Rajonizacija kmetijstva v ptujskem okraju
Dipl. ing. Zorec E g on
Pogledamo li v kmetijstvo pred-vojne Jugoslavije, bomo takoj videli, da so se uveljavljale pcsamezne go-spodarske panoge in gojile poedm« kulture brez vsakega nadrta, k«r je imelo aa posledieo pogoste težke gospodarske motnje. Kvaiitetnemu štajerskemu vinu je konkuriralo ce-neno nizko kvalitetno banasko vino, pridelano na rodovitnih ravninah, kjer bi laJiko uspevaia pšenica. Ko je nastopila n. pr. konjunktura hine-lja, se j« gojil hmelj povsod (n. pr. bivši graščak Lipit iz TurnižČa ga je tudi gojil, čeprav niso pedološke prilike temu odgovarjale in je bila z njegovim hmeljem prava poiomija), kjer so obstojali le malo primerni pogoji, seveda aa škodo ostalih kultur.
V sedanjem planakem gospodar-stvu usmerja naša ljudaka oblast tako industrijsko kakor tudi kme-tijsko produkcijo na proizvodnjo onib. dobrin, ki so z ozlrom na ob-stoječe potrebe najnujnejže in od katerih v prvi vrsti zaviai izvedba petletnega plana. V interesu oblasti in vsega delovnega ljudstva je, da se na panoge in one kulture, ki v posameznih rajonih najboljše uspe-vajo in dajo najboljSe rezultate, tamkaj v čim večjem obsegu raz-širijo, Močijo odnosno omejijo pa se vse one panoge iii kulture, ki da-jejo v teh predelih  slabe  rezultate.
Iz tega razloga pristopiino v ok-viru načrtnega gospodarstva k ra-jonizaciji kmetijstva, s katero dolo-čamo rajone za posamezne kmetij-ske panoge, kulture, pa tudi za po-edine sorte.
Celotna Slovenija je z ozirora na teren, zemljo, lsgo, rišinsko razliko, padavine   itd.   razdeljena   t   pogledu ; kmetijske   proizvodnje  na pet rajo-nov ali okolisča in to na:
L alpeki,
2. notranjo-kočevski  kras,
3.  dolenjske doline in hribovje,
4.  štajerske doline in hribovje,
5.  rajoni porečja Drave, Dravinje in Mure.                                           i
Porečja posamemih okrajer se na podlagi vseh činiteljeT, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo, deli na rajone in tudi na podrajone, ki se jim poetavljajo posameEae proi«-vajalne naloge.
Okraj Ptuj je skupno s pcrverje-ništvom za kmetijstvo ter plansko komisijo, predstavniki kmečkega Eveta, zastopniki KLO-jev, osvojil sledečo rajonizacijo okraja, pred-vsem x ozirom na terenske prllike, nadmorsko višino in oddaljenost od primernih ivez:
1.  Slavenske   goric«,
2.  Dravsko polje,
3.  Ptujsko polje,
4.  Haloze-vinogra&niilke,
5.  Haloze-gozdnati.
Med 1. rajoB bi gp&dali gledeči KLO-ji: Biš, Hum, Juršinci, Lešnica, Pavlovci, Podgorci, Polenšak, Saku-šak, Sodinci, Šalovci, Trnovska vaa, Tmovski vrh, Desternik, Grajena, Janežovci, Jiršovci, Kicar, Levanjei, Meetni vrh, Slavšina, Vintarovci, Vitomarci, Vurberk, Bišečki yrh, BrezovcL
Med II. rajon: Cirkovci, Hajdina, Lancova vas, Pleterje, Pobrežje, Se-la, Slovenja vas, Starše, Sv. Lovrenc Dr. p^ Sv. Marjeta Dr. p., Sv. Vid pri Ptuju,  gikole. Tržec-Jurovci.
Med IIL rajon: Ptuj, Borovci, Bu-kovci, Dornava, Formiu, Gajevci^ Gorišnica, Markovei, Nova vas, Mer-govci, Moškanjci, Pacinje, Podvinci, Rogoznica, Sobotinci, Spuhlja, Za-bovci, Stojnci, Zamušani, Cvetkovci, Loperšice, Obrei, Ormož, Središče, Velika Nedelja.
Med IV. rajon: Cirkulane, Gorea-Dežno, Gorenjski vrh, Gradižča, Gru-škovje, Gruškovec, Leskovec, Maj-ski vrh, Nova cerkev, Paradiž, Pod-lehnik, Rodni vrh, SedlaSek, Slatina, Skorišnjak, Turški vrh, Vareja, Vel. Vamica, Vel.  Okič, Z&vrč.
M©d V. rajon: Doleca, MajSperk, Naraplje, Ptujska gora, Sestrže, Stoperce, Zg. Pristava, Žetale.