podarske ? obrtniške m narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Velj tiskarnici jemane za celo po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr pol > 4 gold., za pol 2 gold. 40 kr., 2 gold za četrt za leta 1 gold. 30 kr 1 gold v « i • posilj Ljubljani v sredo 4. decembra 1872. O b s e g : Poduk, kako naj se ravná z živino » da ne zbolí, in kaj naj stori gospodar, kedar mu zboli. Od kod imamo naše žito in sočivje, sadno drevje in rože? (Konec.) Pravila hranilniee. (Dalje.) Deželni zbori Dop Novicar. Mnogovrstne novice. Gospodarske stvari. Poduk » kako naj se ravná z živino mu zboli. Letos je bilo med živino — najvećim bogastvom kmetijskih gospodarjev — toliko bolezni in jih je še, da tudi sicer nemarnim posestnikom se je vrinila skrb za bolje gleštanje njihovega blagá. Zato jim tudi „Novice" rade pritekó na pomoč in jim podajo pričujoči poduk. Da se živina bolezni ob varuje, mora se jej vse pri- voščiti, kar jej tekne, a tako, kakor je prav; tu sem se šteje: čisti zrak in primerna toplo ta, primerna jed in pijaca, snažnost. Kdor na to ne gleda, mu bode živina večkrat zbolela in gospodarju ne bo^ toliko hasnila, kakor po pravici sme od nje upati. Se celó kužnih bolezni, ktere navadno naj več živinčet po- bo svojo živino obvaroval, ako jo skrbno zapira ali bo pa vsaj pripomogel, da se take bolezni v • • • ; moré 7 m loči y y dalje ne razšírjajo Ako kmetovalec svojo živino glešta in jej střeže kakor jej gré, ako jej klaje daje, kakor je prav, ako za njeno snažnost skrbi in dobre hleve ima, bo svojo živino marsikterih bolezni obvaroval, in ubránil bode tudi da se bolezen ne širi dalje, če na vse pazi, kar bi mu kakoršno koli tudi še tako majhno zbolenje raz-odevati utegnilo; toda skrbeti mora koj za potrebno pomoc v t Življenje pod milim nebom Kedar živí živina pod milim nebom tekne in svitloba najbolj m m 111 All U C U U 111 , J ej ai »IV tem oziru je vsaj v lepem z vremenu da jboljši pomoček ta, da se bolezni odvrnej Tukaj je pa treba opomniti gré živma na p živina da se kaj rada mrzlo-mokrega zraka navzame ktera je bila dolgo v hlevu zaprta ; dobro je tedaj, o v 1 nem jesenskem in spomladanskem y y m živino y kolikor je mogoče, v hlevu imeti Tudi domaČo je na nekterih krajih, močvirnih kraj ih, kteri so dalj časa pod vodo stali, zrak s posebno paro zmešan, ktera je zdravju živine škodljiva; živina naj se pa ivina živí od klaj 1 v • j d od ene od teg k strani, od druge Ker mora živina vsaj pozimi in o mrzlih, vlažnih deževnih dnevih tudi druge letne čase v hie v ih ostati da ne zbolí, in kaj naj stori gospodar, kedar morajo hlevi biti taki, da v nega zraka ne manjka. Ljudj jih živini čistega in friš ; 7 mi s lij da hlevi, posebno v bolj mrzlem letnem času, niso dosti topli; zavoljo tega skrbno zamasé vsako luknjo, skozi ktero bi kaj sapice v hlev priti mob.v, tako ; da je živina prisilj sicer v toplem hlevu pa tudi v silno nečistem zraku bivati Ni ga tedaj zdravju živine bolj škodljivega bivanj kakor v tacih zapaženih hlevih. nehoma pari in potí, ker gnoj in se Ker ; m tudi spridi po sopenji živino, ijo m da živina dostikrat (po č živme 7 se zivma nepředa v hlevih ostaj a, se zrak v hlevih tako zeló sadu, anthraxu) naglo pog 7 ča zbolí vranenem pri-ali pa da za dolgo Pr ev etr ov anj e Jilevov. Ako hoče tedaj gospodar svojo živino v hlevu zdravo ohraniti, mora pred vsem drugim čiste sape v hlev pustiti; zavoljo tega pa naj se ne odpirajo vrata in okna ob enem, da tako sapa preveč skoz-nje vleče in tako zbolé živinčeta, na ktera vleče. Dostikrat se vidi, da v preveč zapaženem hlevu posebno rada bole- hajo tista živinčeta, ktera so najbliže vrat, ker vselej kedar se vrata odpró, sapa ravno na-nje puhne ; kolikor bolj je potem živina toplote vajena, toliko bolj jej plaz mraza škoduje. Da hlevi vedno čist zrak dobivaj o, je najbolje napraviti duškov, skozi ktere more topli nečisti zrak odhajati, skozi druge pa čisti zrak prihajati. tTaki duški se narejajo ali kot cevi na stropu ali se kot manje luknje med dvema oknoma blizo tál na nasprotni strani v steni naredi jo. Da bi se zavoljo tega hlevi preveč shladili, ni se treba bati. Res o y kjvj ouiauiuj lax ou uuua uaui afcoo je to , laa- j v x pozimi topli; to se^pa dá doseći, če se vrata in okna skrbno zapirajo. Če ima hlev svoje duške, zapiranje vrat in oken živini ne more škodovati; prevelika toplota v hlevih pa škoduje živini že zavoljo tega. ker naj so hlevi kakor, postavimo, uW blizo godíšč lanú, na pašnikih, na lu znat ih, Potem mraz preveč občuti. ; kolikor je moč v take kraje na pašo ne goni. Vrem 7 ktero škodlj se glo pre m kakor uni, ki je v hlevih hlevih. je živini na paši veliko bolj k je pol življenja. Naj si to vsak go hleve Cisti zra spodar z debelimi črkami napiše na svoje Treba je tudi, hleve včasih popolnoma prevetriti, ker skozi duške nečisti zrak vendar ne more popolnoma iz hlevov. Ako hoče kdo hleve popolnoma prevetriti, mora vrata in okna odpreti, kedar živine ni v hlevu. Ker je dobro in zdravju živine tekne, da se živina v dobrem vremenu vsaj par ur pod milim nebom sprehaja, naj se takrat tudi hlevi prevetrujejo. Gospodar naj se tedaj nikoli preveč ne boji, da bi se živina premrazila, in zato naj prevetruje hleve. Nekteri gospodarji se bojé, svojo živino iz toplega hleva na mrzlo pustiti. V navađnih okoliščinah imajo prav, posebno Če krave v pretoplih hlevih živé. Ce pa gospodar tako, kakor je bilo rečeno, skrbi, da hlevi niso pretopli, ne škoduje živini prav nič, da se iz hleva spusti. Al na to večidel nihče ne porajta, ker skoraj vsak ima prevelik strah pred prehladnimi hlevi, dasi-ravno prehlajen hlev gotovo manj škode prizadene živini, kakor pa pretopel in presoparen hlev. Zlasti je v tacih hlevih o v cam zeló nevarno biti, ker rade zbolé; pa tudi konji zeló zeló radi zbolé, če so delj časa v zatuhlih hlevih. Pretopli hlevi so pa posebno zavoljo tega tudi še škodljivi, ker postane živina preobčutna, in lahko zbolí po prehlajenji, če se primeri, da mora na mraz priti. Če pa je treba že o mrzle m Času za čisti zrak v hlevih skrbeti, toliko bolj je tega poleti treba, ko veča vnanja toplota ne pusti toliko sopare iz hleva. Skrbeti se mora tedaj za to. Najbolj hasnejo mreže ali pa goste smrkové veje čez okna. Marsikdo bi utegnil reči, da tako še bolj škodljiva sapa na živino vleče; temu se pa lahko v okom pride, da se zapró one luknje hleva, ktere so oknom nasproti. Posebno dobro je pa hlev vsaki dan prevetrovati takrat, ko je živina zunaj hleva. (Dal. prih.) (Konec.) Sadno drevje je prišlo iz jutrovih dežel v grško deželo, od todi na Laško in iz Laškega v druge evro- pejske dežele. Jablane smo dobili iz Egipta, Sirije, Numidije in iz Grškega. u G ruš ke tudi od tam in iz Epira na Grškem izhajajo. Marule so iz Armenije v Aziji na Laško prišle, in še le 40 let po Kristusovem rojstvu so se po Laškem razsirjale in potem k nam prišle. S li ve so iz Sirskega na Laško po križovojskah prišle^, in od tam na Nemško in k nam. Črešnje so Rimci iz Ponta male Azije iz mesta Ceraza dobili. Lukul je to dobro drevo v boji iz Ponta prinesel na Laško, 73 let pred Krist, rojstvom. B r e s k v e so prišle iz Perzije. Ore h je tudi iz Perzije přišel na Laško in k nam. Les ka je iz Ponta male Azije doma, in je črez Talijansko sem k nam prinesena bila. Kostanj je iz Armenije; divji ali konjski kostanj je Kluzij 1550. leta iz Tartarije v Evropo na Laško prinesel. Nešplja je iz Kandoskega otoka po svetu šla. Smokva (figa) je iz Jutrovega, isto tako ribez. Kutina je nekdaj na obrežji Donave menda na Turškem najdena bila. Murva nam je došla iz Kitaja ali Kine, kjer od nekdaj mnogo židnih gosenic z njenim listjem redijo. Božji trn (akacija) je iz Azije. Iz njegovega lesa so vse reci, tudi škrinja Božja, v sv. šotori pri židovih (judih) napravljene bile, zato se pravi Božji trn in tudi Božj e drevo. Nektere ro£e. Rože v naših krajih so večidel vse iz drugih dežel k napa prišle. Sipek ali roža, bela in rdeča, je najbrže iz Je-rihe v Palestini v Kapvo na Talijansko prišla, in od tod k nam. Rožmarin, ki po Laškem kraj cest divji raste, je menda od tam k nam přišel. Plavi bez ali bezgovec je iz Španskega. Bela 1 i 1 i j a je iz Azije. T u li ka (tulipa) izhaja iz Turškega. Klinci so menda tudi iz Azije. Georgine ali regine so iz Georgije v Aziji med érnim in Kaspiškim morjem na Turškem domá. Rožnata trava, rozenca (Roseakraut) je tudi od ondot. Oleander přišel je iz otokov Malabara, Cejlona in iz brežja Koromandeljskega v Indiškem morji. H or tenzija je tuďi od tam. Paprika (turški poper) je iz Turškega. Pelin je iz Ponta, male Azije čez Laško k nam přišel. Š. Narodno - gospodarske stvari. Pravila hranilnice. Predpravice hranilnice. (Dalje.) §. 34. Prvosednik odbora se izvoli od odbora, prvosednik ravnateljstva od ravnateljstva in izmed tega na» • • • • leta. (Vsakokratni župan — prvak okrajnega zastopa v «........je ob enem prvosednik hranilničnega odbora. Prvosednik ravnateljstva se izvoli od ravnateljstva in izmed tega na.....leta. §. 35. Ravnateljstvo izvoli izmed sebe za čas, kterega ono traja, tudi predstojnika kancelije, ki ima Čuvati nad oskrbovanjem. §. 36. Ako kancelijski predstojnik ni pravoznanec, mora odbor imenovati enega posebnega pravdnika za hranilnico po nasvetu ravnateljstva. §. 37. Udje ravnateljstva, ki odstopijo, predno opravilni čas preteče , naj se nadomestijo od odbora, odstopivši udje odbora pa od občinskega — okrajnega zastopa. §. 38. Volitve odbornih in ravnateljstvenih udov se vršijo po relativni večini glasov. §. 39. Ravnateljstvo oskrbuje upravljanje hranilnice s pomočjo nastavljenega in plačanega osebja, skrbi za to , da se vložbe spodobno obračajo, posebno da se redno nalagajo na obresti, potem da se denar redoma zarajtuje in da se vršijo tekoča opravila sploh držeč se pravilnih določeb in posebnega poduka. Sploh mora ravnateljstvo o skrb o vati vsa tista opravila, ktera niso naravnost izročena odboru ali po pravilih uradnikom (§• 46). §. 40. Konec vsacega leta mora ravnateljstvo v. .. tednih predložiti odboru račun o gospodarjenji hranilnice z letnim poročilom. Odbor dá račun pregledati po-sebnemu preglednemu odboru, potem ko se je kasa škontrirala (pregledala). §. 41. V področje odbora spadajo posebno sledeča opravila: \ T ; 1) on mora ustanoviti svoj lastni opravilni red; 1) on posvetuje in razsojuje o tem, ali se imajo obresti vložeb povišati ali znižati (§. 11), potem o ob-restnem merilu in o tem, na kteri način naj se hranilnici izročeni denar obrača (§. 25.), on določuje, ktere večine ne smejo preseči posamne hranilne vložbe (§. 10) in kteri odpovědni obroki naj se postavljaj o (§. 14) ; 3) on posve tuje in razsojuje o tem, kako naj se obrača založnica v primerljejin §. 7.; 4) on imenuje uradnike in služabnike po nasvetu bj teljstva, on potrjuje poduk za te in za nastavlj * Nj. Veličanstvo světla cesarica z otroci ima, kakor on dovolj v nenavadne uprave stroške y ki za gotovo se je iz Gorice pisalo v „N. fr. Presse.", priti v Gorico, da bi dalj časa zavoljo milejšega pod-nebja tukaj ostala; pripravlja se neki v ta namen hiša on posvetuje in razsojuje o vseh važnih zadevah, pl. Bockman-a na zemljeršči. Po novejših sporočilih je presegajo tekočo (nenavadno) potrebščin zato se mora po §. 44. sklicati odborová seja on prenareja pravila, pridržav si državno ič to skoraj gotovo, ker so neki ono poslopje že kupili za cesarico s 140.000 gold. volitev Včerajšni dunajski vladni vseh 42 Poroštvo udov odbora in ravnateljstva, kakor tavljencev se presojuje z ozirom na pravila, na časnik „Wien. Ztg." pa je naznanil, da to ni res. * dve opravilni red in na posebne jim dane poduke po pred- odločil deželni ) Za Moravsko, kjer tretjini prebivalcev Cehov, in le tretjina Nemcev UstavaŠka enakopravnost. zbor, v kterem ste je pisih občnega državljanskega zakonika ili. 11 VIJlUOi V y JV^ pa vladajo po vladni sili (Ko prihodnjič.) Občinske stvari. in zvijači ustavaki, za nemške srednje šole 80.000 za češke — 5000 gold. ; za napravo nemških ljud- gold. skih šol 30.000 gold., čeških pa 8000 gold. leva ustavaška enakopravnost (? !) Tako ve- Krajna policija. med Pravica kaznovati, ktero so občine dobile najveće pravice > iz mnozih ozirov > ker , spada je pa tudi najtežavniše opravilo malokter župan ima vse po- močke, da bi mogel izpeljati; sploh je ljudstvo še premalo podučeno za samoupravo in si ne dá nikakor do-povedati, da ima postava v tem blag namen. Zato je za naše kraje še prezgodaj prišla. Ker se po takem v večem delu sosesk postava lokalne policije ne spol-nuje tako, kakor bi se imela, naj bi vsi župani, kteri so nezmožni red držati ) prosili si. deželni zbor, da na postavni poti županijam krajno policijo deloma odvzame Le velike žu- in jo zopet okraj nim glavarstvom izročí. panije morejo to izpeljevati a v bolj oddaljenih vaséh bi se pa tudi majhne županije pa nikakor niso kos z ogromnimi stroški 7 slabo red držal da bi imele slu- ? žabnika in zapornico; župan ima težavneji posel kakor žandarji, kteri zdaj skoraj nič opravila nimajo ; zato so nerodni malopridneži in potepuhi tem bolj predrzni, ker si znajo slabost županij v svoj prid obraćati. Take brezvestne potepuhe kaznovati je pa tuđi nevařen posel, kajti tak člověk naredi škodo pri prvi priliki, in župan Zato v se enkrat potem ni varen ne življenja ne imetja. županom kličem: obrnite se s prošnjo do slavnega de- težko želnega zbora, da nam na postavni poti odvzame nalogo k a z n o v a nj a ter jo oddá okrajnim glavarstvom, če bi pa deželni zbor ne imel tega v svoji oblasti bi se obrnil dalje. 9 naj * L. ; župan linoffovrstne novice o * Res, preču dna zima je letosnja in sicer taka 7 da nihče takošne ne pomni. Kmalu bo sv. Miklavž, in se ima se ve da vsak dan toplote okoli 10—12 stop.; češplje cvetó po nekterih vrtih. Al ne samo pri nas je taka temuč tudi drugod. ^ •• ■■ 1 " 1 ^ 1 Činu na „Siidsl. Corr." pise, 7 da v Debre- Ogerskem na nekem vrtu se vidijo skor da že v drugič zrele češplje na drevesu. „Bosna" poroča iz Serajeva na ondi jablana rodila vdrugič jabelka in da ta druga jabelka so tako debela in okusna Turškem, da je kakor prva znamenja za prihodnjo spomlad, wx^vj^ ^ x± zimski toploti pregnano, utegne opešati spomladi. Take čudne reči pa menda niso dobra drevj e po neravni Naj sadjerejci opazujejo prihodnjo spomlad, kako bode z rodovitnostjo sadnega drevj a, da si skušnjo zapišemo v knjigo gospodarskih opazovanj. — Ravno zdaj (3. de- cembra ob 8. uri zjutraj) se bliska in grmi, dež lije in temno je, da v sobi ne mores brez luči brati in pisati; toplomer kaže 10 stopinj nad R. * Stvar je županom res težavna; al ona spada v prememb občinske postave; zato v tem zboru, ki se, kakor slisimo, končá že par dnevib, ne bo mogoče jo vzeti v obravnavo Vred odobrenem zapisniku Deželni zbori. Deželni zbor kranjski seji dne 28. novembra je po prebranem in bornikov mesta Crno mlj seje se prošnja občinskih od da bi se sedanj občinski zastop razpustil brž, da bi se služba ustanovila okrajnega zdravnika in da naj deželni zbor na to delà, da bi Črnomeljski okraj dobil železnico — izročí občin-skemu odseku z dostavkom, da ima, kar se tiče želez- nice 7 odsekom porocati deželnemu zboru v dogo s finančním Dr. Jan. Bleiw in sodrugi interpelirajo c. kr. kdaj se pričnó zaostala delà za osu- za ktero ali bi se deželno vlado šenje močvirja na levem bregu Ljublj je ravno „Cornov graben" namenjen? in jc; x<*yihj ,j\juiuuv atKj^Li xx a. ixi cixj c; xx ; xii aj čuj. ui StJ za to delo potrebni stroški ne dali — brez novih plačil • 1 i * 1 J * 1 • v • v -»f, prizadetih posestnikov zaklada poplačati" iz ze akupičenega velikega deželni predsednik obljubi da bode na to odgovoril v eni prihodnjih sej Deželnega glavarja namestnik Peter Kozí sodrugimi predlag«,. „x/^uux ^ui uaj picouj«, i^j^u da postava za vravnavo zemljiškega davka střeže Deželni zbor naj presoja s 25 kako kranjski deželi in naj tavlj morda potrebne nasvete v ta namen naj se konstituira ves zbor za odbor > Utemeljenje tega predlog hodnje seje pride na dnevni red pri Potem c. k. deželni predsednik odgovarja na interpelacijo dr. Razlaga, kako to, da se na Kranjskem goldinar-i vod- zahteva od skupnih zemljiških izpiskov skih štempelj kakor v deželah c. k. finančneg stva v Gradcu? — tako-le: Finančno upravništvo se ne more spušcati v to, da bi v obče presojevalo navedeno ravnanje, ker je sodnijam prepuščeno, v vsakterem Xi M/ ^j / KJ j V ^ * v/ Jsy UU ▲ JL V p 1 J KJ U/ IX liKJ JL \J Hi %J\J meznem primerljeji odločiti, ali in koliko ločenih zemljiških izpiskov, da je treba napraviti ; ako zemljiških izpiskov, ki bi se imeli ločiti v biti, pisek se toraj jxo^x* , xvx k/x luiuu iuwti, napravi em pismu, mora se isti znesek za štempelj pora-kteri bi se bil potrosil za vsakteri posamezni iz- Na interpelacijo poslan Matij K zarad preselitve uradnega sedeža c. kr. okrajnega glavarstva, sodišča in davkarstva iz PI v Logatec odgovori c. deželni predsednik, da je bil tem uradnijam sedež v Logatcu leta 1866 v dogo z deželnim zborom odločen in z Najvišim sklepom 11. januarija 1867. leta potrjen, preselitev se pa ni mogla vršiti zarad pomanj kanj 1 J VW V** VVV I v XX JL. -M—M-M V /l^iUI T A. KJ M. V*. \J XXXCVAX j primernih poslopij v Logatcu; zdaj pa ko so so prostori dobili, se bode izvršila preselitev; vnovič se v tej je svoje mnenje že izrekel Potem se je začela obravnava dnevneg 7 -zadevi dogovarjati z deželnim zborom treba ni, ker % reda. Poročevalec Svetec prebere poročilo šolskeg od seka o post ; kak aj se á « P ljanje, zdrževanje in obiskovanje javnih po nasvetu okrajne šole po občinah, v kterih so ljudskih šol. Odsek je sprejel dotično vladno pred- razrede, in šolski denar se potem na 30 logo z nekterimi premembami, med kterimi je bistvena krajcarjev na mesec postavi za ? v t 20 } 15 in 10 ta y da dolžnost otrokom v šolo hoditi naj praviloma Čega otroka". 38. tako-le vsacega u glasiti : Dr. Razlag predlaga šolo obiskajo- 9 da se ima Učnina je v vseh ljudskih šolah Poslanec Z a g o r e c zagovarja ta pred- traja od 7. leta začenši do končanega 12. splošni debati je poslanec Miha 'avčar govoril zoper odpravljena postavo sploh, ker ne odobruje silstva za šolo in to tem log; Kro mer in poroče valec Svetec podpirata pred- manj v sedanjo, ki se zove brezverska. Dežman go- log odsekov, da učnina (šolski denar) ostane. Pri gla- vori za postavo: V specijalni debati so se predlagali sovanji obveljá §. 38. po besedah odsekovih. — Po- različni nasveti, in sicer najpred k §. 17. Većina od- tem Dežman predlaga, da se ima §. 44. glasiti tako-le : seka šolskega (Bleiweis, Grabrijan, Costa in Toman) „Med potrebne izdajke šolskega okraja šteje se tudi: je nasvetovala, naj se glasi tako-le: „Dolžnost v šolo nagrada za okraj no učitel jsko knjižnico za ktero J V^ ▼ VIV ▼ WiMI y «MJ «V ^iCiUX tUXVV Jl V/ • yy JLS KJ X éJ XX KJ O V Y ÏJKJ LKJ CAt J ilCi^lUUCV ^Ci V1\A«JUU UU1 tV>l | O ZV \J XV.XX I X li XX X Kj\J y CàOà i\tUi U SÔ hoditi (šolska dolžnost) se začenja s spolnjenim 6. letom more tudi od učiteljev po pol odstotka od letne plače in traja praviloma do spolnjenega 12. leta starosti. pobirati ; stroški za okrajne učiteljske shode obse- ozirom na posebne krajne okoliščine ali na podnebje gajoč tudi odŠkodnino udom za potovanje; utegne tudi okraj na šolska oblast izjemno se začenja šolska dolžnost Še letom". Svetec) nasvetuje ta dovoliti, da s spolnjenim ali Manj šina odsekova (Apfaltrern, Dežman, tako-le: „Dolžnost v šolo hoditi odškod- nina za potovanje in dnine poslancem okrajnih shodov v deželne shode. — Ta predlog si je več in a šol- skega odseka prisvojila. da se ima v točki Dr. Razlag nasvetuje, izbrisati sledeči stavek: za ktero letom (šolska dolžnost) se začenja s spolnjenim traja praviloma do spolnjenega 14. leta starosti, rom na posebne krajne okoliščine ali na podnebje utegne po nasvetu dr. Razlaga in ozi- UCi UV 1LU IAJ T tvum CM J X CJ KJ X AOCi Ut OlV^UV^Ul O L<Ài v KJ X\. m y yJLàCkt XV lUi U se more tudi od učiteljev po pol odstotka od letne plače •__±111 D • Q A A „ \ _____1__ pobirati Pri glasovanji §. 44. se točka y točki tudi okraj na Šolska oblast izjemno dovoliti m y da čenja šolska dolžnost še le s spolnjenim Isto tako sme okrajna šolska oblast dovoliti, pusté otroci iz šole, ki so spolnili 12. leto ali da se zaletom, od- predlogu Dežmana, oziroma šolskega odseka. sprejme obveljate po Konečno se je tudi v 3. branji sprejela danes skle- se njena postava in so se šolskih predmetov popolnoma naučili". v soglasji z većino Šolskega odseka nasvetuje Naposled se še deželnemu odboru nalaga, da z ozi-Dr. Costa rom na ubožnost in davčno preobloženost naše dežele in 17. po opiraje se na vladno zagotovilo izdela prošnjo do c. k. sledečih besedah: „Dolžnost v šolo hoditi (šolska dolž- ministerstva za nauk in bogočastje, da bi b lago volilo nost) se začenja s spolnjenim 6. letom in traja pravi- nakloniti kolikor mogoče zdatno podporo loma do spolnjenega 12., v mestih in trgih s 3- ali več- za naše javne ljudske šole iz državnega zaklada; c. kr. deželni predsednik obljubi, da bode razrednimi šolami pa do spolnjenega 14. leta. Z ozirom na posebne krajine okoliščine ali na podnebje utegne krepko podpiral to prošnjo tudi okrajna šolska oblast izjemno dovoliti da se za- _Ker je ura že na dve šla, se nekaj toček odstavi čenja šolska dolžnost še le s spolnjenim 7. ali 8. letom, od dnevnega reda, ostale , namreč poročilo deželnega da si Isto tako sme okrajna šolska oblast dovoliti, da se tudi odbora o razpisu deželnega zakona zarad tega v mestih in trgih odpusté otroci in Šole, ki so spolnili deželno glavno mesto Ljubljansko vzame loterijsko poročilo o 12. leto, in so se šolskih predmetov popolnoma naučili, posojilo se izroči finančnemu odseku Dr. Razlag predlaga 17. y besedah odsekove većine, sledeči dodatni nasvèt: 1 r iiciuuiii. j oc iůiuw iiiiau^uuuiu. uuocivu , - puiuuiiu U ako bi se sprejel po delovanji deželnega odbora od 14. oktobra 1871. yy Po do konca oktobra 1872. leta se izroči dotičnemu odseku dovršeni ljudski šoli so učenci zavezani, nadaljevalno z đostavkom, da naj o zakladu zemljiščine ouveze po- šolo ob nedeljah in praznikih za poduk v praktičnih JlI^v^cv V uu^uvui. w o xxijc*iavjuij_u. vuoi/tvum j - JJUHJ UHU U.C/" predmetih, sosebno gospodarstva, do spolnjenega 15. leta želnega odbora o prošnji županstva mesta Lož zarad roča v dogovoru s finančnim odsekom poročilo đe- Baron Apfaltrern in Kromer na- razdelitve občinskega pašnika se obi skovati". svetujeta, da bi se §. 17. sprejel po besedah odsekove izroči občinskemu od- m an j Sine. - iu i u a J. a v u tli aao v oiujo , ui od xjj d^ck y \jj xid^c* zjtxisw juc* ^ituo uc* uuuic mc piUSLU" premembni nasvèt dr. Coste sprejel, sledečo re solucij o : voljcé, kterega je danes utemeljeval, se izrocí tudi Miha Tavčar nasvetuje ako bi se seku; — predlog dr. Razlaga zarad premembe sploš-njega yojnega zakona gledé na enoletne prosto- 1 • "f • 1 1 • Y M ^ - Deželnemu odboru se daje nalog, izaelati Y . ^'J^ T piuvuuji sesiji predložiti nacrt postave, kako bi se nadaljavne in v prihodnji občinskemu odseku. Potem dr. Costa W. y r. M J -w y se só drugi interpelira in ponavljevalne ljudske šole na deželi do 16. leta sta- vlado, naj natančne razloge razodene, zakaj da se Jo« rosti uravnale in vpeljale". — Dežman spodbija na- žefu Kavčiču, služabniku pri priv. južni železnici in svete dr. Coste in dr. Raz lag-a ter zagovarja besede drugim obrtnikom iz Ljubljane, ustanovljenje društva odsekove manjšine. — Dr. Bleiweis spodbija dodatni za denarno pomoč v Ljubljani ni dovolilo, in zakaj nasvèt dr. Raz lag-a zato, ker so dosedanje nedeljske se niso pravila tega društva potrdila. šole principielno odpravljene in nove se morajo Še stvariti po drugem načinu, nedeljske šole se tebi • v me Konečno dr. Poklukar in 24 sodrugov stavi pred- log: Deželni zbor naj sklene: meni nič ne morejo vriniti v to postavo; on pa podpira in zoper Predelsko železnico y po Tavčar ju nasvetovano resolucijo. Poroče- in poročanje izroči ti gospodarskemu odseku. izreci se za Loško ta nasvet v pretres Utem- valec Svetec zagovarja v obŠirnem govoru predlog ljeval bode dr. Poklukar ta predlog v prihodnji seji odsekove manjšine Pri glasovanji nasveta odse- kove manjšine in dr. Razlag-a padeta, sprejme se pa §. 17. po nasvetu dr. Coste in pa Tave ar je va Konec seje ob poli treh popoldne. seji dne resolucija. — iv Vj'. U CVO YCIUJU JL iu lai , UO» 1J uuaniu U v 1 t u 1J U V. XV A . ZJai 1UÛ. JC ui cuia^ai , U. Ci bi krajna šolska oblast pregledovala zapisnik zamud bi učitelji smeli takim učencem, ki to želijo, dajati po irtfi %vi anfi ttrin lr/\ni»n v\ a1 w» ama/ih íí lr n Ir avi ří nln aHci a Ir v\ha/í /I Air Annnni r< Ali ri i n a vi a« a k av\ v\a/1h1^ t-» X/\l K 24. nasvetuje poslanec Pin tar da decembra se je najpred obravna-o postavi zastran uravnave pravnih razmer da valo ljudskih učiteljev. Dr. Z arnik je predlagal namesti „vsakega pol meseca", kakor šolski odsek pred- dokončani šoli tudi še poseben poduk v šolskem po- lagaHHHriHta riMHUMMI^H ■ y yy le „vsaki mesec". Nasvetu Pintarjevemu ugo- slopji in da bi se odpravila določba, po kteri se precej varjata Dežman in poročevalec Svetec. Pri glaso- odstaviti sme učitelj, kteri se je v drž a vl jan skih vanji obveljá predlog odsekov. yy 38. se po predlogu zadevah tako obnašal, da se to ne strinja z njegovo ozirom na to , koliko se ima službo. Oba dotična nasveta dr. Z a r n i k a sta po vi- Dalje se je sprejela postava odseka glasi tako-le: šolskega denarja plačevati, razdeli deželna šolska oblast harni debati obveljala. zastran posredovalstev občin za poskušanje poravnav med strankami v prepiru. — Računski sklep za leto 1871. in proračun za leto 1873. zaklada zemljiške odveze sta se potrdila. — Sklenilo se je, prodajo deželnega poslopja „Balihaus" opustiti. — Za zidanje šole v Komendi pri sv. Petru se je dovolilo 1500 gld. iz Gla- varjevega zaklada. — Postava zarad predkaza v §. 14. odgonske postave od 27. julija 1871. 1. zaznamovanih troškov deželnemu zakladu, in postava, s ktero se od-gonsko-postajskim občinam izroči izrekati odgonska raz-sodila, ste obveljali, kakor tudi predlog dr. B1 e i w e i s a, da se deželi prihranijo veliki stroški s tem, da tam, kjer je železniba, se gnanci tirjajo po železnici. — Proračun gledališčinega zaklada za 1. 1873. se je potrdil in slovenskemu dramatičnemu društvu 24u0 gold, dovolilo podpore. Zarad te podpore se je vnela jako živahna borba med dr. Žarni kom in Kromerjem, ki se je končala s sijajno zmago dr. Z arnika.^ Obširno poročilo o tej seji bodemo objavili v pri- hodnjem listu. Cćski deželni zbor. Zanimivo dogodbo imamo iz tega zbora danes. V deželni zbor ne pride sedaj noben slovansk poslanec. Ker ne pridejo, so poslali skupno deklaracijo, zakaj da ne pridejo v ta deželni zbor. Po opravilnem redu bi se bila morala ta deklarecija zboru naznaniti po opravilnem redu. Al predsednik ni tega storil — zato da bi se očitno ne zvedele pritožbe. Zato sta se 29. nov. podala dva češka poslanca Čizek in Jerzabek v zbor, da bi predsednika vprašala, zakaj se ni brala ona deklaracija? Predsednik je zvil opravilni red tako, da je imenovana poslanca ^prisilil zapustiti zbornico. Predno pa sta to storila, je Cizek zaklical ustavakom to-le: „Dobro vem, dam Vam je malo za to mar, da se spolnujejo postave, ki ste jih sami naredili". To izgo-vorivši sta zapustila poslanca zbornico in šla. Ta izrek pa mora v zapisnik priti. Naposled je bil predsednik vendar primoran, omenjeno deklaracijo brati. Deželni zbor goriski. Iz 5. in 6. seje povzamemo sledeče obravnave: Dr. Lavrič bere 2 interpelaciji. Prva zadeva napako, da otroci v nekterih fabrikah tudi ponoči delajo, in zahteva, naj bi vlada, opiraje se na dotične postave, to ubranila. — Z drugo interpelacijo zahteva izpolnjenje cl. 19. osnovne državne postave, to je, enako pravno s tjezikov, oziroma vpeljanje slovenskega jezika v šole in urade; povdarjal je sosebno potrebo, da se napravi slovenska realna gimnazija (v Gorici) in da se odpravijo vsi uradniki, kteri ne znajo dovolj slovenskega jezika. — Prvemu vprašanju (zastran otrok v fabrikah) je vladin komisar koj odgovoril, da se je c. k. okraj no glavarstvo okolično goriško vsak čas po dotičnih po-stavah ravnalo, kedar je zvedelo kaj tacega, o čemur se g. interpelant pritožuje; morebiti pa, da se je včasih tudi zgodilo, pa da ni glavarstvo nic izvedelo ; dobro bi bilo. ko bi mu županstva take primerljeje naznanjala. Temu odgovoru stavi „Glas" sledeče „pohlevno vprašanje: „Poroča se nam pa iz Solkana, da, ko ondašnje županstvo ni hotelo tega dovoliti, ker je bilo nepostavno , tudi po pogojih v postavi določenih, so se nekteri stariši k okrajnemu glavarstvu podali, koje je županstvu narocilo, naj to dovoli. Ali vladni zastopnik v deželnem zboru ne sme vedeti o tem, kar delà kot okrajni glavar—?!" — Na drugo interpelacijo si je pri-držal odgovoriti, kakor hitro mu dojde od vlade, kar ima odgovoriti. — Dr. Mavrovič stavi nujni nasvet: „Ker je Koroški zbor od vlade zahteval tržaško-loško železnico, in ker je ta črta za državo, za Trst in za našo deželo sosebno nevarna in škodljiva, izbere naj se poseben odsek, kteri naj bi sestavil peticijo na državni zbor zoper omenjeno črto". Nujnost se je priznala in izvoljeni so bili v odsek: poslanci Ritter, Gor-jup, dr. Maurovič, Pagliaruzzi in dr. Deperis. — Pododboru za Dunajsko razstavo, kteremu se je že dovolilo 300 gold., predlaga Dottori, naj bi se dalo še druzih 309 gold. Deperis nasvetuje 700, tako da s poprejšnjimi 300 bi znašal ves donesek skup 1000 gld.; dr. Maurovič opomni, da je Koroška dala samo 2000 gold., in meni, da bi bilo dovolj, ko bi dala goriška — manjša — dežela — samo 700 gold, vsega skup. Ta predlog je bil sprejet. — Za ceste na To minském (ktere imajo ravno tako izvrstnega zagovornika v zboru, Win kler ja, kakor so res tudi podpore potrebne) se je dovolilo 6000 gold., namreč 4000 gold, za Bačko cesto, za Idrijsko pa 2000 gold. Galiski deželni zbor. Gališki zbor je sklenil 25. dne t. m. adreso poslati presvitlemu cesarju, v kteri zbor sicer z rahlo, pa vendar jasno besedo izreka nezadovoljnost svojo s po-stopanjem vladnim in osobito z namerami njenimi, vpe-ljati direktne volitve. Ker je beseda adrese, kakor smo gori rekli, precej rahla, preobračajo ustavoverski dunajski časniki adreso tako, kakor da bi bila voda na njihov mlin. Naj je stvar tudi Črna, ustavak jo bode, če mu treba, naredil belo. Ce se adresi privzamejo še govori, ki so adreso grajali, da premalo pové, in ki so odločno grajali postopanje galiških poslancev v državnem zboru, mora se reči, da toliko federalističnih glasov ni se še čulo v gališkem zboru kakor unidan v debati adresini. ^ Adresa, kakoršna je, je bridka sodba ministerstvu. — Ce pa kdo misli, da zdaj ne bodo Po-ljaki — kakor so nekteri govorniki sami rekli, — tolikrát prekanjeni vendar spet iste role v državnem zboru igrali centralistom na ljubo, ta se zeló moti ; Poljak ostane Poljak, ki sam ne vé, kaj hoče; zato so tudi že odnekdaj glasoviti njegovi deželni zbori z znano zabav-ljico „poljski landtag". — Zbor je sklenil, da se tudi v Galiciji o dp ravi najdenišnica. Kako da vlada zmirom in zmirom ima dvojno m ero pripravljeno, s ktero narodne pravice tako meri, da le ne bi Slovani imeli narodnega prava za jezik v šolah, pokazalo se je zopet v tukajšnjem zboru. Predložila se je namreč postava o realnih šolah tudi tu-kajšnjemu deželnemu zboru kakor drugim, in čujte! — vladni načrt določuje utrakvisticni UCDÍ jezik, to je, nekteri nauki naj se učijo v slovanském, nekteri v italijanskem jeziku. — Ko je deželni zbor Kranjski zahteval utrakvisticni učni jezik (slovenski in nemški), ili se dovolil, marveč je nekdanja ekscelenca Gi-skrova, ko je v Ljubljani bila in se z dr. Bleiweisom pogovarjala o tej zadevi, kar naravnost v obraz mu rekla : „das ist ein pedagogischer Unsinn". Zdaj pa je ta ,,un-sinn" — vladni predlog v Dalmaciji!! Komentara ne potřebuje tako sukanje dunajskih ministrov. Dopisi. Iz Petrograda na Ruskem 15/27. nov. — „Kdor druzega ne vé, pa o vremenu kroži" — tako pri priliki menda Prešerin poje. Jaz bi imel sicer mnogo mnogo pisati vam iz Rusije, al danes naj vam le poročam o prečudni zimi, ki jo tukaj imamo. Le malo dni smo imeli 7 do 8 stopinj R. mraza; zdaj pa je spet prav toplo in toplomér stojí nad ničlo; snega in ledů ni ni-kjer videti; vlani in druga leta je bila v tem času Neva že zeló zamrznjena, letos ne sipice ledene ne vidiš. Za-* voljo tega pa menda tudi kozé (črne in navadne) med in tudi ne volilci. Tudi pravi varúh Boninov ; da je ljudmi še zmirom hudo razsajajo. Kozavih ljudi starejših dopisnik v „Novicah" le sovražnik in da nobenega pojma o in mlajših je v bolnišnicah nad 300, umre jih poprek šoli nima. Ako bi tudi s šolo niÓ ne imel opraviti, in o tretji del. Kolera pa nam je slovó dala, ni je več. Da pa vendar moje pismo ne bode samo vremensko in nj ej nobenega ali vsaj pravega pojma mar, da bi zato vaša z vij ača skrita ostala? ne imel, mislite špitálsko, naj vam povem, da imamo zdaj tu godeb in „Soče" iz Občine le to prosim, u«m -petja toliko, da se člověku ušesa glušé. Poleg ruskega „Novicah" ovrže njene trditve. Svetujem pa naj Dopisnika nam v prihodnjih y gledaliŠča in ruske opere imamo francosko in nemško kaj piše, da se dobro premisli, „i.uunťv«u gledališce in laško opero. Prve pevice sveta so letos v bije do zadnje kaplje za narodne pravice, ako ravno je Petrogradu: Adelina Patti, Švedska primadona Kristina skorai nečastno, se s tako izdajico naroda umazati. Grosp. župan Fer lu ga! kako pa to, da se Vi niste skušali opravičiti? Kdor molči, ta obstojí svojo krivdo. predno kajti Podlipčan u se se ki se „nemška" imenuje če- Nielsen in pa Mallinger ravno so jo Hrvati v Zagrebu odgojili za to Vsako leto nekoliko časa je tudi Česko gledališce, po kar je Naj vam povem, da je pregrešno ako kdo podpisuje pevajo se posebno češke opere. Vrh tega je še dvojno druge v kak dokument, kakor ste jih Vi v prošnjo za gledališce tukaj : komična opera in še drugo. Vsa gle- laške šole podpisovali. To bi vi ko župan, čeravno ne-dališča so pa vsak večer tako polna, da je težko pro- pravilno voljeni, ker niste volilec, toraj protipostavni župan, sami morali vedeti. Ali ne veste, da tak župan slab izgled Bojanu. Narod naš potřebuje poduka v stora dobiti; celó v laško opero skor ni moč priti, ako ne žrtuješ za en večer 25 rubljev. Potlej pa „razsvit- Se ljeni nemški časniki kvasijo, da so Rusi barbari! ve da Rusi so Slovani — in zarad tega morajo nemškim nem jeziku; Vi pa gumbcem divjaki biti! — Upam, da se mi posreči kmalu stregli! Ako ste mož, odgovorite na moje vprašanje je. éoli v razvrstnih rečéh, ki ga sprejeti more le v mater- šolo gaziti v nič, le da bi Lahonom vam v Ljubljano poslati rusko opereto. Trsta 30. nov. zarad podpisov in opravičite se pred svetom, da Vas Moje pismo 0 grđem protina- ne bodo imeli za izdajico naroda slovenskega na jadran- rodnem rovanji Rojanskega učitelja Bonina je, kakor skih obalih. sem redilo. čul od poštenega okoličana, veliko senzacijo na- Se ve da resnica oči kolje. zadregi 7 v kteri Podlipčan. Rojanska čitalnica napravi v nedeljo decembra večerno zabavo s tombolo. Vabijo se vsi Trsta. se opravičiti ne more niti učitelj niti župan, si je častiti udje k obilni vdeležbi. Za odbor: Bonin branitelja zbral, da ga pred svetom pere po izgledu onega nevednega kmeta, solncu bělil, a ostal mu je crn kteri je črnega orla na Ivan Dolinar tajnik. kakor pred se boli Ljutomera. — (Napredovalna kmetijska sola), na kteri predava novi učitelj Pernišek, se je slovesno se je světil v svoji črnoti. Ravno tako se godi Rojan- odprla 17. novembra. Ker je bil zadržan okrajni glavar skemu učitelju. To hočem dokazati častitim bralcem. je prvi nagovoril skupščino izvrstni narodnjak 2. Ku- pisnik prošnje 48. listu „Soče" piše njegov branitelj, da je do- kavec, predsednik krajnega šolskega svetovalstva 7 m 7) Novic" krivo poroČal 0 Ali Sočinega" pisača ni sram zadevi Boninove energično povdarjal živo potrebo te šole v Ljutomeru. lagati se pred Za njim je poprijei besedo vrli vodja Ijutomerske na- ■J ■ ■ HH IJ. m WÊ IPBL ku- kakor v „Soči" beremo, kavca, jako naglašaje imenitnost kmetovalstva. Na to gotovo bila bi se okolica radovala in podpisov bi bilo stopi na oder novi učitelj Ijutomerski Blaže Pernišek celo pólo, ne pa kakih 30 samcev. Prošnja od Bonina kteremu je izročena ta nova šola kmetijska. celim svetom?! To hočem dokazati. Ako bi bila prošnja rodne šole g. Lapajne ter razširil predgovor v resnici v tem smislu pisana 7 On graja skovana se je tako-le glasila se ve da le po laško: velike napake dosedanjega kmetovalstva, v precej dolgem „S1. mestno starešinstvo! podpisani v Rojanu prosijo za govoru,*) razjasnjuje: zakaj in kako bi se dalo zboljšati tretjo razredno šolo v italijanskem jeziku itd. tako precartani pisar ! kakor v „Soči u Je pišete ? to kmetijstvo. Prvi dan je prišlo slušatelje v v to šolo nad 40, drugi dan (24. t. m.) pa že blizo 60. Živela tem že obsodite sebe in Bonina, kajti viděli smo prošnjo ljutomerska kmetijska šola! Ako se kmetom. kteri brati ne z lastnimi očmi. — Ako se kmetom , kteri brati ne Iz Novega mesta. (Oznanilo in vabilo.) Vodstvo ná- znajo, stvar drugace razlaga, kakor je pisana, ali se to rodne čitalnice naše daje vsem svojim udom na znanje, ne pravi ljudi slepariti? Ce vi trdite da so „Novice" pisale am í vc vi tx unu , vac* je liiivuj aai da hočete tretji razred v italijanskem krivo kar 7 jeziku in s tem šolo polaščiti da 7 no î s prošnjo na dan ! Nadalje kvasi Boninov trabant 0 ptujcih, ki so v te volitve. volitve novega odbora za prihodnje leto bodo dne t. m. ob 4. uri popoldne v čitalničini dvorani. Častite ude vabimo tedaj vljudno, naj se vsi udeležijo , -- • — --------- Vodstvo čitalnično. Rojanu. Se na Občini ne poznate ljudi pa za Rojan Iz Kocevskih hribov. (Doneski kocevski kro- hočete poročati, morda ker je luna mlada? Lažnjivi nik i in nemški „kulturi".) Bilo je letos ob novem letu Boninov varúh jemlje ozir na ptuje otroke, kterih še 3 ko se peščica odbornikov Koprivniške občine na Ko- pare ni 7 # _ b # # . da bi se v laškem jeziku podučevali; kaj bi čevskem, kteri so preverjeni, da imajo pravico čez pa mi v Skorkolji morali tirjati, kamor tretjina otrók cerkev in državo, čez župnika in njegovega pomoćnika iz Rojanske fare zahaja in tretjina slovenskih iz Trsta? smrtno sodbo izreci, zberó v posvèt, kaj storiti z žup- Zviti Kljukecnadalje pravi: čakajte, kakošen razred nikom, ki jim cerkvenega računa ne polaga pred nji- m t se bo dekretiral! Za italijanskega ste prosili, tak se vam bo dekretiral. Po toči ne pomaga zvonenje Vi se nadjate, ako bo Bonin učitelj tega razreda, da bo Rojan zadovoljen ž njim, ter mu pripisujete ve- hovo visoko zbornico , in kaj storiti s kaplanom 7 V poldrugo menco vina preveč pije ki Memogredé vcasi ^ pa naj bode opomnjeno, da Koprivniška županija še med Kočevskim „foíkom" zarad neke Božje zapovedi liko pridnost in zmožnost. Ó pridnosti kakor pri drugih ni ravno na slovečem glasu, a od nemškega liberalizma učiteljih nimam nič omeniti a žalibog, vse drugace Je je vendar precej olizana. Ti modrijani toraj zahtevajo z zmožnostjo; to mu popolnoma odrekam, ker Bonin od župnika, da jim mora (kaj pa še?) cerkveni račun ~ ~ seji v zbor prinesti. Mi smo kedaj mislili, da ima še za drugi razred izpita ni napravil. Tako je živa podoba učitelja „Krivica" v igri: „Ravni pot najboljši gledé cerkvenih računov škofijstvo in njegov ra- pot". 1 * • Pregledavši podpise prošnje vprašam v se kteri kdo ni- pa je podpisan? Večidel taki so jo podpisali, majo otrok v šoli in celó malo pojma ošolstvu, zraven pa še pravice nimajo podpisovati se, ker niso posestniki čunski oddelek besedo in pravico, in bojda jih je župnik >9 Novice" prinesó prihodnjič ta govor po „Slov. Gosp. « Vređ. tudi tako podučil. Da jim pa to spodieti, znesó se v svoji sveti jezi nad ubogim kaplanom, sklenivši, ker sami, se ve da, niso tolikanj zmožní, v Kočevskih Ate-nah poiskati si visokouôene glave, ki bi kaplana po „Tagblattovi" šegi pri škofijstvu ogrdil in z blatom ometal, da bi se revež svoje žive dni iz njega ne videl. Res dobé nekega zakotnega mazača z Minervino glavo, ki ga na vso moc z blatom obkida, zdihovaje, koliko pohujšanje se pri Koprivniških deviških in treznih dušah po njem godi. — Ali bi pa ne bilo bolj prav, da bi ti svetovalci poprej pred svojim pragom pometali, in se svojih občinskih zadev držali, med drugimi stvarmi tudi z vlasti to za svojo dolžnost spoznavši, da bi tu in tam kake priležnice odgnali, ki so jim gotovo na večo sramoto in pohujšanje, kakor so jim bili kaplanovi maslici? — Pa čujte dalje! Enaki možje sedijo maja meseca pri dragi kaplji „Ljutoinerčana", ker semičan jim je še „presimpelj". Med tem hodijo njihovi tesno-prsni izvrženi novinci nazaj od novačenja, pomenkovaje se, kako je vojaška komisija in zvlasti g. Fladung s Kočevci šarmanten, vedoc, da imajo izvrstno nemško oliko, in jih vsled tega zapored oprostuje in domu spušca, „die ungehobelten windischen Bauern von Reifniz und Lashizh" pa kar za vrstjo potrjuje, da se pri regi-mentih vendar malo „pildunge" naučé! — Poslušajte pa še sklep! Stirje teh tako olikanih Kočevcev pred malo dnevi v Topli rebri izpijo pri eni mizi 15 (!) bo-kalov vina (pri kaplanu ga je bilo vže dva maslica „crimen laesae!") Potem se pa domu grede, — oče, njegov sin in zeta — z noži bodejo in pobijajo, da je oče, ki za teutoburškega Salomona in Kreza slovi, ve3 razbit, zabuhel in začrnel, zet pa z dveina, z nožem mu zadanima ranama na smrtni postelji leži, drugi pa tudi oboden ječi. — Te „kulture" jih slovenski kaplan ni učil; ta mora pac le iz nemškega Strassburga biti! Zakaj neki „Tagbl." tega svojega debelega bruna zopet ne vidi, ki vendar vidi vsak pezdirček v očesu Slovenca, da bi ga registrira! ko „donesek k nemški svoji kulturi?" Kaj ne: „Bauer, das ist was anderes!" Iz Skoije Loke 24. nov. (Telegraf) imamo zdaj tudi v našem mestu. Danes namreč se je odprla pri nas brzojavna (telegrafna) državna postaja združena s pošto, z omejeno službo. Prav veseli smo te naprave. Iz Kranja 29. nov. — Danes nastopilo je novoiz- voljeno mestno predstojništvo. Po postavni obljubi, ki so jo dali okrajnemu glavarju župan L. Jug o vic in občinska svetovalca Tom. Pavšlar in Drag. Savnik je bivši župan Seb. Savnik izročil novemu zastopu občinska opravila, kterim je tri leta hvalevredno na čelu stal. Nadjati se je, da bode novo predstojništvo, zapi-sovaje si na zastavo svojo trojico: „resnica, pravica in sloga" izpolnovalo nalogo svojo na čast in blagor mesta našega in v varčnem gospodarstvu z občinskim premo-ženjem posnemalo odstopivšega. V novem odboru na-hajamo vse prej šnje odbornike, le Jugo vic, J. Marenčič, profvPirker in Drag. Savnik so novo izvoljeni. Tudi Fr. Sifrer-ja, ki je tri leta marljivo in pošteno oprav-ljal službo mestnega blagajničarja, je novi odbor z veseljem potrdil. — Ûganjka nam je le, kako si je novo predstojništvo zaslužilo hvalisanje „Tagbíattovo", vsaj do zdaj je bila navada njegova vse, kar ne trobi v njegov rog, ometati z blatom in pred svetom zasmeho-vati. Ker ni mogoče, da bi se bil „Tagblatt" toliko poboljšal, si pac ne moremo misliti druzega, nego to, da se mu je to pot zgodilo, kakor lisici v basni, ko je videla grozdje previsoko. — Nekaj pa se je „Tagbla-tovcem" vendar-le posrećilo in zarad tega je zdaj strašna glorija v Izraelu. Izbacnili so iz mestnega odbora mno-goletnega odbornika spoštovanega našega dekana g. J. Reš-a; zarad te „velikanske zmage" kadijo zdaj z veliko kadilnico našim mestjanom, češ, da so s tem pokazali , da tudi njih se prijema duh sedanje „zmago-nosne" liberalne dobe. Bodi vse drugo — si mislijo ti možiceljni — al „nur keinen Schwarzen", kajti potem bode mana izraelska rosila na mesto Kranjsko in tekoj bode se napolnila mestna blagajnica s srebrom in zlatom. Pozabil pa je „resnicoljubni" „Tagblattovec" pristaviti to, da v 1. volilnem redu po birokratičnem ukazu, ki je došel vsem ces. uradnikom noter do zadnjega kan-celista in mršavi politiki dveh ljudskih učiteljev, se je t., i " 1 T «T 1 I 1 ■ i * " • ' v — ■ mi» ■ ■ » — j volitve vdelezil le en mestjan in da tedaj le c. K. urađ- nikom in dvema ljuđskiina učiteljema gre slava, da so namesti dekana posadili na" odborniški stol profesorja Pir ker ja. Kranjsko mesto! kaj hočeš več? Zdaj imaš tudi ti v svojem zboru glasovito imé Pirkersko ! Nam se zdi, da ta mož, ki komaj čaka, da bi přišel na kako drugo gimnazijo, bode za gospodarstvo našega mesta toliko se brigal kakor za lanski sneg. — Koliko resnice je na drugih neslanih čenčah „Tagblattovih", na priliko, o stolu, ki se je v cerkvi vzel gosp. Maliju, ker ni volil dekana, naj povzamejo čestiti bralci iz tega, da gosp. Mali ne voli v 1. redu, v kterem je bil postavljen za kandidata dekan Reš, ampak v 2. redu, in da se še volitve ni udeležil! Iz Ljubljane. — Deželni zbor se bliža svojemu koncu; menda bode sklenjen v soboto, čeravno ima dognati še mnogo važnih reči. Poleg obilo druzih reči je dozdaj izgotovil one dve šolski postavi, kterih so učitelji ljudskih šol najbolj željno pričakovali. V zbolj-šanje plače učiteljev je deželni zastop, kakor po vseh druzih deželah, storil, kar največ mu je bilo mogoče gledé na premoženje revne naše dežele. Te dni imate priti še dve šoli na vrsto za nauk v kmetijstvu: ena na Dolenskem, druga na Vipavskem. Lahko rečemo, da ustanovitvi teh šol, za ktere je kmetijski družbi zagotovljena, deloma obljubljena zdatna podpora od ministerstva kmetijstva, ste deželi potrebni kakor voda ribi; one boste za mladino kmetijskega stanu gotovo večo korist imele, kakor od nektere strani toliko hvalisano predrugačenje ljudskih šol, ki bodo po večem delu na kmetih vendar le ostale kakor so bile, če se na ljudske šole ne bodo pripele take šole, v kterih bi se nekoliko bolj odrašeni fantje učili prvin natorozuan-stva, sadjereje, čbelarstva itd., dekleta pa prvin gospodinova. Ker se ima državni zbor začeti že 12. dne t. m., tedaj skor ni mogoče, da bi bil zdaj razpuščen naš deželni zbor; al da bi Auerspergovo ministerstvo priza-neslo našemu po većini narodnemu deželnemu zboru, tega naj nihče ne misli. Kedar bodo spomladi zopet vijolice cvetele in škrjančki žvrgoleli, bode skusilo ministerstvo — če bode še na kermiiu — po novih volitvah v zbornico deželno vpeljati nemško usta-voverno većino; al — kakor iz preteklih obilih skušinj vemo, dežela bode imela le stroške novih volitev, zbornici pa je — narodna večina gotova. — (V poslednji seji družbe kmetijske) je gosp. Solmajer odboru na ogled předložil veliko delo, ktero je izvršil po naročilu si. ministerstva kmetijstva pod naslovom „Ernte- und Agrar - Statistik von Krain fur das Jahr 1872". Rokopis, 4 prste debel na prav velikih polah izdelan popisuje pridelke na Kranjskem preteklo leto z 8 ličnimi gratičnimi kartami, statistiko sadje- in murboreje, vinstva, rejelanú in konoplje s popisi zemlje po naravnih 3 glavnih formacijah vse s kartam razjašnjeno; plemena goveje živine; stan in poklic naših prebivalcev itd. Vse je po natančnih preiskavah popisano in v številkah izrazeno, — na kratko rečeno^ trudopolno delo je velike vrednosti za kmetijstvo Kranjsko, s kte. rim se ponašati moremo, đa imamo tako agrarno statistiko. Mi čestitamo g. Solmajer-u o krásnem delu. Novičar iz domaćih in ptnjib dežel (Spomin rojstnega dné Presirnovega) je obhajala Iz Dunaj Čitalnica v nedeljo z slo vesno „besedo", drama- teSa meseca Državni zbor je sklican na 12. dan Pred 10. dnevom t. m. morajo tedaj tično društvo pa v pondeljek v gledališči s krasno "predstavo. — V čitalnici smo slišali pod vodstvom vr- našega pevovodje gosp. V. Val ente krasna velika in „Kdo zbora dr. B. Ipavca „Na Preširnovem domu' je mar?", ktera je čitalniški moški zbor tako izvrstno pel in gospodičina M. Hohnova na glasoviru tako lepo vsi deželni zbori končani biti Tisto ministersko sejo, ktero so pod pred-sedstvom presvitlega cesarja ustavaški časniki že celi teden vsak dan brez vspeha napovedovali, je bila še 28. novembra. » Vaterland" zagotovlja, da se mu je iz zanesljivega vira povedalo, da je ministerstvo nasveto- spremljevala, da je oba ponavljati moral D^/X^UlijV/VniU , UM) JU uw« ^/vuctvjjau UlUi Cll , gosp. U1 . AJ. Ipavec, ki je s svojim gosp. bratom osebno počastil dr. B. yladno predlogo zarad vpeljave direktnih vo- to „besedo", je bil z gromovitimi živio-klici pozdravljan. Predsednik čitalničin, dr. J. Bleiweis, je poročal jako zanimive, z veliko pohvalo spreje te stvari o literarni zapuščini Preširnovi, ktero on shranjuje. litev v državni zbor, a da ni bil predložen noben nadroben načrt za to postavo. Cesar si je pridržal sklep o tej zadevi ; podoba je, da se ministerstvo ne nadja Deklamacija gosp. Jel očni ka „Slovó od mladosti" in godba c. k. polka Sachsen-Meiningen ste dalje pripo- odgovora dobiti od Nj. Veličanstva takega, da bi moglo državnemu zboru predložiti postavo o direktnih volitvah takošno, ki bi jo ustavaška stranka sprejela. Po takem mogle občnemu zadovoljstvu; pri zadnji si je posebno umetnik na rogu živahno pohvalo pridobil. — Drama- _________________ tično društvo pa je na oder gledališki spravilo ob- ni tedaj več.Poslanec Černatony je'z govorom svojim, upa ministerstvo še srečno preživotariti prihodnji državni zbor. Vederemo. Ogersko. Iz Pešta. — Lonyayevega ministerstva činstvu priljubljeno spevoigro „Jamsko Ivanko". Izvrstno petje solistov in zbora, kakor tudi dobro igranje vseh predstavljalcev navdušilo je nenavadno polno gledišče tako, da je neprenehano ploskanje spremljevalo pevce ves večer. čeravno je drugi dan se na skesane prsi tolkel, vendar prvi vrsti pa imenovati moramo gospoda Medena, ki se je ta večer posebno odlikoval s krasnim svojim glasom, in gospodičino Roso, ktera se je riborila bogat venec. Gospodje No Ili, Kecelj in podkopal predsednika ministerstva. Lonyay se je, ko so že vsi drugi ministri se odpovedali ministerskim ÉMHHtaHBtaMMIB ■ |H|ÉH pre- službam, Še zmirom kot smola držal ministerskega stola, kakor dunajski „Tagblatt" piše. Vendar naposled da gredó, moral reči, je tudi on, ko so vsi drugi rekli da gré. Poklonili so tedaj cesarju odpoved in cesar jo je přejel. „Siidl. Corr." se je 1. dne t. m. iz Pešta chmidt, kakor tudi gospá Odi in veliki zbor so iz- sledeči telegram poslal: „Vsi ministri so razpuščeni; datno pripomogli k sijajnemu vspehu današnjega večera. (Delitev obi a cil ubogi solski mladini) bode v na praznik brezmadežne Device Marije ne- deljo, na praznik brezmadežne Device Marije, v čitalnični dvorani ob en a j stih dopoldne. Odbor kato- liške družbe uljudno vabi vse dobrotnike in dobrotnice tej mili svečanosti, pri kteri dobi 50 dečkov in 50 S z 1 a v y bo ministerstvu predsednik ; grof Zichy iz Reke minister za kupčijstvo; ostali ministri bodo jutri Ali je vse to gotovo ali ne, ne more se imenovani" deklic popolno zimsko obleko. (Deseta slovenska predstava dram. društva) bo v torek 10. decembra, in se bo igrala Germonikova zgodovinska igra s petjem v n ~ « ~ ~ í 1, „u Gorenj ke dejanjih „Pogumne fcot beli dan. zdaj reči; to pa je gotovo, da tacega ministerskega predsednika menda še nikjer niso imeli kakor so ga Ogri imeli v svojem Lonyay-i, kteremu je poslanec v ocitni zbornici v obraz rekel, da ga z ani čuje. In minister je to osramotenje — požrl, menda je vedel : zakaj. Da take dogodbe autoriteto vladno ne krepčajo, je jasno (Kako L. Belar po novi solski postavi ucence Pre- $trahuje)j se je te dni mnogo po mestu govorilo, tečeno soboto po dokončani dopoldanski šoli ta možak • da več učencev pridrži v šolski sobi in jim napové Listnica vredništva. Gosp. S. P. v Št. V: Ker je dotična Šolska postava bila danes v deželnem zboru na korist učiteljem ljudskih šol sklenjena, so po takem zdaj razprave o tej zadevi odveč. Gosp. J. G. na Pl: Tudi tako. Gosp. F. K. v Gr. SI : Hvala za bodo ta dan v šoli kosili. Pred vrata pa jim postavi poslani zanimivi članek; gotovo pride drugi pot. „mestno stražo", ter gré domu. Nekteri stariši, ko zvedó da so njihovi otroci v „špiceljnovih" rokah, hité v šolo in vidijo, da je res tako. Na vprašanje, kakošno hudo- ; v bii o so lačni jetniki storili, jim stražar ne vé druzega odgovoriti, kakor to, da on ne pustí starišev k otrokom in tudi otrok ne k starišem. Prične se tedaj jok in Z i t n a cena v Ljubljani 27. novembra 1872. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 6 fl banaske 7 fl. 10. tursice 4 fl. soršice stok in ruk v šoli in zunaj šole. Vprašamo le : Po kteri vstrahovalni postavi ima g. Belar pravico male učence 4 fl. 20. ovsa 2 fl jeômena 3 fl. 10. prosa 3 fl. 4 fl. 20. ajde 3 fl. 20. rži Krompir 1 fl. 70. celi dan brez jedí v šolo zapirati in jih zraven tega še mestni straži izročevati? Morda nam bode to vprašanje razjasnil novi nemški šolski list, strogo držal nove šolske postave. kteri se bode Kursi na Dunaji 3. decembra. (Pobirki iz časnikov.) „Slov. Nar." je v večnih 5% metaliki 65 fl. 90 kr. Narodno posojilo 70 fl. 10 kr. Ažijo srebra 107 fl. 35 kr Napoleondori 8 fl. 68 kr. zadregah z osebnim svojim rovanjem. Unidan je pisal vvoden članek 0 pregrehi, da je Horak govoril nem- ški v zboru 5 svitlo, je tudi dr. R a z 1 a g isti dan, ko je přišel )) Nar. list na Loterijne srećke: nega članka ni bilo govoril nemški — al vvodil- v Gradcu ki bi rad y pa ne more y Ako se je Horak počastil z vodilnim člankom v „Narodu". > na Dunaj 30. nov. 1872: 23. 41. Ï0. 5. 71. 19. 90. Prihodnje srečkanje v Gradcu 13. 61. 58. Dunaji 14. decembra kako to, da se ni dr. Razlag, ki more y pa ni hotel ? Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Založnik: Jožef BlaznikoYi dedi v Ljubljani • M