leto XIV. Štev. 82	TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 t UPRAVE: 25—67 in 28—67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 28« POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.40«	Maribor, četrtek 11. aprila 1940	naročnina na mesec Prejemau v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din	€@na 1 | din 1.— J
Angleži vdrli v Narvik
Pariz, 11. aprila Havas. Po zadnjih opoldanskih vesteh so angleški mornarji davi zavzeli Narvik
LONDON, 11. aprila. Reuter. VESTI, KI PRIHAJAJO ZADNJIH 12 UR večinoma IZ ŠVEDSKE, GOVORE VSE O STRAŠNIH BITKAH MED zavezniško IN NEMŠKO MORNARICO V SKAGERAKU IN KATTEGATU. URADNIH VESTI ŠE NI, KER JIH BO PODAL ŠELE POPOLDNE CHURCHILL V PARLAMENTU. JASNO PA JE, DA SE JE DAVI VELIKA BITKA NA JUŽNI OBALI NORVEŠKE, KI JE TRAJALA POZNO V NOC, ZNOVA VNELA. BOJI SE NADALJUJEJO TUDI V OSLOFJORDU, KJER SO NORVEŽANI ZADRŽALI NEKAJ OBALNIH BATERIJ, S KATERIMI STRELJAJO NA NEMŠKE LADJE. TUDI NEKAJ ANGLEŠKIH LADIJ JE PREDRLO V USTJE FJORDA. POSEBNO HUDE BITKE PA SO V KATTEGATU, V BLIŽINI ŠVEDSKE OBALE. S ŠVEDSKE OBALE SO VIDELI, KAKO SO SE POTOPILE ŠE 4 VELIKE NEMŠKE KRIŽARKE, KAR POVEČUJE NEMŠKE IZGUBE Z VČERAJŠNJIMI 14 VOJNIMI LADJAMI NA 18. ANGLEŠKA, NORVEŠKA IN ŠVEDSKA MORNARICA JE PO NAJNOVEJŠIH VESTEH TEKOM
Nemci zanikujejo angleške vesti ter pravijo, da so
nemške čete še v Bergenu
BERLIN, 11. aprila. DNB. NEMŠKO VRHOVNO VOJNO POVELJSTVO JE IZDALO DAVI NASLEDNJI KOMUNIKE: AGENCIJI REUTER IN HAVAS STA SINOČI JAVILI, DA STA BERGEN IN TRONDHJEM ZASEDENA PO ANGLEŠKIH ČETAH, KAR PA STA OBE AGENCIJI OB POL DVEH PO-NOČ’ DEMANTIRALI, KER SO NEMŠKE CETE ŠE V OBEH MESTIH.
LONDON 11. aprila (ob 9. uri). Reuter. ADMIRALITETA JE DAVI OBJAVILA, DA SO NETOČNE VESTI, DA BI ANGLEŠKA MORNARICA ŽE ZASEDLA BERGEN IN TRONDHJEM, PRAV TAKO SE TUDI ŠE NI IZKRCA! A V NARVIKU.	*
BERLIN, 11. aprila. NEMŠKO VOJNO POVELJSTVO JE SNOČI IZDALO NASLEDNJE POROČILO: V NOCI OD 10. NA 11. T. M. SO RAZBURILE ŠVEDSKO JAVNOST VESTI O ZASEDBI BERGENA IN TRONDHJEMA PO ANGLEŠKIH ČETAH. VESTI SO NERESNIČNE, AGENCIJI HAVAS IN REUTER STA JIH DAVI OB 1.30 SAMI DEMANTIRALI.
Nemški letalski napadi na Scapa Floro, konvoje in bitke nad Norveško
LONDON, 11. aprila. Reuter. Včeraj je bilo več nemških letalskih napadov na Scapa Fk)w ter konvoje. Sestreljenih je bilo skupaj 7 nemških letal, 14 pa težko poškodovanih, da najbrže niso dosegli svojih oporišč. Nad ScapaTlovom so bila sestreljena 4 letala, pri napadu na konvoj pa 2. Dva angleška bombnata sta napadla 2 nemški letali nad aen' n norveškim letališčem, eno sta sestrelil*, drugo poškodovala ter uničila še trrje ki je *Vlo na tleh. Nad kanalom La Mm je neki angleški lovec sestrelil nemško letalo, ki se je v plamenih zrušilo v tn »rje. Doslej je bilo sestreljenih nad angleško obalo čl letal.
STOCKHOLM, 11. aprila. Reuter. (Avala.) V teku današnjega dne jo nemški bombniki napadli mesto Drammen ter tronjavi Droback in Oscarbrvg v Oslo!*or-du. Vse te trdnjavske točke imajo še Norvežani v rokah. Ponekod je izbruhnil požar. Več civilistov je mrtvih. Pod zaščita letal prodirajo Nemci sevenio od Osla k Elveranu. V Stockholmu ji zavladalo včeraj precejšnje olajšanje po vesteh, da je angleška mornarica dosegla uspehe. V javnem mnenju prevladuje odločnost, upreti se z oboroženo silo vsakemu napadu.
LONDON, 11. april. Havas. (Avala.) — Uradno javljajo, da so angleški (ovci nad Norveško sestrelili štiri nemške bombnike.
Položaj nemške vojske na Norveškem
LONDON, 11. aprila. Reuter. Položaj na Norveškem se da označiti tako, da se je Nemcem posrečilo doslej zasesti !e opsamezne točke, med katerimi pa ni zveze. Nemške čete na Norveškem so zaradi tega Izpostavljene nevarnosti obkolitve in zajetja. Edino severno od Osla se je Nemcem posrečilo razviti :iekako fronto, toda tam se jim je že postavila v bran norveška vojska In so trenutno boji še v teku. Toda tudi ta nemška vojska nima zadosti zavarovanega hrbta, ker so nekatere postojanke ob Oslofjordu še vedno v norveških rokah. Kakšen ie trenutni položaj na tem edinem od-
prtem bojišču sedaj, ni bilo mogoče dobiti zanesljivih podatkov, Vlada se je preselila iz Hamarja dalje na sever.
STOCKHOLM, 11. apr. Reuter. (Avala) Dopisnik »Teidnera« javlja; Motorizirani nemški oddelek 200 mož so Norvežani potolkli južnozahodno od Elveruna. Bitka je trajala pol ure. Padel je tudi poveljnik nemškega oddelka.
BERLIN, 11. apr. (Avala). V zadnjih operacijah na Norveškem so izgubili Nemci nekaj sto ljudi, čete so dobile no, va ojačenja po kamionih, ki so jih spremljala letala.
Boj ramo ob rami z zavezniki
STOCKHOLM, 11. aprila. STA. Norveški kralj Haakon je odklonil nemško zahtevo, da prizna vlado v Oslu. Davi je <zdal proklamacijo na norveški narod, v kateri pravi, da se bo Norveška branila do zmage. Norveška kneginja Marta je s tremi otroki prišla v Stockholm.
STOCKHOLM, 11. aprila. Reuter. (Avala). Norveški kralj Haakon je izdal na narod proklamacijo, v kateri javlja, da »ne priznava po Nemcih postavljene vlade v Oslu ter da se bo Norveška rame ob ramenu branila z zavezniki do kraja. Norveška ne bo kapitulirala pred Nemčijo.«
NOCI USTAVILA ŠE 11 NEMŠKIH TRANSPORTNIH LADIJ, NA KATERIH SO BILI VEČINOMA VOJAKI IN VOJNI MATERIAL, NAMENJEN KOT POMOČ NEMŠKEMU EKSPEDICIJSKEMU ZBORU NA NORVEŠKEM. OD TEH 11 LADIJ JIH JE BILO 5 POTOPLJENIH, 2 STA BILI ZAJETI PO NEKI ŠVEDSKI KRIŽARKI TER PREPELJANI V NEKO ŠVEDSKO LUKO. ENA IZMED TEH DVEH JE 10.000 TONSKI PARNIK, KI JE TEŽKO POŠKODOVAN. EDINA NEMŠKA TRANSPORTNA LADJA, ZA KATERO JE BILO MOGOČE DAVI IZVEDETI IME, JE »ANTARAS« (2.600 TON), KI SE JE SAMA ZATEKLA V NEKO ŠVEDSKO PRISTANIŠČU. O USODI OSTALIH LADIJ SE ŠE NIC TOČNEGA NE VE. ŠVEDSKA BOLNIŠNICA V GOTE-BORGU JE IZPRAZNILA SVOJE BOLNIKE TER PRIPRAVILA PROSTOR ZA RANJENE MORNARJE, KI JIH JE PRECEJ PRISPELO ŽE NA ŠVEDSKA TLA. MISLI SE, DA SO NORVEŠKE BATERIJE V OSLOFJORDU POTOPILE 3 NEMŠKE LADJE, MED NJIMI TUDI KRIŽARKO »EMDEN«.
Predsednik norveške vlade je preko Šved-1 radia bo vlada obvestila norveški narod skega radia javil v svet, da »bo Norveška o njenih sklepih, upreti se do kraja tuji nadaljevala vojno. Preko stockholmskega I invaziji.«
Švedi se boje potepitve v vojno
STOCKHOLM, 11. apr. Havas. (Avala). V veliki pomorski bitki pri Gotebor-gu je angleška eskadra bolnih ladij napadla 10 nemških ladij. Nemci so izgubili štiri bojne ladje. Švedska javnost se je oddahnila ob dejstvu, da križarijo zavezniške ladje po Skageraku in Katte-gatu. Obenem z uspehom zavezniške mornarice pa ugotavljajo švedski politični krogi, da se je vojna nevarnost približala švedskim obalam. Vprašanje je, kakšne ukrepe bo izdala Nemčija glede na predor zaveznikov v Kattegat. Doslej nemška vlada še ni stavila Švedski nobenih zahtev, boje pa se, da bo hotela imeti na razpolago švedske železnice, ki naj bi zagotovile nemoten prevoz čet In materiala na Norveško. V stockholmske vojašnice so prihajale ves dan nove čete,
vlada je pripravljena, da izda v primeru potrebe vse ukrepe. Utrdbe okrog prestolnice so ves dan pripravljali za obrambo.
STOCKHOLM, 11. aprila. LRP. Stališče švedske vlade je sedaj popolnoma jasno označeno v izjavi, da bo Švedska ostala strogo nevtralna z ozirom na naj-novejše dogodke na Danskem in Norveškem, da pa ne bo tudi sama dopustila nobene kršitve svoje nevtralnosti in suverenosti in se bo vsakemu poizkusu prekoračenja njenih mej po tuji vojski odločno postavila v bran z vsemi svojimi razpoložljivimi bojnimi silami. To pomeni, da se je Švedska postavila na stališče oborožene nevtralnosti. V tem smislu so bili izdani tudi razni vojaški ukrepi za zaščito meje in obale.
Sovjeti odobravajo nemško akcijo
MOSKVA, 11. apr. Association Press. Današnja »Izvestia« prinašajo članek, v katerem se popolnoma postavljajo na nemško stališče ter trdijo, da so zavezniki hoteli napasti Skandinavijo. Pravijo, da je nemška akcija logična, vendar pa pri koncu pravijo, da sovjeti ne bodo ničesar več riskirali.
STOCKHOLM, 11. apr. Havas. (Avala) Švedski uradni krogi so zelo zaskrbljeni zaradi okupacije Narvika po nemških četah. Opozarjajo na to, da smatrajo sovjeti severno Norveško za svoje interesno področje. Nemci nasprotno so pa mnenja, da je sovjetska Rusija dobila že dovolj na Finskem, tako da nimajo na Norveškem kaj Iskati. Z ozirom na to je važen dolg razgovor, ki ga je Imel nemški poslanik v Moskvi z Molotovom. Po pisanju »Aftenbladeta« je ta sestanek trajal štiri ure. Isti list trdi, da zbirajo sovjeti v severni Rusiji močne čete ter da kljub izjavi o striktni nevtralnosti ne bodo ostali ob strani. Arktična sovjetska bojna mornarica je v polni pripravljenosti. Včeraj je nekaj malih ribiških čolnov posredovalo promet med Malmojem in Dansko. V Kjevenhavnu ni včeraj izšel noben list. Nemci stražijo mostove in re-
gulirajo ves promet. Pred bankami se zbirajo velikanske množice ljudi. Ko se je pojavilo na obzorju nekaj bojnih letal, se je prebivalstvo poskrilo, meneč da so prišli nad mesto Angleži.
VVINSTON CHURCHILL angleški mornariški minister
Križarka »Emden" potopljena
LONDON, 11. aprila. Havas. (Avala.) — »Daily Telegraph« piše, da je nemška križarka »Emden« potopljena. Potopila jo je norveška križarka »Olaf Trygvarson« pred vhodom v Horten v Oslofjordu. Isto vest prinaša stockholmski radio. V bližini so opazili ribiči polno mrtvecev, ki so plavali na površju morja.
LONDON, 11. aprila. Reuter (Avala.) — Sporedno z veliko bitko v Skageraku so angleška letala napadla v Oslofjordu neki
nemški rušilec in ga potopila. V severnem pristanišču Osla je norveški minonosec »Olai« potopil drugi nemški rušilec.
STOCKHOLM, 11. aprila. Reuter. — (Avala.) Takoj spočetka operacij na Norveškem je WIo v Oslofjordu potopljenih za 4000 ton nemških bojnih ladij. Potopile so jih obalne norveške baterije. Neki nemški transportni parnik, ki je prevažal čete v južno norveško luko Arendal, je nasedel na mino in eksplodiral.
/
Včerajšnje bitke na severu
Švedska, nemška, angleška in irantoska uročila
Ves včerajšnji dan so se bile srdite bitke med nemškimi in zavezniškimi bojnimi mornaricami vse od obal Švedske do norveškega severa — Nemci poročajo o potopitvi njihovih
križark »Btucher" in »Karlsruhe"
STOCKHOLM; 11. aprila. LRP. Švedski radio je podal sinoči obširnejše poročilo o poteku včerajšnjih dogodkov, v kolikor je bilo mogoče dobiti zanesljive informacije. Tako so se včeraj bile srdite bitke v Skageraku in Kategatu ter na raznih točkah norveške obale dalje proti severu. Angleško in francosko bojno bro-dovje je včeraj vdrlo v Skagerak in dospelo vse do švedskih teritorialnih vod. Na švedskih zahodnih obalah je bilo slišati ves dan strahovito grmenje topov in eksplozije torped In letalskih bomb. Podrobnosti o teh bitkah ni bilo mogoče izvedeti in tudi ne, kako so se končale. Pač pa se je izvedelo, da so Angleži tu potopiti nekega nemškega rušilca in dve
veKki transportni ladji s posadkami vred I in vsem tovorom. Prav tako so se bili tudi srditi boji na zahodni norveški obali, o katerih poročajo tako Angleži kakor Nemci.
BERLIN, 11. aprila. DNB. Sinoči je bilo izdano uradno poročilo vrhovnega poveljstva, ki pravi, da so se norveške čete na važnih postojankah postavile nemški okupacijski vojski z orožjem v bran, posebno pri Hortenu južno od Osla in pri Kristiansundu, toda Nemci so odpor zlomili V nemških rokah so bili tekom včerajšnjega dneva kraji: Narvik, Tronthjem, Bergen, Stavager, Elersund, Kristiansund, Arendal in Oslo. Nemška vojna mornarica se je pa spopadla z
mnogo močnejšimi angleškimi in francoskimi pomorskimi edinicaml Pri tom sta bili potopljeni tudi križarki »B i ii c h e r« (10.000 ton) in »K a r 1 s r u h e« (6000 ton).
Moštvo obeh križark se je večinoma rešilo na kopno. Pomorske operacije pa so se nadaljevale in se še nadaljujejo, zaradi tega ni bilo še mogoče ugotoviti natanko niti nemških niti sovražnih izgub. Gotovo je le, da sta bila v bitki pri Narviku potopljena dva angleška rušilca »Hunter« in »Hardy«, dva druga pa nevarno poškodovana.
LONDON, 11. aprila. Reuter. Ministrski predsednik Chamberlain je včeraj poročal v spodnji zbornici, da se bi' jejo ob obalah Norveške vefike pomorske
in letalske bitke, o katerih pa bo podal lahko izčrpnejše poročilo šele danes prvi lord admiralitete Churchill. Dejal je le, da je pet angleških rušilcev dobilo nalog napasti nemške vojne ladje v Narviku, sestoječe iz eskadre šestih najjnodernej-ših rušilcev. Pri tem je bil rušilec »Hunter« potopljen, trije drugi so pa bili več ali manj poškodovani. Toda tudi na nemški strani so bile izgube velike. En nemški rušilec jo bil takoj potopljen, trije drugi pa gore. Angleški rušilci so potopili dalje šest nemških transportnih ladij.
PARIZ, 11. aprila. Havas. Ministrski predsednik in zunanji minister Paul Reynaud je podal včeraj senatu poročilo o bitkah na severu in dejal med drugim, da bodo zavezniki blokirali vse področje, ki so ga Nemci zasedli. Polovica nemškega brodovja je sedaj izpostavljena angleški in francoski bojni mornarici. Nemci sami priznavajo, da so že izgubili križarki »Bliicher« in »Karlsruhe«. Ostale nemške ladje so zaprte v norveških pristaniščih. Angleška in francoska mornarica sodelujeta v veliki bitki, ki še traja na ogromno dolgi fronti. Vsa Francija gleda z zaupanjem v svojo hrabro mornarico.
Zbiranje nemških čet na mejah Belgije, Holandije in Luksemburga
BRUSELJ, 11. aprila. Asociated Press. Položaj na belgijski meji se je nenadoma zelo poostril. Informacije, ki so prispele včeraj sem, pripovedujejo o novi veliki koncentracij! nemških čet na belgijski meji. V javnosti se je pojavila zaradi tega velika vznemirjenost. Predsednik vlade Pierlot je bil v avdienci pri kralju, s katerim je razpravljal o nastalem položaju. Takoj nato je bila sklicana seja vlade. Vlada je sklenila za vsako ceno braniti nevtralnost Belgije. Po seji sta se Pierlot in zunanji minister Spaak znova podala na dvor.
AMSTERDAM, M', aprila. Stefani. V tukajšnjih političnih krogih naglašajo, da se je položaj na hofamteki In belgijski meji znova zelo poostril, in sicer zaradi »etike aktivnosti, ki jo opažajo na nemški strani Vlada se je včeraj sešla k nujni seji, na kateri ni razpravljala samo o položaju, ki je nastal z nemškim vkorakanjem na Dansko in Norveško, ampak tudi o zbiranju nemških čet na holandski meji.
Odrejeno je bilo takoj veliko premikanje vojske.
BRUSELJ, 11. aprila. Havas. Po vesteh luksemburškega radia so začele nemške pionirske čete izkrcavati vojaštvo iz čolnov vzdolž reke Mosete. Reka teče ob luksemburški meji Nemški pionirji so pri Vintergu in VVormelangu ter še na drugih mestih zgradili do sredine reke pri-stajališča in naprave za vkrcavanje čet Postavljenih je tudi več novih mostov do srede reke. Pri Lansarigu so v teku tedna zrgadUi Nemci tri pomole za vkrcavanje čet
AMSTERDAM, H. aprila. Havas. (Avala) Po prvem dvomu, ati bodo mogli zavezniki krepko podpreti Norveško, je nastopilo pomirjenje. Vsi holandski tisti objavljajo z velikimi naslovi uspehe zavezniškega ladjevja. Javnost enodušno odobrava sklepe vlade za zaščito države. »Praktično je Holandska že v vojnem položaju« ugotavlja tisk.
Londonska balkanska konferenca odgodena
LONDON, 11. aprila. Reuter. Zaradi najnovejših mednarodnih dogodkov je konferenca balkanskih angleških poslanikov v Londonu z zunanjim ministrom lordom Halifaxom odgodena.
RIM, 11. aprila. Stefani. V zvezi s sklepom angleške vlade, da se konferenca angleških balkanskih poslanikov v Londonu zaradi novih dogodkov na severu Evrope odgodi na nedoločen čas, poročajo iz Londona, da s« bo angleški veleposlanik v Rimu sir Percy Loralne, ki se je te konference tudi udeležil, še tekom tega tedna vrnil v Rim. Pričakuje se tudi, da so razne zavezniške akcije, ki so bile nameravane na evropskem jugo«
Italijanska sodba o pomena zasedbe
RiM, 11. apr. Diplomatski urednik agen rije Stefani javlja: »Nemška bliskovita poteza na Danskem in Norveškem je na. pravila na severu nov položaj. Voditelji Velike Britanije in Francije so potegnili Norveško v svoj delokrog. Polaganje nunskih perij je M prvi korak njihove poteze. Tako so zavezniki računali, da bodo pre. prečili Nemčiji nadaljnje izkoriščanje severne poti, sporedno pa stvorih tudi nov položaj na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Zdaj so skandinavske države v rokah Nemčije; nemške podmornice bodo imele mnogo krajše operacijsko področje proti Angliji. Skandinavske take so v nemških rokah, Nemčija se bo lahko efektneje borila proti zavezniški blokadi ter ogrožala sama obale Velike Britanije. Danska je dobavljata Angležem vefike množine živ-
ljenjskih potrebščin, posebno masla in jajc, Norveška pa razne rude, kovine in les. Zdaj je nastal nov položaj, vsi ti pro. izvodi bodo šli v Nemčijo. Nemčija bo svobodneje razpolagala z boraksovo in železno rudo švedske. Okrepitev Nemčije na gospodarskem polju je zadala zaveznikom nov udarec.
RIM, 11. apr. Stefani. Vsa Italija z veliko napetostjo spremlja orjaške bitke, ki se vodijo oo' Skageraka do Arktika. Nem čija poizkuša nadomestiti svojo podreje. nost v mornarici z letalstvom. »Corriere della Sera« ugotavlja, da »so zavezniške pomorske sile zgrešile svoj cilj, ker jim ni uspelo izkrcati svoj ekspedicijski korpus na norveški obati. Ni pa znano, kakšen bo končen izid pomorskih bojev, kakršnih še ni bfioa v zgodovini«, zaključuje list.
vzhodu do nadaljnjega odgodene.
ANKARA, 11. aprila. LRP. Z uradnega turškega mesta je bila podana izjava, da turška vlada ni prejela od Anglije in Francije nobene zahteve za dovolitev prehoda njunih bojnih ladij skozi Dardanele. Ta izjava demantira vse vesti, da nameravajo zavezniki izvršiti napad na jugovzhodu kot odgovor na nemški korak na severu Evrope. Pač pa je res, da se je pojavilo večje zavezniško brodovje v vodah Egejskega morja. Medtem pa v nevtralnih diplomatskih krogih v Ankari ne dele tako optimističnega mnenja turške vlade in pričakujejo vseeno poostritev položaja tudi na Bližnjem vzhodu.
Poveljniki nemških bojnih edinic
BERLIN, 11. apr. DNB. Pri akcijah čet, ki so sodelovale v zasedbi Danske in Norveške, so bile močne edinice pehote, mornarice in letalstva. Kopna vojska je bila pod vrhovnim poveljstvom generala F a 1 k e n h o r s t a, ki se je v svetovni vojni udeleževal bojev v Galiciji. Leta 1918. je bil dodeljen generalnemu štabu, kasneje je bil vojni ataše v Pragi, Beogradu in Bukarešti. Med vojno na Poljskem je bil poveljnik korpusa. Poveljnika edinic, operirajočih na severu, sta adbii-rala SalswSchter in Carls. Prvi je med svetovno vojno služil kot poročnik boj-
nega broda na ladji »Friedrich der Gro-Be«. Leta 1918 je bil poveljnik podmornic, kasneje pa poveljnik bojne ladje »Schlesien«. Admiral Carls je služil med svetovno vojno na rušilcu »Breslau«, nato na bojni ladji »Konig«. Po svetovni vojni je poveljeval podmornici U 124, leta 1930 je postal šef štaba vojne mornarice, nato je prispel v poveljstvo. Novembra 1939. je postal admiral in poveljnik vzhodnih pomorskih sil. Motorizirane čete so pod poveljstvom generala K a u-p i s c h a, letalska sile pa vodi general G e i B 1 e r.	»
Nemške odredbe na Danskem
KOD ANJ, 11. aprila. Reuter. Kodanjski radio je javil, da bodo Nemci na Danskem uporabljati namesto denarja nemške kreditne bone kot legalno plačilno sredstvo za svojo nakupe. Tečaj je bil določen triko, da predstavljata dve danski kroni mio nemško marko. Od nemških vojakov mora vsakdo sprejemati nemško valeto. Vse je treba takoj plačati V pri-
meru potrebe pa vojska lahko tudi rekvi-rira življenjske potrebščine in da prlzna-nice, k! bodo kasneje likvidirane. Po vsej Danski se uvedejo takoj nakaznice za petrolej, živila in vse ostale potrebščine. Promet po železnicah je doloma ustavljen, prav tako tudi promet čez Veliki Bett in s Švedsko.
Skandinavsko zlato v Ameriki
WASHlNGTON, ti. aprila. Havas. Ministrstvo trgovine je objavilo sporočilo, da so skandinavske države že pred sedanjimi dogodki deponirale svoje zlato v Zedinjenih državah Severne Amerike, kjer je najbolj na varnem.
FINCI DEMANTIRAJO
HELSINKI, H. aprila. Ma-vas. Radio po staja javlja, da so neresnične vesti, da je
s postajjo v Lahtiju v službi norveške vlade.
Skrivnostna napovod
LONDON, 11. aprila. Exchange Tele-graph. »Daily Express« je včeraj poročal, da bo v najkrajšem času pričeta akcija zaveznikov, ki bo močno vplivala na na-daljni razvoj vojne. Verjetno je, da bo še tekom današnjega dneva izdano o tem uradno poročilo.
Angleži zasedajo Island in Greniand ?
LONDON, 11. aprila. Reuter. Islandska vlada je sklenila, da ne bo priznala zasedbe Danske po Nemcih. Ker danski kralj ne more več opravljati na Islandu svojih vladarskih funkcij, so te prešle z včerajšnjim dnem začasno na vlado v Rejkjaviku. V Londonu se pričakuje, da bo Anglija v zaščito Isianda otok zasedla, kakor tudi otočje Faros in nafrrže južno obalo Grenianda, ki je tudi danska posest.
OTTAWA, 11. aprila. Havas. Po napadu na Dansko bi lahko postala Greniand in Island vežni oporišči za nemške podmornice in letala. Minister narodne obrani be je moral v parlamentu podati izjavo, kaj misli ukreniti za zaščito Kanade. Prevladuje mnenje, da bo morala Kanada poskrbeti za zaščito svojih interesov in preprečiti vsak poizkus, izkoristiti oba otoka po sovražniku.
AMERIKA KUPUJE GRENLAND?
WASHlNGTON, 11. aprila. DNB, Sena tor Landin je stavil USA predlog, naj kupijo Grendland ter francoske otoke v Karibskem morju.
V AMERIKI SO ZADOVOLJNI
WASHlNGTON, 11. aprila. (Avala.) Havas. V ameriških krogih so sprejeli z navdušenjem vesti o uspehih zaveznikov v spopadu v Skageraku. Pravijo, da je bila to ponovitev zgodovinske jutlandske bitke med svetovno vojno. Angleži se Izkrcavajo na Norveškem, prvotni strah zaradi bliskovitega udara Nemčije se je raz pršil. Strokovnjaki pravijo, da se bo nemški podvig končal z nesrečo.«
Zadnja vest
Zadnje norveško vojno poročilo
STOCKHOLM, 11. apr. Svenska Tel. Ag. Predsednik norveškega parlamenta Hambro je prispel v Stockholm in izjavil, da se norveške čete povsod z uspehom upirajo. Posebno hude bitke so še pri Elmerenu, kjr so norveške čete ustavile nemško napredovanje In žaejle izvidnico okil 100 mož.
STOCKHOLM, 11. apr. STA. Nemci prevažajo čete z avtobusi in tovornimi avtomobili na sever. Pri Narviku stojijo norveške čete 7 km za mestom na prehodih v gorah ter so blokirale železniški predor, ki ve ežNarvik s švedsko mejo. Tromsoe je še vedno v norveških rokah.
Angleški poslanik v Kodanju ujet
LONDON, 11. aprila. Havas. V Londonu menijo, da je angleški poslanik v Kodanju Smith ujet. To je poročal tudi nemški radio.
DOBIL JE 7 ZABODLJAJEV TER POD-LEGEL
V bolnišnici je podlegel za ranami, ki jih je dobil ob priliki napada v Poljčanah, o čimer smo že poročali, 261etni posestnikov sin Kristl Mrak iz Poljčan. Mraka in njegovega strica je napadlo brez vzroka več fantov. Mrak je dobil sedem zabodljajev, pri čemer mu je napadalec prerezal tudi trebuh.
ifoir ce
Novi Sad )e prežive!
Vodovje ‘s predr.o nas<p ;n preplavilo dei mssia
strahotno moč
Še ns*a t sou navih brezdomcev
Novi Sad je doživel še eno strahotno noč. V noči od torka na sredo so začele taliti sirene, prebivalstvo iz nižjih predelov mesta pa je začelo v panični naglici bežati iz svojih domov, da bi si rešilo golo življenje. Kakor blisk se je med nesrečnim prebivalstvom raznesla vest, da je voda v prekopu Kralja Aleksandra predrla nasip in da velike mase vode poplavljajo mesto. Civilne in vojaške oblasti, a tudi posamezniki so požrtvovalno pomagali bežečemu prebival-
stvu.
Reševalci so takoj začeli z deli, da bi zaprli dohod prekopa v Donavo, istočasno pa so minirali levo obalo kanala. Obenem pa skušajo zapreti kanal nekoliko više od ustja v Donavo. Na srečo so pred desetimi dnevi zgradili med prekopom in mestom nasip, sicer bi vode tokrat zalile pol mesta.
Prebivalstvo, ki ga je doletela nova katastrofa, evakuirajo na čolnih z mrzli-
| najpotrebnejše, ker se stavbe druga za ' drugo podirajo. Vsega je bilo doslej evakuiranih 10.000 prebivalcev; ker je voda pri zadnji katastrofi zalila tudi nekaj tovarn, bo ostalo brez dela več delavstva.
Donava je začela upadati, vendar pa nevarnosti ne bodo prenehale, dokler ne bodo vede upadle za 6 metrov.
Pač pa javljajo, da je
začela znova naraščati Tisa, ki je pri Senti že predrla na dveh krajih
čno naglico, iz hiš pa morejo rešiti samo nas:r>e in zalila novih tisoč juter zemlje.
Ljubljana
Nameščensko sodalno zavarovan*©
Čisteča ust obvaruje zobe pred
boleznimi. Vsakodnevna nega zob je torej zapoved zdravja.
Chlorodont
z ob n a
APZ V NIŠU
Akademski pevski zbor iz Ljubljane, ki je nastopil že v Sarajevu in v veliki dvorani Kolarčeve univerze v Beogradu, nastopi danes v Nišu.
V nedeljo je bila v Ljubljani pod predsedstvom gosp. Jožka Zemljiča seja upravnega odbora Zveze društev privatnih nameščencev, kateri so prisostvovali zastopniki 17 centralnih nameščenskih organizacij z 11 podružnicami iz vseh važnejših nameščenskih krajev v Sloveniji.
Poročila in razprava so bili posvečeni aktualnim problemom socialno politične zaščite zasebnih nameščencev v Sloveniji. Predvsem je bilo ugotovljeno, da so bile z uspehom zaključene dolgoletne akcije o določitvi minimalne plače za zasebne nameščence v Sloveniji 'n o razširitvi pokojninskega zavarovanja na zobne tehnike, strojnike in trgovske pomočnike.
V sprejeti resoluciji je bilo poudarjeno, da je treba nadaljevati akcijo za pravičnejšo in sorazmemejšo davčno obremenitev prejemkov zasebnih nameščencev, ki je danes nesorazmerno visoka glede na obremenitev ostalih, gospodarsko močnejših stanov; nadalje akcijo za obvezno ureditev delovnega časa v trgovinah, obrtih, industrijskih pisarnah m v denarnih ter zavarovalnih zavodih, za uvedbo nedeljenega in skrajšanega delovnega časa. kakor tudi za uvedbo angleške sobote pri nedeljenem delovnem času.
Resolucija končno posveča ^posebno pažnjo vprašanju organizacije nameščenskega socialnega zavarovanja, v zvezi z likvidacijo Su-zorja in z reorganizacijo bolniškega socialnega zavarovanja, se morajo zasebni nameščenci izločiti iz delovskega bolniškega in nezgodnega zavarovanja in iz brezposelne preskrbe in naj se za vse te zavarovalne primere priključi organizaciji nameščenskega socialnega zavarovanja. Ustvari naj se samostojen nosilec nameščenskega socialnega zavarovanja za področje dravske banovine, čigar organizacijo naj prevzame Pokojninski zavod v Ljubljani. Obenem naj se bolniško in nezgodno
Upamo in želimo, da bosta izdajateljica ka’:or tudi av.or — prof. dr. Pavel Strmšek, doseg'.a svoj namen ter zato lično delce vsem, prav vsem toplo priporočamo.	c—o.
c. No>l mestni svetm'.:!. Namesto uinr- „	.	_
lega člana mesitu-ga sveta Vinka Kukov- prireditev vsaj enakovredna sličnim priča in odslopivših članov gg. uradnika reditvam v drugih krajih. Razstavljeno bo
VINSKA RAZSTAVA V SVEČINI
Vinarska podružnica v Svečini bo priredila 5. maja 1.1. I. vinsko razstavo in sejem. Vina bodo razstavljena iz okolišev Svečina, Sv. Jurij, Sv. Kriz in Zg. Sv. Kungota. Po sedanjem zanimanju sodeč bo ta
zavarovanje, kakor brezposelna preskrba prouči po potrebah zasebnih nameščencev. Izvede naj se tudi tako potrebna novelizacija sedanjega pokojninskega zavarovanja. Te zahteve naj se iznese pred svet pokojninskih zavodov in naj se priključi	Kompleksu	vprašanj	£“alJa vriiavš!:čal in učUeija^Trana Roša	okrog 100 vzorcev kakovostno prav dobre-
o likvidaciji Suzorja	,0 imenovani za mestne svetnike gg.: An-	ga do odličnega vina. Posebej je treba še
Po statističnih podatkih za leto 1938. so	Rozman ključavničarski mojster, Za omeniti, da bodo razstavljena predvsem
prispevati zasebni nameščena	(brez	trgovin-	,.resij0 Sol upravitelj v pok. Janko Kra-	sortirana vina. Ker je še dosti vina na pro-
skih pomočnikov, strojnikov in zobotehmkov) •	.	poštni	konlrolor Leopold Viš- daj in so cene zmerne, je pričakovati, da
v Sloveniji za vse omenjene zavarovalne pa- ”C1 tu usji pos.in hon ro	j	j	^	^	^ dalo’ ža ^vtobusne zve_
V176 milHona tfinarfev31?! Tem^n-ienf c’ UhiuUev eLUKtrrga fo’.c. Radi nuj- ze z vlaki je že preskrbljeno. Izrabite pri-mogoče urediti ceneno', LSenskim potrt nih del na omrežju bo mesina elektrarna liko in obiščite našo severno mejo!
°	-	ukinila dobavo toka v nedeljo, 14. t. m., od ronim i ——a———————
ne morejo izterjati svojih terjatev, dočim so njihovi dobavitelji odpovedali na stare i propagirajo novo n abs-	]cl-cf]^e jn dobavljajo blago samo proti ta-
mojiute uieuiu tcucuu,	punv*	....	,	,	,	 ,	»■ j , f „ .j
bam bolj odgovarjajočo preskrbo za primer ukinila dobavo to ca v nedeljo, 14.t. m., od bolezni, starosti, onemoglosti, smrti, nezgod, ^ do^l4. Omrežje je sma.rati, kot da je brezposelnosti, kakor pa je sedanja ureditev,
napeto e Zemljevidi,
a. Duhovne osnove sodobne umoincsli
burško državo, so bili včeraj zjutraj raz- j;0jšnjemu plačilu. Zadnja slaba letina, ko trošenj po našem mesLu. Oblasli se trudijo, ge se n; n]y zadosti krompirja pridelalo*
je zlasti podeželskim trgovcem močno škodovala. Bilo je sicer dosti dobrega vinai
stičnega kluba na univerzi. Istočasno sporoča klub vsej javnosti, da bo nadaljeval z javnimi predavanji, ki jih je prirejal že lansko leto.
a. Na seji uprave Zveze indns'rljecv so naši industrijči razpravljali o stališču do davčne reforme, o preskrbi industrije _ s surovinami, o razdelitvi bombažne preje, o dostavljanju vagonov za izvoz, o vodenju poslovnih knjih, o novih izvoznih carinah na predelan les, o trošarinski politiki in o povišanju železniške tarife.
\ A RODNO GLFr*‘HS*E V LJUBLJANI Drama:
četrtek: Zupanova Micka, Varh. »
„	Opera:
Četrtek: Lucia di Lammermoor. Debul gdčne. Sonje Ivančičeve in gostovanje Josipa Gostiča.
Celje
Šmarsko - rogaško - koz‘ansk£ okrai
Tujskoprometno društvo v Šmarju pri drugi Izdaji bo treba temu posvetiti več Jelšah, ie izdaio lično knjižico z zgor- pažnje, ker je prav v taki knjigi, ki ima
turistično-propagandni značaj, slika zelo
njim naslovom, ki jo pošilja v svet z mot-tom: »Da rojaki spoznajo svoj dom, drugi pa del svoje domovine,« in željo, »da najde pot v vse slovenske šoje in poglobi ljubezen do prelepe naše domovine;’ v vse urade, da jih pouči o potrebah teh krajev; da pride v roke onih, ki iščejo lepot in zanimivosti ter da pridejo tja, kjer je lepot in zanimivosti zbranih kakor malokje.« Knjigo je sestavil dr. Pavel Strmšek, vnet propagator svojega okraja in predsednik TPD v Šmarju Pri Jelšah, ki je zbral na 60 straneh brošure vse one podatke, ki sO za spoznavanje določenega predela zemlje potrebni. Prve strani nam prikažejo pokrajino in ljudi, meje, oblikovitost, prometne žile, politične in cerkvene enote (s patro-tii), šolstvo; dalje število prebivalstva, in njegovo delo — poljedelske panoge, Produktivnost tal (pasivnost okraja!).
Drugo poglavje obsega sliko kulturne in politične zgodovine okraja, ki je nastal L 1924. z združitvijo treh sodnih okrajev. Navedeni so vsi oni pomembni možje, ki so bi.li rojeni ali so delovali na teh tleh (n. pr. slikar Jelovšek, slavist Zelenko, dr. J. Sket in dr Fr. K<dr!Č. pisatelji — pesniki A. M. Slomšek, A. Aškerc itd.)
Sledi tretje poglavje z opisi posameznih krajev v obliki potovanj, kjer nam avtor poda točno podobo vsakega kra'a. kulturnega spomenika. ? vsemi potrebnimi zgodovinskimi podatki, kar bo pač vsakemu obiskovalcu teh krajev, a nedvomno tudi vsem domačinom pcsebtto še šolani zelo prav prišlo. Vse to potas-11 ju je jo tudi slike, ki jih šteje ta razmerama drobna knjižica 65, deloma celo stranskih podob. Škoda je, da so nekatere med njimi slabo reproducirane; pri
važen člnitelj. Avtor je z veliko vnemo in pridnostjo zbral gradivo in ga tudi lepo zaokrožil v celoto, ki sili k branju. Kjer je potrebno, navaja vire in tudi sicer opozarja med tekstom na dosedanja dognanja, (n. pr. Sv. Rok v Šmarju pri Jelšah — Stegenšek), s čimer daje pobudo za poglobitev v raziskavanje in — nova dognanja, seveda vse v želji za čim večje zanimanje za ta okraj!
a so ga bili številni mali vinogradniki primorani prodati od stiskalnice po sramotni oeni 1.75 do 2.50 din za liter. Radi po-o t	i •	a-	.	manjkanja obsežnih	javnih del nima naše
F. S. Lu.;as	2Ju din,	“T-	ljudstvo v pasivnem	ptujskem okraju pra-
-\nton	Novačan	100 din,	Drago Sirec	100	ve„a zasiužka, kar	tudi vpliva na zastoj
rim	iUniivM	Siror	100 din.	—	o o lco.-malica	trgovine. Nujno bi	bilo potrebno, da se
dališki sezoni v Cel ju ne bo pobiral.
c. Socialnerau skladu Sokolskega društva Celjr-nin'ica so namesto cvetja poli. Matku Šmidu darovali: F. S. Lukas 230 din, dr, -\nlon Novačan 100 din, din, Malči Sirec 100 din.
je v isti namen nakazal lastnemu društve- malemu trgovcu priskrbijo krediti. Re-nemn socialnemu skladu % 0 run za taborje- gulacijska aela, ki so se pričela na Dravi, nje enega revnega pripadnika matičnega Je p0Zdraviti, le da bodo mogla nuditi za-
društva. — Dr.'Ivan Sket, odvetnik v Celju, je izročil iz neke kazenske poravnave Sokolu-matici 100 din.
služek le malemu številu potrebnih.
Nr^žTj. ‘S** t*. 57-Mm« 1 £
vinskega cestarja Franca Hrovata iz	nK^JUlri	icon«,
r^fSmr^^lnTrrdeln Mestnem gledališču pester pevski koncert, St. Vida pii Grobelnem je zjdela pri delu = Umetniški klub Iz Ljubljane bo vso-
wi-
V
nac°UmrIaPie v bolnišnici hčerka posest- 1	Xr
nika Žagar Rozalija iz Vojnika-okol&e. ze lllerarm večer v »Mladiki .
c. Palrona mn je eksplodirala. 15-letni rejenec Konrad Klinar iž Lahomnega-pri T ■	‘	  ?	■
cjMitu	»>uuu	    »...	O	Za novega opata v rajhenburškem sa-
.aškem je na paši našel patrono, s katero mostanu je bil izvoljen g. p. Pij Novak, se je igral. Pntrona se je razpočila in mu doma iz Kozjega pri St. Illu v Slov. gori-razir^snrila dlan.	! <ah. Dosedanji opat p. Placid Epalle, ki
c. Voz »e Jo zvrnil pri nakladanju stelje se je mudil že od lanskega poletja v na 39-letr?qa nosestnika Mihaela Oblaka iz, Franciji in ki je po rodu Francoz, je od-
Harja nri T,riškem, c. Cirkrlarlra j« odrezafa prst na roki
stopil, o. Mala Nedelja.
Direkcijo pošte in te-
2f)-letnermi mizarskemu pomočniku Josipu Iegrafa v Ljubljani prosimo, da napravi
-	-........................ konec neznosnim razmeram, ki vladajo pri
naši pošti. Pisemski nabiralniki se izpraz-njujejo že dan pred odpravo pošte m ne tudi 10 minut pred odhodom, kolikor nam
Ah tiku iz Začreta pri Škofji vasi.
Krf*a o' o,?š'kfh trgovcev
Je znano. Pošta leži torej v nabiralniku ves dan. Prosimo torej, da napravite red. za
Položaj poljedelskih trgovcev se poslab-	kar vam t,omo hvaležni, kakor	smo hva-
šuje. Promet se zmanjšuje leto za letom,	ležni tudi za	avtobusno	zvezo. — Eden od
Tudi njih število pada. Poleg splošnih , prizadetih.
molenj v gospodarstvu še uničujejo pode-	o Plfivna	skupščina	Drnibe	sv* Cirila
želskega trgovca ptujske okolice slabe kre- In Rfe*oda ho, kakor sporoča vodstvo druž-
j? t ________________________     J«..	O	!<•«!	t	m	«• T ImViI !/ini Ir/ir* nat
trgovci
Ne obupujmo, ampak obnovimo sadjarstvo!
Ostri zimski mraz, ki se v določenih prirodnih periodah ponavlja, je povzročil
Naše sadjarstvo je že dolgo na visoki kvalitetni stopnji.
precejšnjo škodo. Vasi po Slovenskih go-1 mednarodnih razstavah v Parizu in
ricah m Ptujskem polju so znane po izredni lepoti bogatih sadnih nasadov. Ostra zima pa je uničila mnogo tega sadnega drevja. Škoda je vidna šele sedaj, ko kmetovalci odstranjujejo zmrzle breskve, marelice, jablane, hruške itd. Nekateri kmetje so začeli zemljo rigolati ter jo posajevati s trto samorodnico. Šmarnica rabi najmanj nege ter je poleg tega 'tajbolj odporna.
Ob’asti bi naj preko okrajnih kmetijski referentov. Prizada. kmečko nada-'jevalnih šol, sadjarskih podružnic in občin storile vse. da se pozimi prizadeti sadni nasadi zopet obnove ter s sortiranjem in tipizlranjem dvignejo. Nujna je takojšnja gmotna pomoč za te obnove.
Pri nas so podnebni pogoji za sadjarstvo ugodnejši kot v večini evropskih držav. Sadno drevje poveča donosnost naših zemljišč za 1—3%. Podobno Je veC-nadstropM hiši, ker ne izkoriščuje zemljišča samo na površini, kot je to slučaj pri ostalih pridelkih, ampak tudi v višini.
drugod je ponovno doseglo prvo nagrado ter je priznano tudi kot izvozno blago. Res je, da rabi mlado sadno drevo do 10 let za uspešno povračanje plodu, vendar nas to ne sme ovirati, da bi opu stili uničene sadne nasade. Misliti je tre-
prirodnih krasot le radi košatega sadnega drevja. Vse prleške vasi in hiše se skrivajo za bogatimi, zelenimi drevesnimi kronami. Spomnimo se na puste, skalnate predele našega Primorja m jugovzhoda. Še klasična Grčija je v svoji enoličnosti proti prijetni prleški pokraji-” ni utrujajoča. Zato je iz lepotnih ozirov in radi tujsko-prometne propagande naše
u . , w	_	...	„.	„	sadjarstvo v zelo važni vlogi, ki se je
ba na bodočnost, na poznejše rodove, na v
mogoče še težje življenjske pogoje. Zato, ^Sflen^ToSa nam pričajo o
važnosti sadja v naši prehrani. Mineralne
moramo gospodariti načrtno
Slovenija je imela nad 6 milijonov sadnega drevja in od tega okrog dve tretjini rodovitnih dreves. Naš letni pridelek znaša okrog 80 milijonov kg sadja. Povprečni pridelek rodečega drevesa znaša 20 kg. Vrednost sadnega pridelka se ceni na 80 milijonov din. z doma uporabljenim sadjem pa do 120 milijonov dm. Predlanskim smo na izvoženem sadju dobiH 65 milijonov din, saj
roafo povprečni letni Izvos sadja ca. 2000 vagonov.
Pri vsem tem ne smemo porabiti Se estetski moment. Naša slovenjegoriška in polanska pokrajina je prijetna in polna
snovi in eterična olja so za normalni telesni razvoj naših doraščajočih rodov ne-obhodno potrebna. Zato je gojitev sadjarstva važna ne le za izvoz, ampak v isti meri tudi za domačo uporabo v vseh možnih oblikah.
Vse to nam pravi, da ne smetno radi trenutnih nesreč in zimskih mrazov obupovati, temveč znova z združenimi silami obnoviti, dvigniti in izbofjiatl naše sadjarstvo. Koristi so tako številne, da so vsi pomisleki odveč. Ne sadimo Šmarnice, ampak storimo vse za Izboljšanje koristnejših gospodarskih pano« — v prvi vrst!
Maribor
Slabi izgSedi za novo tujsko sezono
ii, MM us°dB°pr' J
alij
Tujskoprometna zveza v Mariboru je priredila včeraj popoldne v hotelu »Orel« prvo anketo svojega članstva. Vodil jo je predsednik g. inž. Šlajmer. Sestanka so se udeležili številni zastopniki tujskoprometnili društev in ustanov iz raznih krajev področja TPZ v Mariboru. Med drugimi so bili zastopani kraji Celje, Ptuj, Murska Sobota, Dravograd, Ljubljana, Konjice in Vitanje.
Po predsednikovem uvodnem poročilu je orisal preteklo glavno tujsko sezono ravnatelj Putnika in TPZ g. Loos. Potek te sezone je bil do konca avgusta zelo dober in celo boljši od prejšnje. Nato pa je pričel nagel padec tujskega prometa v Sloveniji in državi. Lani je bilo samo v Sloveniji 195.305 gostov, od katerih je bilo 55.828 tujcev in 139.477 domačinov, tako da odpade 70% našega tujskega prometa na domače goste. Nočnin je bilo lani 1,059.011, iz česar je razvidno, da odpade ena petina vsega turizma na Slovenijo, ker je v celi državi nekaj nad 5 milijonov nočnin. Vsak gost ostane v Sloveniji povprečno 5.42 dni. V severni Sloveniji je število gostov in nočnin že dve leti v upadanju, čemur so vzrok politične spremembe v bivši Avstriji. Tako je imel lani Maribor 9199 nočnin manj kakor prejšnje leto.
Nekoliko boljša je bila zimska sezona. V treh zimskih mesecih je obiskalo Slovenijo 29.986 gostov, od tega nad 4200 tujcev.
Sledil je referat predsednika TPZ g.
inž. Šlajmerja, Ki je onsai težkoče tujskega prometa z ozirom na zunanje politične razmere s posebnim ozirom na poslovanje »Putnika«, ki je vsa leta v veliki meri finansiral delovanje TPZ. Put-nikovi dohodki so padli na minimum, tako da za Tujskoprometne zveze odslej ne bo mogel dati nikakih subvencij. Tuj-skoprometria zveza v Mariboru je doslej lahko razpolagala s pol milijonskim proračunom, saj je 4/5 prispevala centrala Putnika v Beogradu. Letos je sestavljen minimalni proračun, ki predvideva din
380.000	izdatkov. Okoli 120.000 din je še nekritega, kar bo delo TPZ zelo oviralo. Sicer je banovina obljubila, da bodo Tujskoprometne zveze dobivale 20% občinskih prispevkov za tujski promst. vendar je to še mnogo premalo za uspešno delo, kakršnega je doslej vedno pokazala TPZ v Mariboru.
O izgledih za letošnjo turistično sezono je nato poročal ravnatelj g. Loos. Iz-gledi so zelo slabi in ne smemo pričakovati ■ gostov iz tujine. Navezani smo le na domače, goste in se bo v tej smeri tudi izvedla propaganda. Zato je TPZ po-
goste, kakor za izboljšanje železniškega prometa, za vozne olajšave, za skrajšanje dobe bivanja za dosego polovične voznine od 10 na 5 dni in za skrajšanje razdalje na 100 ali 50 km za dosego istih ugodnosti. Sedanje nedeljske karte naj veljajo tudi na praznik in na dvojni praznik. Dovolijo naj se posebni popusti pri skupinskih potovanjih. Za povzdigo domačega turizma bo TPZ izdala prospekt Pohorja in prvi prospekt Prekmurja in Murske Sobote.
Po teh referatih se je razvila živahna razprava o bodoči sezoni in o smernicah dela za izboljšanje tujskega prometa. V debato so posegli dr. T o m i n š e k , ravnatelj Šubic iz Celja, ravnatelj P r e t-n e r iz Ptuja in g. Rejec iz Vitanja. Zanimivo je bilo zlasti izvajanje ravnatelja g. Šubica, ki je govoril o železniškem prometu in poudarjal potrebo boljših zvež med Mariborom in Ljubljano. Uvedejo naj se na tej progi motorni vlaki in pospešen jutranji vlak s povratkom zvečer,
Tujskoprometna anketa je lepo uspela in pokazala nova pota za naš turizem, ki
sredovala za razne ugodnosti za domače ‘ ga bodo poživili edino domači gosti.
Slovenija Je nalmanfša, afž najlepša..."
If
Ob priliki povratka predstavnikov madžarskih tujskoprometnih zvez in železnic skozi Pragersko in Ptuj, je pozdravil predstavnike v imenu mariborske občine tujskoprometni referent g. L. Zorzut, ka-
teremu so izjavili predstavniki, da je vsa Jugoslavija lepa, vendar pa je bil najkrajši del njihove poti. ki jih je peljal skozi Slovenijo,. najlepši.
Uspešno deSo Posojilnice Narodni dom
Posojilnica Narodni dom je imela dobro obiskan občni zbor, ki ga je vodil predsednik g. dr. Viktor K a c. Njegovo Izčrpno poročilo je prikazalo jasno sliko uspešnega gospodarstva tega domačega denarnega zavoda, ki obstaja že 58 let. Poslovanje Posojilnice je bilo ugodno in je znašal poslovni dobiček 148.000 din. Zaradi znane denarne krize ob izbruhu sedanje evropske vojne so tudi pri tem zavodu vloge sicer padle za dobrih 9 milijonov din, kar pa je splošen pojav tudi pri drugih denarnih zavodih. Stanje vlog ob zaključku poslovnega leta znaša okoli 50 milijonov din.
Največji uspeh Posojilnice je v dejstvu, da je v zadnjih dveh letih krila iz tekočih prebitkov vso izgubo, ki je nastala zaradi oddaje kmečkih dolgov PAB, kar }e znašalo skopaj blizu 3 milijone din. Posojilnici ni bilo treba načeti rezervnih fondov v ta namen, kar je zelo redek primer pri drugih denarnih zavodih. Rezervni fondi znašajo po letošnji dotaciji okoli 12 milijonov din.
Posojilnica ima 3224 članov, ki predstavljajo deležno glavnico 656.000 din. Pri Posojilnici je treba posebej podčrtati njeno kulturno narodno in socialno poslanstvo, ki ga opravlja s podeljevanjem podpor. Pri vsaki dobrodelni, kulturni ali narodnostni akciji sodeluje tudi Posojilnica s podporami. Preteklo leto je podelila skupaj 131.000 din podpor in je vtem edini denarni zavod v Mariboru in Sloveniji, ki v toliki meri denarno podpira razne akcije.
Za smotrno in res vzorno gospodarstvo pri Posojilnici ima mnogo zaslug tudi njen neumorni in agilni ravnatelj g. Bratož Josip, ki s štabom dobrih in verziranih uradnikov vzorno vrši vse posle po smernicah, ki mu jih daje upravni odbor. Za nadzorni odbor je poročal ravnatelj Matej Dolenec.
Pri volitvah sta bila ponovno izvoljena v upravni odbor dr. Leopold B o-š t j a n č i č in dr. Igor Rosina, v nadzorni odbor pa dr. Fran Hojnik in ravnatelj Zdenko Pip uš.
VELJAVNOST STARIH KOVANCEV
Predstojništvo mestne policije v Mariboru nam sporoča, da stopijo iz veljave stari dinarski kovanci 20. aprila, stari srebrni kovanci po 20 din prenehajo biti plačilno sredstvo 30. aprila, stari kovanci po 2 din in 0.50 din pa 16. avgusta. Stari 50 dinarski kovanci, ki so že vzeti iz prometa, se zamenjajo brez odbitka do 16. avgusta samo pri blagajnah Narodne banke in državnih finančnih ustanovah.
SPREJEM V MOTORNO-PILOTSKE ŠOLE
»Aeroklub« kraljevine Jugoslavije razpisuje natečaj za sprejem večjega števila kandidatov v motorno-pilotske šole. Kandidati bodo uživali različne ugodnosti, kakor brezplačno vožnjo, brezplačno hrano in stanovanje, prednost pri sprejemu v državno službo ter ugodnosti pri od-shiženju kadrskega roka. Po končani šoli bodo kandidati prejeli lepe denarne nagrade. V motorno pilotsko šolo se sprejemajo zdravi mladeniči v starosti od 17. do 26. leta. Interesenti naj se čimprej javijo pri mariborskem »Aeroklubu« na Aleksandrovi cesti 12 od 17. do pol 19. ure, kjer dobe podrobna pojasnila.
ZANIMIVA ŠAHOVSKA TEKMA
V petek zvečer ob 20. se v kavarni »Central« srečata v nadaljevanju tekem za klubsko prvenstvo Slovenske šahovske zveze Mariborski šahovski klub in Šahovski klub »Vidmar«. Tekma bo na
osmih šahovnicah. Ker je to zaključna borba v mariborski skupini, vlada zanjo veliko zanimanje, saj bosta oba kluba brez dvoma mobilizirala svoje najboljše igralce.
m. Carinarnica v Mariboru je imela pretekli mesec 10.933.032.25 din dohodkov.
m. 35 vagonov jajc je Slo le dni iz Maribora v Nemčijo, Zaradi tega so sc jajca v Mariboru zelo podražila.
Spomnite se
m. Zveza kulturnih društev v Mariboru
ima v nedeljo, 14. tm, ob 10. svoj redni letni občni zbor.
m. Namesto cvetja na grob pokojnega pod-ravnatelja- g. Maksa Šmida iz Celja, je podaril g. dr. Janko Orožen iz Celja tukajšnji podružnici CMD 100 din.
m. Povišane cene v kavarnah. Zaradi splošne . draginje so bili tudi kavamarji primorani zvišali cene. Tako stane črna kava in kapuciner 4, bela kava 5, kakao in čokolada 6, turška kava pa 4j50 din.
m. Občinski most med Radvanjem in Studenci so neznanci demontirali in bodo železo skušali prodati trgovcem za staro železo.
m. Zagrebčani kupili konje v Mariboru.
Te dni je bila na sejmišču dražba vojaških konj. Prodali so 28 konj in 12 mul, za katere so dobili 112.860 din. Največ konj so kupili Zagrebčani.
* SE JUTRI 12. APRILA VES I)AN imate priliko nabave srečk državne ra ta redne loterije v „GRADU SREČE". Velika izbira srečk raznih številk! Srečnim dobitnikom bo razdeljenih 65 MILIJONOV iDINAHJEV! Preizkusite tudi Vi svojo srečo in KUPITE TAKOJ SREČKE pri glavni kolekturi „GRAD SRECE“ PUTNIK, MARIBOR, Trg svobode — grad. saasB-z*. tat.. .■atsccčjg»aeaarKuiBB.
m. Pižmovko so ujeli na posestvu mariborskega odvetnika dr. Hojnika v Zg. Polskavi.
m. Za deickiiva sc je izd j ja! 38-lctni nezaposleni rudar Rudolf M. iz Zagorja ter napadel v neki gostilni brivskega mojstra Franja Kneza in njegovega pomočnika Jovana Zavišina. .,Detektiv1' je oba klofutal, zlasti pa je obdelal Zavišina. Od obeh je zahteval legitimacije, češ da je detektiv. Red je napravil šele stražnik, ki je M. odpeljal v policijske zapore.
m. Čigavo je kolo, ki je bilo najdeno v Jezdarski li Moško kolo je znamke P rima Onalifa“ z ev. štev. 20811. Lastnik naj sc zglasi na policiji.
m. Dekletce pod kolesom. Neki kolesar je na Glavnem trgu povozil 5-letno trgovčevo hčerko Justino Skaza, ki je dobila: poškodbe na glavi.
m. Ivarambo!. Na vogalu Slovenske in Barvarske ulice je prišlo do karambola med dvema kolesarjema. Pri tem je dobila 17-lelna šiviljska vajenka Elizabeta Požar iz Selnice ob Dravi hude poškodbe na nogi.
m. Pobegnila jc z doma 17-letna šiviljska vajenka Gizela Janžekovičeva iz Vukovskega dola v Slov. goricah. Kdor o dekletu kaj ve. naj javi policiji.
i Hitite še danes ali jutri v prvih dopoldanskih urah v Gosposko ulico 25, če se nameravate udeležili prvega žrebanja drž. razredne loterije, ki bo že julri, v petek, dne 12. t. m. V naši hiši sreče, bančni poslovalnici BEZJAK, Maribor, Gosposka ulici 25, je še nekaj novih srečk na razpolago. V zadnjih letih je že marsikateri kupec Bezjakovih srečk prejel za svojo vztrajnost lepo premoženje, kakor je to tudi razvidno iz današnjega oglasa tvrdke Bezjak na zadnji strani lista. Odločile se takoj, sreča Vas kliče! m. Naročnino za knjige Vodnikove družbe sprejema knjigama Tiskovne zadruge, Aleksandrova cesta 13, tel. 25-45.
■* Predno se odločite za nakup svoje garderobe, oglejte si brezobvezno nove vzorce za obleke, plašče in kostume. Vašemu okusu bo ustregla edino modna trgovina Jos. ŠRAJ, Maribor.
* Oficirji mariborske garnizije priredijo v čast premeščenih in rezervnih oficirjev, kateri dokončavajo vaje, svoj prijateljski večer dne 13. t. m, ob 21. udi v veliki dvorani Narodnega doma. Ker se posebna povabila ne bodo razpošiljala, so tem polom vabljeni tudi prijatelji oficirjev in njih rodbine. Obleka povoljna.
* Plašče iz balonske svile v lepem kroju in veliki izbiri nudi modna trgovina J. SRAJ, Maribor.
m Nočna lekarniška služba. Od 6. do vključno 12. t. m. lekarna pri Zamorcu, Gosposka ulica 12, tel. 28-12; lekarna pri Angelu varuhu, Aleksandrova cesta 33, tel-22-13.
SOno
* Grajski kino. „Njeno ženitovanjsko potovanje", zabava, smeh. Paul Horbiger, Theo Lingen, Maria Andergast.
* Esplanade-kino. Danes zadnjič ^Sestra Angelika". Petek „Juarez“, največje remek-delo sedanjosti s Paula Muni-jem.
* Kino Union. Do petka ..Bela sužnja4, orientalski film, ki nam razodeva tajnosti turškega harema. — Pripravljamo senzacionalni eksotični film -Itastaiovščina Tim Tayk»#“.
m. Pevski zbor Glasbene Matice ima
drevi točno ob pol 20. generalko za ptujski nastop. Udeležba strogo obvezna.
m. Svarilo. V zadnjem času hodijo okrog zasebnikov in javnih ustanov ljudje, ki sc izdajajo za razne uboge umetnike, zlasti slikarje in pevce, nabirajo podpore in prodajajo manjvredna dela. Podpisani klub si šteje v dolžnost, opozorili vso javnost na lo, da naj od lakih ljudi zahteva potrdilo podpisanega kluba, ki jih bo dajal samo resničnim umetnikom, ki so podpore potrebni. Posamezniki se tudi lahko obrnejo, telefonično na predsednika kluba telei. št. 26-GG ali podpredsednika tel. št. 22-15, — Umetniški klub v Mariboru.
Maribonko gladaffife
Četrtek, 11.,ob 20.: Trideset sekund ljubezni". Red A.
Petek, 12. aprila: Zaprto,
Sobota, 13. aprila, ob 20.: „Cigan baron*'.
Znižane cene.
Nedelja, 14. aprila, ob 15.: „Gejša“. — Ob 20.: Literarni večer Umetniškega društva iz Ljubljane.
Konec tedna v mariborskem gledališču.
V soboto se ponovi priljubljena opereta „Cigan boron“ — prvič ob znižanih cenah.
V nedeljo popoldne sc predstavi simpatično sprejeta angleška opereta „GejSa‘% zvečer pa priredi ljubljansko Umetniško društvo svoj literarni večer, za katerega veljajo zna Žane dramske cene.
Temelji za Obrtniški dom ustvarjeni
Kako velikega pomena bi bil za Maribor Obrtniški dom je pokazala sinočnja številna udeležba ankete, ki jo je sklicalo Slovensko obrtno društvo v Mariboru glede gradnje doma in ustanovitve stavbene zadruge »Obrtniški in vajeniški dom v Mariboru«. Sestanka so se udeležile vse obrtne zadruge po svojih predsednikih ali zastopnikih, poleg tega sta prisostvovala tudi zastopnik mestne občine g. d r. Š e n k o v i č in zastopnik zbornice za TOI in obrtno pospeševalnega urada g. B u r e š. Anketo je vodil predsednik g. Sojč. Po njegovi obrazložitvi akcije za gradnjo Obrtniškega doma, ki jo je že pred leti pričelo Slovensko obrtno društvo, je o bodoči stavbeni zadrugi poročal tajnik g. K e f e r. Poudaril je, da so pravila že pripravljena. Nato je g. Bureš govoril o pomenu za-
družništva ter poudaril, da bo le z zadrugo mogoče zgraditi v Mariboru Obrtniški dom. Sledili so še referati gg. R e i-c h er ja, V ah f ar j a , No v a k a in Jemca; ki so podčrtavali potrebo lastnega doma obmejnih obrtnikov. Nato je bil izvoljen pripravljalni odbor, v katerem so zastopane vse zadruge bodisi po predsednikih bodisi po zastopnikih. V tem odboru so Sojč, ga. Lešnikova, Jemec, Bureš, Besak, Ti-chy za elektrikarje, Dogša za čevljarje, R e i c h e r za krojače, Ilich za slaščičarje, Vidovič za urarje, Nova k za brivce, R a n š 1 za kovače, K u-merc za kovinarje, Fidler za mesarje, Forstnerič za mizarje, V a h ta r za skupno obrtniško združenje, L e d i-n e k za sodarje, Koren za peke, S e-n e k o v i č za slikarje, L a š i č za zidar-
je in Š a b e d e r za okoliške obrtnike. Ta pripravljalni odbor bo pregledal pravila za stavbeno zadrugo »Obrtniški in vajeniški dom« ter pripravil vse potrebno za ustanovni občni zbor, ki bo v kratkem. Tako je dobila akcija za gradnjo doma pravno podlago in je gotovo, da bo obmejno obrtništvo v doglednem času dobilo lastno streho. Razna obrtniška združenja so doslej že votirala za gradnjo doma okoli 25.000 din, Slovensko obrtno društvo ima v ta namen že din 55.000, mestna občina pa je obljubila
20.000	din, tako da je pripravljenih že približno 100.000 din. Jasno je, da bodo novo zadrugo podprli tudi naši industrij-ci, denarni zavodi in javne ustanove, kar bo pripomoglo k čimprejšnji realizaciji načrta.
iH
2an m n&stš
Bitke na severu ključ usode nadaljnje vojne
Geopolitične perspektive po zasedbi Danske — Nove ofenzivne možnosti ieta stva
Komaj se je pomirila Evropa zaradi kršitve človečanskih pravic po vpadu sovjetov na Finsko, že je svet postavljen Pred nova presenečenja, ki so postala že tako rekoč gonilna sila moderne vojne tehnike. Pomirjenje po moskovskem sporazumu je bilo le kratkotrajno, ves spor zaradi Reynaudovega zemljevida pa diplomatska spletka, zakriti Evropi dejanske priprave za dogodke, ki so z veliko naglico sledili.
Jedro »bliskovitih« dejanj zadnjih dni ima izhodišče v najkočljivejšem problemu sedanje vojne, zagotoviti nemoteno dobavo železne rude in drugih potrebščin za vojno po norveških vodah v Nemčijo. Za^slednjo je prosta morska pot ob Norveški življenjskega pomena, če te ni, utegne zastati vse ogromno gibalo vojnega aparata. Zato so odločujoči činitelji Nemčije segli po že preizkušenem sredstvu, izogniti se strategičnega posega v svoje najbližje okolje ter so na predvečer odgovora Norveške na zavezniško noto vkorakali v Dansko, zasedli važnejša oporišča ob norveški obali.
Tragedija v vsem sporu je, da morajo kakor v najbližji preteklosti tudi to pot Pasti na račun razračunavanj med velesilami najosnovnejše svoboščine demokratičnih narodov. Napredna Danska, pa stoletja miroljubna Norveška sta se čez noč znašli v vojnem interesnem področju, neposredno bojišče med dvema sovražnima taboroma se je razširilo na eno najbolj kočljivih geopolitičnih področij evropskega zemljevida.
Ni treba posebnega poudarka, kolikšnega pomena je za nadaljnji potek sedanje vojne, da se je prvič po nemškem vdoru 1914 na belgijske obale spet premaknilo merjenje moči med Anglijo in Nemčijo na nevtralne bregove Atlantika. To pot se je frontalno težišče Nemčije raztegnilo za 44.416 km* danske zemlje, operacijsko področje zračne vojne pomaknilo na sever, Z norveško napovedjo vojne Nemčiji se je zahodna fronta raztegnila od Švice do severnega rta Skandinavije. Nemčija je, kljub izjavi, da ne namerava izkoriščati danskih in norveških krajev za svoja vojna oporišča, postala stražni arbiter južne Skandinavije in z oblastjo nad Jutlandom, pred vhodom v Baltik, skuša postati kontrolor Skageraka in .Kattegata. Z dalekosežnim posegom na obale Norveške hoče nemška poteza razširiti možnost svojih zračnih ofenzivnih nakan na Anglijo na stopnjo, ki jo, upoštevajoč njene močne letalske sile, nikakor ne smemo podcenjevati
Dosedanji nemški zračni napadi na Anglijo so izhajali iz Sylta, tik ob danski meji. Od tu so imeli nemški letalci na Scapa Flow 800, iz Wilhelmshavena 930
km poleta v eni smeri. Z zasedbo Danske se je razdalja občutno skrajšala. V primeru, da bi se Nemci le zasidrali na norveškem primorju, bo severna Anglija sploh ogrožena. Iz Bergena, važnega pomorskega in letalskega oporišča na atlantski obali Norveške, je do Shetlandskega otočja komaj 330, do Scapa Flowa na Orkneyu 500 km poleta! Iz Sylta do vzhodnega rta Škotske nad Aberdeenom znaša razdalja 675 km, iz Egersunda na iužnozahodnem robu Norveške 'e 475 km! Razdalje so se za tretjino skrajšale. Atlantska stran severne polovice Evrope je postala neposredno, odprto bojišče.
Toda, večji kakor zemljepisni je geopolitični učinek nemškega sunka na sever. Po tej presoji je za enkrat še težko določiti, kolikšnega, če ne usodnega po-
mena lahko postane dejanje v noči 9. aprila. Z zasedbo Danske in zaščito nad njo so po mednarodnem pravu postali Nemci tudi zaščitniki danske prekomorske posesti, Islanda in grenlandskega primorja, dveh točk v severnem Atlantiku, ki spadata po ponovnih izjavah ameriške diplomacije tudi v neposredno interesno področje USA in Kanade v primeru kakršnega koli konflikta v okolišu. VVashington je že večkrat pokazal svoje želje, da naj bodo vode severnega Atlantika izven vsake hegemonije katere koli evropske kontinentalne sile. Ko so se kazali prvi znaki, da se utegnejo sovjetsko-finski boji raztegniti izven Petsama na severno Skandinavijo in sosedne atlantske vode, so v Washingtonu nedvoumno izjavili, da bi bili v tem primeru tudi nji-
hovi interesi prizadeti.
V sedanji akciji, ko je stavljena na kocko kontrola severnoatlantske danske posesti, nastaja torej vprašanje, kako se bodo v nadalje zadržale tudi USA. Island je sosed Grenlanda, ta pa sestaven del ameriške celine. Razdalja med Syltom in Islandom znaša 1635 km, z Danske 140 km manj. Iz Bergena na Island je 1100, iz Aalesunda le 1000 km poleta. Atlantska vrata med Islandom in Hebridi na severozahodu Anglije so odprta v širini 800 km.
Velika B rita ni j' in njen razsežni pomorski prostor na sever in severovzhod postaja tedaj prizorišče dogodkov, ki bodo usodnega pomena za končno odločitev v gigantskem sporu med velesilami. Orjaške pomorske bitke ob norveški obali, pa ob vhodu v Baltsko morje odpirajo nove strani v razvoju dogodkov in nasprotnik, ki se mu bo posrečilo odnesti gospostvo nad vodami severnega Atlantika, bo postal dejanski gospodar položaja v evropski vojni.	-Ine.
Smola vsiljivega popotnega Don Juana
V bližini Cunea je vstopil v vlak mlad lizun. Pregledal je vse 'kupeje in si končno izbral onega, v katerem je sedela mlada blondinka. Trudil se je okrog nje in dobrikal, ko je pa na postaji izstopila, je pograbil velik, težak kovčeg nad njo in ga tovoril v mesto.
Mlada dama je hitela umih korakov k bližnjemu hotelu, zaljubljenec pa s težkim kovčegom za njo. Ko sta dospela v
vežo hotela, se je izkazalo, da kovčeg sploh ni od blondinke. Razočarani lizun je moral z njim spet na kolodvor, kjer ga je že čakal orjaški potnik in ga neusmiljeno premikastil. Mož je bil, preden je vstopil fant v kupe, odšel v sosedni oddelek k znancem. Ko se je vrnil, ni bilo več kovčega, ki ga je zaljubljenec pograbil, misleč da je od blondinke. Stopiti je moral še na stražnico, ker so ga osumili tatvine.
Turški list o Weygandovi vojski
Turški list »Ikdam« priporoča zaveznikom, da Weygandovo vojsko na Bližnjem vzhodu še bolj pojačajo in piše: »Najvažnejša fronta v tej vojni, čeprav se v njej ne vodi borba z orožjem, je
Dolg Nemčije je znašal na kraju lanskega leta 26.960 milijard mark. Povečanje dolga je posledica 4% posojila. Leteči dolgovi znašajo 14.100 milijard fran-kov. _____
tmZ~
Za kaznjenski album:
— Tako, zdaj pa prosim, prijazen obraz...
balkanska. Vsi dogodki, vse borbe, skrite ali odkrite, dokazujejo važnost Balkana. Zavezniki se te važnosti zavedajo, zato so sklenili zvezo s Turčijo in dali garancije Romuniji in Grčiji. Da bi svoje garancije mogli izvršiti, so zbrali na Bližnjem vzhodu močno vojsko. Naš vtis je, da morajo zavezniki, če hočejo trium-firati nad nasprotnikom, svojo vzhodno vojsko še povečati. S tem bodo ohrabrili balkanske narode, na drugi strani pa preprečili nakane napadalcev.«
Zaradi špekulacije sta bila obsojena v Bratislavi Ig. Friedmann na 50.000, jugoslovanski državljan Sergej Dimitrov na 15.000 kron kazni. Slednjemu so zaplenili tudi skladišča.
Za živo vago so uporabljali v 18. stoletju v Breslavi nekega moškega. Ker je manjkalo uteži, so cenili njegovo težo na 300 kg in ga postavljali na vago.
SvHena vrata joče je imel neki škofijski sluga v Porenju. Za kazen so ga zaprli v cerkveni zvonik. Vrata ječe so tvorile svilene zavese, ker se ni bilo bati, da bi mož skočil s stolpa na trg.
Karte za nogometne igre je uvedlo
nemško ministrstvo za gospodarsko koordinacijo. Dobili jih pa bodo le zasiužni nogometaši.
Civilisti pridejo pri vojaških izrazih često v zadrego. Tako n. pr. pravijo Švedi eskadrilji, ki obstaja iz 36 ali več letal, »eskader«, kar odgovarja angleškemu izrazu »group«. Švedski izraz »grupp« pa ne pomeni isto, kakor angleški group! Norvežani imenujejo največjo letalsko enoto »ving«, kar pa je komaj ena eskadrilja. Največja finska enota je »eskaaderi«, 18—27 letal.
Pozabljena nevesta v zaprti skrinji
Marija Tanascu je bila hči velikega romunskega veleposestnika. Zaljubila se je v lepega, premožnega mladeniča. Na neki domači zabavi, ko je bil navzoč tudi ženin ,se je Marija domislila, da bi se igrali skrivalnico. Da bi jo ženin čim teže našel, se je nevesta skrila v pralnici v skrinjo, pozabila pa je, da ima zaboj avtomatični ključ.
Ostala je v skrinji, ni se mogla rešiti. Nikomur ni padlo na um, da bi jo iskal v pralnici. Več dni je reva ostala v za-
boju, kakor da bi spala, dokler je ni slučajno odkrila dekla. Od strahu je pobegnila, meneč da je ugledala strašilo.
Prihiteli so domači Marija se je z muko dvignila iz skrinje in — odšla. Odšla je od doma in neopaženo pohajala med kočami podložnikov njenega očeta, dokler ni v bližnjem selu padla na tla. Dolgo časa je ležala bolna. .In minilo je potem še več mesecev, preden je prišla k spominu, tako zelo je vplival nanjo prostovoljni zapor v temni skrinji
FLORENCE RIDDELL
LJUBEZEN NA EKVATORJU
ROMAN
44
Filip je ravnal popolnoma prav, se je skušala Glen prepričati. Toda vendar ... Moj Bog, ko bi se vse to rajši ne bilo zgodilo. Dogodek jo je prepričal o pravilnosti njene slutnje, da je Filipu več za otroka nego zanjo! Če bi Filip vedel, kolik pomen pripisuje Glen njegovemu početju, bi verjetno o dogodku molčal. Tako pa se je neprestano vračal k tej stvari, jo na dolgo opisoval ter obenem hvalil njen pogum in razsodnost v razburljivem položaju.
»Stoodstotna in popolna žena farmarja — da, tako ženo imam, draga moja!« ji ie nekoč dejal »Druge žene bi okame-nele od groze ter bi ne ravnale kot ti. Toda saj celo zakon prirode veleva, da Postavi mati za otroka svoje življenje na kocko, če je treba Mar ni to res, ljuba Glen?«
V duhu je morala priznati, da je tako Prav. Toda, tudi če bi šlo za popolnoma tujega otroka, bi ravnala prav tako. Živčna razburjenost, ki jo je Filip ta dan Preživel, je močno vplivala. Zelo nemir-ho je spal ter v spanju glasno govoril. Sicer se mu je to često primerjak). Nerodno mu je bilo zategadelj. Navadno se i° zelo nemirno premetaval po postelji in
šepetal stavke, ki niso imeli nobene medsebojne zveze. To noč pa je v spanju neprestano govoril o preživelem dogodku.
»Moj Bog... Michell!... Teči!... Moj otrok... Brian... Brian!«
Vso noč je morala Glen poslušati vročičnega moža. Čutila je, kako se prebuja iz sna. Potem je spet usnul in koj nato pričel znova govoriti. Med posameznimi stavki je pričel celo vpiti m mahati z rokami po odeji.
Moj otrok!... Brian!... Brian!«
Glen je ležala popolnoma budna in s tesnobo v srcu podoživljala še enkrat ves dogodek.
»Moj Bog,« si je dejala tiho, »daj, naj vsaj enkrat zavpije tudi moje ime!«
Filip pa je koj nato spet zavpil:
»Brian!... Brian!«
V tej noči Filip niti enkrat ni v vročičnih blodnjah izgovoril Gleninega imena. V dneh, ki so prišli, je Glen z velikim samozatajevanjem odganjala nevšečne mjsli, ki so se ji kradle v dušo. Glen je bila prenežna žena, da bi mogla biti ljubosumna na malo bitje. Toda Filipovo postopanje jo je hudo bolelo v srcu. Usoda ji je torej določila, da nikoli več ne bo ona v Filipovem srcu na prvem me-
stu. Njej bo na vse čase odkazano v njegovem srcu samo drugo mesto. Elizi je nekoč veljalo njegovo srce. Ko je sedaj zbledel spomin na Elizo, je v njegovem srcu zavzel prvo mesto — Elizin otrok!
In Glenison, ki si je toliko prizadevala ter se tako pogumno borila za prvenstvo v Filipovem srcu, se bo morala poslej zadovoljiti s podrejeno vlogo. Privaditi se bo morala tega. Med njima bo Obveljala kot osnova prijateljstvo, ki pa ga ni mogoče primerjati z ljubeznijo, po kateri je vse življenje tako vroče hrepenela. Če bi bil Brian njen resnični otrok, bi si Glen vsega ne vzela tako hudo k srcu. Toda Brian, s katerim si je hotela pridobiti v Filipovem srcu prvo mesto, se je iz zaveznika izpremenil ob tem dogodku v osvajalca. Zdaj je Glen vedela popolnoma jasno, da je otrok druge žene docela osvojil Filipa ter mu pomeni največ na svetu.
*
Po razburljivem dogodku z divjimi psi več dni ni bilo Colina Michella na farmo. Poslal jim je le dopis, v katerem je v glavnem izrazil upanje, da sta si Glen in otrok že opomogla po živčnem razburjenju.
»Še zahvalila se mu nisem, ko mi je prav za prav rešil življenje,« si je tiho dejala Glen.
»Kaj, Michell tega še pričakoval ni,« je dostavil Filip. »Takih reči nima rad. Dobro ve, da smo mu hvaležni, in to mu
zadošča. Vsekakor pa je mož s svojo še vedno kruljavo nogo storil naravnost čudežno in pogumno dejanje. V nekaj trenutkih bi te bile zveri raztrgale. Hvala Bogu, da smo precej razredčili tropo gladne zverjadi.«
Glenison ie vedela, da sta se Filip m Michell združila z nekaterimi farmerji. Z združenimi močmi so potem skoraj do zadnjega iztrebili krvoločno tolpo, ki bi sicer postala strah in trepet vse okolice. »Povabila ga bom, naj pripelje jutri k nam Robina,« je dejala Glen, ko je sedla za mizo, da napiše Michellu pismo.
Naslednjega dne pa je prišel Robin brez očeta. Spremljal ga je samo neki črni deček.
»Očka ne utegne priti. Preobložen je z delom. Juma, tale črni deček, pa me mora pripeljati domov do pete ure,« je Robin pravil Gleni.
Glen je sprejela to vest, ne da bi ji pripisovala poseben pomen.
Čez nekaj dni je Robin spet obiskal farmo. Tudi tokrat brez očeta in v sprem stvu Juma.
»Ali je očka bolan?«' je vprašala Glen Robina. Doslej se še ni primerilo, da bi se Michell toliko časa ne bil pojavil na farmi.
»Mislim, da ni bolan,« ji je odvrnil Robin. »Toda zelo zamišljen je včasih. Nič več se z menoj ne igra kot se je igral poprej. Zvečer tiho sedi ob ognju in strmi vanj.«
Hitite U danes v Gosposko u
žaduji ias za Mokup Mam jteilte dež. mzteim Ju Viuh laUka prinese *teea iu Mapastauje!
Prvo žrebanie 40. kola bo že jutri, 12. aprila f. I.
Kdor bi bil rad med srečnimi dobitniki, naj pohiti v našo hišo sreče — bančno poslovalnico
BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica 25,
kjer Vam je na razpolago velika izbira srečk državne razredne loterije. Cela srečka stane din 200.—, polovica din 100,—, četrtinka din 50.—.
BEZJAKOVE SREČKE so zadele samo v zadnjih letih sledeče dobitke oz. premije:
din 2,000.000	srečka	štev.	68.326	din	100.000	srečka	štev.	7.336
din 1,002.000	srečka	štev.	59.971	din
din 301.000	srečka	štev.	83.526	din
din 301.000	srečka	štev.	56.910	din
din 200.000	srečka	štev.	34.210	din
din 100.000	srečka	štev.	4.638
100.000 srečka štev. 77.664
100.000 srečka štev. 77.696
100.000 srečka štev. 86.831
100.000 srečka štev. 86.834
din	80.000	srečka	štev.	97.039
din	60.000	srečka	štev.	83.519
din	50.000	srečka	štev.	19.306
din	50.000	srečka	štev.	88.152
in mnogo dragih dobitkov.
Teniška igriiča so oživela
Ker so letos že zgodaj nastopili prav topli dnevi, se je tudi razmeroma rano. o tvorila neoficielna teniška sezona. Ze pred zadnjim poslabšanjem vremena so nekateri igralci pridno trenirali ter se pripravljali na novo sezono, kajti tudi teniški šport zahteva, kakor vsak drug, celega moža. Letošnji začetek sezone je pa zanimiv tudi radi raznih nerešenih vprašanj v pogledu reorganizacije teniškega športa, ki so sedaj v ospredju interesa, ter se morajo v smislu sklepa občnega zbora rešiti čimpreje, pri fiemer bo seveda nujno prišlo do ustanovitve samostojne slovenske teniške zveze. V vseh teniških centrih države se vrše
» -»•-‘H*- *----------- spo._,
nutno _ med Zagrebom in Beogradom, zavzemajo slovenski teniški klubi vlogo opazovalca z željo, da bi se sporna vprašanja in reorganizacija izvedla v absolutni solidarnosti vseh prizadetih. Naši klubi pripravljajo tudi že spored tekmovanj za prihodnjo sezono, ki nam obeta poleg pri-
reditev po dolžnosti tudi nekoliko jako privlačnih konkurenc, o čemer bomo poročali, čim bo spored sestavljen.
s Prvenstvena nogometna tekma ISSK Maribor—SK Mura, ki bi se morala odigrati v nedeljo, je preložena na kasnejši termin, da se prireditelji izognejo dvojnemu sporedu v Mariboru.
s Prihodnje balkansko prvenstvo v rokoborbi bo že od 4. do 7. junija v Bukarešti. Kakor izgloda, bodo tokrat sodelovali tudi Bolgari.
s. Jutri bo nastopil mariborski boksar Ipavec v Zagrebu proti Kovaču.
s. Zagrebški Grarfjanski je umaknil svoj protest proti verifikaciji tekme š Hajdukom, ker noče vzbuditi vtisa, kakor da bi rad onemogočil Hajduku sodelovanje v finalnem tekmovanju. Vodstvo kluba smatra, da bo že poročilo sodnika in službujočega odbornika zadosten povod za korake HNZ, da se v bodoče zagotovi varnost vseh sodelujočih na tekmah v Splitu.
s.. Sedem igralcev BSK je odpovedalo sodelovanje v državni reprezentanci na Dunaju. Zanimivo vičila enako besedf
Zanimivo je, da imajo vsa opra-'	‘	lilo.
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM: V oialib oglatih tun* raka beseda H m aalmanlta oristuibina ta tt oglata I« din Drtfbc preklici dopisovanja In tanitovanlslti oglati din I— oo besedi NahnanlSI sBaaak U ta oglas« hi dl; 10.— D« balo tiskana besede te raConaki d volno Oglasni javek ca takratno oblavo tnala din 3—. Znesek ta male oglas* te olaSn)* tako! eri naroCIlc otlroma ga »e vposlatl v ottma skopal « naročilom ali o* oo oottnl ooloinlcf na iekovnl raSon It. 11.409 Za vse ol trn sna odtrvpf« tlod« mallb ot lasov te mora orilolltl tnamks aa » dla
Posut
STAVBENA PARCELA
(sadonosnik) na prodaj! Sonč aa lega za »Tremi ribniki«, 2144 m’. Brez posredovalca. Povpraša se pri Zoratti, Ko-roška c. 19.____________2126-2
POSKUSITE TUD? VI ~ sladki kmetski kruh. V okusu. vitaminih in trajnosti nedosegljiv. Pekarna Rakuša, Koroška cesta 24.	2150-1
Razno
DVOSTANOVANJSKO HIŠO
kupim do 150.000 din. Naslov ■v ogl. odd. »Večernika«.
2192-2
Kupim
RABLJENE VRTNE MIZE
kupim. Tezno, Gregorčičeva ulica, gostilna Koželj. 2156-3
Prodam____________
OTROŠKI VOZIČEK
moderen, globok, prodam. — Kralja Petra 42, Studenci. ________________________2162-4
CEPLJENO TRSJE raznih sort se proda. Koniad l din. Se priporoča Žel Jože. trsničar. Sv. Trolica v Slov. gor.___________________2168-4
KROMPIR
semenski iu za kuho se dobi v trgovini Ploi, Pobrežje, Aškerčeva 14.	2171-4
STEKLEN PULT
skoraj nov, prodam. Kosec, Ptujska 14. Tezno.	2174-4
ZAGREBŠKA VELIKA MESNICA v središču bližine Jelačičevega trga, na najprometnejši poziciji, izvrstno idoča, na prodaj s skupno moderno opremo, portalno izložbo, uvedenim telefonom, s stalnimi odjemalci, za 38.000 din.	Stanova nie Uče
	ENOSOBNO STANOVANJE komfortno, iščem v centru-tnu. Ponudbe na ogl. odd. pod »Sončno«. 2165-6 Sobo lita
Najsigurnejša eksistenca! Poslovalnica Pavlekovie, Zagreb, Iliča 144. 2183-4	Iščem prazno, čisto SONČNO SOBO v centru ali bližini. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 2186-8 Sluibo ista
OTROŠKI VOZIČEK globok, se proda. Turnerjeva ul. 37. Ogleda se od 11.—14. ure. - 2185-4 MARELIČNE, breskove, hruškove sadike, ribizel-grmičke. vrtnice, »Am pelopsis-Veischi« itd. nudi vrtnarija Jemec. Maribor. Prešernova ulica. 2187-4	
	16-LETNO DEKLE marljivo, pošteno, ki zna tudi nekaj kuhail. išče službo, najraje pri otrocih. Vr/raša se: Plschof. Maribor. Jerovškova ul 33. 2163-10 MU2DO OO Oi
PRIMA GOVEJI IN KONJSKI GNOJ se proda. Pavešič. Kamnica, 2190-4 Stanovante	Sprejmem takoj MLADO DEKLE staro 14—18 let. katera ima veselje do šivanja v trgovini. Vpraša se v trgovini s klobuki »Čančala«. Glavni trg 17
DVOSOBNO STANOVANJE kabinet in 1 soba posebej v novi vili. z vsem komlortom. se takoj odda. Ogled od 13.— 17. ure, ob nedeljah od 9,—17. ure. Vprašati Medvedova ul. 4-1. 2176-5	2160-9
	GOSPODINJO sainostajno, pošteno, ki bi tudi opravljala pisarniške posle, sprejmem k mali družini s 15. apr. ali 1. majem. Predložiti tudi sliko. Ponudbe pod »Gospodinja« na ogl. odd. »Večernika«. 2164-9
Oddam dve maihni SOBI IN KUHINJO za 3 osebe. Pobreška c. 21, blizu cerkve. 2178-5 ŠTIRISOBNO STANOVANJE s pritiklinami v sredini mesta se takoj odda v najem. Uprava hiš P. z. v Mariboru. 2189-5	
	ŠIVILJO za šivanje gumbnic sprejmem. Skušek. Krekova ul. 14. dvorišče. 2170-9
	VAJENEC iz boljše hiše, z malo maturo, se sprejme pri Radio Stnrkel. Trg svobode 6 2173-9
Sprejme se
RAZNAŠALEC KRUHA
in pošteno dekle, ki zna voziti kolo. Sehazi. pekarna, Limbuš.	2161-9
J
ŽENITVE IN MOŽITVE
boljših krogov posredujemo sirogo diskretno, točno in solidno. Velika izbira odličnih partij.« Prvorazredne meščanske zveze. Informacije pošiljamo proti nakazilu din 10.— v znamkah diskretno: »RE-ZOR«, Zagreb. Pošta 3.___
2180-12
SLOVENSKA GOSPODIČNA
hčerka ugledne trgovske in posestniške obitelji jz okolice Celja, simpatična, vzorne pre teklosti. 26 let stara, srednje velikosti, z din 70.000.— dote in dedščino. se želi poročiti z železničarjem ali drugim urad nikom. Slovencem. Informacije daje: »Rezor«. Zagreb, Pošta 3	2182-12
V nalem
ZAKONSKI PAR
brez otrok išče manjšo gostilno v najem v prometnem kra ju takoj. Ponudbe na ogl. odd. pod »Točen«. 2172-15
KRASEN VRT lepo obdelan, s sadnim drevjem ca. 2800 m’, v središču mesta, se takoj odda v najem. Ponudbe do 15. aprila pod šifro »P. z.« na upravo lista.	2188-15
Siam, kiet
TITMII ■MMIlflII1 Ml——
PRLEŠKE GIBANCE vsako nedeljo v gostilni Kren
— Klemenšak — Pobrežje.
2177-17
Živali
BERNHARDINKA (PSICA)
se je zgubila. Najditelj dobi nagrado. Kampi, sodavičar, Kettejeva 1.________2157-18
LEP »DOBERMAN« PES
se proda. Ko/oščeva ulica 6.
2184-18
Sprejemamo naročnino za knjige
Vodnikove
AtuMe
za
leto
mi
KNJIGARNA TISKOVNB ZADRUGE
Maribor, Aleksandrova 13 Telefon 25-45
R	j Kul	.Lunj	P
A	f	J	A
D 6 1	‘V J		D 6
MBnSH			
/U»
želite oglaševati, pokličite telefon:
25-67
SCHHEIDEP
,■ ZAGBEB. NIKOLIČEVAIC
EMsacsran?;.
narmonike so od vseh najboljše
Zapustila nas je naša predraga mama, gospa
Amalija Vertnik
trgovka in posestnica
Pogreb blagopokojnice se vrši v soboto dne 13. t. m. ob 16. uri u: kapele mestnega pokopališča na Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo opravila v ponedeljek dne 15. t. m. ob 7. uri zjutraj v frančiškanski cerkvi.
V Mariboru dne 11. aprila 1940.
Vlasta, Zora, Ljuba, Mara, hčerke. Branko Mejovšek, Fran Skasa, Lajoš Bak, zetje. Iraja, Uka, Nevenka, Lajči, Metka, vnuki in vnukinje in ostalo sorodstvo.
Izdaja m urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru liska 'Mariborska tiskarno d d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru — Oglasi po ceniku — Rokopisi sc ne vračajo. — Uredništvo iu uprava: Maribor, kopališka ulica t>. — felelou uredništva štev 25-67 in uprave štev. 28-67. — l’ešt«i čekovni račun štev n mo