»It—w Posamezna 3tefHka$ 1 krono. lak dit, nitm MWj< la pninik«, ak 18. Krf i da.umna i»IiUm dn. ta •*«.. MUl im it. M. 8H8 poiinoitkrrai mr eta itn. U.787. • *» uroiU* knt ituija n M ■ jiiii. — Jtek«pt*i 9« at milji. ! Leto: II. Maribor, sreda 13. aprila 1921 Številka: 82. Boj za Maribor. Maribor, 12. aprila. ki Volilno gibanje za bližajoče se občinske volitve se razvija. Stranke so Vložile kandidatne liste, pričela se je Agitacija. Mi smo že izrekii, da je nase stališče, dati Mariboru upravo, ki 0 v glavnih sftiereh nadaljeval u-Pravno delo v državnem smislu. Le če ^omo to dosegli, bomo mogli govoriti o les našem, jugoslovenskem Mariboru. Jugoslov. demokratska stranka je imela v nedeljo svoj prvi volilni shod. zvajanja voditelja njene kandidatne liste in drugih govornikqv so natančno eznačila pot, po kateri želimo hoditi. 6°porečno slovenstvo in jugosloven-stvo Maribora . državotvorna večina testnega predsedništvn, ureditev mestnega gospodarstva ter gospodarska m Socijalna zaščita vseh interesiranih ^‘°30v, to so glavne smernice našega dela. Važnost polagamo tudi na vspo-stavitev mestne avtonomije. Priznavajo si pa, da je ta dosegljiva le, ako so doseže v mestnem svetu večina predstavnikov, stoječih neomajno na Stalinu narodnega in državnega edinstva. Upravičeno smo torej mnenja, da toojde za nami vsak, komur ; j u gosi o-fVenski Maribor« ni prazna fraza, pri-erna za napitnice in brezplodne demonstracije. Z&to bomo storili vse, da veljavimo svoj vpliv in zedinimo na. Jašem programu in na našo kandidat- o listo čim največ glasov. Ne akriva-; ® Pa, da je v našem mestu še do-1 3 volilcev, ki ne pripadajo naši B rankini organizaciji, katerim pa je Vendar skupno 7: nami temeljno načelo ?ar°dnega in državnega edinstva, in «ateri odločno odklanjajo zavladanjo ®rna in r(ječe internacijonal#. Sejnkaj ^jemo pristaše narodnosocijalne Fanke. Priznavamo, da se je vodil nami in NSS oster boj za volitve ^ kostituanto. O vzrokih danes rajši to r^zpFav^fimo, opozarjati pa mora-°’ a 3® bilo stališče obeh strank ta-.„ra ■> ko se je bil boj za celo veliko o- Folitična situacija v Beogradu. Priprave za nstavno debato. — Intrige posameznih oseb in strank'. TIP. Beograd, 12. aprila. Politi- njevalni predlogi, ki pa najbrže ne bočno delo se v posameznih klubih, odse- dc. rušili uspešnega in hitrega dela. — kih in odborih nadaljuje z vso naglico. Nekatere padle veličine skušnjo intri-Vse stranke hočejo stopiti pri otvoritvi girati, tako Protič, Petrovič, Markovič ustavne debate v konstituanto v četr- itd. Posebno ruje Stojan Protič, ki bi tek, 14. t. m. že popolnoma pripravi je- rad dosegel spor mod radikalci,, kar se ne. Ker bo število govornikov omejeno, mu pa ne bo posrečilo, poleg tega pa so že skoro vsi klubi določili, kdo jih bo verifikacijski odbor še pred ustav-bo zastopal. Klerikalci moledujejo no debato sprejel njegovo bivšo ostav-okrog posameznih skupin, da bi jih ko, tor razveljavil njegov mandat. Ko- pridobili za nastop proti koneelpara- munisti so taktiko spremenili do cela, grafu, pa nimajo sreče. Vendar pa se na površje so prišli dosedanji klubovi sar, toda zdi se, kakor da hočejo neka* teri neimenovani gospodarji oli^^ti strankin voz v tir cenenih demagoškin'1 napadov. Zato svarimo pravočasno. N#' -zaradi sebe, kajt? mi poznamo pot, pff kateri bomo hodili. Storimo pa to zaradi cilja, ki ga lahko dosežemo samo kot pošteni nacijonalci. Gospoda, Maribor ni niti Ljubljana, niti Celje! Ali ne vidite v ozadju re-> žečih se obrazov Vrstovška in Leskovarja, — Kupnika in Orosla? Ali ne vidite, da vsa nemškutarija, ves ko-* zdi, da se bodo stavili pri debati v po- opozicijonalci, kar bo na konsolidacijo \munizem, ki nastopa v bojfl samo pod krinko, vsa klerikalna družba, komaj čakajo na medsebojni spor državotvor« ?e> Povsem drugi. Danes pa gre za . aubor, za jugoslovenski in napredki Maribor. tori °^yp’ °be stranki bosta nastopili »to' inskih volitvah povsem samo-kam110’ P° Potih. Obema stran- 4tvr>a niora. biti pri srcu glavno, bi-is .i vVsega boja, ohraniti kontinuiteto da Za^ri° 11 pravo mesta in preprečiti, mpo?re^e na**° najvažnejše severno bar X JOk° defetistov >n rdečo skn“°i- p°jdomo sv°33 Pot in bomo kaU zbrati na volišču vse, kar umo-' nasa stremljenja. Nadejamo se, da tali St0rila tudi NSS- V takem pa-Bvoi n<-r ^lu :ia m°eočo, da dosežemo v Kohkor nam je razpoloženje Hej*7 7 Ma.riboru znano, vlada v njena vRjTl v.lsto 8t^mljenje. Zato pa boj h , .“S* odkla-njf^no medsebojni Cirilovo 1- r V veselj° gospodom iz Vamo n m ^3ud8ke tiskarne, prizna-dosogo L ™° ne.1)0jn° tekmo’ kdo bo v Skunki t Cllja PrisPeval največ. - vi vsaka Pf mora ^a spra-»a volišče- 6 \ s rauk zadnjoga moža 111 Maribor!54 ,Usoslovenski in napred- ^bni \)0j ^°’ da odklanjamo oster o-°a- Zato smo V*1, O8tanemo do kon-od strani N^2°8t;,®obSlltiIi Prelu* *= Jugoslaviji« |;V ^ovi Pravdi« se go zgodilo sameznih Členih še nokateri izpremi- razmer gotovo dobro vplivalo. Pred ostavko notranjega ministra. LDU. Beograd, 11. aprila. V par- stra nošte in brzojava ostane podpred-lamentarnih krogih se jo danes govo- sedniško mesto v konstituanti prazno, ijlo, da poda minister za notranje atva- 2ato se vrši v prihodnji seji volitev ri Draškovič svojo ostavko okoli 15. t. novega podpredsednica. Ker Stopajo v in. Kot naj resnen sikam ida demokrat- vlado p0Si3nc| dr. Vošnjakove skupine, t-ivo sb ?nke za to mesto se imenuje Mi- r .. , . .i . v ’ hajLo Tadič, predsednik sodišča v Be- se P?n i. mesta nuni. Imenovana grarlu. skupina je postavila za kandidata po- LDU Beograd, 11. aprila. Radi slanca Ivana Ureka. imenovanja dr. Slavka Miletiča za mini- Memčija nam da lokomotive mesto živine. LDU Beograd, 11. aprila. Ministr- ne odškodnine, ki nam jd mora plačat1 ski svet je odredil, da se pokliče v Jugo- Nemčija v živini. Radi velikih transport-slavijo dunajski specijalist za pobijanje nih težkoč bo Jugoslaviia zahtevala, da malarije, ki bo dobival mesečni honorar plača Nemčija to odškodnino v industrij-5000 dinarjev. Na isti seji ministrskega sirih proizvodih, n. pr. v lokomotivah itd. sveta se je pretresalo tudi vprašanje voj- izboljšanje delavske krize na Angleškem. DKU Berlin, 11. aprila. „East bi to bilo potrebno. Železničarji bi sto-Europe" poroča iz Londona: Izid danes pili v stavko še-le takrat, ko bi to zase vršečih pogajanj med rudarji in delo- htevfile razmere, dajalci se pričakuje z veliko napetostjo. DKU London, 11. aprila (Reuter). Včeraj je govoril Thomas na neRem Bati se je nemirov v kraju Bowillo, zborovanju premogarjev ter je izvajal enem izmed središč pobunjenega ozem-med drugim naslednje; Dosedanja po- lja Eifehrere. Stavkajoči so sklenili, da gajsnja kažejo na pot treznosti. .Naravno se ne bodo ozirali na ukaze strokovnih je, da se ne bode zabarikadirala vlada zvez. Podali so se k raznim rovom\in za svoje dostojanstvo. Ko se je že pre- prisilili delavce, da so ustavili delo. Pri-magalo prve težkoče, se bodo lahko čelo se je delo pri sesalkah v večini pričela pogajanja, uprta na medsebojno premogovnikov južno od Walesa. Zelo zaupanje, konferenca delavske trozveze se trudijo, da bi preprečili poplavo vode je dospela do zaključka, ne pričeti ge- v teh rovih. Vojaštvo in policija stražita neralno stavko niti eno uro preje, kot stroje. Antanta za prenehanje grško-turške uvoz iz zasedenega ozemlja v reoku-vojne. pirano Nemčijo bodo enake, kot jih nih in naprednih mož? Pravočasno prihajamo in svarimo. Ali mislite, da bi v medsebojni zdražbi — notabene osebni in nestvarni — mogli privesti vse na volišče, kar misli v bistvu, kakor mi vsi? Naša krivda ne bo, ako sč to zgodi, ali prepiranje o vprašanja krivde'po volitvah je zvenenje po toči< Zato govorimo že danes in upamo, da naš glas ne bo glas vpijočega v puščavi. •—ln, * Kancelparagraf in nje* gove posledice. Vsi ljudje na svetu se morajo rav-nati po gotovih predpisih, katerim se pravi zakon, le ljudje, ki so se posveti* li duhovniškemu stanu, pod pokrovi teljstvom Rima, si prisvajajo domišljij« da zanjo no veljajo nobeni drugi predf pisi, kakor oni, katere jim daje Rim. S .tejftJjočejo tako tvoriti posebno državtf v državi, čo vzamemo, da je državi družba, katero tvori narod enega jezi* ka ali pa sorodnih jezikov, da Si ta na* rod izvoli iz svoje sredine ljudi, ki naj skrbe za mir in red v državi v obliki parlamenta, tedaj mora pač biti m kljufno, da bi se druga vrsta ljildi, kj so tudi sinovi teg* naroda, prisvajal* pravico vladanja popolnoma na svoja roko in na svoj način, ter izrabljajo^ svoj poklic in cerkev rovarila proti la« stni državi. Duhovniški stan že odf pamtiveka ruje proti državam, kateri DKU London 11 aprila. (Brezžič.) Predv,’.deva. nemška lestvica, vendar pa se nočejo ravnati po njihovih željah, V političnih krogih’se domneva, da bo L^p,r"at,h m?rkah> kar odgovarja pri-, Tako je bila naprimer Italija prisi napravila antaata ko„ec ^ ni3, veljavo 20. aprila. Obiski,pri Pašlču. _ t . „ , D . Vprašanje Izvoza živi!. LDU-Beograd, 11. aprila. Pied- . nfTD . 1t sednik ministrskega sveta g. Pašič je LtAJ Beograd, ll. aprila. Na pn-soreiel ob 16. uri v svojem kabinetu sejrmimstrskega sveta bo stavil ljena že pred pol stoletjem omejiti go* spodarstvo duhovniškega stanu za zi« dove Vatikana. Vatikan, oziroma du4 hovniški stan, se je tedaj postavil tu pravi italijanske države z orožjem ^ roki po robu in prišlo je do mesarskei ga klanja, pri katerem je podlegla an francoskega poslanika Cementa Simonsa '°Svoi3 Vatikan, in sa konoono vkloniU in ameriškega poslanika Dodgea, ki od- Piepoveai^eae uvoza ZiviL bvoj pred- ,r5,vnim Italiia ide jutri na Trimesečni dopust v Ameriko. b° utemeljil s tem, da je zadnje dni J deževalo in se sedaj m več treba bati Izročitev treh poslancev sodišču, suše: Madžarska kriza. in moe- LDU Beograd, 11. aprila. Danes od 16. do 19. ure se je'vršila seja imu- p^r T RllH. n .hr;ia nitetnega “^^erl^lLaTpo Posebnega slugo, ki je obenem uzbenec južne železnice. Ta sluga ima svojega »gospodarja” strog ukaz,da a povsod govoriti nemško.: Ker g. ner načeloma ne pošilja svojih otrok °‘0, jih vporablja za to. da vohunijo , ,1^ n)eQ°v° slugo, če je res Nemec. ^ r se spodobi. Vzemimo, da bi imeli zagrizene Slovence v javni siužp. Op'v. Gradcu! Kako dolgo bi bili tam Soči? pa pUStirno take ljudi na i bnih mestih! .r t Ivan Kramer. V Trbovliah ie isti i/ m- v letu svoje sta- kremeniti steber tamošnje jugoslov naprPftna »M: .i_____________ L-.-:. _ i iiivoiijv, ) ui^VJiv v . j Predne misli, trgovec in posestnik tika^v, _an?er* Pokojnik je bil oče po- i rta v m'')istra na razpoloženju dr. Al itja meria- Deloval je dolga deset- I wZ tedt<0 yztrajnostjo in marljivpstjo ltan^°r,?vo'e ožie domačije. Bil je so-ev«k Vl ^ trboveljskega »Sokola” in tuštif^3 • društv3’ načelnik »Gasilriega L 3 in Odbornik ra7nih rirnoih kor- bran7 rtn, odbornrk raznih drugih kor-!li«vi’ P? *eta je bil podžupan trbo-• občine, ki je, kakor znano, uhlG — • . K3Kor znano, za iv?1.”0 3n Mariborom prva občina v 'ilia/u" °.vsod> kamor je segel, je 31 svoj plemenit značaj in čiste, n|zore. Pogreb se vrši jutri ob ■»•rave *'• liri ® oc viol 4u1.11 uu 'o Sn ^0P0^dne D°di-mu ohranjen ča- • - um uiiiaiijv.ii v.a- P°niin, preostalim pa naše sožajje. 'p Od verizniskejta urada smo pre-‘ J&redbo celokupno deželno vlu-4 olovenijo je bila razveljavljena 13a colokupiic dež. vlade za Slo-P.TZ dne 8. 11. 1919 glede verižni-Aaredba o preskrbo vanju prebi-a z ljudsko in mesno hrano z dec. 1919 pu ostane, začasno še v ln je tuk, podružnica drž. ura- o jav'ia^ce c°o 8e vedno prigode postopanja radi prestop-. , stitve oznamovanju cen in kar oblastveno odločenih cen, 's.° občinstvo opozarja z ozirom L -]e casopisne vesti o razpustu a zoper navijalee cen. Drug, koroški večer. Prvi teden frik »y,na?L ^, '• 86 v>'ši v vseh pro-todn« ariburskega Narodnega doma '.svaaau°st v korist tu učeče se j%ri Ivorotana. Na sporedu bodo V3 in » j-Vr S°dba. Zavedni Ormo; brcrh&An,,; .....i: .... . * 'JChci ravujui mr g« • Ah;,, pošiljali v Italijo, odkoder . Hv?.1.1 zanj tisočake lir. Sedaj po ” 3e r) V3 In po zasedbi z naše strani 'a *e ovetoče trgovine zastala \lužK.ma in ljudstvo je brez vsakoga kel T°da ne samo to, zgodilo se ’ ko bujšega. Italijani so posta- s^80 se umaknili, mejo popolno-1zarlo *uo’ ne ozirajo se čisto nič r»iVn? določbe rapallsko pogod- apallsko pogod- 'J , rI\ar. korakov od poslednjih Ivftkftk tl . T .j *k 4 Im J..,. .->/\.l M ^_____v_ Rakeku, jLogatcu in drugod \a ta način so prebivalci porezani od svojih gozdov, pa ,,3Y m travnikov. Les, ki so o ^?®vF.aIi» l°ži v gozdu on-..riK-ce oVuV*aujanske straže jim ga Sf jim n« i naša finančna stra-bil« i voil z živino čez mejo, Dosestn ykanjena od tiho-J? J^raj meje n1’ kl 1Inaj° 8Y?je nji-,Nft?°ju. Si ? ^mo3° napeljati va-j® tu rilo ’ cas dela oranja in fcS8am0paw?a I?.ora radi itali* 5e bo S Počivati; polje le-' ^lijami^ -ano’ ^oda kaj to L okoličani pa so obljubili tudi še razna izborna jedila. Društva in korporacije se naprošajo, da za ta teden eventuelno določene prireditve prenesejo za poznejši čas, na našo zavedm javnost pa apeliramo, da tudi ob priliki tega, drugega Koroškega večera st6ri svojo narodno dolžnost ter s tem omogoči koroški mladini, da mirno dovrši vsaj še letošnje študije. — Trgovski shod v Mariboru. V nedeljo, dne 17. t. m. se vrši v Mariboru velik trgovski shod, katerega priredi .Zveza trgovskih gremiiev za Slovenilo” in sicer s sledečim sporedom: V soboto, dne 16. t. m. ob 17. uri občni zbor .Zveze* v trgovski nadaljevalni šoli, Jurčičeva ulica 8, katerega se moraio udeležiti vsi delegati. V nedebo. dne 17. t. m ob 9. uri predpoldan sbf d v Gotzovi dvorani. Popoldan oh 15. uri izlet s posebnim vlakom v Falo. kjer se vrši skupni ogled elektrarne. Zvečer ob 20. uri na čast gostom konečrt pri Gotm s sodelovanjem vojaške godbe in Glasbene Matice. Opozarjajo se že sedaj vsi trgpvci in industriici, da se tega važnega shoda polnoštevilno udeleže. — Avtozveza Maribor—Sv. Lenart — Radgona. KoneČno so se zedinili vsi, dor iči interesenti za skupno izvedbo rednega prevažanja oseb iz Radgone *ez Sv. Lenart v Maribor. Omovala se '•c po posredovanju okramega "livarja Jr. Lajnšiča družba, pri kateri > udeleženi s 55 odst. okrajna zastopa Sv. Lenart in Radgona ter obe tržki občini, po odobrenju sosveta okrajnega zastopa v Mariboru, katero jfe pričakovati z vso sigurnostjo, pristopi tej družbi tudi ta zastop. Ostali kapital je v rokah privatnih interesentov. Promet ee prične že s pondeljkom dne 18. /t. m. in to iz Zg. Radgone. Avto bo vozil dnevno izvzemši nedelje, ob 5. uri 30 minut iz Radgone, od Sv. Lenarta ob 7. uri 15 minut ter bo prispel v Maribor ob 8. uri 30 minut. Iz Maribora se bo odnehal ob 14., od Sv. Lenarta 15‘ 15, tako da bo ob 17. spet v Radgoni. Ker bo avto prevažal tudi pošto, bemo tešene s tem konečno tudi neznosne poštne razmere krajev, ki leže na tej progi. '— Iz Gradca. Poroča se nam, da je miulsterstvo za pravosodje na Dunaju potrdilo izvolitev g. Mirana Lorberja, pis. ravnatelja v Gradcu, načelnikom in g. .Toši"« Rožama, otlv. solicitntovjn. podnačelnilcom zbornice odvetniških uradnikov za Štajersko. Prvi je služboval dolga leta pri odvetniku dr. Horvatu v Ptuju, je član Slovanske čitalnice v Gradcu, tor je bil pretečeno leto tudi njen_ tajnik. Zadnji pa jo služboval svoj ča.s pri dr. Oučeku v Ptuju. — Društvo jugoslovenskih državnih uslužbencev v Mariboru sklicuje za petek 15. t. m. ob 20. uri v malo dvorano Narodnega doma izredni občni zbor, na katerem se bo razpravljalo o nrepustitvi zaloge blaga in nekaj gotovine »Nabavljalni zadrugi 'državnih uslužbencev v Manboru* kot brezobrestno posojilo, Dalie se bo vršila izvolitev dveh preglednikov, a ob koncu se razpravlja o slučajnostih. — Vsi trgovski nastavljenci se z orizom na strankarske dolžnosti zanesljivo udeleže ustavnega občnega zbora krajevne skupine Maribor ‘Osredmega društva trgovskih nastavljencev za Slovenijo v Liubljani ki se vrši v sredo dne 13. tm. ob 18. uri v dvorani restavracije Fuchs, Jurčičeva ulica. — Riječki Glasnik. Reška fugoslo-vetiska stranka je pričela zaenkrat še v Zagrebu in kakor tednik izdajati svoje lastno glasilo .Riječki Gla9pik“, ki bo zastopal interese reških Jugoslovenov, se pa v našo notranjo strankarsko politiko ne bo mešal. Ko se razmere izboljšajo, se bo kakor hitro mogoče preselil na Reko ter pričel izhajati dnevno. Naroča se v Zagrebu, Wi!sorrov trg 3 ter stane celoletno 100 K, polletno 50 K, a četrtletno 25 K. Rečani in drugi Jugosloveni, podpirajte ta edini naš reški list! — Deslnfekdja vagonov. V Sarajevu se 14. tm. otvori na slavnosten način moderen zavod za desinficiranje železniških vagonov. Otvoritvi bo prisostvoval delegat ministrstva za narodno zdravlje dr. Kujundžič. — Ukinjenje trgovskih agencij. Trgovinski minister je odredil, da se ukinjajo trgovske agencije in da prevzamejo nifh iosle.kogiulati* — Ruski begune! v Jugoslaviji. Pariški list »Obščeje Djelo* prinaša izpod pere'a ruskega begunca Filipova opis razmer, v katerih žive ruski begunci v Jugoslaviji. Med drugim piše: .Cez 500 beguncev je našlo delo v raznih zavodih in podjetjih. Ruski begunci v Jugoslaviji so organizirali več kakor petdeset trgovsko-obrtnih podjetij, katera lepo napredujejo. Največje težkoče so še v tem, ker ne poznajo dobro ta-mošnjih potreb in razmer. Glavna podjetja, ki so jih osnovali Rusi na jugoslovenskih tleh, so trgovine društva .Vzajemna pomoč”, komisijske trgovine, trgovine raznega blaga in več močnejših trgovskih društev, kakor na pr. .Rusko-srbsko društvo”, .Iztok”, „Ju-žno-rusko trgovsko društvo” itd. Mnoga ruska društva financira .Rusko-slovan-ska banka.” Od večjih podjetij je omeniti tovarno za opeko, dve mlekarni in transportno donavsko družbo.” — Plemenilna postaja. Poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani je otvo-rilo za mesto Maribor in okoliš pleme-nilno postajo. Stajališče postaje je Tržaška cesta 71 nasproti mestnegra vodovoda. Dostavljeni so letos 3 žrebci: I. Kras 44, noričan svitlokostanjeve barve. II. Gidran 58 polkrvni arabec, kostanjeve. barve III. Aylmer 61 anglo-arabec, kostanjevo barve, SpuŠčalni čas dopoldne od 8 naprej in popoldne ob 15 uri. Vsi interesent;je konjerejci se vabijo, da to za Maribor in okolico prepotrebno ustanovo najizdatneje izrabijo. — Za druno leto se namerava istotam nastaviti 4—5 plemenskih žrebcev. — Težka telesna poškodba. V Hrastju pri Limbušu je dne 9. t. m. viničar Anton Solar v prepiru udaril viničarjevo hčer Marijo Lugert s kre-vljem tako močno po hrbtu, da se ji je ulila kri iz pljuč in je izgubila tudi govor. Težko ranjeno dekle so prepeljali v bolnico. — Pekel otvorjen. V soboto 16. t. m. se otvori »vinotoč pod vejo (osmica)” nad lajteršberškim predorom. Po zelo nizki ceni se bodo točili 18,19,20ščak. Vsak oboževatelj mlade, krasne prirode, ki bi-si tudi rad privoščil izborne ka-oljice po izvenmariborski ceni, naj zleti v nedeljo po lajteršberški cesti do Der-vušekove opekarne in tam na desno gor — ali črez drugi železniški prelaz pri Tavčarjevi klobasami po romantični prahu prosti dolini do predora tet vpraša po Janžekovičevem Peklu. Jedila si mora vsakdo seboj prinesti, tudi posodo, če hoče kaj seboj odnesti. — Apače. V Apački kotlini še vedno ni rešeno denarno vprašanje. Ko so naše čete zasedle te kraje, je finančna uprava popisala avstrijske bankovce in dala zagotovilo, da bo čim prej izvršila zamenjavo. Ostalo je samo pri besedah. Menimo, da je v interesu prebivalstva obeh narodnosti, da se rešitev tega vprašanja pospeši. Nikakor ne gre, da 'mamo v krajih, kjer je naše narodno ■-tališče vsled neprestanega hujskanja z nemške strani itak dovolj težavno, povrh vsega še — avstrijsko valuto. Kakor poročajo ljubljanski listi, je vlada poskrbela, da se takoj uredijo denarne razmere v osvobojenem logaškem o-*rožju. Naj bi se istočasno spomnila tudi na severno mejo. Kultura in umetnost. x Iz pisarne Slov. narod, gledališča. Danes v sredo se uprizori zadnjič v sezoni najboljšo in najbolj uspelo dramo letošnjega repertoira .Vstajenje”, na kar opozarjamo ljubitelje prave umetnine. Jutri v četrtek pa gre preko našega odra zadnja noviteta znanega pisatelja »Divjega lovca” F. S. Finžgarja. »Razvalina življenja”, ki je doživela ravnokar v ljubljanskem gledališču velik uspeh. »Razvalina življenja* nam podaja spet narodne tipe in pravo narodno življenje, katero zna F. S. Finžgar doslej še najboljše pogoditi. Pisatelj bo prisostvoval predstavi. x Jugoslovenskl komorni kvartet. fH koncertu, dne 8. t. m. v Mariboru.) Jugoslovenski komorni kvartet moremo šteti k najboljšim kvartetom. Vsi štirje umetniki: prof. R. Zika, Sancin, Cerny in K. Zika, spadajo izborno skupaj iq kar je v njihov prilog, so še mladi. Ogenj mH Jošti, moč in energija, pa tudi d ti;, a toploU flisvevaio uvaiania teh umetnikov. Naravnost sijajen je bi! n. pr. Dvofakov F dur-kvartet. Ritmično in tehnično zelo težki Scherzo in Finale je bil izvajan v živahnem tempu tako dvofakovsko, da je vzbujal res veselje. Pa tudi posebno v izvedbenih delih tako Komolicirani prvi stavek je prišel v svojih temah do plastičnega izraza, a lepo in turobno je zvenel tudi Lento, ori katerem je prišla do veljave osobito kantilena prve vijoline in violincela. Ako Domislimo, da spada ta kvartet, osobito kar se tiče ritma in lokove tehnike k najtežjim, zasluži izvaianie najvišje priznanje in želeti bi bilo le, da bi šel ta naš kvartet s tem delom tudi preko mej naše države. S takim proizvajanjem, nastopi ta naš kvartet lahko tudi v velikih in razvajenih glasbenih mestih,, Razumljivo je, da je bil tudi Mozartov B dur-kvartet kar najbolj umetniško izvajan in se je občinstvo ob muzi tega glasbenega ženija, katerega skladbe ^stanejo vedno sveže, lahko res opajalo. Te skladbe naj bi se izvajale še često, ker one dvigajo človeka v one jasne višave, kjer ni disharmonij in bolečim Pred kratkim smo imeli nriliko slišati i naši stolnici Mozartovo Kronano mašo, ki je delovala na poslušalce kot res. orava molitev. Glasbeni Matici bi pri* noročali n. pr. njegovo C-moll mašo katera ie poleg Don Juana njegovo naj* večie delo, naravnost Bachove koncepcijfc Izvajati pa bi se motala kot koncert, ker je za cerkev (radi prevelikih dimenzij) nemogoča. Kot dodatek je moral kvartet svirati prekrasen CajkovskijevAndante cantabile iz D dura, op. 11. Z umetniškim izvajenjem ie nudil res dragocen užitek. Prof. R. Zika je igral s spre-mljevanjem prof. Ravnika Beethovnovo Sonato v F duru. Oba umetnika sta izrazila vso čarobnost tega dela, ki se do pravici zove Pomladna sonata. Tu moramo omeniti, da je prof. Zika igral to sonato, kakor tudi Andante cantabile na gosli, izgotovljene po kap. ing. Mlakerju, ki dosegajo v tonu popolnoma dragocene umetnikove Guadani-nijeve. G. Mlakerju moremo le častitati, želeč mu, da bi v kratkem našel potrebno podporo ter ustanovil za našo Jržavo prepotrebno industrijo vijolin ter s tem odpravil potrebo dovoza iz ino-, zemstva. Natančno sodbo o novi vijolini' bo izdal kakor čujemo ljubljanski kon*, šervatbfljv' ki jo je že preizkusil. Vsem' netim umetnikom pa našo iskreno i zahvalo, z željo, da bi nas kmalu/ zopet obiskali. O. x Zrnje. Izšla jo 19. številka. Ta revijo, katero izdaja uprava maribor-, skepa gledališča, urejuje odslej pisatelj Josip Kostanjevec. Rokopise je treba pošiljati na naslov ob železnici 6. II. 19. številka vsebuje: Al. B.: Ko~ prnenje. — H. Druzovič: Moderna glasba. Muzikalna drama. — F. Koblar: Stanko Majcen: »Kasija«. — Anton Ivanovič - Mecper: Lav Nikolajevič. Tolstoj. — Ctena posamszni številki 4 K. x Šport. 15. številka vsebuje: Otvoritev kolesarske sezone v Ljubljani. — Gradjanski Š. K. v Ljubljani. — Glav-1 ua skupščina Jugosl. nogomentega sa-veza. — Telesna vzgoja v Ameriki. —i To revijo krase med drugimi dobro uspelimi posnetki tudi interesantni momenti iz nogometne tekme Rapid— Ilirija z dne 20. in 21. marca t. 1. v Ljubljani. Sloven. narodno atadaiišče. Repertolre bodočih dni: j V torek 12.: »Dober frek”. Ab. B, V sredo 13.: „Vsta euje”. Ab. C. ^ V četrtek 14...Razvaline življenja*. Ab, A, V petek 16.: Zaprto. ' 1 V soboto 16.: ..Netopir*. Izven »bon. Najnovejša poročila. Smrt nemške cesarice. , e r.°' * n> 11. aprila. Iz doorn- ske graščine ie dospela naslednja brzojavka: Nemšlhi cesarica je umtla danes zjutraj ob četrt na 7. uro. Češko odlikovanje Pasica. LDU Beograd, 11. aprila. Predsednik čehoslova^ke republike, doktor Masaryk, je odlikovsl v priznanje zaslug predsednika ministrskega sveta g. . , Pasiča z redom čeboslovaškega vofnegf pplftUwfevestaia.iiyaj_aaa^kaž& kazieJ«* ;t a b dr*; Maribor, 13. aprila I92t Gospodarstvo, trgovina. VW. Borzrlf?. aprila. 3-Curih* Berlin 9.40, New York 877, London 22.60, Pariz 41-00, Milan 25.45, Praga 7.95, Budimpešta 2.15, .Zagreb 4.10, Varšava 0.70, Dunaj 1.45, avstrijske žigosane krone 1.—. Zagreb: Berlin232—235’OC),Italija 627—629, London 559—561, New York 142.28—144, Pariz 1007—1010, Praga 194 Ido 195.00, Švica 0—2500. Valute: Ameriški dolarji 139.50—140, avstrijske krone 22—22.50, carski rublji 75—85, češko-slovaške krone 0—190, francoski franki 990—1020, napoleondorji 475 do 0, nemške marke 0—227, romunski leji 197—198, souvereigni 255, italij. lire 620—627, turške lire 515—550. Dunaj: Ameriški dolarji 601—605, nemške marke 1006—1012, angleški funti 2400—2420, francoski franki 4660 do 4700, italijanske lire 2705—2725, jugoslovanske dinarji 1628—1718, poljske marke 81.00—83.00, švicarski franki 11.525—11.575, češkoslovaške krone 842-00—848.00, madžarske krone 210.00 do 212.50. g Trgovska gospodarska organizacija. Ustanovitev naše narodne države •nalaga naši uvozni in izvozni trgovini ■nove, velike naloge, kakoršnih prej ni imela v tuji nam državi. S podporo te tuje nam države in razmer je bila posebno velika trgovina v rokah, tujcev, ki so preskrbovali naš uvoz in izvoz. To veliko in za naše naro lno gospodarstvo in- narodni položaj pr e vaz no nalogo mora prevzeti sedaj naša^ trgovina. Uvideli pa so naši trgovski krogi, da ni posameznik samo gmotno ipreslab, nego so razmere take, da more naša trgovina to nalogo izvrševati le z združenimi gmotnimi in normalnimi silami. Zato je po nalogu lanskoletnega trgovskega shoda v Ljubl jani Zveza trgovskih gremijev in zadrug skupno s Trgovsko zadrugo r. z. v Ljubljani sklenila ustanoviti veliko trgovsko organizacijo, ki bi prevzela posle, katere so dosedaj izvrševali za nas tujci. Organizacija hoče s svojimi velikimi gmotnimi in moralnimi sredstvi izločiti tuje nam gospodarske in narodne nasprotne inozemske uvoznike in prekupce in njihov neopravičen, veliki, posredovalni zaslužek in dobiček, da bo naš človek lahko ceneje nabavljal si svoje potrebščine m naš poljedelec in proizvajalec dražje prodajal svoje pridelke in izdelke v inozemstvo veletrgovini in konzumen tu. Od Zveze trgovskih gremijev in Trgovske zadruge r. z. v Ljubljani sestavljeni odbor je dobil dovoljenje za ustanovitev družbe in daje sedaj v podpis delnice. »Slovenske trgovske _ delniške družbe« v Ljubljani, kakor kaže oglas na zadnji strani današnje številke našega lista. Komur je mar lastna gmotna korist, naša gospodarska neodvisnost od inozemske, tuje posredovalne trgovine, ta bo pristopil k delniški družbi, za ko je obstoj in napredek' so dani vsi pogoji. g Tržišča. Zagreb: Koruza r400— 450, oves 415, grah bel 550, krompir 140, koloma 50. —• Split: Pšenična moka 0 1750.—, 2 1650.—. 5 1550.—, 6 1250.—, pšenični otrobi- I. kafctrvosti 450, II. 300.—, oves 530.—, koruzna moka 500.-, razne testenine 2400.—, grah novi 800.-, bakala Hammorfest I. 6000.—, sladkor v kockah 5300.—. praženi ječmen —., t Frank v vrečah 2400.—, kava »Santos« j superior 5500.—, kava »Rio« fina 5000.-, | poper Singapor zrnat 4200, cimet v kosih 6000.—. bela morska sol 550.—, od 10—100 stotov 540.—, na vagone 530.—, svinjska mast 5200.—, slana slanina 5200.—, dalmatinsko domače maslino-vo olje 4700.—, milo ekstra 4500.-—, petrolej v posodi 380.—, bencin utto 2700.—, stearinske sveče »La n za« in »Aniene« 4800.—-, slive v vrečah 1600, slivnata marmelada 1700.—, kristalna voda 80Q.—. rumeno milo za pranje ♦‘>2000.—. milo angleško kos po 23 dkg "840.—. Cene v kronah. g Za trgovec z južnim sadjem, če- škoslovenska vlada je dovolila omejen uvoz 150 vagonov pomaranč in 150 vagonov citron, to pa samo legitimnim trgovcem in nakupnim družbam. g Povišanje poštnih pristojbin. S T. apr. so se povišale poštne pristojbine v inozemskem prometu. Pisemska znamka stane n. pr. poslej 1 dinar. V kratkem pa dobimo povišanje vseli _ poštnih pristojbin, torej tudi v, notranjem prometu. g Veliki trgovski shod priredi Zveza trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo v Mariboru, dne 17. aprila 1.1. ter vabi na ta shod vse jugoslovanske trgovce. Dnevni red se še objavi. Radi pomanjkanja stanovanj se prosi, da se udeleženci pravočasno javijo pri trgovskem gremiju v Mariboru, ker sicer premij ne more garantirati za prenočišča. g Prepovedan uvoz blaga z avtomobili. Generalna ravnateljstvo carine je prepovedalo vsak uvoz blaga inozemskega izvoza z avtomobili, ker lahko vrši te posle železnica ter so se doslej vršile na ta način razne ne rednosti. g Proti prepovedanemu izvozu. V demokratičnem in radikalnem klubu so zatrjevali poslanci, da se ukine prepoved uvoza, ker bi to špekulanti izrabili ter povzročili zopet dvig živilskim cenam. g Udruženje špediterjev v Jugoslaviji namerava*ustanoviti v. Ljubljani sekcija za Slovenijo. g Znižanje izvoznih cen na lignit. Na seji ekouomsko-finančnega komiteja se je sklenilo, da se zniža izvozna cena lignita na 5 dinarjev, ker je tako v; naši strija producira samo 40 odstotkov■ o množine, ki bi jo bila zmožna. _ n■ trustov stoječe tovarne, talcozv Ontsiderji, niso mogli navzlic zmZ.VL cen pomnožiti povpraševanja po jei in jeklenih izdelkih. Vsled večjega P, vpraševanja po tkaninah se je USJ“ lo padanje cen bombaža. Povpraša nje po finih kovinskih industrijski , delkih in dalje po avtomobilih je ve j • Vendar ameriška kriza še ni “os iL, svojega vrhunca in je daleč se nav zboljšanju v nekaterih industrijah normalnega obratovanja. g Ameriški premog. Po izjavi aine riškega generalnega poslanika v terdamu nameravajo ameriški garni posestniki organizirati o;>* 0. prodajo premoga v Evropi ter usta viti v večjih mestih lastna sklauis < g Američani kupujejo nemšk® . varne. Predstavniki ameriških *r». r skih hiš obiskujejo nemške tovarn * jih kupujejo. Pokupili so po dne^i cenah tudi ogromne količine nem Sa blaga* Prael g Gospodarska razstava v ri Cehoslovaški konzulat v Zagreb]1 roča, da se bode vršila od 12. do li-. ja v Pragi gospodarska razstava, - je vršila pred vojno redno ter 30 zelo dobro obiskovana; g Češka razstava na BalkanH* ^ praškem velesejmu se je skleni^- narastla produkcija premoga državi, da se ga lahko izvaža. g Za jesenski velesejm v Pragi vlada že sedaj veliko zanimanje ter prihajajo na komite priglasi v velikem številu iz vseh krajev. Stavbeni pododbor dogotavlja načrte za nove razstavne paviljontr ter se bo v prihodnjih dneh pričelo s potrebnimi deli. g Industrijska kriza v Združenih državah. Po zadnjih poročilih Nacionalne trgovinske banke v Ne\v Yorku, prodira v trgovskih krogih Severne Amerike vedno bolj prepričanje, da zahteva ugoden gospodarski razvoj znižanje železniških tarif za one predmete, ki se v velikih množinah prevažajo. Radi tega bi morali seveda zopet prihraniti na mezdah transportnih in industrijskih delavcev. Jeklena indu- iu se je o«-*-;. po-se odpošlje na balkanske clezei sebhi vlak, ki bode obstojal iz ! Zfc nov, v katerih bodo razstavljeni češki produkti, nato iz enega sPn| voza ter z restavracijskim vozom- ^ g V Italiji prenehajo monopol1-^. Italijanska vlada bode skoro izda ^ kret, s katerim se ukine in°n0^0ot(jtii k£wo, njenimi fabrikati oz.^sU Lda ter na električne žarnice. Država^ svoj prihod, ki ga je imela od tel < rtopolov, pridobiti s carinskimi i mi in trošarino. Glavni urednik: R a d i v o j R e h *r* Pdgovornl urednik: Fran V o g 1 Zahtevajte v vsahi (y\ sklni „Wabor,( Svarilo. Podoisana opozarjamo gospo Perz, trgovčevo Jeno, da sva primorana, ako ne reha čez naju v avnih lokalih in ulicah razširjati lažnjive vesli, zopet sodnijsko postopati. Josip in Vekoslava Dergas hišna posestnika. 501 fN 36- ajnižje cene! Klobuke čevlje, gamaše, perilo dežnike, palice ter razno galanterijsko blago kupite najceneje 330 lo—io pri tvrdki Jakob @<9(2=: Lah, Maribor, Glavni trg 2 =9 er: rser RIBJE OLJE po najnižjih cenah se dobi v 874 8-8 lekarni »pri sv. Arehu“ Maribor, Glavni trg štev. 20. Zidno opeko odda t vsaki množini Umetna opekarna • Radvanje. NaroCIla naj se vpošljejo na U* Nassimbeni stavbni mojster. 506 Maribor, Vrtna ulica 12. J.ahko motorno kolo Mo- tor-Rcve), 2 cilindra, dobro ohranjeno, se proda. Dravska ulica 11. costilna. * popolnoma veščo slovenščine, hrvaščine in nemščine, perfektno stenografinjo in strojepisko, rabi fvorniSko podjetje v Mariboru. Nastop čim-prej. Pismene ponudbe na upravništvo lista pod »Tovarniška uradnica št. 490.« 490 3—2 Mala oznanila. Sluga za trgovino, zanesljiv in priden, kojemu je tudi mesto znano, se sprejme takoj za stalno v knjigarni Vilko W e i x I, Glavni trg Št. 22. 498 3-2 • tiše se lepa mebl. soba s posebnim vhodom v sredini mesta. Naslov se izve v uprav-ništvu. 3—1 503 Dobro idota trgovinca se proda. Naslov pove uprav-2-1 nižtvo. 502 Krasno posestvo, obstoječe iz polnonosnih vinogradov, sadonosnikov, trav-. nikov in njiv, zidanega gospodarskega poslopja in hlevov, okoli 25 oralov veliko, ter pol ure od postaie odstranjeno. Cena 800.000 K. Natančneje se izve v upravi tega lista. 495 2—2 Brivnica Frana Novaka na Aleksandrovi cesti št, 22 se priporoča. 22 Stenograf Cinfa) za Ljubljano s perfektnim znanjem slov. in nem. stenografije so sprejme v odvetniško pisarno. Nastop najkasneje 1. junija t. i. Zagotovljena je soba z električno razsvetljavo in cenena prehrana. Ponudbe pod 1875 na upravništvo. 2-1 505 Krojaški mojster ŠTOLFA Koroščeva cesta štev. S (pred mestnim parkom) se priporoča za izdelovanje najmodernejših krojev za gospode in dame itd. ter sprejema vsa najfinejša dela, kakor tudi krpanje. Najnižje ceneJ Uradniki ter rojaki primorci imajo 40 °!o popusta t 2—1 500 Poziv H m Da se osvobodimo inozemske uvozne, izvozne in posredovalne trgO' vine in tujih uvoznikov, izvoznikov in posredovalcev ter njihovega nepotrebni3 delz in zaslužka, si ustanovimo lastno veliko nakupovalno družbo: »Slovensko trgovsko delniško družbo v Ljubljani katera bo s svojimi velikimi gmotnimi in duševnimi sredstvi v stanu nam Pr® skrbovati vse blago po prvotnih cenah naravnost iz prvih virov in prodajati Prl' delke in izdelke našega poljedelca in proizvajalca naravnost inozemski veletrS0 vini in konzumentu. . ‘ Na podlagi odobrenja minisfra za trgovino in industrijo z dne 4.lebrU arja 1921, št. 499, konces. listina oddelka ministr. za trgovino in industrijo Ljubljani z dne 31. marca 1921, št. 2309, se daje v podpis 5 milijonov kron delniške delavnice razdeljene v 12.500 na prinosca se glasečih delnic po 400 K. Prijave sprejemajo: Trgovska zadruga r. z. v Ljubljani, vsi Tfg°vf* gremiji in zadi*nge v Sloveniji, Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Jadf“ , banka v Ljubljani, Slovenska eskomptna banka v Ljubljani in vse njih podružnic • Podpisovale se vri« do 20. aprila 1921 ter se bodo izdajale delnice v izvodih po 1, 5 in 25 delnic skupaj. . . « Znesek delnic po 400 K za kos in za kritje raznih stroškov pr* 'z delnic po 40 K na vsako delnico je takoj plačati pri podpisanem mestu ozir° nakazati Slovenski eskomptni banki v Ljubljani. Odbor ima pravico svobodno odločati o dodelitvi delnic. „j Opozarjaino podpisovalce, da vsak jamči le z zneskom delnice nikakega nadaljnega jamstva zvezanega s podpisom ,delnič pri delniški dru ^ Komur je mar lastna gmotna korist, naša gospodarska neodvisnos inozemske, nam tuje posredovalne trgovine, bo pristopil kot delničar k n družbi, za koje uspevanje so dani vsi pogoji. ,(j Upoštevajte, da more le velika in gmotno močna organizacija kupov naravnost iz prvih virov brez tujih posredovalcev in njihovega zaslužka. . Upoštevajte, da leži prvi In glavni dobiček trgovca v nakupu. Le ugo nakup omogoča konkurenco v prodaji. Podpisujte torej delnice naše: , »Slovenske trgovske delniške družbe" v Ljubija"1, .. Ljubljana, dne 7. aprila 1921. Za pripravljalni odbor: Ludovik Smole I. r. Trnoeska zadruga r. z o. z. v Ljubljani Ivan Kostevc trgovce v Sevalci trgovec v Viktor Meden 1. r. Fran Zebal Vgavca v Ljubljani. ifssssas **astajjjLm izdajatelj;: Konzorcij