Naročnina: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.50 USA-Dola-rjev. Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1057, U. T. 59-8067 Bs. Aires AÑO (Leto) IX. BUE NOS AIRES, 12 de febrero (februarja) 1938 Núm. (Štev.) 58 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctVB. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo Delovni program nase kolonije Naš državni zastopnik v Buenos Airesu je preteklo soboto uporabil priliko, ki se mu je nudila na banketu, katerega so mu priredile tukajšnje naše organizacijte, da je pred dvesto zastopniki našega organiziranega izseljeništva razvil delovni program naše kolonije za 1938. leto. Samo svojo pošteno dolžnost izpolnjujemo, če na tem mestu priznamo, da je g. poslanik s tem podal nov dokaz, da mu je na predek kolonije glavna skrb in da se torej v polni meri zaveda nalog, s katerimi je združen njegov visoki poloSaj v deželi, kjer živi mnogo naših izseljencev in kjer nimamo karijernih konzulranih državnih za stopnikov, ki bi ga v tem pogledu mogli in morali razbremenjevati. Naš državni zastopnik je torej predložil koloniji svoj predlog za delovni načrt, že to je dejstvo samo po sebi, t. j., da je naša izseljenska skupnost, ki je bila navajena tavati brez glave in brez programov, dobila enoleten deloven načrt je razveseljivo znamenje, ker pome ni korak naprej v primeri z dosedanjimi dolgimi leti breznačrtnega in neorganiziranega življenja naše skupnosti. Poleg tega pa mislimo, da je načrt dober, ker vsebuje, poleg nekaterih že samo po sebi umetnih točk, kakor so potreba, da se 2e obstoječa društva okrepijo, da Baše izseljensko šolsko gibanje ne obtiči v sedanjih mejah, marveč da v tekočem letu ustanovimo vsaj še dve šoli itd., tudi dve, tri točke, ki so fundamentalnega pomena za raz v°j prilik v naših naselbinah ter za uspeh slehernega skupnega dela v bodočnosti. V mislih imamo ustanovitev srbsko-hrvatskega lista, organiziranje jugoslovanskih prenosov v tukajšnjem radiu in pa kulturno Propagando, tako med našim izse-ljeništvom kakor med tukajšnjo ar gentinsko javnostjo. V skladu z željami, ki so prišle v koloniji 'že mnogokrat do izraza in so jih tolmačili tudi nekateri go' yorniki na sobotnem banketu, je g. Poslanik navedel potrebo, da se za srbsko-hrvaški del naše kolonije u -stanovi dlober list. Vsak, ki pozna razmere v tem delu naše izseljence skupnosti, kot so se razvijale v Povojnih letih, ve, da je resen list, ® bi služil potrebam kolonije, velika in neodoljiva potreba, že pred eti se je ta potreba stalno pojavila in Siiiia naprej; in dasi so se % takrat našli ljudje, ki po bili Pripravljeni podpreti koristno iniciativo, ni bilo tu najti primerno Pripravljenega časnikarja, ki bi tak Jlst mor.3,1 voditi. Sedaj je tudi ta ®vira premagana. Ustanovil sle je «orisorcij odgovornih mož, ki so si urednika že poskrbeli. Če smo jocno obveščeni, bo glasilo srbsko-nrvatskega dela naše kolonije za-Tei° izhajati še tekom tega meseca. 0 ho za našo skupnost velikega po ®na, ki se ga tudi slovenski izse-jenci prav dobro zavedamo. Zato Pa bomo tudi mi podprli tako resno Pošteno glasilo vsaj s tem, da ga omo svojih prijateljem Hrvatom 01 Srbom priporočali. Druga glavna točka letošnjega ovnega programa je ustanovitev jugoslovanske radio-ure na eni iz-tukajšnjih postaj. Skoro vse VAŽNE SPREMEMBE i NEMČIJI KANCLER HITLER JE REORGANIZIRAL VLADO, PREVZEL SAM VRHOVNO POVELJSTVO NAD VSEMI VOJNIMI SILAMI DRŽAVE TER VPOKOJIL VEČJE ŠTEVILO GENERALOV — NE-SOGLASJA MED KONSERVATIV NIMI ELEMENTI VOJSKE IN NACIONALSOCIALISTI Pretekli petek je kancler Hitler izvršil reorganizacijo svoje vlade; prevzel je sam vrhovno poveljstvo nad vojsko, mornarico in letalstvom zunanjo politiko je poveril dosedanjemu poslaniku v Londonu von Ribbentropu, baron von Neurath, dosedanji zunanji minister, pa je bil imenovan za vladnega zasebnega svetnika; Goering je postal feld maršal, dočim sta bila maršal Blom berg in general von Fritsch razrešena dolnosti. Mnogo večjo pozornost nego vest o teh spremembah je povzročila no viea, da je Hitler naslednjega dne vpokojil celo vrsto generalov, 'kakor von Leeba, Lutza, von Leista, Kressa von Krestenstein, Lieseja, Waclienfeldeja, Halma, Haupischa itd. — Vsega trinajst generalov — ter je potem eliminiral iz vojske še mnogo drugih oficirjev. Kaj se je bilo zgodilo? Notranje spremembe v Nemčiji, ki so se te dni zgodile, bodo brez dvoma imele velik vpliv na nadalj-ni razvoj evropske politike. Hitler osvobodili. In to je bil pravzaprav največji in glavni poraz za povojno Nemčijo. Nemški oblastniki niso mogli več zadovoljiti ljudstva, ker ni bilo več kaj izmozgavati, in tedaj je pričel nemški narod spoznavati svoj resnični položaj. Nemčiji je grozila notranja revolucija in preobrat, kot se je bil zgodil v Rusiji in bi se bil gotovo tudi v Italiji, da ni tega preprečil Mussolini, ki je preskočil iz socializma v fašizem, ker je kot dober spoznavalec ljudi kmalu spoznal, na katere strune je treba brenkati in kakšna sredstva uporabljati za dosego in ohranitev oblasti. Ivmalu se je našel tudi v Nemčiji mož, ki je udaril na pravo struno, poziva-joč "razžaljeno" in v vojni poraženo nemško ljudstvo na revanšo. — In res: narod, ki še ni bil pozabil zlatih {predvojhih časov, in zlasti mladina, so slepo pričeli slediti novemu nemšjkemu preroku. Nemš/ki oblastniki so denarno podprli Hitlerja, kajti videli so v njegovih me todah sredstvo za potlačenje revo ki je moral doslej deliti oblast z ne j luciona^nega delavskega gibanja,— katerimi generali in drugimi vodi-¡ Hitler pa se ni vdinil za stalno tel ji težke industrije in trgovine, ¡ mogočnikom, ki so mu pomagali na jih je sedaj kratkomalo odstavil a- j u°ge, marveč je čakal samo ugod- li pa so sami odstopili, kot na primer general Blomberg in bivši finančni minister Schacht. Oba sta bila med glavnimi vplivnimi voditelji:: prvi 'vojske in drugi gospodarstva. Nista pa se strinjala s Hitlerjevo zunanjo politiko in sta raje odstopila, medtem ko je druge njihove privržence Hitler sam odstavil. Poseči je treba malo nazaj za pra vilno tolmačenje sedanjih dogodkov v Nemčiji. Poraz Nemčije v svetovni vojni ni bil le gospodarski polom marveč tudi ideološka katastrofa nemškega ljudstva. Vera v nemškega "nadčloveka", ki so jo Nemci tako oholo in fanatično oznanjali in tudi na zu naj ob vsaki priliki kazali, se je po zlomu nemške "nadmoči" v svetovni vojni razblinila v nič. Narodi, ki jih nemški kapitalistični imperializem izmozgaval pred vojno, so se druge narodnostne skupine imajo tu svoje prenose; tudi take, ki so mnogo manjše nego naša. Raj bi ne mogli tudi mi organizirati svojo tedensko radio uro? Mislimo, da bi se to moglo narediti, če je le količkaj dobre volje med takim, ki imajo možnost, da tako akcijo podpro. Radio-ura ibi bija velike važnos),ij za vso našo po širni republiki razkropljeno kolonijo in, če bi imela— kakor bi morala imeti— dober pro gram, bi bila tudi velikega pomena za našo propagando med tukajšnjim svetom. Če se bodo poleg tega našli ljudje, ki bodo pripravljeni pomagati s predavanji, da se naša kolonija kulturno dviga in da se tudi argentinska javnost pravilno informira o nas, homo mogli upravičeno trditi koncem 1938, da se je v naši koloniji začela nova doba; doba plodnega dela. Program je torej tu in čaka da se lotimo njegovega izvrševanja.— Vsi smo poklicani ,da pri tem delu pomagamo, saj imajo njegovi uspehi biti vsej koloniji v prid. ne prilike, da se popolnoma polasti oblasti. V krvi je zatrl nepokorščino v lastnih .vrstah, sedaj pa se je otresel konservativnih elementov. Znano je, da je bil nedavno umrli general Ludendorff nekak poosebljen "bog" nemške armade ni je tudi & svojo ženo propogiral nekoi čisto svojstveno vero v nemškega nadčloveka. Hitler je bil z, njim večkrat v sporu, a se takih ljudi, kot sta bila general Ludendorff in Hindenburg ni upal javno dotakniti. Sedaj pa, ko so stare nemške veličine že skoro 'vse v grobu, je Hitler dvignil roko nad tistimi, ki so hoteli slediti njehovim zgledom ter se je sam proglasil za neomejenega gospodarja "tretjega nemškega cesarstva". Svojčas smo tudi poročali, da je bil Ludendorff mnenja, da bodočnost Nemčije brez Rusije ne more biti. Zato je baje iskal in se mu je tudi posrečilo navezati stike z nekaterimi vplivnimi ruskimi generali. Hitler sam je izdal Stalinu zahrbtni načrt njegovih generalov in so vsi morali plačati z življenjem, kot Tuhačevski in drugi. Hitlerju ni bilo težko najti zarotnike, ker so skoro javno delali proti njemu, ali vsaj mimo njega, medtem ko Stalin ni trpel in ne trpi nobene javne opozicije. Kaj so pravzaprav zasledovali ru ski umorjeni generali in nemški u-mrli ter ostali, sedaj odstavljeni, je težko razumeti in si v tem morda tudi sami niso bili na jasnem. Gotovo pa je, da so ruski generali hoteli odstaviti ali vsaj v ozadje potisniti Stalina in prav isto so nameravali tudi nemški s Hitlerjem, ko bi ga enkrat odrabili. Zastonj je Hitler ob vsaki priliki izlival jezo nad sovjete, ko pa so njegovi generali,' ki so vodili armade, mislili drugače. Oba diktator ja, Hitler in Stalin, četudi sta si po ¡vsem različnih) nazorov, sta ^i v tem edina, da hočeta vso oblast v svojih rokah. Zato sta vsak na svoj načiin opravila s svojimi nasprotniki. Ali če bi bilo za usodo Evrope bo Ije, ko bi se bil posrečil načrt ruskih in nemških generalov, kot pa da je ostal 'v Rusiji še nadalje neomejen gospodar Stalin in se je v Nemčiji le še bolj utrdil Hitler, na moremo vedeti, in bi tudi sedaj ne bilo več važno. Mnogi menijo, da pomenijo sedanji dogodki v Nemčiji en korak bli že k vojni, na katero se svet pripravlja. To mnenje je utemeljeno v toliko, v kolikor nam zgodovina dokazuje, da so diktatorji, 'ki so zagospodovali narodom, ,v vseh časih in v vseh narodih zapeljavali narode v boj proti drugim. In Hitler je sedaj postal neomejen gospodar Nemčije, dežele, katere narod je vedno imel mnogo smisla za vojašnice in za vojskovanje in ki danes, mnogo bolj kot kdaj prej, sanja o revanši ter se pod vplivom šovinističnega fašizma ponovno vdaja zmotni veri v nadmoč nemškega "nadčloveka". RAZNO Izid senatnih volitev v Jugoslaviji Preteklo nedeljo so se v onimi, ki jih je pred nedavnim ime vsej Jugoslaviji vršile volitve za v senat. Potekle so v najlepšem redu, saj se, glasom dosedanjih brzojavnih vesti, nikjer ni dogodil noben zabele'ibe vreden incident. Volitev se je udeležila tudi opozicija. Kandidatne liste, ki jo je predložila Mačkova stranka, oblast ni hotela potrditi; izjavila je, da stranka nima pravice udeležiti se volitev, ker niso njeni v parlament izvoljeni zastbpniki dosflej ¡položili prisege ter se sploh ne udeležujejo parlamentarnega dela. Stranke je vložila priziv na drugo instanco, katera ji je priznala pravico, da na stopi pri volitvah z lastnimi kandidati. Iziid volitev pomeni zmago sedanje vlade, ker si je Jugoslovanska radikalna zajednica zagotovila 17 senatorskih mest, dočim je opozcii-ja izvojevala samo šest mandatov. S sedaj izvoljenimi senatorji in z nóvala krona, bo vlada imela odslej tudi v senatu večino. Prof. Goga je podal ostavko Romunska vlada, kateri je nače-Ioval prof. Goga, in ki je s svojimi ukrepi izzvala v vsem svetu največjo pozornost, je podala ostavko. Novi kabinet je sestavil poglavar romunske pravoslavne cerkve patriarh Mirea Christea, ki je v vlado pritegnil, kot ministre brez portfe-Ija, tudi sedem bivših ministrskih predsednikov. Prof. Goga in njegovi prijatelji so objavili proglas, v katerem vzklikajo: "Zmagal si, Izrael!" ker so prepričani, da bo nova vlada razveljavila vse protiSidovske ukrepe zadnjih tednov. Nova vlada je proglasila vojaško in kraljevsko diktaturo ter je v skladu s tem poverila vso civilno Na Grškem so odkrili zaroto, katere namen je bil baje spraviti s sveta ministrskega predsednika Ma-taksasa; policija je radi tega aretirala petnajst politikov, med njimi par rezervnih častnikov, ter jih de-portirala. \ , j V treh švicarskih kantonih se jé vršilo ljudsko glasovanje o tem, ali naj se komunistična stranka prepove ali ne; vsi trije kantoni so se z veliko večino izrekli proti komunizmu. Plebiscite bodo imeli tudi v ostalih kantonih. V zrak je zletela velika smodni-šnica v Segniju, v Italiji. — Ubitih je bilo 13 oseb in mnogo ranjenih. Kraljevska dvojica in Mussolini so bili osebno na kraju nesreče. Na povratku iz Brazila proti A-friki je padlo v morje italijansko j letalo, katero je vodil tržaški pilot j Mario Stoppani. Stoppani se je rešil, štirje, ki so se vozili z njim, so pa izgubili življenje. Velik požar je izbruhnil v Rabu, v Dalmaciji, in, kakor javljajo brzojavna poroČla, grozi uničiti skoro vse mesto. DR. KOROŠEC O ZADRUŽNIŠTVU Te dni so se zbrali v Belgradu zastopniki svobodnega zadružništva v naši državi na 18. redni občni zbor. Občni zbor je namesto zadržanega predsednika, notranjega ministra dr. Antona Korošca, vodil podpredsednik, minister brez port-felja inž. Voja Gjorgjevič. Po kratkem pozdravnem govoru je minister Gjorgjevič prečital tudi pismo, ki ga je občnemu zboru poslal predsednik Glavne zadružne zveze dr. Anton Korošec. V tem p.ismu pravi minister dr. Korošec, da obžaluje, ker ne more prisostvovati občnemu zboru. To da obžaluje tem bolj, ker s stopanjem v veljavo zakona o gospodarskih zadrugah Glavna zadružna zveza, ki' ji je predsednik od začetka, zaključuje skoraj 201etno dobo svojega delovanja. Zadružništvo se je _ piše dr. Korošec v tem svojem pismu — v teh 20 letih dvignilo ne samo številčno, temveč je zavzelo tudi važen položaj v vsem našem kulturnem, socialnem in gospodarskem življenju. Danes je zadružništvo činitelj, s katerim mora vsakdo računati. Veliko zaslug za razvoj zadružništva v naši državi pa pripada ravno Glavni zadružni zvezi in zato laliko s ponosom gledamo na njeno delo. Z novim zakonom o gospodarskih zadrugah, pri katerem ima Glavna zadružna zveza, ki ga je sestavila, nemalo zaslug, to se je poudarilo tudi v naših zakonodajnih telesih, nastopa nova doba zadružnega delovanja. Dalje pravi, da se bo sedanje zadružništvo s še večjim razmahom razvijalo in da bo postalo še važnejši činitelj v našem socialnem, kulturnem in gospodarskem življenju od česa^ bo imelo velike koristi tudi naše ljudstvo. upravo v Rumuniji vojni oblasti. — Obenem je bilo v vsej državi proglašeno obsedno stanje. Stran 2 SLOVENSKI LIST Núm. (Štev.) 58 ■bnbmhmmiaab Argentinske vesti Jan Kacin: Iz letošnjih počitnic Vsako leto ga: čistili so ga in umivali z vodo, kakor da bo po toliko sto letih iznova služil svojemu namenu. Druga skupina delavcev je postavljala nad sedežem bal dahin iz brokatnei tkanine: ako si ga Pogledal od spredaj, si strme uzrl na "Jem ,jVa ključa navzkriž, simbolično z,Lamenje sv. Petra... Tretja skupina delavcev je čistila tla, tako da je okoli Pistola nastajal amfiteatralen prostor, "a katerem je bilo mesta za mnogo lju1- dL- i\ 4 ^večcir, ko se je nebo nad montmartr gkim hribom pordečilo, je prišla Klav-dina de Boauvllliers in si jo oglodala o Pravljeno delo. "Dobro," je velela ljudem.. "To je ^orjeno. Spremite me zdaj na pokopališče." Sredi pokopališča se je dvigal lesen krii- .. Ta križ so izruvali iz tal in so 8a Pl'enesli h kapelici. Postavili so ga zidu paviljona, baš nasproti marmor-natega prestola z baldahinom. Treba je le Se obsojenca, da ga pribljejo Nato so delavci odšli in opatica se je vrnila v svoje prostore. Favstin sel je meid tem iskal kardinala Farneškega. Oglasil se »e (v hiši '.mla Grevskem trgu, pri Naši Gospe in povsod, lfoder je mislil, da bi ga utegnil dobiti. Ko ni našel duha ue sluha o njem je storil, kakor mu je bila rekla Favsta: "Ako ga ne bo nikjer drugod, pojdi k 'Vedeževalki" v ulici Salnt-Denis. — Tam je skrivališče vseh, ki se pajdašijo s PardalHanom," s tem odpuščanjem ne bi ujemalo, ako bi morali vi in vsi ostali, ki so prijatelji Violette, še delj trepetati za njeno usodo, vas vabim, da pridete z mojim, slom v samostan na montimartrskm '¡hribu, kjer boste lahko objeli svojo hčer... Favsta" Farnese je omahnil od razburjenja. — Misel, da mu okrutnica ponuja združenje z Violetto, ga je prevzela kakor pijanost, čeprav ji na prvi mah ni mogel verjeti. Moč te misli je rasla od minute Posli gospe IIug,et potr«Wi «.jejjorr do minute, dokler ni podrla vseh za- vprašanje, ali stanuje v gostilni plemič take in táke podobe. Rekoč, da ima zanj važna sporočila, se je vzpel odposlanec po stopnicah in je nenajavljen potrkal na kardinalova vrata. Lahko si mislimo Far nesevo strmenje, ko je zagledal pred seboj Favstinega človeka! "Njena Svetost me je poslala, da predam vaši Prev/.višenosti to pisanje," jo rekel sel. "Važno je zelo in njena Svetost želi, da ga neutegoma prečitate." Kardinal je z drhtečo roko odprl poslanico. Njegove oči so se razširile, vsa njegova visoka postava je vztrepetala. Zakaj pisanje se je glasilo takole: "Modrost Najvišjega je dopusti-.1» iznenadenje, ki daje vsem našim načrtom drugo smer. Neprestano v skrbeli za blagor Cerkve in za uspeh naše svete stvari, smatram ta dogoddek za migljaj Previdnosti ki hoče, da se izbrišejo vse krivdo, pa naj bi bilo še tolikšne, iu da »e naš trud za veliko nalogo obnovi v znamenje medsebojnega oproščenja. . . Odpuščam vara, kardinal Farnese ter prosim Vsemogočnega, da bi vam tudi On odpustil. In ker se prek. "Na," je rekel sam pri sebi, 'saj ni mogoče, da bi me iznova vabila v past! Ako bi bilo njeno pismo zanka, zakaj me je potlej pomilostila?. . . O Bog, ne-preračunljiva so pota tvoje volje in brez mejna je tvoja moč: krvoločno tigro si ganil, da se je usmilila moje bede!..." Brez odlašanja se je zavil v plašč in stopil s Favstinim poverjenikom iz sobe. Ko pa je hotel odpreti Claudova vra ta, ga je spremljevalec prijel za roko. "Ne, Svetlost", je šepnil s pridušenim glasom. "Vladarica želi, da pridete sami..." obtoženka pred sodniki: ali ni naravno da hoče popraviti, kar se popraviti dá? Popraviti. . . Kakor da je moglo osvo bojenje uboge cigančice Violette odtehtati le tisočinko gorja, ki ga je bi'la zakrivila Favsta v svojem hlepenju po oblasti. . Nihče drugi ne bi bil zmožen take misli; nihče razen nesrečnega očeta, ki se mu1 je zdelo otrokovo življenje stotisočkrat važnejše od Cerkve, prestola. Francije in vesoljnega sveta. . . ..Ko je obstal pred samostanskimi vrati, je bil na njegovem obličju samo še smehljaj pričakovanja|. |.. t Tudi Favsta je z vso naglico nadaljevala pot proti Parizu. Ko je napisala pismi, se je preoblekla v moško obleko in je zajahala konja; da ne bi počasnost nosilnice ovirala pohoda. Ljudje, ki je četa drevila mimo njih, krčniarji, ki so čakali na pragovih svojih hiš in zaman vabili konjenike, da bi se ustavili — vsi, vsi so občudovali krasnega jezdeca s črnimi lasmi, ki je drevil na čelu. Naj mlajši se je zdel in najbolj nežen, in vendar je bil najbolj neučakan izmed vseh. Lakotnice njegovega konja so krva- Kardinal ni ugovarjal. Odšel je z njim1-vele od ostrog iu črte njegovega obraza in molčal vso pot do samostana. Ni ga izpraševal, ki sta hodila po njih, in ljudje ki sta jih srečavala, so dovolj glasno odgovarjali njegovim dvomom. ''Vojvoda Guiški mrtev. .. Sin Davidov umorjen... Herodovi hlapci so ubili voditelja Lige..." Farnese si jle razlagal te klice po svoje. O, zdaj se ni več čudi'1 Favstini izpreobrnitvi.. . "Kaj ji ostane drugega? Včeraj še vsemogočna, danes morda že upropašče na, jutri nemara begunka, pojutrišnjem so se krivile v zlobnem drgetu, ki je čudno nasprotoval njihovi osvajajoči le poti. Nihče ni slutil, da je mladi jezdec tista skrivnostna žena, zaradi katere je bila prelila Francija že toliko solz in krvi. .'. Tako se je Favsti posrečilo, da je pri spela v Pariz le malo kasneje od Par-daillana in Karla; ta dva še nista sedela za mizo gospe Hugete, ko se je sovražnica ustavila pred svojim dvorcem in je skočilla s konja na tla. Pomudila se je le toliko, da sta jo Myrthis in Lea okopali in preoblekli. — A niti med tem ni mirovala; ves čas, dokler so jo napravljali, so odhajale sku pine njenih ljudi v montmartrski samostan, ta z naročili in sporočili, ona s težkimi kovčegi, ki jih je spremljala do zob oborožena straža, kakor da hranijo kdo ve kakšen zaklad. Ko se je zmračilo, je zahtevala čašo krepilne pijače, da bi ji pregnala obču1-tek trudnosti: od Cliartresa do prestol niče se ni bila oddahnila, nikar že da bi bila zatisnila oči... Tako poživljena se je vnovič zavilitila na sedlo in je odrinila z ostankom svojih ljudi na Mont martre. Favsto so imenovali vsemogočno in vsegavedno. če je bil že prvi pridevek pretiran, je bil drugi tembolj. Favsta ni bila vsegavedna. Med tem, ko je spremljala vojvodo Guiškega v Chartres, da bi tam zapečatila svoj načrt s krvjo Henrika III., jo je pustila njena lokava opreznost prav tako na cedilu, kakor široko razpredena družba vohunov, ki so ji nosili vse važne novice na uho. če bi bila Favsta vedela, da se je v njeni odsotnosti kardinal Bovenni kot vodja izneverjenega svečeništva skrivaj pogajal s starcem, ki je bil za navadne ljudi signor Perctti, v resnici pa papež Sikst, kdo ve, ali bi se ji bilo tolikanj mudilo na Montmartre... Sel, ki je bil prišel s Farnesem v samostan, je krenil naravnost k staremu paviljonu. "Vstopite, Prevzvišenost," je dejal. Violettin oče je trepetaje spoznal kraj, kjer je po tolikih letih našel Leonoro. Ko je odprl vrata, je zagled&l pred seboj do petnajst lic, ki jih je vse poz- Stran 9 SLOVENSKI LIST Núm. (Štev.) 5ž; Skozi Lomo Negro v Bahio Blanc0 Kakor sem že perje napovedal, tako sem tudi storil. Teden dni sem se zamudil in sem obiskal rojake v raznih krajih južnega dela provin-éije Buenas Aires. Prevozil sem sem 2500 km z vlakom. Gotovo bo zanimalo naše bralce, kako se kaj imajo naši doli na jugu. Zato upam, da bo vsem ustreženo, če podam nekaj vtisov. Za danes naj povem le na kratko, nekatere stvari, ki jih bom v naslednjih številkah podrobneje opisal. Najpreje naj se prav toplo zahvalim vsem rojakom, ki so mi na mojem potovanju pripravili dneve nepričakovanega veselja. Niti sanjal nisem, da bom imel na potu toliko prijetnih presenečenj. Lomi Negri (na pol pota do Bahije Blanke) sem imel nekatere znance, katerim sem javil svoj prihod. Na postaji v Olavarriji so me že čakali in potem so mi dali na raz polago vse, kar so imeli. Celo avto, da sem se peljal po svoji želji. Prav od blizu sem si ogledal, kako teče življenje v "kampu". V nedeljo popoldne (30. jan.) smo pa imeli "piknik"... komaj kak obraz naših rojakov je ostal, da ga nisem videl. Naj se zahvalim posebno Tonétu Štularju, Žlembergarjevi mami, Vu-kšiniču in Mežnaršiču, ki so mi oskrbeli prenočišče in voz. Vsem pa najtoplejšo zahvalo za prijazen sprejem. Kot da sem doma, tako sem se počutil, nasmejal se pa ni sem že dve leti toliko, kot sem se v soboto in nedeljo v Lomi Negri. Kar ponoči sem potoval dalje in došel v Bahijo Blanko, kjer so me že čakali Božkovič, Ferletič in 0-selj. se je zgodilo, česar ni- sem pričakoval. Sprejeli so me z veliko ljubeznjivostjo! Pri Novakovih sem našel že pogrnjeno mizo in vabilo, naj ostanem kaj dalje. Toda, čas mi je bil odmerjen ker pot je bila še dolga. Stopil sem tudi v pristanišče Ing. White, da mimogrede pozdravim tudi tamkaj naše ljudi. Hrvatov je doli precej. Imajo celo svoje domobransko društvo, ki je pa močno nazadovalo. Stopil sem tudi na jugoslovansko ladjo "Galeb". Zvečer so se pa zbrali rojaki v Bahiji Blanki. Cel banket so mi priredili. Zbralo se je kar trideset rojakov. Kdo bi verjel. Spet smo i-meli nepozaben večer. Menda je bilo prvič, odkar mesto stoji, da se je slovenska pesem slišala. Zares ni mogoče, da bi se dovolj zahvalil Boškoviču in Novakovim, Ferletiču in Oselju za sprejem, za oskrbo, za voz in za spremstvo. In prav tako vsem rojakom, posebno še gospodu Zeihru... Kot tujec sem hodil po čisto neznanih krajih, pa so me sprejeli kot starega znanca in prijatelja z vso ljubeznijo. Le žal, da ni bilo v nedeljo, ker bi se sicer zbralo še vse več rojakov. In komaj en dan sem imel časa. Že v torek 1. febr. po noči sem bil v Tandilu, kjer sem mogel radi kratko odmerjenega časa obiskati le rojaka Paškvana, krojača. Naši ljudje tam so zaposleni večinoma v precej oddaljenih kamnolomih. V torek ob 3 uri pop. sem bil pa že v Mar del Plati. Zanimalo me je morje in lepota pristanišča, pa še bolj me je mikalo, da najdem tudi tam kaj slovenskega. Samo en naslov sem imel. To je naslov gospodične M. Lipi-čar. Poiskal sem jo. Ona mi je pa že spet vedela pokazati dalje. In našel sem... kaj menite kaj ? Morda slovenski hotel ?... le skromna gostilna je, ki jo ima rojak iz Štan-dreža, g. Lupine, in tudi almacén. Pa sem se tako lepo znašel tam in še druge rojake sem tam srečal in še za mnoge druge zvedel. Rekli so mi pa da bi jih bilo v nedeljo popoldne gotovo 20 skupaj. Pa sem mislil oni dan, ko sem zjutraj vstal, da bo tisti dan... ravno obletnica mojega odhoda od doma—morda prvi, ko ne bom spregovoril nobene slovenske besede— pa sem celo pri slovenski mizi kosil in pa še kako smo bili veseli... Tako sem imel zares nepozabne dneve na tem svojem novem potu RESTAURANT - RECREO "E CAÑON" Izvrstna domača hrana, prvovrstno pivo in vino. — Prostori z vrtom, pripravni za svadbe. — Krogljišče. Postrežba točna. Se priporoča lastnik Peter Bassanese JUAN B. ALBERDI y Gral. PAZ — Buenos Aires in ne vem besed, s katerimi naj se dovolj zahvalim rojakom, ki so me tako ljubeznjivo sprejeli hi tako pri jazno pogostili. Videl sem povsod, da skupnost med nami še ni umrla. Povsod sem našel Slovenski list in Duhovno življenje kot stare znance. Videl pa tudi, da zunaj znajo naše liste ceniti bolj, kakor pa tisti, kateri žive tukaj kjer je naše središče. Upam, da bo ustreženo vsem bralcem, če bom 'v naslednjih številkah popisal nekatere vtise. Pa tudi kak obraz fotografiran pokazal, da se nekdanji znanci všaj na sliki spet vidijo. Hladnik Janez. Kratke vesti Vsakovrstne bolezni, notranje in zunanje Venerične bolezni se zdravijo na gotov in modera način. — Ugodno plačevanje. — Prvi pregled brezplačno. GOVORI SE JUGOSLOVANSKI. — Sprejemanje bolnikov od 3 ure do 8 zvečer. Dr. ANTONIO PEREDA MEDRANO 151 BUENOS AIRES KROJAČNICA "GORICA" Hočete biti dobro in elegantno oblečeni. Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postreženi. FRANC LEBAN Ul. WARNES 2191 (Nasproti postaje Pa ternal.) Fotografija "LA MODERNA Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. Sporočam slovenski naselbini, da bom ob priliki 25 letnice moje fotografske obrti, vse prevredil ter razstavil moje delo, kjer se bo lahko vsak pre pričal mojih neprekosljivih izdelkov. VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU Ne pozabite FOTO "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Tele'on: 59-0522 Bs. Aires 13. febr. maša na Avellanedi, molitve na Paternalu. 20. febr. maša na Paternalu z» pokojnega Sebastjana Mozetič, molitve tudi na Paternalu. S 13. febr. se piifcenja velikonočni čas, ki traja do praznika sv. Petra in Pavla. Vsakega vernega katoličana dolžnost je, da. v tem-času opravi spoved in sv. Obhajilo-Priliko za spoved v slovenskem jeziku imate v cerkvi sv. Antona posebno ob sobotah zvečer in ob nedeljah do 9 ure. Hladnik Janez. Na novo otvorjen Restaurant Internacional Vam nudi velike zračne prostore, obširno dvorišče, kegljišče (V kratkem tudi krogljišče). Hrano prvovrstno in veliko iz-bero vin. Za obilen obisk se priporoča EMIL JERKIČ JORGE NEWBERRY 3372 (skoro na vogalu Alvarez Tho-mas) — BS. AIRES Agencija POTNIK SAN MARTIN 345/1 BUENOS AIRES U. T. 31 - 8759 Samo pri nas dobite najceneje ladijske listke Prodaja listkov za Jugoslavijo, Italijo in vse druge dežele. Vsakemu potniku preskrbimo kabino in druge ugodnosti. Preskrbimo popolnoma brezplačno tudi1 ,vse potrebne dokumente. Ako rabite kake dokumente, prevode ali pravno zaščito AGENCIJO "PUTNIK" Last°ik: Anton Kolungja a« nal, V polkrogu so sedeli v svojih na slanjačih, kardinali v rdečih haljah in škofje v vijoličastih oblačilih, in so zrli nanj prav tako mrko in slovesno, kakor tisto noč, ko so ga obsodili na smrt. — Favste ni bilo videti med njimi.... "Gospoda," je zajecljal z nasmeškom, v katerem se je že zdaj odražal strah, ''tako resnega sprejema se nisem nadejal"... A tisti mah so se odprla vrata v o-zadjn paviljona in vstopil je kardinal Bovenni. Vsi prisotni so vstali; nato so se obrnili proti velikemu razpelu', ki je viselo na steni, in so pokleknili k molitvi. Tudi Farnese je pokleknil. Ko je bila molitev končana in je dvignil glavo, je strme opazil, da odhajajo vsi razen Ro-vennija. še trenutek in bila sta sama. ''Kaj pomeni to?" je zamrmral Farnese. "Kje je njena Svetost... t Ona edina je pooblaščena - . ." "Potrpite," je rekeil Kovenni. — "še prekmalu jo boste videli..." "A zakaj sva ostala sama! Kaj imate do mene, Rovenni!" "Rad te imam, Farnese, stara prijatelja sva. Med nama ni treba skrivnosti In zavijanja. Preden »topiš piied Favsito, sean ti hotel povedati tole: blodili smo in grešili smo, Farnese... Ti si prvi lcrenli b prave poi in mi ostali smo šli za teboj... še jo čas, prijatelj, — Ni še prepozno. Skleni s papežem mir, kakor ga sklepljemo mi. .." Bttš tedaj je zunaj nekdo zaječal, kakor bi tiho, žalostno klical na pomoč... "Kaj je to J" se je ustrašil Farnese. "Slišiš, Rovenni!" "Rajši poslušaj mene. .. Govori: ali ea hočeš spraviti s Sikstomt... Farnese se je trpko zasmejal. "še včeraj bi ti bil odgovoril: da!. Nocoj je prepozno..." ''Zakaj naj bi bilo prepozno!" "Zato; ker sem prišel semkaj z namenom, da se spravim s Favsto..." "Kaj govoriš? Ali si še pri pameti!... Poslušaj. Farnese: Sikst V. bo kmalu umrl in jaz vem, koga bo priporočil kon klavu za svojega naslednika. . . Čas je, da se spraviš z bolnim papežem in pa s tistim, ki mu bo nasledoval na prestolu. Glej, jaz ti ponujam bogastvo in vsa-katero čast, med tem ko ti Favsta ne more dati ničesar. Ti sam si jo obsodil s tem, da si jo prvi zapustil... Daj, reci besedo..." "Favsta mi bo dala ljubezen", je resno odvrnil Farnese. "Kolikorkoli mi je storila zlega, v tem trenutku se nadejam od nje najvišje sreče: vrnila mi bo hčer..." "Hčeri" je ponovil Rovenni s tako le denomrzlim glasom, da je Farnese vztre« petal. "Gotovo da." je deja^ boreč se z grozo, ki ga je obhajala. "Njeno besedo imam. .." ''Njono besedo!" se je zagroliotal Rovenni. "Ali res še veruješ v svetost Fav atine be&ede!... Poslušaj, brezumnež:' Tisti trenutek je resno in turobno u-daril v tišino glas zvona. "Mrtvaški zvon," je zamnnral Farnese ves prepaden, ''Komu zvoni!" ''Le poslušaj. Nisi še čul vsega," je zarolinel Rovenni, držeč ga za roko. Za vrati v ozadju paviljona se je oglasila žalna pesem. . . Farne«© se je silo nia iztrgal Rovenniju in obupno zatulil v bučanje žalostinke in v klenkanje zvona: "Pesem, ki jo pojo obsojencem v uri Kdo umira tukaj? Kdo njihove smrti je umrl?.." "Farnese," je izpregovoril Rovenni s strašnim, porogom, ''za temile vrati te pričakuje vladarica Favsta... Idi, zahtevaj od nje svojo hčer..." "Moja hči... Moje dete.." Farnese je planil k vratom in jih je odprl na stežaj. V luči smolnatih pla-menie se je razgrnila pred njim panorama samostanskega vrta... Obstal je in odrevenel. Lasje so se mu naježili, v glavi se mu je zvrtilo. Zdelo se mu je, da sliši, kako mu pokajo možgani in kako se mu trga srce . . . "H3či..." je zavpi^ opotekajo se proti sredini: "Violetta..." Da, bila je njegova hči. Bila je Violetta. Njej je pel mrtvaški zvon, kakor je nekdaj na Grevskem trgu klenkal Leonorl; mrtvaška pesem, ki se jo razlegala v- hladni večer, je bila namenjena njej... Po razpadajoči marmorni terasi so bili v polkrogu razvrščeni kardinali in škofje nove Cerkve, na marmornatem prestolu pa je sedela vladarica in pape-žinja v svojem prvosvečeniškem ornatu in je z iztegnjeno desnico kazala na obsojenko... na Violetto... na Farnese-vo hčer... Sredi polkroga se jet dvigal križ, ki ga je bila opatica velela prenesti s pokopališča. Na toni križu je visela Violetta v beli obleki. .. bleda, negobua, morda že mrtva... ali vsaj onesvešče-na od muk... Vsa ta strahota je napolnila Farnese-ve oči z bliskovito hitrico nemogočni sanj, ki prid«jo in minejo, vse v eni sekundi. Toda kardinal še ni bil videl vsega. Tisti mah, ko je planil iz paviljona in zakričal: "Moja hči I" —tisti mah se je obrnila proti njemu' ženska, ki je stala ob znožju ^Favstinega prestola. .. Farnesevmeu vzkriku se je odzval drugi vzkrik) jek neizmerno bolečine. . . Kakor blisk se jo vrgla ženska h kardinalu in mu je položila roke na ramena, kakor nekdaj pred oltarjem Naše Gospe... Zakaj ta ženska je bila Leonora.. . Kardinal je zahropel z glasom, kakršnega imajo umirajoči, kadar se bliža njihova muka vrhuncu. Leonora, mrtvaško bleda in obenem vse ptameneča, mu je nepremičnG zrla v obraz. Strmenje, gnev, sovraštvo, dvom, obup — vse se je družilo v njeuem pogledu. Počasi, tja do Ivano Fourcudove, ki jo klečala na drugi strani prestola, vsa zrušena vase vsa otrpla od strahu. . . "Kaj si rokel!" se je spet obrnila li kardinalu. "Moja hči. . najina hči...! Kje je najina hči, Farnese?... "Evo," je zastokal Farnese, in iztegnil roke proti obsojenki. . . "Violetta»..." "Tvoja hči..." Leonora se je ozrla na križ. Nekaj neizrekljivega se je razgrnilo po njenem krasnem, izmučenem obličju. Vzdig nila je drhteče roko in zajeoljala s tihim glasom, polnim toge in koprnenja: 'Moja hči... Ali je mogoče?... Ti si moja hči!! Oh, da, poznam to, dete moje, Joj, pomagajte mi, da jo snamem s križa. .. Potrpi, dete} ne umri... evo tvoje mamice. . ." Tako govoreč se jo vzpela ob križu in je objela vse, kur je mogla doseči: Vio-lottino golo noge, zatekle in črne od neusmiljenih vrvi. Z pomočjo obupa je pograbila za križ iu ga .je začela tresti, da bi ga izruvala iz jame. Toda njena življenska sila je bil» P0' trošena. Napor jo jo zlomil. Sredi svoje ga prizadevanja se je zgrudila na kolena; njeni nohti so so zagrebli v tla--* Nato se je zdajci pognala kvišku, vzrav nala se, iztegnila rojte in pala vznak, z' očmi široko uprtimi v mladenko na krl žu... Saizuma je bila ozdravljena n8, veke... Leonorin padec je osvestil kardinal*-ki je stal dotlej, kakor kip. Zavlekel se jei k njej, sklonil sei vstal, prijel z8r gavo in zastokal: "Mrtva..." Glas) s katerim je zahropel to besedo, je bil tako strašen, da so halebardirj1 za marmornatim prestolom vztrepeta'1' kardinali pa so pobesili glave. •San>tr Favsa se ni ganila... Tedajci pa je kardinal izdrl bodalo, W ga je imel pod plaščem. "Prekleta," je zakričal, iztezajo i'°Ke proti Favstl. "Prekleta... Zdaj el ti vrsti..." Zdolo so mu je, da loti proti Favsti-zdaj—zduj ji porine bodalo v pral*«* Toda stal je na mestu. Od sekuude sekunde strašnejo ga je obhajala za' vest, du vse odmira v njem, da vse podira., da ne moro več ganiti no z r0" ko ne z nogo... S tem občutkom v d0"' jo še enkrat obupno zavpil in blisk0®9 obrnil bodalo proti sebi... Pal je, a mrtev ni bil. V posleduj' muki se jo zavlokol do Leonore in jo objel z obema rokama. Iščoč njunih P°* bledelih ust; šele v trenutku, ko j» j" našel s svojim smrtnim poljubom, s® zdajci zleknil in obležal. Bilo je V njem. .. (Nadaljevanje sledi. ) á Num. (štev.) 58 SLOVENSKI LIST Stran 7 Socialno skrbstvo, telesna vzgoja in finance v Jugoslaviji Izboljšanje plač — Mnogo manj v tujino — 19 milijonov za teles stejo, kar je viden znak izbolj V ponedeljek 24. I. je na seji finančnega odbora poročal o svojem proračunu minister za socijalno politiko in ljudsko zdravje. Tako je Proračun za prihodnje leto za 25 milj. din. višji od proračuna za 1. 1937-38 in za 45 milj. din. višji od Proračuna za 1. 1936-37. Najeto je tüo posojilo 30 milj. din. za modernizacijo državnih bolnišnic, med katerimi je upoštevana tudi ljubljanska. V kratkem bodo predloženi sledeči važni ukrepi: 1) nov zakon o bolnišnicah, 2) ustanovitev zdravstvenega sklada, 3) za vsako bolnišnico poseben splošen načrt, 4) izvežbanje posebnih strokovnjakov za obdelavo teh vprašanj, 5) ustanovitev lekarniškega in sanitetnega skladišča. — Pri delu za Sanacijo je bilo lani zgrajeno 125 Todnjakov, 85 cistern in 64 vodovodov ter 282 raznih drugih objektov. i V" Socijalni zakonodaji je ministrstvo izdalo pomembne uredbe o minimalnih .mezdah, o kolektivnih Pogodbah in o spravi in arbitraži. Dočim so delavske mezde padale konca leta 1936, so se začele dvigati s trenotkom, ko je stopila v veljavo uredba o minimalnih mezdah. Rezultat dviganja mezd je Qadvse zadovoljiv, ker so mezde Poskočile za majhen odstotek bolj, kakor pa so se dvignile cene. — V štrajkov — 21.000 oseb je šlo lani no vzgojo — Državni dohodki ra-šanega gospodarskega položaja delavskih sporih je bilo doseženo znatno omiljenje; dočim je še 1. 1936. bilo 394 stavk, pri katerih je sodelovalo nad 1 milj. delavcev, je v prvih 10 mesecih 1. 1937, to je po sprejetju uredbe bilo le še 151 stavk z 38.000 delavci. — Število brezposelnih se je znatno zmanjšalo, tako da je bilo v avgustu 1. 1937 zavarovanih okrog 200.000 več, kakor 1. 1933. Z uredbo o skrbi za nezaposlene delavce je bila maksimalna podpora . 6 tednov po-večena na 26 tednov. Za delavska stanovanja in zavetišča bo vsako leto na razpolago skoraj 20 milj. din. V . tujino je šlo za delom nad 21.000 ljudi, od tega se jih je izselilo okrog 5.000 v prekomorske države. To število izseljencev je skoraj še enkrat večje, kakor 1. 1936. V 1. 1937 so izseljenci poslali y domovino okrog 300 milj. din., medtem, ko' je 1. 1936 prišlo izseljenskega denarja v domovino 264 milj ono v. Za rešitev invalidskega vprašanja se prpiravlja zakonski predlog, ki bo za vedno ugodno rešil zahteve vojnih invalidov. — K poročilu se je oglasilo več poslancev, med njimi poslanec Gajšek. Prosil je ministra, naj čimprej izda uredbo o delavskih knjižicah, ker bodo delav- Ne izgubite prilike PRVOVRSTNA KROJAČNICA "PRI ZWEZSI" Ima na prodai vse ostale poletne obleke po zelo znižanih cenah. — Obiščite me in se boste sami prepričali — Lastnik STANISLAV MAURIČ ci z njimi imeli polovično voznino. — Glede izseljencev omenja, da je nad 1 miljon^ugoslovanov v tujini in da od teh odpade na Slovenijo 45%, na Hrvaško 50%, na vse druge dele države pa 5%. V Sloveniji je zasebna iniciativa ustanovila Družbo sv. Rafaela, ki je lani slavila 10. letnico svojega dela za naše izseljence. Ob tej priliki se je ustali o v/i 1 a /izseljenska zbornica in jbi bilo dobro, da bi se take zbornice ustanovile tudi v Zagrebu in Bel-gradu. Glede plač duhovnikov in učiteljev, ki delujejo po večjih izseljenskih naselbinah v tujini zahteva, naj bodo tolikšne, da bodo mogli opravljati svoje važno nalogo med našimi izseljenci. Končno se je dotaknil razmer v ljubljanski bolnišnici, ki potrebuje še 15 novih zdravnikov, da bo mogla v redu poslovati. Pravtako so podpore potrebne ženska bolnišnica v Ljubljani in umobolnici na Studencu in v Novem Celju. V torek 25. I. je poročal minister za telesno vzgojo dr. Vjekoslav Obiščite krojačnico UŠAJ ki vam nudi v vsakem oziru najboljšo postrežbo GARMENDIA 4947 Paternal, Bs. Aires Miletic o svojem proračunu. Ves proračun znaša 18,865.000 din. Glede obvezne telesne vzgoje je bil storjen korak naprej in je lani napravilo z uspehom tečaje okrog 500 učiteljev. Ti bodo mogli voditi obvezno telesno vzgojo po državi. — Sport se lepo razvija in mu država po možnostih pomaga, zlasti kadar gre za nastope naših športnikov v tujini. — Gasilstvo se lepo razvija in je za njega v novem proračunu namenjenih 600.000 din, ki jih bo dobila gasilska zveza. 6 milj. din. pa je določenih za odhod uradne delegacije sokolskega saveza za vse-sokolski izlet v Prago 1. 1938. Novi proračun je za 6,100.000 din večji •od lanskega. Po poročilu se je oglasilo v debati več poslancev. Oba predloga obeh ministerstev je finančni odbor potrdil. 26. I. je finančni minister Letica poročal o predlogu svojega ministrstva. Dohodki novega proračuna so za 1. 270 milj. večji, kakor dohodki veljavnega proračuna. Večina teh dohodkov pa je dosežena že s prisežkom dohodkov v veljavnem proračunu. Radi tega ne bo nikaltih novih davščin. Država ni v zadnjih 7 letih še nikdar imela toliko dohodkov, kakor v zadnjem letu, saj je december že peti mesec tekočega proračunskega leta, v katerem presegajo dohodki po 1 mil jardo dinarjev. Presežek dohodkov za prva tri tromeseeja tekočega proračunskega leta znaša 702 milj. din. in smemo do konca proračunskega leta upravičeno pričakovati presežek v znesku 1 miljarde din. Zaradi tega prav lahko pričakujemo v novem proračunu vsaj še 270 milj. din. Prav glede na to je celo upravičeno upanje, da bo mogoče nekatere davščine znižati. Gospodarstvo se krepi v vseh krajih države in je 1. 1937 nastalo mnogo več gospodarskih podjetij vseh vrst, kakor 1. 1936. Celotni proračun dohodkov znaša 12.180,000.000 din. Od tega odpade na fiskalne dohodke 657.582,000.000 din ali 62.25%, na gospodarske dohodke pa odpade o-stanek ali 37.75%. Dokaz za zboljšanje gospodarskih razmer je tudi padec prisilnih davčnih eksekucij. L. 1934 je bilo 20.867 prisilnih prodaj, v vrednosti 10,320.000. L. 1936 je padlo število prodaj na 4.025. V 1. 1937 pa je v treh tromesečjih bilo prodanih vrednosti za 1.281.000 din, kar pomeni ponoven padec za eno tretjino proti 1. 1936. V petek je finančni o^bor potrdil poročilo finančnega ministra. IZKUŠENA BABICA Filomena Beneš de Bilek diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. — Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo, ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr. V. T. 23 Bueno Orden 3389 Buenos Aires Ako hocete biti zdravliesi od odgovornega zdravnika zatecite se k Dr. A. GODEL AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO Ženske, bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specija- listi za pljučne, srfae, živ reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. GOVORI SE SIOVENSKO CALLE CANGALLO 1542 CARIčIN LJUBLJENEC ^^ZGODOVINSKI ROMAN (Nadaljevanje 76) -—Zakaj si prelival kri na zem-ün Pugačev, ali si bil upravičen, si delal tako? Ali si smel ubija, «i li smel ropati in požigati? —Pugačev, vedel si da je laž, kar tj je govoril tvoj zapeljivec. Usadil je v srce strup, s katererim si ti, ^ugačev, okužil celo Rusijo. —Tako mi bo govoril Bog, potem Pa me bo peklenska sila potegnila v uajgroznejši in najtemnejši del Pekla. Tam pa me bo pričakoval Vrag, da me bo s svojimi strašnimi kremplji odvlekel tja. odkoder ni več vrnitve. —-Ne, ne, jaz ne sinem umreti.— Livija, kako ti zavidam, da si rešila zemeljskih skrbi in težav. . eue pa si pustila samega, osamljenega in nesrečnega. Dolgo je sedel Pugačev ob Livi-Jüiem truplu, ni se premaknil in ni '-'rtinil besede. Potem pa je .vstal in ^ann-mral: , —Ti si umrla, Livija, in najhujše stokanje te ne bo več obudilo ži vi jenju. Toda, zadnje moje slo-^ °d tebe bo kraljevsko— Priredil 1 °°m pogrebno svečanost, kakrš-ne še nihče ni nikomur priredil. I-boš pogreb, o katerem bodo .stoletja pozneje govorili. ' Hparnes bom izročil tvjoje telo ' eal¿i» zvečer pa bo Moskva, ta P°nosna Moskva, v kateri so kro. ^ 1 carje silne Rusije, od prvega zvHdnjega, do mene, ki se bom v eez malo ur kronati v katedrali 2Plamenela kakor največja baklja, kar jih je svet kedaj videl. Naj ve vsa Rusija, da Pugačev žaluje za svojo ženo! —Ha, kaj pa je to? — Kaj to pomeni ? Pugačev odhiti k oknu, razgrne zavese in zagleda v velikem dvo-riiiču Kremi j a ogromno množico naroda. __Kje je car? — je tulila množica. — Kje je naš oče Peter? — Kje je? —Tukaj sem, prijatelji moji!, — odgovori Pugačev —, kaj bi mi radi povedali? —Naprej car, — se odzove vodja množice, — sedaj ni čas za ljubimkanje? Sovražnik se nahaja pred vrati Moskve. Katarina je poslala ogromno vojsko z namenom, tebe, tvojo slavo in zmagoslavno napredovanje uničiti. Pravijo, da je Po-temkin 'vojskovodja. Veliki car, sedaj pokaži, da si junak, ki se ne boji sovražnika. Pugačev prebledi in se zdrzne. Ali se je res zaklelo vse proti meni? Sedaj, po tem težkem udarcu, ki ga je zadel s smrtjo njegove žene, ki jo je tako neizmerno ljubli, mar naj sedaj tako potrt in onemogel vodi .tako težko in usodno bitko? —Prišel bom, prišel —, je komaj spregovoril Pugačev —, samo trenutek mi dajte, samo trenutek. — —Hiti, car, hiti!! Mi že komaj čakamo, da nas popelješ v boj. —Saj sem vam rekel, da bom prišel, — zagrmi Pugačev, iz oči mu je bliskalo, ustnice pa so mu drgetale. — Mar mi mislite zapovedovati? Ali mi nočete dati nit itoliko časa, da bi se poslovil od bitja, ki sem ga ljubil bolj kot vse na svetu? . —Tu leži umorjena moja mlada žena! Vi, — vi pa me hočete ločiti od nje? Vi zahtevate, naj 'vas vodim. Dobro, toda povem vam, obračunavajte prej s svojimi življenji. Pugačev je jezno zaloputnil okno, da so se vse šipe zdrobile. Hitro se obleče in zagrabi svoje orožje. ; Ko je stopil v generalski uniformi pred mrtvo telo svoje ljubljene Livije, je še enkrat pokleknil pred njo. —Sladko spančkaj, mila moja, — ji je nežno govoril Pugačev,— kma lu bom prišel za teboj, čez malo časa se bova že srečala na drugem svetu. —Vem, da bo ta bitka moja smrt Jaz pa si jo želim, ker 'vidim, da življenje brez tebe ni življenje, oh Livija. Odločno in ponosno se je vzravnal in odšel skozi vrata na stopnice. Čez trenutek je stal v popolni bojni opremi na dvorišču. Tu ga je že pričakovala zbrana vojska. Zastave so plapolale kopja, puške in topovi, vse je bilo pripravljeno in se veselilo bitke. — Množica je navdušeno vzklikala, ko je zagledala svojega carja. Pugačev skoči na plemenitega ko nja, ki so mu ga pripeljali in spregovori zbranemu narodu: —Prijatelji, v odločilni boj gremo, v boj, ki nam bo prinesel zmago ali pa smrt. Vi veste, da sem imel vedno najboljše namene in da sem hotel osvoboditi ruski narod neusmiljenega tiranstva carice Ka- tarine in njenih ljubiincov. —Upain, da bomo zmagali. Če pa nam je usoda kaj drugega namenila, se bodo vse naše nade razblinile. Če bom padel, prijatelji moji, vas prosim, da mi izpolnite te moje besede: ( —Zgoraj v stolpu leži moja žena — mrtva. Pokopljite naju v skupni grob in če vam bo mogoče, .vrnite naju stepi, stepi, v kateri sva odrasla, kjer sva bila srečna in zadovoljna. -Na najin grob usadite divje stepske rože. Drugo cvetje naj ne krasi najinega groba, tudi spomenik naj ne naznanja najinih imen! V tem trenutku so pripeljali lira brega konja, ki je nestrpno mahal s svojim dolgim repom in s posebnim razumevanjem gledal svojega gospodarja. Pugačev stopi k ljubljenemu konju. Pogladi ga po vitkem vrátu in zakliče s solznimi očmi: —Sedaj imam samo še tebe na celem svetu, moja draga, zvesta žival. Nosi me k zmagi, če pa ne bo moglo biti drugače, pa v smrt, —Smrt ltleplje svojo koso. Ugrabila mi je mojo Livijo, mislim, da se bo spravila tudi nad mene. 1 —Naprej, prijatelji! Bratje, naprej, razvitje naše zastave. — Dol s Katarino. — Živel car Peter IH. —n Naprej nad sovražnika! —Dol s Katarino, — Naj živi car Peter III. — je klicala množica vo jakov. Klicanje se je razñirilo med množico in čez malo časa je prihajal iz tisoč in tisoč grl samo en vzklik: — Dol s Katarino — Naj živi car Peter III. — Po vseh moskovskih ulicah in uličicah so trobile trobente, bobni so udarjali, zastave so plapolale, Pugačev je šel v zmago ali pa v smrt. Čika, Mirovič in Peter Voroncov so presedeli vso noč skupaj in premišljevali, kaj jim storiti, ko bo smrt uničila lažnjivega carja. Čika ni niti trenutek podvomil, da ne bi njegova hčerka izvršila prisege. Prepričan je bil, da Pugačev ne bo doživel jutra. Nstrpno je pričakoval stari ko-zak, da je napočil dan, ki mu bo dokazal, da je njegova hčerka Livija junakinja in mučenica Rusije.— Ko pa so se prvi jutranji žarki prikradli skozi zavešena okna v Kremelj in padali v sobo, kjer so se nahajali stari Čika, Mirovič in stari Voroncov, se stari Čika dvigne in reče odločno: —Čas je, — pojdita z menoj, pri jate!ji. Ali slišita? —Čika, kam naj gremo? —V njuno zakonsko sobo, — od govori kratko Čika. — Odnosno, če želite, v mrtvaško sobo. Vsi se podajo k vratom, a v tem trenutku začne nekdo silno razbijati po vratih. Ko jih je Čika odprl, se pojavi na pragu Olga, bleda in z razpuščenimi lasmi, še v nočni halji. Ona je že vedela, za kaj gre, ker jo je Mirovič, preden se je vrnil k ostalim, odvedel v neko varno sobo. —Za božje moje, — vzklikne Olga, —kje je car? Kdo ga bo opozoril? —Oh, Mirovič, ti moj edini, sedaj bomo vsi propadli. — Prispel je glasnik neki grbati kmet, ki želi SLOVENSKI List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO iu KONSORCIJ "NOVEGA LISTA" TAKIFA KKDUGLUA CORREO ARGENTINO Concesión 1551 Dirección: Gral. César Díaz 1657 Buenos Airas Dve pustni zabavi — Gosp. Podp. društvo v V. Devoto vabi na VELIKO PUSTNO VESELICO, katera se bo vršila v nedeljo 27. fberuarja t. 1. ob 4. uri popold, v društvenih prostorih, ulica Sim-brón 5148. Spored: 1.—Otvoritev: Godba 2.—Pobratiliija: V. Vodopivec, poje moški zbor 1 3.—Babilon: V. Saksida, moški zbor 4.—Kuplet: Župan A. Dekleva, — poje moški zbor. 5.—Na straži: F. Ferjančič, poje moški zbor 6.—Sovražnik žensk: V. Bratina, enodejanska šala. Po končanem sporedu prosta zabava s plesom in pustnimi običaji. V ponedeljek 28. februarja t.l. — DRUGA PUSTNA ZABAVA — Začetek ob 9. uri zvečer in bo trajala do 6. ure zjutraj. Za številno udeležbo se priporočamo ODBOR OBJAVE POSLANIŠTVA Charcas 1705 — Bs. Aires Kr. jugosl. poslaništvo išče in prosi, da se pri njem zglase naslednji naši izseljenri: Rašič Jure, iz Klobuka, ljubuški srez, ki je pred leti živel v Venado Tuerto. Nedcklan simún iz Drniša, ki je dospel v Argentino pred kakimi 25 leti. Leta 193Q se je poslednjikrat javil svoji družini. Zadnji njegov naslov je bil: a¡c. Missler, San Martin 666, Bs. Aires. ..Bratanica Franca iz Brežice, roj. 1890 leta. Tudi tu je zadnji znan naslov ajc. Missler. Drugih podatkov nima. Bratanič Miha, roj. 1898 leta. Svoj čas je preejmal pošto na naslov: Calle Isleta 4411, Valentin Al-sina. V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1275 in 1407 U. T. 22 - 8327 DOCK SUD ZOBOZDRAVNIKA !! Dra. Samoilovic de Falicov in Dr. Feliks Falicov Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 U. T. b» - 1723 KEMIČAR IN LEKARNAR diplomiran na zdravniški fakulteti v Pragi in zakonito preizkušen v Argentini. Hh. Mr. Franciško Huspaur Mladeniči/ Vsako pomlad se kri prenovi, pripravite se za novo življenje in spravite iz sebe vse stare bolezni s tem, da napravite krvno analizo.— Za stare klijente zastonj enako notranjost po pošti. Dock Sud, calle Facundo Quiroga 1441 (Avellaneda) Pcia. JÜ de Bs. Aires NOV ODBOR SOKOLA BUENOS AIRES I. Odbor Sokola Buenos Aires I. nam poroča, da so izbrali sledeči odbor: Ante Sardelič, starosta; To-mislav Marasevic, podstarosta; Slavko Valčič, načelnik; Ante Grego, prosvetar; Franjo Surjan, blagajnik, Avgust Jugic, tajnik; Jer-ko Protič, namestnik taj.; Marko Petrovič, nam. taj.; Ante Separo-vič, Marin Sardelič, Sime Cubrió, Ivan Brajkovié in Andrej Križič, odborniki; Ivan Ribičič, Vazelin Gološin in Martin Ivanec, revizorji- BEaESrSKEEH Veliki zavod "RAMOS HEJIA" VFNFBFAC ANALIZE mina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOZA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarld. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nem-škem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane. ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. GRLO, NOS, USESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. Popolno ozdravljenje $ 30.— Plačevanje po $ 5.— na teden. Naš zavod s svojimi modernimi napravami In z izvrstnimi SPECCIJALISTI Je edini te vrste v Argentini — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Od 9—21 ob nedeljah od 8—12 Rivadavia 3070Fíaza Once t Potrtim srcem naznanjam, da je dne 2. februarja ob eni uri popolnoči v bolnišnici Transita v Córdobi umrl moj nepozabni brat MAKS UKMAR doma iz Koprive na Krasu, star komaj 34 let. V Argentino je prispel leta 1928, ki si je pri nezdravem delu nakopal pljučnih bolezni ter jim skoro po enem letu boüehanja podlegel. Doma zapušča dva brata in očeta, mati pa mu je ravno pred enim mesecem umrla. žalujoča sestra Roža, por. Jeiič, in ostali sorodniki. Buenos Aires, dne 9. februarja 1938. mmSmSk CERVEZA FRESCA Q U I L M E S EN BOTELLAS DE LITRO con frio o con calor beba quilmes, 0 mejok govoriti s carjem. Ni mi pa hotel povedati, kake novice prinaša. — Kljub tenra pa sem na njegovem obrazu spoznala, da hoče carju *(po ročiti nek ostrašno vest. —Carja ne sme sedaj nihče buditi, — odvrne z rezkim glasom Cika. — On spi tako trdno, da se bojim, da ga sploh ne bomo mogli več zbuditi. —Naj kmet vstopi, pa naj nam pove, s kakim poročilom prihaja. —Kje je? —Zunaj na hodniku. —Pripeljal ga bom sem. — Kozak Čika odide iz sobe in se trenutek pozneje vrne z nekim gr-bastim kmetom, ki se mu je poznalo, da je bil lepo oblečen, da pa je v veliki naglici prepotoval dolgo in mučno pot. , Njegova obleka je bila zamazana in raztrgana in plava brada, ki mu je obdajala obraz, je bila razku-štrana. —Prijatelj, sedite, — mu reče Či ka in mu ponudi stol. — Recite nam kaj hočete sporočiti carju. Mi smo njegovi najboljši prijatelji, pa nam morete zato popolnoma zaupati. —Mar vam morem res zaupati?, — vpraša kmet, ki se lokavo smehlja in gleda na tla. — Ne, ne morem z vami govoriti. Samo s carjem. — Zbudite ga, ak ospi. Moje poročilo je važno. —Carja nikakor ne moremo zbuditi, — odvrne Cika, ki je postal že nepotrpežljiv. — Moj prijatelj car se je sinoči oženil in gotovo bi se zelo jezil, če bi ga motili v spanju. —Toda jaz sem oče mlade carice. —Si-li že kaj slišal o starem koza- ku Čiki, o divjem Čiki, kakor me ljudje imenujejo? —Vi ste Čika? — Ah, potem pa mialim, da vam smem zaupati. Po teh besedah strga kmet z o-braza svojo brado, ki se ji je poznalo, da je umetna. Navzoči zagledajo nenavadno grd obraz. Njegov obraz je kazal brutalnost in odurnost. —Človek, kdo ste vi'? — vzklikne stari Čika. — Vi niste kmet, kakor smo mislili. Vi niste kmet, niste poljedelec, — vi ste glasnik, ki se je priplazil pod to krinko v mesto. —Odkod prihajate? —Iz Petrograda — se zareži gr-bavec. — Pri mojem zaščitniku sve tem Krispinu, še en tak ukaz mojega gospodarja, pa bom ležal pod zemljo. Kdo je vaš gospodar. —Grof Gregor Orlov — odgovori počasi in oklevajoče grbasti glasnik. J—1¡Orlov? — vzkliknejo lipoma vsi navzoči. Zdelo se je, da to ime ni napravilo na nje ravno ugodnega vtisa. Toda Čika zbere hitro prisotnost duha in reče,- —Da, da. Grof Orlov je s carjem v zvezi. —Sedaj vidim, da lahko z 'vami govorim in da vam smem zaupati, — reče grbavec. — Če namreč poznate carjevo skrivnost, nočem tudi jaz imeti pred vami nobene skriv nosti. —Mar vam car še nikoli ni pripovedoval o grbavcu Matušku, o slugi grofa Orlova, ki mu je že dva- krat prinesel tajne vesti iz Petrograda ? Čika seveda ni imel niti pojma da stoji namišljeni car v kaki zvezi z bivšim caričnim miljencem grofom Gregorjem Orlovom. Toda napravi zelo vesel obraz in vzklikne: Mar je to mogoče? Vi ste grbasti Matuška? —pa, popolnoma pravilno, moj zet mi je že večkrat omenil vaše ime in rekel, da vas bo bogato poplačal, čim dospe v Petrograd? — Hm. — to bo še dolgo trajalo. — se zaničljivo nasmehne grbavec. — Vi torej še ničesar ne veste ? — Ha, vaše zmage so vais popolnoma omamile. — Slišal sem, da je tu 'v Moskvi zelo veselo življenje. — Včeraj ste imeli svadbo, danes kronanje, samo če vam ne bo častiti gospod Aleksander Potemkin pokvaril računov. —Potemkin? Kaj je z njim? — vpraša Olga. —Carju moram to-le sporočiti: —Grof Orlov mi ni dal pismenega poročila, ker se je bal, da bi me mogli ujeti. Zato sem sem moral vse naučiti na pamet, od besede do besede, kakor šolski otroci. Njegovo poročilo se glasi: ' —Pugačev bodi previden. Potem kin ti gre z veliko vojsko naproti. On te namerava v Moskvi napasti in uničiti. — —Pojdi mu naproti. Njegova pehota je zelo močna. Potemkin razpolaga tudi s topništvom, konjenice pa ima zelo malo. Car Peter, bojuj se, sedaj je odločilni trenutek. —Tako se glasi poročilo mojega gospodarja, — nadaljuje po krat- kem odmoru grbasti Matuška, — se daj pa lahko še nekaj dodam. Ko mi je moj gospodar dal poročilo, ki sem ga ravnokar izpolnil, mi je ukazal, sesti na ognjevitega konja in jahati noč in dan. On ve, da dobiva grbasti Matuška krila, če jezdi dobrega konja in da potem premaga vse ovire. — Od Petrograda do Moskve nem potreboval samo dva dni. —Ko sem se že bližal Moskvi in iz daljave zagledal mesto z njegovimi stolpi in morjem hiš, naletim na zapreko. —Za vraga, kaj pa je to? pomislim, a ko sem se previdno približal, sem spoznal, da je to Potemkinova vojska. — Ne morem si pojasniti, kako je mogla tako hitro dospeti, toda nedvomno je že v najbližji o-kolici in najpozneje tekom ene ure bo udrla v Moskvo. , —Priganjal sem svojega ubogega konja tako, da je razgetal od bolečine, ko sem zadiral ostroge v trup. Konj je drvel z menoj, kakor da ga preganjajo furije. Moral sem priti mimo Potem-kinovih straž, ker sem se zavedal, da ne bodo nikogar pustili v mesto, da ne bi v Moskvi prezgodaj zvedeli za približevanje sovražne vojske. —Straže so zasedle celo državno cesto in sosednja polja. Tam, kjer teče ozki rokav reke, se je nahajal mal oddelek Preobraženskijeve gar de. Vojaki so mislili, da ne more nihče preko reke. ker ni bilo nikjer mosta. —Toda jaz sem prišel preko reke ravno na tem mestu. —Pohitel sem vojakom naprot1- V eni roki sem držal svojo pištol«; v drugi pa zakrivljeni meč ni Pre' den so vojaki mogli streljati, sem prvega ustrelil, drugega pa sem u-daril s sabljo po glavi, tako da sen* mu razklal ne samo kapo, temvec tudi lobanjo, nato j>a se ' z jim skokom znajdem sredi reke. —Plavaj, zakličem svojemu kon* ju, ali pa boš utonil. —Moj ubogi, izmučeni konj Je cimbro plaval. Nosil me je pre^° reke, Vojaki so sicer streljali, tod» njihove kroglje me niso zadele. D;osegel»sem že plitvino, konj se je že drhteč in trepetajoč dvignil VL_ vode, — ko konja naenkrat pogod1 krogla. Prokleta roka, ki je strel,)8' la. Moj konj se zgrudi na zeffllj0; —Ne škoduje, sem si dejal. ^ škoda konja, če je jezdec še žav- —Prilazim se do brega, krogi0 so mi žvižgale okrog ušes, toda bena me ni zadela. Ušel sem J1®1' nakar sem peš nadaljeval pot v J»e sto. Srečno sem se ognil vsem °vJ' ram in nevarnostim in sedaj seDJ tu. Nepopisno so bili presenečeni b®" vzoči, ko so .slišali Mat.uškino p°r°' čilo. To poročilo jih je zadelo k«' kor strela z jasnega neba. Preden pa je mogel kdo kaj vrniti, nastane na dvorišču divJl krik in metež. Ogromna mnoŽ^ naroda se je valila skozi vrata v Kremelj. —Sovražnik je tu, — je kričal0 tisoč iu tisoč glasov. Kje je car? Kje je c ar» (Dalje prilio