Naročnina: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.50 USA-Dola-rjev.
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.
PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA
Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1057, U. T. 59-8067 Bs. Aires
AÑO (Leto) IX.
BUE NOS AIRES, 12 de febrero (februarja) 1938
Núm. (Štev.) 58
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctVB.
LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo
Delovni program nase kolonije
Naš državni zastopnik v Buenos Airesu je preteklo soboto uporabil priliko, ki se mu je nudila na banketu, katerega so mu priredile tukajšnje naše organizacijte, da je pred dvesto zastopniki našega organiziranega izseljeništva razvil delovni program naše kolonije za 1938. leto. Samo svojo pošteno dolžnost izpolnjujemo, če na tem mestu priznamo, da je g. poslanik s tem podal nov dokaz, da mu je na predek kolonije glavna skrb in da se torej v polni meri zaveda nalog, s katerimi je združen njegov visoki poloSaj v deželi, kjer živi mnogo naših izseljencev in kjer nimamo karijernih konzulranih državnih za stopnikov, ki bi ga v tem pogledu mogli in morali razbremenjevati.
Naš državni zastopnik je torej predložil koloniji svoj predlog za delovni načrt, že to je dejstvo samo po sebi, t. j., da je naša izseljenska skupnost, ki je bila navajena tavati brez glave in brez programov, dobila enoleten deloven načrt je razveseljivo znamenje, ker pome ni korak naprej v primeri z dosedanjimi dolgimi leti breznačrtnega in neorganiziranega življenja naše skupnosti. Poleg tega pa mislimo, da je načrt dober, ker vsebuje, poleg nekaterih že samo po sebi umetnih točk, kakor so potreba, da se 2e obstoječa društva okrepijo, da Baše izseljensko šolsko gibanje ne obtiči v sedanjih mejah, marveč da v tekočem letu ustanovimo vsaj še dve šoli itd., tudi dve, tri točke, ki so fundamentalnega pomena za raz v°j prilik v naših naselbinah ter za uspeh slehernega skupnega dela v bodočnosti. V mislih imamo ustanovitev srbsko-hrvatskega lista, organiziranje jugoslovanskih prenosov v tukajšnjem radiu in pa kulturno Propagando, tako med našim izse-ljeništvom kakor med tukajšnjo ar gentinsko javnostjo.
V skladu z željami, ki so prišle v koloniji 'že mnogokrat do izraza in so jih tolmačili tudi nekateri go' yorniki na sobotnem banketu, je g. Poslanik navedel potrebo, da se za srbsko-hrvaški del naše kolonije u -stanovi dlober list. Vsak, ki pozna razmere v tem delu naše izseljence skupnosti, kot so se razvijale v Povojnih letih, ve, da je resen list, ® bi služil potrebam kolonije, velika in neodoljiva potreba, že pred eti se je ta potreba stalno pojavila in Siiiia naprej; in dasi so se % takrat našli ljudje, ki po bili Pripravljeni podpreti koristno iniciativo, ni bilo tu najti primerno Pripravljenega časnikarja, ki bi tak Jlst mor.3,1 voditi. Sedaj je tudi ta ®vira premagana. Ustanovil sle je «orisorcij odgovornih mož, ki so si urednika že poskrbeli. Če smo jocno obveščeni, bo glasilo srbsko-nrvatskega dela naše kolonije za-Tei° izhajati še tekom tega meseca. 0 ho za našo skupnost velikega po ®na, ki se ga tudi slovenski izse-jenci prav dobro zavedamo. Zato Pa bomo tudi mi podprli tako resno Pošteno glasilo vsaj s tem, da ga omo svojih prijateljem Hrvatom 01 Srbom priporočali.
Druga glavna točka letošnjega ovnega programa je ustanovitev jugoslovanske radio-ure na eni iz-tukajšnjih postaj. Skoro vse
VAŽNE SPREMEMBE i NEMČIJI
KANCLER HITLER JE REORGANIZIRAL VLADO, PREVZEL SAM VRHOVNO POVELJSTVO NAD VSEMI VOJNIMI SILAMI DRŽAVE TER VPOKOJIL VEČJE ŠTEVILO GENERALOV — NE-SOGLASJA MED KONSERVATIV NIMI ELEMENTI VOJSKE IN NACIONALSOCIALISTI
Pretekli petek je kancler Hitler izvršil reorganizacijo svoje vlade; prevzel je sam vrhovno poveljstvo nad vojsko, mornarico in letalstvom zunanjo politiko je poveril dosedanjemu poslaniku v Londonu von Ribbentropu, baron von Neurath, dosedanji zunanji minister, pa je bil imenovan za vladnega zasebnega svetnika; Goering je postal feld maršal, dočim sta bila maršal Blom berg in general von Fritsch razrešena dolnosti.
Mnogo večjo pozornost nego vest o teh spremembah je povzročila no viea, da je Hitler naslednjega dne vpokojil celo vrsto generalov, 'kakor von Leeba, Lutza, von Leista, Kressa von Krestenstein, Lieseja, Waclienfeldeja, Halma, Haupischa itd. — Vsega trinajst generalov — ter je potem eliminiral iz vojske še mnogo drugih oficirjev.
Kaj se je bilo zgodilo?
Notranje spremembe v Nemčiji, ki so se te dni zgodile, bodo brez dvoma imele velik vpliv na nadalj-ni razvoj evropske politike. Hitler
osvobodili. In to je bil pravzaprav največji in glavni poraz za povojno Nemčijo. Nemški oblastniki niso mogli več zadovoljiti ljudstva, ker ni bilo več kaj izmozgavati, in tedaj je pričel nemški narod spoznavati svoj resnični položaj.
Nemčiji je grozila notranja revolucija in preobrat, kot se je bil zgodil v Rusiji in bi se bil gotovo tudi v Italiji, da ni tega preprečil Mussolini, ki je preskočil iz socializma v fašizem, ker je kot dober spoznavalec ljudi kmalu spoznal, na katere strune je treba brenkati in kakšna sredstva uporabljati za dosego in ohranitev oblasti. Ivmalu se je našel tudi v Nemčiji mož, ki je udaril na pravo struno, poziva-joč "razžaljeno" in v vojni poraženo nemško ljudstvo na revanšo. — In res: narod, ki še ni bil pozabil zlatih {predvojhih časov, in zlasti mladina, so slepo pričeli slediti novemu nemšjkemu preroku. Nemš/ki oblastniki so denarno podprli Hitlerja, kajti videli so v njegovih me todah sredstvo za potlačenje revo
ki je moral doslej deliti oblast z ne j luciona^nega delavskega gibanja,— katerimi generali in drugimi vodi-¡ Hitler pa se ni vdinil za stalno tel ji težke industrije in trgovine, ¡ mogočnikom, ki so mu pomagali na jih je sedaj kratkomalo odstavil a- j u°ge, marveč je čakal samo ugod-
li pa so sami odstopili, kot na primer general Blomberg in bivši finančni minister Schacht. Oba sta bila med glavnimi vplivnimi voditelji:: prvi 'vojske in drugi gospodarstva. Nista pa se strinjala s Hitlerjevo zunanjo politiko in sta raje odstopila, medtem ko je druge njihove privržence Hitler sam odstavil.
Poseči je treba malo nazaj za pra vilno tolmačenje sedanjih dogodkov v Nemčiji.
Poraz Nemčije v svetovni vojni ni bil le gospodarski polom marveč tudi ideološka katastrofa nemškega ljudstva. Vera v nemškega "nadčloveka", ki so jo Nemci tako oholo in fanatično oznanjali in tudi na zu naj ob vsaki priliki kazali, se je po zlomu nemške "nadmoči" v svetovni vojni razblinila v nič. Narodi, ki jih nemški kapitalistični imperializem izmozgaval pred vojno, so se
druge narodnostne skupine imajo tu svoje prenose; tudi take, ki so mnogo manjše nego naša. Raj bi ne mogli tudi mi organizirati svojo tedensko radio uro? Mislimo, da bi se to moglo narediti, če je le količkaj dobre volje med takim, ki imajo možnost, da tako akcijo podpro. Radio-ura ibi bija velike važnos),ij za vso našo po širni republiki razkropljeno kolonijo in, če bi imela— kakor bi morala imeti— dober pro gram, bi bila tudi velikega pomena za našo propagando med tukajšnjim svetom.
Če se bodo poleg tega našli ljudje, ki bodo pripravljeni pomagati s predavanji, da se naša kolonija kulturno dviga in da se tudi argentinska javnost pravilno informira o nas, homo mogli upravičeno trditi koncem 1938, da se je v naši koloniji začela nova doba; doba plodnega dela.
Program je torej tu in čaka da se lotimo njegovega izvrševanja.— Vsi smo poklicani ,da pri tem delu pomagamo, saj imajo njegovi uspehi biti vsej koloniji v prid.
ne prilike, da se popolnoma polasti oblasti. V krvi je zatrl nepokorščino v lastnih .vrstah, sedaj pa se je otresel konservativnih elementov.
Znano je, da je bil nedavno umrli general Ludendorff nekak poosebljen "bog" nemške armade ni je tudi & svojo ženo propogiral nekoi čisto svojstveno vero v nemškega nadčloveka. Hitler je bil z, njim večkrat v sporu, a se takih ljudi, kot sta bila general Ludendorff in Hindenburg ni upal javno dotakniti. Sedaj pa, ko so stare nemške veličine že skoro 'vse v grobu, je Hitler dvignil roko nad tistimi, ki so hoteli slediti njehovim zgledom ter se je sam proglasil za neomejenega gospodarja "tretjega nemškega cesarstva".
Svojčas smo tudi poročali, da je bil Ludendorff mnenja, da bodočnost Nemčije brez Rusije ne more biti. Zato je baje iskal in se mu je
tudi posrečilo navezati stike z nekaterimi vplivnimi ruskimi generali. Hitler sam je izdal Stalinu zahrbtni načrt njegovih generalov in so vsi morali plačati z življenjem, kot Tuhačevski in drugi. Hitlerju ni bilo težko najti zarotnike, ker so skoro javno delali proti njemu, ali vsaj mimo njega, medtem ko Stalin ni trpel in ne trpi nobene javne opozicije.
Kaj so pravzaprav zasledovali ru ski umorjeni generali in nemški u-mrli ter ostali, sedaj odstavljeni, je težko razumeti in si v tem morda tudi sami niso bili na jasnem. Gotovo pa je, da so ruski generali hoteli odstaviti ali vsaj v ozadje potisniti Stalina in prav isto so nameravali tudi nemški s Hitlerjem, ko bi ga enkrat odrabili.
Zastonj je Hitler ob vsaki priliki izlival jezo nad sovjete, ko pa so njegovi generali,' ki so vodili armade, mislili drugače. Oba diktator ja, Hitler in Stalin, četudi sta si po ¡vsem različnih) nazorov, sta ^i v tem edina, da hočeta vso oblast v svojih rokah. Zato sta vsak na svoj načiin opravila s svojimi nasprotniki.
Ali če bi bilo za usodo Evrope bo Ije, ko bi se bil posrečil načrt ruskih in nemških generalov, kot pa da je ostal 'v Rusiji še nadalje neomejen gospodar Stalin in se je v Nemčiji le še bolj utrdil Hitler, na moremo vedeti, in bi tudi sedaj ne bilo več važno.
Mnogi menijo, da pomenijo sedanji dogodki v Nemčiji en korak bli že k vojni, na katero se svet pripravlja. To mnenje je utemeljeno v toliko, v kolikor nam zgodovina dokazuje, da so diktatorji, 'ki so zagospodovali narodom, ,v vseh časih in v vseh narodih zapeljavali narode v boj proti drugim. In Hitler je sedaj postal neomejen gospodar Nemčije, dežele, katere narod je vedno imel mnogo smisla za vojašnice in za vojskovanje in ki danes, mnogo bolj kot kdaj prej, sanja o revanši ter se pod vplivom šovinističnega fašizma ponovno vdaja zmotni veri v nadmoč nemškega "nadčloveka".
RAZNO
Izid senatnih volitev v Jugoslaviji
Preteklo nedeljo so se v onimi, ki jih je pred nedavnim ime
vsej Jugoslaviji vršile volitve za v senat. Potekle so v najlepšem redu, saj se, glasom dosedanjih brzojavnih vesti, nikjer ni dogodil noben zabele'ibe vreden incident.
Volitev se je udeležila tudi opozicija. Kandidatne liste, ki jo je predložila Mačkova stranka, oblast ni hotela potrditi; izjavila je, da stranka nima pravice udeležiti se volitev, ker niso njeni v parlament izvoljeni zastbpniki dosflej ¡položili prisege ter se sploh ne udeležujejo parlamentarnega dela. Stranke je vložila priziv na drugo instanco, katera ji je priznala pravico, da na stopi pri volitvah z lastnimi kandidati.
Iziid volitev pomeni zmago sedanje vlade, ker si je Jugoslovanska radikalna zajednica zagotovila 17 senatorskih mest, dočim je opozcii-ja izvojevala samo šest mandatov. S sedaj izvoljenimi senatorji in z
nóvala krona, bo vlada imela odslej tudi v senatu večino.
Prof. Goga je podal ostavko
Romunska vlada, kateri je nače-Ioval prof. Goga, in ki je s svojimi ukrepi izzvala v vsem svetu največjo pozornost, je podala ostavko. Novi kabinet je sestavil poglavar romunske pravoslavne cerkve patriarh Mirea Christea, ki je v vlado pritegnil, kot ministre brez portfe-Ija, tudi sedem bivših ministrskih predsednikov.
Prof. Goga in njegovi prijatelji so objavili proglas, v katerem vzklikajo: "Zmagal si, Izrael!" ker so prepričani, da bo nova vlada razveljavila vse protiSidovske ukrepe zadnjih tednov.
Nova vlada je proglasila vojaško in kraljevsko diktaturo ter je v skladu s tem poverila vso civilno
Na Grškem so odkrili zaroto,
katere namen je bil baje spraviti s sveta ministrskega predsednika Ma-taksasa; policija je radi tega aretirala petnajst politikov, med njimi par rezervnih častnikov, ter jih de-portirala. \	, j
V	treh švicarskih kantonih se jé vršilo ljudsko glasovanje o tem, ali naj se komunistična stranka prepove ali ne; vsi trije kantoni so se z veliko večino izrekli proti komunizmu. Plebiscite bodo imeli tudi v ostalih kantonih.
V	zrak je zletela velika smodni-šnica v Segniju, v Italiji. — Ubitih je bilo 13 oseb in mnogo ranjenih. Kraljevska dvojica in Mussolini so bili osebno na kraju nesreče.
Na povratku iz Brazila proti A-friki je padlo v morje italijansko j letalo, katero je vodil tržaški pilot j Mario Stoppani. Stoppani se je rešil, štirje, ki so se vozili z njim, so pa izgubili življenje.
Velik požar je izbruhnil v Rabu,
v Dalmaciji, in, kakor javljajo brzojavna poroČla, grozi uničiti skoro vse mesto.
DR. KOROŠEC O ZADRUŽNIŠTVU
Te dni so se zbrali v Belgradu zastopniki svobodnega zadružništva v naši državi na 18. redni občni zbor. Občni zbor je namesto zadržanega predsednika, notranjega ministra dr. Antona Korošca, vodil podpredsednik, minister brez port-felja inž. Voja Gjorgjevič.
Po kratkem pozdravnem govoru je minister Gjorgjevič prečital tudi pismo, ki ga je občnemu zboru poslal predsednik Glavne zadružne zveze dr. Anton Korošec. V tem p.ismu pravi minister dr. Korošec, da obžaluje, ker ne more prisostvovati občnemu zboru. To da obžaluje tem bolj, ker s stopanjem v veljavo zakona o gospodarskih zadrugah Glavna zadružna zveza, ki' ji je predsednik od začetka, zaključuje skoraj 201etno dobo svojega
delovanja. Zadružništvo se je _
piše dr. Korošec v tem svojem pismu — v teh 20 letih dvignilo ne samo številčno, temveč je zavzelo tudi važen položaj v vsem našem kulturnem, socialnem in gospodarskem življenju. Danes je zadružništvo činitelj, s katerim mora vsakdo računati. Veliko zaslug za razvoj zadružništva v naši državi pa pripada ravno Glavni zadružni zvezi in zato laliko s ponosom gledamo na njeno delo. Z novim zakonom o gospodarskih zadrugah, pri katerem ima Glavna zadružna zveza, ki ga je sestavila, nemalo zaslug, to se je poudarilo tudi v naših zakonodajnih telesih, nastopa nova doba zadružnega delovanja. Dalje pravi, da se bo sedanje zadružništvo s še večjim razmahom razvijalo in da bo postalo še važnejši činitelj v našem socialnem, kulturnem in gospodarskem življenju od česa^ bo imelo velike koristi tudi naše ljudstvo.
upravo v Rumuniji vojni oblasti. — Obenem je bilo v vsej državi proglašeno obsedno stanje.
Stran 2
SLOVENSKI LIST
Núm. (Štev.) 58
■bnbmhmmiaab
Argentinske vesti
Jan Kacin:
Iz letošnjih počitnic
Vsako leto <v vročih mesecih gredo na deželo ali na morje premožni ljudje, ki si svoje počitnice sami odmerjajo; drugim — tovarniškim in drugim delavcem, bančnim in drugim uradnikom in tudi šoloobveznim otrokom — odmerja počitnice zakon, z namenom, da jim da možnost, da se odpočijejo in nav-žijejo novih energij za celoletno garanje v delavnici, v uradu ali v šoli. To je namen, dasi se v praksi ne dogaja zmerom, da si človek v resnici oddahne, ko gre na oddih: premožnega je včasih Bog obdaril s sitno ženo in z muhastimi otroci, ki so na počitnicah še bolj godr-njavi nego doma; delavec in uradnik mnogokrat porabita svoje počitnice za delo pri hiši ali na vrtu itd., tako da so počitnice mnogokrat le sprememba, a ne oddih v... lenuharskem pomenu besede.
Pa sem še jaz sklenil, da si letos privoščim počitnice, čeprav ne spadam med premožne in mi tudi zakon počitnic ne odmerja. In sem mislil, da si bom v resnici oddahnil, da bom pošteno polenaril, tembolj, ker mi tudi sitne žene in nagajivih otrok Bog še ni dal. Nisem računal s tem, da me je obdaril z radovednostjo; in tako se je zgodilo, da so se moje počitnice spremenile v nekakšno raziskovalno popotvanje v córdobsko pokrajino. Gledal, poizvedoval in poslušal sem in tako marsikaj takega videl in izvedel, kar bi tudi naše bralce moglo zanimati. Pa sem tako spet padel v tiste opravke, katerim sem hotel na počtnice ubežati. S tem pa oddih tudi neha biti oddih.
• »
*
Kdor se je vozil kdaj na to ali ono stran širne argentinske dežele, je videl neizmerne planjave pašnikov, polnih goved, konjev, svinj in ovac ter prostrana obdelana polja. A le okrog železnic je tako, medtem ko so od prometa oddaljenejši kraji še popolnoma neobde!ani in zapuščeni. Eno samo potovanje v notranjost prepriča človeka, da je Argentina ogromna in zelo bogata dežela, ki ima veliko bodočnost.
Ni pa vse tako, kot bi se človeku zdelo na prvi pogled, marveč bo morala Argentina za srečnejšo bodočnost svojega prebivalstva še mar sikaj ukreniti, preurediti in organizirati, če naj fe izrabijo vse poti, ki vodijo do srečne bodočnosti argentinskega ljudstva.
• •
*
Mnogi naši ljudje ne vedo, da je argentinski kmet povečini kolon "chacarero". Samostojnih posestnikov, "estancieros", je zelo malo. Zem!ja je last nekaterih argentinskih veleposestnikov in kamor so pa speljane železn ce, je v rokah dotičnih železniških družb, ki fo vse tuje z največ angleškim kapitalom.
Veleposestniki oddajajo zemljo v obdelavo kolonom za 25% dajatve od vsake žetve, kar je torej več kot desetina, ki so jo morali svoj čas oddajavati naši kmetje svojim gra-ščakom. Hiše — "ranchos" — so deloma pletene in ometane z blatom, deloma zidane z na soncu posušeno opeko ter istotako ometane z blatom. Te "hiše" bi še za živali ne bile zdrave, kaj šele za človeka! Zato se ni čuditi, če je tol ko jetičnih ljudi tudi na deželi. Kmetje se ne potrudijo, da bi te hiše, ki nso njihove, izboljšali in popravili, kar je razumljivo. Velepa estnikov pa tudi ne zanima kakšno je stanovanje, v katerem oni ne bivajo, pač pa natančno pazijo, če je polje dobro obdelano ali ne in imajo nalašč
za to dobro plačane inšpektorje, ki nadzorujejo delo. Če kak kmet, iz kakršnegakoli razloga, bodisi bolezni in drugo, ne more vse tako obdelati, 'kot hočejo oni, mu krat-komalo odpovedo in postavijo drugega najemnika na njegovo mesto. Da je zemlja dobro obdelana in da je obilen pridelek, imata hkratu kmet in veleposestnik dobiček, vendar, če vpštevamo, da ima veleposestnik eno četrtino pridelka brez truda in da tudi ostali pridelek Kupi od kmeta in še pri tem mastno zasluži, vidimo, kam gre glavni dobiček. Vkljub temu pa, kar se je zahvaliti zelo rodovitni zemlji, so nekateri čatkareri, ki jim gre po sreči, dobro stoječi in si mnogi pomagajo do samostojnosti. Čudno pa se mi zdi, da oblasti ne prisilijo veleposestnikov, da bi vsaj za ljudi dostojne hiše sezidali na svojih oddajnih posestvih, če še ni prišel čas, da se da zemlja tistemu, ki jo obdeluje.
Kako vse drugačno lice bi imela argentinska dežela, če bi zemljo kmetje z ljubeznijo obdelovali in ne le za izkoriščanje, kot so v to prisiljeni. Pogledati je treba sarao na estancije, kako je tam vse lepo urjeno, hiša, vrt, drevoredi, polje in živina, vse je skrbno in z ljubeznijo negovano, da je 'veselje za vsake oči. "Estancieros" sicer samostojno gospodarijo in prodajajo, vendar so odvisni od velikih trgovskih družb, zato se skušajo na razne načine osvoboditi, a se jim to brez zadružnih organizacij gotovo ne bo posrečilo.
Skoro približno tako kot veleposestniki, imajo kolone železniške družbe, le s to razliko, da plačajo najemnino v gotovini, če pridelajo kaj ali pa ne, in da železniška družba sama potom svojega upravnika, ki ga ima na vsaki postaji z do 1500 pesov mesečne plače, kupi ves pridelek, a ravno tako nadzoruje, da je polje dobro obdelano, sicer drugo leto odpove najemniku in odda drugemu.
Koloni se jejo tisto, kar jim veleposestniki ali železniška uprava določijo, ker imajo za take pridelke že v naprej določen trg. Na svoj ri ziko pa lahko seje "colón" tudi poljubno. Na lastne oči sem 'videl slučaj, ko so drugi posejali zemljo s koruzo, kot so jim priporočili, medtem ko jo je neki dobro stoječi ča-karero posejal z deteljo. Koruzo je
Priprave za predajo predsedniških dolžnosti
V nedeljo 20. t. m. bo predsednik general Justo predal najvišje državne posle svojemu nasledniku, novoizvoljenemu prvemu mandatarju republike dr. Robertu M. Ortizu. Priprave za to svečano priliko so se že začele. V četrtek 17. februarja se bo g. Justo poslovil na banketu od diplomatičnega zbora; banketa se bodo udeležili tudi vsi člani vlade. Naslednjega dne bo predsednik sprejel člane posebnih odposlancev, povečini iz sosednih republik, ki so prišla v Buenos Aires z namenom, da prisostvujejo prevzetju predsedniških dolžnosti, v nedeljo pa bo dr. Ortiz, ob 4. popoldne položil prisego pred senatom in poslansko zbornico, katerih člani se bodo zbrali na skupni svečani seji v parlamentu. Takoj nato se bo odpeljal v vladno palačo, kjer bo prevzel dolžnosti od gen. Justa. Po končani slovesnosti bo pred 'vladno palačo defilirala vojska. V četrtek 24. februarja bo novi predsednik počastil člane izrednih di-volj. Če že ne vsega, bi lahko tudi plomatskih misij in ves trajni di-del polja umetno namakali. Okrog I plomatski zbor s posebnim banke-
suša popolnoma uničila, detelja pa I lepo uspeva. Napadle so jo bile kobilice, pa jih je marljivi kmet pokončal in dobil bo za semensko deteljo okrog deset tisoč pesov, medtem ko njive, posejane s koruzo, ne bodo dale niti enega pesa izkupička. "To je sreča, ki ni vsakemu dana" — so bili mnenja nekateri kmetje, a meni se zdi, da tudi razum pri kmetu precej velja in da v glavnem od njega zavisi njegova sreča. Seveda, velike suše, ki je letos pritisnila na veliik del Argentine, uničila vse poljske pridelke in ugonobila skoro vso živino po nekaterih krajih, ne morejo biti odgovorni kmetje, vendar, če je poginila živina vsled žeje, je to zanikarnost kmetov ali oblasti ki niso poskrbeli, da bi vodo na umeten način, z motorjem ali z mlinom na veter, potegnili iz tal, kjer jo je povsod do-
mesta Cordobe in Rio Cuarto je vkljub suši vse v bujnem zelenju, ker so polja umetno namakana.
(Dalje v prili. številki).
tom.
NAROČNIKI IN NAROČNICE
Gotovo pozna vsak izmed vas več ljudi, ki niso naročeni na naš list. Zakaj bi se ne potrudili malo in nam poslali naslove od njih, da bi jim poslali list na ogled. Ko bi enkrat p recital par številk, bi se mu gotovo prav tako dopadel kot Vam. List pa bi s tem pridobil več naročnikov in s tem bi lažje vršil svojo dolžnost. Obenem pa smo obljubili tudi lepo nagrado, ki bo dobil, kdor bo izžreban.
HRUŠKE IZ RIO NEGRA ZA SEVERNO AMERIKO
Argentinsko sadje si z vedno lepšimi uspehi utira pot na svetovna tržišča. Sedaj se mu je odprlo tudi severoameriško. V sredo je parnik "Laura" vkrcal v Bahiji Blanki 50.000 zabojev hrušk "Williams iz Río Negra, prodanih y Zedinjene države.
Mussolinijev sin ni prišel Buenos Aires
Italijanski letalci, med katerimi se je nahajal tudi Mussolinijev sin Bruno in ki so po poletu iz Italije v Brazil imeli prispeti tudi v Buenos Aires, so se v sredo vkrcali na Neptunio, ki jih je odpeljala proti Italiji. Semkaj niso prišli iz razlogov, ki smo jih že v zadnji števil ki obrazložili.
ALVEAR NE BO KANDIDIRAL
Kakor smo že poročali, so si radi-kalski voditelji prizadevali na vso moč, da bi bivšega predsednika republike pridobili za to, da bi kandidiral na izpraznjeno mesto senatorja za mesto Buenos Aires. A jim ni uspelo. Tri tedne je dr. Alvear odbijal vse zadevne prošnje, dokler so se radikalski prvaki končno odločili, da ponudijo kandidaturo Fer nandu Saguieru, ki jo je sprejel. Med radikali je radi Alvearjeve tr-4ovratnoiS«ti precej nezadovoljstva, ki prav gotovo ne bo koristilo stran ki.
Kljub tem nevšečnostim so se ne samo delavski socialisti, marveč tudi "nedelavski" odločili za to, da bodo ponudili radikalom svoje sodelovanje na prihodnjih volitvah.— Predlagajo, naj se vse demokratične sile domenijo za skupno kandidatno listo senatorjev in poslancev ter naj vse složno nastopijo. Pogajanja se še vršijo in ni mogoče pred videvati, ali bodo imela uspeh.
Kdo bo v novi vladi?
Veliko pozornost je te dni vzbudila vest, da je dr. Ortiz, novi državni predsednik že sestavdj1 listo svojih ministrov ter da bodo v njegovo vlado vstopile naslednje osebnosti: Diógeneús Taboada za notranje zadeve; Enrique Larreta za zunanjo politiko; Dr. Pedro Groppo za finance; Dr. Eduardo Bullrich za pravosodje in narodne zdravje; inž. José Padilla za poljedelstvo; Manuel Alvarado za javna dela; gen. Rodolfo Márquez za vojsko, za mornarnico pa viceadiüiral León Scasso.
Ljudje, ki so to vest spravili v javnost, zatrjujejo, da je dr. Ortiz zares izbral za svoje sodelavce o-menjene može.
PONAREJENI PETDESETAKI
V Mar del Plati, kjer kroži sedaj, tekom poletja, mnogo denarja, saj je tujski promet velik, so se pojavili pred nekaj dnevi ponarejeni petdesetaki. Oblasti menijo, da gre tu za staro falzifi'kacijo od januarja lanskega leta, ki je deloma popravljena; ponarejevalci so izboljšali besedilo, podpis in spremenili številke, a tudi takrat so imeli smolo: kar se številke tiče, so segl' previsoko; izbrali so serijo, ki ima vsega manj ko 3 miljone številk, na falsifikate pa so natisnili številko 4 milijone in toliko.
SIMPATIČNA POČASTITEV
V počastitev spomina na svojega sina, lci se je smrtno ponesrečil pri Itacumbuju o priliki težke letalske nesreče, je predsednik republike u-stanovil štipendijo od 5.000 pesos ■ki se ima vsako leto podeliti najboljšemu slušatelju pravne fakultete, na kateri je tudi njegov pokojni sin študiral.
KOVANCE DOBIMO
Že kakih 11 let proučujejo vprašanje zamenjave papirnatega malega denarja s kovanci. Dobili bomo najbrž kovan denar po 1 peso in po pol pesa. V zvezi s tem je vlada že pripravila zakonski osnutek in namerava tudi poslati v Evropo izvedenca, ki si bo na samem kraju ogle dal, kako v starih krajih kujejo denar, da bodo mogli evropska izkustva uporabiti tudi tu.
NAPAD NA INTENDANTA V BAHIJI BLANKI
V sredo, kmalu po 12. uri, sta stala na križišču ulic Alsina in Chic lana v Bahiji Blanki občinski zastopnik iz Ing. Whiteja, Ramón Za-bala, in provincijalni poslanec Villar, 'ki se je pripeljal mimo v avtu mestni načelnik Bahíje Blanke, Manuel D. Iturbide, v spremstvu svojega prijatelja Francisca Berardi-ja, krajevnega konservativnega voditelja. Ko je prišel avto mimo, je Zaba<la i Quenada vzel revolver iz žepa ter sprožil tri strele proti avtu. Zadel pa ni nikogar, ker je ciljal previsoko. Prihitela je policija* ki je Zabalo aretirala. Vzrok napada so politične razprtije.
SAMO ZA VAS
smo napravili to krasno reorganizacijo, nad katero se divijo tisoči naših klijentov
GOTOVOST — HITROST — NIZKECENE
nudijo Vam:
NAŠE DENARNE POŠILJKE
NAŠA HRANILNICA
NAŠA PRODAJA LADIJSKIH LISTKOV
NAŠE RAZPOŠILJANJE IZSELJENISKE POŠTE
AKO STE VI ZADOVOLJNI
se mi veselimo, ker smo resnično Vaši prijatelji in smo zidali NAŠO NOVO PALAČO ravno radi Vaše udobnosti ko nas obiščete, da Vas postrežemo kakor zaslužite kot velik prijatelj naše banke.
PRIJAZNO VAS VABIMO OBIŠČITE NAS — V VAŠO KORIST — DA VIDITE KAKO STREŽEMO
Slovenski oddelek
BANCO HOLANDES UNIDO
SUCURSAL BUENOS AIRES
CENTRALA: Bmé. Mitre 234;
PODRUŽNICA: Corriente» ¿t»00
DVE ŽENSKI USTRELJENI NA ULICI
Manuel Escudero ter Antonia de Araya in njena hčerka Nelida so imeli na "feriji" y Valentinu Alsini stojnico, kjer so prodajali razne ži* ljenske potrebščine. Ko so v torek pospravili ter se napotili proti domu, je na ulici Curupaiti, štev. 1371 iznenada neznan moški začel streljati nanje. Mati in hči sta se zgrudili, smrtno zadeti v glavo, Escudero pa je bil samo lažje ranjen v ramo. Napadalec je pobegnil in p° licija ga sedaj išče. Vzrok napad« doslej se ni pojasnjen.
SREČA V NESREČI
Na postaji Ranelagh je vlak zadel v avto, katerega je 'vodil 32-letni Guillermo Hudson in v katerem sta bila še Valdo Malwin i« njegova hčerka Marta. Lokomotiva je vlekla avto kakšnih 60 metrov s seboj in ga popolnoma zdrobila-Največje čudo pri tej nesreči je velika sreča, ki so jo imeli potniki. Dasi so skoro do zadnjega ostali v vozilu, so zadobili le lahke poškodbe in je samo eden moral v bolnišnico.
y
Núm. (štev.) 58
SLOVENSKI LIST
Str. 3
jugoslovanska društva poslaniku dr. Cankarju
PETNAJST NAŠIH DRUŠTEV PRIREDILO VELIKO VEČERJO SLANIKU ZA NJEGOVO DOS EDANJE DELO — GOVOR G.
V DOMOVINI IN O DELOVNEM PROGRAMU NAŠE
V salonu Jugoslovanskega podpornega društva v ul. Almirante Bro-¡vn 721, na Boki, se je vršila v so? oto 5. februarja velika večerja, ki so jo g. poslaniku dr. Izidorju Cankarju v čast priredile naslednje organizacije iz Buenos Airesa in okolice: Jugoslovansko društvo vza jemne pomoči, Slovansko podporno društvo, "Kosovo" iz Ensenade, Jugoslovanski klub, Sokolsko društvo Buenos Aires I, Jugoslavensko pro-svjetno i kulturno društvo, Jugoslovanska izseljenska zaščita, Društvo "Tabor", Jugoslovansko podporno društvo iz Berissa, S.P.D. I, Sokolsko društvo Dock Sud-Boca, Jugoslovansko centralno šolsko udruže-nje, šolsko društvo La Paternal, Šolsko društvo Dock Sud-Boca in Pevski zbor iz Avellanede.
Dvorana z dolgimi vrstami miz je bila vsa zasedena, saj se je večerje udeležilo skoro dvesto oseb in je bil to torej banket, kakršnega v naši koloniji doslej še ni bilo. Udeleženci, na častnem mestu g. poslanik dr. Izidor Cankar in gospa, zastopnik prireditelj skega odbora, dr. Vladimir Buljevic, tajiiik poslaništva dr. špiro želalič, številne dame in ugledni člani naše kolonije, zastopniki in člapi društev so sedli k mizi nekoliko pred 10. uro, potem ko so stoje poslušali argentinsko in našo državno himno.
Po večerji, ki je potekla v animiranem prijateljskem razpoloženju, se je oglasil k besedi dr. Vladimir Buljevic, ki je govoril v imenu društev, katera so priredila večerjo, in še posebe kot predsednik Jugoslovanskega Kluba. Prečital je govor, ki ga je bil za to priliko pripravil g. E. • Ivancevich, ptredded)-nik Jugoslovanskega podpornega društva, ki se pa večerjne ni mogel udeležiti, in to radi nepredvideva-nih zadržkov, kakor je sam brzojavno sporočil, priključujoč se manifestaciji. Dr. Vladimir Buljevic je z vzhičenimi besedami obrazložil, zakaj so društva smatrala za svojo dolžnost izraziti javno svoje priznanje sedanjemu zastopniku naše države v Argentini, g. dr. Izidorju Cankarju: ker so se prepričala, da ®e v resnici zanima za usodo našega izseljeništva in da vztrajno dela za njegov napredek, na narodnem, socialnem in kulturnem polju. Govornik je očrtal v kratkih potezah de-lo g. poslanika ter mu je tolmačil hvaležnost naših narodnih organizacij. Govornikova izvajanja so bila večkrat burno aplavdirana.
Govorili so nato še nekateri zaupniki društev: g. Petar Kebelič 2a Jugoslovansko društvo Kosovo iz Ensenade, ki je pozival vsa društva, naj; kakor dosje j .vztrajno in pošteno podpirajo delo g. poslanika
v prid kolonije, da bodo uspehi čim lte-pši, kar bo izseljeništvu v čast in domovini v zadoščenje. Njegov ži vahe;n govor so navzočni večkrat prekinili z navdušenim aplavdira-njem. Zasluge, ki si jih je g. Minister dr. Cankar stekel za kolonijo in njegovo trdno voljo za konstruk tivno delo so podčrtali v svojih govorih tudi zastopnik Jugoslovanskega podpornega društva, g. Tadic, zastopnik Jugoslovanskega centralnega šolskega udruženja, g. Pavle Popovic, zastopniki Sokola, predstavnik Tabora, g. Novinc, ki je govoril tudi v imenu SPD, zastopnik Jugoslovanskega patronata g. Sul-čič in drugi, končno še g. Crnogor-evic, ki je v lepem govoru podrtal pomen večerje in ob zaključku na-glasil, da zasluži naš sedanji državni zastopnik največje priznanje tudi kot znanstvenik velikega slovesa, ki tudi kot tak dela čast naši domovini v argentinski republiki. Sivolasi govornik je pozval vse nav zočne in po njih vso našo kolonijo, naj složno dela za vsesplošni svoj napredek pod vodstvom tako odličnega in sposobnega moža, kakršnega so nam takrat poslale semkaj domovinske oblasti.
Končno je govoril g. dr. Cankar. Najprej se je v kasteljanskem jeziku, ki je za večino sinov jugoslovanskih priseljencev, katerih je v Jugoslovanskem podpornem društvu mnogo, edino razumljiv, zahvalil za izraze vdanosti naši narodni državi in njenemu najvišjemu predstavniku, kralju Petru, in pa za izraze simpatije, ki so jih društva podala po svojih zastopnikih napram njegovi osebi.
Dejal je, da ga veseli, da more brž po svojem povratku iz domovine govoriti koloniji in povdaril je, da prinaša od doma dobre vesti: dežela na vseh poljih vidno napreduje; brezposelnosti za pridne roke ni več, položaj delavstva in položaj kmetskega ljudstva se je izboljšal in povsod v državi vladata red in mir. Jugoslavija pridobiva vedno več ugleda tudi v zunanjem svetu. Kar se tiče zunanje politike sedanje vlade, je izseljeništvo večkrat napačno informirano, eprav so smer niče te politike zelo jasne: za svoj napredek in notranjo okrepitev rabi Jugoslavija mir in zato hoče živeti z drugimi narodi v čimboljših odnošajih. Okrepila je zveze s svojimi starimi prijatelji in uredila je odnošaje s sosedi.
Kakor naša država, tako rabi tudi naša kolonija mir, če hoče napredovati. Zato naj društva in posamezniki delajo v slogi za skupni blagor. S bratskim složnim delom bomo dosegli, da bo bilanca našega dela ob zaključku leta 1938 še po-
V ZNAK PRIZNANJA G. PO-DR. CANKARJA O PRILIKAH KOLONIJE ZA 1938
voljnejša nego je bila ob zaključku 1937. Kot delovni program za 1938. leto je g. poslanik označil sledeče točke: ustanovitev še vsaj dveh šol; ustanovitev; dobrega srbsko-hrva-škega lista, za katerega že delajo ugledni člani kolonije tako v Buenos Airesu kakor v provincah; organiziranje jugoslovanske ure na eni izmed buenosaireških radio-po-staj; organiziranje serije predavanj v izseljeništvu in naše kulturne propagande med tukajšnjo javnostjo.
Pozval je vse navzočne, naj po svojih najboljših močeh pomagajo, I da se ta delovni program izvrši. ¡
Besede g. poslanika so žele vse- ' splošno odobravanje. Po napitnici kralju in domovini se je večerja zaključila. Mnogi izmed udeležencev so potem še ostali pri družabni zabavi, ki se je podaljšala do pozne ure.
Iz Ville Devoto
ŠOLSKI SESTANEK. Podpisani šolski svet v Villi Devoto poziva vse člane na sestanek, ki se bo vršil v soboto 19. februarja ob 8.30 zvečer v prostorih GPDS, ul. Simbrón 5148. Ker so na dnevnem redu važ na vprašanja v zvezi z nadaljnjim poslovanjem devotovske šole, so poleg članov vabljeni na ta sesta nek tudi vsi slovenski starši, ki ima jo otroke za otroški vrtec ali šolo. — Šolski svet.
za
MAKS ÜKMAR
SPET NOV GROB
List za listom trga kruta usoda in jih polaga v hladni grob. Spet se je za vedno poslovil od nas mlad kraški fant, Maks Ukmar, ki ga ja zavratna bolezen na pljučih ugonobila.
Pred par meseci je bil na našem uredništvu, ki je zgledal na videz-no zdrav, in je dejal, da so mu svetovali zdravniki, naj opusti delo in se podvrže zdravljenju. Že takrat je dejal, da bo skušal priti v Cór-dobo, kjer je čistejši zrak in so na lašč za take bolezni pripravljene bolnišnice. Üez nekaj tednov je res odšel tja, kamor ga je šla poiskati tudi neizprosna smrt.... V najlepši moški dobi (bil je star komaj 34 let) ga je položila v hladen grob.
Žal mi je sedaj, ko sem bil v C6r-
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO
VABI NA
Bogato Vinsko Trgatev
JUTRI
v nedeljo 13. februarja
ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih, GENERAL CESAR DIAZ 1657
Največkrat zasačene "grozdjekradce" čakajo tri lepe nagrade.
IGRAL BO SLOVENSKI ORKESTER
ZA PRIGRIZEK IN ŽEJNA GRLA BO V DRUŠTVENEM BUFETU PRESKRBLJENO
Vse cenj. rojakinje in rojake vljudno va&	ODBOR
Letošnji pustPoslanikdr-Cankarodpoioval
1 P	v Tandil
Kakor je bilo že javljeno, bomo letos praznovali pusta na Paterna-lu, in sicer na pustno soboto, 26. t. m. v prostorih PROSVETE, na pustni torek pa v prostorih TABORA. Na sobotni zabavi bo šla na oder vesela igra v enem dejanju "LOTKIN ROJSTNI DAN", ki se tu še ni uprizorila, poleg tega pa bo spored obsegal tudi razne pevske točke. Zbora obeh diruštev, ki priredba skupno zabavo, in to obakrat, bosta zapela nekoliko pesmi in nastopil bo tudi znani kvartet "JADRAN"
Na obe1 zabavni prireditvi opozarjamo cenj. rojakinje in rojake ter jih že sedaj vabmio, naj se jih udeleže, s svojimi prijatelji in znan ci vred.
PROSVETA in TABOR
Danes sta odpotovala v Tandil g. poslanik dr. Izidor Cankar in gospa, da obiščeta tamošnjo našo številno kolonijo. Vrnila se bosta v ponedeljek.
Sebastjan Mozetič
Bil sem daleč na deželi, ko me je dohitel Slovenski list, v katerem sem čital, da. je Sebastjan Mozetič, krojač na Patemalu, nenadoma u-mrl. Kar nisem mogel verjeti, prečital sem parkrat zaporedoma in čez čas še enkrat, in sem nazadnje le spoznal, da je vsaka pomota izključena.
Smrt ni grenka za tisiega, ki u-mrje, marveč za tiste, ki ostanejo. Vendar je človeku težko pri srcu, ko se zamisli, koliko naših mladih ljudi, ki so ravno zasigurirali mirnejše in boljše življenje, ležejo v prerani grob.
Šli smo v tujino s polnim mlade-niškim ognjem in upanjem, da si
dobi, četudi samo za en dan, ker poiščemo srečo. Koliko samozataje-nisem več utegnil, da ga nisem mo-! vanja, koliko razočaranja in drugih gel obiskati. Bil sem tudi prepričan, i neprilik je moral sleherni presta-
SMRTNA KOSA
Po dolgi in mučni bolezni je dne 25. januarja preminul Kari Zorn, doma iz Prvačine na Goriškem.
Pokojni je bil doma zidarski moj ster in sodni izvedenec. Kako je bil spoštovan in priljubljen tu med številnimi njegovimi prijatelji, va-ščani in drugimi, ki so ga poznali, je pričal njegov lep pogreb in prekrasni venci, ki so mu bili položeni na grob.
Pokojni je bil tudi zvest naročnik našega lista, 'ki ga je čital prav do zadnjega.
Naj mu bo lahka tuja zemlja. — Preostalim pa naše najiskrenejše sožalje.
šolarji prve slovenske šole v Brazilu
da ni nevarno bolan in da bom v bližnji priložnosti obiskal njega in še nekatere druge, ki se tudi nahajajo v raznih cordobskih bolnišnicah.
Pokojni Maks je bil zaveden slovenski fant. Bil je član Slov. prosvetnega društva in stalni naročnik našega lista. Ko je odšel v Córdobo, je takoj poslal naslov s prošnjo, da mu pošiljamo list tudi na njegov novi naslov.
Naj ti bo lahka tuja zemlja! — Vse sladke nade, ki si jjh gojil in nosil skrite v srcu, zdaj spijo s tabo v hladnem grobu. Morda je bolje tako in si srečnejši zdaj. Na svetu je tak malo s cvetjem postlanih stezic, a jih je toliko več s trnjem prepredenih. Zato je Tebi lahko, nam pa je težko!
—šent Vid nad Vipavo. — Ivan
Jelarčič iz Hrašč, veleposestnik, je popolnoma oslepel na obe očesi. —
—Antonija Mislej iz Podbor&ta,
odpotovala iz Trsta v Buenos Aires
ti, da je vsmeril svoje življenje, ko likor se pač da, sreči nasproti.
Pokojni Mozetič je bil kot fant in pozneje kot poi-očen mož vedno značajen in pošten ne le v svojem poklicu, marveč tudi izven njega. Nikoli ni zatajil svojega porekla, četudi so bili časi, ko na Paternalu ni bilo varno samostojno misliti. — Ko se je šlo za našo slovensko stvar, je bil Mozetič vedno med pod porniki. Skozi ves čas, odkar izhaja naše slovensko časopisje, je podpiral s svojimi oglasi. Vseskozi je bil pokojnik pravi sin sončne Goriške, ki ječi v robstvu že toliko let. In kot nam vsem, je bila tudi njemu prav zato vsak dan lepša in dražja. Vedno je upal, da bi prišel čas, ko bo spet šel tja. Želje se mu niso izpolnile, a njegovo upanje ni umrlo nam.
Počivaj mirno, dragi Sebastjan, v tuji zemlji. Saj Tebi je sedaj lah ko. Težko je nam, ki smo ostali in smo Te poznali takšnega, kakršen si bil.	Jan Kacin.
1
P U S T
9 3
8
Letošnji pust proslavita
'PROSVETA' in TABOR'
skupaj in sicer:
26. FEBRUARJA ob 21.
v prostorih "Prosvete" ul. Gral. César Díaz 1657. Na sporedu bo vesela igra v enem dejanju in še marsikaj drugega, poleg plesa in poštene zabave.
1. MARCA ob 20.15
pa v prostorih "Tabora" ul. Paz Soldán 4924.
OBAKRAT
bodo prostori lepo pripravljeni in tekom proste zabave bodo mnoga presenečenja in zabavne igric© skrbele za veselo pustno razpoloženje.
Str. 4
SLOVENSKI LIST
Núm. (Štev.) 58
Slovenci doma in po svetu
DROBNE SESTI
IZPRED TOLMINSKEGA SODIŠČA
Tolminski karabinerji so pred ne kaj tedni prijavili sodišču v Tolminu Lojza Jana in Jakoba Trušnov-ca, češ, da sta brez dovoljenja oblasti priredila javen ples. Pred dnevi se je vršil proti njima proces. Sodišče ju je oprostilo, ker je dognalo, da ples ni bil takega značaja, da bi ga bilo mogoče smatrati za javno prireditev.
ŽUPNIJSKI NATEČAJI NA GORIŠKEM
* Nadškofijski ordinariat v Gorici je razpisal te dni natečaje za službena mesta v več župnijah po deželi, tako na Logu, v Trenti, Livku, Libušnji. Avčah, pri Sv. Duhu na Banjščici v Dornbergu, Otelici, na Pečinah, na Rojskem, v Štanjelu, jDrežfnici, Mavhnijah, Ponikvi, Še-breljali. Soči ter drugod. Za službena mesta v Brestovici, Desklali, Dolenjem, Devinu, Godoviču, Grahovem, Jagrščah, Lokvi, Ložicah, Pod kraju. Zabijali, Šmartnem, Zavrat-cu, Škrbini, Zgoniku na Slapu, Gornji Tribuši, na Vojskein, Ustju in še v treh drugih župnijah sta bila razpisana že po dva natečaja. a brez uspeha. Zato bo ordinariat sedaj sam imenoval župnike odnosno župnijske upravitelje v teh župni- i jah.
OPOZORILO HIŠNIM POSEST.
NIKOM IN NAJEMNIKOM
Sindikat lastnikov stanovanjskih hiš in drugih stavb je te dni opozoril vse prizadete, da morajo do 25. januarja predložiti registrskemu uradu v dveh izvodih prijave o najemninskih in podnaje'mi^niskiilh pogodbah, ki so bile sklenjene ali podaljšane v letu 1937 in ki so bile 31. decembra t. 1. še v veljavi. Kdor ne bi izpolnil te odredbe, bo kaznovan z znatno denarno globo.
NATEČAJI ZA SRENJSKA
SKLADIŠČA SENA, HLEVE IN GNOJIŠČA
Kmetijski inšpektorat v Trstu je te dni razpisal več nagradnih natečajev za gradnjo srenjskih skladišč (silosov) za seno, kakor tudi za higijensko ureditev hlevov in gnojišč po vaseh na deželi. K natečajem so pripuščeni vsi srednji in mali posestniki. Posestniki, ki bodo sodelovali pri teh natečajih bodo porazdeljeni po glavnih značil-! nostih svojih zemljišč v nekaj od-, delkov. Nagrade se bodo razdelile koncem prihodnjega poletja. Vseh nagrad bo skupno 115 in bodo znašale po 100 do 1500, skupno '38.900 lir.
ZARADI BEGA ČEZ MEJO
se je moral zagovarjati pred goriškim sodiščem 22 letni Drago Čermelj iz Rene, ki je bil obenem obtožen, da se je hotel z begom rešiti vojaške službe. Bil je obsojen na 6 mesecev zapora in 3000 lir denarne kazni. Iz podobnih razlogov je bil obsojen na prav toliko kazen tudi 28 letni Rafael Curk iz Vipave.
KAJ JIM JE NEKI NAROČIL?
—Trst. — Mussolini je v novembru sprejel vseh pet prefektov iz Ju lijske Krajine v posebni avdijenci. Temu sprejemu pripisujejo poseben pomen.
NOVI FAŠISTI
—Trst. — Zadnje čase so zaporedoma že nekajkrat objavili tržaški listi nove sezname o sprejemih v fa sistično stranko. Polagoma vpisujejo vse one mladeniče, ki so bili v Abesiniji; vsakikrat je med novo-vpisanimi po 15. 20 ali več sloven-skin priimkov. '
OBNOVA OBRTNIH LISTOV
V	listih je bilo te dne že več pozivov na trgovce, obrtnike, gostilničarje in druge podjetnike, naj ob nove svoje obrtne liste, kakor je to določeno po obrtnem zakonu. Obrtne liste je treba, obnavljati pričetkom vsakega leta. Za obnovo lista je predpisana tudi posebna koncesijska taksa, ki jo je treba plačati prav tako v omenjenem roku.
PODPORE ZA NOSEČE ŽENSKE
V	okviru velike akcije za matere in otroke, ki je prav te dni dosegla vrhunec, je goriška pokrajinska blagajna, sklenila v bodoče podeljevati nosečim delavkam, ki so pri njej zavarovane, posebne podpore v zadnjih 30 dneh njihove nosečnosti, ko so po ziakonu dolžne opustiti sleherno delo. Doslej so prejemale mlade matere take pod-v prvih štirih tednih po rojstvu o-troka.
SMRTNA NESREČA
Na cesti iz Povirja v Sežano se je priptila v četrtek pred božičem huda nesreča. Slikar Milan Macarol in Ludvik Urbančič od Sv. Križa pri Toma ju sta se z motornim kolesom peljala proti Sežani. Da bi se izognila nekemu kolesarju, ki se je na nekem ovinku pojavil nenadoma pred njima, sta naglo zavila vstran. Macarol, ki je vodi lmotorno kolo, pa je z njim ravnal tako nesrečno, da se je kolo prevrnilo. UrbančL ča je zagnalo -v velikem loku čez
KADAR IŠČETE SLUŽBE
obrnite se na rojakinjo
BERTO CFUN]?
DORREGO 1583, — Bs. Aires
54 — 3588
cesto med kamenje. Dobil je hude poškodbe na glavi, ki jim je v nekaj minutah podlegel. Macarol pa je bil le lažje poškodovan.
IZLOČITEV SREBRNIH NOVCEV IZ PROMETA
Z novim letom se izločijo iz prometa srebrni novci po 20 in 10 lir, ki so bili v prometu zadnjih devet let. Zamenjati jih bo treba za drug denar do konca leta 1938. Srebrni novci po 10 in 20 lir, ki s p bili izdani lani za denarni promet v kolonijah, pa ohranijo še nadalje svojo zakonito vrednost in se ne izločijo iz prometa.
UTONILA V SOČI
Pred dnevi je nekaj delavcev iz Podgore pri Gorici našlo na bregu Soče truplo 25 letne Josipine Ma-kusove iz Štandreža. Po komisijskem ogiledu so truplo odnesli v štandreško mrtvašnico in gla na-sldnjega dne pokopali. Vse kaže, da je Makucova po nesreči padla y Sočo.	i
VELIK POŽAR NA KALU PRI PRI BOVCU
Na posestvu Ivana in Franceta Kravanje na Kalu pri Bovcu je nastal na božični večer velki požar. Stanovanjeka hiša je pogorela malone do tal. Na izbi sta imela posestnika shranjenega okrog 50 sto-tov sena, ki je tudi vse zgorelo. Pogorelo je tudi mnogo pohištva in poljskega orodja. Vaščani so si sicer mnogo prizadevali, da bi požar omejili na del hiše, v katerem je ogenj nastal, uspelo jim je pa obvarovati ognja le sosednja poslopja. Požar je {Posestnikoma napravil za 20.000 lir škode.
PRVI NAČELNIKI OBČINSKIH OKRAJEV
Z zakonom o občinah in raznimi dodatnimi dekreti je bilo določeno, da bodo za posamezne kraje, ki pri-paadjo občinam kot podobCiné (frazioni), imenovani posebni občinski okrajni načelniki (capi bor-gata). Zadnje dni je goriški pre-fekt v smslu teh določb dejansko imenoval prve take občinske okrajne načelnike za kraje, ki pripadajo veliki tolminski občini. Poleg imenovanj občinskih svetov je to za podeželske občine sedaj že drugi pomembnejši ukrep v okviru fašističnega samoupravnega sistema. Občinski okrajni načelniki bodo v svojih krajih zastopali podestatske oblasti.
Goriški prefekt je imenoval iza občinske okrajne načelnike: v Vol-čah Ivan Cenčiča, v Kozaršah A-dolfa Bukovca, na Selu pri Volčah Mihaela Manfredo, v Rutah) pri
Volčah Jerneja Jurmana, v Pod-melcu Josipa Breščaka, na Salu nad Podmelcem Mihaela Goljo, ,v Po-Ijubinu in Prapetnem Josipa Kuj-ca, v Žabčah Franceta Rutarja, v Čadri Andreja Kutina, v Dolu Antona Klobučarja, v Gabrjah Antona Gabrščka, v Volarjali Ivana Le-bana, na Selišču Antona Šavlja, v Zadlazu pri Žabčah Antona Kova-čiča, na Ravneh pri Žabčah Ivana Klobučarja, v Zadrazu pri Čadri I-vana Breščaka, v Zatolminu Josipa Šavlija, v Ljubinu Andreja Staniča, v Čiginju pa Ivana Florjana. Ko je bil goriški prefekt zadnjič v Tolminu, so mu vse nove občinske okrajne načelnike predstavili. Prefekt ji mje tedaj dal obča navodila za izvrševanje novih dolžnosti.
300 LETNICA SVETOKRIŠKEGA SAMOSTANA
V proslavo "t tega zgodovinskega dogodka je bila v starodavni samostanski cerkvi tridnevnica. Zaključne slovesnosti se je udeležil tu di prevzv. nadškof Margotti, sklepno popoldansko pobožnost je opravil čmiški dekan msgr. Novak ob asistenci svetokriških duhovnikov.
Kriški samostan so ustanovili grofje Attemsi Svetokriški na lastne stroške in na lastnem zemljišču 1. 1637. Poklicali so oo. kapucine, ki naj bi po Vipavski dolini in tja do Postojne in Idrije delovali za poživitev duhovnega, katolišk. živ-vljenja. Važna je bila ta naloga, zlasti zaradi tega, ker je malo prej protestantizem preplavil vso deželo. Sv. Križ je bil središče nove vere in grofje Attemsi so bili njeni glavni oporniki. Od jezuitov vzgo-. jeni sinovi so v nekako zadoščenje sezidali samostan in poklicali v deželo stroge kapucine. Vsa tri stoletja do zadnjih let so v samostanu bivali oo. kapucini štajerske province. Med njimi je bilo mnogo znamenitih pridigarjev in priznanih osebnosti. Najodličnejše mesto pa zavzema brez dvoma o. Janez Svetokriški, ki se je tu rodil in je bil več let tudi samostanski gvardijan. Pater Janez je bil v 18. stoletju najbolj znan slovenski cerkveni baročni govornik, ki je svoje govore tudi napisal.
Tristoletnica je zajela širše pla-1 sti vipavskega ljudstva in so se njene proslave poleg domačinov v iskreni pobožnosti udeleževali tudi verniki iz sosednih duhovnij.
STRAŠNA SMRT DELAVCA
Celje, 3. januarja. — 29-letnega delavca Drnovška Antona iz Knez-dola pri Trbovljah, ki je čistil s cu njo porcelanaste izolatorje v trans formatorski postaji pri Laškem je doletela huda nesreča. Zaradi ne-
previdnosti je 'prišel s cunjo v do-tiko z elektrčinim tokom, ki ima 35.000 voltov napetosti. Nastal je velik plamen, ki je objel ubogega delavca, močna struja pa ga je z vso silo vrgla 3 m globoko na tla. Obleka se mu je vžgala, plamen pa mu je prizadejal grozne opekline po vsem telesu. Nesrečneža so prepeljali v celjsko bolnišnico. Že med vožnjo se je v strašnih bolečinah zvijal in kričal, ko so ga pa pripeljali v bolnišnico, je začel besneti, da so ga morali zvezati. Zdravnik mu je nudil takoj pomoč in mu dal injekcije, vendar je bilo njegovo stanje brezupno. Po groznem 17-urnem trpljenju je izdihnil. Pokopali so ga na celjskem boln. pokopališču.
SMRTNA NESREČA V GOZDU
Milka Krištof, doma iz Moravč pri Litiji, je služila pri posestniku Martinu Simončiču na Spodnjem Logu pri Litiji. Pretekli ponedeljek zjutraj je šla s hlapcem v gozd na-pravljat drva. Ko sta podžagala bukev, se je ta nenadoma razklala in Milko Krištofovo i tak o silo udarila na prsi, da je odletela tri metre v stran in obležala mrtva. Ljudje so jo skušali z umetnim dihanjem spraviti k življenju, pa je bilo vse zaman. Zapušča dva nepreskrbljena otroka.
SLOVENEC V FRANCOVEM TABORIŠČU
Francov zastopnik v Bukarešti, pod čigar kompetenco spada tudi področje naše države, je obvestil našo vlado, da je med drugimi, ki so se borili proti nacionalistom, tudi Slovenec Dušan Rauter, Sedaj se uahaja v taborišču v Salamanki. Vlada generala Franca je pripravljena omogočiti Rauter ju vrnitev v Jugoslavijo, kakor hitro bodo urejene vse formalnosti.
KOMUNISTIČEN LIST PRENEHAL
Z decembersko številko lanskega leta je prenehal komunistični mesečnik, ki je v hrvatskem in slovenskem jeziku izhajal v Belgiji» imel pa je s-voje podružnice tudi v Franciji in po drugih državah, kjer je kaj več izseljencev iz Jugoslavije. V državo so ga pošiljali večinoma v zaprtih ovojnicah "Svetovnega odbora za borbo proti tuberkulozi", ki ima svoj sedež v Parizu.
v vsako izseljensko hišo "Slovenski list"
Slovenkam v La Plati.
in okolice naznanjam, da sera otvoriia modern salon za ženske, ki je opremljen z najmodernejšimi inozemskimi aparati za onduliranje "permanentes" Iras, po vseh predpisih najnovejše mode. Pr poroča se za obilen obisk JOLANDA BREGANTOVA Calla 67, No. 102 esq. 118, La Plata
Rnska klinika za vse bolezni
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, sploSno slabost razpolag" klinika s posebnim kon-znltorljem, kateri se nabaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni
Dra. A. IZAGUTRRE-a.
Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki za razne bolezni
— Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučali, obl. stili jetrah, žaladnu, žiSevju itd. Za bolnike lz notranjosti imamo rezervirane sobe (kakor za ienske, tako tudi za moške) g posteljami.
Cena od 1 $ dalje dnevno. Dajemo nasvete pismenim potom,
za mali honorar. Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.—
Ordiniramo: od 9—12 i 15—21. V needljah in praznikih
od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI
SUIPACHA 28
Núm. (Štev.) 58
i SLOVENSKI LIST
Str. 5
Za obnovo poslovanja našiti zairag
163 milijonov dinarjev pride spet »ovina najela 63 milijonov posojila
Beograd, 1. februarja 1938.
Uredba o likvidaciji kmečkih dolgov z dne 26. septembra 1936 je Prinesla jasno sliko glede kmečkih dolgov in njih odplačevanja. S tem je bila dana podlaga za nadaljnje delo za mobilizacijo naših denarnih zavodov. Po dolgotrajnih in velikih naporih je prišlo tudi vprašanje obtoka denarja pri denarnih zavodih v odločilno stopnjo. — Narodna banka je dala na razpolago bankam in regulativnim hranilnicam potrebne vsote, da morejo izplačati male vlagatelje. Poštna hranilnica Pa je pristala na to, da sodeluje pri obnovi denarnega obtoka pri kreditnih zadrugah. V ta namen
zadrugam na razpolago kre-<lit*proti zastavi dobroimetij pri Privilegirani agrarni banki ter,3% obveznic, izdanih na osnovi uredbe 0 likvidacij kmečkh dolgov.
Zaenkrat daje na razpolago vsaki zadrugi polovico tega, kar more zadruga zastaviti. Tako bo prišlo v Slovenijo zaenkrat na podlagi tega nad 100 milijonov dinarjev.
Poštna hranilnica te prošnje že rcšuje, kolikor vemo, jih je rešenih ze 90. Ker bi pa morda to ne zadostovalo za obnovo likvidnosti in obtoka denarja, saj je nezaupanje glodalo 6 let na našem zadružništvu, se je ba ng. dr. Marko Natlačen odločil, da vzame banovina pri Poštni hranilnici posojilo v znesku 63 milijonov dinarjev v svrho li-
EXPRESO "GORIZiA"
v promet v dravski banovini — Baza ozdravljenje zadružništva.
kvidnosti in ozdravljenja našega kmečkega zadružništva. Poštna hranilnica je na to pristala in je v objavljeni subskribciji ogromno večino tega posojila sama podpisala. — 29. I. je bil ta denar na razpolago Zadružni zvezi v Ljubljani, pri kateri ima ogromna večina kmečkih zadrug svoje naložbe odvisnega denarja, da ona postopno začne izplačevati zadrugam in tako obnovi obtok denarja v našem podeželju.
Ni dvoma, da bo ta vest že sama dvignila zaupanje v denarne zavode, ker bodo vlagatelji vedeli, da ničesar ne izgube zaradi prestane denarne krize; ni dvoma, da bo to splošno zaupanje, ki bo zavzelo naše vasi, vrnilo zaupanje tudi raznim trškim in mestnim denarnim zavodom. Vpostavljeni obtok denarja bo poživel gospodarsko živije nje naše vasi in posredno tudi našega' mesta. Val novega gospodarskega življenja bo to delo bogato poplačal. Za pogum, ki ga je pokazal ban g. dr. Marko Natlačen, ko je odločilno posegel v to največje vprašanje našega gospodarstva zadnjih let ter se ni ustrašil niti morebitnih žrtev, ki bi jih mogla banovina, '¿a katero on odgovarja, prenesti, mu bo slovenski kmet in slovensko ljudstvo vedno hvaležno.
Tudi slovenska ministra sta storila na svojem mestu vse, da je prišlo do teh odločitev. Naj poudarimo, da je tudi glavni ravnatelj Poštne hranilnice dr. Milorad Ne-deljkovič bil eden redkih belgraj-skih denarstvenikov, ki je imel razumevanje za to življensko vprašanje našega kmeta.
FRANC LOJK
Calle VHJjABOEIi 1470 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094
Tudi Italijani priznavajo da je 600.000 naših pod Italijo
Italijanski almanah za 1. 1938 poroča, da živi pod Italijo 600.000 Sloveniev in Hrvatov; ker se vse knjige v Italiji strogo cenzurirajo, dokazuje ta objava, da oblasti same priznavajo te številke.
Društvo hitlerjevskih visoko-šolcev v Mariboru razpuščeno
V Mariboru so oblasti razpustile društvo nemških visokošolcev v Mariboru. Vzrok za razpust je bilo politično delovanje društva, ki je bilo v nasprotju z obstoječim pravnim redom. Društvo je vršilo politično propagando ter je omogočalo jn pospeŠle^lo prenos propagan-literature iz zamejstva. Neki član društva je bil ovajen državnemu tožilstvu radi donašanja prepovedane propagandne literature. Poleg tega pa je društvo vsak mesec izdajalo spis "Študent in der Volksge-meinschaft". To glasilo je krožilo po mariborskih nemških družinah in je bilo neke vrste informacijski organ tukajšnjih pripadnikov liit-lerizma.
MEJA Z AVSTRIJO SPET ODPRTA
Avstrijska vlada je s 24. januarjem ukinila ves obmejni promet med Avstrijo in Jugoslavijo s ta-kozvanimi obmejnimi izkaznicami.
Prepoved prometa v obmejni coni je motivirala Avstrija s tem, da vla da v naših krajih živinska kuga. Ker je bilo nekaj živinske kuge le v Dolenje-lendavskem okraju, kjer je tudi že pojenjala, je avstrijska vlada čez nekaj dni obmejni promet zopet dovolila.
NAJVEČJI SLOVENSKI HRAST JE PADEL
Na Prežigalu pod Tepanjskim vrhom pri Slovenskih Konjicah so posekali največji hrast v Sloveniji. Banska uprava se je pogajala z lastnikom, kmetom Matij o m Napot-nikom, da bi hrasta ne posekal, ven dar do sporazuma ni prišlo. Hrast je bil tako velik, da ga trije moški v višini prs niso mogli objeti, podirali pa so ga 4 drvarji ves teden. Hrast je bil prodan v tovarno za furnirje.
NOV POŠTNI RAVNATELJ V LJUBLJANI
24. I. — Z ukazom kraljevega na-mestništva je bil upokojen dr. Aleksander Fatur, železniški ravnatelj v Ljubljani. Za novega ravnatelja ljubljanskega železniškega ravnatelja je imenovan dr. Ivan Bončina, referent prometnega ministrstva.
BATA GRADI PALAČO V LJUBLJANI
V Ljubljani bo tovarna čevljev Bata gradila na mestu, kjer stoji sedaj palača bivše Jadransko-podu-navske banke nasproti glavne pošte veliko- palačo z 9 etažami.- Po dogovoru z mestno občino ljubljansko bi se palača morala graditi že v letošnjem letu; kot zapreka pa se je sedaj pojavilo vprašanje glede koncesije kavarne, ki bi jo podjetje v palači rado odprlo pa se temu upirajo ljubljanski kavarnarji in gostilničarji. Verjetno je, da se bo v kratkem zadeva za vse ugodno rešila, zlasti še zato, ker so stanovanja in lokali v sedanji hiši vsem stanovalcem odpovedani. 8. februarja bo hiša izpraznjena. Ta hiša gleda na lepo zgodovino, saj je bil v njej nekdaj hotel "Malic", kjer so se zbirali nekdanji Čebeli-čarji s Čopom, Prešernom in drugimi .Tu je bila tudi pisarna dr. Chrobatha, šefa dr. Franceta Prešerna. Nova palača bo stala okrog 10,000.000 din.
15 LET LJUBLJANSKE ŽENSKE BOLNIŠNICE
Ljubljanska ženska bolnišnica je obhajala 23. januarja 15-letnico obstoja. V tem času je skupno sprejela 45.260 bolnic. Zdravniki so v tem času opravili 12.340 operacij. V tem času je rodilo v zavodu 22.440 mater in 20.970 zdravih otrok je zapustilo zavod. Za zdravljenje bolnic, za negovanje porodnic in novorojenčkov je bolnišnica porabila v vseh letih skoraj 23,000,000 din.
Severni sij so opazovali
Veličastni severni sij, ki se je pojavil 25. I. zvečer nad vso severno in Srednjo Evropo je opazovala tudi vsa Slovenija in skoraj tudi vsa Jugoslavija. Okrog % 9 zvečer so na Gorenjskem in na Štajerskem opazili, kako žari nebo na severni strani v močni rdeči barvi. Rdeči sij se je večal in se pomikal nekako proti jugu, tako da so ga nekoliko kasneje opazili tudi na Hrvaškem, na hrvaškem Primor ju in v Dalmaciji. Razumljivo je, da je veličastni naravni pojav ponekod povzročil razburjanje. Izredno lep je bil videti zlasti v severni Štajerski, kjer so nad Pohorjem opazovalci videli v rdečem žaru tudi še rumene premikajoče se pramene. Na neštetih krajih so bili alarmirani gasilci, ker je bil prvi vtis, ki ga je napravil severni sij na gledalca ta, da nekje v daljavi silno gori. v
NAŠ
IZVOZ
V 1. 1937. je bilo iz Jugoslavije izvoženega lesa 1,208.000 ton za 1.133.000.000 din, v 1. 1936 je znašal izvoz lesa le 659.650 ton v vrednosti 654.000.Q00 din. Živine smo izvozili za 1.504,000.000 din v 1. 1937, dočim je obsegal izvoz v 1. 1936 le 1.358 milj. din. Pšenice in koruze smo izvozili več, kakor pa kdaj ,v letih od 1930 do 1936. Celotna vrednost izvožene koruze in pšenice znaša 1.260,00Q.000 din. Tudi drugi poljski pridelki so dosegli znatno večji izvoz, kakor prejšnja leta.
Krojaonica Mozetič
Če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej si vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne bo žal, kajti imam vsako vrstnega blaga najnovejše mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj se sam/
SEBASTIAN MOZETIČ OSORIO 5052, (Paternal), Buenos Aires
FAUSTA
C'-tatelj gotovo še pomni razvalino kapelice, ki je stala na vrtu, podaljšek napol razpadlega paviljona, v katerem je favsta zv-ela kardinala Farneškega z ■keonoro d« Montaiguas. V času baše Povesti ni bilo videti od te kapelice dosti več kakor ostanke marmornatega °ltarja; vzvišen prostor s stopnicami, ne kaj stebrov, nekaj obsekanih kamnov in malce v stran od njih marmornat sedež, kakršnih so se posluževali visoki cark-Veni dostojanstveniki pri velikonočnih 111 božičnih slovesnosti. Temu prestolu 0® bila danes očividno določena važna vk>ga: čistili so ga in umivali z vodo, kakor da bo po toliko sto letih iznova služil svojemu namenu. Druga skupina delavcev je postavljala nad sedežem bal dahin iz brokatnei tkanine: ako si ga Pogledal od spredaj, si strme uzrl na "Jem ,jVa ključa navzkriž, simbolično z,Lamenje sv. Petra... Tretja skupina delavcev je čistila tla, tako da je okoli Pistola nastajal amfiteatralen prostor, "a katerem je bilo mesta za mnogo lju1-
dL-	i\ 4
^večcir, ko se je nebo nad montmartr gkim hribom pordečilo, je prišla Klav-dina de Boauvllliers in si jo oglodala o Pravljeno delo.
"Dobro," je velela ljudem.. "To je ^orjeno. Spremite me zdaj na pokopališče."
Sredi pokopališča se je dvigal lesen krii- .. Ta križ so izruvali iz tal in so 8a Pl'enesli h kapelici. Postavili so ga zidu paviljona, baš nasproti marmor-natega prestola z baldahinom. Treba je le Se obsojenca, da ga pribljejo
Nato so delavci odšli in opatica se je vrnila v svoje prostore.
Favstin sel je meid tem iskal kardinala Farneškega. Oglasil se »e (v hiši '.mla Grevskem trgu, pri Naši Gospe in povsod, lfoder je mislil, da bi ga utegnil dobiti. Ko ni našel duha ue sluha o njem je storil, kakor mu je bila rekla Favsta: "Ako ga ne bo nikjer drugod, pojdi k 'Vedeževalki" v ulici Salnt-Denis. — Tam je skrivališče vseh, ki se pajdašijo s PardalHanom,"
s tem odpuščanjem ne bi ujemalo, ako bi morali vi in vsi ostali, ki so prijatelji Violette, še delj trepetati za njeno usodo, vas vabim, da pridete z mojim, slom v samostan na montimartrskm '¡hribu, kjer boste lahko objeli svojo hčer...	Favsta"
Farnese je omahnil od razburjenja. — Misel, da mu okrutnica ponuja združenje z Violetto, ga je prevzela kakor pijanost, čeprav ji na prvi mah ni mogel verjeti. Moč te misli je rasla od minute
Posli gospe IIug,et<s a<> potr«Wi «.jejjorr do minute, dokler ni podrla vseh za-
vprašanje, ali stanuje v gostilni plemič take in táke podobe. Rekoč, da ima zanj važna sporočila, se je vzpel odposlanec po stopnicah in je nenajavljen potrkal na kardinalova vrata. Lahko si mislimo Far nesevo strmenje, ko je zagledal pred seboj Favstinega človeka!
"Njena Svetost me je poslala, da predam vaši Prev/.višenosti to pisanje," jo rekel sel. "Važno je zelo in njena Svetost želi, da ga neutegoma prečitate."
Kardinal je z drhtečo roko odprl poslanico. Njegove oči so se razširile, vsa njegova visoka postava je vztrepetala. Zakaj pisanje se je glasilo takole:
"Modrost Najvišjega je dopusti-.1» iznenadenje, ki daje vsem našim načrtom drugo smer. Neprestano v skrbeli za blagor Cerkve in za uspeh naše svete stvari, smatram ta dogoddek za migljaj Previdnosti ki hoče, da se izbrišejo vse krivdo, pa naj bi bilo še tolikšne, iu da »e naš trud za veliko nalogo obnovi v znamenje medsebojnega oproščenja. . .
Odpuščam vara, kardinal Farnese ter prosim Vsemogočnega, da bi vam tudi On odpustil. In ker se
prek.
"Na," je rekel sam pri sebi, 'saj ni mogoče, da bi me iznova vabila v past! Ako bi bilo njeno pismo zanka, zakaj me je potlej pomilostila?. . . O Bog, ne-preračunljiva so pota tvoje volje in brez mejna je tvoja moč: krvoločno tigro si ganil, da se je usmilila moje bede!..."
Brez odlašanja se je zavil v plašč in stopil s Favstinim poverjenikom iz sobe. Ko pa je hotel odpreti Claudova vra ta, ga je spremljevalec prijel za roko.
"Ne, Svetlost", je šepnil s pridušenim glasom. "Vladarica želi, da pridete sami..."
obtoženka pred sodniki: ali ni naravno da hoče popraviti, kar se popraviti dá?
Popraviti. . . Kakor da je moglo osvo bojenje uboge cigančice Violette odtehtati le tisočinko gorja, ki ga je bi'la zakrivila Favsta v svojem hlepenju po oblasti. . Nihče drugi ne bi bil zmožen take misli; nihče razen nesrečnega očeta, ki se mu1 je zdelo otrokovo življenje stotisočkrat važnejše od Cerkve, prestola. Francije in vesoljnega sveta. . . ..Ko je obstal pred samostanskimi vrati, je bil na njegovem obličju samo še smehljaj pričakovanja|. |..
t
Tudi Favsta je z vso naglico nadaljevala pot proti Parizu. Ko je napisala pismi, se je preoblekla v moško obleko in je zajahala konja; da ne bi počasnost nosilnice ovirala pohoda. Ljudje, ki je četa drevila mimo njih, krčniarji, ki so čakali na pragovih svojih hiš in zaman vabili konjenike, da bi se ustavili — vsi, vsi so občudovali krasnega jezdeca s črnimi lasmi, ki je drevil na čelu. Naj mlajši se je zdel in najbolj nežen, in vendar je bil najbolj neučakan izmed vseh.
Lakotnice njegovega konja so krva-
Kardinal ni ugovarjal. Odšel je z njim1-vele od ostrog iu črte njegovega obraza
in molčal vso pot do samostana. Ni ga izpraševal, ki sta hodila po njih, in ljudje ki sta jih srečavala, so dovolj glasno odgovarjali njegovim dvomom.
''Vojvoda Guiški mrtev. .. Sin Davidov umorjen... Herodovi hlapci so ubili voditelja Lige..."
Farnese si jle razlagal te klice po svoje. O, zdaj se ni več čudi'1 Favstini izpreobrnitvi.. .
"Kaj ji ostane drugega? Včeraj še vsemogočna, danes morda že upropašče na, jutri nemara begunka, pojutrišnjem
so se krivile v zlobnem drgetu, ki je čudno nasprotoval njihovi osvajajoči le poti. Nihče ni slutil, da je mladi jezdec tista skrivnostna žena, zaradi katere je bila prelila Francija že toliko solz in krvi. .'.
Tako se je Favsti posrečilo, da je pri spela v Pariz le malo kasneje od Par-daillana in Karla; ta dva še nista sedela za mizo gospe Hugete, ko se je sovražnica ustavila pred svojim dvorcem in je skočilla s konja na tla.
Pomudila se je le toliko, da sta jo
Myrthis in Lea okopali in preoblekli. — A niti med tem ni mirovala; ves čas, dokler so jo napravljali, so odhajale sku pine njenih ljudi v montmartrski samostan, ta z naročili in sporočili, ona s težkimi kovčegi, ki jih je spremljala do zob oborožena straža, kakor da hranijo kdo ve kakšen zaklad.
Ko se je zmračilo, je zahtevala čašo krepilne pijače, da bi ji pregnala obču1-tek trudnosti: od Cliartresa do prestol niče se ni bila oddahnila, nikar že da bi bila zatisnila oči... Tako poživljena se je vnovič zavilitila na sedlo in je odrinila z ostankom svojih ljudi na Mont martre.
Favsto so imenovali vsemogočno in vsegavedno. če je bil že prvi pridevek pretiran, je bil drugi tembolj. Favsta ni bila vsegavedna. Med tem, ko je spremljala vojvodo Guiškega v Chartres, da bi tam zapečatila svoj načrt s krvjo Henrika III., jo je pustila njena lokava opreznost prav tako na cedilu, kakor široko razpredena družba vohunov, ki so ji nosili vse važne novice na uho. če bi bila Favsta vedela, da se je v njeni odsotnosti kardinal Bovenni kot vodja izneverjenega svečeništva skrivaj pogajal s starcem, ki je bil za navadne ljudi signor Perctti, v resnici pa papež Sikst, kdo ve, ali bi se ji bilo tolikanj mudilo na Montmartre...
Sel, ki je bil prišel s Farnesem v samostan, je krenil naravnost k staremu paviljonu.
"Vstopite, Prevzvišenost," je dejal.
Violettin oče je trepetaje spoznal kraj, kjer je po tolikih letih našel Leonoro. Ko je odprl vrata, je zagled&l pred seboj do petnajst lic, ki jih je vse poz-

Stran 9
SLOVENSKI LIST
Núm. (Štev.) 5ž;
Skozi Lomo Negro v Bahio Blanc0
Kakor sem že perje napovedal, tako sem tudi storil. Teden dni sem se zamudil in sem obiskal rojake v raznih krajih južnega dela provin-éije Buenas Aires. Prevozil sem sem 2500 km z vlakom.
Gotovo bo zanimalo naše bralce, kako se kaj imajo naši doli na jugu. Zato upam, da bo vsem ustreženo, če podam nekaj vtisov.
Za danes naj povem le na kratko, nekatere stvari, ki jih bom v naslednjih številkah podrobneje opisal.
Najpreje naj se prav toplo zahvalim vsem rojakom, ki so mi na mojem potovanju pripravili dneve nepričakovanega veselja. Niti sanjal nisem, da bom imel na potu toliko prijetnih presenečenj.
Lomi Negri (na pol pota do Bahije Blanke) sem imel nekatere znance, katerim sem javil svoj prihod. Na postaji v Olavarriji so me že čakali in potem so mi dali na raz polago vse, kar so imeli. Celo avto, da sem se peljal po svoji želji. Prav od blizu sem si ogledal, kako teče življenje v "kampu".
V nedeljo popoldne (30. jan.) smo pa imeli "piknik"... komaj kak obraz naših rojakov je ostal, da ga nisem videl.
Naj se zahvalim posebno Tonétu Štularju, Žlembergarjevi mami, Vu-kšiniču in Mežnaršiču, ki so mi oskrbeli prenočišče in voz. Vsem pa najtoplejšo zahvalo za prijazen sprejem. Kot da sem doma, tako sem se počutil, nasmejal se pa ni sem že dve leti toliko, kot sem se v soboto in nedeljo v Lomi Negri.
Kar ponoči sem potoval dalje in došel v Bahijo Blanko, kjer so me
že čakali Božkovič, Ferletič in 0-selj.	se je zgodilo, česar ni-
sem pričakoval. Sprejeli so me z veliko ljubeznjivostjo! Pri Novakovih sem našel že pogrnjeno mizo in vabilo, naj ostanem kaj dalje. Toda, čas mi je bil odmerjen ker pot je bila še dolga.
Stopil sem tudi v pristanišče Ing. White, da mimogrede pozdravim tudi tamkaj naše ljudi. Hrvatov je doli precej. Imajo celo svoje domobransko društvo, ki je pa močno nazadovalo. Stopil sem tudi na jugoslovansko ladjo "Galeb".
Zvečer so se pa zbrali rojaki v Bahiji Blanki. Cel banket so mi priredili. Zbralo se je kar trideset rojakov. Kdo bi verjel. Spet smo i-meli nepozaben večer. Menda je bilo prvič, odkar mesto stoji, da se je slovenska pesem slišala. Zares ni mogoče, da bi se dovolj zahvalil Boškoviču in Novakovim, Ferletiču in Oselju za sprejem, za oskrbo, za voz in za spremstvo. In prav tako vsem rojakom, posebno še gospodu Zeihru... Kot tujec sem hodil po čisto neznanih krajih, pa so me sprejeli kot starega znanca in prijatelja z vso ljubeznijo. Le žal, da ni bilo v nedeljo, ker bi se sicer zbralo še vse več rojakov. In komaj en dan sem imel časa.
Že v torek 1. febr. po noči sem bil v Tandilu, kjer sem mogel radi kratko odmerjenega časa obiskati le rojaka Paškvana, krojača. Naši ljudje tam so zaposleni večinoma v precej oddaljenih kamnolomih.
V torek ob 3 uri pop. sem bil pa že v Mar del Plati.
Zanimalo me je morje in lepota
pristanišča, pa še bolj me je mikalo, da najdem tudi tam kaj slovenskega. Samo en naslov sem imel. To je naslov gospodične M. Lipi-čar. Poiskal sem jo. Ona mi je pa že spet vedela pokazati dalje. In našel sem... kaj menite kaj ? Morda slovenski hotel ?... le skromna gostilna je, ki jo ima rojak iz Štan-dreža, g. Lupine, in tudi almacén. Pa sem se tako lepo znašel tam in še druge rojake sem tam srečal in še za mnoge druge zvedel. Rekli so mi pa da bi jih bilo v nedeljo popoldne gotovo 20 skupaj.
Pa sem mislil oni dan, ko sem zjutraj vstal, da bo tisti dan... ravno obletnica mojega odhoda od doma—morda prvi, ko ne bom spregovoril nobene slovenske besede— pa sem celo pri slovenski mizi kosil in pa še kako smo bili veseli...
Tako sem imel zares nepozabne dneve na tem svojem novem potu
RESTAURANT - RECREO "E CAÑON"
Izvrstna domača hrana, prvovrstno pivo in vino. — Prostori z vrtom, pripravni za svadbe. — Krogljišče. Postrežba točna.
Se priporoča lastnik
Peter Bassanese
JUAN B. ALBERDI y Gral. PAZ — Buenos Aires
in ne vem besed, s katerimi naj se dovolj zahvalim rojakom, ki so me tako ljubeznjivo sprejeli hi tako pri jazno pogostili.
Videl sem povsod, da skupnost med nami še ni umrla. Povsod sem našel Slovenski list in Duhovno življenje kot stare znance. Videl pa tudi, da zunaj znajo naše liste ceniti bolj, kakor pa tisti, kateri žive tukaj kjer je naše središče.
Upam, da bo ustreženo vsem bralcem, če bom 'v naslednjih številkah popisal nekatere vtise. Pa tudi kak obraz fotografiran pokazal, da se nekdanji znanci všaj na sliki spet vidijo.
Hladnik Janez.
Kratke vesti
Vsakovrstne bolezni, notranje in zunanje
Venerične bolezni se zdravijo na gotov in modera način. — Ugodno plačevanje. — Prvi pregled brezplačno. GOVORI SE JUGOSLOVANSKI. — Sprejemanje bolnikov od 3 ure do 8 zvečer.
Dr. ANTONIO PEREDA
MEDRANO 151
BUENOS AIRES
KROJAČNICA
"GORICA"
Hočete biti dobro in elegantno oblečeni.
Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postreženi.
FRANC LEBAN
Ul. WARNES 2191
(Nasproti postaje Pa ternal.)
Fotografija "LA MODERNA
Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji.
Sporočam slovenski naselbini, da bom ob priliki 25 letnice moje fotografske obrti, vse prevredil ter razstavil moje delo, kjer se bo lahko vsak pre pričal mojih neprekosljivih izdelkov.
VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU
Ne pozabite FOTO "LA MODERNA"
S. Saslavsky
Av. SAN MARTIN 2579
Tele'on: 59-0522 Bs. Aires
13. febr. maša na Avellanedi, molitve na Paternalu.
20. febr. maša na Paternalu z» pokojnega Sebastjana Mozetič, molitve tudi na Paternalu.
S 13. febr. se piifcenja velikonočni čas, ki traja do praznika sv. Petra in Pavla. Vsakega vernega katoličana dolžnost je, da. v tem-času opravi spoved in sv. Obhajilo-Priliko za spoved v slovenskem jeziku imate v cerkvi sv. Antona posebno ob sobotah zvečer in ob nedeljah do 9 ure.
Hladnik Janez.
Na novo otvorjen
Restaurant Internacional
Vam nudi velike zračne prostore, obširno dvorišče, kegljišče (V kratkem tudi krogljišče).
Hrano prvovrstno in veliko iz-bero vin.
Za obilen obisk se priporoča
EMIL JERKIČ
JORGE NEWBERRY 3372 (skoro na vogalu Alvarez Tho-mas) — BS. AIRES
Agencija
POTNIK
SAN MARTIN 345/1 BUENOS AIRES U. T. 31 - 8759

Samo pri nas dobite najceneje ladijske listke
Prodaja listkov za Jugoslavijo, Italijo in vse druge dežele. Vsakemu potniku preskrbimo kabino in druge ugodnosti. Preskrbimo popolnoma brezplačno tudi1 ,vse potrebne dokumente.
Ako rabite kake dokumente, prevode ali pravno zaščito
AGENCIJO "PUTNIK" Last°ik: Anton Kolungja
a«
nal, V polkrogu so sedeli v svojih na slanjačih, kardinali v rdečih haljah in škofje v vijoličastih oblačilih, in so zrli nanj prav tako mrko in slovesno, kakor tisto noč, ko so ga obsodili na smrt. — Favste ni bilo videti med njimi....
"Gospoda," je zajecljal z nasmeškom, v katerem se je že zdaj odražal strah, ''tako resnega sprejema se nisem nadejal"...
A tisti mah so se odprla vrata v o-zadjn paviljona in vstopil je kardinal Bovenni. Vsi prisotni so vstali; nato so se obrnili proti velikemu razpelu', ki je viselo na steni, in so pokleknili k molitvi.
Tudi Farnese je pokleknil. Ko je bila molitev končana in je dvignil glavo, je strme opazil, da odhajajo vsi razen Ro-vennija. še trenutek in bila sta sama.
''Kaj pomeni to?" je zamrmral Farnese. "Kje je njena Svetost... t Ona edina je pooblaščena - . ."
"Potrpite," je rekeil Kovenni. — "še prekmalu jo boste videli..."
"A zakaj sva ostala sama! Kaj imate do mene, Rovenni!"
"Rad te imam, Farnese, stara prijatelja sva. Med nama ni treba skrivnosti In zavijanja. Preden »topiš piied Favsito, sean ti hotel povedati tole: blodili smo in grešili smo, Farnese... Ti si prvi lcrenli b prave poi in mi ostali smo šli za teboj... še jo čas, prijatelj, — Ni še prepozno. Skleni s papežem mir, kakor ga sklepljemo mi. .."
Bttš tedaj je zunaj nekdo zaječal, kakor bi tiho, žalostno klical na pomoč...
"Kaj je to J" se je ustrašil Farnese. "Slišiš, Rovenni!"
"Rajši poslušaj mene. .. Govori: ali ea hočeš spraviti s Sikstomt...
Farnese se je trpko zasmejal.
"še včeraj bi ti bil odgovoril: da!. Nocoj je prepozno..."
''Zakaj naj bi bilo prepozno!"
"Zato; ker sem prišel semkaj z namenom, da se spravim s Favsto..."
"Kaj govoriš? Ali si še pri pameti!... Poslušaj. Farnese: Sikst V. bo kmalu umrl in jaz vem, koga bo priporočil kon klavu za svojega naslednika. . . Čas je, da se spraviš z bolnim papežem in pa s tistim, ki mu bo nasledoval na prestolu. Glej, jaz ti ponujam bogastvo in vsa-katero čast, med tem ko ti Favsta ne more dati ničesar. Ti sam si jo obsodil s tem, da si jo prvi zapustil... Daj, reci besedo..."
"Favsta mi bo dala ljubezen", je resno odvrnil Farnese. "Kolikorkoli mi je storila zlega, v tem trenutku se nadejam od nje najvišje sreče: vrnila mi bo hčer..."
"Hčeri" je ponovil Rovenni s tako le denomrzlim glasom, da je Farnese vztre« petal.
"Gotovo da." je deja^ boreč se z grozo, ki ga je obhajala. "Njeno besedo imam. .."
''Njono besedo!" se je zagroliotal Rovenni. "Ali res še veruješ v svetost Fav atine be&ede!... Poslušaj, brezumnež:'
Tisti trenutek je resno in turobno u-daril v tišino glas zvona.
"Mrtvaški zvon," je zamnnral Farnese ves prepaden, ''Komu zvoni!"
''Le poslušaj. Nisi še čul vsega," je zarolinel Rovenni, držeč ga za roko.
Za vrati v ozadju paviljona se je oglasila žalna pesem. . . Farne«© se je silo nia iztrgal Rovenniju in obupno zatulil v bučanje žalostinke in v klenkanje zvona:
"Pesem, ki jo pojo obsojencem v uri
Kdo umira tukaj? Kdo
njihove smrti je umrl?.."
"Farnese," je izpregovoril Rovenni s strašnim, porogom, ''za temile vrati te pričakuje vladarica Favsta... Idi, zahtevaj od nje svojo hčer..."
"Moja hči... Moje dete.."
Farnese je planil k vratom in jih je odprl na stežaj. V luči smolnatih pla-menie se je razgrnila pred njim panorama samostanskega vrta...
Obstal je in odrevenel. Lasje so se mu naježili, v glavi se mu je zvrtilo. Zdelo se mu je, da sliši, kako mu pokajo možgani in kako se mu trga srce . . .
"H3či..." je zavpi^ opotekajo se proti sredini: "Violetta..."
Da, bila je njegova hči. Bila je Violetta. Njej je pel mrtvaški zvon, kakor je nekdaj na Grevskem trgu klenkal Leonorl; mrtvaška pesem, ki se jo razlegala v- hladni večer, je bila namenjena njej...
Po razpadajoči marmorni terasi so bili v polkrogu razvrščeni kardinali in škofje nove Cerkve, na marmornatem prestolu pa je sedela vladarica in pape-žinja v svojem prvosvečeniškem ornatu in je z iztegnjeno desnico kazala na obsojenko... na Violetto... na Farnese-vo hčer...
Sredi polkroga se jet dvigal križ, ki ga je bila opatica velela prenesti s pokopališča. Na toni križu je visela Violetta v beli obleki. .. bleda, negobua, morda že mrtva... ali vsaj onesvešče-na od muk...
Vsa ta strahota je napolnila Farnese-ve oči z bliskovito hitrico nemogočni sanj, ki prid«jo in minejo, vse v eni sekundi. Toda kardinal še ni bil videl vsega. Tisti mah, ko je planil iz paviljona in zakričal:
"Moja hči I"
—tisti mah se je obrnila proti njemu' ženska, ki je stala ob znožju ^Favstinega prestola. .. Farnesevmeu vzkriku se je odzval drugi vzkrik) jek neizmerno bolečine. . . Kakor blisk se jo vrgla ženska h kardinalu in mu je položila roke na ramena, kakor nekdaj pred oltarjem Naše Gospe... Zakaj ta ženska je bila Leonora.. .
Kardinal je zahropel z glasom, kakršnega imajo umirajoči, kadar se bliža njihova muka vrhuncu. Leonora, mrtvaško bleda in obenem vse ptameneča, mu je nepremičnG zrla v obraz. Strmenje, gnev, sovraštvo, dvom, obup — vse se je družilo v njeuem pogledu. Počasi, tja do Ivano Fourcudove, ki jo klečala na drugi strani prestola, vsa zrušena vase vsa otrpla od strahu. . .
"Kaj si rokel!" se je spet obrnila li kardinalu. "Moja hči. . najina hči...! Kje je najina hči, Farnese?...
"Evo," je zastokal Farnese, in iztegnil roke proti obsojenki. . .
"Violetta»..."
"Tvoja hči..."
Leonora se je ozrla na križ. Nekaj neizrekljivega se je razgrnilo po njenem krasnem, izmučenem obličju. Vzdig nila je drhteče roko in zajeoljala s tihim glasom, polnim toge in koprnenja:
'Moja hči... Ali je mogoče?... Ti si moja hči!! Oh, da, poznam to, dete moje, Joj, pomagajte mi, da jo snamem s križa. .. Potrpi, dete} ne umri... evo tvoje mamice. . ."
Tako govoreč se jo vzpela ob križu in je objela vse, kur je mogla doseči: Vio-lottino golo noge, zatekle in črne od neusmiljenih vrvi. Z pomočjo obupa je pograbila za križ iu ga .je začela tresti, da bi ga izruvala iz jame.
Toda njena življenska sila je bil» P0' trošena. Napor jo jo zlomil. Sredi svoje ga prizadevanja se je zgrudila na kolena; njeni nohti so so zagrebli v tla--* Nato se je zdajci pognala kvišku, vzrav nala se, iztegnila rojte in pala vznak, z' očmi široko uprtimi v mladenko na krl žu... Saizuma je bila ozdravljena n8, veke...
Leonorin padec je osvestil kardinal*-ki je stal dotlej, kakor kip. Zavlekel se jei k njej, sklonil sei vstal, prijel z8r gavo in zastokal:
"Mrtva..."
Glas) s katerim je zahropel to besedo, je bil tako strašen, da so halebardirj1 za marmornatim prestolom vztrepeta'1' kardinali pa so pobesili glave. •San>tr Favsa se ni ganila...
Tedajci pa je kardinal izdrl bodalo, W ga je imel pod plaščem.
"Prekleta," je zakričal, iztezajo i'°Ke proti Favstl. "Prekleta... Zdaj el ti vrsti..."
Zdolo so mu je, da loti proti Favsti-zdaj—zduj ji porine bodalo v pral*«* Toda stal je na mestu. Od sekuude sekunde strašnejo ga je obhajala za' vest, du vse odmira v njem, da vse podira., da ne moro več ganiti no z r0" ko ne z nogo... S tem občutkom v d0"' jo še enkrat obupno zavpil in blisk0®9
obrnil bodalo proti sebi...
Pal je, a mrtev ni bil. V posleduj' muki se jo zavlokol do Leonore in jo objel z obema rokama. Iščoč njunih P°* bledelih ust; šele v trenutku, ko j» j" našel s svojim smrtnim poljubom, s® zdajci zleknil in obležal. Bilo je V njem. ..
(Nadaljevanje sledi. )
á
Num. (štev.) 58
SLOVENSKI LIST

Stran 7
Socialno skrbstvo, telesna vzgoja in finance v Jugoslaviji
Izboljšanje plač — Mnogo manj v tujino — 19 milijonov za teles stejo, kar je viden znak izbolj
V ponedeljek 24. I. je na seji finančnega odbora poročal o svojem proračunu minister za socijalno politiko in ljudsko zdravje. Tako je Proračun za prihodnje leto za 25 milj. din. višji od proračuna za 1. 1937-38 in za 45 milj. din. višji od Proračuna za 1. 1936-37. Najeto je tüo posojilo 30 milj. din. za modernizacijo državnih bolnišnic, med katerimi je upoštevana tudi ljubljanska. V kratkem bodo predloženi sledeči važni ukrepi: 1) nov zakon o bolnišnicah, 2) ustanovitev zdravstvenega sklada, 3) za vsako bolnišnico poseben splošen načrt, 4) izvežbanje posebnih strokovnjakov za obdelavo teh vprašanj, 5) ustanovitev lekarniškega in sanitetnega skladišča. — Pri delu za Sanacijo je bilo lani zgrajeno 125 Todnjakov, 85 cistern in 64 vodovodov ter 282 raznih drugih objektov.	i
V" Socijalni zakonodaji je ministrstvo izdalo pomembne uredbe o minimalnih .mezdah, o kolektivnih Pogodbah in o spravi in arbitraži. Dočim so delavske mezde padale konca leta 1936, so se začele dvigati s trenotkom, ko je stopila v veljavo uredba o minimalnih mezdah. Rezultat dviganja mezd je Qadvse zadovoljiv, ker so mezde Poskočile za majhen odstotek bolj, kakor pa so se dvignile cene. — V
štrajkov — 21.000 oseb je šlo lani no vzgojo — Državni dohodki ra-šanega gospodarskega položaja
delavskih sporih je bilo doseženo znatno omiljenje; dočim je še 1. 1936. bilo 394 stavk, pri katerih je sodelovalo nad 1 milj. delavcev, je v prvih 10 mesecih 1. 1937, to je po sprejetju uredbe bilo le še 151 stavk z 38.000 delavci. — Število brezposelnih se je znatno zmanjšalo, tako da je bilo v avgustu 1. 1937 zavarovanih okrog 200.000 več, kakor 1. 1933. Z uredbo o skrbi za nezaposlene delavce je bila maksimalna podpora . 6 tednov po-večena na 26 tednov. Za delavska stanovanja in zavetišča bo vsako leto na razpolago skoraj 20 milj. din.
V . tujino je šlo za delom nad 21.000 ljudi, od tega se jih je izselilo okrog 5.000 v prekomorske države. To število izseljencev je skoraj še enkrat večje, kakor 1. 1936. V 1. 1937 so izseljenci poslali y domovino okrog 300 milj. din., medtem, ko' je 1. 1936 prišlo izseljenskega denarja v domovino 264 milj ono v.
Za rešitev invalidskega vprašanja se prpiravlja zakonski predlog, ki bo za vedno ugodno rešil zahteve vojnih invalidov. — K poročilu se je oglasilo več poslancev, med njimi poslanec Gajšek. Prosil je ministra, naj čimprej izda uredbo o delavskih knjižicah, ker bodo delav-
Ne izgubite prilike
PRVOVRSTNA KROJAČNICA
"PRI ZWEZSI"
Ima na prodai vse ostale poletne obleke po zelo znižanih cenah. — Obiščite me in se boste sami prepričali —
Lastnik STANISLAV MAURIČ
ci z njimi imeli polovično voznino. — Glede izseljencev omenja, da je nad 1 miljon^ugoslovanov v tujini in da od teh odpade na Slovenijo 45%, na Hrvaško 50%, na vse druge dele države pa 5%. V Sloveniji je zasebna iniciativa ustanovila Družbo sv. Rafaela, ki je lani slavila 10. letnico svojega dela za naše izseljence. Ob tej priliki se je ustali o v/i 1 a /izseljenska zbornica in jbi bilo dobro, da bi se take zbornice ustanovile tudi v Zagrebu in Bel-gradu. Glede plač duhovnikov in učiteljev, ki delujejo po večjih izseljenskih naselbinah v tujini zahteva, naj bodo tolikšne, da bodo mogli opravljati svoje važno nalogo med našimi izseljenci. Končno se je dotaknil razmer v ljubljanski bolnišnici, ki potrebuje še 15 novih zdravnikov, da bo mogla v redu poslovati. Pravtako so podpore potrebne ženska bolnišnica v Ljubljani in umobolnici na Studencu in v Novem Celju.
V torek 25. I. je poročal minister za telesno vzgojo dr. Vjekoslav
Obiščite krojačnico UŠAJ
ki vam nudi v vsakem oziru najboljšo postrežbo
GARMENDIA 4947
Paternal, Bs. Aires
Miletic o svojem proračunu. Ves proračun znaša 18,865.000 din. Glede obvezne telesne vzgoje je bil storjen korak naprej in je lani napravilo z uspehom tečaje okrog 500 učiteljev. Ti bodo mogli voditi obvezno telesno vzgojo po državi. — Sport se lepo razvija in mu država po možnostih pomaga, zlasti kadar gre za nastope naših športnikov v tujini. — Gasilstvo se lepo razvija in je za njega v novem proračunu namenjenih 600.000 din, ki jih bo dobila gasilska zveza. 6 milj. din. pa je določenih za odhod uradne delegacije sokolskega saveza za vse-sokolski izlet v Prago 1. 1938. Novi proračun je za 6,100.000 din večji •od lanskega. Po poročilu se je oglasilo v debati več poslancev. Oba predloga obeh ministerstev je finančni odbor potrdil.
26. I. je finančni minister Letica poročal o predlogu svojega ministrstva. Dohodki novega proračuna so za 1. 270 milj. večji, kakor dohodki veljavnega proračuna. Večina teh dohodkov pa je dosežena že s prisežkom dohodkov v veljavnem proračunu. Radi tega ne bo nikaltih novih davščin. Država ni v zadnjih 7 letih še nikdar imela toliko dohodkov, kakor v zadnjem letu, saj je december že peti mesec tekočega proračunskega leta, v katerem presegajo dohodki po 1 mil jardo dinarjev. Presežek dohodkov za prva tri tromeseeja tekočega proračunskega leta znaša 702 milj. din. in smemo do konca proračunskega
leta upravičeno pričakovati presežek v znesku 1 miljarde din. Zaradi tega prav lahko pričakujemo v novem proračunu vsaj še 270 milj. din. Prav glede na to je celo upravičeno upanje, da bo mogoče nekatere davščine znižati. Gospodarstvo se krepi v vseh krajih države in je 1. 1937 nastalo mnogo več gospodarskih podjetij vseh vrst, kakor 1. 1936. Celotni proračun dohodkov znaša 12.180,000.000 din. Od tega odpade na fiskalne dohodke 657.582,000.000 din ali 62.25%, na gospodarske dohodke pa odpade o-stanek ali 37.75%. Dokaz za zboljšanje gospodarskih razmer je tudi padec prisilnih davčnih eksekucij. L. 1934 je bilo 20.867 prisilnih prodaj, v vrednosti 10,320.000. L. 1936 je padlo število prodaj na 4.025. V 1. 1937 pa je v treh tromesečjih bilo prodanih vrednosti za 1.281.000 din, kar pomeni ponoven padec za eno tretjino proti 1. 1936. V petek je finančni o^bor potrdil poročilo finančnega ministra.
IZKUŠENA BABICA Filomena Beneš de Bilek
diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. — Sprejema tudi
noseče v popolno oskrbo, ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr.
V. T. 23 Bueno Orden 3389 Buenos Aires
Ako hocete biti zdravliesi od odgovornega zdravnika
zatecite se k
Dr. A. GODEL
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
Krvne in kožne bolezni
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO
Ženske, bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specija- listi za pljučne, srfae, živ reumatične bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE
Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. GOVORI SE SIOVENSKO
CALLE CANGALLO 1542
CARIčIN LJUBLJENEC
^^ZGODOVINSKI ROMAN
(Nadaljevanje 76) -—Zakaj si prelival kri na zem-ün Pugačev, ali si bil upravičen, si delal tako? Ali si smel ubija, «i li smel ropati in požigati? —Pugačev, vedel si da je laž, kar tj je govoril tvoj zapeljivec. Usadil je v srce strup, s katererim si ti, ^ugačev, okužil celo Rusijo.
—Tako mi bo govoril Bog, potem Pa me bo peklenska sila potegnila v uajgroznejši in najtemnejši del Pekla. Tam pa me bo pričakoval Vrag, da me bo s svojimi strašnimi kremplji odvlekel tja. odkoder ni več vrnitve. —-Ne, ne, jaz ne sinem umreti.— Livija, kako ti zavidam, da si rešila zemeljskih skrbi in težav. . eue pa si pustila samega, osamljenega in nesrečnega.
Dolgo je sedel Pugačev ob Livi-Jüiem truplu, ni se premaknil in ni '-'rtinil besede. Potem pa je .vstal in
^ann-mral:
, —Ti si umrla, Livija, in najhujše stokanje te ne bo več obudilo ži vi jenju. Toda, zadnje moje slo-^ °d tebe bo kraljevsko— Priredil 1 °°m pogrebno svečanost, kakrš-ne še nihče ni nikomur priredil. I-boš pogreb, o katerem bodo .stoletja pozneje govorili. ' Hparnes bom izročil tvjoje telo ' eal¿i» zvečer pa bo Moskva, ta P°nosna Moskva, v kateri so kro. ^ 1 carje silne Rusije, od prvega zvHdnjega, do mene, ki se bom v eez malo ur kronati v katedrali 2Plamenela kakor največja baklja,
kar jih je svet kedaj videl. Naj ve vsa Rusija, da Pugačev žaluje za svojo ženo!
—Ha, kaj pa je to? — Kaj to pomeni ?
Pugačev odhiti k oknu, razgrne zavese in zagleda v velikem dvo-riiiču Kremi j a ogromno množico naroda.
__Kje je car? — je tulila množica. — Kje je naš oče Peter? — Kje je?
—Tukaj sem, prijatelji moji!, — odgovori Pugačev —, kaj bi mi radi povedali?
—Naprej car, — se odzove vodja množice, — sedaj ni čas za ljubimkanje? Sovražnik se nahaja pred vrati Moskve. Katarina je poslala ogromno vojsko z namenom, tebe, tvojo slavo in zmagoslavno napredovanje uničiti. Pravijo, da je Po-temkin 'vojskovodja. Veliki car, sedaj pokaži, da si junak, ki se ne boji sovražnika.
Pugačev prebledi in se zdrzne. Ali se je res zaklelo vse proti meni?
Sedaj, po tem težkem udarcu, ki ga je zadel s smrtjo njegove žene, ki jo je tako neizmerno ljubli, mar naj sedaj tako potrt in onemogel vodi .tako težko in usodno bitko?
—Prišel bom, prišel —, je komaj spregovoril Pugačev —, samo trenutek mi dajte, samo trenutek. —
—Hiti, car, hiti!! Mi že komaj čakamo, da nas popelješ v boj.
—Saj sem vam rekel, da bom prišel, — zagrmi Pugačev, iz oči mu je bliskalo, ustnice pa so mu drgetale. — Mar mi mislite zapovedovati? Ali mi nočete dati nit itoliko časa, da bi se poslovil od bitja, ki
sem ga ljubil bolj kot vse na svetu? .
—Tu leži umorjena moja mlada žena! Vi, — vi pa me hočete ločiti od nje? Vi zahtevate, naj 'vas vodim. Dobro, toda povem vam, obračunavajte prej s svojimi življenji.
Pugačev je jezno zaloputnil okno, da so se vse šipe zdrobile.
Hitro se obleče in zagrabi svoje orožje.	;
Ko je stopil v generalski uniformi pred mrtvo telo svoje ljubljene Livije, je še enkrat pokleknil pred njo.
—Sladko spančkaj, mila moja, — ji je nežno govoril Pugačev,— kma lu bom prišel za teboj, čez malo časa se bova že srečala na drugem svetu.
—Vem, da bo ta bitka moja smrt Jaz pa si jo želim, ker 'vidim, da življenje brez tebe ni življenje, oh Livija.
Odločno in ponosno se je vzravnal in odšel skozi vrata na stopnice. Čez trenutek je stal v popolni bojni opremi na dvorišču.
Tu ga je že pričakovala zbrana vojska. Zastave so plapolale kopja, puške in topovi, vse je bilo pripravljeno in se veselilo bitke. — Množica je navdušeno vzklikala, ko je zagledala svojega carja.
Pugačev skoči na plemenitega ko nja, ki so mu ga pripeljali in spregovori zbranemu narodu:
—Prijatelji, v odločilni boj gremo, v boj, ki nam bo prinesel zmago ali pa smrt. Vi veste, da sem imel vedno najboljše namene in da sem hotel osvoboditi ruski narod
neusmiljenega tiranstva carice Ka-
tarine in njenih ljubiincov.
—Upain, da bomo zmagali. Če pa nam je usoda kaj drugega namenila, se bodo vse naše nade razblinile.
Če bom padel, prijatelji moji, vas prosim, da mi izpolnite te moje besede:	(
—Zgoraj v stolpu leži moja žena — mrtva. Pokopljite naju v skupni grob in če vam bo mogoče, .vrnite naju stepi, stepi, v kateri sva odrasla, kjer sva bila srečna in zadovoljna.
-Na najin grob usadite divje stepske rože. Drugo cvetje naj ne krasi najinega groba, tudi spomenik naj ne naznanja najinih imen!
V tem trenutku so pripeljali lira brega konja, ki je nestrpno mahal s svojim dolgim repom in s posebnim razumevanjem gledal svojega gospodarja.
Pugačev stopi k ljubljenemu konju.
Pogladi ga po vitkem vrátu in zakliče s solznimi očmi:
—Sedaj imam samo še tebe na celem svetu, moja draga, zvesta žival. Nosi me k zmagi, če pa ne bo moglo biti drugače, pa v smrt,
—Smrt ltleplje svojo koso. Ugrabila mi je mojo Livijo, mislim, da se bo spravila tudi nad mene. 1
—Naprej, prijatelji! Bratje, naprej, razvitje naše zastave. — Dol s Katarino. — Živel car Peter IH. —n Naprej nad sovražnika!
—Dol s Katarino, — Naj živi car Peter III. — je klicala množica vo jakov. Klicanje se je razñirilo med množico in čez malo časa je prihajal iz tisoč in tisoč grl samo en vzklik: — Dol s Katarino — Naj
živi car Peter III. — Po vseh moskovskih ulicah in uličicah so trobile trobente, bobni so udarjali, zastave so plapolale, Pugačev je šel v zmago ali pa v smrt.
Čika, Mirovič in Peter Voroncov so presedeli vso noč skupaj in premišljevali, kaj jim storiti, ko bo smrt uničila lažnjivega carja.
Čika ni niti trenutek podvomil, da ne bi njegova hčerka izvršila prisege. Prepričan je bil, da Pugačev ne bo doživel jutra.
Nstrpno je pričakoval stari ko-zak, da je napočil dan, ki mu bo dokazal, da je njegova hčerka Livija junakinja in mučenica Rusije.—
Ko pa so se prvi jutranji žarki prikradli skozi zavešena okna v Kremelj in padali v sobo, kjer so se nahajali stari Čika, Mirovič in stari Voroncov, se stari Čika dvigne in reče odločno:
—Čas je, — pojdita z menoj, pri jate!ji. Ali slišita?
—Čika, kam naj gremo?
—V njuno zakonsko sobo, — od govori kratko Čika. — Odnosno, če želite, v mrtvaško sobo.
Vsi se podajo k vratom, a v tem trenutku začne nekdo silno razbijati po vratih. Ko jih je Čika odprl, se pojavi na pragu Olga, bleda in z razpuščenimi lasmi, še v nočni halji.
Ona je že vedela, za kaj gre, ker jo je Mirovič, preden se je vrnil k ostalim, odvedel v neko varno sobo.
—Za božje moje, — vzklikne Olga, —kje je car? Kdo ga bo opozoril? —Oh, Mirovič, ti moj edini, sedaj bomo vsi propadli. — Prispel je glasnik neki grbati kmet, ki želi
SLOVENSKI
List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO iu KONSORCIJ "NOVEGA LISTA"
TAKIFA KKDUGLUA CORREO ARGENTINO
Concesión 1551
Dirección: Gral. César Díaz 1657 Buenos Airas
Dve pustni zabavi — Gosp. Podp. društvo v V. Devoto
vabi na VELIKO PUSTNO VESELICO, katera se bo vršila v nedeljo 27. fberuarja t. 1. ob 4. uri popold, v društvenih prostorih, ulica Sim-brón 5148.
Spored:
1.—Otvoritev:	Godba
2.—Pobratiliija:	V. Vodopivec, poje moški zbor	1
3.—Babilon:	V. Saksida, moški zbor
4.—Kuplet:	Župan A. Dekleva, — poje moški zbor.
5.—Na	straži: F. Ferjančič, poje moški zbor
6.—Sovražnik	žensk: V. Bratina, enodejanska šala.
Po končanem sporedu prosta zabava s plesom in pustnimi običaji.
V ponedeljek 28. februarja t.l.
— DRUGA PUSTNA ZABAVA —
Začetek ob 9. uri zvečer in bo trajala do 6. ure zjutraj.
Za številno udeležbo se priporočamo	ODBOR
OBJAVE POSLANIŠTVA
Charcas 1705 — Bs. Aires
Kr. jugosl. poslaništvo išče in prosi, da se pri njem zglase naslednji naši izseljenri:
Rašič Jure, iz Klobuka, ljubuški srez, ki je pred leti živel v Venado Tuerto.
Nedcklan simún iz Drniša, ki je dospel v Argentino pred kakimi 25 leti. Leta 193Q se je poslednjikrat javil svoji družini. Zadnji njegov naslov je bil: a¡c. Missler, San Martin 666, Bs. Aires.
..Bratanica Franca iz Brežice, roj. 1890 leta. Tudi tu je zadnji znan naslov ajc. Missler. Drugih podatkov nima.
Bratanič Miha, roj. 1898 leta. Svoj čas je preejmal pošto na naslov: Calle Isleta 4411, Valentin Al-sina.
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1275 in 1407 U. T. 22 - 8327 DOCK SUD
ZOBOZDRAVNIKA
!! Dra. Samoilovic de Falicov in Dr. Feliks Falicov
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181
U. T. b» - 1723
KEMIČAR IN LEKARNAR
diplomiran na zdravniški fakulteti v Pragi in zakonito preizkušen v Argentini.
Hh. Mr. Franciško Huspaur
Mladeniči/ Vsako pomlad se kri prenovi, pripravite se za novo življenje in spravite iz sebe vse stare bolezni s tem, da napravite krvno analizo.— Za stare klijente zastonj enako notranjost po pošti. Dock Sud, calle Facundo Quiroga 1441 (Avellaneda) Pcia.
JÜ	de Bs. Aires
NOV ODBOR SOKOLA BUENOS AIRES I.
Odbor Sokola Buenos Aires I. nam poroča, da so izbrali sledeči odbor: Ante Sardelič, starosta; To-mislav Marasevic, podstarosta; Slavko Valčič, načelnik; Ante Grego, prosvetar; Franjo Surjan, blagajnik, Avgust Jugic, tajnik; Jer-ko Protič, namestnik taj.; Marko Petrovič, nam. taj.; Ante Separo-vič, Marin Sardelič, Sime Cubrió, Ivan Brajkovié in Andrej Križič, odborniki; Ivan Ribičič, Vazelin Gološin in Martin Ivanec, revizorji-
BEaESrSKEEH
Veliki zavod
"RAMOS HEJIA"
VFNFBFAC
ANALIZE mina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914)
KOZA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarld.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin.
SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in šibkost.
REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nem-škem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane.
ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, USESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin.
Popolno ozdravljenje $ 30.— Plačevanje po $ 5.— na teden.
Naš zavod s svojimi modernimi napravami In z izvrstnimi SPECCIJALISTI Je edini te vrste v Argentini — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje.
Od 9—21 ob nedeljah od 8—12
Rivadavia 3070Fíaza Once
t
Potrtim srcem naznanjam, da je dne 2. februarja ob eni uri popolnoči v bolnišnici Transita v Córdobi umrl moj nepozabni brat
MAKS UKMAR
doma iz Koprive na Krasu, star komaj 34 let. V Argentino je prispel leta 1928, ki si je pri nezdravem delu nakopal pljučnih bolezni ter jim skoro po enem letu boüehanja podlegel.
Doma zapušča dva brata in očeta, mati pa mu je ravno pred enim mesecem umrla.
žalujoča sestra Roža, por. Jeiič, in ostali sorodniki. Buenos Aires, dne 9. februarja 1938.
mmSmSk CERVEZA FRESCA
Q U I L M E S
EN BOTELLAS DE LITRO
con frio o con calor
beba quilmes,
0 mejok
govoriti s carjem. Ni mi pa hotel povedati, kake novice prinaša. — Kljub tenra pa sem na njegovem obrazu spoznala, da hoče carju *(po ročiti nek ostrašno vest.
—Carja ne sme sedaj nihče buditi, — odvrne z rezkim glasom Cika. — On spi tako trdno, da se bojim, da ga sploh ne bomo mogli več zbuditi.
—Naj kmet vstopi, pa naj nam pove, s kakim poročilom prihaja.
—Kje je?
—Zunaj na hodniku.
—Pripeljal ga bom sem. — Kozak Čika odide iz sobe in se trenutek pozneje vrne z nekim gr-bastim kmetom, ki se mu je poznalo, da je bil lepo oblečen, da pa je v veliki naglici prepotoval dolgo in mučno pot.	,
Njegova obleka je bila zamazana in raztrgana in plava brada, ki mu je obdajala obraz, je bila razku-štrana.
—Prijatelj, sedite, — mu reče Či ka in mu ponudi stol. — Recite nam kaj hočete sporočiti carju. Mi smo njegovi najboljši prijatelji, pa nam morete zato popolnoma zaupati.
—Mar vam morem res zaupati?, — vpraša kmet, ki se lokavo smehlja in gleda na tla. — Ne, ne morem z vami govoriti. Samo s carjem. — Zbudite ga, ak ospi. Moje poročilo je važno.
—Carja nikakor ne moremo zbuditi, — odvrne Cika, ki je postal že nepotrpežljiv. — Moj prijatelj car se je sinoči oženil in gotovo bi se zelo jezil, če bi ga motili v spanju.
—Toda jaz sem oče mlade carice. —Si-li že kaj slišal o starem koza-
ku Čiki, o divjem Čiki, kakor me ljudje imenujejo?
—Vi ste Čika? — Ah, potem pa mialim, da vam smem zaupati.
Po teh besedah strga kmet z o-braza svojo brado, ki se ji je poznalo, da je umetna.
Navzoči zagledajo nenavadno grd obraz. Njegov obraz je kazal brutalnost in odurnost.
—Človek, kdo ste vi'? — vzklikne stari Čika. — Vi niste kmet, kakor smo mislili. Vi niste kmet, niste poljedelec, — vi ste glasnik, ki se je priplazil pod to krinko v mesto.
—Odkod prihajate?
—Iz Petrograda — se zareži gr-bavec. — Pri mojem zaščitniku sve tem Krispinu, še en tak ukaz mojega gospodarja, pa bom ležal pod zemljo.
Kdo je vaš gospodar.
—Grof Gregor Orlov — odgovori počasi in oklevajoče grbasti glasnik.
J—1¡Orlov? — vzkliknejo lipoma vsi navzoči. Zdelo se je, da to ime ni napravilo na nje ravno ugodnega vtisa.
Toda Čika zbere hitro prisotnost duha in reče,-
—Da, da. Grof Orlov je s carjem v zvezi.
—Sedaj vidim, da lahko z 'vami govorim in da vam smem zaupati, — reče grbavec. — Če namreč poznate carjevo skrivnost, nočem tudi jaz imeti pred vami nobene skriv nosti.
—Mar vam car še nikoli ni pripovedoval o grbavcu Matušku, o slugi grofa Orlova, ki mu je že dva-
krat prinesel tajne vesti iz Petrograda ?
Čika seveda ni imel niti pojma da stoji namišljeni car v kaki zvezi z bivšim caričnim miljencem grofom Gregorjem Orlovom. Toda napravi zelo vesel obraz in vzklikne:
Mar je to mogoče? Vi ste grbasti Matuška?
—pa, popolnoma pravilno, moj zet mi je že večkrat omenil vaše ime in rekel, da vas bo bogato poplačal, čim dospe v Petrograd? — Hm. — to bo še dolgo trajalo. — se zaničljivo nasmehne grbavec. — Vi torej še ničesar ne veste ? — Ha, vaše zmage so vais popolnoma omamile. — Slišal sem, da je tu 'v Moskvi zelo veselo življenje. — Včeraj ste imeli svadbo, danes kronanje, samo če vam ne bo častiti gospod Aleksander Potemkin pokvaril računov.
—Potemkin? Kaj je z njim? — vpraša Olga. —Carju moram to-le sporočiti: —Grof Orlov mi ni dal pismenega poročila, ker se je bal, da bi me mogli ujeti. Zato sem sem moral vse naučiti na pamet, od besede do besede, kakor šolski otroci. Njegovo poročilo se glasi: '
—Pugačev bodi previden. Potem kin ti gre z veliko vojsko naproti. On te namerava v Moskvi napasti in uničiti.	—
—Pojdi mu naproti. Njegova pehota je zelo močna. Potemkin razpolaga tudi s topništvom, konjenice pa ima zelo malo. Car Peter, bojuj se, sedaj je odločilni trenutek.
—Tako se glasi poročilo mojega gospodarja, — nadaljuje po krat-
kem odmoru grbasti Matuška, — se daj pa lahko še nekaj dodam.
Ko mi je moj gospodar dal poročilo, ki sem ga ravnokar izpolnil, mi je ukazal, sesti na ognjevitega konja in jahati noč in dan.
On ve, da dobiva grbasti Matuška krila, če jezdi dobrega konja in da potem premaga vse ovire. — Od Petrograda do Moskve nem potreboval samo dva dni.
—Ko sem se že bližal Moskvi in iz daljave zagledal mesto z njegovimi stolpi in morjem hiš, naletim na zapreko.
—Za vraga, kaj pa je to? pomislim, a ko sem se previdno približal, sem spoznal, da je to Potemkinova vojska. — Ne morem si pojasniti, kako je mogla tako hitro dospeti, toda nedvomno je že v najbližji o-kolici in najpozneje tekom ene ure bo udrla v Moskvo. , —Priganjal sem svojega ubogega konja tako, da je razgetal od bolečine, ko sem zadiral ostroge v trup. Konj je drvel z menoj, kakor da ga preganjajo furije.
Moral sem priti mimo Potem-kinovih straž, ker sem se zavedal, da ne bodo nikogar pustili v mesto, da ne bi v Moskvi prezgodaj zvedeli za približevanje sovražne vojske.
—Straže so zasedle celo državno cesto in sosednja polja. Tam, kjer teče ozki rokav reke, se je nahajal mal oddelek Preobraženskijeve gar de. Vojaki so mislili, da ne more nihče preko reke. ker ni bilo nikjer mosta.
—Toda jaz sem prišel preko reke ravno na tem mestu.
—Pohitel sem vojakom naprot1-
V eni roki sem držal svojo pištol«;
v drugi pa zakrivljeni meč ni Pre' den so vojaki mogli streljati, sem prvega ustrelil, drugega pa sem u-daril s sabljo po glavi, tako da sen* mu razklal ne samo kapo, temvec tudi lobanjo, nato j>a se ' z jim skokom znajdem sredi reke.
—Plavaj, zakličem svojemu kon* ju, ali pa boš utonil.
—Moj ubogi, izmučeni konj Je cimbro plaval. Nosil me je pre^° reke, Vojaki so sicer streljali, tod» njihove kroglje me niso zadele. D;osegel»sem že plitvino, konj se je že drhteč in trepetajoč dvignil VL_ vode, — ko konja naenkrat pogod1 krogla. Prokleta roka, ki je strel,)8' la. Moj konj se zgrudi na zeffllj0;
—Ne škoduje, sem si dejal. ^ škoda konja, če je jezdec še žav-
—Prilazim se do brega, krogi0 so mi žvižgale okrog ušes, toda bena me ni zadela. Ušel sem J1®1' nakar sem peš nadaljeval pot v J»e sto. Srečno sem se ognil vsem °vJ' ram in nevarnostim in sedaj seDJ tu.
Nepopisno so bili presenečeni b®" vzoči, ko so .slišali Mat.uškino p°r°' čilo. To poročilo jih je zadelo k«' kor strela z jasnega neba.
Preden pa je mogel kdo kaj vrniti, nastane na dvorišču divJl krik in metež. Ogromna mnoŽ^ naroda se je valila skozi vrata v Kremelj.
—Sovražnik je tu, — je kričal0
tisoč iu tisoč glasov. Kje je car?
Kje je c
ar»
(Dalje prilio