nanj spomnili rojaki v Argentini, kjer so ga dostojno proslavili. Jaz čutim osebno srčno potrebo in dolžnost, tla o Jegličevi ustanovi nekaj napišem. Sam sem prebil 8 let pod streho njegovega zavoda, zelo pomembna leta za vse moje življenje, ki bi se bilo gotovo odvijalo drugače, če bi ne bil domači kaplan K. Gnidovec (brat ravnatelja v zavodu dr. J. Gnidovca), pregovoril našega očeta, da so se odločili poslati edinega fanta v družini v zavod v latinske šole. Naj bo zatorej ta zapis v spomin obema 1
Ko je 1. 1898 dr. Jeglič prišel za škofa v Ljubljano, je takoj'začel misliti, kako bi zavrl veri. Cerkvi in narodu nasprotujočo vzgojo bodočega slovenskega izo-braženstva in postavil temelj za duhovniški naraščaj v popolnoma slovenski srednješolski ustanovi. Odločil se je za velik načrt: s krajcarsko podporo vsega naroda in obsežnimi žrtvami .škofijskega premoženja sezidati mogočno stavbo za kakih 400 gojencev s stanovanji za profesorje (duhovnike) in učne ter šolske prostore. Arhitekt Vancaš (graditelj hotela Union in Mestne hranilnice v Ljubljani) mu je izdelal načrt za največjo stavbo te vrste v tedanji monarhiji. L. 1905 sta bili dozidani dve tretjini stavbe in šola se je mogla začeti. O-stalo tretjino so dozidali štiri leta,kasneje, nakar je zavod začel s svojo veliko misijo v prid naroda in vere v Boga v polnem obsegu.
Med tem pa so se leto za letom vrstile težave zaradi pravice javnosti nti novo ustanovljene gimnazije (gimnazija'pomeni v tukajšnjem sistemu High School plus College). Škof Jeglič je s svojo avtoriteto vedno moral posredovati, ob prvi maturi po osmem razredu se je šel borit za pravico javnega, priznanja^ slovenske mature in spričevala naravnost k cesarju J ranču Jožefu na Dunaj. Šel je in zmagal, ta pravica je bila šoli potem vestas priznana tudi v Jugoslaviji vkljub nekaterim težavam.
Škofijska gimnazija v šent Vidu je vso dobo svojega delovanja slovela kot najboljša srednja šola ne samo v Sloveniji, ampak daleč naokrog. Je pa imela, tudi profesorje,1 ki niso bili samo učeni v svojih predmetih, ampak tudi navdušeno privrženi svoji nalogi. Imena kot dr. Ivan Knific, dr. Anton Breznik, Anton Koritnik, dr. Anton Ratajce, Jakob Šolar in vrsta drugih dokazuje, kako odličen profesorski zbor je imela ta gimnazija. Vzgoja študentov izven šolske sobe je bila- v rokah prefektov, ki so bili na čelu “divizij”, v katere so bili fantje razdeljeni z ozirom na svojo starost. Prefekti so skrbeli za red in disciplino izven šolskega pouka, za študij in izdelovanje domačih vaj v u-čilnicah, za rekreacijo ii\ vse ostalo. Med pomanjkljivostmi te vzgoje je na prvem mestu odrezanost študentov od ostalega sveta, kar se je pa začelo pozneje izboljševati z udeležbami na raznih predstavah, koncertih in prireditvah v Ljubljani.
Iz zavoda so izhajali resni, v učenosti trdno podkovani, pa morda v obnašanju nekoliko okorni maturanti; ki so dosegali velike uspehe tudi na univerzah in pozneje v življenjskih poklicih. Med poklici je bil na prvem mestu duhovniški stan, iz katerega so izšli današnji ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar, pomožni škof dr. Stanko Lenič in velika vrsta visokih duhovniških polpžajev. Tudi v civilnih ustanovah so za vodarji zasedali' visoka mesta, če izvzamemo sedanje razmere v domovini.
Maja 1. 1941 so nacisti izgnali iz zavoda vse in častitljivo stavbo spremenili v nekako koncentracijsko mučilnico. Domači "osvoboditelji ’ so 1. 1945 nekaj časa s to nacistično prakso nadaljevali, v zavodu zbirali vrnjene domobrance, jih tam mučili in razpošiljali na morišča... Pozneje pa so to narodno in Versko usta-
SUBSCRIPTION RATES:
United States:	•	- .	.. '	• , ,:
$23.00 per year; $14.00 for 8 months; $8.00 for 3 month*
Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year-—Canada and Foreign: $15 a year : t
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
Beseda iz naroda. ..
Iz newyorske prosvete
Čeprav je bila udeležba manjša in je iz .rečnih raz-, logov manjkalo preko ,40 rednih obiskovalcev — kar je veliko za našo malo farp — iti, med njimi celo taki, ki bi morali nastopiti, smo vendar nekako napolnili dvorano in imeli kar dober, .a precej; ■ skrajšan spored. 1 J 1
Ura je bite določena mla-f dini, a je bilo prav mladine najmanj. Spored pa je bil tak,-da je bil poučen tudi za odrasle.
V uvodu smo slišali, kako: je zabavljal čez mladino ; že; pred 2500 leti grški pesnik Hesiod češ, da je lahkomiselna, objestna, da vse ve, da ne posluša in spoštuje starejših. Ni imel prav! Potomci te mladine so bili Platon, A-ristoteles, Homer . .. itd. Pray tako so zabavljali čez mladino, ko sem bil jaz mlad in bo verjetno zabavljala čez nV) tudi sedanja mladina, ko bo starejša.
Mladost je najlepša doba življenja. Mladina vidi v svetu, ki jo obdaja, samo lepoto in dobroto, pred seboj vidi sončno bodočnost.
\
Spored sta začela Franjo Kostanjški in Karl Klesin s poskočno polko.
Po uvodnih besedah je recitirala Dorothy Klesin Sta-nekovo “Kmečko kolednico”
: in nam vsem voščila srečno vpoyp,. lejp. .fjgni^at, Marko pa je recitiral v angleškem --bilo je navzočih nekaj mladih ljudi, ki ne znajo slovenščine — in slovenskem jeziku Frank Bormanovo “Molitev iz vsemirja”, Čudovito!
Tokrat mu je .slovenščina lepše tekla kakor angleščina. Marko, le tako naprej!
Nato je Judita Prelogova recitirala sestavek “Človeško življenje”. Jz sestavka smo zvedeli, koliko let je spal, delal, jedel, molil itd, človek, ki je dopolnil 70 let. Zanimivo in poučno! Sestavek prilagam in ga urednik lahko porabi, če hoče. (Sestavek ho kmalu objavljen. —Ur.)
V drugem delu smo slišali navodila za pravo življenje iz sanskrita in zapisa v samostanu na otoku Rabu in Janez Babnik je prečital zgodbo uspehov in porazov predsednika Lincolna.
Za konec je prečital Kregar “Vero Douglasa McArthur-ja”.
Zaključil pa je Karl Klesin st. ^ solo petjem “Ko sem še majhen bil,..”
Na februarski uri bomo praznovali 10-letnico prosvetnih ur. Pridite vsi! Na sporedu bo najboljše iz najboljšega.
Dr. Zdravko Kalan
Baragova nedelja v Chicagu
LEMONT, 111. — V nedeljo, 18. januarja, je čikaška podružnica Baragove zveze obhajala Baragovo nedeljo. Ob desetih dopoldan je bila slo^ Vesna slovenska, maša. Z župnikom p. Vendelinom špen-dovom sta somaševala sobrata p. Krizolog Cimerman i/. fare sV, Jožefa v Jolietu in p. Fortunat Zorman. Pridigal je p. Fortunat Zorman. V pridigi je govoril: Zakaj posnemamo Barago in je razložil nekatere zanimivosti o letošnjem Baragovem dnevu, ki bo v Marquettu v nedeljo, 6. septembra.
Friderik Baraga je kot kaplan deloval v Šmartnem pri Kranju in v Metliki (od 1824 do 1830). Tedaj je bilo ljubljansko bogoslovje popolnoma janzenistično, a janzenistične zmote niso vplivale na mladega bogoslovca in duhovnika Friderika Barago. Zgleda celo, da so povečale njegovo gorečnost in evangeljsko pojmovanje njegovega duhovniškega poklica. Razloge lahko
iščemo v Baragovi globoki izobrazbi, v poznanju nabožne literature, posebno pa v njegovem urejenem duhovnem življenju.
Baraga ni dosti pisal o sebi. Njegov dnevnik je kratek, vendar nam precej razkrije njegovo delavnost. V svojem duhovniškem poklicu se je Baraga odlikoval v zvestobi svetemu izročilu ali tradiciji, ki prihaja skozi stoletja do nas od apostolov.
Ohranja jo katoliška Cerkev predvsem s svojo učiteljsko službo, ki v moči Svetega Duha živi in deluje v zvestobi svetemu izročilu, kP ga je prejela od apostolov. Barago je odlikovala zvestoba temu svetemu izročilu. Sam je bil božji služabnik, kar je spri-čal v svoji duhovniški službi.
Pokazal je svojo globino v p-avilnem pojmovanju svojega d u h o v n i škega poklica. Prejel ga ni samo zase, marveč za ljudstvo. V ljudeh, za katere je delal kot duhovnik, je dobil svoje dopolnilo.
novo “nacionalizirali”, se pravi Cerkvi ukradli in jo sedaj uporabljajo za vojašnico.
Bivši zavodarji z nadškofom Šuštarjem na čelu so 75. obletnico ustanovitve Zavoda sv. Stanislava slovesno praznovali lansko jesen s pontifikalno mašo v ljubljanski stolnici, ki je pred- 75 leti bilo svetišče škofa Jegliča, ko se je boril za svojo ustanovo in pozneje z iz dajanjem učbenikov v slovenskem jeziku oral ledino za prehod celotnega srednjega šolstva iz nemščine v materin jezik ob prehodu naroda v Jugoslavijo. Te resnice niti sedanjim oblastnikom ni mogoče izbrisati. Zato so se proslave udeležile tudi take osebnosti, kot je predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti'jn-of. dr. J. Milčinski, rektor'ljubljanske univerze prof. dr. S. Hodžar in vrsta zastopnikov vlade, ki je odličen šolski zavod ponižala v vojašnico.
Padel je s pročelja stavbe Jegličev moto “Kristusu, Zveličarju sveta” in njegov’ zavod so zasedle sile Satanove fronte, o kateri je Jeglič govoril v Celju tik pred svojo smrtjo. A zaklical je takrat: “Tudi Kristus ima svojo fronto” in ta fronta bo zmagovita. Prišel bo dan, ko bo na pVočelju zavoda spet zablestel napis: Kristusu, Zveličarju sveta.” Prišel bo tako gotovo, kot noči sledi dan.
L. P.
...	1 • .n -fv> j n' ’ ■	•' 'f • ’
:y naših :':časib" gremo skozi veliko krizo duhovniških poklicev, ker je vso vzgojo preplavila misel, da mora dobiti človek dopolnilo v sebi. Duhovnikovo dopolnilo so pa ljudje, h katerim je poslan.
V duhovniškem delu zan j e dobi, sgpje dopolnilo. In v tem delii’je bil Bardga zvest svetemu izročilu ali apostolski tradiciji. Tako se je lahko približal ljudstvu in v njegovi duhovni lakoti in žeji tedanje janzenistične slovenske Cerkve je zaslutil odmev vernosti slovenskega ljudstva v preteklih stoletjih.
Ljudstvu se je približal tako popolno, da je v njihovi vernosti in duhovnosti našel tudi zase najboljšo pot za svoje duhovno življenje in duhovniško delo. Sam kot duhovnik in misijonar, v novem svetu je bila živa', tradicij a slovenske vernosti. To nam potrdijo tudi besede, ki jih doj bimo v . publikaciji “Acta. et, Dicta” (St. Paul:	Catholic
Historical Society, ustanovljena 1905; VII, 106-107).
Tam je zapisana ta izjava v, začetku tega stoletja: “Ti (op. slovenski) misijonarji so bili zelo delavni in realistični. 'Naučili so se indijanskega jezika. Poznali so Indijanca. kot Indijanca in ket človeško bitje. Bili so Slovenci in njihov cilj in pot do njega nista bila zasenčena z naklonjenostjo ameriškim in francoskim oblikam civilizacije. Niso imeli skušnjav, da bi Indijance poamerikanili ali po-francozili. Njihov namen je bil, vtisniti Indijancu krščanskega duha in (krščanski) značaj.”
To pomeni, da se je ameriška Cerkev v Minnesoti dobro zavedala, kaj so pomenili zanjo slovenski misijonarji, ki so se razlikovali od vseh drugih. V Ameriko niso bili poslani od nobene kolonialne sile, in tudi niso bili pod vplivom belih priseljencev.
Vedeti moramo namreč, da so ob koncu prejšnjega stoletja, posebno pa v začetku, bili v ameriški katoliški Cerkvi med narodnimi skupinami velika nasprotja, v katerih so prevladovali Irci. Slovenski misijonarji so pa ostali Slovenci, a prav njihova ljubezen do slovenskega naroda jih je učila spoštovati in ceniti druge narode, tudi Indijance.
Tradicija je tudi zelo važna v življenju vsakega človeka. Vsakdo ima svojo tradicijo. Ako je pa brez nje, ja pod vplivom raznih gibanj, ki jih spremljajo v našem času mnoge zablode. Ogebna rešitev vsakega Slovenca je v zvestobi tradiciji slovenske vernosti. In v tem nam je zgled Friderik Baraga.
Sodelavci pri Baragovi zadevi imamo tudi svojo tradicijo, ki nam je v veliko o-poro. V tem sta nam v spodbudo Mr. in Mrs. Joseph Gre-gorich, ki že nad pol stoletja delata za Baragovo zadevo.
Delo za Baragovo zadevo nas vodi do spoznanja slo-vensko-ameriške dediščitfe, ki je zelo bogata, a samo za one, ki jo poznajo. Zato skušam v mesečniku Ave Maria seznanjati naše naročnike in bralce o delu Slovencev v Ameriki, posebno v časih, ko tu še ni bilo blagostanja in je bila civilizacija še v svojih začetkih.
Našli Baragov prvotni nagrobni kamen!
Letošnji Baragov dan bo posvečen stoletnici katedrale sv. Petra v Marquettu. Za to priliko predelujejo prezbiterij (sanctuary) v katedrali. Ko so dajali narazen prvotm oltar v katedrali, so odkrili
■:	•	. i)
•J 'U «
j ' ti- t'
Baragov prvotni nagrobni kamen. Do sedaj nihče ni vedel, kje je. To odkritje je bilo veliko presenečenje in bo zelo vplivalo na priprave obhajanja stoletnice ■ katedrale in tudi na Baragovo zadevo samb. :
Leta 1879 se je škof Ignacij Mrak odpovedal škofovski službi. Za naslednika je bil imenovan Janez Vertin, ki je bil tedaj župnik v Negaunee, Michigan. Star še ni bil niti 35 let, a v svojem dušnem pastirstvu je pokazal izredne sposobnosti.
V škofa je bil posvečen dne 14. septembra 1879, na praznik povišanja Svetega Križa, v svoji župnijski cerkvi v Negaunee. Tri dni pred njegovim ustoličenjem v Marquettu pa je 2. oktobra 1879 zgorela katedrala sv. Petra.
ki je bila lesena in je bil zgrajena 1. 1864. Nekdo jo ji zažgal.
Škof Vertin je v svoji pod jetnosti začel graditi novo k3 tedralo, ki je stala okoli st tisoč dolarjev. Ker zanjo t mogel zbrati dovolj denarji jo je plačal sam s pomoč) visokih darov svojega očeta i! bratov. Vertinova katedral je bila močno poškodovana požaru 5. novembra 1935.
Katedrala sv. Petra v Mal quettu je tesno povezana delovanjem slovenskih miš jonarjev in v njene temelj in stene je zapisana zgodov’ na slovenske zvestobe katol ški Cerkvi. O škofu Vertin in njegovi katedrali bos* lahko brali v letošnjih števi kah Ave Maria.
P. Fortunat OFD
ŠE NEKAJ V POČASI VSEM SLOVENSKIM PIONIRJEM
Pred dobrimi dvajsetimi leti smo opisovali o naših pionirjih, ki so bili takrat v Ameriki nad 50 let. Stavljena so bila vprašanja, zakaj so prišli v Ameriko? Odkod so dobili idejo za to? Kaj so v petdesetih leih tukaj storili in doživeli? Kako so Ameriko našli in kaj mislijo o tej?
Zelo zanimivo je bilo, kaj vse so ti ljudje povedali o Ameriki. Niti ena besedica ni padla čez njo. Vsak je izrazil veliko ljubezen do svoje nove domovine. Oni takrat niso živeli v tako lepih domovih, kakor živimo danes. Redki so imeli avtomobile in ravno tako niso imeli T.V. Vendar, ^zadovoljni so bili in verni so ostali. V mislih so tudi večkrat obiskovali rojstne domove in s slamo pokrite hišice. Redki so pa bili, ki so te obiskali.
Pravijo, da kdor najde zadovoljnost, je najsrečnejši človek na svetu. Niso hrepeneli po bogastvu in po večini so vzgajali velike družine. Radi so se družili med seboj in slovensko besedo in pesem so ohranjali. V Lemon t so vsi radi prihajali, se malo Mariji priporočili, sprostili in že seje razlegala krasna slovenska melodija po lepem Lemoni-skem griču.
•
V Lcmont so nekdaj radi prihajali tudi mladi, tukaj rojeni Slovenci. Občudovali so ta 'starejši rod in so podedovali tudi nekaj pesmic. Zato so se pri petju radi pridružili. Sčasoma je pa začela tudi slovenska pesem v Le-montu hirati. To so pogrešali tudi ti mladi ljudje. Spominjam se, ko jih je par pristopilo k meni: “Mrs. Ilozian, mi mislimo, da smo sedaj dosegli 'višek slovenskega veselja. Naj lepše je minilo! Vse sc izpreminja in tega več nikoli nc bo, kar je bilo do sedaj. Le spomini nas bodo blažili.” Nisem vedela, zakaj in odkod so ta občutek imeli. Presenečena jim nisem verjela. Rekla sem jim, da to ne more biti, da tega ne smemo dovoliti. Naše šege in stare navade moramo obdržati in da tudi oni morajo pri tem pomagati.
Pa žal, zgodilo se je! Vsako leto vidimo manj teh ljudi med nami, kar nam je tudi hudo. Kajti pogrešamo jih. Slovensko pesem redkokdaj slišimo. Kaj imamo, da bi jih mikalo? Kdo je tega kriv?
Skozi leto 1980 sem zftpet obiskovala naše pionirje, ki so nad 80 let mladi. Vseh deset mi je z veseljem pripovedovalo o svojem življenju, o uspehih in trpljenju. Jz teh opisov smo v,si' videli, da1 ni
bila nobena pot z rožica' posuta. Robili' so se za vsf danji kruh skozi vse življef Ljubili so svoje otroke, J po- krščansko vzgajali, pf Ijali so jih v katoliške š0' Živeli so skupno ob domač' ognjišču, dokler se otroci1 so poročili. Pa še takrat jokali za njifni. Tesno so ^ povezani in jedli in molili pri isti mizi.
Sedaj v tej zlati dobi se' di ozirajo nazaj in vzbuj' spomine, ki jih še blaži Nešterni še živijo sami in j naše začudenje so še mi ob 87 tih letih. Kdo jih nc ljubil? Kdo jih ne bi rad 1 slušal? Pa žal, razdalje med nami velike. Razpl smo sc na vse strani. Paf živijo sami, večina pa otrocih. Osamelost se jih Slovenske prijatelje in cen pa vsi pogrešajo. NajtežjG bilo v 'življenju vsakem11 ostati sam. Pa tudi v teni ru so se vdali v božjo v" Na ta način samoto lažje ( našajo. Zavedajo se tudi življenje mora naprej. H skazujmd jim našo Ijubn
Naj še omenim dva U teh naših pionirjev, ki ^ dni potujeta in nas vse j srčno pozdravljata. To sta Marko Vouri 87. On je žr meseca na potovanju po I forniji in drugih amefi-državah. Potuje sam in skuje svoje otroke. Ob C1 vi ljubezni si daljša življc
Mrs. Verna Antolin tuJj se bo sončila dva mesd' topli Floridi. Tudi ona je jema. Je živahna kakor r‘
! izmed nas. Stara sploh 'j biti. Živi sama in je vcsJj zadovoljna. Nikoli ne toži' da- v razna društva in t111] Senior Citizen Club. Sod" pri vsaki'stvari, celo pri 1 cijskih stvareh. Lahko 1 je vsem za vzgled.
■ J
Pa res, vsi naši pioiiM nam lahko v počasi. MN"' bi se še lahko od njih ni1 Pa žal, moderni svet C1' zajema in načela naših jev so mnogim , starokon Vsaj tako pravijo nek' Mi jim pa še želimo zdN moči in srečno pot do V sti.
‘TRVUI STO UIT JE TU, POTEM SE PA NAV M’1
Pred dobrim letom L “DRUŽINA” priobčil oR naše bistriške Terezije h' Ona je bila takrat sta1’*1 Let. Pravijo, da še kar f1’ hodi okrog. Komaj se umiri. Gre v sadovnjak dvorišče, v kuhinjo in ^ ; jo sobo. Pri sebi ima palico in rožni venec v ,
Z ljudmi malo govori *!
(Ddjje na str. 3)
AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 23, 1331
IZJAVA AMERIŠKIH ŠKOFOV VZPODBUJA K SPOŠTOVANJU NARODNOSTNIH SKUPIN V ZDA
Washington, D.C. — Odbor ameriških katoliških .škofov je .objavil obsežno razpravo glede narodnostnih skupin v ZDA, v kateri poziva Ameri-kance, da razumevanj eni sprejmejo dejstvo o narodnostnih različnostih .in da naj složno delujejo, da se odpravijo nezdravi predsodki na-pram narodnostnim skupinam, ker je to dejansko v nasprotju s pristnimi ameriškimi ideali.
javno sovražno razpoloženje do emigrantskih narodnostnih skupin — ki je bilo zelo moč-
raznierno z letnim dohodkom posameznega gospodinjstva. V državi Ohio naj bi bilo upravičenih do podpore za ogrev okoli 560,000 gospodinjstev, od tega kakih 88,000 v okraju Cuyahoga.
Cas za prošnje je za sredstva države Ohio potekel, med
tem kb-se. je možno za pomoč: is sredstev zvezne vlade prijaviti do 1. marca 1981. Prijave so na ražpolago v javnih vladnih uradih, v javnih knjižnicah in središčih za upokojence. Za podrobnosti naj se prosilci obrnejo na vodstvo programa, katerega telefonska številka je 1-800-282-1072.
no v 10. in v zgodnjem 20. stoletju — večinoma pojenjalo, vendar še tudi sgdaj tu in tam pride do izraza v prikritih oblikah. Posebno katoliške narodnostne skupine so bile v gotovih krogih ožigosane in so. bile zapostavljene zaradi vere in narodnostnega izvora.
KOLEDAR
društvenih prireditev
^	i
^	^	I
*'***** *'*'*****,****+9******+**'i4+*4'+*+mm**+Hb*t't+mm0+t0mP4t+f4
“Pozivamo vse Amerikance, da se' vživijo v dejstvo o venskem in kulturnem pluralizmu ter to sprejmejo ne kot neko zgodovinsko zaostalost ali sentimentalni ostanek- iz preteklosti, marveč kot življenjsko in plodonosno izrednost sestave naše ameriške družbe!” — poudarjajo škofje v svojem poročilu, ki je bilo objavljeno 4. januarja 1981.
Razprava ima naslov “Kulturni pluralizem v Združenih državah Amerike” in jo je , posebni škofijski odbor sestavil na predlog delegatov na konferenci, ki so jo sponzorirali škofje v Detroitu ob 200-letnici ZDA. Na tej konferenci so bili sprejeti sklepi, da naj škofje posvetijo več pozornosti ameriškim narodnostnim skupinam in naj skrbijo, da. se med ljudstvom ohranja bogastvo njih kulturnih različnosti. Amerikanizacija naj ne zahteva opustitve kulturnih tradicij in ustaljenih vrednot različnih narodnostnih skupin, proces amerikanizacije naj tudi vzpodbuja k njih širšemu razumevanju in upoštevanju v naši skupnosti.
Odbor škofov, ki je sestavljal razpravo, močno priporoča cerkvenim vodstvom in državnim ustanovam, da naj z razumevanjem upoštevajo kulturne različnosti mnogih ' narodnostnih skupin, ki sestavljajo ameriško prebivalstvo. Škofje nujno pozivajo h gotovim dejavnostim in ukrepom, da se narodnostnim skupinam, kjer je to potrebno, nudi bogoslužje in verska vzgoja v njih domačem jeziku iu tudi pouk gotovih predmetov v katoliških šolah 'naj omogoča razgovor v domačem jeziku. Vzgojiti in usposobiti moramo vodilne osebnosti v etničnih farah in naselbinah.
“Predlagamo, da javni m privatni sektorji naše družbe posvečajo več pažnje narodnostnim skupinam, kajti predolgo časa niso bile zastopane v važnih panogah ameriškega udejstvovanja.” škofje zavračajo teorijo o ameriškem "topil nem Joneu” (melting pot). Noben'ukrep ali prizadevanje v to smer ni pokazal pozitivnih rezuItatov in d---jrmsko tudi no more dokaza! i,
V škofijski razpravi ali izjavi je tudi močno poudarjena izredna naloga narodnostnih župnij, ki skrbijo za dušnopastirstvo v narodnostnih naselbinah: “Izredno du-šnopastirsko delovanje teh župnij ni nikdar prejelo javnega priznanja, pohvale, hvaležnosti in podpore, kot so to zaslužile,' ne od zgodovinarjev v preteklosti in ne od znanstvenih raziskovalcev v sedanjem Času. Narodnostne župnije morajo — kjer je to potrebno — skrbeti ,za dušpo pastirstvo v domačem jeziku in bodo morale to nadaljevati tudi za prihodnje generacije . novih emigrantov.”
Dočakali smo torej velike spremembe glede državnih in cerkvenih odnosov do narodnostnih skupki in do'naiyod,-nostnih župnij — 50; let pire- ' pozno! Vendar je še vedno hvalevredno in pozitivno, a na razvalinah bo težko graditi trdno stavbo.
-———o————
Oskrba s kuiwom huda briga revnih
Kurivo za tJgrev stanovanj se draži iz leta v leto, pa tudi že skoraj iz meseca v mesec. Poznavalci položaja trdijo, da je v naši deželi, tudi v naši državi Ohio večje število ljudi, ki morajo izbirati med nakupom goriva za ogrev in nakupom hrane za sebe.
Ta stiska je pripravila odgovorne oblasti, da so poskrbele vsaj za delno pomoč. Karl Koch, upravnik Ohio’s Home Energy Assistance Program, je dejal, da bi bilo mogoče krili do 90% izdatkov zn kurivo revnim ljudem v državi Ohio iž sredstev zvezne in državne vlade.
Iz zveznih sredstev je za -ogrev stanovanj revnih družin v državi Ohio predvidenih 85 milijonov dolarjev, iz sredstev države Ohio pa 36.5 milijonov dolarjev. '/
Do podpore•'za kurivo so upravičeni rmi z. lastnim go-' spodinjstvom, katerih letni dohodek, če so sami, ne presega $4,738, in ne $9,313, če sta v gospodinjstvu dve osebi. Podpora sega od ,21% do 63% so-
FEBRUAR
I.—Slovenska šola pri Mariji Vnebo vzeti ima kosilo v šolski dvorani. Serviranje od 11.30 dop. do 1. pop, Cena $5, za otroke $2.50.
7.	— Društvo “Modern Crusaders” št. 45 ADZ priredi večerjo s plesom v SDD na Waterloo Rd. Pričetek ob 6. zv. Igra Jeff Pecon orkester.
8.	— United Slovenian Society priredi tretji vsakoletni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair A ve. Pričetek ob 8. pop. Za ples bo igral Alpski sekstet.
15.	— Kulturna prireditev v
korist potovalnega sklada Korotana. Organizator: Fantje ha vasi. Druge sodelujoče skupine: Kres, Mladi harmonikarji, Alpski Sekstet in Veseli Slovenci.
V Slovenskem narodnem domu na St. Clair A ve. Začetek ob 3.30 pop. Vstopnina $4. Za ples in zabavo igrata Alpski Sekstet in Ve- x seli Slovenci.
21.	— Klub slovenskih upoko-
- jencev v Euclidu priredi banket in program v Slovenskem društvenem domu na Recher A ve. ob 20-let-nici kiubovega obstoja.
21.	— St. Clair Rifle and Hunting Club priredi “Lovsko večerjo” in ples v Slovenskem 1 delavskem domu na Waterloo Rd. Serviranje od 7. do 8.30 zvečer. Igra Alpski Sekstet.
22,	— Slovenska šola pri Sv.
' Vidu ima kosilo v korist
šole v farni dvorani. Servirajo od 11.30 do 1.30 popoldne.
28.	— Dramatsko društvo Lilija priredi svojo vsakoletno maškarado v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igra Alpski Sekstet.
MAREC
1. — Klub slovenskih upokojencev na Holmes Ave. pgi-redi vsakoletni banket' v Slovenskem domu na Holmes Ave.
8.—Združena oltarna društva
v Clevelandu priredijo kovorskega mesečnika Ave
da ji' le v tein zasigurann bodočnost Amerike. Zgodovina dokazuje, da je izenačevanje Všeh Amer i kancev v eno narodno skupnost prav tako po-' gubonosno kot so bila slična prizadevanja v državah, Iti jih sestavljajo ra li iv narodnosti.
"Vso ustanove morajo v svojih dejavnostih izražati prepričanje, da je.'spoštovanje in ohranjevanje kulturnih vrednot narodnostnih skupin tihli ideal, po katerem so bde ustanovljene Združene države Amerike. Posebno Curkov mora biti. po svoji moralni avtoriteti gonilna sila pri izvajanj,u spoštovanja človeškega dostojanstva. Četudi je
Vonos na sr/jjc narodno poreklo
Prejšnji senator in sedanji državni tajnik Edmund Mus-kie, po rodu Polj-ak, je o zvestobi svojemu narodnemu poreklu ob neki priliki izrekel te-le vzpodbudne besede:
“Navsezadnje sinu vsi razen ameriških Indijancev— priseljenci v to deželo. Izhajamo iz različnih narodov in vsak bi moral biti ponosen na svojo narodno dediščino. Vsaka narodnostna skupina more mnogo nuditi naši deželi. Biti dober Amerikanec pa ne pomeni 'zavreči in zatajiti svoje narodno poreklo. Vsak od nas naj pomaga ustvarjati prija-
teljsko -.ozračje, v katerem ne bo treba* prikrivati svojega narodnega izvora.
Prava sloga' nas bo družila, če bodo vse narodnostne sku-pint-Vmogle svobodno izražati svoje kulturne, verskte in narodne vrednote brez bojazni, da bodo zapostavljeni in zasmehovani. V takem prijateljskem ozračju medsebojnega spoštovanja bo lojalnost, vdanost in ljubezen do naše skupne domovine brezprime-re kjerkoli drugod, kajti naša predanost tej deželi bo temeljila na svobodni izbiri druženja vseh naših državljanov,”
silo v korist slovenskega Maria v avditoriju pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 dop. do 2.30 pop. Cena $5, za otroke $2.50.
8. — Župnija Marije Vnebov-
zete na Holmes. Ave. priredi srnjakovo in kurjo pečenko v korist Slovenskega doma za ostarele na Neff Rd. Serviranje od 3. do 5. popoldne. Cena obeda $7 za osebo.
8. — Pevski zbor Jadran priredi svoj pomladni koncert v Slovenskem delavskem' domu. Za ples bo igral1 Markic-Zagger orkester.
21.	— Pevski zbor Glasbena Matica priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair
‘Ave. .	%	'
22.	i— Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu priredi vsakoletni zajtrk s klobasicami in omletami (pancakes and sausages) v farni dvorani sv. Vida, od 8. zjutraj do 1. popoldne. Cena: $2.75.
28.	— Slovensko-ameriški Primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Igrali bodo Veseli Slovenci.
29.	— Misijonska znamkarska akcija priredi kosilo v farni
«dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 dop. do
1.30	pop.
APRIL
12. — Materinski klub pri Sv.
Vidu priredi vsakoletno kosilo s kurjo ali govejo pečenko. (Cvetna nedelja).
23.	— Tabor DSPB Cleveland
priredi svoj pomladanski Družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
26. — Mladi harmonikarji
prirede koncert v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 3.30 popoldne.
26. — Klub slovenskih upokojencev na St. Clair Ave. priredi kosilo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.,- v spodnji dvorani. Serviranje ob l. popoldne. Po obedu ples. Cena oboda $5,
26.— Ameriški slovenski klub (American Slovene Club) priredi večerjo in ples v Villa di BoralJy Party Center na 27227 C hard on Rd. Koktajli ob 5, večerja ob 6. zvečer. Igra Jeff Pecon orkester.
MAJ
10. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 3. uri popoldne.
16.	— Pevski zbor Korotan priredi svoj pomladanski koncert in- ples v Slovenskem narodnem domu , na St. Clair Ave. Po koncertu igra Alpski sekstet.
30.	Slovenska šola pri Sv.
Vidu ponovi spevoigro
Kresniček v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 7.30 zvečer.
JUNIJ
14. — Tabor DSPB Cleveland
poda svojo spominsko proslavo pri spominski kapelici na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi,
28.— Misijonska Znamkarska Akcija ima vsakoletni piknik v prid vsem slovenskim misijonarjem, na Slovenski pristavi.
JULIJ
4. in 5. — Piknik Slovenske'
pristave.
16.	— Slovenska šola pri Sv. Vidu ima svoj vsakoletni piknik na Slovenski pristavi.
SEPTEMBER
12. — Pevski zbor Fantje na vasi priredi vsakoletni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair A ve. Gostovali bodo Fantje na vasi iz Toronta. Začetek ob
7.30	zvečer.
20. — Oltarno društvo fare
sv. Vida priredi obed v farni dvorani pri Sv- Vidu.
OKTOBER
17,	— Tabor DSPB Cleveland
priredi svoj jesenski Družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
24.	— Pevski zbor Glasbena Matica priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
’	•	': • f ’
NOVEMBER
7. —- Štajerski klub priredi
vsakoletno veselo martino-vgnje v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci.
14. — Belokranjski klub pri= redi vsagoletno martinovanje v Slovenskem domu na St. Clair Ave. Za ples igra John Hutar orkester.
14, — Pevski zbor Jadran
priredi svojo vsakoletno jesensko večerjo s koncertom in plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
. - —---o—
I	; %
Še nekaj v počasi slovenskim pionirjem
(Nadaljevanje z 2. strani)
jih celo izogiba. Zelo ceni in spoštuje duhovnike. Če se ji kateri gospod približa, ga rada poljubi. Dokler je mogla, je rada hodila k sv. maši. Zdaj pa samo moli in moli.
Pravijo, da molitev predstavlja bivstveni del njenega življenja. Njen zet ji dela največjo družbo. Ko moli ona iz knjige z velikimi črkami, tudi on bere z njo. Pravijo, da je to tudi prednost tega roda ob Muri. Ko izčrpa svoje živ-Ijenske moči. tedaj se vda poslanstvo molitve, V duhu polagoma odhaja - iz tega sveta ter se pridružuje svojcem, hi že počivajo v grobovih.
Omenjena Terezija se je mlad-^ poročila. Imela, sta tri otroke, pa ji je mož mlad umrl. Otroke je vzgajala sama in pomagala . je na kmetih. Otroci so rasli.' Najstarejši je odšel v Ameriko in se ni nikdar povrnil. Zdaj njena družina šteje .32 ljudi. To so tudi -vnuki, pra in pra-pra-pra-vnuki. Ona -vseh niti ne pozna.. Vsi pa poznajo njo. Vsi; gledajo na njena' leta in se vprašujejo, če bodo kedaj tudi oni taki.
Ko Tereziji stiskajo roko za njen jubilej, ona s tem ni zadovoljna. Ona mora vsakega
SLOVANSKA LIPA
V slovenski naselbini n; ■ St. Clairju v Clevelandu, Ohio I so že toliko zrastle mlade li I pe, da nam bodo spomladi R nudile prijetno senco in ob-8 dale našo najbolj prometno j cesto z zelenimi vejami, po i leti pa z opojnim duhom lipovega cvetja. Lipe je pred leti nasadilo mesto ob obeh straneh ulice, da bi dajale tu-
selil ter povsod zasejal svojo ljubljenko.
Ako so hoteli kak kraj posebno proslaviti in okrasiti, so zasadili na njem svojo lipo. Lep spomin te njihove navade se nam je ohranil pozno v 19. stoletje na Pomorjan-skem, koder so prvotno bivali Slovani, kar priča slovaasko
di zunanji izraz slovenske na- pa tudi seveda pokvarjeno selbine, ker lipo smatramo za slovenski in slovanski sim-
bol. V KSKJ Glasilu od 2». januarja 1915 je bil objavljen zanimiv članek o slovanski lipi, kar izpričuje, da so tudi naši slovenski predniki v Ameriki gojili spoštovanje do lipe — slovanskega in slovanskega simbola. Članek je vreden, da ga v celoti ponatisnemo. — Ured.
Do nekaterih dreves imajo narodi posebno Jjubezcn in spoštovanje. Tako na primer čisla Arabec palmo, Grk oljko, Nemec hrast, Indijec smokvo, a Slovan posebno lipo. Sicer je oficielno postavil lipo za slovansko, drevo šeie Jah Kollar leta 1825, a bila je že preje v visokem čislu. Odkod to spoštovanje in ljubezen do lipe pri Slovanih? Prav na kratko nekaj zanimivosti:
Lipa je doma v Rusiji, od- p koder so se širili slovanski rodovi pp ostali Evropi in kjer jp še vedno mnogo obširnih, lepo zelenečih in prijetno dišečih lipovih gozdov,- ki dajejo Rusom lepe dohodke. Na-. ši pradedje so tprej bivali v lipovih gozdovih-. 'Kjer lipa cvete, tam čebele brenče. Tako je bilo tudi v slovanskih lipovih gozdovih. In naši pradedje so bili izvrstni čebelarji. Ljubili so med pa tudi medico. Vina niso poznali. Lipa jim je torej dajala slaščico in pijačo, lipovo cvetje jim je bilo zdravilo, kakor še dandanašnji tudi nam, iz lipovega ličja so pletli opanke.
Ivo so Premyslu Otokarju prinesli vest, da je izvoljen za vladarja češkega naroda, so ga dobili na polju, kjer je oral. Na nogah je imel. škornje iz lipovega ličja, a čez rame torbo, ravnotako iz lipovega ličja. Iz nje je vzel kruha in sira iti je oboje ponudil poslancem. Mehek lipov les pa je bil za naše pradede jako pripraven material za raznovrstno orodje in; pohištvo. Lipa je torej bila Slovanu vse: varovala mu je hišo pred viharji, dajala mu hrano in zdravilo, obutev in orodje. Ni torej čuda, da rhu je prirastla k srcu in je jemal nje seme seboj, kamorkoli se je pre-
nemško ime Pomern. Na Po-morjanskem torej so se stari Slovani najdelj držali poganstva, noter v 12. stoletje. Na. sv. Vida dan leta 1124 jih je prišel v mesto Pirie spreobračat bamberški škof Oton. Njegovi prijazni in goreči besedi se je res posrečilo doseči lepe uspehe. Več tisoč ljudi se je dalo krstiti. Krstil jih je v studencu poleg mesta. In kaj so storili krščeni Slovani v spomin na ta imenitni dan? Okoli studenca so vsadili štiri lipe. Ena teh lip je še leta 1877. stala in nekoliko zelenela (stara torej 747 let). Hrvat dr. Šulek je prosil ondot-nega župnika g. Berga, naj' mu pošlje njenega semena, da ga zaseje na jugoslovanskih tleh. Župnik mu je prošnjo uslišal in iz semena se-demstoletnc lipe so vzrastle in zelenele mlade lipe na škofovem, takrat Strossmayerje-vem vrtu v D jakovem.
Ista ljubezen do lipe se je ohranila med našim nahodom do današnjih dni. Vsaka večja slovenska vas ima svojo vaško lipo. Pod njenim okriljem se odigrava veselo in žalostno življenje, slovenskih otrok od otroških pa do sivih let. Skoraj vsakemu izmed bralcev je znana kaka stara, častitljiva lipa. Ta bi mogla kaj povedati, ako bi mogla govoriti!
Zalo je pa prosti narod v svojem spoštovanju do lipe sempatam tudi malo predaleč posegel in ji pripisuje razne pravice in lastnosti, ki ji nikakor ne gredo. Med drugim ima vero, da v lipo nikdar ne trešči, “ker je pod njo počivala sv. Družina ha begu v Egipt". Tudi se sliši sempatam prazna vera, da varuje lipovo ličje pred čarovnijo, in še mnogo podobnega, kar je samonasebi ničevno, a kaže ljudsko spoštovanje do li-pe.
Lipo tudi pogosto opeva narodna pesem. Fo lipi pa se tudi imenujejo mnogi slovanski, seveda tudi slovenski kraji, kakor: Podlipa, Lipoglav, Lipnica itd. ^
Ameriški Slovenci! Čislajmo in sadimo torej tudi mi slovansko lipo okoli naših hiš in po vrtih!
o
poljubiti z dolgim poljubom. Morda je to znamenje, sporočilo ali želja, da bi se ljubili med seboj?. Ali je dokaz, da je življenje vredno le toliko, koliko ljubezni smo' vtkali v to? Ljubezen mora biti biv-stvena vsebina našega življenja. Le žal, da se tega vsi premalo zavedajiu).
Ali gremo letos v domovino in na Evharistični Kongres v Lurd? Koga zanima je sedaj čas, da se javite in svoje mnenje- pbvejte. Hvala Vam.
Gizella Hoziaji
—-----o-----—
Tyler - prvi v Ameriki rojen predsednik
John Tyler, deseti predsednik ZDA, je bil prvi ameriški predsednik, ki je bil rojen v Zedinjenih državah Amerike. Rojen je bil 29. marca 1790 v Charles City County, Va. Večkrat j.e bil izvoljen za poslanca v državni Kongres
Virginije, bil je guverner države Virginije in zvezni senator v Washingtonu od leta 1827 do 1936.
Leta 1840 je bil izvoljen za podpredsednika ZDA, po smrti predsednika William Henry Ilarrisona leta 1841 pa je za njim postal Tyler predsednik ZDA.
Cleveland v sredini
Po vladnih podatkih so v Clevelandu življenjski stroški nekaj malega nad povprečjem za vso deželo, dohodki za družino so nad povprečjem za 7.5%, življenjska raven pa 7.1%.
Najvišjo živi jensko raven imajo prebivalci našega glavnega mesta Washingtona - -28.8%, nad povprečjem za vso deželo, in prebivalci Dallasa v Teksasu — 21% nad povprečjem.
------o-----
Poravnajte naročnino pravočasno!
AipaišKA DOMOVINA,
JANUARY 26, 19S1
IVAN TAVČAR:
V ZALI
Povest
Storili so, kakor je ukazal. Obsuli so mu tožno ležišče zelenega lova tuleči pomagači in se gnetli okoli njega. Hipoma ga je spoznala pisana tolpa in skakaje in lajaj e napravljala nemir in tako izražala veselje, da zopet vidi svojega gospoda. Klical jih je po imenih, hvalil njih ognjevitost in jim obetal, da jih današnji dan čaka še obilo posla. Bil je lep. ali tožen prizor, ko je bolni lovec z uničenim svojim telesom, a z bistrim in neugonob-Ijenim duhom ležal sredi svojih nestrpnih psov, ki so mu lizali drobno roko, ali se spenjali po ležišču, ali pa grebli po zemlji, prav kakor bi očitali svojemu gospodarju, da leno leži ob takem jutru, nikar da bi jim pognal v temno ložo, da bi mu gonil lovsko žival.
“Da,” je spregovoril kanonik Amandus, “da, žalostno je, ko ne morem vstati in vas kakor nekdaj odvesti v temni gaj! Pomagati mi ni. Raztrgano in onemoglo je moje telo, a duh mi je čil in kakor orel razpenja svoje peruti nad visoko Zalo! O moj Bog, duh v meni govori, da so prešli zame tisti zlati, dušo poživljajoči časi, ko smo zdravi in radostni lovili po božjih gozdovih!”
Tedaj je kanonika Amanda preobvladala brezupna tuga, in sicer bolj nego kdaj prej. Umolknil je in se zagledal tja v zeleno hribovje, kjer si je iskalo zavetišča in skrivališča obilo plahe divjačine.
Njemu pa vse to ni hasnilo; z dyhom se je spenjal nad gorovje, a s telesom je bil prikovan na ležišče, da se ni mogel ganili!
“Conrade,” šepne Paulus Secundus staremu slugi, “že ga napada slabost, kar ni čudo, ko vre kri po njem!”
Ali bolnik se skoraj ojači in zapove z ostrim glasom: “Odženite mi pse! Preživi so in njih hrup mi muči glavo!”
Neradi so ga zapustili zvesti lovski pomagači in le šiloma so jih odtrgali hlapci od njegovega-Ježišča. Vzdihnil je in-dejal sam v sebi: “Da, da, veselega lova veseli časi so minili!” Potem pa je ukazal: “Conrade, pokliči dekleta!”
Poklicali so Katarino, in ko je pristopila, ji je dejal rahlo:	,
“Podaj mi roko, Katarina, sedaj mi je odriniti. V nadlego sem bil itak predolgo tako tebi, kakor tvojim. V imenu Boga se poslavljam od tebe in če vas bodo kdaj trli ali vam delali krivico, spomni se, da ti živi na loškem gradu prijatelj, ki noče nikdar pozabiti, da je nekdaj užival dobrote te hiše!”
“Siromak,” deje Paulus Secundus znova proti Konradu, “o loškem gradu govori in druge vabi tja, ko ga bržkone sam nikdar več ne ugleda! Conrade, videli boste, kaj je prisad!”
(Dalje)
---o—-
Imenik raznih društev
FEDERATION OF AMERICAN SLOVENIAN PENSIONERS CLUBS FOR 1981
President — John Taueher 1st V. Pres. — Frank Cesen Jr. 2nd V. Pres. — Joe Bajec Secretary — Sophie Magayna Treasurer — Joe Ferra Recording Sec. — Louis Jartz Auditors: Tony Mrak, Tony Bolden, Mae Fa bee Meetings every threee months at alternate Slovenian Homes, at 1 o’clock, March, June, Sept, and December.
AMERICAN SLOVENE PENSIONERS CLUB OF BARBERTON, OHIO
Hon. Pres. — Louis Arko Pres. — Vincent Lqjiter V. Pres. — Joseph Voros Žnd V. Pres. — Mrs. Theresa Sanoff
Sec’y.-Treas. — Mrs. Jennie B. Nagel, 245 — 24th N.W., Barberton, Ohio 44203
Recording Sec’y. •— Mrs. Frances Zagar
Auditors — Mrs. France Smrdel, Mrs. Angeline Misich, Mrs. Agnes Zurz
Federation Representatives — Mrs. Mary Sustarsic Angeline Polk Mrs. Frances Smrdel Mrs. Theresa Cekada Mrs. Jennie B. Nagel Sub — Josephine Plainer Meetings every first Thursday of the month, at 1 p.m. in the vene Center, 70 — 14th St. N.W.
Samostojna društva
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU
Starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Meta Rihtar, 990 E. 63 St., načelnik Milan Rihtar vaditeljski zbor; Milan Rihtar, John Varšek, Meta Rihtar. Pavli Miller Telovadne ure vsak četrtek od 6. -10. zvečer v telovadnici pri Sv Vidu.
BALINCARSKI KLUB NA WATERLOO RD.
Predsednik — Frank Grk Podpred. Jože Lipec Tajnica — Emma Grk Blagajnik — Joseph Ferra, 444 E. 152 St., 531-7131 Zapisnikar — Ivan Kosmač Nadzorniki — Tony Champa, Karl Družina, Stanley Grk
Kuharica — Mary Dolšak Natakarice —- Mary Umek, Marija Družina
Seje se vrše po dogovoru. Balina se vsak dan od 12. opoldan do 12. ponoči izven v nedeljah v zimskem času. članarina $4 na leto. Sprejemamo še novo članstvo.
ŠTAJERSKI KLUB
Predsednik — Rudi Pintar Podpredsednik— Tone Zgoznik Tajnica — Julka Ferkul, Tele. 391-3493
Blagajničarka — Kristina Šrok Gospodar — Janez Goričan Pomočnik — Tone Meglič
Odborniki:
Rose Jaklič, Agnes Vidervol, Kazimir Kozinsku Tomiča Simi-ček, Slavica Turjanskd, Jože Simiček.
Nadzorni Odbor:
Božidar Ratajc, Frank Fujs, Stefan Maje, Martin Walentschak Razsodišče:
Marija Goršek, Anka Koren, Pepca Feguš
Kuharice:
Elza Zgoznik, Angela Radej Pomočniki:
Kristina Srok, Lojze Ferlinc, August Šepeta v ec Seje po dogovoru.
ZVEZA DRUŠTEV
SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
Predsednik —- Otmar Mauser, 338 Woburn Ave., Toronto, Ont. Canada M5M 1L2
Podpredsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborcev DSPB
Tajnik — Jakob Kvas, 43 Pen-drifh St., Toronto, Opt Canada M6G 1R8
Blagajnik — Ciril Prezelj, R.R. #7 Guelph, Ont. N1H - 6J4 CANADA
Tiskovni referent in član uredniškega odbora: Otmar Mauser
Pomaga mu ga. — Marija Mau-. ser
'Pregledniki — Anton Oblak, Mirko Glavan, Anton Meglič
Zgodovinski referent — prof. Janez Sever,! Cleveland, O.
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 17826 Brian Ave., Cleveland, OH 44119 telefon 481-3155
BELOKRANJSKI KU B
Predsednik Maks Traven, podpredsednik Mafija Golobič, tajnica Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr,, Richmond Heights, OH 44143 teiefo 261-0386, blagajnik Matija Hutar, Milan Dovič, zapisnikar; nadzorni odbor: Janez Dejak, Milan Smuk, Nežka Sodja, gos-podar Frank Rupnik, kuharica Marija Ivec.
MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA (MZA) Cleveland, Ohio
Duhovni vodja rev. Charles A. Wolbang, C.M. predsednica Marica Lavriša, podpredsednik Frank Kuhelj. Tajnica in zapis-nikarca, Mary Celestina, 4935 Gleetcn Rd., Cleveland, Ohio 44143, tel. 381-5298, blagajničarka Vida Švajger, 719 Radford Dr., Richmond Hts., OH 44143 teh 473-4218. Nadzorniki: Zofi. Kosem, Inž. Jože Želle in Štefan Marolt. Odborniki: Rudi Knez, Anica Knez, Agnes Leskovec, Mary Stranear, Ivanka Tominc, Marica Miklavčič, Lojze Petelin. Namestnik Vinko Rozman, Jelka. Kuhelj.
PLESNA SKUPINA KRES:
Podpredsednik — Viktor Kmetič
Predsednica — Cilka Švigelj
Blagajničarka — Api Zalar
Tajnik — Tomaž Gaser, 468 Suavely Rd., Rich. Hts. OH 44143
zastopnik Triglav pri USPEH, Karl Dovnik
nadzorni odbor: — Franjo Mejač, Frank Mernik, Janez Rifelj
Razsodišče —- Ludvik Kolman, Luke Kolman, Janez Levičar
SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB
Predsednik: Leo Vovk, 2920 Hemlock Dr., Willoughby Hills, O. 44092
Podpredsednik: Tone Jarem Tajnik: Tomaž Veider, 29320 White Rd., Willoughby Hills., O. 44092
Blagajničarka: Kati Kocjan Odborniki: Louis Petelin ml., Metod Ilc st., Frank Jankar, Andrej Celestina, Miha Košir, Miha Dolinar, Marko Vovk, Charlie Celestina, Vinko Radišek ml. Pravni’ svetovalec: Tom Lobe.
ings Club Room at 26000 Lake Shore Blvd., Euclid, Ohio.
Odborniki
Ros*er ot Officers of Lodges and Clubs
OUR LADY OF FATIMA SOCIETY NO. 255 KSKJ
Spiritual Advisor, Rev. John Kumse
President Edward J. Furlich Vice President: Sally Jo Furlich See.-Treas. Josephine Trunk,
Tomaž Kmetič, Stane Zalar Učiteljica Plesov — ga. Bernarda Avsenik
Svetovalci — Ivan Hauptman, Ivan Zupančič, Srečo Gaser.
Mark Erdani, 17609 Schenely — 481-5004
Recording Sec. Connie Schultz Auditors: Jackie Hanks, Connie Schulz
Women’s and Children’s Activities: — Jackie Hanks.
Men’s Sports Activities — Bob Schulz
Meetings are held the second Wednesday of the month at secretary’s home, 17609 Schenely Ave. at 7:00 p.m.	/
—— x	-AH Slovenian doctors in greater
Odborniki — Ani Breznikar, Cleveland a-eas to examine pros-Feliks Breznikar, Ferdo Sečnik” pective members. x Janez š%'igelj, Karel Gorišek,
BALINCARSKI KROŽEK SLOVENSKE PRISTAVE
Predsednik — Jože Kokalj Pod-pred. — Toni Švigelj Tajnik — Viktor Domines Blagajnik — Cilka Švigelj Zapisnikar — Filip Oreh
Milan Pezerovič, Matilda Tavčar, Nace Tavčar, Tone škrl.
Nadzorniki in razsodišče — Filip Oreh, Vera Žnidaršič, Zinka Domines
Seje se vršijo po dogovoru.
SLOVENSKO-AMERIŠKI PRIMORSKI KLUB V CLEVELANDU
Predsednik: Joseph Cah Podpredsednik: Dr. Rudolph M. Sušel
Tajnica: Marija Dolchin, Blagajničarka: Pavla Rijavec, 6613 Schaefer Ave., Cleve., OH 44103, Tel: 431-5030 Nadzorniki: Vinc Sfiligoj, Jože Leban, Karl Bonutti, Lojze Pet-rach, in Jean Bryan.
Pravni svetovalec: Charles Ipavec (odvetnik)
Redarja: Lojze Petrach, Jože Ceh
SLOVENSKA PRISTAVA, INC.
Predsednik: Jože Leben L pod-pred: Edi Veider 2. pod-pred.: Lojze Mohar Blagajničarka: Marija Lunder Zapisnikar: Filip Oreh Tajnik: Miro Erdani, 922 East 216 St., Euclid OH 44119, Tele.: 486-3495
Nadzorni odbor:
John, Hočevar ml.
Branko Pfeifer y Mate Resman Razsodišče:
Ivan Brleč Tone Lavriša ml.
Frank Urank ar Odborniki:
Jože Bojc
Jože Cah	1 ■ !	:	j j
Viktor Domines Lawrence Frank Ivan Hočevar	,
Janez Hočevar ml.
Frank Kastigar
Jože Kokalj	■(
Tone Komolec Frank Kogovšek Andrej Kozjek Mirko Kristanc Jože Leben ml.
Tomaž Lobe Lojze Lončar Sofija Mazi	j
■Stane Mrva ml.
Lojze Petelin ml.
Lojze Petrič Stanley Rožič	1
Rudi Špehar Tone Štepec	■
Tone Švigelj	:	V
Jože Urankar Tomaž Žnidaršič Zastopniki Slovenskih šol:
ŠOLA SV. VIDA —
Vidko Sleme	i p
Stane Mrva ml.
ŠOLA MARIJE VNEBOVZETE Ivan Tomc
1
ST. VITUS CHRISTIAN MOTHER’S CLUB
Spiritual Director — Rev. Joseph Boznar
Principal — Sister Mary Ceeilianne, S.N.D.
President: Mrs. Janet Borso 1st Vice. President — Mrs. Karen Shantery 2nd Vice President — Mrs. Charlotte Tariseka Recording Secretary — Mrs. Betty Svekric
Corresponding'Secretary — Mrs. Patricia Talani Treasurer — Mrs. Roseanne - Piorkowski
Publicity Chairman — Mrs. Mary Jo Rom
Meetings are held on the first Wednesday of every month excluding July and August.
Dues are $3.00 and paid in September for each school year.
ST. VITUS POST 1C55 CATHOLIC WAR VETERANS Officers: 1980-81
Chaplain: Rev. Joseph Boznar Commander: Richard J. Mott 1st V.C.: Daniel Reiger 2nd V.C.: John Oster Sr.
3rd .0. — Ludwig Snyder Adjutant — Thomas Kirk Treasurer: Steven Piorkowski Judge Advocate: James Slapnik Jr.
Welfare: John Kirk Jr. Historian: Vincent J. Baškovič Officer of Day: Frank Godic Jr.	.
Medical: Martin Strauss
1	Year Trustee: Joseph S. Baškovič
2	Year Trustee: Frank Ljubi
3	Year Trustee: James Logar Auxiliary Liaison: George
Poprik
Meetings are held every third Tuesday each month in our fine clubroom, located at 6101 Glass Purpose: To guard the rights land privileges of veterans, protect our freedom, defend our Faith, help our sick and disabled, care for the widows and orphans, assist those in naad, aid in youth activities, promote Americanism and Catholic Action, and to offer Catholic veterans an, opportunity to band together for social and athletic activities.
ST. MARY HOLY NAME SGC, 15519 Holmes Ave. Cleveland, Ohio 44110
Spiritual Director — Rey. Victor N. Tome President —Emil Knez Vice-President — William Kozak
Slovenian vice-president — Rudy Knez
Secretary — John Lamovec Treasurer — Art Eberman, 531-7184; 16301 Sanford Ave., Cleveland, Ohio 44110 Sick and Vigil Chairman — Frank Sluga.
Program Chairman — Louis Koenig
Corresponding Secretary —■ Louis Jesek
Marshall — Frank Zernic Social Apostolate — Ed Kocin Retreat Chairman — Joseph Sajovic
ST. MARY’S PARISH P.T.U. ON HOLMES AVE.
Spiritual Dir.: Fr. Vic Tome Honorary Pres. Sr. Donna McKula
Pres. — Mrs. Richard E. Uszko Vice. Pres. Mrs. Leonard Nowak
Rec. Sec’y. — Mrs. Donald Reichardt
Treas. Mrs. James Dedich Corr. Sec Mrs. Matthew Hozjan
Spir. Chm. Mrs. Anton Nemec Auditor Mrs. Joseph Kocin Membership Mrs. John Plymak School Affairs — Mrs, Frances Zupon
■Sunshine Mrs. Harold Whetzel Cafeteria — Mrs. Steve Densa, Mrs. George Muzina
Refreshment — Mrs. Peter .Hoffman
Safety — Mrs. Jane Smolič Hospitality— Mrs. Anton Mazi Historian — Mrs. George ' Olesko
Health, Mrs. Ivgn Tome Radio & TV — Mrs. Louis Jesek
BARAGA COURT NO. 1317 Catholic Order of Foresters
Spiritual Director — Rev. Joseph P. Boznar
Chief Ranger — John J. Hočevar
Vice Chief Ranger — Joseph V. Hočevar
Past Chief Ranger — Rudolph A. Massera
Recording Secretary — Alphonse A. Germ
Financial Secretary— Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Road — Tel. 881-1031
Treasurer — Rudolph V. Germ Trustees — Frank J. Kolenc Albert Marolt, Charles F. Kikel Youth Director — Edward M. Prijatel
Visitor of Sick — Joseph C. Saver
Program Director — Albert R. Giambetro J .
Senior Conductor — Joseph C. Saver
Junior Conductor — Frank J.. Kolenc
Senior Sentinel — Elmer L. Perme
Junior Sentinel —- Edward M. Prijatel
Field Representative — Frank J. Prijatel — Tel. 845-4440 Meetings held third Friday of each month, Social Room, St. Vitus Auditorium at 8:00 p.m.
Ray Perme Dr. Rudolph Susel Walter Lampe Finance Committee*™
Ray Perme Albin Lipoid Frank Kosioh Ronald Zele Alma Zazar Josephine Hirter James Eiehlak, Consultant Admissions — Screening Com.— Marie Shaver Josephine Hirter Pauline Burja House Committee—
John Ceeh Joe Gabrowshek James Kozel ^Walter Lampe Personnel and Professional Practices Committef—
Rudolph Kozan Ronald Zele Pauline Burja Alma Lpzar Marie Sha\er
Nursing Home Consultant— Frederick Križman Statutory Agent and Parlimentarian—
Paul J. Hribar Legal Counselor—
Paul J. Hribar, L.P.A.
Fund Raising Committee—
Hon. Mike Telich Jean Križman Josephine Hirter James Kozel Albert Pestotnik Cecelia Wolf
Membership Committee—
Alma Lazar Josephine Hirter Dr. Rudolph Susel Vida Shiffrer Publicity Committee—
Josephine Hirter Cecelia Wolf Rudolph Susel
Auxiliary Liason Chairperson—
Jean Križman
Welfare Patients Coordinator—
Cecelia Wolf
Building and Planning Com.—
Albin Lipoid Frank Kosich John Cech Fred Križman
Mary Cerer will be an Ex-officio member of all Committees, and she is to receive notice of all Board of Trustees Meetings and all Committee Meetings.
First person named in each committee is chairman.
The Slovene Home for the Aged is a non-profit organization accredited by the national Joint Commission on Accreditation of Hospitals as a long term facility dedicated to the principles and standards of excellence for care and service rendered to patients and residents.
Your donations make it possible for our aged and disabled to spend their remaining years in quiet dignity. For all information call: (area code 216) 486-0268.
SKD TRIGLAV MILWAUKEE, WIS.
Duhovni vodja — Rev. Beno Korbič, OFM
Predsednik — John Limoni , podpred. —- Loni Limoni ml. tajnik — Frank Menčak b’agajnik — Anini Mejač zapisnikar ca — Marička Kadunc
upravnik Parka— Ivan Bambič pomočnik upravnika — Jože Kunovar
prosvetni vodja — Vlado Kralj športni referent — Janez Mejač
za plesno skupino — Loni Limoni ml.
dopisnik za AD — France Rozina
bara — Darko Berginc kuhinja — Loni Limoni st.
C.W.V. LADIES AUXILIARY St. Vitus Post 1655
President — Rose Poprik
1	st Vice Pres.: Bonnie Mills 2nd Vice Pres.: Marcie Mills 3rd Vice Pres.: Laura Shantery Secretary: Antoinette Kender Treasurer: Jo Mohorčič Historian: Mary Briscar Ritual Officer: Josephine
Gorencic
Welfare Officer: Irene Toth Social Secretary: Ann Kern 3 year Trustee: Jo Nousak
2	year Trustee: Helen Snyder 1 year Trustee: Diane Potočnik Our meetings are held the second Wednesday of the month in the Post Meeting Room, 6101 Glass Avenue.
AMERICAN SLOVENE CLUB
President — Gene Drobnič Vice Preš, — Terry Hočevar Recording Sec. — Helen Levstik Corres. Sec. — Agnes Koporc Treasurer — Rose Grmsek 6512 Bonna Ave., Cleve., O. 44103 361-1893.
Meetings held On the first Monday of each month, except July and August at Broadview Skv-
ST. MARY’S COURT # 164» CATHOLIC ORDER OF FORESTERS
Spiritual Director Rev. Victor Tome
Chief Ranger, Henry Skarbez Recording Sec. Joseph Sterle Financial Secretary, John Spilar, 715 E. 159 St, 681-2119 Treasurer Louis Somrak Youth Director, Louis Jesek Trustees: Virginia Trepal, Frank Kocin Jr., Wm. Kozak.
Past Chief Ranger: John Osredkar Conductors: Bastian Trampuš and Frank Mlinar
Field Representative, Frank J. Prijatel, 845-4440 Meetings held every third Sunday in St. Mary’s Study Club Room.
DAWN CHORAL GROUP Slovenian Women’s Union
President and Librarian: Pauline Krall
Vice-president, Jo Trunk Secretary-Treasurer Antoinette Zabukovec, 215 E. 328 St., Willowick, Ohio 44094, phone 943-1546
Reporter: Fran Nemanich Auditors: Ann Troha and Ann Terček
Director: Dorothy Vogelin Rehearsals every Monday evening at 7:30 p.m. in Recher Hall, Euclid, Ohio.
SLOVENE HOME FOR THE AGED 18621 Neff Rd.
Cleveland, Ohio 44119 1979 - 1980
Executive Committee—
Albin Lipoid — President Rudolph Kozan — Vice Pres.
Alma Lazar - Treasurer Jean Križman — Rec. Sec’y. Josephine Hirter — Corres. Sec. The Executive Committee will also act as the House Rules Com. Auditing Committee—
Joe Gabrowshek	—-
Marie Shiver
EUCLID VETERANS CLUB 1980 OFFICERS
President — Jerry Tartaglione Vice President — Jeff Morris Secretary — Lou Shenk Treasurer — Frank Balash Service Officer -— Lou Svetlic Sgf.-af-Arrhs — Chuck Rapinz Judge Advocate— John Cerbir Historian — Joe Jagodnik Chaplain — Ray Campensa Trustees:
Bob Baughman, Otto Rufo, Fred Nevah Jack Waschura, Frank Ta-kacs, Bill Dornbusch, Joe Delost, Jake Chesnic, Joe Godec Meetings 1st and 3rd Mondays of the Month at Euclid Vets Club
ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB
President: Frank Zorman, Sr. Vice-Pres.: John Truden, Sr. Financial Sec.: Eugene Kogovšek
Recording Sec.: Edward Pečnik Entertainment Mgr.: Frank Zorman, Sr.
Keeper of Arms: Elio Erzetič Auditors: Aloiz Pugel, Rudy Boltauzer, Ludvik Zorman.
Trustees: John Truden, Frank Truden, Frank Cendol, Frank Beck
League Manager: Joseph Cah
PROGRESSIVE SLOVENIAN WOMEN CIRCLE #2
President: Cecilia Subel 1st Vice-pres.: Neva Patterson 2nd Vice-pres.: Roe Žnidaršič Secretary: Margaret Kaus Treasurer: Mary Zakrajšek Rec. Sec’y.: Mary Zakrajšek Auditors: Anna Filipič, Nettie Malnar, and Frances Tavzel Sunshine Chairman: Cecelia Subel
Publicity: Mary Zakrajšek Refreshment Com: Frances Tavzel ^
Meetings are the 3rd Wednesday of the month at 1 p.m., Slovenian National Home, St. Clair.
PLANINA SINGING SOCIETY
President Al Glavic Vice President — Frank Urbančič
Financial Sec.—Emma Urbančič 11106 Lincoln. Ave., Garfield Hts.( OH 44125 — Tel. 581-1677.
Corresp. Sec. — Olga Ponikvar Rehearsals — Weekly oh Mondays at 8 p.m.
SLOVENIAN NATIONAL ART GUILD — 1979
President — Edward Kucia Vice-president: Vlasta Radisek Treasurer — Boris Kozel Rec. See’y,: Amalia M, Raab (Molly) 681-2992 Auditors: Doris Sadar, A.nm Samičk, John Streek Membership Chairman: Elizabeth Hostnik 261-4076 Program Chairman: Pauline Fisher
Exhibition Chairman: Justine Skok
Meetings: Third Tuesday of the month at 7:30 p.m. at Tony’s Polka Village, 971 E. 185 St.'
SLOVENSKI DOM NO. 6 A.M.L.A.
President — Vivianne Cecelic Vice-pres.. — Marie Hqsta Secretary — Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., Cleveland, OH 44119.
Treasurer — Virginia Kotnik Recording Secretary — Anne Cecelic
Pres, of Audit Com. — Jean Fabian
1st Auditor — Amalia Legat 2nd Auditor — Tony Yerak Youth Activities Coordinator: Vivianne Cecelic Medical Examiner — Dr. Anthony F. Spech
Meetings: 2nd Tuesday of the month at Recher Slovenian National Home, 7:30 pm.
CIRCLE NO. 1 PROGRESSIVE SLOVENES OF AMERICA
President — Cecelia Wolf Vice-Pres. — Sophie Matuch Hon. Vice-Pres. — Josie Glazar Secretary-Treas. — Alma Lazar Rec. Sec’y. — Wilma Tibjash Auditors: Mary Dolšak, Molly Raab and Julia Ipavec
Sunshine Comm: Mary Durn, Theresa Gorjanc, Mary Furlan, Jennie Skrl, Marie Shaver and Alma Lazar
Social and Educ. — Ida Cesnik, Josephine Tomsic, Mary Dolšak, Ann Krist off, Ruth Jerala Cookbooks — Alma Lazar — 531-5627.
Meetings — Every first Thursday
M.P.Z. CIRCLE 3
President — Paul Conzelmann 1st V P. — Marci Perkey 2nd VP. — Judy Conzelmann Recording Sec. — Martha Meglich
Treasurer — Millie Bradač Auditors — Sophie Matuch, Jo Tucceri, Edna Kieinhenz Circle Director - Judy Skopitz Asst. Circle Dir. — Kristina Blatnik
Music Director — Tom Hegler Accompanist —- Alice Cech Rehersals are held every Monday ut 7:30 p.m. at the S.W.H. on Waterloo Ed., except for vacation period.
Prifalei’s Pharmacy
St. Clair Ave. & E. CS St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO, — AID FOR AGED PRESCRIPTIONS.
MALI OGLASI
BORING PLANER MACHINE OPERATORS
Experienced, set-up & operate. Good pay, benefits and overtime.
Apply — J. W. Reece 7000 Central Ave. Cleveland, Ohio 44104 LIVE-IN COMPANION
For elderly man. Room and board and small salary.
Call 442-5587 after 7 p.m.
(10-13)
FOR SALE
6 room brick home. 3 Ige. bdrms. Marcella. Lge. lot. 2 car garage. Mid 50’s. Call after 6 p.m. — 531-3416.
(10-13)
MACHINE OPERATOR
Full or part time. Will train. $3.69 per hour. Apply 2122 St. Clair Ave.
(10-12)
HOUSE FOR SALE
Off Chardon Rd. in Euclid. 3 bedroom brick, 2(4 baths, finished rec room, sun porch. Many extras. Excellent condition. Call 481-6188.
(7-13)
FOR RENT
1 furnished room for mature, sober gentleman, with kitchen privileges and laundry. E, 222 area.
Call 531*4515 or 585-3694 (10-15)