Ameriška Domovi m a No. 219 AMCMCAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY Bf*ti*tt&] Bud Intenuitloiia) Circnlatiea CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, NOVEMBER 12, 1959 SLQVGNIAN MORNING K€W$PAP€R STTTV. LVm.—VOL. LVHL Konference na vrhu ne bo pred aprilom 1960! Predsednik francoske republike D'e Gaulle je odrinil r°jen Novi grobovi itrsr*. MED DOMAČINI V SREDNJI brondii gre v Moskvo ^ ^pp|V| ZADIVJALA VOJNA Alex Stromsky Včeraj zjutraj je po dolgi bolezni umrl doma na 1397 E. 51 St. Alex Stromsky, star 66 let, Clevelandu. Zapušča konferenco na vrhu na sre- ženo Mary, sinova Edwarda in do, če ne Še celo na konec Adama, 5 vnukov, brata Walter ja Strom in sestro Stello Holley. Pogreb bo v petek zjutraj ob devetih iz Zakrajskove-ga pogrebnega zavoda v cerkev j sv. Vida ob 9:30, nato na poko-jpališče Kalvarija. Truplo bo prihodnje pomladi. PARIZ, Fr. — Ko je predsednik republike Charles De Gaulle povedal časnikarjem, da bo prišel Nikita Hruščev na obisk v Francijo šele 15. marca prihodnje leto in da bo tam ostal najmanj dva tedna, je bilo jasno, da na konferenco na vrhu ni računati pred sredo prihodnjega aprila. V Londonu se za tako konferenco zelo ženejo, ker se boje, da bi mogel pred njo izginiti tako-2vani duh “Čampa David.” Tod in v nemškem Bonnu pa so na stališču, da je sedanji položaj v Evropi zahodnim silam čisto ngoden in da ni nobene potrebe Po tem, da bi ga spreminjali na željo Sovjeti j e. De Gaulle je navedel za sestanek na vrhu tri pogoje: izboljšanje mednarodnega položaja v taki meri, da bo izginilo ozračje krize, sporazum zahodnih sil o točkah, o katerih naj bi razpravljali s Hruščevim, osebni razgovori De Gaulla in položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob enih. William Hutter Včeraj zjutraj je po dolgi bolezni umrl v Crile bolnišnici 50 WASHINGTON, D. C. — Po- ------ jveljstvo vojne mornarice je Kljub odporu V javnosti je prepovedalo nadaljno uporabo vlada obisk odobrila, pa brusnic za vojaško hrano, v omejila povabilo sovjetskih kolikor ni dokazano, da niso iz vodnikov na predsednika — držav Washington in Oregon, Vorošilova. | katere bi utegnile biti “‘okuže- RIM, It. — Predsednik laške ne‘” j Prepoved velja za celotno mornarico doma in preko morja. Napovedujejo, da bosta i prepoved izdali skoro tudi armadi in letalstvo. republike Gronchi je po naravi udarjen bolj na levo in bi poleg tega še rad igral v politiki večjo vlogo, kot mu to dovoljuje laška ustava. Radi tega spravlja laško vlado večkrat v zadrego. Nekaj takega si je privoščil Iz Clevelanda in okolice V kraljestvih Ruanda-Urundi, ki spadata po pro- Va-ia za “Namišljenega tektorat Belgije, kateri ju je ‘po Vojni izročila j bo’"lka "7 -7 i • .vi i i i#! i . i Slovenski oder ima nocoi ob Zveza narodov, je prišlo do hudih bojev med let stari William Hutter z 18009 , skvi> da bo vesel> ako §a i'uska Maplecliff Rd., rojen v Cleve-'zadnie tedne. Namignil je Mo-landu. Pokojni je bil zaposlen 'vlada povabi na obisk. V Krem-pri Marquette Metal. Zapustil,b’u 50 bili s tem takoj zadovolj-je ženo Alice, roj. Poznik, ma- ni, saj znajo izrabiti vsak obisk ter Rose Hutter in sestro Al-!uglednega tujca v svojo propa-vino. Pogreb bo v soboto po- gando. Niso pa bili s tem zado-poldne ob dveh iz Mary Svetek voljni v Rimu. Velik del laška pogreb, zavoda na Whitehaven javnosti je nastopil proti name- ravanemu obisku češ, da Italiji ne bo nič koristil. Da se laška vlada izmaže iz slepe ulice, pokopališče. Jakob Mencin Sinoči je umrl na svojem domu na 6805 Edna Ave. 95 let stari Jakob Mencin, rojen v monski sklep: Moskvo naj obi-Šmihelu pri Žužemberku, od ^ šče Gronchi kot predsednik re-koder je prišel pred 66 leti. publike, toda noben član vlade Njegova žena Julija je umrla | ga ne bo spremljal. Zato pa pri-1. 1945. Tukaj zapušča hčerine lahko v Rim na obisk for-Predsednika"francoske vlade~De" 1Mary Ganor (Žgajnar) in Annmalni predsednik Sovjetske breja s Hruščevim tekom nje JSindelar’ slnova' Antona in , zveze Vorošilov, toda brez Hru-govega obiska v Franciji. j Franka, 7 vnukov in 4 pravnu- ščeva! Predsednik francoske repu- {ke’ v starem kraju pa hčer Rose S kompromisom v Moskvi ni-blike je izjavil pripravljenost Grtan. Pogreb bo v soboto zju- so zadovoljni, naročili so kiffce-°dpovedati preskušanje atom-i^raj Zakrajskovega pogreb. skega orožja, če Združeni naro- zavoda v cerkev Brezmadež-di dosežejo dogovor med sveto-'nega Spočetja. Čas še ni določnimi silami o prepovedi n j ego- (čen. Truplo bo položeno na uporabe in dogovori o njego- mrtvaški oder nocoj ob šestih. Vern uničenju. Dokler se dru- Tina Mudrich Včeraj je umrla v Broadfield Prvo pokopališče ZN v Fusanu v Juž. Koreji domačimi plemeni. Doslej je že preko 200 mrtvih. Bore se z loki in strupenimi puščica-1 mi ter s sulicami. Belgijskemu vojaštvu se bojujočih še ni posrečilo ločiti in ustvariti mir. Vlada je poslala tja padalske čete. — Obstoja nevarnost dolgotrajne domače vojne. BRUSSELS, Belg. — Oblastem v Belgijskem Kongu se še ni posrečilo ukrotiti domačinov, ki zahtevajo takojšnjo svobodo in neodvisnost namesto postopno čez pet let, že se morajo ukvarjati s pravo vojno, ki je nastala med plemenom Bahuti in Vatuzi ter njihovimi pomočniki Pigmej-Združeni narodi so prevzeli ci. Vatuzi predstavljajo v obeh kraljestvih vladajočo plast, oskrbo vojaškega pokopa- čeprav predstavljajo komaj pičlo desetino prebivalstva, lišča v Fusanu, kjer poči- Bahuti, ki so že stoletja njihovi podložniki so se uprli v va tudi več tisoč an.eri- strahu, da bodo morali ostati pod oblastjo Vatuzov, kadar 7:30 vajo za Moherovo komedijo “Namišljeni bolnik” v Baragovem domu. Vsa tri dejanja! Ženska očala— V torek so bila najdena na Addison Rd. ženska očala. Kdor jih je izgubil, naj se zglasi na 13608 iCoit Rd. zgoraj. ških vojakov. ZDRUŽENI NARODI, N. Y. •— V pisarni glavnega tajnika bodo Belgijci zapustili deželo. Vojna se je začela pred enim tednom, ko je prišlo do spopa- Se države temu orožju ne odpovedo, ne more nihče zahtevati od Manor Nursing Home v North Francije, da ga ne bi izdelovala Madison, Ohio, 81 stara Tina ^ izpopolnjevala. j Mudrich, ki je preje živela na V pogledu Alžirije je De Hale Ave. v Collimvoodu. Roje-paulle ponovno ponudil vodni- na je bila v Bjelovaru na Hrva-'-Gm alžirskega upora jamstvo škem, od koder je prišla pred Za nemoten prihod in odhod v 46 leti. Soprog Dan ji je umrl ariz na pogajanja h končanju 1. 1939, zapustila pa je hčerki s°Vražnosti. Ker ne mara z nji- Dorothy Bachwansky (v Kalif.) dl1 začeti tudi razgovorov o po- in Mildred Kassel (Euclid), si-dičnih vprašanjih, češ da niso nova Josepha (Kalif.) in Paula Predstavniki celote domačega (Willowick), šest vnukov in se-rebivalstva, je malo verjet- stro Milko Cagara. Pogreb bo v°> da bi se odzvali njegovemu iz žeietovega pogreb, zavoda na £lbllu- . E. 152 St. v soboto ob 12:15 v Save ob ZN Hammarskjoelda se je vrši- da med nekim Po^avarjem Bala koncem preteklega tedna ti- hutov ,z Vatuzi; Vatuzi 80 naj' je napravila salo- ! ha, toda pomembna svečanost. vebP črnci, saj so visoki po-Hammarskjoeld in korejski vprečno okoli sedem čevljev, zunanji minister Cho sta podpi- Čeprav jih je komaj okoli 300,-sala pogodbo, ki izroča vojaško 0°0 so vladajoča plast v kralje-pokopališče v Fusanu na Kore- stvih Urundi in Ruanda nad o-ji v last in upravo*Združenih koli 3 do 4 milijoni Buhutov in narodov. nekaj tisoč pigmejcev (pritli- V okoli Fusana 30 se nam- kavčev), reč vršili dvakrat hudi boji med Ko je Belgija napovedala, da četami ZN in komunističnimi se bo postopno umaknila iz Bel-divizijami, ki so hotele vreči če- gijskega Konga in seveda tudi te ZN v morje. Ker je tam pa- iz protektorata Urundi-Ruanda, dlo vojakov, največ je bilo med m meji na angleško Tanganji-njimi ameriških,'sa vse pokopa- ko, je nastala med tamkajšnji-li na skupnem vojaškem poko- mj domačini napetost, ki je pri-paLšču, ki so ga do sedaj oskr- vecpa d0 prepirov in pretepov, bovale naše. čete. la skib je se- SQ se precj nekaj dnevi spredaj prešla na Združene narode vrgli y pravo vojno Močne sku. mu zastopniku Togliattiju naj vladin sklep ostro skritizira. Ne odobrava ga tudi velik del laške politične javnosti, ker vidi v njem polovičarsko rešitev spornega vprašanja, ki Italiji ne bo povečala ugleda v zamejstvu. Gronchi bo šel v Moskvo 0-koli 10. januarja in ostal tam kakih deset dni. De Gaulla na gavge! G*anski rudniki v krizi? OTTAWA. — Uporaba atom-ske sile narašča tako v splošno cabo kot v vojaške namene, ven-ar je potreba pe uranu začela b°Puščati. Mesto njega so se Začele pojavljati že tudi nekate-e druge surovine. V Kanadi je v letih po dru- o h cerkev sv. na pokopališče Evropski naseljenci v Alžiriji so nezadovoljni z De Gaullovo pomirjevalno politiko do domačinov. ALŽIR, Alž. — Evropski naseljenci v Alžiriji so priredili včeraj hude demonstracije, te-enih, nato1 kom katerih so kričali “De sv. Teodozija. Gaulla na gavge!” Nanj se jeze, in na svobodni del Koreje. pine z loki in sulicami oborože- Ko so ustanavljali ZN, gotovo nih Bahutov napadajo vasutsk* ni nihče mislil na to, da bo ta organizacija morala imeti tudi take postojanke kot so pokopališča. Upajmo, da bo pokopališče ZN v Fusanu prvo in zadnje te vrste. Na mrtvaškem odru bo nocoj od 7. do 10. in jutri pop. od 2. do 10. zv. V Indiji protestirajo proli Kini in - Menom NEW DELHI, Ind. — Včeraj svetovni vojni nastala vrsta se je zbralo pred domom Krišne Janovih rudnikov. Ti so zašli Menona, indijskega obrambnega v Zadnjih letih delno v precej- ministra, ki je znan po svojem Thle težave, ker so Združene dr- levičarstvu, več sto študentov in ^aVe omejile nakup urana. Po ostro protestiralo proti njego-govoru z atomskimi komisija- vemu postopanju v sedanjem 1 Zdru2enjb držav, Vel. Brita- sporu zaradi severne meje s Ki-ob’6 ^ ■^•anade Je sedaj vlada tajsko. j Javda načrt za nakup urana do * Nekaj dni pred tem so isti štu-^ U66, na temelju katerega se dentje priredili velike demon-uranska industrija mogla stracije pred poslaništvom rde-^cbiti preko trenutnih težav, če Kitajske, Tam so kričali re S^a^ bodo seveda le večji in “Dol z rdečim vragom!” ‘“Daj-j^^bilnejši rudniki, med tem te nam orožje!” Mi gremo v La-°do male brez dvoma opu- dakh!” ker hoče doseči pomiritev z alžirskimi domačini, četudi za ceno ločitve Alžirje od Francije. Evropski naseljenci, ki pred- Kafedrab v Washangfonu fasdo skoro blagoslovili WASHINGTON, D. C. —Dne 20. novembra bo kardinal Spellman blagoslovil v prisotnosti treh kardinalov in okoli 200 j nadškofov in škofov novo katoliško katedralo, ki bo sedma največja na svetu, torej bo prišla takoj za katedralo sv. Petra v Rimu, sv. Janeza (protestantov-sko) v New Yorku, Marijinega stavljajo komaj pičlo osmino 1 rojstva v Milanu, Kristusove prebivalstva Alžirije so proti I (angljkanske) v Liverpoolu, ka- vsakemu popuščanja proti domačinom in zahtevajo, da se u-por stre s silo in da Alžirija 0-stane neposreden del Francije. -------o------ Parlamentarne volitve v Tuniziji so potekle mirno TUNIS, Tun. —Tunizija je postala od Francije neodvisna 1. 1956, leto kasneje je pa postala republika. Prve redne parlamentarne volitve je imela šele pretekli teden. Kot so vsi pričakovali, je na celi črti zmagala stranka predsednika Burgibe, znana pod imenom Neo-Destour. Na volišče tedrale v Sevilli na španskem in katedrale v Koelnu. Nova katedrala je stala do sedaj okoli 30,000,000, ni pa še popolnoma oprmeljena. Dolga je 459 čevljev, široka 240 čevljev in visoka 237 čevljev, zvonik je 329 čevljev visok. Katedrala je posvečena Brezmadežnemu spočetju Marijinemu in zidana v naselja, pa zopet naglo izginjajo v pragozdu in džungli. Va-tusi se kljub svoji telesni moči zavedajo, da so v resni nevarnosti. Na pomoč so poklicali podložne pigrnejce, ki iz zasede poTiiljajo svoje strupene puščice na bahutske bojevnike. Pig-mejci so dobri poznavalci domače pokrajine in se znajo po njej odlično skrivati. Belgijske domače čete so skoro brez moči, ker ne pridejo bojevnikom do živega, ampak se po navadi znajdejo na bojišču, ko je boj že mimo in lahko le Zakon velja za vse! Zvezna vlada bo skušala popraviti, kar je državno so-dFče opustilo, ko je pustilo na svobodo morilce črnca v Mississippi. POPLARVILLE, Miss. — Porota sestavljena iz samih bel-rev okraja Pearl River je opustila razpravo o onih, ki so ugrabili in umorili črnca Mack Charles Parkerja, ko je obdolžen posilstva neke poročene in nosne bele žene čakal na sodno razpravo v tukajšnji ječi. Kakih 15 do 20 maskiranih mož je v noči na zadnji april prišlo v ječo, zgrabilo tam Parkerja in ga med suvanjem odvedlo sabo. Njegovo truplo so našli čez nekaj dni v nekem potoku. FBI je zbrala o tej ugrabitvi vrsto gradiva in ga predložila guvernerju Jamesu Colemanu, toda okrajni državni tožilec je 378 strani gradiva proglasil za “govorice” in ga sploh sodišču ni predložil. Po vsem tem se je zvezni glavni tožilec odločil za poseg v ta slučaj na temelju zveznih zakonov o kršenju civilnih pravic in zaroti o zanikanju zakonitih pravic. Eden izmed krajevnih listov je zapisal ob oprostitvi morilcev črnca Parkerja, da “se mora Milchell je pojedel klobuk iz - lesla! WASHINGTON, D. C. — Delavski tajnik James Mitchell je spomladi dejal, da bo pojedel svoj klobuk, če bo število brezposelnih ob koncu oktobra še presegalo tri milijone. Po uradnih podatkih je bilo teh koncem oktobra 3,270,000. Mitchell se je moral za svojo izjavo pokoriti in pojesti klobuk. To je storil, le da je bil klobuk iz testa! Ike pojde iifrii v Španijo WASHINGTON, D. C,—Včeraj je bilo objavljeno, da bo o-biskal Eisenhower tekom svoje poti po Evropi tudi gen. Franka v Madridu in se raz-govarjal s predsednikom Tunizije na vojni ladji Des Moines. Tunizijskega predsednika bo sprejel, ko bo potoval iz Grčije v Francijo, v Madridu pa se bo ustavil na potu domov iz Pariza. Iz Madrida bo poletel še v maroško prestolico Rabat. v . . ,.v „ „ vsak državljan, ki pričakuje vai’- še prestejejo mr ice. a pomcc styQ zakonov za se in svojo tem domačim policijskim četam, bati so poslali sedaj padalske čete, !vq ki bodo skušale bojujoče ločiti in vzpostaviti mir. Razširitev Hopkins letališča je Washington odobril CLEVELAND, O. — Zvezni urad za letalstvo je odobril načrte za podaljšanje vzletišč na 1 črnca Parkerja 4. januarja pri- za svojo varnost, če je ta (oprostitev) resnično splošno razpoloženje v Missis-sippiju.” Razprava v januarju JACKSON, Miss. — Zvezni sodnik Sidney Mize je včeraj objavU, da bo sklical glavno zvezno poroto za obravnato obtožnice zvezne vlade morilcem Hopkins mestnem letališču v. smislu predloženih načrtov. Po-remansko bizantinskem slogu. daDšana vzletišča bodo omogo-Bo spadala med prve znameni- čda pristajanje in odlet tudi hodnjega leta v Biloxi, Miss. oblačno in higjV^ja temperatura prerok pravi: hladno, 38, naj- f° 95% vdivcev za Nec vri o a; tt; .Destour je glasovalo 82%, za komunistične kandidate je glasovala neznatna manjšina. Vseh volivcev je bilo okoli 1.1 milijo- ral Cariappa je zahteval narav- naL , , v, Predsednik Burgiba je z vo- livnim uspehom dobil še več av- odločnejši nastop proti rdeči Ki. Vremensk) tajski zaradi kršenja indijske j meje. Bivši glavni poveljnik in-[dijske armade upokojeni gene- nost, naj indijska armada prežene Kitajce s silo z indijskih tal. tori tete, da lahko z večjo velja- med tem Alžirijo in pogledu so tosti v naši prestolici. Nova lepotna kraljica LONDON, Vel. Brit. _ V to-ker je bila v tekmi za najlepše dekle na svetu zmagovalka Ho-landčanka plavolasa Corine Rottschafter. Amerikanka Loretta Powell iz Bridgeporta, Conn., jo je obtožila, da je zmagala po krivici, ker da je bila njena obleka “podložena” zaradi izrazitejše oblike. novih velikih jet potniških letal. Ko bodo načrti uresničeni bo imel Cleveland boljšo in hitrejšo zvezo z mesti in kraji v do- ja, saj bodo uvedli neposredne polete od tod v Evropo. ------o----- Ključ do uspeha Član pariške policije je bil posebno pohvaljen od načelnika mestne policije zaradi posebnih Zastave na pol droga kar za 80 dni! WASHINGTON, D. C. — Politiki reagirajo zelo različno na jeklarski štrajk. Vsi ga obža- , , lujejo, veliko od njih ga obsoja, maci deželi, pa tudi preko mor- I , , . . ...” , . , j ... , nekateri pripravljajo ze zakon- ske predloge, ki naj bi onemogočili podobne štrajke. Med originalne spada brez dvoma predlog senatorja Morse-ja; po vsej deželi naj- visijo zastave na pol droga celih 80 dni v znak žalosti, da je republikanska uprava pokopala svobodo d0 štrajka v jeklarski industriji. Morse je seveda demokrat in uspehov v odkrivanju ukradenih Komisija je to zanikala, toda avtomobilov. vo posreduje med Alžirijo in Amerikanke to ni dosti motilo. | Na slavju, ki je sledilo teh po-Če si brezobziren pri vožnji,! Francijo. V tem pogledu so Dejala je, da je bil očitek kori- hvali je policaj razkril skrivnost ima radi tega republikansko ad-ne pozabi, da se boš zaradi te-j imele volitve tudi mednaroden‘sten njej “za reklamo” — je svojega uspeha: — avtomobile ministracijo še posebej v želod-■ ga kesal! ' pomen. namreč manekinka. Ije kradel — sam! cu. Lahko bomo telefonirali k.ar iz avtomobilov! NEW YORK, N.Y. — Že dolgo gledamo lahko filme kar iz avtomobilov, celo bančne posle lahko izvršujemo na isti n?čin. Sedaj bomo tudi lahko telefonirali na cestah kar iz avtomobilov. Na avtomobilski cesti zunaj New Yorka- preskušajo tako telefoniranje in trdijo, da so se ga avtomobilisti hitro navadili. Ladje na Velikih jezerih so začele tekmo z zimo CLEVELAND, O. — Večine naših jeklarn na vzhodu zavisi od dobav železne rude, ki jo prevažajo po Velikih jezerih. S tem poslom se peča okoli 240 posebnih brodov. Velik del je že na poslu, ostali se ga bodo lotili še ta teden. Vsem skupaj se zelo mudi, kajti imajo komaj mesec časa za prevoz rude; sredi decembra zamrznejo vsaj gornja jezera in kanali. Ne ovira pa prevoz rude samo led na vodah. Pri velikem mrazu zamrzne tudi ruda, ki je naložena na ladjah. Razkladanje take rude je zvezano z velimi dodatnimi stroški in zgubo časa. Prevozniki bodo srečni, ako spravijo do jeklarn nekaj nad 10 milijonov ton rude, kajti pri najboljših razmerah jo morejo prevoziti samo okoli 12 milijonov ton. Jeklarne imajo sedaj okoli 30 milijonov ton zaloge, okoli 20 milijonov manj kot navadno. Zato dovoz desetih milijonov ton ne bo zadostoval do spomladi. Jeklarnam grozi torej okoli Velike noči pomanjkanje rude, ako ne bo tega problema rešilo samo po sebi nadaljevanje štrajka v februarju. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: - Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4-00 for 3 months Canada and Foreign Countries : $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 219 Thurs., Nov. 112, 1959 Predsednik pojde na pot Pretekli teden je bilo objavljeno, da bo predsednik Eisenhower obiskal prihodnji mesec devet držav v Evropi, Aziji in Afriki. Iz domače dežele, bo odsoten skoro cele tri tedne. V preteklosti ameriški predsedniki niso zapuščali domačih tal, že če so šli čez mejo v Kanado ali v Mehiko, je bila to prava posebnost. V deželi je prevladovalo mnenje, da predsedniki ne smejo iz dežele, ker so po ustavi dolžni voditi skrb za njo, to pa da morejo storiti le, če so doma. Ko se je Woodrow Wilson odločil ob koncu prve svetovne vojne za pot na mirovno konferenco v Pariz, je zadel v Kongresu in v javnosti na precej ostro kritiko. Od onih dni do danes se je veliko spremenilo. Roosevelt je tekom druge svetovne vojne ponovno odšel na posvete iz dežele, to je storil tudi njegov naslednik Harry Truman. Predsednik Eisenhower je, še predno je zavzel svoje mesto v Beli hiši, odšel v Korejo, da bi dosegel konec vojne, ki so jo tam sprožili komunisti. Leta 1955 je Eisenhower odšel na posvet z velikimi tremi v švicarsko Ženevo. Kasneje se je za kratek čas oglasil onstran meje v Mehiki in Kanadi, pa odšel letošnjo jesen znova na pot v Evropo, ko se je ta vznemirila zaradi napovedanega obiska Nikite Hruščeva v Ameriki in Ikovega v Sovjetiji. Ob koncu obiska Hruščeva v Združenih državah je bilo objavljeno, da pojde spomladi Eisenhower na obisk v Sovjetsko zvezo, napovedani pa so bili tudi sestanki na vrhu. Ob vseh teh potnih načrtih predsednika Eisenhow-erja se javnost in Kongres prav nič ne vznemirjata, od njih pričakujeta utrditev ameriškega položaja in ugleda v svetu in utrditev svetovnega miru. Predsednik Eisenhower je od smrti državnega tajnika Dullesa sem prevzel velik del odgovornosti za zunanjo politiko naše dežele, ki jo je preje nosil Dulles. Eisenhower do novega državnega tajnika Herterja nima istega odnosa, morda tudi Herter sam ne mara nositi tolike teže, kot jo je nosil Dulles. Predsednik je prevzel do neke mere vodstvo zunanje politike v lastne roke, kot sta to delala pred njim demokrata Roosevelt in Truman. Predsednik se bo na svoji poti ustavil v Italiji, kjer se bo razgovarjal s predsednikom republike in predsednikom vlade, obiskal pa bo tudi sv. očeta Janeza XXXIII. To bo drugič v zgodovini Združenih držav, da se bo predsednik osebno oglasil pri sv. očetu, poglavarju katoliške cerkve in danes najmočnejšemu zagovorniku mednarodnega miru. Italija je pomemben član Severno-atlantske obrambne zveze, pa je vedno porivana nekam v stran od Anglije, Francije in Zah. Nemčije, ki igrajo vodilno vlogo v politiki svobodne Evrope. To odrivanje žali italijanski narodni ponos. Italijani ne vidijo, zakaj naj bi bili oni slabši od Francozov ali Nemcev, zakaj naj bi imeli manj besede pri važnih mednarodnih odločitvah. Da bi jih malo potolažili, se bo predsednik Eisenhower ustavil v Rimu. Grčija in Turčija sta obe, važni članici NATO in že od Trumanovih časov v posebni skrbi Washingtona v okviru znane Trumanove doktrine. Razumljivo, da se bo Eisenhower ustavil tako v Atenah kot v Ankari. Pri tej priložnosti bo skušal pomirjevalno vplivati v obeh prestolnicah za večje medsebojne razumevanje in sodelovanje, ki v zadnjih letih zaradi otoka Ciprav ni bilo tako, kot bi bilo želeti. Iz Turčije bo Eisenhower odletel v Pakistan, enega naših najtrdnejših zaveznikov v jugovzhodni Aziji. S Pakistanom nas vežejo posebne vojaške pogodbe, iz njega je mogoče vplivati tako v Prednji kot tudi v Južni Aziji. Pakistan se čuti ogroženega na eni strani od Sovjetije, ki pritiska preko Afganistana proti jugu, na drugi strani pa ga vznemirja Indija, s katero je v sporu zaradi Kašmirja. Ei-senhowerjev obisk v Pakistanu bo potrdil stare vezi in jih okrepil. Iz Karačija pojde Eisenhower v Kabul, prestolnico Afganistana, kjer se trenutno borita ameriški in sovjetski vpliv. Med tem ko na jugu dežele prevladuje vsaj za enkrat še ameriški vpliv, je severni del države, pa tudi sama prestolnica zapadel vplivu Sovjetije, ki tam izvršuje javna dela in opravlja tudi nekatera splošno potrebna javna opravila. Eisenhowerjev obisk v Afganistanu naj bi javnost te .dežele seznanil boljše z Ameriko in njenimi cilji ter pomagal k utrditvi njenega pojemajočega vpliva. Ne smemo pozabiti, da je Afganistan kot prehodna dežela iz Sovjetske Azije na jug v Indijo ali pa na zahod preko Irana v porečje Evfrata in Tigrisa (Irak) izrednega pomena tako za svobodni kot za komunistični svet. V Indiji bo Eisenhower navezal nove vezi z Nehrujem in drugimi vodniki, pa ji dal tudi moralno oporo v njenin sporu z rdečo Kitajsko glede severne meje. Indija spoznava Komunizem in se v tem pogledu približuje stališču Zahoda. Na poti iz New Delhija v Pariz bo Ike obstal v Teheranu, da pozdravi iranskega šaha, tudi zaveznika Zahoda. V Parizu se bo Eisenhower skušal sporazumeti z De Gaullom, Macmillanom in Adenauerjem v vprašanjih, ki jih naj bi nato veliki štirje obravnavali na sestanku na vrhu. Za Eisenhowe,rja bosta posebno trd oreh De Gaulle in Adenauer, ki zastopata odločnejše stališče v politiki do Sovjetije. Domov grede se bo Eisenhower ustavil za kratek čas še v Rabatu v Maroku, kjer imamo pomembna letalska oporišča, ki so nam jih dali še Francozi, ki bi se jih pa sedaj Maroko rad znebil. Eisenhowerjev obisk naj bi tudi v tem pogledu vplival koristno. Z Eisenhowerjevo potjo so torej povezani precejšnji upi, naložena ji je obsežna naloga. Če se, bo popotniku Iku posrečilo le del tega dobro opraviti, se bo za Božič lahko zadovoljen vrnil domov. I BESEDA IZ NARODA j Praznovanje 4G-letnice S.D.D. v Euolšdu Euclid, O. — Slovenski društveni dom v Euclidu, Ohio, praznuje 22. novembra 1959 40-letnico svojega obstoja. Za to praznovanje prireja direk-torij banket s primernim programom. Pričetek ob 5. uri popoldne. Ob tej priliki hočem podati nekoliko posameznih dogodkov iz zgodovine Doma. Oprostite mi, da ne podaj em vseh podrobnosti in imena vseh sotrudnikov pri ustanovitvi in ki so še pozneje delali pri Domu. Vse to bi bilo težko opisa-vati. Zvedel sem od ustanovnih članov, da so bili prvi zapisniki SDD uničeni. V potrdilo mi je tudi to, da se zgodovina v naših arhivih pričenja šele z 21. februarjem 1924. Po podatkih člana prvega di-rektorija Matha Nemca, je bil ustanovljen Jugoslovanski narodni dom 25. maja 1919 ter je bil slovesno otvorjen dne 19. septembra 1919. V prvem direktoriju so bili sledeči: Dragotin Massokato, predsednik; Jim Robich, podpredsednik; =&teve~Jruropoljac, tajnik; Anton Kos, blagajnik; Math Debevec, zapisnikar; Frank Žagar, predsednik nadzornega odbora, Math Nemec in John Korenčič, nadzornika. Direktorji: Anton Možina, Miha Dolnik, Ignac Klopovic, Anton Žele, Anton Darovec, Vincent Kollar, Louis Zdešar, John Picelj, Louis Rechar in Frank Skatin. • Ob ustanovitvi Doma so poslovala sledeča društva: Zavedni sosedje št. 158 SNPJ, Slovenski dom št. 6 SDZ in Jutranja zora št. 337 HBZ. Dne 26. decembra 1920 je bilo ustanovljeno društvo Napredek ‘ direMorjevT^proU se ga poslužujejo, ko najemajo domove prostore. Uradno pa še vedno poslujemo pod imenom Slovenski društveni dom. Ob priliki odprtije prenovljenega Doma je bil direktor!j sledeč: George Nagode, predsed- nik; Frank Žagar, podpredsednik; Stanley Pluth, tajnik; Theodore Kircher, Jr., blagajnik; Gustie Zupančič, zapisnikarica; nadzorniki: Andrew Ogrin, John Gerl in Leo Boštjančič; gospodarski odbor: Frank Der-dich, Frank Tegel in Anton R. Ogrin. Ostali direktorji: Anton Pluth, Anton Vrh in Frances Medved. V letu 1924 so poskrbeli za olepšavo vrta ter zasadili deset dreves (topolov). Va?na je bila tudi seja direk-torija 23. januarja 1925. Takrat je dobil direktorij sporočilo iz davčnega urada, da so dolžni na zaostalih davkih še od časa, ko je društvo Avstrija lastovalo to zemljišče.. Račun je znašal $571.00, ki se je na seji februarja zvišal v dokončno zaostalo vsoto $854.00. Direktorij je najel takrat odvetnika, da so uredili in poravnali z davčno o-blastjo. Takrat so spet društva, priskočila na pomoč ter vsako* darovalo vsoto $150.00, da se plača davke ter nekoliko popravi Dom. Kakor so imele vse naše ustanove svoje težkoče, tako tudi j Dom ni bil brez njih. Zapisnikar Jim Robich je 26. septembra 1926 zabeležil, da se je govorilo o prodaji Doma, katerega so tako težko pridobili z žulji ustanovnikov. Na seji sta se oglasila direktor Kircher, Sr., in direktor Frank Žagar, ki sta odgovarjala vsako prodajo. Brat Kircher, St., je predlagal, da se predajo Doma odloži za tri mesece. Končno so glasovali, da se popravi Dom. Za predlog je št. 132 ABZ, ki se je takoj pri-j deset direk±orjev. To je bil do-kljucilo k Domu. jkaZ) da se Doma ne bo pro- V tej dobi je narodni hram dajalo posloval pod imenom Jugoslo-! y zapisnikih direktorskih sej je mnogokrat omenjeno ime vanski narodni dom. Na vsaki direktorski seji so imenovali predsednika seje. Da se prepiše Dom na novo ime — Slovenski društveni dom — so bili v odbor izvoljeni sledeči: Društvo Jutranja zora, brat Ivančič, društvo Napredek, brat Bolden, društvo Zavedni sosedje, brat Hafner, in društvo Slovenski dom, brat Massokato. Pozneje so razpravljali na' seji, kdo se podpiše na prošnjo, da se Dom inkorporira. Bilo je priporočilo, da se podpiše 5 članov, ki so državljani, a končno je bil sprejet predlog, da se podpišejo vsi direktorji. Na isti seji je bil sprejet tudi sklep, da se spremeni napis nad vhodom v Dom v — Slovenski drulšftveni dom. Ko sem pregledal zapisnike, sem opazil, da se je ponovno razpravljalo glede imena. Nekateri so hoteli, da se vrne staro ime. Ob priliki otvoritve prenovljenega Doma v letu 1950 se je na pročelju vzidalo novo ime American Jugoslav Center — Ameriško jugoslovansko sredi-dišče, ki sedaj služi v boljše razumevanje drugim narodom, ki kluba Ljubljana. Ta klub je bil ustanovljen z’namenom, da pomaga Domu denarno, da ustvarja slovensko zavest in ugled in povzdigne moralo vseh, ki se zbirajo okoli Slovenskega društvenega doma. Vsa čast članom kluba Ljubljana. Ko bi mi čas dopuščal in bi mi urednik dal dosti prostora, bi lahko še kaj več spominov napisal o našem SDD. Pa je še čas zlato, ali kot pravijo naši bratje: Ima jo® vremena! Prijazno vas vabim na 40-letnico praznovanja z banketom in dobrim programom 22. novembra 1959 ob petih popoldne, na 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio, — v našem Slovenskem društvenem domu ali v Ameriško jugoslovanskem središču. Jos. Trebeč, predsednik SDD Antbrifškim rojakom Cleveland, O. — Naznanjam, da bom 1. decembra zaključil nabirko za Gasilski dom. Kdor bi bil voljan še kaj dati, naj to stori do tega dneva. Kar sem poslal doslej, je zne- slo v jugoslovanskem denarju 69,000 din. V imenu Gasilskega doma se vsem darovalcem iskreno zahvaljujem za njihovo pomoč in dobro voljo. Joseph Mismas 1404 E. 53. St. Cleveland 3, Ohio. “Užilkarji” na chicaškem odru Chicago, 111. — V šolskih čitankah smo brali: Oče je prepustil posestvo sinu, ko se je postaral. Sin se je oženil in pripeljal na dom mlado gospodinjo. Rodili so se jima otroci in živeli so skupaj v miru. Oče jima je pomagal po svojih močeh. Toda oče se je staral. Njegov hrbet se je upognil, lasje pobelili, roke so se mu tresle, duh je postajal otročji. Ko so jedli iz skupne sklede, se mu je jed polivala po mizi in po bradi. Mladim se je to zastudilo; očetu je odslej dajala jesti v leseno skledico in to postavljala na klop pri peči. Oče je tam v svoji onemoglosti polival še bolj. Prepuščen je bil sam sebi. Sin je nekoč radovedno opazovala svojega sinka, ki je pridno žagal in zbijal. Le kaj bo naredil? Čudno, napravil je malo koritce popolnoma podobno onemu, iz katerega jedo prašiči v svinjaku. “Čemu ti bo to koritce,” je vprašal sinka. “Iz tega bosta vidva z mamo jedla, ko bosta toliko stara kot naš dedek.” Sin ni mogel tisto noč nič spati in je samo premišljeval. Zjutraj se je pogovoril s svojo ženo. Oplodne je dedek zopet po dolgem času sedel pri skupni mizi in skledi. To je zgodba starih onemoglih staršev — ena izmed mnogih, ki se je slučajno srečno končala. Največ teh zgodb ima pa drugačen konec. Zaradi slabega in nehvaležnega ravnanja s postaranimi starši smo imeli Slovenci dva pregovora: “Sin očeta do praga, sin tebe čez prag.” ‘Mati lahko preživi deset otrok, deset otrok pa ne more ene matere.” Slovenci smo imeli v preteklosti kot kmečki narod dve veliki napaki: pohlep po zemlji in grdo ravnanje s starimi ljudmi. Alojzij Remec je zajel snov iz tega kmečkega življenja in napisal dramo “Užitkarji.” Naš mlajši rod mogoče te besede in njenega pomena ne pozna. Na kmetih sta imela gospodar in gospodinja trdo delo — poleti garanje od ranega jutra do poznega večera. Na slovenskih starih gruntih so se dobesedno uveljavljale besede: V potu svojega obraza boš jedel kruh. Poštami ljudje težkega dela niso več zmogli, zato so izročili posestvo — grunt sinu, ki se je potem lahko šele oženil. Stari so se umaknili v “kot” in si izgovorili hrano, obleko, kak priboljšek — to je bil užitek iz posestva, za katerega so vse življenje delali. Iz gospodarjev so tako postali užitkarji. Starejši, da si boste obnovili nekdanje življenje na kmetih in mlajši, da ga boste spoznali, pridite v soboto 21. novembra ob pol osmi uri zvečer v veliko dvorano sv. Štefana v Chicagu! Igralci bodo spretno prikazali igro “Užitkarje” pod vodstvom čikaške Lige. Stara dva — nekdanjega ponosnega in trdega gospodarja in marljivo, dobro gospodinjo — boste sedaj kot užitkarja videli v njuni zapuščenosti in celo revščini. Grunt sta izročila sinu. Sin že po prvih letih zakona umre in na gruntu ostane mlada žena z malim sinom. Po “pismih” je sedaj posestvo njeno. Ona starih ne mara, želi si nove možitve; na otroka, ki bi moral postati nekoč gospodar te kmetije, popolnoma pozabi. Iz vsega tega so nastali prepiri in prava žaloigra. Prosimo pridite pogledat v dvorano sv. Stefana v soboto 21.‘novembra ob pol Slomškova proslava v Collinwoodu Preteklo nedeljo je Slovenska šola v Collinwoodu priredila Slomškovo proslavo. Kljub izredno lepi nedelji, je bila prireditev lepo obiskana in je dala Slovencem v ColUnwodou lepo izpričevalo. S . Slomškovo Zdravico Slovencev, ki jo je recitiral Božo Pust, je prireditev dobila veselo obeležje. Koj za njo, so angleško govoreči otroci, ki obiskujejo slovensko šolo dobro zapeli En hribček bom kupil. Imeli so zelo dobro izgovarjavo. O-troški vrtec je nato zapel Na planincah, celokupna šola pa Ko zarja zlati nam gore in veselja dom. Vidi se, da g. Rigler vloži v svoje delo veliko truda. Jože Novak je po pevskih točkah deklamiral Slomškovo-Naj-boljše vince za otroke, Jože Smolič mlajši pa nam je zaigral dve na harmoniko. Z lepim in prisrčnim nastopom deškega otroškega vrtca Mladi vojaki, je bil zaključen prvi del. V drugem delu je višji oddelek slovenske šole zapel škr-janček poje in Eno rožco ljubim. Nato je iz zbora izstopila Marinka Hočevar in z veliko toploto deklamirala Slomškovo Večerno, Lepemu in iskrenemu občutju, ki ga je Slomšek vlil v to pesem, je mlada recitatorka znala vdahniti dušo. Nato je sledil nemara najbolj prisrčen prizor-Peričice., Dekletca iz otroškega vrta z majhnimi škaf-ki so pele in igrale s toliko iskrenostjo, da sq prizor morale ponoviti. V tem delu bi moral biti tudi govor škofa Gregorija Rožmana. Prireditelji so prepozno zvedeli za resnost škofovega oboljenja in tako je govor ostal na programu. Gospod kaplan Varga je nato povedal, da je škof pred težko operacijo, naprosil ljudi, da bi molili za Prevzviše-nega in sam spregovoril nekaj o Slomšku in njegovem delu. V tretjem delu so poleg Harmonikarjev, ki jih vodi Rudi Knez, nastopila dekleta v kvartetu in Fantje na vasi. Dekleta so zapela dve pesmi in fantje dve. Imel sme občutek, da je to poklon starejših otrokom slovenske šole. Obe točki in tudi harmonikarji so bili lep konec dobre in prisrčne prireditve. Vodstvu Slovenske šole pod predsedstvom Zdravka' Novaka, učiteljstvu Slovenske šole in pevovodju Riglerju smo obiskovalci prireditve hvaležni. Ne samo zavoljo toplega domačega občutja, še bolj zavoljo tega, ker gre človek s prireditve, kjer nastopajo otroci, s prijetnim občut- kom domov. Videl si govoriti in nastopati otroke v rodnem jeziku, za katerega bo treba preliti še veliko znoja, če bomo hoteli, da ga na tujem obdržimo. Obdržali ga bomo, če bomo še naprej tako delali, kakor smo začeli. Dajati otrokom možnost / pevsko, recitacijsko in dramat-sko nastopati je edini način, da otrok vsaj malo dojame, zakaj se stari za svoj jezik tako ženo. Naj bi Slovenska šola tudi v Collinwoodu krepko rasla, naj bi se stari in otroci s to šolo strnili in tako postavili dober temelj bodočnosti, da bodo vsi tisti otroci, ki hodijo v slovensko šolo svojemu jeziku ostali zvesti tudi potlej, ko bodo sami stopili v življenje. Da se bodo nad njimi izvrševalo, kar je škof Slomšek želel in ponavljal: Sveta vera vam bodi luč; materina beseda pa ključ do zveličavne -omike. Karel Mauser. Slovenec povečal nemški diplomatski sijaj Zapadnonemški poslanik v Rimu dr. Klaiber je povabil pred kratkim na otvoritveni sprejem v novem poslopju veleposlaništva, “Villa AlmoneL ves diplomatski zbor in smetano rimske visoke družbe. Za to priložnost je bila prirejena baletna predstava Mozartovih “Les petits riens”, ki so jih izvedli plesalci monakovskeg3 opernega baleta pod vodstvom Pina Mlakarja. Pino Mlakar je štajerski Slovenec, ki je bil dolga leta v dobi med obema vojnama eden izmed vodilnih plesalcev v Nemčiji in Švici in koreograf oper6 v Monakovem. Vsako leto pa je prišel večkrat v domovino. drugi svetovni vojni se je za stalno nastanil v Ljubljani, kjer nudi svojo zrelo umetnost h1 velikb znanje slovenskemu občinstvu in mladim generacijam slovenskih baletnih umetnikov-Od pasa do časa pa se vrne v Nemčijo na gostovanja. Znak, kako zelo cenijo njegovo umetnost, je prav povabilo, da pripravi baletno predstavo v novi rezidenci nemškega veleposlaništva v Rimu, kajti Nemci so pri tem hoteli P°' kazati tudi svojo visoko kultrh' no raven. Je to že tretja rezidenca nemškega veleposlaništva v Rim11 po letu 1870, kajti prvo veleposlaništvo so zasegli zmagovl zavezniki prve svetovne vojllS kot vojni plen. Nato so Nemcl kupili luksuzno vilo bivšega P1 skega kneza Volkonskega, da po drugi svetovni vojni P postala tudi ta vojni plen in ie v njej danes angleško velep0 slaništvo. Sedaj so si kupili tre tjo, “Villo Almone”, ki leži sr6 di romantičnih starorimsk* razvalin in upajo, da jo bo obdržali dalj časa. — Sveti Dominik Savio vz°* osmi uri zvečer. Vstopnina kot navadno. A. G. “Uspeh” Jakob ni in ni mogel najti službe. Kjer koli se je ponudi], so ga odklonili. Končno je prišel na dobro misel: ponudil se i je, da bo delal zastonj en mesec. Takoj ga je neki trgovec sprejel v službo. Mesec je minil in Jakob je prosil za “povišanje”. “Dobro! Kolikšno plačo imate sedaj?” ga je vprašal trgovec. “Nič,” je dejal Jakob. “V redu,” je odgovoril trgovec, potem ko je Jakoba nekaj časa motril; “plačo vam podvojim.” ------o------ — Samo okoli dva odstotka prebivalstva v Zdrpženih državah ima odlične oči. moški mladini Sv. Dominik Savio je drugi S ; Alojzij, prekrasen zgled mladini v pokorščini do stars in do predstojnikov, velik čas lec sv. Rešnjega Telesa, ljubit6^ sv. maše, vzor deček za mos mladino. ^ Rojen je bil 2. aprila 184^ Rivi pri Chierijuv Gornji ^ liji. Njegov oče je bil koVaC’ mati pa šivilja. Odlikoval se je po svoji P božnosti in svetosti. V ^Uj0. svetosti je umrl v cvetu rnl3^ ^ sti, t. j. v 15. letu svojega Živ ijenja. Kakor sv. Alojzij, tako je ^ di sv. Dominik Savio zgled m° ke mladine. : Knjiga s slikami se dob^P^, Cirilmetodskem gibanju, ”25 155. St., Cleveland 10, Ohio, S. A. Stane 80 centov, po P0^ 20 centov za poštnino. Rev. Ant. Merku1 • Itanwd Evurf Thandas! for the Jugoslav* fat Wiscoasia • Tedenska priloga xa Slovence v Wisconsinu THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY ▲0 CMUBUlcstteM to OBZOX PUBLISHING COMPANY Marica R. Staut, Publisher U« So. Sth St Milwamkee 4, Wi*. Tel Mitchell £-4378 Sem in tja po Milwaukee Dne 22. oktobra je umrl 65-ktni Joseph Gloyeck, 2801 N. ^st St. Zapušča soprogo Oro (roj. Rusch), sestre Mrs. Mary ^upet, Mrs. Adeline Miller in ■Mi's. Fay Sullivan ter brata, danega odvetnika, Alvin Glo-i'eck, Jr. Pogreb se je vršil iz ®rrnenčevega pogrebnega zavoda na Pinelawn Memorial Park Pokopališče. Bil je član društva 1, jpz Sloga, Electrical ^^amiinnumnnnmmmnnnnmmq? IMENIK 1 SLOVENSKIH IN SLOVENCEM NAKLONJENIH TRGOVSKIH PODJETIJ IN OBRTNIKOV V MILWAUKEE gtmmfflmifflttntmmmmtmmmmm sanitary soda water co. liso Jjo. €9th St., tel.: GReenfield 6-3620. CANADA DRY BOTTLING CO., Inc., (All Sodas), 232 W. Bruce St.; tel. 8R 1-1152. Kakšne so Vaše oči! ako rabite očala— obrnite se z zaupanjem ha zanesljivo tvrdko z dolgoletno izkušnjo GLOBE OPTICAL 00. Telefon Mitchell 5-7174 1732 So. llth Street Milwaukee 4, Wis. Workers Union No. 494, Milwaukee Government Service League in Electrical Inspectors Association. Naj počiva v miru! * Načelnikom mestnih depart-mentov je bilo naročeno od direktorja civilne obrambe (civil defense) Don E. Carleton-a, da preskrbijo, da bodo njim podrejeni uradniki zadostno poučeni in pripravljeni za pomoč v slučaju letalskega napada. Po mnenju Carletona naj bi bili uslužbenci mestnih uradov, ki j niso neobhodno potrebni v Uradih, poslani na deželo ali oddaljene kraje, kjer bi pomagali ljudem, ki bi radi morebitnega napada morali bežati iz mesta Milwaukee in neposredne okolice. * Julija letos je stopila v veljavo postava, ki prepoveduje uporabo x-ray pri kupovanju obuvala. Nekatere trgovine za obuvalo so imele nekakšne tehtnici podobne naprave, na katero je kupec novih čevljev stopil, da potom roentgenovih žarkov (x-ray) vidi kako se noge ‘prilagodijo čevljem. X-ray znanstveniki in tehniki pa so dognali vsaka, še tako mala u-poraba x-ray je škodljiva, posebno če se večkrat ponavlja. Pravijo, da večkratna uporaba x-ray žarkov zamore telesno o-slabiti bodočo generacijo. EASY # ® ^ O to modernize your home wiring... with our WIRE-ON-TIME PLAN 1. Call your electrical contractor and get a free estimate. 2. Tell him to arrange your payments under our Wire-On-Time Plan. 3. Pay for wiring modernization in low, monthly payments on your electric service bills, while you enjoy :f. Wiring modernization may cost less than you think. It won’t cost you anything to find out. Get a fma estimate from your electrical contractor. live Better... Electrically with modern home wiring. WISCONSJNELjECm Live Better,..Electrically 'V' lonesome for someone? By night or by day you’re just moments away with an out of town call It means so much... to keep in touch Milwauski policijski šef Howard iO. Johnson priporoča avtomobilistom, da so posebno previdni v zimski vožnji. Predvsem povdarja sledeče: 1. po- letna brzina avtov je prehitra za zimsko vožnjo; 2. šipe na oknih avtov morajo biti vedno čiste; 3. vozite na zasneženi ali mokri cesti počasi in 4. nikdar ne vozite preblizu valšega prednika, ker ne veste ali boste mogli hitro ustaviti vozilo ali ne. Opozarja tudi pešce, da predno stopijo na križiščih na cesto, naj najprej pogledajo, če ni v bližini premikajočega vozila ter naj pazijo na prometne luči. V teku je kampanja za finančno’ pomoč 1960 March Against Muscular Dystrophy. Za muscular dystrophy (kostna bolezen ali hiranje) trpijo posebno otroci od nežne starosti nadalje. Znanstveno raziskava-nje za preprečenje ali vsaj u-blažitev stanja oseb, ki trpijo za M.D., se nadaljuje že nekaj let, toda pravih sredstev se še ni našlo — radi pomanjkanja denarnih sredstev. Tudi vi ste prošeni, da po svojih močeh pomagate olajšati trpljenje tem nedolžnim trpinom s še tako malim darom. * Wisconsin Heart Association priporoča staršem šolske dece, ki kaže znake srčne hibe, da pošljejo otroke k zobozdravniku v svrho preiskave. Navadno se vsako jesen vršijo preiskave zobovja šolarjev. Šolarji s slabim zobovjem prejmejo listič od zobozdravnika-preiskovalca. zar cerkve sv. Janeza Evangelista. Prireditev je bila dobro o-biskana ter se g. župnik in cerkveni odborniki prav lepo zahvaljujejo občinstvu za poset. Posebno so hvaležni delavcem in delavkam na bazarju, ki so tako nesebično žrtvovali svoj čas in tudi gmotno pomagali k lepemu uspehu. * V nedeljo 22. novembra ob 3. uri popoldne bo slovensko kulturno društvo “T r i g 1 a v” vprizorilo igro “Deseti brat”; ki je posneta iz Jurčičevega romana. Nam starim je lepa povest še prav dobro znana iz domovine — in ne bi bilo več kot prav, da pohitimo v dvorano sv. Janeza Evangelista ter pazljivo zasledujemo igralce “Desetega brata”. Vstopnina samo en dolar za osebo. Po igri bo servirana večerja in se bo vršila prošta zabava in . . . Prepričani smo, da nikomur ne bo žal predstave se udeležiti. Vsi dobrodošli! Fara Marije Pomočnice Kristjanov (West Allis) priredi v soboto, (14. novembra, ples v telovadni dvorani (gymnasium). Začetek ob 8. uri zvečer. Značilno in pomembno je, da; se bo ob tej priliki sežgal šolski “mortgage”. Čestitamo! ------o----- Deipokratje že delajo načrte za volivno borbo WASHINGTON, D.C.— Vodilni demokratje so se odločili, da bodo pri svojih tovariših zagovarjali misel, naj predsedniški kandidat ne vporablja več letal, ampak agitacijske vlake, MALI OGLASI Sobe se odda Oddajo se 3 sobe in kopalnica, ena spalnica, plinska gorko-ta, zgoraj. Kličite pred 6. uro IV 1-4888. (221) Stanovanje se odda Štiri neopremljene sobe se oddajo, zgoraj, na 1010 E. 63 St. Kličite UT 1-9658. -(221) NAPRODAJ V Collinwoodu nov bungalow, 3 lepe spalnice, velika kuhinja, velik lot. Lastnik zahteva samo $16,800. V Euclidu blizu East 222. ceste, napol bungalow, blizu vseh udobnosti,' 6 sob, vse nanovo barvano, podi prenovljeni. Lastnik zahteva $17,500, pa želi vašo ponudbo. RAZEN TEGA IMAMO; ŠE MNOGO DRUGIH VSAKOVRSTNIH HIŠ NA LEPIH MESTIH CLEVELANDA IN EU-CLIDA. Knific Realty 820 E. 185. St. TV 1-7540 Sobe se odda 4 sobe spodaj, na novo deko-rirane se oddajo na 1054 E. 71 St. Kličite od 9. do 6- ure ER 1-6623 ali po 6. uri MO 2-1498. (221) Sobe se odda Tri opremljene sobe s kopalnico se oddajo- Privatni vhod. Pripravno za 2 zaposlena moška. UT 1-1585. (219) Apartment naprodaj 6 stanovanj, v severo-vzhodni okolici, novi furnezi in vodni tanki, bakrena vodna napeljava. V odličnem stanju, odličen dohodek. Kličite UL 1-0721. —(222) Sobe se odda Oddajo se 3 neopremljene sobe na Lindberg Ave. v Euclidu, blizu Slov. doma. Kličite IV 1-5018. —(220) Hiša naprodaj Proda se 6-sobna hiša s 3 spalnicami nasproti cerkve sv. Kristine v Euclidu. Kličite MU 1-3729. (X) Nove izvirne BOŽIČNE RAZGLEDNICE lahko dobite pri kiparju FRANCETU GORŠETU, 1146 Addison Rd., Cleveland 3, Ohio UT 1-6928 V najem V najem se oddajo tri opremljene sobe na 1552 E.' 49 St. HE 1-7061- -(219) V najem 2-sobni in 3-sobni stanovanj s svojo gorkoto, kopalnico, prenovljene, se oddajo samo odraslim. Kličite po 5. uri pop. Na 1193 E. 60 St. Parkanje na dvorišču. (220) V najem Odda se 4-sobno stanovanje spodaj, čisto, suho, gorko, vse udobnosti, odraslim. Kličite IV 1-9437. (222) V najem Velika trgovina, na novo de-korirana, vsa oprema za groce-rijo in mesnico. V slovaški in poljski naselbini. AC 6-4360. (220) VAS MUČI REVMATIZEM? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. MANDEL DRUG SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Naročila sprejeraaico in izvršujemo po pošti tildi Cleveland rTTTXXXXXXXllXXSXXZ.XXXXXXX Re-NuAuto Body Cc. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street Takšni šolarji fiaj 'obiščejo urad Trdijo, da se pri zadnjih volit- domačega zobozdravnika, kateri bo ugotovil kako popraviti ali zdraviti zobne nedostatke ter tako omejiti morebitno u- sodno srčno napako. * V soboto in nedeljo, 21. in 22. novembra se bo vršil v mestnem avditoriju in areni 16-letni Holiday Folk Fair, tako poroča Fred A. Erchul, predsednik International Instituta., Zastopanih bo 35 narodnosti in nastopili bodo tudi Slovenci. Na programu bodo raznovrstni narodni plesi in prizori izza časa otvoritve St. Lawrence waterway. Bo v resnici nekaj zanimivega ter vam priporočamo, da “fair” obiščete. * V soboto in nedeljo, 8. in 9. novembra, se je vršil farni ba- vah volivna potovanja z letali niso obnesla. Letališča so navadno daleč od obljudenih krajev in privabijo le malo poslušalcev, kadar se kandidat kje u-stavi. Železniške postaje so pa v središčih mest in gredo ljudje že iz stare navade radi na shode, ki jih kandidatje prirejajo kar iz vagona. Demokratski voditelji so dalje prišli do zaključka, da bo treba izvoljenega kandidata poslati kar z demokratske konvencije s posebnim vlakom po vsej deželi. Prve dni po konvenciji se dežela zanima za kandidata veliko bolj kot pozneje. Večje zanimanje zanj se pokaže šele tik pred volitvami. Zato naj takrat kandidat zopet napne vse svoje sile, vmes pa naj raje malo počiva. \W IS C O N S IN * T E L E P H O N E . C O M P A N Yj MALO SKUPNEGA — Sherry Burton in levinja Dinah se sončita na bregu plavalnega bazena, v Las Vegas, ]S[ev. Vsaka od \njiju je krasotica v svojem svetu, obe pa enako tehtata — X10 funtov. EAGLE ZNAMKE POMENIJO ŠE VEČJE PRIHRANKE Ogromni, denar prihranljivi nakupi! Idealni kupi za hladno vreme! S PREŠITO PODLOGO PODLOŽENI deški in dekliški avtni plaščki z odstranljivo kapuco 2-99 • Turkizni • Rdeči Modri Tu je res dober kup ! Lepo ukrojeni avtni plaščki, z dvema vrstama gumbov, za dečke ali deklice. Dva globoko vrezana žepa, hrbtni nastavek spredaj in zadaj, z zadrgo odstranljiva kapuca. Težki jopiči, idealni za zimo. Velikost 3 do 8. Podložene dečje hlače iz korda $4 Boxer kroja, tesno oprijemljive hlače iz korda. Živordeča flanelna podloga. Rdeče, sive, modre ali rjave barve. Mere 3 db 8. Deške flanelne halje, pralne S pasom, žepom, perfektne kakovosti, za male dečke. — Mere 4 do 8. Pestri križasti vzorci. Pralne in močne deške hlače iz korda 2 za 3-87 Trpežne, pralne, debele Široko ukrojene, s pasom • Hlačni zavihki Oprijeto opasje Mere 3, 4, 6, 8 Sive, modre, rjave Sprejemamo pismena in telefonična naročila . . . Kličite Cherry 1-30-00 The May Co’s — Dečji kletni oddelek, v mestu in na Heightsu j- g0re“ besed0 »»»W* meniha priden sad, ki mora vekomaj jo okoli glave: verolomnost, so kakor sveta godba odmeva-' goreti v ognju. ‘ 1 le v njenem srcu; še v napol | u- i;: I HANDEL - MAZZETTI: Junakinja iz Štajral 5? ^ spanju so šepetale njene rde-|če, nedolžne ustnice: “Da nam utrdiš in ohraniš pravo vero, . . . prosimo te, usliši nas!” jpornost, napuh, ki je oče vsega Na eni strani vam pokažem hudega, ter ropa in mori duše. Za trenutek je utihnil hrum, nil je svojo pest in je zavpil, da vse je strmelo nad tako drzno- se je slišalo daleč naokoli: stjo. Potem druhal zarjove, ka-j “Papeška cundra! Solnce kor tolpa razkačenih medve- pravice mojega očeta bo obse-dov; psovke in ostudne kletve valo Štajer in ne bo zašlo, če se vsipljejo proti oknu gori . . . prižgeš svojo coprniško luč ali Kar — nekdo vseka s sekiro po ne.” vratih. Srdito govorjenje valu-! Potem je dal vojakom pove-je skozi vrste jezdecev. Sodnik Ije, naj zaigrajo štajersko ko-je pri dekličinih besedah na račnico. Sedaj so zaropotali lahno okrenil glavo, se je zani- bobni, možje so vriskali in kri-čljivo zasmejal, potem je ne- čali, da se je tresel zrak, kakor moteno jahal naprej. Ko je pa bi bruhal vulkan; mladi povelj-slišal dviji hrup, je ustavil nik pa je odjahal za svojim oče-.Vranca. V svojem kraljevskem torn. Došel ga je pri mostu, sijaju, ožarjen od divje svetlo- kjer je nad slavolokom v rde-be bakelj, je zavpil: čih plamenih blestel napis: “Mir, Štajerci! Nobenih iz- Najvzvišenejšemu sodniku gredov! Kdor prelomi mir, bo] Najzvestejši Štajer. kaznovan, tudi danes! Beseda! Slavnostni sprevod je gromel ženske se ne more dotakniti čez most, z vseh sedmerih mest moje časti.’” Potem reče mla- nih stolpov so trobentači trobili demu poveljniku mestne kom- svoj pozdrav, zastavonoše so s panije: “Lajtenant Hendel, vze- stolpov mahali z zastavami v mi svoje vojake in napravi mir črno, z zvezdami posejano noč. pred hišo tam, razkropi množi- f Sprevod je bil končan. Luči so IV. da so skoraj sami' umirale, zvezde so se skrile v Ta častiti ceh se da- dimnatih oblakih smolnatih ba- co! Vidim nožarji. nes ne vede častito!” jkelj. “To papeško sovino gnezdo naj J Švertnerica je hodila od ok-branim,’” je s temnim čelom na do okna in je žalostno štela V boš- 1 ubita okna. “Mati, predla bom, šivala bom, da dobiš lepo, novo steklo. Ali ni božji blagoslov več vreden, kakor vse šipe?” se je laskala Štefana. “Seveda, blagoslov! Nesreča in poguba! Če bi te bil zadel kamen! Proč je, vse je proč!” je hropela mati. Vsa se je tresla od prestanega strahu, objela je in krepko pritisnila na srce svojo hčer, ki je bila tako pogumna in ji je napravila tako bridkost. “Oj, oj! In cundra ti je rekel mladi vitez; moral je biti sodnikov sin, saj je imenoval sodnika pravičnega očeta. Sedaj ima to sramoto na glavi, moje ljubo, ubogo dete!” “In to vas boli, mati?” je veselo zaklicala dkelica in se je obenem izvila iz materinega ob- rekel mladi poveljnik. . —, jem imenu! Rad pa ne ubogam!” hjitro je prišel s svojimi vojaki pred Švertneričino hišo. Zapovedujoče done njegova povelja. Že pri sodnikovih besedah so obmolknili najhujši kričači, sekire so se povesile. Sedaj pa se je razpršila množica. Mladi poveljnik je bil iz sebe da se je njegovemu očetu zgodila taka nečast. Ko je bil prostor pred hišo izpraznjen, je jahal tje pod okno, ob katerem je mirno stala vsled teme nerazločna ženska postava. Dvig- CH1CAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SPJLE DOHODNINSKA HIŠA Lastnik prodaja. $80 mesečno za 3-sobno stanovanje v podstrešju in 5-sobno stanovanje spodaj. Garaža za jema. “Pojdite, pojdite!” se je radostno nasmejala: “Kogar satan psuje, tega ljubi Bog! — Cundra mi je rekel,” se je sme- 2 kare. Plinska gorkota, preproge, jMa §e veseleje, “to me veseli, kakor če bi mi oče ali vi” — na lahno je pogladila mater po licih — “rekli: srček!” Sama pri sebi se je še na skrivaj sladko smejala. Četrt ure zastori. $12,900. Lawndale 1-8189. __________________________________(219) LA GRANGE HIGHLANDS — Lastnik prodaja 6-sobno ranch hišo s 3 spalnicami, priključena 1 Vž garaža, gorkota na olje, blizu šol in cer- mČdrevesi. ’poceni z^liilro’prodajo P^eje se je vlegla na svojo m,... a *--r-- pernico. Čudno, vsa žalost je minula. Če je tudi Štajer hudoben, Bog bo pomagal, da mu ostanemo zvesti in pošteni. Vse v 20h. FLeetwood 4-2350 zvečer. (220) BEVERLY — 94th & Longwood TWO HOMES — 6 room brick bungalow, 3 bedrooms and 8 rooms.. Modern, cabinet kitchen, gas radiant heat, 2 car garage. Many extras. Excellent condition. Near schools and churches. Will sacrifice. By 'owner. Hilltop 5-9781. (219) CHICAGO, ILL. CORCORAN FUNERAL HOME AIR-CONDITIONED CHAPEL 6150 N. Cicero Avenue, Chicago Phone: PE 6-3833 (219, HELP WANTED — FEMALE WE NEED RECISTERED NURSES Positions available in all clinical areas of modern teaching hospital. Excellent personnel policies, vacation, sick leave, insurance and retirement. Progressive in service, education program. Opportunities for promotion unlimited. Salary $290.00 per month with automatic increases. Located on campus of large midwestern university. Write—Wire or Call Personnel Manager UNIVERSITY HOSPITAL COLUMBIA, MISSOURI Osem dni po volitvi je jahal Hendel v spremstvu mestnih svetovalcev v Line. Tam je v veliki dvorani deželnega dvorca položil svojo levico na pro-testantovsko sv. pismo, desnico pa je dvignil k Bogu ter je pred deželnimi stanovi prisegel običajno prisego: da bo zvesto opravljal sodniško službos da bo po predpisanih postavah vršil pravico nad človeško krvjo, da bo revnim in bogatim, bogatim in revnim enako pravičen sodnik, da se ne bo oziral ne na veselje, ne na žalost, ne na prijateljstvo, ne na sovraštvo, ampak edino le na božjo pravičnost. Bilo je v večerni uri. Baklje in sveče so gorele v dvorani, da je bila vsa zagrnjena v oblake dima. Prisegajoči mož je stal v oblaku, podoben velikemu duhovniku stare zaveze, ki je na veliki spravni dan prižigal kadilo in je ogrnjen v oblake ka-dilovega dima govoril h Gospodu. Oni, ki so ga slišali, ki so bili vsi njegove vere, so čutili na tihem dvojen pomen besedi, ki jih je Hendel govoril počasi in krepko. Sicer bi imele te besede v drugih ustih čisto drugačen pomen. Hendel pravi: božja pravičnost, misli pa: evangeljska prostost, in enaka pravica za vse ga ne bo ovirala, da bi ne pokazal ostrine svojega meča vsem sovražnikom te pro-testantovske prostosti. Ravno isti dan, tudi v večerni uri, je stal v Štajru na leči farne cerkve pater Albert. Bleda svetloba sveč je obsevala njegovo glavo, ko je žugajoče raztezal svojo koščeno roko po napol prazni, zanemarjeni cerkvi. Kakor strele so udarjale njegove besede na katoliško ljudstvo, ki se je treslo v nemem strahu. “Imamo sodnika! Imamo sodnika, in sicer strastnega protestanta. Danes prisega v Linču. Če komu med vami, katoliki možje, ta gospod ni všeč, potem mu rečem: Ne zabavljaj, tudi ti si kriv! Kajti, če je sovražnik pred vrati, se morajo borilci zbrati, celo otroci ob materinih rokah, kamenje na cesti je treba priklicati v boj . . . Štajer, si li storil tako?” “Novi sodnik je govoril, naj vlada v Štajru čista, prava vera. Mislil je protestantovsko vero. Ne vem, kako dolgo bom še stal na tej leči, kdaj me bo novi sodnik, ali kdo drugi pahnil doli, če me bodo peljali v ječo ali kamenjali . . . Lepim besedam, ki smo jih slišali, bodo sledila divja dejanja. Pripravimo se na mučeništvo! Pa, dokler bom stal in govoril, bom s te leče vpil zoper krivo vero, ki ni rimska, ki ni katoliška, ki je tako malo čista, kakor je čista dekle, ki je na plesu svoj venec zaplesala.”’ “Nočem vam na drobno razkladati, kako popačena in neutemeljena je nova vera; boljši, kakor sem jaz, so storili to. Težki časi kličejo danes apostole na lečo, pa ne doktorje. Kaj bi vam tudi učeno govoril, čas sam vas bo učil, da je novi nauk poln zmot in nosi v sebi kal bolezni in razpada. Vsako kraljestvo, ki ni v sebi edino, mora razpasti. Ne kot doktor, marveč kot preprost pridigar vam povem nekaj zgledov, da po njih spoznate resnico. Poklažiem vam sadove krive in prave vere, ki jih obe rodite v ljudeh.. Potem boste sami spoznali, katera vera je dobro drevo, ki rodi dober sad, katera pa je slabo, od Boga prokleto drevo, ki rodi. malo- angela v mesu, sv. Tomaža, ki, Se več vam pokažem: tu glejte je spisal knjige, polne modrosti, svetega očeta Frančiška s sve-ki mu ožarjajo glavo tri zvezde: j timi ranami, kako moli noč in ponižnosti, čistosti in učenosti, j dan; tam glejte spridenega bra-To je tisti angelski učenik, ki | ta Kaliksta, ki se peni sovra-mu je rekel sam božji Zveličar: štva do sv. Cerkve, ki polni svo-Tomad, dobro si pisal o meni. I je žepe z oropanim ^cerkvenim Nasproti pa glejte satana v člo- 1 premoženjem. veškem mesu, Lutra, ki mu trije Luciferjievi plameni plapola- (Dalje prihodnjič.) ---------o------- The Maytag Master —Finest Maytag ever built. Large, square, cast aluminum tub has e^Ua capacity. *18993 The Maytag Commander—- Big, square ptrcelain tub. Gyrafoam act in washes extrafast.—'tra Clea“- $ 104-65 The Maytag Chieftain —A genuine Maytag in every way, with round porcelain tub and Gyrafoam wash-»»1« action. *139 MAYTAG WASHER NX row only TRADE IN YOUR OLD WASHER DRY YOUR CLOTHES BY THE FAMOUS MAYTAG GAS or ELECTRIC DRYER Norwood Appliance and Furniture 6202 ST. CLAIR AVENUE EN 1-3634 OPEN EVENINGS JOHN SUSNIK GRDINA POGREBNI ZAVOD I0r.3 East 62 St. . . . 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene Dražba sv. Družine t Zedinjenih Dri*vah Severne Amerike (TITE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljena 23. novembra toil Sedež: Joliet, III. r -h', Inkorp. v drž. IlljlioDt 14. maja ISIS Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; val za enega, eden za v*c.” GLAVNI ODBOR: Predsednik: STEVE KOSAR, 235 Tioga St., Bensenville. 111. 1. podpredsednik: NICHOLAS PAVLiCK, 15 Race St., Manor, Pa. 2 podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet. Ill-Tafnik: JOSEPH KOCHEVAR, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, I1L Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, IH-Plaeainik: ANTON SMREKAR. Osk St.. Rt Nn 1, Lockport 111. Duhovni vodja; VERY REV. DeSALLES SNYDER Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St., Joliet, IH- NADZORNI ODBOR: FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, 111. ANNA FRANK. 2843 So. Pulaski Rd., Chicago 23, Illinola JOHN BARBIČ 1103 Vine 5t., Joliet, 111. POROTNI ODBOR: JOSEPH PAVLAKOV1CH, 39 Winchell St., Sharpsburg. Pa. ANTONIJA DENSA. 1934 W. Cermak Rd., Chicago 8, 111. ANNA THOMAS, 4017 Greensburg Pike, Pittsburgh 21, Pa. Predsednik Atletičnega odseka ANTHONY TOMAZIN, 1902 W. Cermak Road, Chicago, 111. URADNO GLASH,0: AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio Do 1. januarja 1957 je DSD izplačala svojim članom in članica® in njih dedičem raznih posmrtnin, poškodnin, bolniških podpor t6r drugih izplačil denarno vrednost do četrt milijona dolarjev. Društvo za DSD se lahko ustanovi v vsakem mestu Zdr. držav z n* manj kot 5 člani(cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega aii ženskega spota v starosti od 16 do 60 let. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se za $250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različ°| certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se leto viša. vsak0 Poleg smrtnine izplačuje DSD svojim članom(icam) tud! bolniško podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije ® poškodnine. Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experiei®* tabeli. DSD je nad 100% solventna, kar pot-jujejo izvedenci (actuaries)-Uradni jezik je slovenski in angleški Rojakom