hchmjm vmak Ootrtak
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, ul. Commerciale 5/1. Tel. 28-770. Za Italijo: Gorica, Piazza Vittoria 18/11. Poštni predal (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun: Trst, št. 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
LIST
PoMMazna št. 30.«_ Um
NAROČNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za inozemstvo : tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru
Spedizione ln abb. postale I. gr.
ŠT. 153
TRST, ČETRTEK 9. MAJA 1957, GORICA
LET. VI.
Po zasedanju kr&čanskodemokratičnih politikov v Arezzu
Združena Evropa in narodne manjšine
Lepe besede o »pravici, svobodi in napredku" ter dejansko življenje Zakaj se pri nas širi vpliv komunizma
Ob koncu aprila so v mestu Arezzu imeli večdnevno zborovanje (krščanski demokrati iz raznih delov Evrope. Organizacija, ki je sklicala sctanek, nosi ime Nouvelles Equipes Internationale« (Nove mednarodne delovne skupine) in v njej so združene predvsem politične stranke, črpajoče iz krščanstva duhov, ne smernice za svoje delovanje.
Mnogi označujejo' organizacijo za nekako krščanskodemokratsko internacionalo, čeprav se po svojem ustroju in svojih nalogah precej razlikuje od sličnih mednarodnih teles
Socialistov in komunistov. Na svojih zborovanjih si krščanski demokrati izmenjujejo izkustva, skupno preučujejo položaj v svetu, toda združenje si ne lasti pravice, da hi nadziralo stranke in osebnosti, ki so ji priključene, ter jim nalagalo kaka obvezna navodila.
Kljub temu bi bilo zgrešeno misliti, da kr-ščanskodemokratska internacionala nima nobenega dejanskega vpliva na politična dogajanja v Evropi.
Sestanhifodločujočih državnikov
Ta zborovanja imajo velilk vpliv že zavoljo tega. ker se na njih ne oglašajo k besedi samo opozicionalni ideologi, temveč tudi zastopniki strank, ki so v nekaterih važnih državah Evrope na vladi. Ti imajo možnost, d«, morebitne napake, na fkatere jih opozorijo inozemski tovariši, nemudoma popravijo: zadostuje, da predložijo parlamentom nov zakonski načrt ali da izdajo svojemu uredništvu primerne ukaze, pa je napaka odpravljena.
Iz teh zborovanj je izšla posebno na zunanjepolitičnem področju že marsikatera pobuda, ki je zapustila vidne sle^dove v življenju Evrope. Ko so v krščanskodemokratski internacionali imeli vplivno besedo pokojni De Gasperi, francoski načelnik vlade Schu-iuan, njegov zunanji minister Bidault in nemški (kancler Adenauer, se je iz njihove srede sprožila na priliko misel o jeklarski in premogovni skupnosti, ki je danes trajna ustanova v evropskem gospodarstvu. Navedli smo samo en primer, a bi lahlko še druge.
Koliko važnost pripisujejo v Italiji tej mednarodni organizaciji, se vidi že po naslednjem: v Arezzu, kjer je bilo zbranih oko-!i 180 zastopnikov 17 različnih narodov, je odposlanstvo Italije štelo kar 12 mož, med njimi tri bivše ministrske predsednike Fanfa-nija, Scelbo in Pello. Glavno poročilo o »Krizi komunizma in Ikršč. demokraciji« je bilo poverjeno Fanfaniju.
Med njegovim govorom se je pojavil v dvorani načelnik vlade Segni, ki je v pozdravnih besedah poudaril, kako je zborovanje v Arezzu zanj in njegove prijatelje v »pravo uteho in spodbudo«. Pogled na toliko mož iz vseh delov kontinenta, prežetih z navdušenjem za ideal »omikane in krščanske Evro pe, tolaži in krepi« krščanskodemokratske 'oditelje Italije v njihovem »nelahkem« vlad. nem delu. »Mi verujemo v evropsko idejo,«
K tej izjavi g. Fanfanija bi mi najprej pri. pomnili, da se po našem vpliv komunizma in komunistov širi v prvi vrsti zavoljo tega, ker (kristjani ne izvršujejo svojih socialnih m človeških dolžnosti do bližnjega, kakor jim jih nalagajo načela krščanske morale in družbeni nauk Cerkve. Če bi bilo njihovo javno delovanje res neprestana borba »za pravico, svobodo in napredefk« množic, bi nikoli ne bile izbruhnile v svetu komunistične revolucije.
Njihova borba za »pravico in svobodo in napredek« se pa na žalost kaže prepogosto-ma samo v lepih — besedah. Najotipljivejši dokaz, kako Tesnična je naša trditev, nam nudi ravno politika, ki jo vodijo italijanski krščanski demokratje do Slovencev v naših krajih.
Njihova bratska čustva do slovenskih sodržavljanov se očitujejo na primer v tem, da jim v občinskih in pokrajinskih svetih v Trstu in Goriei ne dovolijo govoriti v lastnem jeziku. Brž ko Slovenec odpre tista, mu * divjim ropotom vzamejo besedo. Glavni tajnik Kršč. demokracije v Trstu Redento Romano je hotel dokazati svojo krščansko ljubezen do Slovencev s tem, da je na občfiem zboru svoje stranke javno pozval vsa obla-stva, naj Slovencem ne dajo narodnih pravic, ki so jim zajamčene v londonskem sporazumu.
In kaj naj rečemo o strahotno zapostavljenih Beneških Slovencih! Temu ljudstvu katoliška Italija ne dovoljuje pouka v materinem jeziku. V tamkajšnjih šolah se niti verouk ne sme opravljati v slovenščini, četudi najnavadnejši (kristjan ve, da ima vsak vernik naravno, od Boga mu dano pravico poslušati evangelij v lastnem jeziku. Saj ravnajo tako misijonarji tudi z divjimi črnci v Afriki in Aziji. — Kako* morejo iste pravico I odrekati Slovencem v državi, kjer je sedež so še spoznali zmot, ki jih vsebuje komuni- papežev in kjer so na vladi krščanski demo-stični nauk.	(krati?
Kdo širi vpliv komunizma?
je dejal Segni, »in smo naredili lep korak naprej že s tem, da smo podpisali pogodbi o ustanovitvi skupnega evropskega tržišča in E ura torna«.
Nekaj dni zatem je sprejel odposlanstvo zborovalcev v Arezzu tudi predsednik republike Gronchi. V kratkem nagovoru je izrekel silno tehtno misel: za uresničenje bodoče bratsko združene Evrope niso toliko važne diplomatske pogodbe, temveč je pomembnejše, da prodre evropska ideja v zavest ljudskih množic.
EVROPSKO BRATSTVO V NAŠIH KRAJIH
In kako se ta zavest lahko edino uspešno širi med narodi, je jasno povedal Fanfani v svojem poročilu: Ne zadostuje samo žigosati zlo komunizma, marveč je treba temu zlu od-pomoči. Naša akcija bo vžgala v množicah novo, veliko upanje le tedaj, ako se obvežemo, da se bomo z neprestanim delom borili »za pravico, svobodo in napredek ljudstev, katera branimo pred komunizmom«.
»Mi se prav nič ne čudimo« je rekel Fanfa-ni, da se komunizem širi in da toliko ljudi zanj pri volitvah glasuje, kajti vsi ljudje ni-
Na kakšen način vodijo italijanski katoličani borbo »za pravico, svobodo in napredek« ludii slovenskega ljudstva naših krajev, nam najnazorneje pričajo tudi najnovejši dogodki.
Italijanski parlament se ukvarja, kakor znano, z načrtom, da ustvari novo samoupravno deželo Furlanijo-Julijsko krajino, v katero naj bi bile vključene videmska, goriška in tržaška pokrajina, torej vse ozemlje, na kate-
rem prebivajo Slovenci. Povsem naravno je, da naša manjšina pri tem zahteva, naj -e v zakon o novi deželni avtonomiji vnesejo tudi jasne določbe o jezikovnih in narodnih pravicah, ki pritičejo Slovencem po načelih republiške ustave in po obstoječih mednarodnih pogodbah. To tem bolj, keT »e je isto zgodilo v korist nemške in francoske manjšine, ko je parlament sprejel zakona o avto-(Nadaljevanje na 3. strani)
NOVICE Z VSEGA SVETA
PADEC SEGNIJEVE VLADE
V ponedeljek zvečer je ministrski svet sklenil odstopiti. Tako je po natančno 22 ■mesecih Italija ponovno brez vlade. Kriza je tildi to pot izbruhnila izven parlamenta, kar je značilno za povojne italijanske razmere in dokazuje, da o usodi vlad pravzaprav odločajo tajništva političnih strank in ne od ljudstva izvoljeni poslanci in sena-torji.
Segnijeva vlada je padla zato, ker so podpredsednik Saragait in ostali socialdemokratski ministri iz nje izstopili. Kot vzrok navaja Saragait, da dosedanja vlada ne uživa več v parlamentu podpore take večine, ki bi bila potrebna za izvedbo »sklenjenih socialnih pireosnnv«. Socialnodemokratski prvak verjetno misli na spor, ki je nastal v vladi zavoljo »kmetijskih pogodib«. Znano je namreč, da so v tem vprašanju odrekli podporo vladi ne le republikanci, temveč tudi vpliv ni dcimokrščansiki delavski voditelji, katerim načeluje poslanec Pastore, in povrhu še levičarji v skupJini socialnih deim^kiriatov. Bistvo spora tiči v tem, da vsi ti ne marajo v vladi sodelovati z liberalci, češ da onemogočajo izvedbo daljnosežnih socialnih reform v' državi.
Poleg tega ne. smemo pozabiti, da se bliža občni z'bor Saragatove stranke. Na njem bodo razpravljali v prvi vrsti o tako imenovanem zedinjenju socialistov, za katero je stavil Nenni kot prvi pogoj, da zapustijo vlado.
Ker delavske množice burno zahtevajo zedinjenje, je število socialnih demokratov, ki so bili za izstop iz vlade, čedalje naraščalo; za izstop sta bila tudi ministra Romita in Vigorelli, tako' da je Saragatu grozila nevarnost, da ostane osamljen ter jia občnem zboru propade. Da bi prehitel nasprotnike, je raje sam odstopil, obenem pa stavil Nennija na prei?jkušnjo: sedaj naj dokaže, ali res želi pošteno združenje s skupnim demokratičnim programom.
Medtem je predsednik republike imel vrsto posvetovanj, ni pa še znano, (komu bo poveril sestavo nove vlade.
ZASEDANJE VRHOVNEGA SOVJETA
IVa pobudo Nik it e Hruščeva je parlament Sovjetske zveze začel predvčerajšnjim razpravljati o daljnosežni preosnovi ruskega državnega gospodarstva. Bistvo predlogov je v tein, da država, ki je doslej vodila do vseh potankosti celokupno gospodarstvo ogromne dežele, prenese znaten del svoje oblasti na 15 zveznih republik, iz katerih je Sovjetska zveza sestavljena. Namesto da bi ves industrijski razvoj bil odvisen od Moskve, naj se priključene republike gospodarsko osamosvoje.
Za vodstvo gospodarstva je Rusija doslej potreb ovala celo armado uradnikov. V dragih državah imajo n. pr. eno ministrstvo za industrijo, v Sovjetski zvezi so pa imeli posebno ministrstvo za proizvodnjo nafte, drugo za elektrifikacijo, tretje za izdelavo srednjih strojev, četrto za kemijsko industrijo, peto za radijske napravo, šesto za izdelavo
gradnje in tako dalje. Po novih načrtih naj bi sedaj odpravili kar 25 ministrstev.
Preosnova bo zajela približno 300 tisoč industrijskih podjetij. Gospodarska osamosvojitev zveznih republik bo imela za posledico, da se bo več milijonov ljudi preselilo v Sibirijo.
Hruščev je v triurnem govoru dokazoval Vrhovnemu sovjetu nujno potrebo in koristnost gospodarske preobrazibe dežele. Zapad-no časopisje označuje njegove predloge za pravo revolucijo, ker podira temelje strogo osredotočenega industrijskega ustroja, ki ga je bil pokojni Stalin dal Sovjetski zvezi ter ga do svoje smrti dosledno branil.
KARDINAL VIŠINSKI V RIMU
Štefan V išinski, primas Poljske, je v spremstvu treh škofov prispel v Rim, kjer bo ostal nekaj tednov ter obrazložil sv. stolici verske razmere v svoji domovini. Ob odhodu iz Poljske je zastopnik episkopata pozdravil Višinskega z besedami: »Recite sv. očetu, da ste voditelj poljskih duš in da je poljska Cerkev na tem, da uspešno obnovi krščanstvo« v deželi. To se marsikomu čudno sliši, če pomislimo, da vladajo na Poljskem ateistični komunisti.
Kako naj se pod komunistično vladavino obnovi krščanstvo? In vendar mora biti kardinal Višinski prepričan, da je to mogoče, ker bi se sicer ne bil odločil za sodelovanje z Gomulko ter priporočil januarja katoličanom, da postavijo s komunisti skupno listo za poljski Sejm ali parlament. Poljski katoličani pričakujejo, da bo papež to smelo politiko junaškega kardinala naknadno odobril .
NOVI PREDSEDNIK REPUBLIKE
Na nedeljskih volitvah v Avstriji je bil za novega državnega poglavarja izbran socialist dr. Schaerf. Dobil je okoli 100 tisoč glasov več kot profesor Denk, kandidat Ljudske stranke. Zanimivo je, da so vsi trije dosedanji predsedniki avstrijske republike bili socialisti, čeprav so najmočnejša sl ra n k,i v državi kršč. socialci.
Dr. Schaerf, ki je med ljudstvom zelo priljubljen, je bil pod Dolfussom in Hitlerjem večkrat v ječi. Značilno je, da se je svoj čas zavzemal za Svobodno tržaško ozemlje.
COTY NA OBISKU V ITALIJI
Predsednik francoske republike Goty je v spremstvu zunanjega ministra Pineauja prišel na uradni obisk v Rim. Francoske goste bo sprejel tudi papež.
V inozemskem tisku beremo, da bo Pi-neau izkoristil priložnost ter prosil Pija XII., naj pomirjevalno vpliva na francoske škofe v Alžeriji, o katerih trde francoski nacionalisti, da preveč podpirajo in zagovarjajo arabsko domače prebivalstvo ter odkrito odklanjajo kolonialno gospostvo in nadvlado Francije v deželi. S svojim delovanjem prihajajo v navzkrižje z uradno politiko svoje domovine v Afriki.
Za škofe je seveda mnogo važnejše, da r1'1 pridejo v navzkrižje s svojo vestjo in z načeli krščanske etike, po katerih je sleherno
dano. Francija ima v svoji sredi socialno najnaprednejše katolike v svetu.
»KRASNI MAJ«
Znana je pesem o ljubem maju, ki poje, da »konec zime je sedaj...« Letos nas je pa krasni maj debelo potegnil. V nedeljo popoldne je potegni! sever s ploho, snegom in burjo. V goriški okolici je padala debela sodra, ki je precej škodila vzbrsteli povrtnini.
Na Tržaškem je tudi slana velik del vinogradov prav hudo prizadela.
Snežni viharji so bili tudi skoro v vseh pokrajinah Italije. V južnotiroilskih planinah je toplomer padel ponekod na 15 stopinj pod ničlo. Ravnatelj vremenskega zavoda v Milanu dr. Žagar trdi, da je nenadni prevrat v vremenu nastal tudi zavoljo povečane radioaktivnosti zraka, ki so jo povzročili zad-d ji ail omski poskusi v Sibiriji.
prometnih sredstev, sedmo za pomorske zatiranje in izkoriščanje narodov prepove-
OERAMBA EVROPE
Pretekli leden so se v Strassburgu sestali člani Zapadnoevropslke zveze, kateri je priključenih 7 držav, med njimi Nemčija, Francija, Italija in Anglija. Štiri dni so razpravljali o tem, koliko in kakšno vojsko potrebuje Evropa, če. se v slučaju vojne noče uspešno braniti pred Sovjetsko zvezo.
Ugotovili so, da je za to potrebno najmanj 30 divizij, opremljenih z najnovejšim taktičnim jedrnim orožjem in tudi z vodenimi izstrelki za velike dal jave. Obrambna moč Ev. rope se bo letos sicer povečala s 5 novimi nemškimi divizijami, a je še odločno nezadostna.
Sedanji obseg v Evropi nastanjenih armad se ne sme na noben način zmanjšali. To je bil namig na Veliko Britanijo, ki umika svoje čete s celine. V vseh sedmih zavezniških državah naj bo vpeljana enako dolga vojaška služba. Nov namig na Angleže, ki hočejo odpraviti vo jaško dolžnost. Vse zavezniške vojske naj imajo enotno orožje.
Belgijski zunanji minister Spaak je pobijal zahtevo Sovjetske Rusije, naj se atomsko orožje v Evropi prepove, češ da bo to mogoče samo, če se sprejme in podpiše pogodba o splošni razorožitvi, ki naj velja tudi za Sovjetsko zvezo.
DEDIJER NA NORVEŠKEM
Vladimir Dedijer je znan v inozemstvu po knjigi o Titovem življenju, ki je bila prevedena v vse svetovne jezike. Pozneje se je priključil Djilasu in bil obsojen na enomesečno jiogojno zaporno kazen. Sedaj potuje z dovoljenjem jugoslovanske vlade po Evropi. Pred nekaj dnevi je predaval na vseučilišču V Stockholmu o problemih sodobnega socializma in Združeni Evropi.
Ko so ga vprašali, kaj misli o nedavni Titovi izjavi, da je nujno potrebno socializem luimanizirati, se pravi narediti »'bolj človeškega«, je odvrnil: »Izjavo sprejemani z radostjo. V njej so zapopadeni nazori, tki scrit jih sam često izpovedal. Edino vprašanje je, kako naj se v dejanskem življenju uresničijo«.
Dedijer bo iz Švedske odpotoval na Dansko, od tod v Nemčijo, Holandijo', Belgijo ter v Pariz in London, kjer bo povsod predaval.
TUDI ŽENSKE SO SPOSOBNE
V Osjeku je začela obratovati tovarna, ki izdeluje posebne predmete iz plastične snovi. Za tovarno je značilno, da jo vodijo od ravnateljice do slug — same ženske.
AVSTRIJA IN TRST
V torek so se začela v Trstu trgovinska pogajanja med zastopniki Avstrije in Italije. Avstrijci žele, da bi se natančno določile pravice, ki naj jih ima njihova država v našem pristanišču in mestu. Pri tem se sklicujejo na določila mirovne pogodbe in na še važnejše dejstvo, 'da je promet v tržaški luki odvisen v največji meri od Avstrije. Saj so v preteklem letu bili Avstrijci udeleženi na celokupnem trgovinskem prometu Trsta z nič manj ko 77 odstotki, kar pomeni, da so bile od vsega blaga, tki je šlo skozi Trst, tri četrtine avstrijskega izvora. Maša luka je torej v zunanjetrgovinskem pogledu bolj odvisna od Avstrije kot od Italije.
Iz tega razloga zahtevajo Avstrijci od Italije olajšave na železnicah in v pristanišču, da smejo v mestu ustanavljati svoja podjetja in da se njeni državljani lahko pri nas naselijo ter so tu zaposleni.
FRANCOSKA POSLANSKA ZBORNICA
Zdravniki že delj časa opažajo, da bolezni tešče napadajo francoske poslance kot druge ljudi. Preiskava je dognala, da tečejo pod palače Bourbon, kjer je sedež zbornice, odvodni kanali. Ker je poslopje staro in preperelo, uhajata smrad in vlaga v prostore ljudskih zastopnikov. — Prav značilen sedež za predstavnike nedisciplinirane in razkrajajoče se francoske parlamentarne demokracije. NEUMNE TEKME
V kanadskem mestu Montrealu sta si napovedala dvoboj pianist Monteeino in radijski napovedovalec Jarraud. Prvi je 100 ur razbijal po klavirju, dokler mu niso prsti otrpnili, drugi je ves ta čas govoril, dokler ga niso nezavestnega odnesli iz dvorane. Med njuno tekmo se je priglasil še tretji norec, g. Therrien, ki se je 60 ur zibal v gugalnem stolu, a se nato iz neprevidnosti zvrnil na tla. Vsem trem se seveda nekaj guga — v možganih.
AMERIŠKE ŽENSKE
Statistika je dognala, da ima v Ameriki -17 milijonov družin svoj avto in lastno hišo, kjer vidiš električne hladilnike, pralnike, sesalce prahu, razprševalee in podobno. Istočasno- so ugotovili, da je od 10 žensk 9 v službi izven doma. Ko so jih vprašali, čemu hodijo delat, so odgovorile, da zato, ker morajo v obrokih odplačevati tiste stroje. Z doma hodijo potemtakem delat samo zato, da jim ni treba delati —> doma.
DOJENČKI V SLUŽBI
Marsikje celo> ljudje z doktorati ne morejo najti zaposlitve, medtem ko iščejo na Angleškem velike tovarne otroških vozičkov, hranil in obleke lepo rejene, rdečelične in mirne dojenčke, da hi jih naslikali na reklamnih lepakih poleg svojih izdelkov. Materam plačujejo za to prav lepe denarje. — Marsik ateri brezposelni delavec in izobraženec obžaluje, da ni okrogel dojenček z več podbradki.
EVROPA SE POGREZA
že nekaj let opažajo skandinavski geografk kako se njihove obale prav počasi pogre-zajo v morje. Isto so ugotovili tudi Nemci z,n svoje pokrajine ob Severnem morju. Vodna gladina se vsakih pet let zviša za en cen-meter. Zanimivo je, da se z Afriko godi Prav nasprotno: tu zemlja malo po malem raste iz morja.
11 novTce m
ČLOVEŠKA POPLAVA
Po zadnjem ljudskem štetju živi na Kitajskem že 600 milijonov ljudi. Če bo prebivalstvo stalno tako naraščalo, bo 1. 1970 že 800 milijonov Kitajcev na svetu, 1. 1995 že več k'o ena milijarda. Tolikih množic ni mo-goče nasititi z navadnimi petletkami, temveč so potrebne velikopotezne in temeljite preosoove, kakor jih bo omogočila le uporaba jedrne sile v gospodarstvu. Sicer bo nastala velika lakota in kitajski človeški plaz se bo utrgal ter poplavil velike dele sveta.
OBSOJENI TOVARNAR
Evgen Pacelli, lastnik velike tovarne testenin, je dal nabiti lepake, na katerih je bila naslikana znana pevka Meneghini-Cal-las, kako z užitkom požira okusne makarone. Ker je umetnica vitka, naj bi to bil dokaz, da Pacellijeva testenina prav nič ne škoduje lepi tanki ženski liniji.
Pevka se je pa užalila, češ da ne mara imeti nič skupnega' z makaroni, in tovarnarja tožila. Rimsko sodišče ga je obsodilo na občutno globo. Tako je umetnica spet nekaj zaslužila.
JUNAK MORJA
Pred nekaj tedni se je s parnikom Italia vrnil iz Amerike Nemec dr. Lindermann. Drzni zdravnik je hotel poskusiti, ali človek vzdrži na odprtem morju tako rekoč brez vsega. Na gumijastem čolnu se je s Kanarskih otokov prepustil valovom Atlantika in je po 72 dneh pristal v Ameriki. Na 5400
(Nadaljevanje s 1. strani)
nomiji Tridenta-Južne Tirolske in Doline Aoste.
Ker gre tu za važno načelno vprašanje, so seveda italijanske stranke prisiljene, da zavzamejo do pravic naše manjšine jasno, predvsem pa obvezno stališče; saj so edino one poklicane, da zakon o avtonomiji v parlamentu izglasujejo. Pri tem se je pa primerilo nekaj nezaslišanega, česar Slovenci ne 'bodo mogli nikoli pozabiti: Italijanska kršč. demokracija je v svojem zakonskem predlogu o- deželni avtonomiji Slovence naših krajev kratko in malo prezrla! Z nami je ravnala, kot da nas sploh ni, o kakšnih naših jezikovnih in narodnih pravicah ni v njenem osnutku nikjer ne duha ne sluha. Slovenci naj bi torej ostali v deželni zakonodaji nezaščiteni !
V še večjo sramoto italijanskih katoličanov pa je, da so se namesto njih zavzeli v svojih predlogih za narodne pravice slovenskih katoličanov — marksisti in komunisti! Ateistični komunisti' so se glede na naravne pravice Slovencev izkazali za večje kristjane kot italijanski krščanski demokrati! V teh ueovržnih dejstvih je zapopadena najhujša obsodba vladajočega italijanskega političnega katolicizma, ki si jo more človek zamislili. Na eni strani lepo zveneče besede in fraze
kilometrov dolgi poti se je hranil z ribami, algami in deževnico. Samcat se je boril s prasilami narave in zmagal. — Pogumni mož lahko govori res o sreči, zakaj gol slučaj je, da ga ni ocean pogoltnil.
GENERAL V KRILU
V Italiji bo še ta mesec štela ženska policija tisoč članic. Vsaka policistka ima čin podporočnika, vrhovna poveljnica ho pa nosila znake brigadnega generala. Število žensk, ki so se prijavile policiji, je precej veliko.
FARUKOVE BABNICE
Znani francoski krojač Cihristjan Dior je tožil bivšega egiptovskega kralja Faruka, ker ni plačal računov za več dragocenih ženskih oblek. Toženec se je branil, češ da ni več vladar in naj dolg poravna njegov naslednik Naser iz zaplenjene kraljeve imovine. Ker je Naser odvrnil, da Egipt ne bo v nobenem primeru plačeval ženskih cunj, je pariška sodnija obsodila Faruka naj odšteje krojaču — 8 milijonov lir.
NOV IZUMITELJ
V Genovi je policija položila roko na znanega vlomilca Albina Musiija, kateremu dolgo ni mogla do živega, ker ji ni nikoli uspelo iztakniti pri njem običajnega svežnja vlomilskih priprav. To pot so pa našli v njegovem žepu ključek, poln zobčkov iz trde nai-lonske žice. Pred tem ključkom ni bila nobena ključavnica varna.
Musi je izjavil, da ne bo več kradel, temveč dail raje svoj izum patentirati! Mož spada med redke može, ki so svoj izuan takoj praktično preizkusili in od njega tudi nekaj pod palec dobili. Sedaj pričakuje bržkone, da prejme še kako odlikovanje.
o (krščanstvu — na drugi kruta, nekrščanska tesničnost zatiranja drugojezičnih katoliških manjšin.
In pri tem se gospodje še čudijo, da se v naših krajih širi vpliv komunizma in komunistov! Zakaj naj bi naše ljudstvo odbijalo pomoč, ki mu jo v njegovem pravičnem boju za obstanek nudijo marksisti? Neprirodno in bedasto bi bilo, če bi to pomoč odklanja-
li.	Neizogibna posledica vsega tega pa je, da se ugled in vpliv komunistov v naših krajih krepi in širi. Kdo je tega kriv in za to odgovoren? Prav gotovo ne Slovenci, temveč edino in izključno kratkovidni italijanski demokristjani, ki se v odnosu do Slovencev ne morejo dokopat! do resnične krščanske politike: oni edini so odgovorni, če se v naših krajih širi komunizem!
To bridko resnico bi bil moral v Arezzu kdo javno povedati v obraz odgovornim demokristjanom Italije. Kdo naj bi bil to storil? To je bila sveta dolžnost treh Slovencev, ki so v Arezzu zastopali bivšo Slovensko Ljudsko Stranko v emigraciji. Toda ti gospodje so' na žalost molčali kot grob. Njihov molk iznova dokazuje popolno nesposobnost in jalovost vse politike, ki se »v imenu slovenskih katoličanov« že leta vodi i inozemstvu pod okriljem neznatnega Mihe Kreka, malega naslednika velikega in globokoumnega voditelja slovenskega naroda Janeza Evangelista Kreka.
Združena Evropa in narodne" manjšine
ZLoitih i & “TUzubltvijsi
TRST ŠE VEDNO BREZ ŽUPANA
Kakor smo zadnjič napovedali, se je petkova seja tržaškega mestnega sveta zaključila, ne da bi svetovalci izvolili novega župana in odbornikov. Zborovanje pa je bilo kljub temu. zanimivo, ker se je na njem jasno izkazalo, da ima Bartoli, ki ga je Krščanska demokracija ponovno Ikamdidirala na župansko mesto, proti sebi vse stranke razen svoje. Na vseh treh glasovanjih je namreč prejel le 20 glasov, in to le od svoje stranke, kar še zdaleč ni zadostovalo za zmago. Na seji bi namreč lahko postal župan le tisti, za katerega b!i volilo- najmanj 31 občinskih mož. Ker ni tega števila prejel nihče, se bodo volitve ponovile prihodnji petek. Tedaj bo županski stol zasedel, kdor bo dobil največ glasov, četudi ne bo dosegel absolutne večine.
Po dveh brezuspešnih glasovanjih je v petek bila ožjia volitev med Bartolijem in socialnim demokratom dr. Dulcijem. Za Bar-tolija je glasovalo 20 demokristjanov, medtem ko je Dulci nabral 25 glasov. Zanj so namreč volile vse levičarslke stranke.
Prihodnji petek bi se znalo ponoviti, kar se je dogodilo na zadnji seji, in v tem' primeru bi bil za župana izvoljen socialni demokrat Dulci. To pa nikakor ne pomeni, da bi bila s tern 'kriza tržaškega mestnega sveta zaključena-, Iker bo treba poleg župana izvoliti še nove odbornike. Ker imajo social-iii demokrati vsega le 4 svetovalce, bi mogli Sestaviti upravni odbor samo s pomočjo komunistov, kar se pa ne bo zgodilo. Če se torej hočejo izogniti novim volitvam,. ee morajo nujno sporazumeti z demokristjani, ki imajo v mestnem svetu 20 svetovalcev. Tu pa nastane vprašanje, ali se bodo krščanski demokrati sploh, hoteli pogajati s socialnimi demokrati, s tistimi socialnimi demokrati, ki so glasovali proti njihovemu kandidatu Barto-liju.
Zadeva je torej zelo zapletena in je iz nje en sam izhod: nove volitve!
SNEŽNI METEŽI NA KRASU
Letošnja pomlad, ki nas je razveselila s svojim zgodnjim prihodom, nam je v noči med nedeljo in ponedeljkom nudila neprijetno presenečenje. Kras in mesto je zajel val mraza, tako da je toplomer padel skoraj na ničlo, ponelkod pa, kakor na primer na Baizovici, celo pod ničlo.
Vreme se je poslabšalo v nedeljo zvečer, ko so bliski in gromi naznanili, da se bliža močan vihar. Okrog 21. ure je pričelo deževati in je obenem zapihala burja, katere sunki so proti jutru dosegli hitrost do 90 km na uro. Zaradi nenadnega padca temperature je po vsem Krasu in celo pri Sv. Ivanu ter na Škorklji močno- snežilo, talko da je ponekod zapadlo do 5 cm snega. Na Opčinah, Bazovici in oikoliei je bil v ponedeljek dopoldne tak snežni metež, kakršnega- celo pozimi red-koikdaj vidiš.
Iz podatkov, ki jih hrani Vremenski zavod v Trstu, izhaja, da od leta 1841 do danes, to je v več ko v enem stoletju, ni v mesecu imaju na Tržaškem še nikdar snežilo. V aprilu pa je v tem obdobju zapadel sneg samo leta 1855, 1909, 1911 in 1927.
Vreme se je hvala Bogu kmalu zboljšalo,
tako da je že v torek zasijalo sonce, ki so se ga razveselili predvsem naši 'kmetovalci.
Zaradi hude nevihte in burje je v ponedeljek prenehalo tudi vse delo v tržaškem pristanišču. Okoli 3.30 zjutraj je nastal v starem pristanišču precejšen požar na krovu nekega vlačilca. Povzročila ga je strela, ki j-e treščila v jambor. Strela je prav tako poškodoval a televizijski stolp na Banovskem vrhu, tako- da so v ponedeljek: izostale televizijske oddaje.
Z jugoslovanskega Krasa poročajo, da se je v noči od nedelje na ponedeljek vsa po-ikrajina odela z belim snežnim plaščem. V Postojni je zapadlo okrog 20 om snega, tako da so morali glavno cesto proti Ljubljani čistiti z motornim plugom. Sneg je po vsej Sloveniji povzročil velikansko škodo na pridelkih, predvsem na povrtnini in sadnem drevju.
NABREŽINA
Konec aprila je bil v Nabrežini občni, zbor krajevne »Kmečke in obrtniške posojilnice«. Domači denarni zavod, ki mu že vrsto let predseduje arhitekt Anton Radovič, se je s svojim dobrim in poštenim poslovanjem že močno- zakoreninil v vsej naši bližnji okolici. Njegov delokrog, (ki se je prvotno raztezal na devinsko-nabrežinsko in zgoniško- občino, je zadnje čase objel tudi Sv. Križ.
Nabrežinska posojilnica je bila sicer ustanovljena že le-ta 1914, vendar lahko rečemo, da je -povsem zaživela šele po drugi svetovni vojni, tako da je konfec lanskega leta štela kar 259 članov.
Iz poročila upravnega odbora izhaja med drugim, da so leta 1956 rešili 54 prošenj za menična ter tri prošnje za vknjižbena posojila v skupnem znesku 9,456.020 lir. To je namreč ena glavnih nalog posojilnice, h kateri se naši ljudje radi zatekajo, ker jim prošnje rešuje v razmeroma ikratkem času in brez posebnih težav.
V novi upravni odbor so bili ponovno izvoljeni vsi stari člani. Predsednik je zopet postal arhitekt Radovič, podpredsednik pa g. Josip Škrk iz Trnovce.
BARKOVLJE
Starejši liurkovljan nam o svojem kraju takole piše:
Ko sem bil še srednješolec, sem večkrat rad zahajal v družbo starih barkovljanskih očakov, ki so razpravljali o politiki, gospodarstvu in prosveti. Tu pa tam so seveda pokramljali tudi o svojih vinogradih, barkov-Ijansikili kleteh in barkah. Priznati moram, da sem se od teh možakarjev marsičesa koristnega in zanimivega naučil.
V moški dobi pa nisem bil posebno navdušen za tako družbo, ker sem se bal, da se bom v njej prehitro postaral. Zato sem se ^atelkel k m-ladiini.
Danes, ko sem že zdavnaj pozabil, kdaj sem se srečal z Abrahamom, bi moral še bolj iskati družbo mladih, da bi od sebe odvračal starosl, ki postaja čedalje bolj vsiljiva. Tega na žalost ne morem, ker je današnja mladina povsem drugačna kakor -nekdaj.
Ko- je bilo 1. 1927 nasilno ulkinjeno naše pevsko- društvo »Adrija«, je štelo nekaj nad 100 članov. Društvena knjižnica je bila odlično obiskovana in smo prirejali številne
izlete, čeprav je pevskemu zboru manjkal glavni ciilj: nasto-p!
A kako je danes? Skoraj vsa barko-vljan-ska mladina se prav nič ne briga za naše slovenske pravice, za svoj jezik in šolstvo ter našo prosveto.
Tukajšnje prosvetno društvo le z veliko težavo združuje peščico- mladih prosvetnih delavcev, čeprav preti nevarnost, da se naenkrat podere vse, kar so naši predniki s toliko ljubeznijo- in požrtvovalnostjo- ustanovili. V knjižnici že nekaj let trohnijo- knjige -i-n se namesto njih širijo tuje revije, ki n imajo z našim življenjem in našimi potre* bami nobene- zveze. Mladina se rada samo še zabav-a in si povrhu išče le tuje razvedrilo.
Starejši Barkovljani smo upravičeno zaskrbljeni nad talki m nazadovanjem. Zato pozivamo vse tiste zavedne ljudi, ki so ostali zvesti svojemu prepričanju ter so se vedno zanimali za vse, kar je slovenskega, naj pomagajo, da se bo vsa -naša mladina vrnila na staro pot. Zakaj bi namreč morali Barkovljani danes -biti v zadnjih vrstah, iko smo bili vedno prvi povsod, kjer je šlo za vpis otrolk v slovensko- šolo, za širjenje naših časopisov, za prosveto itd.? Skrajni čas je, da se z največjo požrtvovalnostjo lotimo dela!
DOLINA
V nedeljo je bila v Dolini prva razstava domačih vin, ki joi je s sodelovanjem pokrajinske uprave ter Kmetijskega nadzorni-šiva priredila dolinska občina. Na vaškem trgu so postavili -kiosik, v (katerem so gostje lahko pokuševali 17 različnih vrst vina iz vsega našega Brega. Razstava bi morala trajati dva dni, toda zaradi izredno slabega vremena je bila prekinjena že v nedeljo popoldne. Prireditelji so zato odločili, da se bo razstava vin nadaljevala prihodnjo nedeljo in trajala še do torka.
Dolinčani bi morali imeti v nedeljo -tudi običajni ples pod mlajem, ki je pa zaradi dežja in mraza odpadel. Če bo vreme dovolilo, se -bomo zavrteli prihodnjo nedeljo in ponedeljelk-.
KLUB SLOVENSKIH FOTOAMATERJEV
V Trstu bodo v kratkem ustanovili klub, ki ima namen združiti vse slovenske fotoamaterje našega ozemlja. Ljubitelje tega lepega športa opozarjamo, da jih bomo podrobneje seznanili s to ustanovo, brž ko bo imela ustanovni občni zbor in bo začela redno delovati. Bralcem pa priporočamo, naj že sedaj širijo to zamisel, ki bo v veliko korist vseh ljubiteljev fotografije, predvsem pa začetnikom v naših krajih.
SLOVENSKO UČITELJIŠČE V TRSTU priredi v ponedeljek, 13. maja, ob 20. url V AVDITORIJU »AKADEMIJO«
Na sporedu so deklamacije, pevske, plesne in klavirske točke ter enodejanka A. Ingolča »Našli so s:«. Vabila so na razpolago od 7. maja dalje v tajništvu slovenskih srednjih šol, v Tržaški knjigarni, ul. sv. Frančiška 20, in v knjigarni Fortunat, ul. Paganini 2
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
V petek, 10. maja, ob 21. url v SKEDNJU, v soboto, 11. maja, ob 21. uri v AVDITORIJU, v sredo, 15. maja, ob 21. uri na OPČINAH, v petek, 17. maja, ob 21. uri na KONTOVELU
»ZGODBA ZA SMEH« dramatična farsa v treh dejanjih Spisal: A. SALACROU — Prevedla: D. AHACICEVA SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE IN GLASBENA MATICA V TRSTU
V nedeljo, 12. maja, ob 18.30 v AVDITORIJU, v torek, 14. mala, ob 21. url v SKEDNJU
»PLANINSKA ROZA« opereta v treh dejanjih Besedilo ln glasba RADOVANA GOBCA
GORIŠKI MESTNI SVET
V četrtek preteklega tedna je biila seja go-riškega mestnega sveta. Ker je pred kratkim umrl odbornik Digianantonio, je bil na njegovo mesto izvoljen Pdsquale De Sdmone. Sledila je obširna razprava o potrebi, da se za Gorico podaljša za nadaljnjih 9 let zakon o prosti coni.
Komunistični svetovalec Balti je bil mnenja, da bi moral občinski svet najprej razpravljali in oklepati o sestavi upravnega odbora proste cone ter o drugih konkretnih določbah zakona. Zastopniki ostalih strank se niso z njim strinjali in zato je župan dal na glasovanje resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta.
O komunističnem predlogu pa bodo razpravljali kasneje, morda še ta mesec.
V ponedeljek pa so mestni očetje spet preučevali vprašanje o ustanovitvi nove dežele Furlanija-Julijska krajina. Upravni odbor je predložil resolucijo, ki je bila po njegovem mnenju sestavljena tako, da bi mogla zanjo glasovati večina občinskih svetovalcev.
Potem ko je večina svetovalcev odbila predlog fašistov, naj se ne ustanovi nova dežela, so komunisti in socialni demokrati umolknili svoje popravke k predloženi resoluciji. Saragatovec Zucalli je izjavil, da bo glasoval za resolucijo upravnega odbora, medtem ko je komunist Batcllo želel, da se v dnevni red stavit« dva mala popravka, ki naj bi služila le lepoti sloga predložene resolucije, Zupan dr. Bernardi* pa je odločno odklonil vsak popravek in je tudi odbil zahtevo misovcev, liberalca Attemsa in monarhista Pedronija, ki so želeli, da bi se resolucija razdelila na dvoje, češ da bi utegnili glasovati le za njen prvi del. Ta je namreč brenkal na rodoljubno struno, poudarja! edinstvo države in omenjal tudi Pulj, Reko in Zader. Zupan dr. Bernardi* pa je odločno odklonil ponudbo te gospode.
I>r. Kacin je izjavil, da bodo slovenski svetovalci glasovali proti predloženi resoluciji, ker ni niti z besedico omenjena potreba, da se zaščiti slovenska narodna manjšina. Zahteval je obenem, da se poimensko glasuje o predlogu, ki so ga stavili vsi slovenski svetovalci. Ta predlog je bil seveda zavrnjen, glasovanja so se vzdržali le (komunisti in socialni d cin okradi.
Zupan Bernardi* je ob tej priliki o Slovencih ponovil že običajne in zastarele fraze, češ da gre Je za nekaj tisoč drugojezičnih državljanov, ki že tako uživajo vse pravice, in da z-ato zanje ni potrebna posebna zaščita. Priznal pa je, da je ustava uvrstila med dežele s posebnim statutom tudi Furlani-jo-Julijsko krajino zaradi tega, ker se je tedaj upalo, da bo prišlo pod Italijo več prebivalcev iz sosednega ozemlja, tkar se pa ni zgodilo. Tudi zaradi tčga odpade vsaka potreba po zaščiti Slovencev v Italiji. To je res živ in pravi duh krščanskega politika! Svetovalec Rudi Bratuž je poudaril, da nekateri svetovalci nasprotujejo deželni avtonomiji, čeprav vedo, da s tem .škodujejo gospodarskim koristim mesta.
Končno je dr. Bernardi* dal na glasovanje «vojo resolucijo, za (katero je glasovalo 26 svetovalcev, osem jih je glasovalo proti, ined
njimi tudi oba navzoča slovenska svetovalca gg. Bratuž in dr. Kacin. Splošno začudenje je vzbudilo dejstvo, da sta zanjo glasovala udi oba komunistična svetovalca Battello in Balti.
GORIŠKI POKRAJINSKI SVET
Sobotna seja pokrajinskega sveta je bila posvečena izključno vprašanju nove dežele. Ker so svetovalci o tem že obširno razpravljali, jc upravni odbor sestavil tako resolucijo, za katero so glasovali vsi razen misov-ca dr. Delpina.
Svetovalci krščantlke demokracije, komunistične stranke, Slovenca g. Miladin Černe tn dr. Sfiligoj so že prej predložili zahteve, ki so pa vse soglašale v tem, da je treba čim-prej ustanoviti novo deželo Furlanijo-Julij* sko krajino.
OPOZORILO STARŠEM
Sindikat slovenskih šolnikov v Gorici se obrača na slovenske starše z opozorilom naslednje vsebine:
Marsikateri poklic in obrt že danes zahtevata nižjo srednješolsko izobrazbo. V bodoče bo prav gotovo potrebna za i se poklice vsaj mala matura. Zato opozarjamo starše, naj otroke, ki so dovršili 5. razred ljudske šole, brez pomišljanja vpišejo v strokovno ali nižjo srednjo šolo, da se ne bodo kasneje kesali, ker so svojemu otroku zaprli pot do izobrazbe in kruha. To i>elja predvsem za tiste otroke, ki niso po dovršenem 5. razredu ljudske šole prekoračili 14. leta in so še šoloobvezni.
Starši naj otroke po dokončani ljudski šoli prijavijo k sprejemnemu izpitu za nižjo srednjo šolo, kajti le ta izpit jim omogoča nadaljnje šolanje na vseh zavodih. Rok za vlaganje prošenj poteče 15. maja, izpit pa se prične 6. jimija.
IZ DOBERDOBA
Veliko zadovoljstvo je zavladalo v vsej do-berdobski občini, posebno še v tistih naseljih, kjer doslej sploh niso imeli vodovoda, 'ko je občino uradno obiskala pregledna komisija CAFO. S predsednikom g. Bressanom, ravnateljem inženirjem Sirtorijem in upravnim tajnikom dr. Riazetom pa je prišel v Doberdob tudi višji uradnik pri ministrstvu /a javna dela inženir Zambelloni. Komisija si je ogledala sedanje vodovodne naprave in soglasno ugotovila, da je naš že nad 40 let stari doberdobski vodovod častno že izvršil svojo nalogo. Zastopnik ministrstva je ob tej priliki izrecno pohvalil našo staro in novo občansko upravo in izrazal začudenje, da je znala izkoristiti stari vodovodni ustroj do skrajnih možnosti. C im prej pa ga je treba nadomestiti z novim.
Obnova dosedanje vodovodne mreže se bo izvršila po načrtu, ki ga je izdelal CAFO. Vodovod se bo razširil na vsa naselja naše občine, tudi na Jami je in Dol ter njegove vasice, k«T je omogočila stara občinska uprava in zlasti bivši župan gospod Miro Fetrletič s
lem, da je občina pravočasno pristopila k Vzhodno-furdanskemu vodovodu; znala pa je tudi priskrbeti potrebna denarna sredstva v znesku 18 milijonov lir, s katerimi bo CAFO izvedel popolno obnovo našega vodovoda ter ga povezal s tistim v Martinščini. To bo vsekakor velika gospodarska pridobitev za znaten predel goriškega Krasa. Doberdobski Občinarji se pri tem spominjamo s hvaležnostjo tudi neprestanih dopisov Novega lista o tem perečem doberdobskem vprašanju. Z gradbenimi deli bodo verjetno začeli že v nekaj mesecih.
V nedeljo smo pokopali 29-letnega domačina Jožefa Ferletiča, ki je delal v tržišikih ladjedelnicah. Umrl je v goriški bolnici za hudo boleznijo, ki si jo je nakopal v Nemčiji, kjer je btl interniran za druge svetovne vojne. Iz istega vzroka je takoj po vojni umrl tudi njegov oče.
Razume se, da je smrt vestnega delavca močno presunila vse Doberdobce, zlasti pa njegovo ženo, s katero se je poročil šele pred desetimi dnevi v bolnici.
Pogreba se je udeležila dolga vrsta vaščanov, domača godba na pihala pa je spremljala pogrebni sprevod z žalost inkami.
Pokojniku naj sveti večna luč, njegovi ženi in vsem sorodnikom izrekamo naše iskreno in globoko sožalje.
Letošnji prvi maj smo Doberdobei proslavili pred spominsko ploščo padlim vaščanom. Spominski govor je imel g. Karel Černič, ki je v njem sprožil tudi misel o postavitvi spomenika padlim na trgu sv. Martina v Doberdobu.
IZ PODGORE
Podgora vsako leto slovesno obhaja praznik sv. Gotarda. Ta dan smo Podgorci še posebno slovesno praznovali, ker je bila srebrna m a - a našega priljubljenega rojaka g. župnika Ivana Delpina, ki požrtvovalno pase sedaj duše na jugoslovanskem Krasu v Pliskovici. Slavja se je udeležilo lepo število njegovih sobratov, med njimi tudi kanonika Novak in Gregorec. Pridigal mu jc misijonar g. Vidmar.
Srebrnomašoiku izražamo čestitke z željami in molitvijo, da ga dobri Bog bogato blagoslovi pri njegovem delu v blagor naših bratov in »ester v matični državi.
TOMBOLA ZELENEGA KRIZA
Tombola goriškega Zelenega križa je bila zaradi sabega vremena prestavljena na nedeljo 19. maja.
RODITELJSKI SESTANEK
Napovidani roditeljski sestanek na slovenski strokovni šoli je vodil ravnatelj dr. Nemec. V uvodnem govoru je opozoril zavedne slovenske starše na njihovo dolžnost, da s svojo prepričevelno besedo poskrbijo, da se v slovenske šole vpišejo tudi otroci tistih staršev, pri katerih je slovenska narodna zavest v zadnjih letih občutno padla. Niti bojazen niti zmi.tno gospodarsko računanje ne opravičujeta slovenskega očeta in slovenske matere, da oropata svojega otroka tako velike in neprecenljive dobrine, kot je pouk in vzgoja v materinem jeziku. Tega ne trde saino slovenski vzgojitelji, marveč tudi moderni pedalom vseh narodov in tudi italijanski. Vsi vzgojitelji, ki res zaslužijo to ime, trde, da edino vzgoja in pouk v materinem jeziku nudita dovoljno jamstvo za zdrav in uspešen življenjski razvoj otroka. 7a:o n smo Slovenci kaki pretirani nacionalisti in šoviivsti, ako se tako odločno in vneto borimo za samostojno slovensko šolstvo.
Bog daj, da bi se vsi slovenski starši ravnati po zlatih besedah dr. Nemca in zares vpisali svojo otroke le v slovenske šole.
Po kratkem ravnateljevem govoru so se starši živahno razgovarjali s posameznimi profesorji o učnih in vzgojnih uspehih svojih otrok.
/jenejltc« t/looettlfc*
IZ SV. PETRA SLOVENOV
Zopet je šlo veliko naše upanje po vodi. Že lani so nam obljubili, da bodo letošnjo pomlad popravili vse ceste v nadiških dolinah. Sedaj pa pravijo, da se bo to zgodilo šele drugo leto, češ da ni denarja. Ureditev vseh cesl v na-dišlkii dolini bi stala okrog 40 milijonov lir. Od teh bi morala polovico prispevati pokrajina, ostalo pa posamezne občine.
Lansko leto je bil ustanovljen konzorcij 7a vzdrževanje cest v dolini Aborne, Kosce in Arbeča, h kateremu so pristopile tudi občine Šempeter, Sv. Lenart, Srednje, Grmek, Dreka in Sovodnje. Naloga konzorcija je bila tudi, da asfaltira glavne ceste. Zato so pred dvema letoma že poskrbeli za betoniranje cest Most-Sv. ICvirin-Ažla-Škrutovo. Sedaj bi bilo treba nadaljevati z delom na cesti Škruitovo-Hlodič, Ažla-Sovodnje in na dela ceste, ki vodi v Srednje do Zamira.
Če bi se'vsa obljubljena dela dejansko izvedla, bi bilo za nekaj časa rešenih stiske več 'naših brezposelnih ljudi, Mnogi se sprašujejo, zakaj ne prosijo naše občine za državna posojila, saj jih vlada daje drugim krajem, Iki so jih morda manj potrebni kot naši. Naše'ceste so nujno potrebne popravila, treba je Uidi pomisliti, da leže ob meji in je zato promet večji kot drugje. Upamo pa, da bodo naše občine poskrbele za potrebna posojila drugod, a zanje morajo takoj zaprositi. Nekateri naši ljudje, iki so upali, da- dobe letos dela. niso odšli v tuji* jo in zalo , težko čakajo, da pridejo do kakega zaslužka.
>1*1 BELEGA POTOKA« — V REZIJI
V Ravenci je vse, lepo urejeno in to je hvale vredno. Kdor obišče vas, se mil zdi, da je v mestece: povsod, svetijo neon sve-
tilke, tu vidiš lepe tlakovane ceste, za županstvom je lep park, sredi katerega stoji spo-menilk padlim, v vasi je tudi več lepo urejenih trgovin, lep drevored in še marsikaj. Možnica in drugi kraji se ne morejo primerjati z Ravenoo. Stroški za vsa ta olepševalna javna dela so stali okrog 30 milijonov lir. Za trevno občino, kot je naša, je ta vsota precej velika. Hudo pa je, da več vasi v naši občini, kot n. pr. Beli potok, nima še eldktrične luči. Vas Korita nlirna niti ce. sle. Ali je bilo res potrebno potrositi vseh 30 milijonov lir samo v Ravenci? Preden so tlakovali cesto- v Ravenci, bi bili morali zgraditi vsaj skromne poiti in napeljati električno luč v naselja, ki jih še nimajo. Saj občani plačujemo vsi- enake davke. Res je sicer, da so nekaj denarja, ki je služil za javna dela v Ravenci, dobili od sečnje lesa, toda gozdovi so bili last vseh občanov in ne le tistih iz Ravence. Če bi bili občinski upravitelji pravični, bi morali sedaj nekoliko bolj primerno obdavčiti prebivalce iz Ravence, saj le ti tudi uživajo koristi od omenjenih javnih naprav. Nam, ki živimo v zapuščenih, zanemarjenih in zakotnih vaseh, olepševalna dela v Ravenci prav malo ali nič ne služijo, saj vidimo vas le enkrat ali dvakrat v letu in to, ko gremo plačevat davke ali po kak dokument. Koristijo pa tujskemu prometu in prinašajo dobička tamkajšnjim hotelirjem, gostilnam in trgovinam. Zelo smo radovedni, kaj mislijo o tej zadevi občinski svetovalci iz drugih vasi. Ali niso bili. izvoljeni zato, da bi branili ravno pravice vasi, ki so od vseh zapuščene? Za zanemarjena naselja bi se morali najbolj posta-iti in ni prav, da vedno le kimajo k pred-ogorn, !ki jih stavijo župan in ravenski svetovalci. Ljudje zanemarjenih vasi zavoljo tega vedno huje godrnjajo in njihova nevolja
proti taki nesocialni in krivični občinski upravi iz dneva v dan opravičeno raste.
IZ ČEDADA
V kratkem bo prišlo- v naše mesto- 40 študentov iz Avstrije, ki obiskujejo zgodovinski zavod na Dunaju. Vodil jih bo univerzitetni profesor Sanitifalter Leo. Obiskali bodo zlasti naš muzej in si ogledali zanimivosti našega mesta ter nadiške doline. Tako si bodo ogledali Landarsko jamo, Brišče in Dolenjo Mjer-so.
PODBONESEC
Naši ljudje so zelo- hudi, ker sp zvedeli, -la je poštno ravnateljstvo- ustavilo popol-lansko pobiranje pošte v Šempetru, Podbo-nescu, Sovodnjah in Šenčurju. Doslej so ošto odnašali zjutraj ob 7,40 in popoldne ob 14. uri in s tem so bili vsi zadovoljni. Zakaj so zbrali prav naše vasli in v njih ustavili popoldansko službo, ko je ravno v njih lajveč izseljencev?
IZ DREKE
Od 1. do 25. se-ptem-bra 1955. leta je 2(i lelavcev iz Drdke popravljalo Cesto, ki vodi iz Kraja do bloka Kazoni (Solarje). Občinski upravitelji so jim -takrat obljubili pošte-ne delavske plače, a do sedaj ni o plačilu ne duha ne sluha. Za 4000 ur, ki so- jih opravili, so jim -dali na račun samo 150 tisoč lir. Delavci so že večkrat zaprosili, da bi jim popolnoma izplačali, a so vedno slišali to pesem: »Potrpite, potrpite, bomo že plačali«. Od tega bosta pretekli 'kmalu dve leti, a reveži še vedno čakajo na plačilo. Take in podobne stvari se dogajajo lahko le v Dreki iu v drugih -občinah Heneške Slovenije! Drugod bi župani in sindikati znali braniti koristi delavcev. Le pri nas se za ubogega reveža nihče ne zmeni.
Dolžnost dreškega županstva je, da delavcem -takoj izplača krvavo zasluženi denar, ker bodo ti drugače prisiljeni islkpti druge poti, da pridejo do svoje pravice.
»red 100 leti
Tuje dežele so namreč pošiljale na trg svoje pridellke. Žito iz Romunije, živina iz Rusije se je prodajala v državi ceneje kot domače blago. Amerika je z novimi pridelki kar preplavila evropski trg. Cene so začele padati in naš kmet je zašel v stiske.
Le en-a pot je bila iz zagate. Kmet bi se bil moral lotiti obdelovanja zemlje na bolj umen način. Dohiteti bi bil moral napredek drugih dežel. Toda na zanemarjeni kmetiji so se po navadi takole opravičevali: »Moj stari oče je tako gospodaril, jaz bom tudi in mladi naj tudi«. Vse je 'torej šlo iz roda v rod p.p. enem kopitu.
Kdo je takrat mislil na umetna gnojila, na izboljšanje kmetijskega orodja ali celo na nabavo kmetijskih strojev! Starokopitnost je bila rakava rana Večine naših kmečkih gospodarjev.
Staro n! dobro
Delali so še tako kot njihovi•• dedje p red »triletji. Iz zapiskov go-rišlke Kmetijske družbe, ki je imela prvo' sejo .leta 3756, beremo,
kako so se nekateri razboritejši možje borili z besedo in pismom, da bi povzdignili kmetijsko gospodarstvo. Saj je bilo takrat’poglavitni temelj države kmetijstvo, kajti trgovina in industrija pri nas še nista bili razviti.
Za povzdigo kmetijstva je družba vzela v Gorici v najem ves grič na Pristavi (Rafut), kjer je uredila drevesnico in preizkuševali-šče. En del rastlin je razdelila kmečkim posestnikom, da bi se privadili vzornemu kmetovanju. Najprej so na goriški Pristava— od tod ime, ker je bila tu pristava Kmetijske družbe — začeli z uspehom saditi pitani ko-stanj,.
Družba, enake so bile tudi v Trstu in drugih krajih Avstrije in Italije, je razpisovala tudi odlikovanja in nagrade za napredne kmetovalce. V šolah so učencem, ki so pokazali smisel za kmetijstvo, podeljevali kolajne z napispm »Candidato agrico-lturae - bonae sped« (~ kandidatu, ki vzbuja dobro upanje za kmetijstvo). Posebna denarna darila v znesku desetih goldinarjev — /altiste čase prav: čedna vspta —- so bila določena za ti-
stega, ki zasadi najlepšo živo mejo od Gorice do Solkana. Še danes se poznajo njem ostanki in od tod ttudi navada živih mej z dolgimi trni po solkanskem polju. Pospeševali so tudi prejo kopriv; po 20 goldinarjev nagrade je prejel, kdor je nit svojem polju uredil najboljšo kanalizacijo; po 6 gol dinarjev so dajali za največji pridelek žafrana. Kar zlate ogrske cekine (ongari) je pa vtaknil Ikot nagrado v žep neki posestnik iz Furlanije za najboljši pi-kolit.
(Nadaljevanje prihodnjič)
		
		
—	- -j	
mu «		
TOVARNA
tP%mcic
KRMIN - CORMONS TELEFON ŠT. 32
Udcluje vsakovrstno pohiitro, spalnice, jedilnice, knhlnje itd. brril ruko delo po naročilo. Prodaja po tara ra i-ikih cenah, jamči za aolidno dalo.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
ULim%l [e Vl/lcCtMfctfaifj
Ob koncu preteklega tedna je nenadno umrl zloglasni ameriški senator McCafthy. Še isti dan, ko je umrl, so mnogi listi zatrjevali, da njegova bolezen n. vznemirljiva. To je čudno spominjalo na navade v nasprotnem taboru, kjer državniki tudi ne smejo biti uradno »resno« bolni, da se njihovih pristašev ne polasti zmeda.
O mrtvih nič slabega. Pustimo torej na miru osebo pokojnega ameriškega senatorja in spregovorimo nekaj besed o pojavu »makartizma«, ki mu je on dal ime in zagon, četudi morda ni bil on njegov začetnik, kot tudi ne bo z njim zamrl.
Makartizem je dokazal, da je možno tudi brez totalitarne vlade ustrahovati ljudstvo in celo velik narod, pa tudi njegovo demokratično izvoljeno vlado: Človek brez resnične izobrazbe, človek poln zmedenih predstav o svetu in — kot mnogi neizobraže ni ljudje — poln prezira do kulture, se je v Ameriki z demagoškimi pripomočki polastil sredstev, s katerimi je izvajal naidzorstvo nad desetinami milijonov ljudi in jih skušal prisiliti, da bi mislili in delali tako, kot je on hotel.
Makartizem kot pojav je bil vse prej kot kaka miselna struja ali idejno gibanje. Najbolj točen izraz zanj je res »lov na čarovnice«, kot ga je nekdo označil in kar je potem obveljalo. Kot so v srednjem veku obsojali na smrt in sežigali na grmadah nedolžne ženske, o katerih so v svojem praznoverju in v svoji zaslepljenosti verjeli, da čarajo in škodujejo ljudem, tako se je makartizem spravil nad nedolžne ljudi, najrajši na izobražence in demokratič ne politike, ter jih skušal moralno, pa tudi 1'izično uničiti. To se mu je v mnogih primerih posrečilo.
KULTURNE VEST/
* Znani literarni zgodovinar dr. France Koblar, ki se je zadnji čas zdravil v ljubljanski bolnišnici, je že na poti okrevanja, tako da je lahko zapustil bolniško posteljo.
* V Rimu je zaradi oslabitve srca umrl po ope-raciji francoski pisatelj in urednik znane revije »Esprit« Albert Beguin. Omenjena revija ima precej bralcev in prijateljev tudi v Sloveniji.
* V nedeljo je v Neaplju predsednik republike Gronchi odprl preurejeni velikanski umetnostni muzej Capodimonte, v katerem je sto dvoran. V njih je shranjenih 20.000 umetnin.
* Na Madžarskem pripravljajo proces proti pisatelju Tiborju Deryju, ki so ga pred štirinajstimi dnevi zaprli zaradi »zloiinov proti državi«. Proces pripravljajo tudi proti skupini drugih pisateljev, med katerimi je znani dramatik Julius Hay. Obtoženi so, da so sodelovali v lanskem uporu in ga duhovno pripravljali s svojim odporom proti Rakosijeve-mu režimu.
* Predstavnik Državne založbe Slovenije je izjavil, da je o-menjena založba pripravljena izdati novo pesniško zbirko Edvarda Kocbeka, ki so jo prej nekatere založbe zavrnile. Ilustriral jo bo naš tržaški slikar Lojze Spacal.
* Slovenskemu pisatelju Lojzetu Kovačiču je nedavno pogorel del stanovanja in pri tem je bil uničen rokopis njegovega prvega romana. Prepisa ni imel.
Majhen odlomek je izšel le v zadnji številki »Besede«.
* Studijska knjižnica v Kranju je priredila razstavo del pisatelja Iva Šorlija, ki je obhajal pred kratkim svojo osemdesetletnico.
Celi vrsti univerzitetnih profesorjev, pisateljev, časnikarjev in znanstvenikov je vzel ugled pred javnostjo, ker jih je označil za »komuniste« in »izdajalce«. Vzel jim je pa tudi kruh, ker so navadno takoj izgubili službo. Številne njegove žrtve so v obupu napravile samomor.
POŠASTNA DEMAGOGIJA
Makartizem je vse ameriško življenje zastrupil s sumničenjem in uporabljanjem metod, kakršnih se sicer poslužujejo samo nasilniški sistemi. Zavestno se je posluževal laži in obrekovanj. Obdolžil je ljudi zločinov, ne da bi jih mogel dokazati. V mnogih primerih je celo ponarejal dokaze. Množic ameriških izobražencev in kulturnih delavcev se je po-lastil strah, da bi postali žrtev te histerične »gonje na čarovnice«, in v tem strahu so se dali premnogi še sami izkoristiti za slepo orodje strahovalcev in obrekovalcev.
Nobena nasilniška vladavina, niti Hitlerjeva nit; Stalinova, ni imela na razpolago toliko propagandistov, ki bi se bili sami ponudili, da bodo opravljali tlako, kot jih je imel McCarthy, je te dni zapisa) uglsden list. In to je pri vsem pojavu makartizma najbolj žalostno. McCarthy v resnici ni imel na razpolago palicije in vojske, pa tudi ne drugih izvršnih organov oblasti, ki bi bili zanj strahovali množice, in vendar se mu je posrečilo, da jih je ustrahoval s pomočjo nezavednih in politično ter'idejno zaostalih ljudi. Ameriška demokracija se je izkazala v tem primeru za nenavadno šibko in krhko.
Makartizem bo ostal zapisan v zgodovini kot naj-pošastnejši pojav demagogije in množičnega strahovanja s pomoijo laži, obrekovanja in jemanja dobrega imena ljudem.
Ta pojav še ni mrtev, saj ga opažamo celo med Slovenci naših krajev, vendar izgublja na moči in zagonu. Upati je, da bo zaradi smrti svojega pobudnika še tem prej uplahnil.
2. maja se je začel filmski festival v Cannesu, ki je poleg beneškega najpomembnejša mednarodna prireditev filmske umetnosti. Zadnja leta sicer že na vseh koncih in krajih prirejajo mednarodne filmske festivale, a ti se po ugledu še daleč ne morejo primerjati z dvema omenjenima.
2e 3. maja je bil na sporedu jugoslovanski film »Dolina miru«, ki ga je izdelal Triglav-film v Ljubljani, zrežiral pa France Štiglic. Kot znano, je bila na lanskem jugoslovanskem festivalu v Pulju »Dolina miru« nagrajena kot najboljši jugoslovanski film. V Cannesu je pa doživel kaj slab sprejem. Po splošni sodbi filmskih časnikarjev in kritikov je v njem inalo izvirnega. Vse preveč spominja na slo-
Neokusna reklama. . .
Ves svetovni tisk je zastokal, da se je mlada francoska pisateljica Frangoise Sagan, ki se v resnici drugače piše, smrtnonevarno ponesrečila pri divjanju z avtomobilom v okolici Pariza. Pisali so, da si je prebila lobanjo in podobno. Cez ... devet dni pa je, glej, lahko že zapustila bolnišnico, hkrati pa je povedala, da bo še divjala z avtomobilom.
Dekle je napisalo dosloj dva podpovprečna ro mana, katerih edina znamenitost je v tem, da ju po moralni pokvarjenosti, katero v njima opisuje, nih če ne bi prisodil dvajsetletnemu dekletu. Prav go tovo je znak splošne moralne skvarjenosti, če sma tra francoska in druga javnost to za nekako izredno vrednoto njenega pisanja in pokupi stotisoče izvodov obeh njenih romanov.
Da pa je tudi miselna raven v Franciji precej padla, dokazuje prav dejstvo, da se da javnost tako vleči za nos navadni reklami, kot se je zgodilo v primeru Saganove nezgode. Dekle ima baje napisan že tretji roman, dišijo ji novi milijoni in novi ameriški avtomobili, njenemu založniku pa najbrž tudi. Zato je treba izkoristiti priložnost prometne nesreče za ... reklamo. Upamo pa, da bo imela ta neokusnost pri marsikom obratni učinek, kot, so pričakovali organizatorji reklame.
* Umrla je slovenska slikarka Jela Trnkoczy, roj Humek. Pokopali so jo v torek v Ljubljani.
* UNESCO bo ustanovil v Rimu mednarodno sre dišče za zbiranje tehničnih podatkov o popravljanju in obnavljanju umetnin in kulturnih spomeni kov. Italija bo dala centru potrebne prostore brezplačno na razpolago.
* »Presenetljivo je, kako nezrel je ameriški rekrut v političnem pogledu,« piše »Neue Ziircher Zei-tung«. »Prav gotovo ni najti pri nobenem drugem kulturnem narodu 22-letnih fantov, ki bi se tako malo zanimali za politiko in bi bili v tem pogledu tako nevedni, kot so vojaki ameriške vojske . .. Ameriški rekruti sploh ne vedo, kaj se dogaja na svetu.«
vito francosko delo »Prepovedane igre«. Kritiki pogrešajo v njem dom.selnosti in poglobljenega iskanja, pogrešajo utrip časa. Motiv je omleden in preživel.
že večkrat smo v svojih zapiskih o filmskem ustvarjanju v Sloveniji, pa tudi v ostali Jugoslaviji opozorili na čudno dejstvo, da film skoro z ničimer ne odraža občutja in problemov današnjega človeka ter se ustavlja ob problemih, ki spadajo v preteklost, ter jih prikazuje in rešuje z abstraktno retoriko in sentimentalno, izogiblje pa se živih vprašanj našega časa.
Težko je reči, kje je iskati krivdo za tako stanje — in za tak neuspeh in posebej še slovenskega filma. Eden izmed vzrokov je morda v tem, da ima javnost premalo vpogleda v delo filmskih ustvarjalcev. Film je vse preveč prepuščen določenemu številu nekakih strokovnjakov in komisij, vzdušja v filmskih ateljejih nikoli ne prevetri prepih zdrave in javne kritike drugih umetniških ustvarjalcev, ki morda sami s filmom nimajo neposredne zveze, a bi morda prav zato lahko povedali kaj novega in tehtnega o umetniški vrednosti jugoslovanskega filma. Zdi se namreč, da bi bilo treba pregnati iz filmskih ateljejev prav zatohlo »filmsko« ozračje in jih napolniti z bolj življenjskim vzdušjem.
Vse kritike v zvezi z jugoslovanskim in zlasti še slovenskim filmom se vrte vse preveč samo okrog tehnične plati, zanemarjajo pa njegovo umetniško vrednost in njegovo življenjskost. Pred časom se je razvnela v ljubljanskih kulturnih krogih brezkončna razprava o tem, če so kinematografi kulturne ustanove ali ne. Ali bi ne bila bolj na mestu javna razprava o tem, ali je današnji slovenski in jugoslovanski film kulturna in umetniška ustanova ali ne?
Ravno film nudi nam Slovencem kot majhnemu narodu, ki nima mnogo drugih možnosti, da se uveljavi pred mednarodno javnostjo, eno izmed redkih priložnosti, da se z uspehom pomeri z drugimi narodi. Isto velja seveda tudi za druge jugoslovanske narode, škoda je, da te možnosti dozdaj niso bolje izkoristili.
Upati je, da bo prav letošnji neuspeh v Cannesu pripomogel k odločni izpremembi na boljše.
M. Z.
  m .........
MIHELIČ FRANC: POKRAJINA
„DOLINA MI Utr' v Cannesu
GOSPODARSTVO
Obračuni ključnih
V spomladanskih mesecih imajo večja podjetja občne zbore, na katerih podajajo obračun svojega delovanja v prejšnjem letu ter obrazlože načrte za prihodnost. Iz poročil dobimo približno naslednjo sliko o gospodarskih razmerah v državi.
Prihranki se dvigajo
Delniški kapital italijanskih denarnih zavodov je večinoma last države. To velja predvsem za tri največje banike, ki so: Banea Commerciale Italiana, ('.redilo Italiano i n Bamco di Roma. Glavno besedo ima država tudi pri drugih bank/ah, kot so Banca Nazio-nale del Lav or o, Banca delPAgricoltura in druge! banke tar hranilnice (Casfe di Ri-sparmio). Vsi denarni zavodi so poleg lega pod strogim nadzorstvom Banke d ltali a.
Pri vseh teh zavodih so lansko leto hranilne vloge narasle. Svetovna vojna, poraz Italije, razvrednotenje lire ter hranilnih vlog, vse to ni prav nič kvarno vplivalo na lastnost italijanskega naroda, da varčuje in si ustvarja prihranke. Če računamo, tla je na splošno potrebnih 70 današnjih lir za eno iz 1. 1938, bi bilo naravno, da bi današnji prihranki znašali samo 70 krat toliko kot 1. 1938 ali pa še manj. V resnici so pa mnogo večji, saj znašajo skoraj 120 krat toliko kot pred vojno.
Značilno je tudi, da so denarni zavodi zelo likvidni, se pravi, da imajo na razpolago mnogo denarja v gotovini. To je posledica zakonske določbe, po kateri ne sme nobeno posojilo presegati določenega odstotka lastnega kapitala denarnega zavoda, pa tudi posledica visokih obresti na posojila.
Primanjkuje elektrike
Zaradi čedalje večje potrošnje električne struje (ne samo v industriji, temveč tudi v gospodinjstvu) so potrebne Italiji nove električne centrale. To je razvidno dz poročil vseh podjetij, predvsem pa iz poročila družbe »Edison«, ki je vodilno italijansko električno podjetje in ki od vseh italijanskih delniških družb ima tudi najvišji kapital: 160 milijard. Potrebne so nove vodne kakor tudi termične elektrarne, ki pridobivajo električno 'Strujo iz podzemskega plina, nafte in premoga.
Vedno bolj se čuti potreba, kako povezati italijansko proizvodnjo električne struje z inozemsko. Sedaj se vodijo pogajanja tudi z Jugoslavijo: Italijani bi radi s kapitalom sodelovali pri gradnji novih vodnih central v Jugoslaviji. Zgradili bi potrebne eleklro-vode, med drugim enega preko Jadranskega morja, ki bi prenašal električno silo iz Črne gore in Dalmacije v Srednjo Italijo. Ker so najbrž, šli po vodi jugoslovansko-ruski dogovori o proizvodnji aluminija v Titogradu (prejšnja Podgorica), bo Črna gora imela na razpolago precejšnje količine električne sile.
Družbi FIAT in Montecatini sta se sporazumeli, da skupno zgradita velikansko elektrarno na atomski pogon. V ta namen sta Ustanovili posebno družbo S.O.R.I.N.
podjetij v Italiji
FIAT in Montecatini
sla dva industrijska velikana. FIAT zaposluje nad 60.000 nameščencev, Montecatini nekaj manj, ilmai pa večji delniški kapital (84 milijard). Obe družbi sta lansko leto nekoliko napredovali, kar pomeni, da se je proizvodnja zvečala in da se je dvignila tudi prodaja izdelkov. Delničarji so kljub temu dobili enako dividendo kot prejšnje leto.
O delničarjih in dividendah ima j o naši ljudje večkrat zmotna mnenja. Ni vsak delničar umazan kapitalist. Pri mnogih podjetjih so delničarji danes na slabšem, kot so bili pred voljno. Če so takrat vložili v delnico 100 dobrih lir, od katerih so letno dobili 3 lir dividende, bi morali danes dobiti 70 krat toliko: takratna delnica bi morala biti danes vredna 7.000 lir (70x100) in dajati 350 lir dividende (70x5). Dogaja pa se, tla je marsikatera predvojna delnica danes vredna komaj 10 do 30 krat toliko kot pred vojno in da so delničarji zato izgubili del svojega kapitala. Prav gotovo ne moremo smatrati za kapitaliste velike množice delavcev, ki so med 35.000 delničarji družbe Montecatini.
FIAT je vodilna v italijanski avtomobilski, Montecatini v kemični in rudninski industriji. Obe imata seveda svoj vpliv še na druge industrije.
Ti družbi sta tudi na socialnem področju precej napredni. Uslužbencem gradita cenena stanovanja, zanje organizirata počitniške kolonije, zavetišča in vse mogoče ustanove. Njihovi nameščenci so tudi dobro plačani. Znano je, kako se je lansko' leto osmešil ruški list »Trud«, ko je pisal, da FIAT kvari delavstvo, ker mu daje previsoke plače in pokojnine, preudobna in cenena stanovanja ter druge ugodnosti. Tu tiči vzrok, zakaj delavci tako pri Montecatini in še bolj pri FIATU zapuščajo komunistično partijo. Socialna politika bi morala težiti za tem, da se taki življenjski pogoji, kot so na primer pri FIATU ali pa na Švedskem, Norveškem, Danskem, v Zapadni Nemčiji, ustvarijo za vse delovno ljudstvo na svetu.
Snia Viscosa in Marzotto
Zadnja leta je italijanska tekstilna industrija bila v precejšnji krizi, ker se je zmanjšal izvoz v Indijo, na Kitajsko in druge azijske države, kjer se je medtem razvila domača tekstilna industrija. Zdi se pa, da je kriza danes premagana.
Iz te industrije navajamo zgornji dve podjetji, ker sta veliki in blizu nas. (Snia Viscosa je lastnica S.A.I.C.I. v Torviscosa pri Červtinjanu, Marzotto pa ima svoje središče v Valdagnu in je v Trstu znan po mleku, vinu in milu Zignago, hotelu Jo11y itd.).
Snia Viscosa je v Italiji vodilna industrija umetnih vlaken, od svile do volne. Delniškega kapitala ima 22 milijard. Glavni del izdelkov, in sicer 80 odstotkov, izvaža. Na občnem zboru so tožili, da mora Snia Viscosa zaradi zgrešene carinske politike plačevati italijansko žveplo draže, kot ga plačujejo podobna tuja podjetja, s katerimi mora konkurirati.
Marzotto je v Valdagnu poleg predilnic in tkalnic uredil še izgotavljanje oblek, tako da je začel po vsej Italiji prodajati že narejena oblačila. Podjetje Marzotto je družinska delniška družba, ker so delnice vse v rokah gospodarja in njegovih otrok. Iz poročila. za lansko leto je razvidno, dai ima družba nad 12 milijard lastnih sredstev in okoli 7 milijard dolga v bankah. Izkazali so nekaj nad 10(1 milijonov lir dobička, od katerega porabijo 100 milijonov ali skoraj ves dobiček za tako imenovane Marzottove nagrade, ki jih vsako leto delijo med umetnike iti znanstvenike.
ENI
ENI pomeni »Eole Nazionale Idrocarbu-ri« in je državno podjetje za industrijo petroleja, bencina, zemeljskega plina in drugih goriv. V svojem okrilju ima ENI več družb, med katerimi sta najvažnejši AGIP in ANIC. Od slednje so odvisne glavne čistilnice petroleja v Bariju in Livornu.
ENI je glavna dobaviteljica zeinskega plina industrijam, izrablja pa tudi petrolejska najdišča, od katerih je trenutno najvažnejše listo v Cortemaggiore, a ga bodo kmalu pre: kosili vrelci v Geli na Siciliji. Upajo, da bo ENI v kratkem moglo klriti 10% italijanske potrebe po petroleju in podobnem. Koliko nafte je še v podzemlju Italije, ni še dognano. Odkriva jo predvsem ENI, ki uživa seveda vso državno podporo. Vlada je dala družbi tudi potrebni kapital, samo lansko leto 4 milijarde lir.
Sedaj gradijo v Ravenni velikan^klo tvor-nieo, ki bo s pomočjo zemsikega plina izdelovala umetno gutuo in ogromne množine dušičnih gnojil ter dušika. Proizvodnja bo daleč presegala italijanske potrebe, tako da bodo lahko mnogo blaga izvažali. Tej tvor-nicii hudo nasprotujejo kapitalistični Iklrogi okoli Montecatini, ki tudi izdelujejo dušične spojine; bojijo se prehude konkurence, a proti državi, oziroma ENI, danes ne morejo uspeti.
Radio in televizija
Posebna delniška družba vodi radijske in televizijske oddaje. Akcijskega' kapitala ima 5 in pol milijarde. Lansko leto je imela 26 milijard lir dohodkov, in sicer nekaj nad 13 milijard od radijskih naročnin, skoraj 4 milijarde od televizije in slkloraj 5 milijard od ladijske reklame. Med stroški je glavni izdatek za osebje — nad 11 milijard. Lansko leto je družba imelo 1.716 milijonov dobička, od katerega je bilo 208 milijonov razdeljenih med delničarje (4%), ostalo so pa porabili za odpisovanje naprav. Država je lobila od radia nekaj nad poldrugo milijardo lir.
Vespa :ln Lambretta
Proizvodnja obeh podjetij je skoraj enaka, in sicer v Italiji okoli 10 tisoč vozil na mesec. Podjetji imata svoje tvornice tudi v inozemstvu, kljub temu pa je izvoz znaten. ♦ * *
Splošna slika je naslednja: prihranki rastejo, industrija je dobro zaposlena, stavk in mezdnih sporov je v industriji malo, a občuti se še vedno in se bo še dolgo časa — nekaj desetletij —< velikanska razlika med razvojem v severni in južni Italiji. Medtem ko je severna Italija gospodarsko zelo razgibana, je treba ugotoviti, da južna Italija ter otoki napredujejo prav počasi, čeprav doprinaša sever ogromne žrtve — 200 milijard 'letno za napredek južnih pokrajin.
14
Zn
nafte
n
a
0
*
m
I
a
f
h
ti
N
a
d
i
v
J
e
m
z
&
P
a
d
u
IZGINIL JE. DOBRO, DA Ml JE POSTIL KLJUSE. POHITETI MORAM V ME5TO IN IZPUSTITI UBOGEGA
HITREJE PREMIUA3 SV03E KOSTI, SLISI4?'R£4ITI GA MORAVA, PREDENI GA KAU PIJANEC ODURIJE.
MED TEM 3E KRČMAR NEKAJ ZASUMIL.
TODA NA4EL JE SAMO LISTE«, PRITRJEN NA VRATA.
KAM lE IZGINIL LIUAK Z ZLATNIKI? ..PORAVNATI MORA ZAPITEK. POIŠČEM GA
M
TCI^V
3
MENI lEl n i *
POSLUSAJTE'. ČRNI WAV= JE ŽIV'!PREVARI! VAS
HEJ
BOJ
JE IN ZBEŽAL Z DENARJEM! PLAČAJTE Ml RAtUN!
UAJ BRBLJAŠ, ‘STARI ? ČRNI KAVBOJ JE PADEL V PREPAD'
RAZJARJENI MEŠČANI SO PO?>KAUALl V 6EDLA
KO SO DIRJALI PROTI SKALNIM GORAM SO ZAGLEDALI OSAMLJENEGA JEZDECA Ul SE 3IM JE BLIŽAL
VSEENO HOČEM SA= MO DENAR ZA PIJAČO, STE JO POPiLl
VSI ZA MENOJ! NE VRNEMO SE, DOKLER NE BO NAS-IV ALI MRTEV!
TO JE ON ■ ŽIV 3E
OPREZNO, MOŽJE! NEKDO SE NAM BLIŽA'.
m
AUA.TI Sl. PRIJATELJ ČRNEGA KAV-BOJA. ROKE KVIŠKU' ZVEŽITE GA IN ODPELJITE V ZAPOR SODILI MU BO MO, KO BO SE ČRNUH ZA ZAPAHI!
1 10 JE PO MOTA! JAZ NISEM
TIHO!! BOS ŽE SODNIKU POVEDAL. ENURAT <5M0 VERJELI TVOJIM PRAVLJICAM, DVAKRAT PA NE GREMO NA LED 11
NIČ NI POMAGALO; TRDONJO SO
VRGLI V JEČO.	~---—
^ vi TAUO! TU BOS
LEPO -SEDEL IN ČAUAL SVOJEGA TOVARIŠA,POTEM BOSTA PA LEPO SKUPAJ BINGLJALA NA GLAVNEM TRGU, HO -HO!
*
»
&:/\
II
EJ,E3, TO SE NE SLIŠI TOLAŽLJIVO. VIDETI JE, DA SE BOM TEŽKO IZMAZAL... TODA -KJE JE ZVITOREPEC? SAJ SEM GA VENDAR LASTNOROČNO ZAKLENIL V CELICO TU ZRAVEN. \N KLJUČ IMAM V ŽEPU!
VAL 10 CENTIMETROV Angležu sc je kar naenkrat zazdel ranjeni častnik prav izreden dečlko. Skoro ga je veselilo-, da je moral priti po uradnem ukazu k njemu na obisk. V tem hipu pa se je tudi »pomnil, da mora izpolniti še eno nalogo.
Zato je kar brez zveze začel: »Rad bi vam izdal neko tajnost. Kot vojni nasprotnik vi že tako ne pridete za nas več v poštev ,r> nam ne morete škoditi. Prav gotovo ne veste, kalko sem mogel tistega dne skozi debelo plast oblakov zagledati vaš čoln. Mi upo-'abljamo že nekaj časa poseben radar na valovni dolžini 10 centimetrov.« Še marsikaj sta si povedala o čudovitem aparatu. Čez eetrt ure se je letalski častnik poslovil.
»Valovna dolžina deset centimetrov — za vraga, če bi to znali doma.« Misli ranjenega ladijskega praporščaka so venomer kroži-‘e okrog vala 10 cin. Vedel je, da ima od njegove posadke le kapi* ts»n ladje ključ, da lahko šifrirano piše domov. Vedel je tudi. da
se kapitan nahaja v istem taborišču. Kako neki bi mu sporočil, naj me obišče?
V tem razmišljanju je globolko zasnul. Medtem ko je. spal, je Rawlinson obiskal nemškega poveljnika podmornice, na kateri je bil ranjen tudi mladi praporščak. — Angleška obveščevalna služba je dobro delovala. —
»Ali bi morda hoteli obiskati vašega ranjenega praporščaka? Leži tu v bolnišnici«, je dejal anglešlki čast mik nemškemu kapitanu.«
Ta je bil že starejši mož, odlikovan z viteškim križem, a je imel smolo, da so- pred Toulonom angleške bombe prevrtale njegovo podmornico in jo z vso 29. flotiljo potopile v morje. On se je rešil, a da se je tudi praporščak, ni vedel. V ujetništvu so lepo z njim ravnali. Niso ga klicali na sitna izpraševanja. V sobi, kjer je bil z njim vred zaprl še neki drugi nemštki častnik, je bilo' precej udobno. Ni manjkalo knjig in cigaret. Le dolg čas se je polaščal kapitana. Zato je prav rad sprejel povabilo, da obišče svojega vojnega tovariša v lazaretu.
Zaprosil je, da bi mu dovolili, da gre na obisk. Pol ure sta se tovariša razgovarjala o domu, o prestanih nevarnostih na morju ter o njih skupni usodi. Tedaj je ranjenec z očmi namignil, naj poveljnik pristopi bliže. Kapitan je brž razumel im se ni niti z nogami prestopil, da ne bi straža pred vrati kaj zasumila. Samo slkloni] st'
TEDENSKI KOLEDARČEK
12. maja, nedelja: Pankracij
13. maja, ponedeljek: Servacij
14. maja, torek: Bonifacij
15. maja, sreda: Zofija
16. maja, četrtek: Janez Nep.
17. maja, petek: Brunon
18. maja, sobota: Aleksandra
VALUTA — TUJ DENAR
Dne 8. maja 1957 si
ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šteriing nemško marko pesoS
švicarski frank
zlato
napoleon
dobil oz. dal za:
627—629 lir 23,75—24,50 lir 90-95 lir 153-159 lir 1640—1710 lir 146,50—148,50 lir 14—17 lir 146-148 lir 711—714 lir 4950—5150 lir
RADBO TRST A
Nedelja, 12. maja, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Vera in naš čas; 12.00 Oddaja za najmlajše — Antonija Curk: »Ugrabljena grofična« (I. del); 13.30 Glasba po že ljah; 16.00 Prenos nogometne tekme Jugoslavija-Italija iz Zagreba nato Plesna čajanka; 18.00 Dvorak: Simfonija št. 5 v E-molu; 20.30 Mussorgski: »Boris Godunov«, opera v 4 dej. (I. in II. dejanje); 22.10 Zabavna glasba.
Ponedeljek, 13. maja, ob: 12.00 Življenje in svet; 12.55 Operetna fantazija; 18.00 Lopatnikoff: Koncert za violino in orkester; 18.30 Iz začarane police; 19.15 Radijska univerza; 21.C0 Znanost in tehnika; 2145 Biografija slovenskih kulturnih revij; 22.00 Mussorgski: »Boris Godunov«, opera v 4 dej. (III. in IV. dej.)
Torek, 14. maja, ob: 12.00 Sredozemske države in dežele; 13.30 Glasba po željah; 18.00 Rachmani-
noff: Koncert št. 3 v D-molu, op. 30; 19.15 Zdravniški vedež; 21.00 Radijski oder — Mauro Corradi: »Poslovilni koncert«, radijska drama.
Sreda, 15. maja, ob: 12.00 Iz zgodovine zdravilstva; 13.30 Smetana: Vltava; 18.30 Pisani balončki, rad. tednik za najmlajše; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Obletnica tedna; 22.00 Italijansko povojno gledališče.
Četrtek, 16. maja, ob: 12.00 Iz kraljestva živali;
13.30 Kvartet Avsenik; 19.15 šola in dom; 21.00 Dramatizirana zgodba — Ezio D’Errico (IV.) Mesto po-neči: »Nota, ki ubija« (Drugi del); 22.00 Nove knji ge in izdaje.
Petek, 17. maja, ob: 12.00 O vitaminih; 13.30 Glasba po željah; 18.30 Iz začarane police; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Prireditve in umetnost v Trstu.
Sobota, 18. maja, ob: 12.00 Življenja in usode;
13.30 Razne operne skladbe; 16.00 Utrinki iz znanosti in tehnike; 18.00 Slavni pevci; 18.30 Glasba za naše malčke; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 21.0C Teden v Italiji; 21.15 Strauss: »Netopir«, opereta v 3 dejanjih.
V
CŠportni preglec)
TUDI V ZAGREBU NEODLOČENO?
V nedeljo je jugoslovanska nogometna reprezentanca zaigrala neodločeno (0:0) z Grčijo, kar predstavlja za vse ljubitelje jugoslovanskega nogometa pravo razočaranje. Športniki in strokovnjaki so bili mnenja, da se bo državno moštvo po lanski neuspeli sezoni otreslo bistvenih napak in s tem vrnilo jugoslovanskemu nogometu izgubljeni ugled. V Atenah je napad še enkrat odpovedal, saj je najnevarnejši strel v vrata dal branilec Crnkovič. Le Vukas je nekoliko zadovoljil, toda ostali so vsi razočarali. Nekateri so mnenja, da bosta v nedeljo igrala Lipo-sinovič in Milutinovič. Težko je reči, ali bo tako neprodorna napadalna vrsta ukanila trdno italijansko obrambo. Magnini, Cervato, Chiappella, Orzan in Segato so v Trstu odbili vse napade tržaške enaj-storice in so se dobro izkazali. V Atenah se je prav tako dobro odrezala obramba (Crnkovič, Herceg,
Boškov, Spajič in Krstič II). Beara je v polni moči in ravno tako Lovati. Iz tega bi lahko sklepali, da se bo tudi nedeljska mednarodna tekma v Zagrebu končala z neodločenim izidom in lahko tudi brez golov.
Kolesarstvo — Nizozemec Wagtmans je zmagal v etapni dirki za Veliko nagrado narodov, ki je bila v srednji Italiji. Belgijski kolesarji so zabeležili dve ponovni zmagi v kolesarskem »Week-endu«. Zmagovalca sta Impanis ter Derycke. Debruyne Še vedno vodi v lestvici za pokal De-Co.
Nogomet — Prejšnji teden je bilo več mednarodnih tekem. Izidi so naslednji: Jugoslavija B — Bolgarija B 2:2; Poljska — Madžarska 1:0, Avstrija — švedska 1:0; Sev. Irska — Portugalska 3:0; Wales — ČSR 1:0.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
G.ispa, ki želi pojasnila glede vojne odškodnine na podlagi neke radijske Vesti, naj se javi v dopoldanskih urah v našem poduredništvu v Gorici na Travniku.
Vprašanje št. 371: Prebivalci z Vrha Sv. Mihaela že leta in leta čakamo, da se ugodno reši zadeva s pismonošo, ki ga doslej sploh nimamo. Zato se obra čarno na Vas, da nam svetujete, kaj naj ukrenemo. Zaradi te nerodnosti imamo večkrat ogromno škodo in druge nevšečnosti.
Odgovor: Sodimo, da bi morali vsi odrasli Vrhovci podpisati posebno prošnjo in jo nasloviti na ministrstvo za pošto in brzojav ter v njej navesti vse razloge, ki dokazujejo potrebo po nastavitvi pismonoše in morda tudi po otvoritvi samostojnega poštnega urada na Vrhu. V vlogi morate poudariti tudi vso škodo, ki jo že leta in leta trpite zaradi nemarnega dostavljanja včasih tudi zelo važne pošte. Potrebno je nadalje, da zaprosite za posredovanje poslanca Baresija in Marangonija.
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »G rajih is« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477
je nad ranjenim tovarišem. Ves razburjen mu je ta zašepetal na uho: »Angleški radarji so zdaj nastavljeni na valovno dolžino deset centimetrov!«
Potem pa je praporščak z navadnim glasom pripovedoval vsakdanje stvari in tudi, kako ga je obiskal tisti dečko, Iki je na oba metal bombe z letala. Kapitan je brž vse razumel. Pokimal je in se mu prav zadovoljno nasmejal. Želel mu je, da hitro okreva, in mu obljubil, da ga bo spet obiskal. Nato je pozvonil stražniku, Iki ga je odvedel nazaj v njegovo celico.
Kapitanu je bilo takoj jasno, da mora skrivnostno valovno dolžino sporočiti- nemškemu poveljništvu podmornic. Ko se je vrnil v celico, je vzel poilo- papirja in je začel pisati pismo- svoji ženi.
Njegov sobni tovariš, tudi ujetnik, je bil na nekem minolovcu kot rezervni kapitan. Sedel je v kotu in je brezbrižno listal po nekem ilustriranem tedniku.
Doslej se je obnašal čisto pametno, vendar je podmorski kapitan že del j časa sumil, da je mogoče v angleški vohunski službi. Že večkrat je slišal, da imajo Angleži navado zapreti v celice za dva ujetnika tudi kakšnega svojih zaupnikov, ki začne staviti razna na videz nedolžna vprašanja. Ne, on ne pojde na ta lim!
Začel je znova pisati pismo. Zadeva je bila namreč precej težavna. Najprej je na eno polo napisal z velikimi črkami tisto skrivnostno geslo ali ključ, ki -mu ga je zašepetal na uho sam admiral Doenitz, preden ga je poslal s posebno nalogo na podmornico. Pod geslo je napisal črke po ključu, da bo nemška tajna služba lahko razbrala: »Sovražni radar na valovni dolžini 10 centimetrov.« Ko je uredil črke po ključu, je svoji ženi pisal o popolnoma nedolžnih družinskih zadevah, vmes so pa stale na videz brezpomembne besede, ki so dale zgornji stavek.
Med pisanjem ga zimo-ti tovariš: »Glejte, tu je nekaj zapisano kar vas bo gotovo zanimalo. Čudovita razprava o zemeljskih plasteh.« Odprl mu je zadnjo številko Britanskega geografskega vestnika.
Kapitan ni mogel vedeti, da je prav la zvezek zanka, katero je prebrisana angleška vohunska služba nastavila, da ga ujame. Angleži so- namreč po- skrivnih poteh zvedeli o vsakem ujetem nemškem častniku za sleherno podrobnost iz njegovega življenja, celo za njegove skrivne navade, nagnjenja in lastnosti. Zato so tudi ve-
deli, da se nemški podmorniški kapitan že več let s prav posebnim veseljem bavi z geološkimi študijami. Major Ravvlinson je prav zaradi tega še posebej naročij naravnost iz Oxforda to številko revije.
Kapitan je brž prekinil pisanje in je vzel časopis v roke. Listal je po njem in se je hotel tudi malo odpočiti, ker je imel še od o-bis-ka -pri ranjenem tovarišu živce razburjene. Usedel se je na tovarišev prostor, medtem ko je la navidez, zdolgočaseno gledal skozi okno. Čez nekaj časa pa je počasi šel proti drugemu kotu sobe. da bi si pri umivalniku poleg mize opral rolke. Ko je šel mimo mize, je bliskovito pogledal na polo papirja in nato- odprl vodno pipo.
Čez pol ure je podmorniški kapitan odložil zanimivo geološko razpravo in končal pismo. Nato je polo papirja z napisanim geslom in spodaj nametanimi črkami skrbno zažgal, pepel stresel v umivalnik ter ga splahnil. Perpriča-n je bil, da je odstranil sleherno sled skrivnostnega ključa.
Tedaj je tuji sobni tovariš pozvonil straži, da ga odpelje na stranišče. Pred vrati je stal ves nervozen major Ravvlinson in ga hitro vprašal: »Je šlo po načrtu?«
»In še -kako! Geslo je: svoboda.«
Od veselja je Ravvlinson potrepljal kapitana po ramenih. Kapitan je bil eden -izmed tistih ujetnikov, katerim so obljubili Angleži svobodo, če jim kaj izdajo. Takih slabičev je bilo -med vojno v obeh taborih vse polno.
Zdaj je angleška obveščevalna služba začela z mrzlično hitrico delovati. Ko je imela ključ naposled v rokah, je pregledala vso ustavljeno pošto nemških podmorniški h častnikov. Okoli 15. maja so vsa pisma nemških ujetnikov odposlali naslovljencem. Tudi ženi obeh podmorniških častnikov sta prejeli dolgo pričakovano pesto od svojih dragih, nista pa vedeli, za kakšno ceno.
Angleška mornarica je dobila še isti dan povelje, da se spremeni valovna dolžina radarja in nemške podmornice niso- mo-gb' več prestrezati angleških povelj -in talko iztakniti na morju angleških ladij, da bi jih kot prej z lahkoto potapljale. Angleška tajna služba je z nedolžnim proučevanjem osebnih lastnosti nemških ujetnikov rešila življenje tisočerim svojih mornarjev in ote-ia pri teim zelo mnogo ladij.
KONEC