Telefon št,. 74. Posamna številka 10 Iu /s »alti prejemaa: n mIo leto naprej 26 K — h Kit leta » 18 » — » trt » > 6 » 50 » •e«*c » 2 »20» V apravnlitvu prejemaa: za ••Jo leto naprej 20 K — h C 1 leta > 10 . — » trt » » 6 „ — » 1» 70 » Sa pošiljanje na dom 20 h na mesec. SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Narainln« In Inaerat« sprejema upravništvo * Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vra«ajo, cefrankovana pisma na vsprejemajo. Uredništvo je t Seme- mških ulicah it. 2,1., 17. Izhaja vsak dar ,izvzemil nedelje in praznike ob pol 6. ari popoldne. Štev. 164. V Ljubljani, v ponedeljek, 20. julija 1903. Letnik XXXI. Oblačno politično nebo na Hrvatskem. Iz Zagreba. Ban dr. Teodor grel P e j a č e v i <3 je torej prišel v Zagreb, biprejem je bil čisto oficijolnega značaja. Narod pri sprejemu ni sodeloval. Zbralo se je aicer na kolodvoru nekoliko radovednežev, pravega meščanstva ni bilo. Zato pa ni manjkalo redarjev. Zastave ni bilo videti nobene. Zagreb je imel navadno vsakdanje lice. Bana je pozdravil v ime zemlje dosedanji podban, a v ime mesta Zagreba župan Mošinski. Po kratkem presledku se je odpeljal ban z nadškofom dr. Posilovičem v štirivprežnej nad-škofovej kočiji v banove dvore. Omeniti mi je, da je rodovina grofov Pejačevičev strogo katoliška in konservativna, pa če bode sedanji ban sledil očeta tudi v tem pogledu, ne bode napačno za Hrvatsko. Zanimivo je, da je novi ban v svojem odgovoru na po-pozdrav podbana priznal razrovano stanje na Hrvatskem. Težko se je odločil, da sprejme to dostojanstvo, toda starodavna privrženost njegove rodovine do cesarja in kralja ter ljubezen do domovine sta ga ohrabrili, da je prevzel to težko breme. On vidi, da je politično nebo na Hrvatskem oblačno, in da bode treba delati z zedinjenimi močmi, da se vzpostavi vse v red. To se bo dalo pa doseči le z najstrožjim vršenjem postav. Strogo vršenje postav je vrlo dobro načelo, ali vršenje postav ne samo po besedi nego tudi po dubu. Iz trga Bledi tudi dobra uprava zemlje. Novi ban je še posebej ome nil, da mu bode prva skrb dobra uprava. On je bil sam šestnajst let veliki župan viro-vitiške županije, pa ima mnogo lastnega izkustva. Olavno je vprašanje, v katerem duhu se bode vodila uprava. Če Be misli nadaljevati aedanja birokratična in v politiškem pogledu nasilna uprava, potem zemlja ne pride do mira. Zato bo treba današnje upravno činovništvo podučiti, v kakšnem dubu naj vodi upravo, da bode na korist narodu in na čast zemlji. Kako je bilo vendar pri duši onim političnim krogom, ki so neprehoma zatrjevali v svojih govorih in po svojih časopisih, da ves sedanji pokret na Hrvatskem ni nič posebnega in da je izzvan le po nekaterih nezadovoljnih ljudeh, ko so slišali banove besede o oblačnem političnem nebu na Hrvatskem. Novemu banu se zdi ta pokret resnobna stvar, ter ne sodi o njem tako lahkoumno kakor maiaronski mogočneži v avojej političnej zaslepljenosti in trdovratno-sti. Na Hrvatskem je politično nebo zareB oblačno, pa se že zdavnej željno pričakuje mož, ki bi znal razgnati oblake neznosne politične atmosfere. Je li bode novi ban ta mož, kdo bi mogel že zdaj o tem trditi. Nekaj je resničnega; če se bode novi ban kakor njega prednik držal le današnje mažaronske večine v hrvatskem saboru ter odbijal od domoljubne opozicije vsak svet, kakor se godilo do zdaj, potem se politično nebo ne bo razvedrilo. Nadalje je neobhodno potrebno, da ban stoječ na temelju nagodbe, zapreči vsak upliv mažarske vlade na vlado hrvatsko, a da v gmotnih vprašanjih hrvatska vlada Bteče pri zajedniški vladi tak upliv, da more koristno delovati za Hrvatsko. Do zdaj se v tem pogledu ni še zaobrnilo na bolje. Novi ban je pohitel £e na dan svojega prihoda v klub mažaronske večine, kjer je bil seveda oduševljeno sprejet, dočim seje malo dni poprej po o p o -zicienalnih poslancih podpisani posiv na opozicio-nalne stranke, da se snidejo 15. avgusta v svojih volilnih kotarih, zaplenil in konfiskacija po sodniji potrdila. Vsak tudi po postavi dovoljeni pokret je na Hrvatskem še zdaj zabranjen, seveda če mu je na čelu opozicija. Mi se zares bojimo, da se bode sedanje preganjanje hrvatske opozicije nadaljevalo, če se ne stane oblastim trdo na noge, ter zahteva enaka pravica za vse. Izjava banova v klubu maiaronske večne, da se bode čvrsto držal nagodbe na celi črti tako odločno, kakor nekdaj njegov oče, ki je raje odstopil, nego dal gaziti postavo, je sicer hvale vredna, le če se bode zares tudi vršila. Mažaronska večina ga na to gotovo ne bo silila, če tudi si ga je izvolila za svojega vodjo. Pač pa se je nadejati, da bode dajal on sam iniciativo v tem pogledu, aaj se je izjavil, da bode s časoma poskrbel, da regnikolarm deputaoiji, ki sta nagodbo sklenili, o prekršitvah razpravljata ter konečno rešita vaa dvomljiva vprašanja. Ban želi čist račun z Mažari, bode li ga dobil, je seveda drugo vprašanje. Banov nastop v maiaronski stranki pomeni sicer spremenjen položaj glede samega vodje, ker le ta odločno zahteva, da se vrši nagodba, dočim je prejšnji vodja tudi zatrjeval, da se drži nagodbe, a se je ni držal sam, kakor tudi ne njegova stranka. Zato bo moral sedanji ban marsikaj v popravljati, ker se je poprej pokvarilo. č; pa novi ban precej pri nastopu toliko hvali mažaronsko stranko ter jo smatra za edino pravo stranko na Hrvatskem, ni to dobro znamenje za sedinjeno opozicijo, ki ima gotovo vsaj v tem pogledu več zaslug nego mažaronska stranka, da je zahtevala vedno strogo vršenje nagodbe. Morda bode novi ban pri kateri drugi priložnosti priznal zedinjeni opoziciji vsaj to zaslugo, da se je borila za vršenje postav, kar on tako povsodi naglaša. Bolezen sv. očeta. V soboto zvečer so prihajala v Ljubljano o bolezni svetega očeta precej radostna poročila. Sporočalo se je, da je neki odličen vatikanski dostojanstvenik dejal, da bo sveti oče sedanjo bolezen prestal, vendar prvotne bolečine ne bodo popolnoma zginile. Po-sebno upapolno se je izražalo vatikansko glasilo »Popolo romano«, ki je pisalo, da precej živahna delavnost organov daje upanje, da bo mogoče sveti oče sedanjo bolezen Eremagal, vendar se to radi starostne sla-osti svetega očeta ne more za gotovo trditi. Ako bo ostalo delovanje organov tako živahno, kakor v zadnjih dneh, in bo bolnik mirno mogel Bpati, tedaj ae ne bo moglo reči, da je vsako upanje izgubljeno. Ko je Lapponi prebral kardinalom buletin, dejal jim je: »Eminence, zdravniki ne vemo več, kaj naj zapišemo, ker vsak drug bolnik bi bil že davno podlegel.« — »Italie« je pisala, da bo položaj av. očeta še več tednov nespremenjen, dočim je pa »Giornale dltalia« dejal, da se tu gre samo za hipno zboljšanje, ki bo trajalo morda samo par ur . . . Jako modro se je izrazil prof. Mazzoni. Dejal je, da bo definitivno sodbo lahko is rekel še-le po — osmih dneh. Včeraj dopoludne so došla naslednja poročila: V soboto je prisostvoval sveti oče v svoji bolniški sobi sveti maši in je potem sprejel kardinala Rampolla. Tekom popoludne so službo gard v Vatikanu zmanjšali. Sveti oče ni ves dan zapustil postelje. Mazzoni je zopet prišel k svetemu očetu ob osmi uri zvečer in je zapustil Vatikan ob 8. uri 50 minut. Zdravniki so dejali, da je sv. očetu sopet slabejši in so izjavili, da je pravi buletin bil oni, v katerem so rekli, da svetemu očetu počasi, a dosledno pešajo moči. Preiskava je bila včeraj zvečer bolj kratka in da bi ae sveti oče še bolj ne utrudil, mu zdravniki niso pustili govoriti. Tekom dneva je zavžil sveti oče zadostno hrane. Zdravniki so bili po tem obisku zopet bolj pesimistiški, kajti ako-ravno je sveti oče prestal težko perijodo, vnetje prsne mrene, nikakor še ni ezdrav-ljen in nihče ne more jamčiti, da se tekočina v opisju zopet z nova ne nabere. V tej negotovosti ae zdravniki niso mogli izraziti ugodno in so izdali buletin, v katerem pravijo: »Splošni položaj seje nekoliko poslabšal.« To se je žalibog potrdilo, bv. očetu je postalo sopet slabše. Do tri četrt na 4. uro včeraj zjutraj mu je bilo vedno slabše. Na vse zgodaj je včeraj izšla posebna isdaja »Messagero«, ki je poročala, da je po noči od sobote na včeraj zjutraj v Vatikanu vse bedelo, višje cerkvene dostojanstvenike, ki so v soboto zvečer zapustili Vatikan, se je po noči telefonično obveščalo o položaju svetega očeta. Papei je po noči odklonil za-viiti zdravila in bouillon. Preživel je noč brez spanja in le semtertje zadremal. Ob V,9. uri včeraj zjutraj podal se je Mazzoni v Vatikan. Ob 9. uri včeraj zjutraj so zdravniki izdali naslednji buletin: »Sv. oče je preživel noč brez spanja in jako nemirno. Moči bo trajno deprimirane. Dihanje mirno in površno 34. Žila precej redno bije, a slabotno 98. Temperatura 36 5. — Maazoni, Lapponi. Mazzoni je potem zapustil Vatikan ob četrt na 10. uri dopoludne. Zgubil je Bkoro vse upanje ter je časnikarjem dejal, da je sv. oče noč jako nemirno preživel. Zjutraj je zavžil papež nekoliko tekoče hrane. Zdravniki so bili pri sv. očetu le malo časa, ker je bil bolnik zelo razburjen. Zdravniki bo konstatirali napredovanje pojemanja moči vsled p 1eur i t iškeg a procesa in Btarostne slabosti, kina-pravlja bolnika nesposobnega za odpor. Papež je duševno čil, vendar se ga ne muči z govorjenjem, za kar bv. oče tudi ne kaže posebnega veselja. Na vprašanje, ali je katastrofa v neposredni bližini, odgovorili so zdravniki, da ako se ne zgodi kaj nepričakovanega in če se to ne-pričakovanoBt predstavlja tako, da bi katastrofa nastopila v «ni uri, tedaj ee to vprašanje lahko zanika. Ob l 0. uri 50 minut dopoludne je poročala „Agenzia Štefani« : Veliki poenitentiar kardinal Van-nutelliin kamerlengo kardinal Oreglia s t a b i 1 a r a v n o k a r nujno poklicana v Vatikan. Tudi drugi kardinali prihajajo v Vatikan. Potrjuje se vest, da je položaj sv. očeta jako resen. Ob 10. uri 50 minut dopoludne je poročala »Agenzia Štefani": »Papež umira«. Včeraj popoludne so došla naslednja poročila: Ob 12. uri 25 minut popoludne je poročala zopet »Agenzia Štefani« : Kardinali so ravnokar zapustili Vatikan. Potrjuje se, da je položaj sv. očeta jako resen. Poslaniki so v tem smislu brzojavili svojim vlaatim. Obl. uri 10 minut popoludne se je poročilo »Agenzije Štefani" glasilo : Pole za vpisovanje imen šo prenesli is druge »loggia« v prvo, kar se splošno smatra za poslabšanjie bolezni. Veliko pozornost je vzbudilo, da sta bila kardinala Oreglia in Vannutelli nujno poklicana v Vatikan, ker to sta ona dostojanstvenika, katera moraio najprej poklicati, ako papež umira. Ob 12. uri opoludne je bila po Rimu razširjena vest, da je papež umrl, a skoro so to vest demontirali. Posebne izdaje listov so včeraj popoludne javljale Rimcem o resnem položaju papeževe boletni. »Giornale d' Italia" je poročal: Ob 10. uri dopoludne je nakrat nastopilo poslabšanje bolezni, položaj je brezupen. Kardinal Vannutelli ostane za vsak slučaj v Vatikanu. Državni tajnik Rampolla se je opravičil pri diplomatičnih zastopnikih, da jih ne more sprejeti, ker ima veliko opravil Ob 2. uri 15 minut popoludne je poročala »Agenzia Štefani": Spovednik sv. očeta je ves čas v predsobi spal-nice sv. očeta. Kardinal Rampolla je tekom dneva dvakrat obiskal av. očeta. Kardinal Vannutelli je še vedno v Vatikanu, kjer vlada veliko razburjenje. Ob 7. uri 10 minut zvečer smo dobili naslednjo brzojavko z Dunaja: »Papež umira. Kardinali so z b r a n i okolu n j e g o v e postelje«. Ker ni bilo nadalnjih vesti, smo ob 11. uri zvečer telefonično vprašali na Dunaj, od koder se nam je sporočilo, da Be je poloiaj bv. očeta poslabšal vsled velike vročine. Radi tega je sv. oče zelo nemiren in ne more spati. Sv. očetu je vedno slabeje. Dihanje 30. Slabost žile 96, temperatura 36*4. Do polu noči ni bilo nadalnjih poročil in tudi tekom današnjega dopoludneva niso več poročali o »umiranju«, ie česar sklepamo, da je bil bv. oče VBled velikanske vročine včeraj jako slab, a da umiral še ni. Rasna poročila. R i m. »Tribuna« piše: Ako Vatikan ne bo naznanil italijanski vladi smrt papeževo, vlada ne bo mogla druzega storiti, kakor ostati indiferentna. Udeležila Be ne bo nobene božje službe, ne bo dala nobenega znamenja soudeležbe pri žalosti cerkve. Razven vzdrževanja reda vlada ne bo prevzela drugih skrbi. R i m. V petek sv. oče nekaj hipov ni spoznal svoje okolice. Dr. L a p p o n i j a je vprašal: »Kdo pa je oni le mali človek?« Menil je višjega komornika B i s 1 e 11 i j a , ki je bil vsled tega tako žalosten, da je pričel na glas jokati. R i m. „Giornale d' Italia" poroča, da je kardinal A g I i a r d i slovesno zavzel mesto podkanclerja. R i m. Neki švicarski gardist, ki je časnikarjem v službi proti plačilu dajal informacije, je bil kaznovan. R i m. »Tribuna« piše, da sta kardinala Oreglia in Rampolla izdala stroge Kardinal kamerlengo Oreglia. naredbe, da za slučaj smrti sv. očeta tujci ne bodo Brneli v notranje vatikanske prostore. R i m. Pri kavarnarju Aragno je naročil Lapponi mineralnih vod za papeža. Ko j a kavarnar hotel peljati naročene stvari v Vatikan, vstavile so ga vatikanske garde, ker je na njegovem vozu bil grb laškega dvornega založnika. Se le, ko je grb zakril, smel je dalje. Berolin. „Germania" piše, da so mej Vatikanom in laško vlado privatna pogajanja. Laška vlada je jako UBlužna in je storila vse potrebno za vzdrževanje reda in je celo določila, da bodo njene vojaške čete opravljale na sv. Petra trgu iste funkcije, kakor svoj čas v takih slučajih papeževi vojaki, t. j. vojaške časti napram mrtvemu papežu. Laška vlada je sporočila v Vatikan, naj se ji sporoči vse želje in je celo določila, da bodeta voz kardinala Oreglia sprem-ljevala kolesarja, ki navadno spremljata kraljev voz. R i m. Sv. oče je v soboto po kratkem pogovoru s kardinalom Rampolla poslednjemu dal pooblastilo tekoča opravila samostojno reševati. R i m. Vršilo se je zborovanje kongre-gacije »sancti officii". Vdeleiili so se zborovanja kardinali Vives y Tuto, Serafino Vannutelli, Respighi, Steinhuber, Ferrata, Segna in Gotti. Sklepi so tajni. R i m. Mobilije za 62 kardinalskih stanovanj za konklave so pripravljene. Tudi za hrano 62 kardinalov in 400 drugih oseb mej konklavom je že vbc preskrbljeno. Papeževo volilo našemu cesarju. Neki rimski list poroča, da se je sveti oče v svoji oporoki spomnil tudi raznih vladarjev. Našemu cesarju Frano Jožefu bo baje volil dragoceni relikviarij, ki je bil nekdaj v posesti cesarja Rudolfa Habs- burškega in ga je U daroval papeževi hišni kapeli. Vzrok boesni Razni listi poročajo: L. 1899 je zapa sil profesor Lapponi na desni strani papeževega telesa oteklino, katere narave ni mogel takoj konstatirati. Izrezal je stvar, hranil jo nekaj časa in jo potem vrgel proč. sedanja bolesen je bila prvotno diag-nozirana za vnetje pljuč, nato za vnetje oprsne mrene. Operacija je dognala, da notranja tekočina nima nobenih znakov vnetja oprsne mrene, marveč da so znaki raka in da je bila torej tudi oteklina 1. 1899 po dobna tej bolezni. Tretje operacije si zdra-niki niso upali izvršiti, ker je bilo v teko čino pomešane toliko krvi, da bi operacija postala silno nevarna. Ta kri je baje dokaz za raka. Ozdravljenje je vsled tega izključeno. Ta dejstva so bila po napačnih buletinih prikrivana. Iz časopisov. Nekateri dunajski listi so vender došli do spoznanja, da je neumno pisati o kakem veto kake države pri volitvi papeža, ker cerkev tak »veto« nobeni državi ne pripo-znava. Dunajska »Zeit« naravnost pravi, da ni pametno proglašati tega ali onega kardinala za »kandidata« kake vlasti, ker kardinali niso »Stimmvieh«. Tudi poročila, da je imenom Avstrije kardinal Gruscha pooblaščen uložiti »veto« proti kardinalu Rampolla, listi demontirajo. Tudi nedavno imenovani kardinali se bodo udeležili konklava. Kardinalski klobuk, katerega še niso dobili, jim bo Oreglia na podlaeri svoje oblasti po smrti sv. očeta podeli). H konklavu pridejo vsi avstroegrski kardinali, samo o V a s z a -r y j u se ne ve, ako pride. Listi pravijo, da izražati mnenje, da bo glasove avstroogr-skih kardinalov dobil Sera fino V a n -n u t e 11 i, je prezgodnje. Laško in francosko časopisje proglaša kardinala G i b o n s a kot edinega nclaškega papabila. Taka pro-glafianja so otroške bolezni časnikarskih poročevalcev. Pio Centra. Mej osebnostimi, o katerih govori tekom 10 let let ves svet, je zvesti sluga sv. očeta, ali kakor se ponosno cficielno imenuuje: prvi sobni adjutant. Pia Centra je av. oče poznal že za njegove mladosti. Globoko spoštovanje je že takrat kazal Pio Centra do takratnega kardinala Peccija. Pio Centra je sin neke Karpinečanke, ki se je omožila z nekim rimskim klobučarjem. Od očeta je Pio Centra podedoval 1. 1873 malo proda-jalnico v Via del Teatro Valle. Ker se mu poskus, kupčijo povečati, ni posrečil, vspre-jel je Centra 1. 1878. predlog sv. očeta, naj stopi v njegovo službo. Lson XIII. je hotel imeti pri sebi povse udanega človeka in Pio Centra je tekom četrtstoletja svojo zvestobo sijajno dokazal. Skupščina „Zvege slovenskih pevskih društev". Včeraj dopoludne in popoludne se je v pevski dvorani »Glasbene Matice« vršila šest ur trajajoča prva skupščina »Zveze slovenskih pevskih društev« ob veliki udeležbi in zelo živahni, a vseskozi stvarni in globoko resni debati. Izmed 17 slovenskih pevskih društev, ki so do sedaj pristopila k »Zvezi«, jih je trinajst v smislu pravil odposlalo svoje zastopnike v skupščino zveznih odposlancev. Zastopali so : 1. Pevsko društvo .Kolo" v Trstu gospod Fran Kravo s. 2. Slovansko pevsko društvo v Trstu g. Dragotin Podrekar. 3 Pevsko in glasbeno društvo v Gorici g. dr. H e n r i k T u m a. 4. Pevski zbor »Narodne čitalnice" v Gorici g. profesor Ivan Mercina. 5. Bralno in pevsko društvo »Maribor" v Mariboru g. Anton Rebol, 6. Slovensko pevsko društvo »Edinost" v Zsleu na Št. g. K o š a r. 7. Pevski zbor »Narodne čitalnice" v Kranju g. Vilko Rus. 8. Pevsko društvo »z/von" v smartnem pri Litiji g RudolfPleskovič. 9. Prvo slovensko pevsko društvo »Lira" v Kamniku g. Rudolf Binter. 10. Čitalnico v Šiški gospod Fran D r e n i k. 11. Pevsko društvo »Ljubljana" v Ljubljani g. Ivan Gotthard. 12. slovensko delavsko pevsko društvo »Slavec" v Ljubljani g. Ivan Dražil. 13 Pevski zbor »Glasbene Matice" v Ljubljani g. prof. Anton S t r i t o f. svojih odposlancev niso odposlala ali pa se niso dala v smislu pravil po lastnih odposlancih zastopati štiri društva: Pevski zbor bratoščine sv. Cirila in Metodi ja pri sv. Jakobu v Trstu; Dolenjsko pevsko društvo v Rudol fovem; Pevski zbor bralnega društva na Bledu; usljsko pevsko društvo. Med poslušalci je bilo mnogo pevcev »Glasbene Matice", »Ljubljane" in »Slavca". Zborovanje skupščine je o '/i 10. uri do poludne otvoril g. profesor A Stritof. načelnik pevskega zbora »Glasbene Matice", povdarjaje pomen in smoter »Zveze", ter v imenu osnovalnega odbora, v katerem so bili poleg njega še gg. profesor Mat. H u b a d, koncertni vodja »Glasbene Matice", Ivan Dražil, tč. predsednik .Slavca", in K. Gutnik, bivši predsednik »Ljubljane", iskreno pozdravljajo zborovalce „s pristno slovenskim, od srca idočim bratsko-pevskim pozdravom". Ko je še gospod računski nad-svetnik Anton S v e t e k kot predsednik »Glasbene Matice" v lastni hiši pozdravil zborovalce, bil je predsednikom zborovanju izvoljen gospod profesor A Stritof. Posel zapisnikarja je prevzel gospod Dragotin Sebe n i k. K prvi točki dnevnega reda, „ Poročilo osnovalnega odbora", je govoril gospod profesor Mat. II u b a d , razvil v daljšem govoru zgodovino postanka .Zveze" ter orisal v velikih potezah njeno važnost, kar se je z navdušenjem vzelo na znanje. Največ časa je vzela druga točka: Posvetovanje o delovanju »Zveze slovenskih pevskih društev«. Pravila »Zveze", katerih mi-nistersko potrditev je naznanilo c. kr. dež. predsedstvo kranjsko z odlokom z dne 17. marca 1. 1898, št. 1240 pr., «o se paragraf za paragrafom vsestransko pretresala in debate so se zelo marljivo udeleževali vsi skupščinarji in tudi nekateri drugi člani. Videlo se je na prvi mah, da so skupščinarji dobro preštu dirali pravila, kajti njih nasveti so bili vse skozi stvarni, trezni in premišljeni, da so globok vtis napravili na ves »pevski parlament". Osobito so se odlikovali v debati gospodje dr. T u m a in prof. Mercina iz Gorice, Kravos in Podrekar iz TrBta, prof. II u b a d in Dražil iz Ljubljane. 0 marsikaterih točkah, ki so občnega zanimanja, utegnemo o priliki še govoriti. V smislu § 12 in 35 d) pravil se je določila svota, katero plačujejo društva »Zvezi« za vsakega svojega petje izvršujočega člana, na 4 0 v i n. Ker je bilo med tem poludne že minulo, se je prekinulo nadaljnje posvetovanje o delovanju »Zveze" in preložilo na popoludne, in skupščina je prestopila k tretji točki dnevnega reda, k volitvi upravnega odbora. Na predlog g. dr. T u m e sta bila med živahnim in dolgotrajnim odobravanjem za dobo enega leta izvoljena: pred sednikom »Zveze slovenskih pevskih društev« profesor Anton Stritof, »Zvezinim« pevovodjem prof. Matej Hubad. Nato so bili z gla sovanjem izvoljeni: namestnikom »Zvezi n e g a « pevovodje g. Pavel Gorjup in osem odbornikov: gg. Armič Makso, prof. Anton Dekleva, Ivan Dražil, Ivan Gotthard, dr. Rihard Karba, Ivan Kocmur, dr. Vladimir Ravnihar in Lavoslav W e r z a k ; preglednikoma računov pa gg. Konrad Rozman in Ivan Zavri a n. Bila je med tem skoro že ena ura. Popoludne se je posvetovanje od treh do polu šestih nadaljevalo in končalo. Z a kraj skupščine prihodnjega leta ae določi Ljubljana, čas pa velike šolske počitnice. Pri zadnji točki »slučajnosti«, je predlagal profesor Mercina, naj bi »Zveza" posredovala, da dobimo kmalu slovensko glasbeno terminologijo, na kar je profesor Hubad razložil, da on ' v rokopisu ž e pripravlja »slovensko glasbeno teorijo«, »harmonijo«, »kontrapunkt« in »glasbeno zgodovino«, po katerih knjigah naj bi se dogovorno z drugimi glasbeniki sestavila »terminologija" po abecednem redu. — Tržaško pevsko društvo »Kolo« je dalje stavilo zelo umesten in praktičen nasvet o »pevskih hranilnicah" za izlete. Končno se g. Fran Drenik zahvali gg. prof. H u b a d u in prof. Stri-t o f u za njihovo uspešno delovanje za »Zvezo«, na kar predsednik zaključi zborovanje skupščine. — Raz poslopja »Glasbene Matice« je vihrala slovenska trobojnica in poleg nje cesarska zastava. Katoliški shod v Brnu. V dneh 26., 27. in 28. julija se vrši, kot smo že omenili, v Brnu katoliški shod za Moravsko. Vspored zborovanjem je na slednji: V nedeljo 26. t. m. se vrši prvo slavnostno zborovanje, za katero sta poleg drugih običajnih točk na dnevnem redu govora: »Naš program" in »Kaj veže če škega kmeta na krščanska načela« ? Našle dnji dan so na vsporedu naslednji gevori: »Cerkev in človeštvo," »Naše narodne napake," in »socialne naloge krščanske ljubezni.« — V torek bodo pa govorniki poja snovali točke: »Poginejo li katoliške države in ljudstva?,« Krščansko življenje v naših 1 češkoslovanskih rodbinah" in »Cirilo-Meto dejska ideja.« Zborovanja se vrše v veliki dvorani »B.sede." Zahteve ogrskih obstrukcionistov. Povodom revizije vojnega zakona zahteva ogrska opozicija vpoštevanje naslednjih zahtev: 1. Vprašanje o zastavah in znakih naj se reši v smislu, ki odgovarja ogrskemu državnemu pravu; 2. o g r. častniki se morajo premestiti na Ogrsko; 3. uvesti se mora čimpreje nov vojaški ka žensko pravni red; 4. o vojaških olajšavah na Ogrskem naj razsoja le ogrski do-mobrambni minister; 5. moč armade naj od slučaja do slučaja določa legi-slativa; 6. nadomestna rezerva skupne armade naj se kontingentira; 7 častniki smejo postati na Ogrskem, izvzemši Hrvate, le oni, ki so popolnoma vešči madjarskega jezika. — Izmej teh zahtev jih je nekaj že rešenih, oziroma se rešujejo; 6 bo sploh postala po uvedbi dveletne službe iluzorna, torej pre-ostajata le še prva in zadnja točka, ki ste politiške nravi. Grof Apponyi in kriza. V sedanjem akutnem stadiju ogrske parlamentarne krize se je oglasil tudi zborniški predsednik grof App«nyi v svojem organu »Budap. Tagblatt«. Apponyi pravi, da mora vlada sedanji dragoceni čas porabiti za odločno akcijo . Grel Khuen bo neki to tudi res storil. Položaj se pojasni že tekom prihodnjega tedna. Ministerski predsednik pojde brezdvomno poročat k cesarju v 141. Debate v naslednjih dneh se bo vdeleževala tudi vladna stranka, da tako deželi pokaže tudi drugo plat sedanje krize. Pričakovati je, piše Apponyjev list, da poseže v razpravo tudi predsednik Apponyi, kakor je to storil pod Szellom, dokler mu niso zamašili ust. Morda bo to dobro vplivalo na sicer prijazno mu opozicijo. . . — To je pa seveda le »morda«. Zakaj pa predsednik že sedaj ne vrši svoje dolžnosti ? Treba bi bilo le vestne porabe zborniškega poslovnika, prave porabe časa tar prisotnosti vsaj dveh članov predsedstva in pa 100 vladnih poslancev. Dokler Apponyi, pravi »Magyar Hirlap«, ne bo vršil predsedniške in strankarske dolžnosti, ne bo položaj prav nič premenjen. Gonja proti redovom se nadaljuje. Francoski ministerski predsednik Com bes se je sedaj spravil z vbo srditostjo nad — samostanske kapele. V koliko so ta cer kvena poslopja v zvezi z »državi nevarnim rovanjem« francoskih recimo usmiljenih se ster in bratov, ve seve edino le Combes s svojo gardo. Sedaj je izdal na vse prefekte glede zatvoritve teh kapel naslednjo odredbo: 1. Kapele, pripadajoče neavtorizira-nim kongregacijam, ss zatvorijo na vsak način in zapadejo enako drugim poslopjem likvidaciji; 2. Zasebne kapele, ki so last za sebnikov ali licejev, kolegijev in bolnic, in so bile doslej dostopne občinstvu, smejo biti otvorjene i nadalje, a morajo služiti specielno le tem namenom; 3. javne kapele smejo ostati i nadalje, če so podružnice bližnjih sosednih župnih cerkva in s tem v skupni upravi. — Na podlagi tega dekreta so kajpada vladni hlapci takoj šli na delo zatvarjat »nevarne« samostanske kapele. Kriza na Saškem. Na Saškem se bližajo splošnim volitvam za deželni zbor. Zadnjo volitve v državni zbor so pa pokazale vso premoč socialne demokracije ter spravile sedanjo vlado v silno zadrego, ker ve, da bo po sedaj veljavnem volivnem redu tudi v deželni zbor prišla socialna demokracija. Da odvrnejo pretečo nevarnost, hočejo ustvariti nov volivni red. Seveda vlada še ni na jasnem, kako naj to izvede. V prvih jesenskih dneh na merava vsled tega sostaviti komisijo iz čla nov obeh stanovskih zbornic, ki bo izdelala potrebni načrt. S premembo, ki bi izšla iz te komisije, bi seve ne bili zadovoljni ne liberalci in ne socialni demokratje. Javnost zahteva, kakor pravijo, volivni zakon v popolno liberalnem smislu. Zadnji Obrenovie in njegov oče Milan. Na kratko smo v našem listu že omenili, da se je nad zadnjim Obrenovičem na srbskem kraljevem prestolu, Aleksandrom, izpolnilo to, kar je ta namenil svojemu očetu Milanu. V strahu namreč, da bi Milan ne dobil v srbskih vladnih krogih vedno več upliva in ga konečno ne pahnil s prestola, ter vBled nečuvenega hujskanja od strani kraljice Drage, je kralj Alesander sklenil, umoriti očeta Milana. O tem dejstvu objavlja sedaj dr. Vladan G e o r -g j e v i č, bivši ministerski predsednik kralja Aleksandra, v listu »Bodočnost« obširno pojasnilo, kateremu posnemljemo naslednje podatke. Uvodom svojih odkritij piše Gaor gjevič sledeče: »Danes, ko se je završil dogodek, ki ga strašnejše ni mogla opisati niti Shakespearjeva domišljija, sme govoriti vsakdo, ki kaj ve v pojasnilo o dogodkih v Srbiji. Bil sem kralja Aleksandra ministerski predsednik — v treh letih vlade deveti! — in jaz, ki sem £e na robu človeškega življenja, spričujem pred vso Evropo, daje kralj Aleksander najel morilca, ki naj umori očeta Milana. Aleksander in njegova tedanja maitressa in poznejša soproga Draga sta najela morilca Kneževiča, naj umori zavratno očeta Milana, prvega srbskega kralja. Dogodek ta je še vsem v živem spominu. Kralj Aleksander se je ženil in sicer ženil z Drago, ki je ni maral srbski narod, posebno pa ne oče Milan. Sin je bil tedaj neizmerno udan svo jemu očetu, ljubil ga je, sev6 navidezno, kot še nikdar poprei. Nakrat pa je prišel na po-vrš'e propalica Kneževič in ustrelil parkrat na Milana. Streli, kot znano, niso zadeli, težko ranjen je bil le pribočnik Lukič. Kneževič je bil seve prijet in obsojen, sokrivde obdolženi radikalci, vse osebe, ki bo vedele za tajnost zarote, so bili odstranjene, Kneževič pa seve konečno pomiloščen in visoko obdarovan. V ječo so romali drug za drugim radikalci, polkovnik KonBtantinovič je bil pa nenadno pozvan h kralju, ki mu je rekel: »Če ti sedaj velim, da naj se še nocoj UBtrele vsi veleizdajalci, ki so zaznamovani na tej listi, boš li izvel to naročilo?« Ia prestrašeni Konstantinovič in ostali ministri so privolili v to zahtevo, misleč si: Od roba ikad, iz groba nikad !« A temu ni bilo dovolj. Kralj Aleksander je hotel potom obsednega Btanja in naglega soda odstraniti še vse druge neljube osebe. V to svrho je izjavil ministrom, tedaj še neoženjen, da takoj od stopi, če se to ne izvrši. Ker pa tedaj še niso imeli nikogar, komur bi izročili vlado, kralj Milan je pa ni hotel prevzeti, so ministri privolili tudi v to zahtevo. Seveda se ni dosegel namen, toda le vsled tega, ker je, kakor pravi pisatelj, zastavil svojo besedo po majorju Hordliczka cesar Franc Jožel ter preprečil klanje. — Kralj Milan je pozneje izvedel o vsem, a je molčal iz ljubezni do Srbije. — Potem pa je prišla ženitev. Drage ni marala ne vlada, ne narod in ne armada. Ministerstvo in vsi funkcionarji so odstopili, v armadi se je pričela revolucija, a konečno so zmagale vendarle intrige in Draga je postala kraljica. O vsem tem smo že obširno poročali, zadnji čin te srbske drame je pa še itak obče znan. \z brzojavk. Košutovci v predsedstvu. Za zapisnikarja ogrske zbornice je izvoljen Košutovec Ratkay. Vladna stranka je pritrdila tej kandidaturi. Dobil je 128 od 130 glasov. — Vojni minister P i t -reich gre v zadevi krize v kratkem v lil. — Novi ministri naJapon-b k e m. Demisija japonskih ministrov za nauk, žcleznice in poljedelstvo je sprejeta. S ,'danji notranji minister baron Kodama sprejme še nauk, baron S o n e železnice, baron K i u r a pa poljedelstvo. — Povod izgredom v portugalski armadi. Kralj je imenoval brata Dom Alfonza za glavnega poveljnika nad vojaškimi utrdbami. To mesto je zavzemal doslej vedno najbolj zaslužni general. To je povzročilo občno nejevolio v armadi. — Kriza v Španiji. Ministerstvo je podalo ostavko. Kralj je poveril zopet Silvelo b sostavo novega kabineta, ki je pa ponudbo odklonil. Nato je bil h kraliu pozvan zborniški predsednik Villaverde. Povod je zahteva mornariš. ministra, s katero se Villaverdi ne strinja. — Zveza mej Španijo in Francijo. Ministerski predsednik Silvela je te dni naglašal nujno potrebo ožje zveze mej spanijo in Francijo. Dnevne novice. V Ljubljani, 20. julija. Potreba slovenskega višega gimnazija v Celju. Ta potreba je dokazana po šolski statistiki obeh gimnazijev v Celju. Na višem, nemškem gimnaziju je bilo koncem šolskega leta 277 rednih dijakov. Od teh je bilo 75 Slovencev. Nesloven-cev je bilo torej 202. V samostojnih slovenskih razredih pa je bilo 18 5 dijakov, samih Slovencev, seveda. Če k temu prištejemo še onih 75 slovenskih dijakov na slovenskem višem gimnaziju, dobimo število 2 6 0. Torej približno isto število, kakor je dijakov na nemškem višem gimnaziju, ali nota bene: prištevši onih 75 slovenskih dijakov, ki so obiskovali viši nemški gimnazij in ki bi odpadli, ako bi bil v Calju slovenski viši gimnazij. Kajti v tem slučaju bi bila, na nemškem višem gimnaziju 202 učenca, na slovenskem pa 260. Boljega dokaza o potrebi slovenskega višega gimnazija v Celju pač ne treba, nego ga podajajo številke. Ruski pozdrav Slovencem. Danes popoldne je došla naslednja brzojavka v Ljubljano : K r a k o v , 19. julija ob 7. uri zjutraj. Ujezžaja sevodnja v Rossiju, šljem milym Slovenkam in slovencam serdecenye pribety. Direktor Peter. Promoviran ie bil te dni na dunajskem vseučilišču g. Frančišek K n a v s, naš rojak, sedaj sluibujoč v goriški nad-škcfiji, doktorjem bogoslovja. Čestitamo! f Fran Folnegovič. Iz Zagreba se poroča, da je ondi umrl nekdanji vodja hrvatsko stranke prava g. Fran Folnegovič v 56. letu svoje dobe. Svetila mu večna luč! Iz kranjske trgovske in obrtne zbornice. Kakor čujemo, se je gospod O m e r s a , trgovec v Kranju, odpovedal v pisarni kranjske trgovske in obrtne zbornice zborničnemu svetništvu. V tem slučaju pride na njegovo mesto v zbornico gospod Pavel Velkavrh, trgovec z moke v Ljubliani. Hinko Sirovatka v — Ameriki. Vrli vodia hrvatskih krščanskosocialnih delavcev Hinko oirovatka se je na vabilo ameriške »Hrvatske radničke zajednice« naselil v Ameriki. Ameriški Hrvatje so z gosp. Hinkom t> rovatko dobili izborno organiza-torično moč. Da se tega zavec ajo, priča izjava predsednika »Hrvatske radničke zajednice«, ki je dejal: »Hinko Sirovatka bo v Ameriki lahko čudesa vstvarjal. Hrvatje postanejo Buri«. G. Hinku Sirovatki želimo v novi domovini obilo sreče in obilo vspehov v blagor domovine! — Velik požar. Včeraj v nedeljo ob '/ill- uri zvečer je začelo goreti v vasi P o d t a b o r župnije podbrežke. Ljudje so ravno pospali, zato so nekateri rešili komaj golo življenje. Vpolurejebilo deset številk z gospodarskimi poslopji vred v ognju. Zgorelo jim je vse, ker so bile hiše skupaj in večinoma s slamo krite. Nekaterim je pogorela vsa obleka; zgorelo je tudi nekaj prašičev. Prihiteli sta na lice mesta požarni brambi iz Kranja in Tržiča, ki sta pomagali omejiti divji element. Tudi orožniki, domači in sosedni, so storili popolnoma svojo dolžnost. Pomoč nujno potrebna! — Razpor mej socialnimi demokrati Danes nam došli idrijski socialnode-mokratični list »Naprej« poroča za izvrSe-valni odbor * socialnodemokratične okrajne organizacije v Idriji: »Z ozirom na bojkot, kateri je izvrševalni odbor jugoslovanske socialnodemokratične stranke proglasil nad naš'm lokalnim časopisom »Naprej«, nad lokalno organizasijo v Idriji in nad osebama sodrugov Frana Rinaldo-ta in Antona Kristana, javljamo, da smo storili vse korake, da se bo tekom štirih tednov vršila v Ljubljani izvanredna strankarska konferenca s sledečim dnevnim redom : a) Idrija in jugoslovanska socialnode-mokratična stranka; b) izvrševalni odbor stranke, uredništvo »Rdečega praporja« in dogodki minolib dnij; c) slučajnosti.« — Surovost nemškutarskega trgovca. Potnik tukajšnje domače tvrdke J. t" e r d a n je prišel te dni priporočat izborne vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda k trgovcu R i h a r d Zisel v Zgornjo P o 1 j s k a v o. Trgovec Ziisel je postal ru-deč kakor rak, ko mu je potnik omenil vžigalic družbe sv. Cirila in Metoda ter je kričal, da pokliče hlapca, da potnika radi tega vrže ven, ako sam ne gre. Tako predrzno se obnaša trgovec, ki živi od slovenskega denaria in ki mora lakote umreti, ako bi ga Slovenci z njegovo nemško ošabnostjo in predrznostjo pustili samega in bi ne zahajali v njegovo prodajalnico. Ondotni rodoljubi naj ljudstvu z ozirom na to Ziselevo predrznost dajo primeren poduk! — Vas Predgrad pogorela. It Starega trga pri Poljanah se poroči: Javljam Vam ob kratkem grozovito nesrečo, ki je danes zadela vas Predgrad. 05 polu 1. ure popoludan se na enkrat zasliši plat zvona in klic: v Predgradu zopet gori! Pogorela je namreč ravno tam v torek 14 t. mes. in ravno ob tem času ena koča, ki je bila bolj na samoti, da ni bilo takrat večje nesreče. Danes pa, ker je bil zelo velik veter, se je ogenj tako hitro razširil, da je v kratkih dveh urah upepelil, kakor se dosedaj sliši, nad 4 3 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji vred. Zgorelo je neki veliko živine, tudi en mož, več otrok pa pogrešajo in ne vedo še, ali so zgoreli ali kam ube-žali. Bolj natančne podrobnosti Vam naznanimo še pozneje. Več gospodarjev je gotovo za vselej uničenih in hitra pomoč je silno potrebna. — Razpisuje se mesto poštnega odpravnika pri novo ustanovljenem c. kr. poštnem uradu (III/6) v Stolkarjah, polit, okraj Kočevje, proti pogodbi in kavciji 400 kron, letna plača 400 kron, uradni pavšal 100 K in letni pavšal 140 kron za lokalno dostavljanje poštnih pošiljatev. — Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. — Podaljšanje brzojavne službe v Krškem. Pri poštnem in brzojavnem uradu v Krškem se bode od 20, t. m. do 20. av-: gusta t. 1. vršila popolna podnevna brzo-1 javna služba. j — Rektorjem zagrebškega vse-! učilišča je za prihodnje šolsko jeto izvo-j ljen gosp. dr. J. B u j a n o v i c duhovnik d|akovarske škofije in profesor dogmatike na zagrebškem vseučilišču. — Zaročil se je g. dr. Matko P o -t o č n i k , profesor na učiteljišču v Mariboru, z gospodično Juliko Lapuš iz Beljaka. — Odpoved Slavoja Jenka »Edinost« doznaje iz povsem zaupnega vira, da se je gospod Slavoj Jenko odpovedal občinssemu glavarstvu ali županstvu v Pod-gradu in načeln štvu cestnega odbora za okraj Podgrad. — Zvonik se bo podrl. Zvonik v Bujah — katero mesto nosi zbog svojega zemljepisnega položenja naslov »Spia deli" I^tria« — je v nevarnosti, da se podre. Radi tega se je izvršilo uradno ogledovanje zvonika in je zvonenje zaustavljeno. Ob straneh zvonika so namestili kontrolne aparate. Čim zvonik pokaže kake spremembe, ga podro brez odlašanja. — Lačni tatovi. Tatovi so uiomili v petek zjutraj nekako po 2. uri popolundči v klet prodajalnice konsumnega društva v Ricmanjih. Odnesli so nekaj jestvin v vrednosti 100 K. — Proti ameriški »Novi Domovini". Zadnja „Nova Domovina" je jako ostro pisala o Avstriji. Okrožno sodišče v Novem mestu je zaplenilo »Novo Domo vino«, kakor razglaša v uradnem listu, radi kaljenja javnega miru in prepoveduje razširje vanje dotične številke. — Prodaja stare kovine in drugega materijala Trgovski in obrtniški zbornici v Liubliani se naznanja, da razpisuje c. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku prodajo naslednjega starega materijala, ki je shranjen v materijalnih skladiščih v Knittelfeldu in Amstettnu : staro lito in drugo železo, pločevina, staro jeklo v velikih in malih kesih, stare cevi, baker, med, cink, odpadki usnja in kavčuka i. t. d. Natančneji podatki o množinah in vrstah materi,ala so razvidni iz ponudbenih obrazcev, ki se dobivajo pri omenjenem ravnateljstvu proti vpo-šiljatvi poštnine Ravno tam se lahko pogledajo ali na gorenji način dobivajo pogoji za prodajo starih materijalij in inventarnih predmetov. Ponudbe, ki se morajo izkliučno po predpisanih obraze h sestavit', je zapečatene in vsaka pola z 1 K kolekovane z napisom: »Ponudba za nakup starega materijala« vposlati najkasneje do 3 0. julija t. 1 do 12. ure opoludne c. kr. ravnateljstvu državnih železnic v Beljaku. — Smrt v pijanosti. V Škrfji vasi pri Celju so našli mrtvo na polju 38 letno delavko Marijo Vengust. Nipila se je tako žganja, da jo je v pijanosti zadela srčna kap. — Prvošolec pobegnil. Na sledu so onemu prvošolcu goriške gimnazije, Heren u, ki je ravno pred tremi tedni zapustil domačo hišo, in o katerem so do včeraj ostale vse poizvedbe brezuspešne. Neki milanski list je namreč prinesel vest, da so v neki vasi blizu Verone našli okolo dietnega, lepo oblečenega dečka, ki ne zna italijanski in ki odgovarja na vsa vprašanja le z jokom. Vsled tega so brzojavili v Verono in sodeč po opisu dečka, se sme upati, da je isti v resnici zgoraj omenjeni Heren. — Pokopališče na vodi. Goriško pokopališče je vse na vodi. Novi grobovi bo navadno tudi ob suhem vremenu do polovice napolnjeni z vodo, v katero spuščajo mrliče. Ljudje s s zgražajo. Meščani so upali, da se bo pokopališče s časoma nekoliko posušilo, a to se ni vresničilo. — Pod vlak vrgel se je v Celovcu delavec J. Kriigl, kateremu je vlak telo prerezal preko srede in odtrgal mu roke in noge. — Obesila ae je v Brežah na Koroškem v svoji prodajalnici prodajalka A. Lapič. — Zanimivosti iz Trsta. Grcf Goesa morda ostane se dve leti na svojem mestu, da se tako njegov odstop nekoliko olepša. Tako poročajo iz Trsta nekaterim listom. Grof G o e s s bi potem prišel k najvišjemu računskemu dvoru. Razveljavljenje obč. volitev se izvrši baje jeseni. Radi volilnih sleparij Bedaj vladajoče klike se vrši preiskava. Privatni uradnik C o s s a n i je v zaporu. Zaslišanih je bilo že 300 prič. Tudi proti obč. svetnikom B e n u s s i j u , Liebmannu in Cunarju je vložena obtožba. Namestniški svetnik J e 11 m a r bo umirovljen, ker je kompromitiran s svojim ljubezničenjem z vladajočo magistratno kliko. — V konkurz je prišel tovarniški restavrater v Trbovljah gosp. Maks Kopriva. — Tretji vlak na Vipavski železnici. Z današnjim dnem sta pričela voziti ob ponedeljkih in četrtkih mešana vlaka št. 854 in 853. Iz Ajdovščine bo odhajal vlak opoludne, dobajal v Gorico ob 1'30 popold., iz Gorica bo odhajal ob 2 10 pop. ter prihajal v Ajdovščino ob 3.45 pop. To je torej tisti tretji vlak, o katerega potrebi ae je toliko govorilo. Določen je le za tržne dneve v Gorici. Da bi hodil tak vlak ob nedeljah pop. ob 210 iz Gorice, bi bila Vipavska dolina živa izletnikov. — »Trgovski dom« v Gorici. Zgradbo tega poslopja, v Gorici je oddala »Trgovsko-obrtna zadruga« tvrdki bratov Mozetičev. Mizarska dela izvrši »Mizarska zadruga«, vse želizie pa nabavi tvrdka Konjedic & Zajec. Kamnoseška dela še niso oddana. Dom mora biti dovršen do jeseni prihodnjega leta. — Tri osebe utonile Te dni ao, kakor se poroča iz Ptuja, v Dravi utonile tri osebo: mizar V o i s k i, šolski učenec Muster. v seboto pa je v pritoku Drave utonil geometer Mihelič. Niegov sluga je stal tri korake oddaljen od njega, a mu ni mogel prmageti. — Nova cerkev v Polšniku Za zgradbo nove župne cerkve na Polšniku pri Litiji se vrši dne 11. avgusta dopoludne ob deseti uri komisionalna razprava na liou mesta. — Lovska sreča. Sodni tajnik v No vem mestu g. Juiij Bučar je v zadnjih treh tednih uri Zlatenku ustrelil štiri lisice. — Jubilej gostilničarja. Restavrater na državnem kolodvoru v Solnogradu, bivši restavrater na ljubljanskem južnem kolodvoru gospod Rudolf K o n i g obhaja dne 1. avg. srebrno poroko in obenem 251etnico gOBtilničarstva. — Neznano slaboumno žensko so prijeli te dni v Planini pri Višnji gori. Stara je okolu 35 let in pravi, da je doma v krškem okraiu. Izročili so jo županstvu ime novane občine. — V Žalni je povozil danes zjutraj dolenjski osebni vlak dva vola. — V Skotji Loki prijet. Franc Rep, 24 let star, čevliarski pomočnik, doma v Kloponicih pri Ptuju, ki je bil 24. junija t. 1. pobegnil iz kaznilnice v Mariboru, kjer je bil "»radi tatvine zaprt, bil je po orožnikih v Skc-fji Loki prijet in so ga včeraj zjutraj odpeljati naiaj v kaznilnico v Maribor. Ljubljanske novice. Poročil se je danes trgovec g. Alojzij Strehovec z gdč. K 1 a v d i j o R e a k o v i č. Poročil se bo 27 t. m. v tukajšnji frančiškanski cerkvi gosp Adolf Edvard Mattusch, imejitelj in vodja dijaškega zavetišča v Welsu z gdč. Lili P r o s s i -n a g g , hčerko umrlega dunajskega odvetnika. — Poročila se je včeraj gdč. Anica E k a r i i Kranja z gosp. B t e 1 a n o m M i h o l i č e m. Na oklicu je gospod Jožef Gosti n-č a r z gdč. Katarino Brate. Umrl je v Ljubljani umirovljeni župnik č. g. Janez Zdražba, rojen I. 1848. Pokopan je bil danes popoludne ob peti uri. N. v m. p.! Umrl je v hiralnici Josip Č e r n e , na Bleivveisovi cesti štev. 23 pa Terezija Teuerschuh. Eraričnega konja bodo 25. julija ob 9. uri dopoludne prodajali na cesarja Jožefa trgu. Ponesrečenega zrakoplovca Steffensa bo zdravniška spretnost tako popravila, da bo hodil, če tudi precej tažko. Revolucija na plesu. Na plesni veselici v gostilni Marije Lakše na Žabjaku št. 3 bo se gostje, katerih je bila gostilna polna, med seboj sprli in se spoprijeli. Policaj, ki je plesno veselico nadzoroval, ni mogel sam ničesar opraviti in morali so priti še trije policaji, da so naredili mir. Tukajšnji topničarski polk odide iz Ljubljane na vaje v Krško 24. t. m. in prenoči istega dne deloma v Stičini, deloma v Višnji gori. 25. in 26. julija prideta štab in dve bateriji v Trebnje, dve v Novo Mesto, dne 27. julija pridejo štab in dve baterije v Sevnico, dve v Mokronog. 28. t. m. pride polk v Krško, odkoder odpotuje zopet 10. av-gusta in se vrne v Ljubljano 13. avgusta. Zrelostni izpit v oddelku B na c kr. I. državni gimnaziji v Ljubljani je bil dovršen v soboto 18. t. m. s sledečim uspehom: Izmed 32 kandidatov, ki so prišli k ustnemu izpitu, jih je prejelo zrelostno izpričevalo 22, med tami 3 z odliko, 8 jih bo moralo po počitnicah ponavljati izpit iz ene tvarine, 2 sta padla za celo leto. V septembru pride k ustnemu izpitu poleg teh, ki bo dobili sedaj ponavljavne izpite, iz obeh oddelkov še tudi precejšno število takih, ki bo dobili v semestru po eno dvojko, ako to dvojko popravijo pri ponavljavnem izpitu, ki ga morajo poprej dostati. Dva sta pa morala zaradi bolezni preložiti izpit na jesen. Hud pes. Danes ponoči je v Kolodvorskih ulicah pes Emila Petra Grossia, trgovca Iz lesom, popadel 11 -letnega gostilničarje-vega Jerneja Beliča, stan. na Dunajski cesti , št. 8, ko je letel po ulicah, in ga vgriznil ! v levo roko. Ta pes je že več oseb napadel. Z nožem zaboden Franc Jelovčan, hlapec pri Oroslavu Dolencu v \Vollovih ulicah št. 10 je bil včeraj zvečer v Kerži-cevi gostilni v Spod. Šiški v pretepu od nekega fanta z nožem zaboden v prsi in težko ranjen. Pripeljali so ga v deželno bolnico. Javna vinska pokusnja v deželni vinski kleti v Ljubljani vršila se je pretečeno soboto ob prav mnogobrojni udeležbi kranjsko vinsko pristno kapljico ljubečih gostov. Baje so se izvršila tudi mnoga naročila. Želeti bi bilo pač, da bi to ugodnost izkoristili v prvi vrsti oni gostilničarji, ki točijo pravoato brozgo mesto pristnega vina in ki b tem domači vinski pridelek ob dobro ime spravljajo. Delovanje mestne posredovalnice za delo in službe. Od 11 do 17. julija je dela iskalo 23 moških in 33 ženskih delavcev. Delo je bilo ponudeno 11 moškim in 37 ženskim delavcem, v 31 slučajih ie bilo delo sprejeto OJ 1. januvarja do 17. julija je došlo 1558 prošenj za delo in 1465 delo-ponudeb, v 921 slučajih se je delo sprejelo. Delodobetakoj, moški: 20 delavcev k vodovodu, 3 kočijaži, 2 gostilniška hlapca, 3 hlapci za kmetsko delo, ženske: 5 natakaric, 1 bona, 3 kuharice, 10 deklic za vsako delo, 8 deklici k otrokom, 2 po-strežkinji, 4 gostilniške deklice. Službe iščejo moški: 2 trgovska pomočnika. 1 strojnik, 1 vrtnar, 1 graščinski sluga, 1 kletar, 1 graščinski oskrbnik, več trgovskih slug; ženske: več blagajničark m prodajalk, 1 šivilja, 1 gospodinja. Stanovanja: Oddati je stanovanja z 2 do 4 sobami, več mesečnih sob, pisarniški prostori, 1 delavnica, 1 klet. Posredovanje leto v i š č n i h stanovanj. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor. V Ameriko. V noči od 18. na 19. t. m. odpotovalo je z južnega kolodvora v Ameriko 140 Hrvatov in 21 Slovencev, v noči od 19. na 20. t. m. pa 16 Hrvatov in 10 Slovencev. Dogodki na Hrvatskem. Novi ban je v soboto sprejel razne dostojanstvenike. Na mesto mažarskega napisa na prometni zdradbi drž. železnic bodo sedaj postavili samo letnico 190 3. Sploh zginejo vsi mažarski napisi na zgradbah državnih železnic. Letne številke na zgradbah bodo tedaj nekakšna nova vrsta nemih grbov. Mažari nočejo dovoliti samo hrvatski napis, a dvojezičnega se ne upajo postaviti, ker je tudi nezakonit, tedaj naj bo palača brez napisa. Tako se znajo Mažari izogniti postavi. Zahtevi hrvatskega naroda je pa vendar vstre-ženo vsaj toliko, da omenjeni napisi ne bodo izzivljali nič več občinstva. Ob svojem času bomo š 3 spregovorili o nekej drugej stvari, ki je mnogo važneja, nego ta zunanji napis. Dosedanji vodja notranjega oddelka deželne vlade Krajcsovich (Spitzer) bo menda namestnik predsednika stola sedmorice Štefana S p e v c a , ki je blizu demisije, ali pa bo imenovan hrvatskim referentom pri upravnem sodišču v Budimpešti. V zlatarski ckolici še ni mirno. Jeza kmetov se obrača posebno proti Židom, ki glasujejo z mažaronsko stranko. Posestniku Riuerju so kmetje zagrozili, Ji mu zažgo, ako ne bo imel razobešene hrvatske zastave. Hrvatska zastava raz njegovega poslopja še vedno vihra. Sodnega adjunkta Carja so napadli našemljeni kmetje in ga strahovito pretepli. V Zagrebu, Oseku, Brodu in Požegi je bilo v soboto izpuščenih 50 oseb iz preiskovalnega zapora, v katerem so bili proti-postavno nad dva meseca. Mej izpuščenimi sta tudi glavni urednik »Obzora« profesor P a s a r i c in glavni urednik »Narodne Obrane, dr. Lorkovič. V Požegi je bilo iz zapora izpuščenih 25 brodskih demonstrantov, ki so došli domov s hrvatskimi kokardami na prsih. Na kolodvoru so bili slovesno sprejeti. Izšla je zanimiva brošura „ K a k o je u Hrvatskoj «, napisao prijatelj naroda. Samozaložba. Tiskala »Katoliška tiskarna" v Ljubljani. Brošura ima naslednjo vsebino: 1 Na što se narod u Hrvatskoj najviše tuži? — 2. Tko se buni, a tko se brani ? — 3. Kako se narod brani ? — 4. Kako su htjeli zavarati sviet ? — 5. Što se nakon svega dogodilo? — 6 Što sada? Dogodki v Srbiji. Vsem vojakom so se s plačo za julij izplačali tudi vsi zaostali zneski. Dne 26. t. m. potuje kralj Peter v Topola obibkat grobove svojih prednikov. V soboto je avstro-ogrski poslanik dr. Dumba v Belemgradu v slovesni avdijenci izročil kralju Petru pooblastilo svoje vlade. Poslanik je izrazil čustva »prijateljstva in simpatij cesarja Franca J.žefa do kralja Petra I.« Kralj Peter je v svojem odgovoru povdarjal svojo hvaležnost za ta čustva av- atrijskega cesarja in je zagotovil poslanika svoje podpore. Avdijenca je trajala dvajset minut. Poročilo nekega lista, da so v krvavi noči bili umorjeni tudi trije Avstrijoi, je iz-mišljeno. Tajnik kralja Petra dr. Nenadoviu je bil te dni na Dunaju, kjer ie imel pogovore z diplomati. Podal se je v Ženevo, da razpusti ondotno gospodinjstvo kralja Petra in pri pelje v Belgrad kraljeva sina Aleksandra in Jurija. Princecinja Helena ostane de v Pe-trogradu. Z zapuščino kralja Aleksandra se godi kaj slaba. Gjavni upnik je »Wolga kama", ki je Bvoj čas posodila 8 milijone frankov Milanu ter Be intabulirala na posestva Obre novičev. Sedaj je podedovala te dolge kraljica Natalija. Razven 100000 lrankov, katere je Aleksander imel naložene v inozemstvu, niso dobili nobenih drugih vlog v nje-njegovi zapuščini. Dragocenosti kraljice Drage so vredne 120.000 frankov in bodo prodane na javni dražbi. Izkupiček dobi »Wo!ga kama", zunanji upniki pa izgube vse. Bazne stvari. Najnovejše od rasnih strani Nesreča na morju. Angleškemu Llcydu došla brzojavka iz Punta Arenas, na Magalhaena-ovi cesti, javlja, da se je parnik »Tht-ben" zaril v plitvino, in sicer v Qrsy-kanalu, kakih 200 milj cd Punte Arenas. Parnik je last Hambu»ke parobrcdne družbe. Poroča se, da se potnikom in mornarjem ni zgodilo nič. — Črnogorski princ Danilo je v toplicah Kissingen. — Umrl je profesor na kmetijski višji šoli na Dunaju Franc Schwackhofer. — Grofica se omožila s slugo. Grofica Russel, ki se je decembra meseca poročila s slugo Brow-nom, ki jo je nalagal, da je princ M o d e n a, izjavlja v časopisih, da je B r o w n u od pustila in bo ž njim dalje živela. — Aretiran je bil v Kodanju nek ruski dijak, ki je v zabojih za slsnike poskušal utihotapiti na Rusko revolucijonarne spise. — Dva roparja sta napadla juvelirja Molla v Draždamh v njegovi prodajalnici, težko ga ranila in oropala. — Prince-sinja Lujiza je storila korake za popolno ločitev. Hoče Be še enkrat poročiti. — Na borzi je zaigral vse svoje premoženje bogati trgovec K n e r -z i n g e r ter se potem utopil v Donavi. — Iz preiskovalnega zapora izpustili so bivšo gospodinjo msg. Drozda v Pragi. — Več laških vojakov ponesrečilo je na vajah v gorah ob avstrijski meji. Padli so v prepad. Eden je mrtev, več je ranjenih. — Bojscigani. Pri Aradu je tolpa ciganov ulomila v hiši dveh bogatih posestnikov, katera so umorili. Cigani so služabništvo in ženske obesili na okna. Kočijažu so presekali glavo in truplo obesili. Na to so odpeljali na vozeh, kar se je dalo. zjutraj so orožniki zasledili zločin, zasledovali bo cigane, ki so se postavili v bran in streljali na orožnike. V b o j u so orožniki pet ciganov ustre lili, 15 ciganov pa težko ranili. Premagano cigansko tolpo so izročili sodišču. — Slika velikanske povodnji v Š 1 e z i j i je še le sedaj popolna, ko je voda padla. Na mnogih krajih je voda odplavila tudi pokopališča z rakvami, ki leže sedaj z mrtveci po poljih. Pogled na opustošenja je strašen. — Odra narašča, kakor poročajo iz Glogave. Velik del mesta in stolna cerkev sta v vodi. V spodnjih stanovanjih stoji voda en meter visoko. — Boji na Ogrskem. Pri volitvi sodnika v občini Salyi je prišlo do boja mej orožniki in občinstvom. Orožniki so streljali. Tri osebe so mrtve, orožniški postajevodja in dva orožnika sta težko ranjena. — Vožnja po zraku. Santos Dumont poleti tekoči teden s svojim zrakoplovom v družbi desetih čas nikarjev iz Pariza v Trouville. Pod zrakoplovom bo pritrjena naprava, podobna omni-busu. — Loteristovke s številkami o papežu niso imele sreče. Nobena Številka ni p r i A I a. — Mej kolesi zdroblien je bil v tovarni gospoda Godniga v Zadru delavec Pij Casellari. — Vezuv zadnji čas tako silno bluje, ds je v nevarnosti njegova bližnja okolica. — Parnik zgorel. Na Volgi je zgorel parnik »Peter I.« 50 potnikov je utonilo. Telefonska in brzojavna poročila. Bim, 20. julija. Ob 8. uri 2 0 m. dopoludne. Kardinala Oreglia in Re- spighi nič ne zapustita Vatikan. Propad bolnikovih moči traja dalje. Rim, 20. julija. Ob 9. uri dopoludne. Položaj je trajno resen. Sv. oče je vedno slabeji. Le semtertje se zave. Kardinal Vanutelli še ni podelil sv. očetu blagoslova „in articulo morti8". K i m, 20. julija. Ob 9. uri dopoludne so zdravniki izdali buletin: Papež je po noči le semtertie malo zaspal. Položaj je sila resen. Žila 94, dihanje 32, temperatura 36 2. Rim, 20. julija. (C. B.) Položaj sv. očeta je trajno skrajno kritičen. Buletin ob 9. uri zjutraj: Papež je mogel po noči le malo spati. Splošni počutek trajno resen. Riin, 20. julija. Ob 9. uri 50 m. dopoludne. V cerkvi sv. Petra je izpostavljeno Najsvetejše. Kardinal Vanutelli še ni stopil v bolniško sobo sv. očeta. Rim, 20. julija. Sv, očetu se je posebno shujšalo včeraj zvečer ob 6. uri. Ob 9. uri zvečer mu je bilo tako hudo, da so mislili, da vsak hip umrje. Kardinali so bili zvečer zbrani okolu njegove postelje. Ob 11. uri so bili zopet silno kritični trenotki. Zdravniki pravijo, da se mu ni ponovila zopet bolezen, ampak, da se gre tu za krizo propada moči. Posebne slabosti so trajale do 1 ure zjutraj. Danes ob 10. uri se je položaj zopet zelo poslabšal. Sv. oče je tekom dneva govoril samo s kardinalom Rampollo nekaj besedi. Kriza lahko nastopi vsak čas. Rim, 20. jul. Ob tri četrt na 11. nastopila so vsa znamenja agonije. Vsi kardinali so v spalnici navzoči. Kardinal Vanutelli podelil zadnjo a b s o 1 u c i j o. To je bil silno gin-ljiv prizor. Sv. oče je pri zavesti; kardinalu Oreglia je naročil skrb za sv. cerkev. Potem je rekel: T o j e moje zadnje slovo. Na trgu sv. Petra so zbrane silne množice ljudstva. Rim. 20. jul. Ker je ob 11. uri dopoludne položaj sv. očeta bil sličen agoniji, so bili vsi kardinali zbrani v Vatikanu. Ob 2 uri 34 minut popoludne je bil Mazzoni nenadoma pozvan v Vatikan, kakor se trdi zato, da bo pri zadnjih trenotkih sv. očeta navzoč. Mnsg. Pisletti je prosil sv. očeta, naj da blagoslov za duhovščino in služabništvo, ki je čakalo v predsobi. Sv. oče je podelil blagoslov. Z velikim naporom je podal kardinalom roke. Po tej krizi je sv. očetu nekoliko odleglo. Rim, 20. julija. (0. B.) Ob 12. 40 min. popoludne. Ravnokar so bili kardinali nujno pozvani v Vatikan, iz česar se sklepa na bližnjo smrt papeževo. Veliki poenitentiar kardinal Vanutelli je prišel v bolniško sobo papeževo, da da bolniku posledjo odvezo. Rim, 20. julija. Tudi danes zjutraj je msgn. Mazzolini bral v papeževi sobi sv. mašo. Vsled silne vročine je zrak v bolniški sobi tako zaduhel, da so zdravniki in ostali, ki imajo okolu sv. očeta opraviti, skoro bolni. Rim, 20. julija. Včeraj zvečer so izdali zdravniki naslednji buletin: Sveti oče je preživel dan dremaje. Moči ga vedno bolj zapuščajo. Rim, 20. julija. »Tribuna" javlja: Lapponi se je izrazil napram kardinalu della Volpe, da bo papež, ako ne nastanejo nove komplikacije, mogoče še preživel današnji dan, mogoče tudi jutri zjutraj, nemogoče pa je, da bi živel dalje. Rim, 20. julija. Sv. oče leži v agoniji. Kranj, 20. julija. Glede velikega požara pod Tabrorn pri Podbrezjah, kjer je pogorelo 11 hiš.v se sluti, da je zažgala zlobna roka. Škode je okolu 80.000 kron. Kočevje, 20. julija. V Predgradu je ogenj uničil 8 8 poslopij. Ljudje niso mogli nič rešiti. Škode je nad 300.000 kron. Beljak, 20. julija. Tu se bo meseca septembra vršil shod avstrijskih mest z vsenemškimi in nemškonaci-jonalnimi obč. zastopi. Dunaj, 20. julija. Cesar, namestništvo je izdalo odlok, ki določa popoln nedeljski počitek. Zagreb, 20. julija. Vest, da je kanonik Matunči odložil mandat, ni resnična, tudi ni res, da bo hrvatski sabor razpuščen. Zagreb, 20. julija. Tudi sotrudnik oseške »Narodne Obrane" Wilder je izpuščen iz preiskovalnega zapora. Przemysl, 20. julija. V soboto je nek šestošolec, ki je propadel, pri razdeljevanju spričeval z nožem napadel profesorja Stojalovskega. Profesor se je pravočasno ognil. Dijaka so prijeli in izročili sodniji. Odesa, 20. julija. V Dubezarni so aretirali Mihaela Rybolenko, ki je umoril svojega nečaka. Ta umor je povzročil izgrede v Kišenevu. Belgrad, 20. julija. Vsi ministri, ki so bili v prejšnjem kabinetu Marko-vičevem, so stalno umirovljeni. Sofija, 20. julija. Tončev je aretiran, ker so njegovi poroki odstopili. Carigrad, 20. julija. Nikakor ni res, da bi turška vlada obljubila zmanjšati vojaške čete ob bolgarski meji, zagotovila je le, da ne namerava nobenih izrednih koncentracij čet ob meji, Sultanova vlada je odpustila 16 ilave-ba-talijonov, a 12 jih je poklicala pod orožje. Berolin, 20. julija. „Berliner Tag-blatt" priobčuje brzojavko od svojega poročevalca, oddano v Rimu ob 4. uri zjutraj, v kateri trdi, da je sveti oče umrl že včeraj ob 9. uri zvečer. List trdi, da so tudi smrti papeža Pija 20 ur niso naznanili. (To so bajke! (Op. ured.) London, 20. julija. Angleški list „Temps" ima brzojavko, v kateri potrjuje, da Obrenovičem zvesti ostali častniki pripravljajo nekaj zlega proti zarotnikom posebno proti polkovniku Mašinu. Banke radi teh vznemirjajočih poročil baje ne bodo hotele izplačati nadalnjih svot srbskega posojila. Polkovnik M a š i n se ne čuti varnega in je zato odpotoval v Opatijo. Darmstadt, 20. julija. Tukajšnji listi poročajo, da se namerava veliki vojvoda hessenški Ernst Ludovik poročiti s črnogorsko princezinjo Ksenijo. LeŠtilni odtiskalni papir, odlikovan na svetovni razstavi v Čik6gi. Preprosto uporabljiv za posnemanje poljubnega lesovja pri pohištvu, vratih itd. Dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naroČila proti povzetju. 524 20 11—1 Meteorolo gično poročilo. Viiina nad morjem 806.2 m, srednji tračni tlak 7480 mm a i CM «|>«-£ tovanja Stanje barometra, v mm. Temperatura . P® Celsija 1 1 Vetreri. | Nebo lh a- 18! zeei 7B31 23-0 | brezvetr. 7 jasno 19| . »jutr l:,[8 oouol. 734-9 73 «5 17-4 308 sl. svzh. sr. jvzh. » oo 19; 9 zveč. | 73HO 24-0 sl. jzah. n 2r| 7. ijutr.-j 7331 1 18-7 1 sr. svzh. 1 jasuo |2. popol.J 731 7 | 28 0 |p. m. jzah. oblačno Srednja temperatura sobote 23.3°, normale l9-£ 0-0 871 1-1 Zahvala. Za vsestransko prisrčno sočutje ob času bolezni, smrti in pogreba našega nepozabnega, sedaj v Bogu spavajočega sina in brata gospoda Ivana Škerjanca pravnika In rezervnega častnik* zlasti za tako častno mnogoštevilno in tolažilno spremstvo pri pogrebu premilega nam pokojnega, izrekamo vsem in vsakemu posebej svojo najiskrenejSo zahvalo. Posebej se Se zahvaljujemo prečast;ti domači duhovSčini, č. g. župniku Martinu Ma-lenSku za tolažilne obiske za časa dolgotrajne bolezni, darovalcem krasnih vencev, sploh vsem, ki so ob bridkem času z nami sočustvovali in od blizu in daleč prihiteli, da izkažejo dragemu pokojniku zadnjo čast. Bog plačaj vsem stotero; predragemu Ivanu pa bod i žemljica lahka in trajen spomin. V Ljubljani, dne 20. julija 1903. Žalujoči ostali. Zahvala. 884 1—1 Povodom smrti našega večletnega zvestega uslužbenca lvan-a Hudobivnik-a izrekamo vsem udeležnikoin pogreba svojo najsrčnejšo zahvalo. Posebno pa se Se zahvaljujemo prečastiti duho v S č i-n i, gospodom pevcem za ganljive žalostinke in mladeničem, kateri so vodili in oskrbeli lep sprevod. V Ljubljani, dne 20. julija 1903. Rodbina Stresenova. Lepo posest v o trgovina z mešanim blagom v prijetnem kraju blizu Ljubljane je zaradi bolezni takoj na prodaj. Trgovina je že veliko let v najboljšem prometu. — Kje, povč upravništvo „Slovenca". 929 3—2 RISAR ki je v konstrukcijah strojev iznajden (Ma-schinen-Zeichner) in si želi postranski zaslužek, se sprejme z jako dobro plačo. Tudi tak risar, kateri je slučajno brez kondicije, se sprejme. Naslov pove iz prijaznosti upraviteljstvo „Slovenca". 939 3-2 ALOJZIJ LUZNIK na Vrhniki pri Ljubljani preskrbuje dobre harmonije domačega in amerikanskega sestava, glasovlrje in planine. 264 -17 DaJ6 se tudi na obroke/ Na zahtevanje ne pošiljajo ceniki brezplačno. 950 3-1 Naznanilo. Manufakturna zaloga tvrdke GORIČNIK * LEDENIK •v Ljubljani na Mestnem trgu št. 33» J