Ameriška Domovina
}n> J\ly * iN spirit
//^^AiteuA«« oms
/VftERIC
Nation*! and Intematienai Circnl&tkm
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING. FEBURARY 23, 1970
‘•:.v	';
%0V€N1AN
'MWa	r*fl». >. tv. /. :

ŠTEV. LXVni — VOL. LXVIII
Nixon odložil nažrt carine za uvoz olja
Predsednik Nixon je odložil za nedoločen čas vsako spremembo v uvozu olja v ZDA. Nasprotniki so ga obtožili podpiranja oljnih družb.
WASHINGTON, D.C. — Posebni odbor članov zvezne vlade ]'e pretekli teden predložil predsedniku Nixonu zaključke študije o uvozu petroleja v ZDA. Večina članov odbora se je zavzela za ukinitev takozvanega kvotnega sistema, ki je bil uveden v času predsednika Eisen-howerja 1. 1959, in njegovo nadomestitev z uvedbo carine, ki naj bi se postopno nižala. Po u-gotovitvah študije stane sedanji sistem uvoza vsakega uporabnika petroleja in njegovih izdelkov v ZDA letno $24 več, kot bi bilo' treba.
Po sedanjem sistemu določi zvezna vlada posameznim družbam količine olja, ki ga lahko u-vozijo tekom enega leta. Družbe in količine izbira vlada sama po svoji uvidevnosti. V zvezi s tem je bilo v preteklih letih ponovno slišati o raznih prednostih, ki so jih bile deležne nekatere petrolejske družbe. Celoten uvoz surovega olja na področje vzhodno od Skalnih gora ne sme preseči 12.2'« skupne domače produkcije na tem ozemlju. Aljaska, Zahodna obala in Havaji smejo zahtevati uvoz tu-jego olja šele tedaj, če ni dovolj domačega in kanadskega.
Večina članov odbora, ki je Študijo pripravljal, med njo delavski tajnik Schultz, zakladni tajnik Kennedy, državni tajnik Rogers in o b r a mbni tajnik Laird, so se zavzeli za odprave sedanjega sistema in uvedbo carine. Le notranji tajnik Hickel in trgovinski tajnik Stans zagovarjata ohranitev in dopolnitev sedanjega sistema.
Predsednik Nixon se ni odločil za nobeno stališče, je le odložil odločitev in pozval Kongres, naj prouči vprašanje in stavi predloge. Sen. W. Proxmi-re, demokrat iz Wisconsina, je udaril kar naravnost, ko je rekel, da je Nixonova odložitev “žrtvovanje potrošnika oljni industriji’’. Posebno ostri so kritiki v Novi Angliji, kjer so upali, da bodo z uvedbo novega sistema dobili cenejše gorivo. Trdijo, da je Nixon odložil uvedbo spremembe, ker se v volivnem letu noče zameriti oljni industriji.
Novi grobovi
John Dane
Umrl je John Dane, vdovec po pok. Louisi, roj. Andolsek, oče Margaret Torok, stari oče, brat Pauline Košak. Pogreb je danes 23. februarja, iz Brickman & Sons pogreb, zavoda na 21900 Euclid Avenue v cerkev sv. Fe-licite ob 10. uri, nato na Kalvarijo.
Petar Komlenich
V	soboto je umrl na svojem domu na 1566 E. 36 St. 83 let stari Petar Komlenich, rojen v Srbiji, samski, brez sorodnikov v tej deželi, prijatelj Stevana Radisicha in Nikole Maletica. Pokojnik je bil član Sv. Save št. 108 N. N. Si Pogreb bo jutri popoldne ob enih iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. na pokopališšče sv. Teodozija.
Pauline Bijak
V	petek je nenadno umrla na svojem domu na 23303 Williams Avenue 40 let stara Pauline Bijak, roj. Krause v Clevelandu, žena Mariona, mati Ann Par-mertor in Marka, stara mati, sestra Roberta (Calif.). Pogreb | bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. ju- i tri zjutraj ob 8.30, v cerkev Srca Jezusovega na 2310 W. 14 St. ob 9., nato na pokopališče Srca Jezusovega.
1XW
Km protestira proti	'
Japonskim satelitom	,
HONG KONG. — Japonska je z uspehom pognala v vesolje z bile zadnje lastno raketo svojo prvo umetno neposredni luno. Postala je četrta država, vodnikov vlad ki je to storila. To je razburilo in Vzhodne kitajske komuniste, ki so takoj .obdolžili Japonsko, da hoče graditi medcelinske rakete, ki bodo nosile atomske glave. Da je Japonska za to sposobna, ni dvomiti.
,	Kitajska jeza je razumljiva,
sednika njunih vlad prihodnji
_________Kitajci imajo ze atomsko in vodikovo bombo, primernih raket
,	,	.	za njih prenos pa še nimajo. A-
cu druge svetovne vojne. Šesta-	• . i	T * ,
. .	.	..... menski obrambni tajnik Laird
nek in razgovore je predložil
predsednik Nemške demokratičen republike Willie Stoph že za ta mesec. Zahodnonemški kancler W. Brandt je odgovoril, da ta mesec nima časa, da pa je pri-
Brandt in Stoph se sestaneta v Berlinu
Odstranjene so ovire za prvi razgovor Zahodne Nemčije.
BONN, Z. Nem. — Zvezna republika Nemčija in Nemška demokratska republika sta se sporazumeli, da se bosta pred-
prihodnji mesec prvič sestala, odkar dve nemški državi obstojata po kon-
je lani rekel, da bodo Kitajci i imeli prvo medcelinsko raketo i že sredi 1. 1970, toda sedaj je pa menda dognano, da je bil postavljen prezgoden termin. Se večje težave imajo Kitajci z in-
uničenje Švicarskega
LETALA ČAKA "ODGOVOR"
Uničenje švicarskega potniškega letala preteklo soboto združeno s smrtjo 47 oseb, je pozročilo hud nemir v arabskih deželah, kjer se boje izraelskega maščevanja. Arabske gverilske skupine so se najprej pohvalile s svojim “uspehom”, potem pa so zanikale vsako zvezo z uničenjem letala, ki je po prvih ugotovitvah preiskave v Švici verjetno posledica sabotaže.
..iw'tGCB
JERUZALEM, Izr. — Izraelska vlada je včeraj zasedala dolge ure in razpravljala o odgovoru, ki ga naj podvzame za sabotažo švicarskega potniškega letala, v katerem je bilo med 47 osebami, ki so našle pri uničenju letala smrt, tudi 15 Izraelcev. Arabske gverilske skupine so se takoj, pohvalile, da so one
pravljen priti na sestanek »redi'y— 'g^^lPriP^Ue uničenje letala, ki naj prihodnjega meseca.	| rilkele vodijo. Na tem polju jim °1
V petek je nato urad predsed-(še ve.liko manjka, tako trdijo nika vlade v Vzhodni Nemčiji strokovnjaki, sporočil v Bonn, da Willie Stoph , Kitajska jeza na japonske sprejema Brandtovo ponudbo strokovnjake je torej za zdaj in da bo zastopnik tega urada ^olj posledica nevoščljivosti kot Gerhard Schuessler pripravljen strahu pred tekmo z japonsko 2. marca ob 10. dopoldne spre- -jndustrijo. jeti zastopnika predsedstva vla-
de v Bonnu v svojem uradu v Vzhodnem Berlinu, da se pogovorita o vseh podrobnostih za sestanek predsednikov vlad o-beh Nemčij.
Načelnik pisarne kanclerja W.
Srečanje zastopnikov Amerike in Kitajske v Varšavi bilo koristno
AFL-CIO se bo letos posebno trudila za jesenske volitve
BALL HAROUR, Fla. — Izvršilni odbor AFL-CIO se bo letos prav posebno vrgel na agita- Vzhodnem Berlinu 2. cijo za vse tiste senatorje irl/Tako je vse urejeno, da
se razletelo v zraku. Napad naj bi pripravile zato, ker je bilo v letalu večje število izraelskih potnikov na potu iz Zuericha v Tel Aviv in ker je nosilo letalo tudi večje količine pošte in dru- j gega tovora za Izrael. Letalo se je dvignilo z letališča Kloten z 38 potniki in 9 člani posadke. Pilot je kmalu po vzletu sporočil letališču, da je letalo v ognju, nakar je dobil ukaz, naj se takoj vrne. Predno mu je to uspelo, je VARŠAVA, Polj. Pretekli letalo 14 minut po vzletu trešči-petek sta se sestala ameriški in -*0 na zemljo.
Brandta Horst Ehmke je imeno- kitajski zastopnik ari poljski priče trdijo, da so videle val Ulbrichta Sahma kot za-j vladi v tukajšnjem ameriškem eksplozijo, predno je 4-motorno stopnika svojega urada za raz-, p0Sianigtvu, da se pomenita o Jet potniško letalo treščilo na
govore
s Schuesslerjem v marca.
se pri-
kongresnike, ki gredo delavske-j prave v redu izvrše. mu gibanju na roke. V predstav-) Vodniki obeh vladnih strank niškem domu je najmanj 80 ta- kot tudi vodniki opozicije v kih kandidatov, nekateri med Bonnu so zadovoljni, da je en-njimi pa so zadnjič zmagali z krat prišlo tako daleč. Willie malo večino.	j Brandt je odklonil zahtevo
Njim bodo unije prav posebno) Vzhodne Nemčije po polnem pomagale. So že sedaj agitirale priznanju kot neodvisne, suve-la čim številnejšo registracijo.1 rene države, odklonil je med o-Med 25 senatorji, ki bodo ponov-l bema vsako “mednarodno” po-no kandidirali, se bodo pa unije godbo, ker sta to državi enega'ma izdano nobeno uradno poro- rieje je zveza gverilskih skupin zavzele za tistih 8-20 demokrat- in istega naroda. Med njima je čilo. Kot zadnjič tudi tokrat ni v Amanu, glavnem mestu Jor-skih kandidatov, ki so zadnjič torej možen le prav poseben od- bil objavljen čas prihodnjega se- danije, izjavila, da arabske gve-
ameriško-kitajskih odnosih. To zemljo. Dosedanja preiskava je ie bil drug sestanek v letošnjem P°hazala, da je vzrok nesreče i letu. Razgovori med YDA in Ki- zel° verjetno sabotaža. Švicar- I niki tajsko so se začeli leta 1955, pa so bili leta 1968 prekinjeni do letos.
Oba zadnja sestanka sta potekala v poslovnem duhu, mirno in stvarno ter sta bila “koristna", kot je izjavil ameriški poslanik W. J. Stoessel. O razgovorih ni bilo po predhodnem do-
ska vlada je v zvezi s tem skli- ' cana danes na izredno, nujno sejo.
Zastopnik “Ljudske fronte za osvoboditev Palestine” v Bei-rutu v Libanonu je takoj po uničenju letala izjavil,” Mi smo razstrelili letalo nad švicarskim ozemljem ker so bili v njem
govoru med obema zastopnike- visoki izraelski uradniki.” Kas
Sama svoj grob krasi
CERVETERI, It. — Starejša vdova prihaja redno na grob Matilde Lombardi, ki nima nobenega zapisa smrti. Vdova je sama Matilda Lombardi, stara 63 let.
Izbrala si je grob poleg svojega moža in postavila nanj spo-ttienik. Tja hodi molit in prinaša cvetje. Ko so jo vprašali zakaj lo dela, je odgovorila, da je prepričana, da se ne bo nihče brigal Za njo, ko bo umrla, in ne za hjen grob.
Delno oblačno in hladno. Naj-višja temperatura okoli 35.
zmagali z malo večino.
Bodimo pri vsaki vožnji previdni in zmanjšujmo število f rtev I
nos. Sestanek, ki ga bodo sedaj ’ stanka. pripravili, naj pokaže, ali je mogoče odnose med obema nemškima državama izboljšati do obi-
ne. Politiki in javnost v obeh Nemčijah z zanimanjem čakajo, čajnih, dobrih sosedskih zvez ali | kaj bo sestanek prinesel.
rilske skupine nimajo nobene zveze z razstrelitvijo švicarskega letala. Jordanijska vlada je danes izrazila javno sožalje nad nesrečo.
Kaj naj pomenijo vojaške operacije v Laosu?
W A S H I NGTON, D.C. — Laos je edina država v jugovzhodnem delu Azije, ki nima neposrednega stika z morjem. More torej imeti za mednarodno politiko le omejen pomen, bodisi kot tranzitna dežela bodisi kot odskočna deska. Sama po sebi laoška država nima pomena za mednarodno politiko.
Trenutno je Laos še brez pomena kot tranzitna dežela. Ob južni meji laoške države ni nobene večje sile, ki bi ji bil Laos potreben kot predhodno ozemlje proti severu. Podoben je položaj na laoski vzhodni in zahodni meji. Tam nima Južni Vietnam nobenega interesa, da bi preko Laosa škilil na Tajsko. Podobnega interesa nima tudi Tajska, tudi ona ne sili v Vietnam. O-stane le še laoška severna meja. Tam se družijo interesi vietnamskih in kitajskih komunistov, ki bi jim prav prišlo, ako bi obvladali Laos in ga porabili za svoje strateške cilje v jugovzhodni Aziji. Toda v tem slučaju bi jim bil Laos bolj potreben kot odskočna deska in ne kot tranzitna dežela. Kot gospodarji
Laosa bi kitajski in vietnamski komunisti lahko pritiskali na Tajsko, Malezijo in Kambodžo in — kar je važnejše — si odprli pot do Indijskega o-ceana.
Laos je torej bolj zanimiv za komuniste kot za svobodni svet. To so prvi očitno priznali v Moskvi, ki so se že od začetka vietnamske krize, pred 20 leti, bolj zanimali za usodo Laosa kot katerekoli druge dežele v jugovzhodni Aziji. In tako je pred 15-20 leti prišlo do tega, da so bi bili tam interesi Amerike in Rusije bližji kot interesi Rusije in Kitajske. Tudi to je bil povod, da je Laos prišel do sedanjega “nevtralnega” položaja. Med tem se je položaj spremenil. Sovjetska zveza danes manj privošči Laos kitajskim komunistom kot preje. Opreznejši do Peipinga so postali tudi Severni Vietnamci. Ne smejo se zameriti Moskvi, zato pa ne morejo vži-vati neomejenega zaupanja v Peipingu, kar jim kitajski režim da večkrat razumeti. V Hanoiu so postali previdni. Se za določene akcije odločijo šele takrat, ko se o njih spo-
razumejo s Peipingom.
To v e č k r at spregledamo, ker radi pozabljamo, da je Severnemu Vietnamu več do neodvisnosti od kitajskega soseda kot do zedinjenja z Južnim Vietnamom. Kaj naj pomaga vladi v Hanoiu zedinjenje s Saigonom, ako bi s tem padel na položaj satelita na-pram režimu v Peipingu? Skratka: Vietnamci dajo več na neodvisnost od Kitajske kot na narodno zedinjenje. To, kot rečeno, radi spregledamo.
Če imamo vse to v mislih, potem nam res zmanjkajo politični nagibi, ki bi razlagali sedanjo vietnamsko ofenzivo na Planoti vrčev v Laosu. S tem, da zasedejo Planoto vrčev, so v vojaškem pogledu dosegli le uspeh. Sedeli bi na odskočni deski, ki vodi na Tajsko, v Kambodžo, Malezijo in seveda tudi v Južni Vietnam, obenem pa še par-celira v vojaškem oziru lao-ško državo. Kaj pa potem? Tu zastane vsa logika. Pot v Južni Vietnam jim je že tako odprta po Hočiminhovi cesti. Ne bo postala kaj prida varnejša, ako so v posesti Plano-
te vrčev. Tudi na Tajsko lahko izberejo drugo alternativo. Ako pa morda že sedaj mislijo na Kambodžo? Za tem morda kaj tiči. Kambodžan-ski princ Sihanuk je postal zadnje mesece silno nevtralen. Očita stalno Severnim in Južnim Vietnamcem, da vdirajo preko meje in kršijo pogodbe, kar je res. Česa se Sihanuk boji, pa javno ne pove.
Tako postaja problem Laosa zapleten tudi za našo diplomacijo, vendar ni tako nevaren kot v Južnem Vietnamu. V Laosu imamo vlado, ki je priznana v mednarodni politiki. V Saigonu take vlade ni. Laos prizna Suvano Fumo za svojega političnega gospodarja, ki je v stiku z vlado v Hanoiu kot s tisto v Saigonu. Poleg tega je Suvana sposobnejši politik kot saigonski Van Thieu. To je Suvana Fu-ma tudi sedaj pokazal. Je jasno povedal: Na Planoti vrčev mora njegova dežela zdržati do maja-junija, ko nastopi deževno vreme, potem bo rdeči pritisk odjenjal. Nevarnost bo torej trajala slabe 3 mesece. To pa ni veliko, kajti v Aziji čas ni zlato.
Nekaj pred nesrečo švicarskega letala je prišlo do eksplozije na avstrijskem potniškem letalu, ki se je dvignilo z letališča v Frankfurtu na Nemškem na polet proti Tel Avivu. Tudi to letalo je nosilo večjo količino pošte za Izrael. Eksplozija je napravila luknjo na spodnjem delu trupa v oddelku za priljago in letalu, ki je imelo na krovu 38 oseb, se je posrečilo vrniti na letališče. Nihče pri nesreči ni bil ranjen. Nemške oblasti išče-njo v zvezi s to eksplozijo dva Arabca, ki naj bi bila pretekli petek pustila za to letalo neke pakete.
Zaskrbljenost pri Arabcih
Arabci niso pozabili, kako so Izraelci v odgovor na napad na njihovo letalo v Atenah decembra 1968, nenadno udarili na letališče pri Beirutu in tam uničili nad ducat letal. Prepričani so, da tudi sedaj ne bodo ostali brez odgovora. Pisanje izraelskega časopisja je v tem pogledu dovolj jasno.
Da bi se izognili “neobhodne-mu” odgovoru, odklanjajo vod-gverilskih skupin vsako “zvezo” z uničenjem švicarskega letala, vladi v Beirutu in v Amanu, ki sta najbolj zaskrbljeni, sta izrazili javno sožalje k nesreči.
Izraelska vlada je sklicala za danes izredno zasedanje parlamenta, kateremu bo nemara predložila korake, ki jih misli podvzeti za preprečenje bodočih napadov na izraelska letala in na letala, ki pristajajo na letališčih v Izraelu. Večina letalskih družb, katerih letala lete v Izrael, je v soboto začasno odpovedala sprejem vseh pošiljk za Izrael.
Predsednica vlada Golda Meir je pozvala poslanike vseh držav, katerih letala pristajajo na letališčih Izraela, na razgovor za dnes zjutraj. Trdijo, da jim bo izročila proteste zaradi pomanjkljive odločnosti pri odgovoru na arabske napade na v Izrael namenjena letala.
/z Clevelanda in okolice
Odbor—
Belokranjski klub ima za 1. 1970 sledeči odbor:	predsed.
Matija Hočevar, podpredsed. Max Traven, taj. Vida Rupnik, 1846 Skyline Drive, Richmond Hts. 17, tel. 261-0386, blag. Olga Mauser, zapis. Milan Dovič, gospod. Frank Rupnik, nadzor. Stanley Zagorc, Matija Golobič in John Dejak.
Seja—
Klub slovenskih upokojencev za neivburško okrožje ima svojo sejo v sredo ob dveh popoldne v Slovenskem narodnem domu na E. 80 cesti.
Rojak mrtev v prometni nesreči—
V soboto ponoči, ko se je vračal z dela v Reliance Electric Co., 1088 Ivanhoe Rd., Cleveland, je po vsem sodeč Lawrence F. Seme Jr. za trenutek zadremal, treščil v drog obcestne svetilke in se tako težko ponesrečil, da je nekaj kasneje v Euclid General bolnišnici umrl. Pogreb bo v sredo ob desetih dopoldne iz Brunner pogreb, zavoda v Mentorju (8466 Men-torv A ve.). Pokojnik bo na mrtvaškem odru danes in jutri 2-4 pop. in 7-9. zv.
V Pakistanu se bojijo političnih nemirov
KARACHI, Pak. — Sedanja vojaška diktatura je zopet dovolila političnim strankam, da se udejstvujejo. Obenem je obljubila, da bo za 5. oktobra razpisala parlamentarne volitve: Če kdo, so se tega razveselili tudi študentje, ki so začeli na debejo prirejati shode, manifestacije, pa tudi demonstracije in izgrede.
Režim kaj takega ni pričakoval. Ni mu pa to simpatičen pojav, zato je začel študente krotiti na običajen način s policijo, zapori, kaznimi itd. Pa študentov tudi v Pakistanu ni lahko ugnati. Javnost se pa za enkrat radi nastopov na univerzah ne razburja, pač pa jim politični krogi pripisujejo velik pomen.
Stranke same nastopajo še zelo previdno. Niso čisto prepričane, da ne bi diktatura še zadnji trenutek menjala svojih misli.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Danes prileti sem predsednik Francoske republike George Pompidou na uradni obisk. Pompidou se bo jutri, v sredo in četrtek razgovarjal s predsednikom Nixonom, nato bo poletel na Cape Kennedy v Floridi, od tam pa v San Francisco v Kaliforniji. Vračal se bo preko Chicaga in New Yor-ka, kjer bo svoj obisk v ZDA zaključil. Boje se, da bi prišlo do kakih demonstracij proti Franciji od strani prijateljev in podpornikov Izraela, ki se jeze na Pompidouja, ker je prodal Libiji preko 100 Mirage lovskih letal in ker tudi sicer kar očitno podpira arabsko stran v njenem sporu z Izraelom.
SAIGON, J. Viet. — Severno-vietnamske čete so preteklo soboto zasedle Planoto vrčev v Laosu in pritiskajo sedaj z nje dalje proti zahodu. Ameriška B-52 letala so danes znova bombardirala rdeča oporišča vzdolž HočimiuLove poti, da bi zavrla rdeče napredovanje v Laosu in seveda v Južnem Vietnamu, kjer je bojevanje v zadnjih dneh bilo precej omejeno.
WASHINGTON, D.C.— Državni tajnik W. Rogers je včeraj zaključil svoje 15-dnevno potovanje po 10 afriških državah in je na poti domov. Ob koncu je izrazil upanje da bo Afrika ostala izven mrzle vojne in ostalih sporov in prerivanj velikih sil. Dejal je, da je bil z uspehom svoje poti po Afriki prav zadovoljen.
BANGKOK, Taj. — Kambodža je pretekli četrtek sporočila vsem poslaništvom tujih držav, da hoče pregledati tudi njihovo diplomatsko pošto. To je storila, kot trdijo, da bi preprečila Kitajski, Severnemu Vietnamu in Viet Kongu prenos kambodžanskih bankovcev v Kambodžo, ki it zamenjala te bankovce, ko je odkrila, da so jih rdeči na debelo ponaredili.
6117 ct. Clair Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
#\iblished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Fditor: Mary Debevec
NAROČNINA;
Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za I mesec« Kanado in dežele Izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
Vse to daje stalno dosti gradiva in prilik za prepire	sredstva so se črpala in svobod-	ubora	g.	Clay	Piomalko	je	dolgo-	Strabane,	Pa.	—	Mrs.	Mary
med arabskimi vrhovi. Najbolj nesrečen je pri tem Naser,	nim narodom je bil dokaz, da	letni	prijatelj	našega	slovenske-	Tomsk	je poslala	$30;	darovali
saj tako komaj kroti svoje Egipčane, sedaj pa mora še op-	Amerika ni pustila komunizma
sredovati in delati mir med drugimi arabskimi političnimi	naprej. Zato se vojna ni mogla
silami. Zato ga sili k pameti ne samo boljša kakovost izraelske narodne obrambe, ampak tudi politične razmere v a-rabskem svetu. Nesreča za Arabce je v tem, da Naserju dajejo prav le v besedah, njihova dejanja pa hodijo svoja pota,
Vse to so rodovitna tla za pripravo na arabske notranje revolucije. Nekateri pesimisti celo trdijo, da doba takih revolucij ni več daleč.
SUBSCRIPTION RATES;
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; £5.00 for 3 month* Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 month* Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83	No. 37 MondayTFeb. 23, 197(T
Arabske vlade in arabske OF
Dočim vsi državniki velikih držav govorijo o vedno večji vojni nevarnosti na Srednjem vzhodu, govorijo poročila o nacionalnih ciljih raznih arabskih osvobodilnih front čisto drugače. Najprvo poudarjajo, da obstoja splošni arabski nacionalizem le na papirju. Vsaka arabska država ima svoj arabski nacionalizem. Razlike med posameznimi nacionalizmi res niso velike, toda zadostujejo, da se posamezne nacionalne struje med seboj koljejo in grizejo, kar se le da. Kot se ne da doseči trajen sporazum med arabskimi državami celo v takih problemih, kot so metode vojskovanja proti Izraelu, tako sploh ne more biti niti govora, da bi se ustvarila trdna skupna fronta raznih lokalnih osvobodilnih front. Jih je toliko, da moremo omeniti le glavne.
Do nedavnega je bila največja OF Al Fatah, ki jo vodi Arafat. Al Fatah je najbolj disciplinirana in solidna, toda ne da dosti na ideologijo. Se dosledno bori le za en cilj: pregnati Izraelce z arabske zemlje, vse druge cilje postaviti v drugo vrsto. Nima torej nobenega radikalnega programa, pa tudi nobene revolucionarne ideje. Še lani je veljala za najmočnejšo in najboljše organizirano, imela je vpliv v vseh državah, vse arabske vlade so z njo računale, nekatere so se jo naravnost bale. Sedaj je to drugače. Al Fatah je dobila nevarne tekmece v novih osvobodilnih gibanjih, ki so pa včasih osvobodilna le po imenu. V resnici zasledujejo druge cilje in jih postavljajo na prvo mesto, dočim odrivajo vojskovanje z Izraelom na drugo. Vse to se najbolj vidi v političnem stanju v Libanonu, ki je pravzaprav arabski svet v malem.
Tam je bila Al Fatah še lansko leto res močna organizacija. Letos je dobila tekmece. Iz Sirije so vdrli v Libanon pristaši Al Saiqa. Je to sirijsko osvobodilno gibanje, ki ga podpira in večkrat naravnost vzdržuje levičarski socialistični režim v Siriji. Glavno delo gibanja Al Saiqa ni morda boj proti Izraelu. Al Saiqa ima pred očmi samo zmago svoje levičarske socialistične ideologije v arabskem svetu, boj proti Izraelu pride lahko pozneje na vrsto.
Iz Iraka je prišla v Libanon “Arabska osvobodilna sila”. Številčno ni to močna organizacija, zmedo pa le dela. Podpira jo iraška diktatura, ki se pa mora sama stalno boriti za svoj obstoj. Postaviti je treba to OF na rob arabskih osvobodilnih gibanj.
Nevarnejša postaja Ljudska fronta za osvoboditev Palestine (PFLP). Je to organizacija, ki se v njej zbirajo tisti Arabci, ki so stali pod izraelsko okupacijo na zahodni strani reke Jordan. Največ pristašev ima med begunci, ki so zbežali pred izraelsko okupacijo palestinske zemlje zahodno od Jordana. Je to med begunci najmočnejša skupina, pa tudi najbolj strnjena, kar je razumljivo. Rada bi se čim preje vrnila domov v tisti del Palestine, ki je danes pod izraelsko upravo. Zato tudi najbolj sovraži Izraelce in daje največ borcev proti Izraelu.
Ljudska fronta (PFLP) postaja nevarna še radi tega, ker je slepo vdana svojemu voditelju Habbasu. Ta ni samo arabski nacionalist, je veliko bolj zaverovan v svojo revolucionarno ideologijo. Hoče najpreje “zrevolucionirati” ves arabski svet, potem šele ga je volja preganjati Izraelce z arabske zemlje.
Njegova idejna moč izvira še iz posebne okoliščine. Arabski begunci tvorijo hrbtenico arabskih osvobodilnih front, živijo pa večinoma v begunskih taboriščih. Arabske vlade so v začetku močno simpatizirale z njimi, zato so dale begunskim taboriščem veliko upravno avtonomijo. Kot upravno oblast ne pomenijo dosti v taboriščih, ki se ravnajo po svojih voljenih begunskih upravah. To so izrabili voditelji osvobodilnih gibanj in napravili iz taborišč prave ideološke trdnjave, ki se skušajo čim manj ravnati po poli-litičnih željah držtav, kjer se taborišča nahajajo. Kako nevarno je to stanje, je pokazal ravno zadnji spor med libanonsko vlado in begunskimi taborišči, odnosno osvobodilnimi gibanji, ki vodijo taborišča. Malo je manjkalo, da se zaradi spora med vlado v Beirutu in taborišči in razletela libanonska vlada.
Drugi nevaren pojav v teh tokovih je boj za podpore. Vsako gibanje rabi denar in išče podpore. Virov za podpore je malo: le par kraljev in šejkov lahko da večje vsote, razni revolucionarni režimi so pa večinoma suhi. Do sedaj so podpore dobivale vse OF, sedaj se pričenja diferencija cija. Vlade podpirajo najrajše tista osvobodilna gibanja, ki z njimi nimajo političnih sitnosti. Takih slučajev je malo. Zato je zmeraj več trenj med vladami in raznimi OF. Svet ne ve za vsa. Znana so najbolj trenja med jordanskim kraljem in raznimi OF, pa tudi tista v Libanonu. Savdski kralj Feisal drži vse OF zelo na kratko. Posnemajo ga šejki, kolikor upajo. Zaenkrat prihaja do podpor še najlažje Arafatova OF, druge so velikokrat v denarnih zadregah.
BESEDA IZ NARODA
enega počez. Dve minuto hoda.
maščuj se nad nedolžnim
NEW YORK, N.Y. — Pol meseca februarja je mimo. Februar je mesec, ki je posvečen dobremu tisku. Za nas Slovence so dober tisk predvsem časopisi in revije, ki so tiskanje za razvijanje — na tujem pa še za osnovno ohranjevanje in utrjevanje — slovenske besede, s katero naj se vernost, narodnost, mo-lalnost, poštenje, kulturnost in demokratičnost našega rodu obvaruje pred vsako nevarnostjo, ki bi mu okrnjevala svobodnost, za katero je težil vso svojo zgo-dcvino.
Ne bi se danes hotel spuščati v razpravljanje naše zgodovinske in politične preteklosti in zdanjosti. Rekel bi rad samo tole: Kdor se j-e poglobil v narodovo preteklost, njegovo bit in njegovo rast, ta je spoznal njegovo besedo, s katero bo prav podajal njegov obraz, njegovo srce in njegovo dušo, ki hrepeni po življenju prave in čiste svobode. Tej moramo ostati zvesti iz isto predanostjo kot svojemu rodu in besedi; le tako bomo o-pravičili svoje bivanje v zdomstvu.
Vse izgleda, da včasih pozabljamo na neke osnovne dolžnosti, za katere smo pred leti še trdili, da so naglavne. Pozabili smo, da smo tudi slovenski tisk med te dolžnosti prištevali. In kako to dložnost zdaj vršimo? Nekateri pri tem skorajda tlača-nijo, drugi pa držimo roke križem in še kakšno pikro na njihov račun navržemo. Vsaka stvar nam pride prav za izgovor, da list po preteku naročnine zapustimo, ali pa ga še prej odpovemo, češ, da tako neredno prihaja. Nekaj takih primerov sem ugootvil tudi na področju nju-jorške slovenske srenje. Dejansko je bilo krivo poštno poslovaje, znesli in maščevali pa so se nad slovenskim listom A.D. in mu s tem slabili koreninsko živost.
Zdaj pa poslušajte mojo resnično zgodbo — ne o Ameriški Domovini — ampak o ridge-woodski pošti.
Ravno včeraj je bilo tri tedne tega. Lep dan je bil. Po enajsti uri sem pred hišo stal, bral New York Times in čakal na svojega poštarja v želji, da bi prišel še pred drugo uro, da bi lahko odšel v svoje stanovanje, da odprem radio in da poslušam prenos opere iz Metropolitan. V hiši imamo nekaj j udov. Ena od žena pride s svojo hčerko, ki sicer živi v Sosalito pri San Franciscu. Pozdravim ju v začudenju, da je hčerka prišla sredi zime na obisk v New York. Pa mi mati hitro pove razlog hčerkinega obiska. Pove mi, da je hčerka prišla na 50-letnico poroke staršev.
Jaz sem v tretjem nadstropju, oni žive v drugem in se včasih prav prijetno pogovorimo, sem hitro odločil, da jim pošljem vo-ščilno karto. Ko oni dve odideta, jaz pohitim okoli dveh, treh vogalov in našel sem primerno, kar sem mislil poslati.
Napišem, naslovim, zapečatim in vržem na vogalu naše stanovanjske hiše v poštni nabiralnik. da bi voščilo prišlo s pone-deljsko pošto. Poštni urad Ridgewood je od tega poštnega nabiralnika v oddaljenosti treh blokov: dva bloka podolgem in
razširiti ne glede na to, da sta to vojno podpirali Sovjetska zveza in Kitajska. Strateški nameni so slabiti in slabiti to napadalno telo in previdno, da do časa, ko bi znova zdivjali, bilo
povzročiti svetovnega uničenja. Tako mi je v posvetovalnih pismih pisal naš bivši slovenski voditelj. Današnja jutranja radijska poročila navajajo, da je število bojevnikov OF in sever-novietnamske redne vojske padlo na višino, ki ne dovoljuje To karto sem oddal za domač'večje rdeče ofenzive. Svet dol-poštni urad v soboto ob pol dveh' guje ameriški vojski veliko popoldne. Na nabiralniku piše,1 veliko . .. da pobirajo ob 2.15 in 6.12 zv.,	*
pa še v nedeljo ob 6.15 zv. Pa Nekaj, kar naj velja za nas sem si mislil: dva bloka po dol- vse. Ce ne razumemo dela, ga ne gem in enega počez z avtomo- ocenjujmo, ker s tem lahko na-
ga rojaka župnika. Gospa Mar-1 so po $10: Mary Tomšič Mariji cella Young, organistinja kora,'na oltar; Frank Tbmsie in Mary pa bo s svojimi praktičnimi na- Tomšič v dober namen, sveti lahko pripomogla, da se u- Washington, D.C. — G. Miro resniči želja farne cerkve v j Chokel je poslal $135, kar so da-Brentwoodu. Cerkveni pevski rovali: $100 Anthony in Mathil-zbori izumirajo, zato je ta korak da Terselic., Wash. D.C.; $20 č. g. Kozine dobrodošel in zaže- Mrs. Rupe, Veronica Kunc, Mrs. toliko oslabljeno, da ne bi moglo Ijen tudi med cerkvenimi pevci A. Pavlic in Fani Kerck, vse šti-
v Stocktonu. Ne uničimo tradi-'ri iz Brooklyna, N.Y.; $15 Jože cije vesoljne katoliške cerkve, pač pa poklonimo mlajšemu do-raščajočemu rodu našo lepo preteklost.
bilsko vožnjo do poštnega urada bo zagotovo voščilo prišlo naslovljencema v roko v ponedeljek po kosilu, ko bo poštar moral napraviti pot nazaj — en blok počez in dva podolgem.
Figo! Pošta se je na tej dolgi in težavni ter zaviti poti nekje zataknila. Naslovljenca sta moje voščilo prejela šele v sredo po kosilu. Torej:
pravimo strokovnjaku v njegovem delu, ali v navadnem ročnem delu zaposleni osebi občutno škodo. Ne, kaj mislimo, pač pa, koliko razumemo o takih stvareh, je važno za presojo.
•
Gospod Stanley Meršol se je zopet oglasil. Mladi inžener, kateri sodeluje tudi z NASA, se moderna poštna'mudi že dalj -časa v Kaliforniji, tehnika je rabila za dostavo mo-j Vesel sem bil njegovega prvega je voščilne karte, ki jo je bilo obiska pred Božičem preteklega
Razgovor je pokazal, da
prenesti tri bloke v eno smer in 3 bloke nazaj — točno: poslušaj, beri, čudi se ali ne — pa je pribita resnica — točno: ŠTIRI DNI!
Slovenski ljudje, ki ste toliko zavedni, da ste naročniki in berete naše liste, za vas sem to zgodbo objavil, da bi bili bolj pravični do uprave svojega lista in da se ne boste nikdar več znesli nad njim in ga kaznovali za greh poštnega poslovanja.
Povejte pošti, kar ji gre — svoj list pa sprejmite zmeraj z
leta.
imava skupne cilje v korist našemu slovenskemu narodu in zato bom od časa do časa priobčil izmenjaje ideje, katere pa naj ne bi ostale samo -pisane v časopisju, pač pa bi se praktično uporabile v skupno korist.
Skupni pogled na naš vodilni časopis Ameriško Domovino. To je edini slovenski časopis v Sev. Ameriki, ki odločno zastopa naše stališče, ki je nasprotno komunističnemu. Če še ta preneha, ne bomo politični in drugi
Komponist današnje generaci-
je mi je ob neki priliki dostavili so: svoje mnenje glede pevskih zborov. “Veliko stane šolanje, mnogo več kot nam nudi sedanjost Sam tudi komponiram zborovska dela za uporabo v cerkvi. Kako -je žalostno, kadar čujem, da v cerkvi ni zbora. Kaj pa bo-bo potem uglasbili, če ne bo ljudi, kateri so zainteresiral na tem področju in ne bo izvajalcev naših del?” Kot vidite, da tudi komponisti gledajo z zaskrbljenostjo v bodoči muzikalni razvoj katoliške cerkve.
Maks Simončič
Korošec, Wash., D.C.
Mary Mejač pa je poslala $65, kar je prispevek podružnice št. 103 SŽZ, Wash., D.C.
Cleveland, O. — Mrs. Anna Godlar je poslala $27; darovali
Darovi za Slovensko kapelo v Washington!!
veseljem, ostanite mu prijatelj zavedni slovenski emigrantje in skušajte mu razširiti njegov j imeli nobenega pravega lista, in prijateljski krog.
Tone Osovnik
Tam in hi
STOCKTON, Calif. — Precej drago je moderno preurejeno stanovanje nekega mladega zdravnika v Ljubljani. Dogovor-i jena cena z gradbenim podjetjem za to preureditev je bila odplačevana preko posojilnega zavoda. V mesecu januarju tega leta je gradbenp podjetje poslalo imenovanemu še račun za 714,000 dinarjev, kateri pa ne o-menja razlogov za ta postopek. Advokat ima zadevo v see pa pristavlja v pismu: “Taka je naša socalistična država.
Teta mi piše iz Tolmina. Tu in tam v kaki manjši vasi je še katera gostilna v privatnih rokah, večina pa so sedaj državne. Ni pa privatnih trgovin. Pišem ti na Božični dan, za nas delovni dan. Nekateri ga še praznujejo, drugi zopet ne. Se razume, da cerkev to praznuje, država pa ne. Mi smo se že tega privadili, tujcu pa je to nekaj nerazumljivega. Vnuk je moral v šolo, midva z možem pa v cerkev.
še ti, ki smo nekako povezani, se bomo razkropili.
Osebno smatram, da bi vsi Slovenci morali podpirati A.D. tudi, če ni vedno tako, kot bi želeli.
Ne bom navedel vseh novic danes, prihranim jih za bodoče, ker tako bodo lažje ostala v' naših glavah. Današnje moje osebno vprašanje je: “Kje ste Slovenci, saj statistika uradnega vira potrjuje, da nas je preko pol milijona v državah Severne Amerike?” Čas je, da podpremo zamisel za nove naročnike. Razumem, da je to zamotana zadeva, zato pazite na članek, v ro' P1' i katerem bom nanizal misli, ka-ko početi organi-zatorično pot j za dosego boljšega rezultata.
Povojni begunci imamo svoje zastopnike ne samo v Ameriki, pač pa povsod v svetu, kjer smo se naselili in pričeli ustvarjati svoj lasten dom. Če v vašem kraju ni takega zastopnika, izberite si ga sami, če tudi te mo-ž-nosi ni, prevzemite to delo sami. Upam, da zadeva ni pretežka, bo pa rodila sad, če jo bomo vzeli resno. Objavite v lokalnih ameriških časopisih -kratek članek in povejte jasno, da je Ameriška
S pričetkom novega šolskega leta je postal angleški jezik obvezen predmet. Šolski otroci so morali v božičnih počitnicah na obvezne smučarske vaje za teden dni.
		
Narodno svetišče Marijinega Brezmadežnega spočetja
CLEVELAND, O. — Zadnjič sem bil omenil željo moje žene Tončke, ki je blagajničarka našega odbora: “Če bi se oglasilo 600 darovalcev po $10 .. njena želja se ni izpolnila, vendar pa smo prav lepo napredovali od zadnjega poročila, tako da lahko rečem: “Če bi se jih oglasilo 400 po $10 ...,” pa bi bil naš cilj dosežen. Torej do sedaj smo prejeli nasledje darove:
Bridgeport, Conn. — Prav lepo in velikodušno so se odzvali zavedni katoliški Slovenci iz Bridgeporta in okolice in nam poslali lepo vsoto $1,063, kar so prispevali sledeči:
$200.00: g. Armin Kurbus namesto venca na grob dobrega in zvestega prijatelja g. Louisa Terstenjaka.
$100: Franci Us.
$70: Anton Schadl.
Po $50: Silvana Kurbus, Peregrin Us, st.
Po $30:	Janko Us, Peregrin
Us, ml.
Po $25: Stanley Mally, Urban
Domovina naš vodilni slovenski Pernek.
časopis ter se lahko naroči na priloženem naslovu. To ni preveč, če vprašam, bo pa veliko delo v korist slovenski skupnosti. Napravite, ne odlašajte, ne , bodite brezbrižni, samo nekaj Niso navedeni datumi minut in znamka za 6 centov so prostih dnevov. .	i stroški, katere mislim, da vsak
premore. Objavljeni članki so Ali je Amerika izgubila vojno brezplačni. -Slovenci, časopis je v Vietnamu? laka in slična naš ponos, je naša vsakdanja po- Ladra, Andrej Lah, Lado Lah, vprašanja slišimo sko-ro vsak treba, je znak našega napredka, Franc Matko, Justina Mikolič, dan. Vietnam in njega vojska ni skupnega dela in našega organi- Barbara Markoja, Steve Matja-bila sama sebi namen. V to ni ziranega sistema.	| secz, William Pucko, Geza Ščap,
vključen samo Vietnam, pač pa	«	j Kristina ščap, Fanny Tomažič,
V zadnjem članku ste čitali o
Po $20: Ignacij Kastelic, Frances Kastelic, Anton Kompare, Jože Kokošin, Alfred Meislitzer, Jernej Razdrih, Jože Us, Maksimilijan Us, Justina Roudi in Valentin Hribar.
Po $10:	Mihael Arlič, Milan
Draškovič, Alojzij Dušak; John Galle, Maria Kočurščak, Rudolf Jurman, Stana Kališnik, Franc
je rdeča napadalnost tu naletela
na odločen odpor. Toliko krvi novem napredku stolnega cer-je izgubila, da ni mogla »e or- kvenega zbora v Stocktonu. Naš ganizirati ne financirati novih slovenski župnik č. g. Mirko Ko-uporov, novih vojska. Komuni- zina je povabil ta zbor, da -bi gožem je ameriška armada drobila stoval pri glavni sv. maši in na-z navadnimi sredstvi, v mali de- vd-ušil tamkajšnje farane za u-žcli na omejenem prostoru. Po- stanovitev cerkvenega pevskega litična moč komunizma je pad- zbora, katerega cerkev in njeno la, gospodarska .’n drugačna bogoslužje potrebujete. Dirigent
Gustl Us, Frank Ficko, Viktor Pankracij, Milan Vukovič, John -Žerjav, Vinko Horvat.
$7: William Kuczo.
Po $5: Edvard Kovačič, John Kump, Anton Lagoja, Ernest Lagoja. Don Metcalf, Joe Ov-char.
Po $3: Marica Grašič, Agnes Zdravič.
Po $5: Mary Hrovat, Euclid, O., v spomin pok. Anne Ažman; Mr. in Mrs. Joseph Rudolph, Euclid, O., v spomin pok. Anne Ažman; Mary Hrovat, Euclid, O., v spomin'Rose Thomas; Anna Golar ob 16. obletnici smrti soproga Franka; in $2 Mrs. Katherine Golinar v spomin soproga Franka.
Mrs. Mary Otoničar je poslala $17. Darovali so po $5: Mrs. Rose Chesni-k, Mrs. Katarina Burje-s, Mrs. Angela Misi-c. Po $2: Mrs. Alozija Jamnik in Mrs. Mary Korenčan.
Mrs. Jennie Pugely iz Garfield Hts, je poslala $30; darovali so po $10: Agnes Zura-Smolic, Suclid, O., in Joe Sercely, Maple Hts., v spomin soproge Catherine; Jennie Pugely $5 v spo-nin pok. Catherine Sercely in $5 ob 15. obletnici smrti soproga vranka.
Pueblo, Colo. — Mrs. Anna ^achak je poslala $60. Darovali so: $50 Rose Ann Papež v spe-min pok. matere Johanne ter bratov Louis in Joe Potokar; U0 Edith Moody v spomin pok. natere Anne Skul.
Od posameznikov pa smo prejeli naslednje darove:	$100 od
Vlrs. Mary Z-eitz iz Parme, O.; ’50, od Toneta Arko iz Newbur-g-la. Po $25: Mrs. Ane Gabrenya, Nev., O. v spomin soproga Edvarda- C. Gabrenya in Neimenovana iz Withropa, 111.
Po $20:	Mrs. Jennie Barbis,
Clev., O.; Mateja, Dani, Andrej-cek in Robi Grdadolnik, Euclid O., in $15 Mrs. Anna Prince iz Forest City-ja, Pa.
Po $10: William Gliha, Clev. O., v spomin staršev Mr. in Mrs. Anton Gliha; Antonia Kastelic, Maple Hts., O.; Neimenovana, Geneva, O.; Peter T. Miller, Cleveland, O.; Mr. in Mrs. Frank A. Turek v spomin pok. Mrs. Anne Ažman; Mathilde Dras-sler-Beham, Mayme Drassler in Frances DrasslerHCrick iz Bradley, 111.; Maria Jereb, Euclid, O.; Mrs. Louis Prosen, Gilbert, Minn.; Anotina Turek, Wicklif-fe, O., v spomin Frank Shega ir Chisholma, Minn.; Mrs. Josephine Vogrin, New Smyrna Beach, Fla.; Mrs. Anna Martincevic, Pittsburgh, Pa.; Mrs. John Kozjan, Lorain, O.; Mr. in Mrs. Joseph Agnich, Minneapolis, Minn., v spomin pok. staršev Mr. in Mrs. Peter Knaus.
Po $5: Mr. in Mrs. Louis Feme. Clev., O., v spomin Donna Mc-Devitt, Brooklyn, N.Y.; Neimenovana, Clev., O.; Mrs. Rose Bizjak v spomin Simona Bizjak; Mary Kastelic v spomin matere Mrs. Anne Kastelic; Mr. in Mrs. Frank A. Turek v spomin Antona Levstik; Frances Macerol v spomin soproga Adolpha; Mr. in Mrs. Louis Feme v spomin pok. Mrs. Anne Ažman, vsi iz Clevelanda, O.; Mary J. Rosenbe-r-ger* Ambridge, Pa.; Mr. in Mrs. Joseph Mu-rser ter Mr. in Mrs. John Plesko, Milwaukee, Wis.; Mrs. Mary Penko, Conneaut, O., v spomin hčere Matilde Meyer; Louis Jarm, Euclid, O.; Mary Frankowski, Milwaukee, Wis.; Mr. in Mrs. Frank Sever, Duluth, Minn.; Mrs. John Hodnick, Buhl, Minn.
Po $3: Mr. in Mrs. Frank A. Turek v spomin Edw. Ahlin; Ann Rožanc, Lorain, O.; $2 Antonia Kapel, Clev., O.; $1 Neimenovana iz Barbetona, O. Kakor sem je v začetku tega (Dalje na 3. strani)
KRI2 NA GORI
LJUBEZENSKA ZGODBA Spisal: Ivan Cankar
Pod večer je prišel Amerika-nec; prihajal je ob sobotah iz fiesta, kjer je služil.
Podal ji je roko, spogledala sta se in sta spoznala oba, da je bila stopila mednju velika senca.
“Ne bova govorila več dolgo, Hanca, tako se mi zdi..
“Kaj veš o njem? Povej!” “Učitelj mi je pravil in tudi fari sem čul... da živi težko, da nima prijateljev . .. Jaz sem so prestrašil in tako mi je bilo, kakor da mi je mati umrla... Zdaj ne bom več dolgo tukaj.” Pogledal ji je v obraz in je videl vse; njegovo močno telo se je upognilo pod silno težo. “Cernu bi odhajal?”
Toda vprašanje je bilo raz-ttnšljeno in hladno in nadaljevala je takoj s toplejšim glasom.
“Kaj nič ne veš, Tone, kod bodi, kje se mudi? Same govo-Hce so morda.”
“Jaz bi rad, Hanca, da bi bile same govorice!”
Gledal jo je žalosten; sreča, ki mu je bila zasijala od daleč, le zatonila nenadoma.
“Ce me imaš kaj rad, ne bodi žalosten!”
Poslovil se je, odhajal je pogasi po klancu in je gledal v tla; ko je šel mimo krčme, je zaklel bi je stopil vanjo .. .
Hanca je dobila pismo; roka Se ji je tresla, ko ga je odphala.
^ tistem pismu je bilo zapisano: “Po dolgem času, o Hanca, se 2atekam k tebi! Pišem ti samo zategadelj, ker mislim nate in ker bi rad, da bi se tudi ti sPomnila name ob žalostni uri. Jaz mislim namreč, da se nagiba Pa večer moj dan ... Domisli se tistega večera, Hanca, ko sva se Poslavljala za zmerom! 2e takrat sem vedel, globoko v svojem srcu sem čutil, da sem se ladovoljno poslovil od vsega, kar je bilo lepega zame na Svetu. Slutil sem dobro, da sem bil stopil iz gorke, varne izbe Pa viharno cesto in da se kla-Verno izgubim v svoji lahki ^Pknjici in svojih zakrpanih Cevljih. In vendar sem stopil — tako je bilo pač usojeno...
°vedal bi ti kako sem, živel, t°da pokrov na to neprijetno dišečo rakev! Naposled, Bog ^edi, niti nisem tako slabo živel, kakor bi si kdo mislil. Na sto-tihe jih je, ki žive kakor jaz in veliko slabše, pa ne tožijo in Pp pride jim na misel, da žive Habo . .. Ali to je, Hanca, ker tPo peče greh na srcu ... Dokler Sern videl, da misliš z ljubeznijo Pame in dokler sem mislil nate 2 lahkim, sladkim čustvom — kaj mi je bilo življenje? Kakor Seničje perje sem nosil to breme;
Se breme ni bilo in smejal sem Se nezgodi, kakor da bi se bil ^Podtaknil v razposajenem teku. tt si se odvrnila od mene, sam SePa ti ponudil roko v slovo —
Ob tistem času je romal učitelj proti fari. čuden je bil v samoti njegov obraz, nobenega sledu ni bilo na njem tiste prešernosti, ki jo je kazal v družbi. Obrvi so visele globoko na oči, ustnice so bile stisnjene. Stopal je z urnimi, trdimi koraki.
Tudi njemu je bila legla na srce težka misel. Domislil se je tistega rahlega upanja, ki se je bilo zbudilo nekoč, pred davnim pasom, kakor vešča iz teme in ki je izginilo takoj ... Lahko bi bilo življenje lepo in prijazno, polno veselega in ponosnega napora ... Pozna ga človek, ve natanko, kot drži pot do njega in tako blizu je, da bi ga dosegel z enim samim korakom ... Toda kakor stena do neba je pred njim, ni je moči prodreti, podreti ... Dolgočasno, poniževalno hlapčevanje namesto velikega, življenja vrednega truda... Ali ah, v srcu samem je slabost,! ni krivde ne vzroka drugod, nego v samem slabotnem, malo--dušnem srcu...
Zavidal je Mateju, ko se je odtrgal s krepkim sunkom, po-iujil se po svoji volji ter se poslovil od globeli z zaničljivim pogledom. In zavidal mu je, ko ga je razdrapalo, razbilo življe-oje tam zunaj in se je oziral na-:aj proti globeli s povešeno glavo, z očmi oproščenja prose-jimi:
“Volja je v njem!”
Zamahnil je z roko, kakor da h odpodil muho in zažvižgal je, ia bi se otresel neveselih misli.
‘‘In če bi se bilo tedaj zgodilo, da bi bil podal angel varuh roko meni, ne njemu? Če bi se sa mano tako zvesto ozirale tiste velike oči? Kaj bi ne bilo vse drugače, kaj bi ne držal zdajle glave pokonci?...
Tiho, prijatelj, tiho! Kaj si pozabil, da si napravljen na Iju-oezenski sestanek?”
Zasmejal se je sam sebi in stopal hitreje; že se je svetila vas pred njim v belem soncu zgodnje pomladi.
V drevoredu nad vasjo se je sestal z Almo. Malomarno mu je sodala roko in stopala sta počasi pod brstečimi kostanji.
“Mate, siromak, si je zaželel domovine, miru . ..”
Alma je gledala v tla.
“Kaj si tudi ti vesel, da mu je življenje neprijazno? Zelo ste vsi veseli, Kakor da je bil vas oropal, če je živel kdaj vesel tre-notek!”
Učitelj se je čemerno nasmehnil, ko je videl njene zamišljene, zlovoljne oči.
“Nič mu nismo zavistni, naj živi kakor kalif. Ampak lepo je vendar le, če oprasne strela človeka, ki je hotel poseči v obla-ce .. . Ostal naj bi bil spodaj!” “Učitelj morda?”
“Makar! Ali pa naj bi bit šel drva sekat!... Nazadnje bi bil
' I-----	-	v	v V	± 1	v Ul Ul L
111 ohromele so mi noge, težko tudi umetnik lahko.. . ampak je klonila glava. Ker so bile 'samo takok^ za domačo rabo!”
^je misli čemerne, je bilo 2therom bolj čemerno in pusto
‘Kaj resno misliš?”
“Kaj še! Jaz sem le glas iz
v. '	^	XXC4J ‘Jv-. Ct£i OCili	I Cl O l4i
oje življenje. Na široko sem občinstva! ... Če bi govoril, ka-
^1 odprl duri nezgodam in ni-Sehi imel več moči, da bi se jim branil. Tako se je zgodilo, da Se čutim osamljenega ip do Slhrti nesrečnega in da živim s^bše od berača na cesti. . Iz-Poved je to, Hanca, kar ti pišem.
zdaj, ko sem se izpovedal, te ^r°sim odpuščanja in odveze. Popusti mi, Hanca! Saj je konec 2e čisto blizu, čemu bi mi zdaj ^merila? ...”
f’ismo je bilo pisano z urno *j0ko in na zmečkanem papirju. Iianci so se meglile črke pred 'Južnimi očmi.
“G Mate, ti moj dragi!”
H velike žalosti je vzklilo spanje. Ljubezen, v bridkosti ^mlajena, je vzplamtela v sve-plamen ...
kor mislim, bi ječal, saj me poznaš — zato rajši ne!... Načeloma nismo sovražniki predrznih ljudi — pa kaj bi počeli z njimi? Pri nas ni prostora zanje! ... Malo, prav majčkeno predrznosti, toliko da se človek malo, prav majčkeno razjezi ter se obenem zadovoljno nasmehne, zato ker ga predrznost ni dregnila s komolcem — to je za nas! še boljša je seveda navidezna predrznost: plašljivo kle-čeplaztvo v rdečem revolucionarnem plašču in z jakobinsko čepico na glavi; tako se človeku niti zgražati ni treba, ker ve, pri čem je, pa je kljub temu zelo napreden pred svetom in brez vsake škode ... Zato ne maramo ljudi, ki bi jim prisodili, da bi
I Darovi za Slovensko kapelo v Washington!!
(Nadaljevanje s 2. strani)
poročila omenil... še enih 400 po deset dolarjev in na cilju bomo! Tem potom se ponovno o-bračam na vse zavedne Slovence in posebno še na tiste, ki se do-sedaj še niste odzvali našemu klicu in prošnji, da to storite sedaj in pošljete takoj svoj dar Mariji Pomagaj na oltar. Vsak najmanjši dar je hvaležno sprejet. Ček ali Money Order naslovite na SLOVENIAN CHAPEL FUND in ga pošljite na moj naslov. Naj še enkrat ponovim:
Mal položi dar tudi Ti Mariji Pomagaj na oltar!
Frank A. Turek,
986 Bryn Mawr Ave. Wickliffe, Ohio 44092
Preiskava ozadja umora . šablonskega še dolga
CLEVELAND, O. — Zvezna porota, ki raziskuje ozadje umora Yablonskega, je pretekli petek svoje delo prekinila do jutri. Napovedujejo, da bodo zasliševanja trajala še več tednov. Glavno vprašanje'je: Kdo je u-mor zamislil in dal zanj denar?
Porota je doslej dognala, da je bil načrt za umor po vsej verjetnosti napravljen v La Follet-te, Tenn., na domu S. Hudlle-stona, 61 let starega očeta Mrs. Paul E. Gilly, ki je skupaj s svojim možem in dvema drugima obtožena umora, oziroma njegovega pripravi janja. S. Huddleston je pri prvem zasliševanju pred poroto 6. februarja odklonil odgovore, pa je bil pretekli teden pzvan znova pred poroto. Ker ni tokrat prišel na vrsto, je pozvan pred poroto znova prihodnji teden.
Pretekli teden je bil prvič pozvan pred poroto James K Kmetz, iz glavnega urada Unije premo garjev v Washingtonu, D.C. Ta teden bo prišel znova. Kmetz je nasledil Yablonskega v tem uradu, ko je ta napovedal svojo kandidaturo za glavnega presednika Unije. Unija odločno zanika vsako zvezo z umorom Yablonskega in je razpisala celo
1.5%, kar bi pomenilo letno za 6%. To je še zmeraj za 3% preveč, toda ni izgubljeno upanje, da bo naraščanje cen popuščalo tudi še naprej. Na drugi strani se hitro bližamo trenutku, ko bo raven povprečnih cen dosegla 33% napram povprečni ravni v 1. 1957-1959. To se pravi, življenje se nam bo kmalu podražilo za tretjino napram L 1957-1959.
Popuščanje konjukture se čuti
tudi diugod. Pol ure nadurnega d0k>c:ene naj višje kazni. Kazen dela so na primer ze zgubili delavci v avtomobilski stroki. Zna-
Socbuk Hoffman obsodil petorico na 5 let ječe
CHICAGO, 111. — Zvezni sod nik P. Hoffman je pretekli petek obsodil petorico obtožencev, ki jo je porota spoznala za krivo pripravljanja izgredov v Chicagu avgusta 1968 med demokrat sko narodno konvencijo, vsakega na pet let zapora, najvišjo po zakonu možno kazen, in na $5,000 globe, polovico po zakonu
čilno je tudi, da se podjetja ne potegujejo več, da bi čim preje pritegnila v službo študente, ki bodo letos poleti končali svoje študije.
Precej univerz je že sporočilo, da ne dobivajo več toliko vprašanj od podjetij, koliko in kakšne študente lahko letos pričakujejo kot reflektante za službe. S tem seveda se je tudi ustavilo licitiranje za višje plače za pisarniško osobje.	j
bo potekala vzporedno s kaznijo ječe, ki so jo dobili obtoženci zaradi nepokorščine sodišču.
■Sodnik J. Hoffman je odklonil izpustitev obsojencev proti varščini, dokler višje sodišče ne odloči morebitnega priziva, “ker so prenevarni, da bi bili na! svobodi”.
Obsojenci Jerry Rubin, David T. Dellinger, Rennie Davis, Thomas Hayden in Abbie Hoffman so obsojeni tudi na plačilo sodnih stroškov, ki jih cenijo na o-koli $60,000.
tem pa pozabljamo na ljudi, ki jih tare neznosna revščina ...
Morda bo kdo mojemu pisanju očital, da posplošujem, in spet začel vleči na dan povpreč je, ki je ugodno in kaže na razvoj naše družbe. Toda tistega, ki živi v pomanjkanju, povprečje prav ni neč zanima, razen da vzbuja v njegovem srcu jezo.
M. P.
O dveh smrtih kar mimogrede
Ljubljanski list je prinesel med pismi šetavek, ki kaže, da povsod revež, pa naj bo to v “kapitalistični” Ameriki ali pa v “socialistični” Jugoslaviji, človeka stisne pri srcu, ko bere, kako se godi starim ljudem v Slovenjii, kako umirajo dobesedno od lakote popolnoma zapuščeni ...	,
nedavno j časa je še šlo, potem pa sta osta-čitateljeVj rela in nista mogla več delati, je revež Otroci so imeli vsak svoje skrbi in se za stara dva navadno niso več kaj zmenili. Končno sta obležala onemogla, zemljo je začel preraščati plevel. Morda so zanju skrbeli usmiljeni sosedje, morda občina ...
Ko govorimo in pišemo o socialnih razlikah, pa imamo pred-
I vsem v mislih razlike v zasluž-Jeseni smo veliko brali in sli- kih v mestih in večjih naseljih, šali o Kozjanskem, o revščini in Hudujemo se, če dober direktor zaostalosti, ki tam kraljuje. Sli-J ali zdravnik zasluži desetkrat šali smo tudi, da bi bilo treba toliko kot snažilka. Nevoščljivi
kaj ukreniti. Prav tako tudi pogosto slišimo o velikih socialnih razlikah, ki so se pri nas pojavile zadnja leta. Zdaj pa smo brali o smrti dveh ostarelih zakoncev, ki sta umrla od lakote
smo, če inženir, ki je s svojim izumom omogočil skupnosti velikanske koristi, dobi milijonček ali dva. Pri tem pa pozabljamo na najbolj kričeče primere neenakosti med mestom in vasjo
in vsega hudega v samotni kajži in končno tudi med vasjo in
v hribih, izčrpana od revščine, saj nista mogla sama več delati. Komaj smo zaprli časopis, ■ki je
$50,000 za nagrado tistemu, ki bo pisal o teh dveh nesrečnih Iju-
našel morilce in jih kazni.
Tudi v januarju je konjunktura zastala
WASHINGTON, D. C. — Poročilo tajništva za delo trdi, da so tudi v januarju cene naraščale, toda nekaj počasnejše. Vsega skupaj so v novembru, decembru in januarju narastle za
spravil do deh, smo spet zvedeli za podobno smrt moškega in ženske. Vsi štirje “primeri” so bili na Kozjanskem. Drugje so zadnji hip rešili iz goreče hiše onemoglega starčka. Po uradnih podatkih je mo 0 v lanski zimi umrlo zaradi osa-
ob nepravem času in brez vsake šale nataknili jakobinsko čepico. In naš voh je dober, zavohamo jih že od daleč — diše po tujem gnoju ... Tako je prav in v redu, da je spoznal Mate bridkost življenja ...”
(Dalje prihodnjič)
vasjo. Med kmeti blizu mesta, kjer kmetje obdelujejo lepa in plodna polja, ter med tistimi, ki se ubijajo z motiko v rokah po skalovju in grmičevju, kar pa pridelajo, nimajo kam prodati in jih kdaj obiščeta samo župnik in davčni izterjevalec.
Pa tudi naš tisk! Koliko piše-trpljenju ljudi po vsem
I svetu, kar je potrebno in prav, o melosti in revščine samo v celj- tem, kar se nam dogaja komaj ski okolici okoli 20 ljudi.	I jqo kilometrov od Ljubljane, pa
Zgodbe vseh teh ljudi so si do tudi veliko bliže in celo v naši podrobnosti enake. Ko so bili | neposredni bližini, pa smo sila mladi, so trdo delali, da so se splošni. Cele strani časopisov preživeli in zredili otroke. Med! posvečamo poročilom o muhah vojno so jim požgali okupatorji1 filmskih zvezd in uspehih žogo-hiše, iz hlevov je navadno šel i brcarjev, za ljudi pa, ki so vse zadnji rep v partizanski kotel,'življenje pošteno živeli in trdo otroci so se vojskovali in padli. | delali, žrtvujemo samo nekaj Po vojni so se otroci, kar jih je i vrstic, ko umro zaradi revščine, ostalo živih, razpršili po svetu ^ Ponašamo se z visoko življenj-isket boljši kos kruha. Nazadnje j sko ravnijo v Sloveniji, z visoki-sta stara dva ostala sama. Nekaj mi povprečnimi zaslužki, pri
VESOLJSKO KOLO Kolo, ki ga, pregleuje■ strokovnjak NASA, bo pomagalo s svojim vrtenjem ohjanjati viemenski satelit v stalni) naprej določeni legi napram Zemlji.
železniška proga elektrificirana
Nedavno so končali elektrifikacijo železniške proge Zidani most-Dobova, glavne prometne žile med Slovenijo in jugom. Dobova je mejna postaja proti Hrvaški. S tem je končana elektrifikacija železniške proge v Sloveniji, po kateri teče mednarodni promet iz zahodne in srednje Evrope na Balkan in dalje v Azijo. Z elektrifikacijo proge se je čas vožnje od Ljubljane do Dobove skrajšal za eno uro.
Veliki načrti v Izoli
Občina Izola je izdelala velikopotezen načrt o ureditvi obale in hotelov ob njej. Postala naj bi drugo letoviško središče ob slovenski obali. Hotel Marina so že dogradili. Zraven bodo zgradili še en hotel in uredili kopališče. Načrt predvideva za Izolo 2,700 hotelskih ležišč namesto sedanjih 510, in 4000 restavracijskih sedežev. Izvedli bi ga radi do. leta 1975.
Kranjska “Sava” bo delala gume za Volkswagen
Podjetje “Sava” v Kranju se je dogovorila s podjetjem Volkswagen za dobavo avtomobilskih gum in s sarajevskim podjetjem Uniš ’, ki je jugoslovanski zastopnik Volskvvagena, za dobavo usnjarskih in kemičnih izdelkov.
Premalo postelj za turiste
v Sloveniji imajo za turiste na
razpolago 50,000 postelj, ko jili ima Koroška sama 170,000, sosednja Furlanija pa 100,000. Priznavajo, da bo treba še veliko storiti, predno bo Slovenija pripravljena na tisoče tujcev, ki prihajajo iz leta v leto v večjem številu v Slovenijo tako poleti kot pozimi.
Končal je svojo pot
Pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah je 5. februarja umrl zadet od srčne kapi zelo poznani prodekan Janko Rojht. Pokopali so ga 9. februarja.
Ines Adria se izvlekla iz težav
Slovensko leta Iško podjetje Adria se je po povezavi z Ine-xom v Beogradu v Inex Adria hitro izvleklo iz težav, ki so ga dolgo morile in je poslovno leto 1969 končalo brez dolgov. S tremi zastarelimi 4-motomiki so preleteli 4,500 komercialnih ur, z reakcijskim 2-motornikom pa 1,200 komercialnih ur. Letala so prepeljala 130,000 potnikov in 3,000 ton tovora.
žalostna slika prometnih nesreč
V Sloveniji je bilo lani 8,566 prometnih nesreč.. V njih je izgubilo življenje 508 ljudi, težje ali lažje ranjenih pa je bilo 9,099. Materialno škodo so preračunali na 24,873,340 dinarjev (blizu 2 milijona dolarjev).
mali oglasi
Pohištvo naprodaj
Se selimo v Californijo in prodamo 4 sobe pohištva v dobrem stanju po zmerni ceni. Oglasite se v soboto ali nedeljo na 18601 Locherie Ave., Euclid.
-(37)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja dobro 6-sobno hišo v st. clairski slovenski okolici. Vsa podkletena, ima plinski ogrev. Kličite po 5. uri pop. 881-
991Q’___________(mwf feb 27)
Stanovanje se odda
Oddamo dvem odraslim, štiri sobe, kopalnico, vse na novo prebarvano, blizu Marije Vne-bovzete. Kličite 861-3729.
(37)
Iščejo stanovanjc
Tiije odrasli iščejo stanovanje z 2 ali 3 spalnicami, spodaj, blizu St. Clair Ave. Kličite 237-8345.	—(38)
DARUJTE ZNAMKE ZA MISIJONE!
Želite pomagati misijonarjem? Darujte jim rabljene znamke. Odrežite jih tako, da ne poškodujete zobčkov. Funt rabljenih znamk lahko nahrani lačnega otroka v Afriki za en dan! Misijonarji Vam bodo hvaležni za rabljene znamke, katere pošljite na naslov:
Misijonski krožek
Attn: Fr. Feryan)
Collegio Sun Antomo 124 Via Merulana Rome, Italy — Europe
(x)
NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA OČETA
Mathew Ferlin
ki je zaspal v Gospodu dne 23. februarja 1959.
Ni ga dneva, ne noči, da nam ne bi bil v mislih Ti. Spomine svetle vedno v nas budiš, v ljubečih srcih vedno nam živiš.
S cvetjem Tebi grob krasimo, v trajno ljubek Ti spomin, cvetje s solzami kropimo, naših srčnih bolečin.
Tvoji žalujoči:
ROSE, hčerka JIMMY, sin
Tampa, Fia. 23. feb. 1970.

PrijatePs Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA Z.> RAČUN POMOČI DRŽAVE OIIK ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTION;
5* Glair	*• fiHfh St , m« |.4-
Stanovanje oddajo
4-sobno stanovanje zgoraj, plinski ogrev, kopalmica, na novo dekorirano, oddajo na Bonna Avenue. Vprašajte na 1193 E. 60 St. ali kličite 442-2009 po 6. zvečer.	(41)
V blag spomin
TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA
Anton Starič
ki jc preminul 23. feb. 1967
Počivaj v miru, dobri soprog, preljubi oče v grobu taro, v ljubezni trajni boš ostal, dragi, nepozabni nam!
žalujoči ostali:
MATILDA STARIČ, soproga, ANTHONY in EDWARD, sinova, MATILDA SCHUMA ir, ANNE hčere
VINCENT SCHUMA, zet. FRANCES STARIČ, snaha Tri vnukinje in dva vnuka.
Cleveland, Ohio, 23. feb. 1970.

JAN PLESTENJAK:
H E R O D E Z
Posadila ga je na ognjišče in, ko je slišal o novih hlačah, je zaspanec ponehal.
“Kdaj?” je zategnil. Da bi hišo pokrili, to se mu ta trenutek ni zdelo važno, važne so njegove nove hlače.
“Kmalu!” mu je pojasnila, nejasno pa je bilo tudi njej, kdaj bo pokrita hiša in kdaj bosta s Tončkom nova. Joj, o tem pa s Tonetom še nič ni govorila! Brez njegove volje bi ne bilo njene obleke in Tončkovih hlač.
“Sicer bo pa hiša za očetov denar pokrita!” se ji je oglasilo v duši in ji izzivalo samozavest. Kaj bi, za očetov denar bo hiša pokrita in zakaj bi ne dodal še za njeno obleko in za Tončkove hlače. Toneta to prav nič ne sme in ne more boleti.
“Prav res, Tonček, nove hlače boš dobil! Jaz jih bom kupila!” je hitela in popolnoma pozabila, da bo morala biti še prej hiša pokrita.
“V nedeljo?” je pobaral Tonček, zdaj je bil že vajen nedelje, saj je ob nedeljah dobil Vipav-kinih fig in Žužkovih žemelj.
“Ne vem še!” je sama podvomila in Tončkove sanje o novih hlačah so začela bledeti, zunaj se je pa razlezel mrak, osolniška cerkev je bila kot bela roža med očrnelimi bukvami, nagnoji, mokami in smrekami. Neži se je zdelo, da zvon prav narahlo pozva.nja in da sam moli, da bi Konškarjev dom rdečo streho dobil in da bi v hlevu ne bilo tako prazno.
“O, čez leto dni bo čisto drugače!” jo je obšla misel. Všeč ji je bila in bala se je zanjo.
“O, sv. Mohor in Fortunat, takrat bom pa dala za mašo in pred vajinim oltarjem se bo brala!”
Tonček je zadremal. Položila ga je za peč in po prstih odšla v hlev, prej še oprala žehtar, pokladla kravi in potem pomolzla. Krava jo je nekam čudno pogledala, kot bi jo hotela vprašati: “Kako pa to, da si name pozabila?”
Ona je pa ni razumela. Da bo hiša pokrita, ta misel ji je bila preveč sladka, da bi jo zavrgla. In zdaj bo prav gotovo, saj je sv. Mohorju in Fortunatu na Osolniku mašo obljubila. Če bi
CHICAGO, ILL.
FEMALE HELP
SEW
Light sewing in bright, clean plant. Hot water in the floor heating. Excellent year round working conditions. Insurance includes life, doctor, hospital, major medical and weekly indemnity. Other fringes, no experience needed.—Come see the pleasant people at:
F. H Bonn Go.
Ill N. Hickory, Arlington Hts., 111.
(38)
BEAUTICIAN
With following. 465-7460 or 647-0322	4200 N. and 700 W.
(37)
BEAL ESTATE FOR SALE
WEST CHGO. — Yr. old, 3 bdrm. split foyer raised ranch, Inscpd. appl., drapes. Nr. Weston, Gen. Mills, W. Elec. $23,500.
Call owner 231-2146
(37)
12 SLEEPING RM. + Kitchenettes and owner’s 5 rm. flat.
Vic. S. W. Chgo. A1 cond. Priv. Pty.	CL 4-2913
(37)
že letos Kopačev Janez novo mašo bral, nobenega drugega, njega bi prosila. Morda jo bo pa bral? In je pozabila na temo, na Toneta, ki se po temi vrača domov. Čepela je na ognjišču in zdelo se ji je, da je to ognjišče že od otroških let njeno.
“Kaj pa dremlješ, z ognjišča mi telebni!” jo je predramil Tone. Zakasnil se je, preveč sta si imela z Adamovcem dopovedati, posebno zdaj, ko bo treba hišo pokriti.
“O, ti si!” ga je pozdravila in zdelo se ji je, da je danes ves drugačen. Ko mu je plamen posvetil v obraz, je videla, da mu je čist in jasen kot vselej, kadar mu je bilo srce mirno in si je odvrgel skrbi.
“Tvoj oče je pa mož!”
“Res?” Njegovo priznanje ji je bilo dragoceno kot pol nove strehe. Tako mehko še nikoli ni povedal, prav gotovo sta se dobro dogovorila. Bila je sicer radovedna, vprašala pa ni.
“Res, res, kar delati bomo začeli!” je hitel, kot da mora že ta trenutek prijeti za sekiro in razdirati trhlo tramovje.
“To bo pa hitro šlo!” je odgovorila Neža, drugih besed ni našla.
“Zdaj se nama lepo začenja!” se je izvilo Tonetu, Neža se je pa Bog ve zakaj v tem trenutku spomnila vražarja — njegovega križevega kralja in pikove dame.
“Ne verjemi mu!” jo je pregovarjal tuj in zmeden glas.
Zjutraj je bila utrujena, toda ko jo je pozdravila sladka misel, da bo hiša z jrdečo opeko pokrita, je bila spet zdrava in pikova dama s križevim kraljem sta utonila nekje za Blegašem, tam izza Šmarne gore jo je pozdravljalo sonce, ki je bilo to jutro lepše in večje in se je njegova zarja razlivala čez vse
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED
PACKERS
Full-Time, Permanent Position
5 Day Week — 8:30 A.M. To 4:30 P.M. — Excellent Working Conditions — Plus Company Fringe Benefits.
Apply In Person NORELCO HOUSE 7530 Frontage Road,
Skokie, 111. 60076 TEL. — 679-8600
(39)
FEMALE HELP
HOUSEWIVES & MOTHERS Can earn $18 to $40 commission per evening selling Beautiful Beeline Fashions. Up to $300 in samples without cost. Car & phone nee.
763-4540	(38)
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER — CHILD CARE. Live in. Own room, TV, Board and salary. Young woman with children OK. Tinley Park.
532-4244	(38)
CLEANING WOMAN 1 day week. Thursday preferred. Far North location. 5 room apt. Salary and carfare. Phone 262-1101
HEAL ESTATE FOR SALE
BY OWNER — SVz Room brick 2 car gar. Nr. 79th & Pulaski. Gas heat, air-cond. 3 bedrm. full bsmt. Immed. possession. Mid. 20’r-.
LU 5-9458
(38)
hribe. Čutila je to zarjo celo v duši, tako ji je bilo toplo.
Osolnik se je kopal v soncu in planina je bila rdeča, kot bi bila v plamenih.
“Takole rdeča bo naša streha!” se ji je nasmehnilo.
“Nak, na vaju pa ne pozabim, sv. Mohor in Fortunat! Kot sem rekla, za mašo bom dala in pri 'vajinem oltarju se bo brala. Bog daj, da bi jo že Kopačev I Janez bral!” Ob takih mislih se ji je jutro prelilo v jasen, vroč dan, da je bila trava ob potih, na stezah in pred hišo ožgana, drevje se je povešalo, kot bi bilo trudno in pijano.
XIX.
Pri Konškarju je pela plan-tača in široke trske so v loku odletavale na tla. Tonček se je ves dan motil s trskami in jih nosil na kup.
Tesar Malandež ga je na vse pretega hvalil in mu kadil, da je bil otrok ves poten, smrkav in zamazan. Še v lase si je spravil smole.
“Viš, pa se ti česati ne bo treba, le še jih spopaj!” ga je podpihoval tesar in Tonček se ni dal prositi.
“Neža, tvoj fant bo pa za smolarja dober!” je podražil mater. * * * * * * 7 8 * * * * * * 15
“Tonček, Tonček, kakšen pa si! Ciganček!” Zmajevala je z glavo, oslinila predpasnik in ga hotela vsaj za silo umiti.
“Ti grdavš ti, saj si ves smolnat!”
“Nič treba česati, stric ukazal!” se je počasi izgovoril in gledal starega Malandeža, če ni morda hud, da ga je izdal.
“Oče, vi ste pa še zmerom navihani!”
“Pri ljudeh sem se naučil, doma nisem utegnil. Saj veš, kaj smo tesarji. Še umreti ne morejo doma. Ali jih dohiti kje v hosti pri kubikih ali pa kje na odru. Toda togotni smo pa tesarji. še na smrtni postelji smo trmasti. Tudi moj oče je bil tak; vsem in vse je odpustil, ko je umiral, le ene stvari ni hotel odpustiti. Tistega pa ne, nak! Tak je bil!”
Neža ga je poslušala in gledala in se ji je njegov oče prav res zasmilil. Bog ve, če ni šel s smrtnim grehom v večnost.
“Le komu pa ni mogel odpustiti?” jo je premagalo.
“Smrekovim grčam, ker so tako trde!” se je odrezal Malandež in si popravil čik v ustih.
(Dalje prihodnjič)
MAREC
ISiSTr
22123 gl? 2SI30ifl| f | il
KOLEDAR
društvenih
prireditev
MAREC
L — Pevski zbor Jadran priredi
za 50-letnico obstoja Slavnost-
ni koncert v Slovenskem de-
lavskem domu na Waterloo Rd., ob pol štirih popoldne.
Po koncertu ples.
7.	— Slov. telovadna zveza priredi svojo redno pomladansko akademijo v dvorani pri Sv. Vidu ob 7.30 zvečer.
8.	— Dramatsko društvo LILIJA
poda F. S, Finžgarjevo dramo “Veriga” v Slovenskem domu
na Holmes Avenue.
14.	— Klub slov. upokojencev za
Waterloo Rd. okrožje priredi
večerjo v SDD na Waterloo
Rd. Začetek ob petih.
15.	— Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida priredi letni zajtrk s
omletami in klobasami (Pancakes and Sausages)
15. — Federacija slov- narodnih
domov počasti “Slovenskega moža leta” v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Začetek ob 4. popoldne.
15. — Dramatsko društvo Naša
zvezda priredi večerjo in domačo zabavo v SDD na Recher Avenue.
22.— Glasbena Matica poda svoj
pomladanski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Začetek ob štirih popoldne.
APRIL
4. — Podr. št. 8 SMZ priredi
ples v SDD na Recher Ave. Igra Bob Timko orkester.
4. — DSPB Tabor v Clevelandu
priredi svoj pomladanski dru-
žabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. Igral bo znani orkester “Pomurei” iz Hamiltona.
5.	— Koncert Mladih harmonikarjev v farni dvorani pri Šv. Vidu. Začetek ob pol štirih popoldne. Po koncertu zabava. Igrajo Vandrovci.
12.	— Pevski zbor Slovan poda
svoj pomladanski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
18. — Slovenski športni klub
priredi svoj kegljaški banket v Baragovem domu.
25.	— Folklorna skupina KRES
priredi večer narodnih in umetnih plesov v SND na St. Clair Avenue. Za ples igrajo Veseli Slovenci.
26.	— Pevski zbor Planina poda
svoj pomladanski koncert v SND na Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne.
MAJ
3.	— Pevski zbor Triglav poda
svoj 23. letni koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob
4.	popoldne.
10. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi materinsko proslavo v farni dvorani pri Sv. Vidu.
16.	— Koncert pevskega zbora
Korotan v Slov. narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob pol osmih zvečer. Za ples igrajo Veseli Slovenci.
30. — SKD Triglav v Mihvau-
keeju obhaja spominski dan z mašo pri kapelici v Triglavskem parku ob 11. dopoldne.
JUNIJ
7. — Društvo SPB Cleveland
pripravi Slovenski Spominski dan in 25-letnico vetrinjske tragedije. Ob 10.30 dopoldne bo sv. maša pri Lurški Mariji na Chardon Rd., popoldne ob 8. pa ekademija v šolskem avditoriju pri Sv. Vidu.
13.	-14. — Slovesna proslava 25-letnice vetrinjske tragedije na Slovenski pristavi. Priredi ZDSPB TABOR.
20.	-21. — Balincarska tekma v SDD na Recher Avenue.
21.	— Otvoritev Slovenske pristave za 1. 1970.
21. — SKD Triglav v Milwau-
keeju priredi v svojem parku piknik.
28. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
J ULM
4.	— Razsvetljava z umetnim
ZA TEŽEK TRANSPORT — Na Osrednjem višavju v Vietnamu uporabljajo domačini za prenos težkih tovorov, pa tudi pri gradnji slone, ki so v tem delu Azije doma.
ognjem na Slovenski pristavi. Pričetek ob sončnem zatonu.
4.	— SKD Triglav v Milvvau-
keeju praznuje žegnanje sv. Cirila in Metoda, katerima je posvečena kapelica v Triglavskem parku. Ob 11. dopoldne sv. maša pri kapelici.
5.	— Piknik Slovenske pristave
na njenih prostorih.
8,	— Klub slovenskih upokojencev v Euclidu priredi piknik na farmi SNPJ.
11.-12. Balincarska tekma v
SDD na Recher Avenue.
18. — Kresni večer na Slovenski pristavi. Kresni ogenj ob 8.30 zvečer.
AVGUST
9.	— Na Slovenski pristavi bodo
skakalne in plavalne tekme, nato piknik.
16. — Fara Marije Vnebovzete
priredi svoj žegnanski iestival od 3. pop. do 9. zvečer v šolski dvorani.
23. — Društvo Najsv- Imena pri
Sv. Vidu priredi družinski piknik na Saxon Acres na White Road.
23. — SKD Triglav priredi piknik s športnim dnem v svojem parku.
SEPTEMBER
6.	— Piknik Slovenske pristave.
7.	— Piknik v jesenskem zatonu
na Slovenski pristavi.
13. — Večerja z nad žarom pečenimi piškami in ples v SDD na Recher Avenue.
20. — Trgatev na Slovenski
pristavi.
20. — Oltarno društvo fare sv.
Vida priredi kosilo v farni dvorani. Od 11.30 do 2. pop.
OKTOBER
3.	— DSPB Tabor priredi svoj
jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. Za ples in zabavo bodo igrali “Veseli Slovenci”.
4.	—Kulturna društva v Euclidu
priredijo koncert v SDD na Recher Avenue.
4. — Podružnica št. 14 SŽZ
priredi kartno zabavo v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue.
11. — Dramatsko društvo Naša
zvezda vprizori igro v SDD na Recher Ave. v Euclidu.
18. — Klub Ljubljana priredi
večerjo in ples v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob 5. uri pop.
18. — Občni zbor Slovenske pristave na Slovenski pristavi. Začetek ob 3. popoldne.
NOVEMBER
I- — Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. pop.
7. — Klub slov. upokojencev v
Newburghu priredi banket v SND na E. 80 St. Začetek ob 5. pop.
14.	— Belokranjski klub priredi
v Slov. domu na Holmes Avenue martinovanje. Igrajo “Veseli Slovenci”.
DECEMBER
6.	— Pevski zbor Slovan poda
svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. pop.
JANUAR
23. — Slovenska pristava priredi
“Pristavsko noč” v SND na St. Clair Avenue. Igrali bodo Veseli Slovenci.
mm	M. A. HAVEL SERVICE
MTL0GA	• Vršimo posle JAVNEGA NOTARJA — Pošiljamo denar ® Uredimo emigracijske zadeve in za obiske
6516 St. Clair Ave.	sorodnikov
Cleveland, O. 44103	•	Uredimo vse potrebno za potovanja skupin in posameznikov •	Polet New York - Ljubljana, na obe
Phone: 431-3500	
	strand:	— predsezonska cena $230
TRAVEL - NOTARY	sezonska cena $280
TRANSLATIONS	za skupine od 80 potnikov
- IMMIGRATION	— 4 do 6 tedenska cena za posameznike:
	predsezonska $313, sezonska $343.
SPOMIN NA DRŽAVLJANSKO VOJNO — V spominski proslavi v Bostonu je nastopila tudi skupina črnskih vojakov v spomin na črnski polk, ki se je bojeval v državljanski vojni.
NAGRAJENA POTRPEŽLJIVOST — Fotograf je sedel mirno eno celo uro na klopci v Monroe, Wis., ob jezercu in pričakal, da se mu je vsedel na koleno kačji pastir. Ujel ga je v svoj fotoaparat, kot ga kaže slika.