z' ^AND s-yuAuce..* Ameriška Domoviima AM€RICAN IN SPIRIT FOR6ECN IN LANGUAGC ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 21, 1962 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER ŠTEV. LX — VOL. LX Če gre Nikila v Ženevo, pojde ludi Macmillan Zahodne sile ’ so zavrnile konferenco na vrhu ob otvoritvi i r a z o r ožitvene konference, ni pa izključeno, da pojde tja vsaj Macmillan, če že ne tudi Kennedy. WASHINGTON, D. C. — V diplomatskih krogih trdijo, da bo v slučaju, da bi Hrušč e v šel osebno zastopat Sovjetsko zvezo 14. marca letos na razoroži-Weno konferenco v švicarsko Ženevo, šel tja na kratek obisk fudi predsednik angleške vlade Macmillan. Ta se ne bo osebno udeleževal sej in razprav, ampak bo samo v kratkem očrtal zahodno stališče. Njegov prihod naj bi bil propagandna protiutež nastopu Hruščeva. Pravijo, da ni izključeno, da hi v takem slučaju šel v Ženevo tudi predsednik Kennedy, seveda tudi on ne bi ostal tam dalj časa. De Gaulle je Hruščevu odgovoril, da je Francija pripravljena v dogovoru z drugimi atomskimi silami uničiti atomske orožje in sredstva za fijogov prenos pod trdnim mednarodnim nadizorom, pa odklonil osebno udeležbo na konferenci v Ženevi. Ta bi bila po zamisli Hruščeva preje podobna kakemu kongresu iz preteklega stoletja kot treznim, stvarnim razgovorom o razorožitvi. Udeležbo je za enkrat odklonil tud, predsednik, indijske vlade Nehru. Ta je dejal, da je trenutno prezaposlen, da bi mo-gel iz dežele. Doma imajo vo-htve in treba bo sestaviti novo vlado v soglasju z njihovim izidom. Nehrujevemu zgledu bodo nemara sledili ostali nevtralni v razorožitveni komisiji in ^ raznimi izgovori ostali doma. tem slučaju je manj verjetno, a bo Hruščev hotel osebno zakopati Sovjetsko zvezo. ^udi bolnišnice naj bodo integrirane GREENSBORO, N. C. — dravniki, zobozdravniki in hhki sami so začeli zahtevati, a naj bodo “integrirane” vse linice, ki uživajo katerokoli lavno podporo. Po dokaze jim ni do iti daleč; v vseh bolnicah .e a že cela vrsta črnega osob-Za'ha; se ne bi smeli tam raviti tudi črni bolniki? voditelji novega gibanja so že ozjli primerno utemeljeno °zibo na federalno sodišče. Demokratski sen. Hayden Svobodna demokracija se ta mesec izživlja v Indiji in na Malti pof stoletja v Kongres« WASHINGTON, D. C..— Senat je imel včeraj posebno slovesnost, ki se ne pripeti vsakih par let. Senator Hayden je prišel na Kapitol pred ravno 50 le-kot kongresnik iz Arizone. Bil je takrat edini zastopnik iz države Arizone, ki je bila pet dni preje prejeta v federacijo. Torej dvakraten jubilej. Hayden je do sedaj edini politik v naši zgodovini, ki sedi tako dolgo brez presledka v Kongresu. 1 V predstavniškem domu je bil do 1. 1926, od takrat je v senatu. Načelo senijoritete ga je spravilo na važne in odlične po-ožaje v senatu. Je član, odnos-10 predsednik par senatnih odborov, ki niso ravno med zadnjimi. Povrhu ima še čast, ki mu je nihče ne more vzeti: med demokratskimi senatorji je nai-starejši po letih. Spada med tiste redke politike, ki ne silijo v javnost in sovražijo prazno govorjenje. Zato je naši javnosti tako malo poznan. Kennedy bi irad dva bili-J°na za boj proti zastoju Washington, d. c. — redsedmik Kennedy je poslal °ngresu predlog, naj mu odo-j11 Uporabo dveh bilijonov do-^ar.iev za javna dela, če bi deže-grozil nov gospodarski zastoj spremnem pismu poziva ^ ^bgres, naj predlogu posveti °j vso pozornost, da bo deže-^ ^Pripravljena za “deževni PrSel ° katerem u,pa> da ne bo V obeh deželah so v pomembne volitve. teku Tujci p molijo DAR ES SALAAM, Tang. — Tanganjika v vzhodni Afriki je lostala neodvisna država šele ani v decembru. Ker nima do-violj domačega sposobnega in iz-/ežfcanega osebja za vodstvo državne uprave in gospodarstva, je ostalo na teh mestih še nekaj tisoč Angležev. To domačine moti in vlada je imenovala posebno komisijo, da prouči, kačo bi se bilo mogoče tujih strokovnjakov čim preje znebiti. Predsednik vlade je opozoril parlament in javnost, da domačih strokovnjakov ni dovolj in oo zato vlada morala še določeno dobo zaposljevati tuje. -----o----- Lani 91,000 mrtvih v nesrečah CHICAGO, 111. — Po poročilu Narodnega sveta za varnost je bilo tekom lanskega leta v raznih nesrečah v vsej deželi mrtvih okoli 91,000 oseb, dva odstotka manj kot leta 1960. Ranjenih je bilo preko 9 milijonov oseb, skupna škoda pa naj bi znašala okoli 14 bilijonov dolarjev. V prometnih nesrečah je izgubilo življenje 38,000 ljudi, 1 odstotek manj kot 1. 1960. Ves svobodni svet se veseli uspeha ameriškega astronavta Johna Glenna CLEVELAND, O. — Kdor bi betel imenovati iebruar mesec svobodne demokracije, ne bi bil daleč od resnice, saj se izživlja istočasno na Malti in v Indiji. Na Malti je poklicanih na volišča samo okroglo 167,000 volivcev, toda boj med levičarsko delavsko stranko in desničarskimi nacijonalisti je hud in neizprosen. Delavsko stranko vodi Min-toff, ki se je sprl s katoliško duhovščino. Desničarji so razbiti na pet strank, le par med njimi ima duhovščino na jsvoji strani. Tekom volivne kampanje je prišlo do tako ostrih izgredov, da js moral guverner držati angleške čete v stalni pripravljenosti. Vkljub ostremu volivnemu boju pa nobena stranka ne bo odnesla večine. V Indiji je volivna kampanja potekala mirno. Zanimanje javnosti se je zgostilo samo na boj med vojnim ministrom Krišno, ki ga podpira Nehru in njegovim nasprotnikom Krjpalani-jem, ki ga podpirajo vse opozici-jonalne stranke brez razlike. Ako bi propadel Krišna, bi bil s tem hudo prizadet ugled ne samo kongresne stranke, ampak tudi predsednika Nehruja brez ozira ha to, kako velika bi bila zmaga stranke same, o čemur nihče ne dvomi. Obe deželi imata samo nekaj skupnega: v obeh okoli 35'h volivcev ne znane brati ne pisati. Zato je tudi voliven postopek tako počasen. Računajo, da opravlja na Malti vsak volivec nad pol ure svo„o volivno določnost. ako ne zna brati; ako je pismen, jo opravi v 15 minutah. -------o------ Kam naj gre dva milijona farmarjev? WASHINGTON, D.C. — Pri študiranju krize v kmetijstvu so končno izračunali tudi to, da bi naša dežela imela dosti deželnih pridelkov tudi takrat, ako bi okoli dva milijona farmarjev o-pustilo kmetijstvo in prešlo v druge poklice. S čistega gospodarskega stali- Le na svoji zemiji! Poljsko kmetijstvo uspeva edino v komunističnem svetu, iker je večji del zemlje še 'vedno v privatni lasti. VARŠAVA, Polj. — Pridelek preteklega leta je bil največji, kar jih Poljska pomni. Presegel je predvideni načrt porasta kar za sto odstotkov. Nobenega dvoma ni, da je k izrednemu pridelku doprineslo^ svoj delež tudi ugodno vreme, velika zasluga zanj pa gre seveda poljskemu poljedelcu, ki je v svojo zemljo vložil ves potreben trud, da bi iz nje čim več dobil. Na Poljskem je še vedno 87 odstotkov vse obdelovalne zemlje v lasti privatnih kmetov. Državne kmetije jo imajo 12 odstotkov, v zadrugah pa jo je okoli 1 odstotek. Gomulka je leta 1956, ko je prevzel oblast v deželi, ustavil kolektivizacijo in pustil zemljo obdelovalcem, ki so počasi le začeli verjeti, da jih bo komunistična država pustila pri miru. Gomulka je nedavno na kongresu članov kmetijskih zadrug in zastopnikov državnih' posestev prijemal te, kako da zaostajajo v pridelku za privatnimi kmeti, čeprav imajo na razpolago veliko več ugodnosti in javne podipore. Skušnja zadnjih let bi mu lahko pokazala, da je med lastnikom, ki dela na svoji zemlji, in najemnikom razlika, ki se nujno pokaže v količini pridelka. To skušajo vse komunistične dežele s Tito-vino vred, pa vendar nočejo očitne resnice priznati in se po njej ravnati. Včerajšnji trikratni polet ameriškega astronavta Glenna okoli Zemlje pred očmi vsega sveta je navdušil ves svobodni svet. Čestitke so prišle od vseh strani. — Glenn vesel in dobre volje na Bahamih. — Novi ameriški načrti prodiranja v vesolje. /z Clevelanda in okolice V bolnišnici— Anton Novak z 20271 Arbor Ave. je v Euclid Glenville bolnišnici srečno prestal operacijo. Želimo mu skorajšnjega okrevanja. Seja— Frank Segulin sklicuje letno sejo. Dramatskega društva “Naša zvezda” v nedeljo, 25. feb., popoldne ob dveh v SDD na Recher Ave. Vabljeni so vsi člani in igralci, da odločijo ali se združiti ali se raziti. Podružnica št. 3 SMZ ima v CAPE CANAVERAL, Fla. — Astronavt John H. Glenn se je vrnil svež, zdrav in srečen z 81,000 milj dolge poti okoli Zemlje, ki jo je v 4 urah in 56 minutah trikrat obkrožil. Raketa Atlas je pognala njegovo vesoljsko ladjo Mercury s tal ob 9:47 zjutraj. Potem ko je Glenn v njej trikrat poletel okoli Zemlje, se je v njej spustil ob 2:43 po- [nedeljo ob dveh pop. sejo v poldne v Atlantski ocean 166 milj vzhodno od otoka Grand Slov. domu na Holmes Ave. Turk v Bahamih. Rušilec “Noa” je potreboval 21 minut, jz bolnišnice— da je dosegel kraj pristanka in dvignil vesoljsko vozilo z Mrs.- Mary Pugely z 905 E. njegovim potnikom vred na svoj krov. Polk. John H. 236 St. se je vrnila iz Euclid Glenn je skušal priti iz svojega vozila skozi odprtino na 3]enviiie bolnišnice, kjer je vrhu. Ko te ni bilo mogoče odpreti, je odprl zasilni izhod prestala operacijo. Zahvaljuje in srečen stopil iz vesoljske ladje. Po naglem zdravniškem je za obiske, darila, cvetlice in pregledu so Glenna prepeljali na letalonosilko “Randolph,” p0zdrave. zvečer pa na otok Grand Turk, kjer bo ostal dva dni, da se- Zadušnica— stavijo natančno poročilo o poletu in preiščejo Glennovo | jutri ob sedmih bo v cerkvi zdravstveno stanje. šča bi bila to gotovo najenostavnejša rešitev, toda usode farmarjev ni mogoče presojati samo v luči dolarjev, so še soci-jalni in politični oziri, ki vsaj zaenkrat prevladujejo nad gospodarskimi. Zato s to idejo ne bo zaenkrat nič. V New Concord v Ohio, kjer žive Glennovi starši, je uspeh ameriškega astronavta slavilo vse mesto. Njegovi starši so bili središče sreče in proslave. Enako se je godilo Glennovi ženi, sinu in hčerki v Alexandriji v Virginiji. Množica s časnikarji se je zbrala, da se skupaj z Glennovo družino veseli uspeha Amerike. Glennu je takoji ko je prišel iz vesoljskega vozila na rušilcu “Noa”, čestital predsednik Kennedy. Spregovoril je tudi javnosti. Zahvalil se je vsem pri tem naporu, dodal, da je uspeh velik in da smo nanj lahko ponosni. Ker smo začeli pozno, komaj pred tremi leti, bo vzelo še vedno precej časa, da bomo zamujeno dohiteli. Čestitke k uspehu ameriškega astronavta prihajajo z vsega sveta, tako iz glavnih mest zavezniških kot nevtralnih drža'.' in prav posebno iz znanstvenih ustanov. Sovjetski radio je na kratko poročal o poletu ameriškega astronavta, motilne postaje pa so onemogočile neposredno poslušanje Glasa Amerike v Sovjetski zvezi. Ta je v ruščini in angleščini sproti poročal o poteku leta. Glennov polet in poleta Gagarina in Titova John H. Gleen je poletel okoli Zemlje 20. februarja 1962 trikrat v vesoljski ladji “Prijateljstvo 7” vrste Mercury, težki 4,200 funtov. Za 81,000 milj dolgo pot je potreboval 4 ure in 56 Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Louisa Čermelj ob 1. obletnici smrti. Zorinove ure v JM štete? ZDRUŽENI NARODI, N. Y. Valerijan Zorin predstavlja Sovjetsko zvezo v Združenih minut. Na pot okoli Zemlje ga I "12rudih že nekaj let. V zad-je pognala raketa Atlas s 360,- Uera ^ai3U ni doseSeJ posebno 000 funti potisne sile z brzinoreliko uspehov, zato ugibajo 17,530 milj na uro. Zemljo je od’ da ^ uteSne; Hru^ev sk<-obkrožil v oddaljenosti 160 milj. '° Poklicati domov- kot ^ ^ Rus Jurij Gagarin je poletel | ftonl z Menši.kovim v Washing- okoli Zemlje 12. aprila 1961 en- | tonu. Zorin I Than ta. je napak presojal U Mislil je, da bo poni- krat v oddaljenosti 110 do 187 milj z brzino 17,400 milj. Na-v •i • oc nnn j i • zm Burmanec vse pre' kot odpravil je 26,000 dolgo pot v 1 uri , v , . K* , , 6 f- , locen glavni tajnik ZN. Ko je m 48 minutah v vesoljskem vo- . . , , ,v , J filu Vostok L, ki jc težko 10,460 “T J f l10 funtov. Na pot ga je pognala ra- U Thant ipokazai, da zna biti , , ... onn * t- t i bucR odločen. Zorinovi poskusi keta z okoli 800,000 funti potiš- , , . iobiti v vprašanju Katange pod- Demokrat Passman začel boj proti podpiranju tujine Vremenski prerok pravi: Oblačno in ne posebno hlad-To. Do večera napovedujejo dva tri palce svežega snega. Naj-Wšja temperatura 36. WASHINGTON, D. C. — Demokratski kongresnik Passman je mogočen politik, prava nadlega za vse, ki se ne strinjajo z njim, najbolj pa za federalno administracijo. Passman ima v svojem volivnem okraju Louisiani toliko zvestih pristašev, da ne rabi pri volitvah nobene prepagande in je vendarle izvoljen. Nima pa tudi nobene želje, da bi postal še kaj več, kot je, ne rabi torej tudi nobene propagande v naši prestolici. Je torej na celi črti neodvisen in lahko neovirano zagovarja svo. je ideje. j Mož je zello konservativen in varčen, ne samo pri svojem lastnem žepu, ampak tudi pri federalnih financah. Usoda je hotela, da je v smislu senijoritete postal predsednik pododbora za podpiranje tujine, čeprav je načelno nasproten vsakemu podpiranju. Svoje stališče zna tudi zagovarjati. Ve o zgodovini podpiranja več kot strokov- njaki v federalni administraciji. Zato se njegove kritike o podpiranju tujine bojijo vsi federalni uradniki. Dasiravno manjka skoraj mesec dni, da bo predsednik Kennedy prišel s svojo poslanico o podpiranju tujine pred Kongres, je Passman začel že sedaj napadati podpiranje. Povod za napad mu je dal predsednikov napovedani predlog, da naj ga Kongres pooblasti, da sme financirati tekom prihodnjih petih let Zvezo za napredek v Latinski Ameriki s skupno 3 bilijoni dolarjev. Passman je označil zahtevo federalne admini-ct racij e kot pravo “oslarijo.” Pri tem se je skliceval na lanski zakon, ki zahteva, da morajo države, ki naj bi bile deležne podpore, najpreje začeti z agrarno in davčno reformo, potem šele lahko dolbijo podporo. Passman trdi, da je federalna administracija lani razmetala blizu $400,000,000 med države, ki obeh pogojev niso izplonile. Pri tem je napadel administracijo tudi radi tega, ker zahteva poleg 3 bilijonov dolarjev še 2,800,000,-000 za podpiranje drugih gospodarsko zaostalih držav; za na- meček pa je bila lani dana administraciji še vsota $1,600,000,-000 za vojaško pomoč. Administracija ni mogla molčati na Passmanovo kritiko. Poslala je v boj proti njemu ravnatelja za podpiranje držav Latinske Amerike MoscOsco, ki je precej spretno branil stališče federalne administracije. Oporekal je Passmanu, da admini-ntracija daje posojila in podpore brez vsakih pogojev. Skliceval se je pri tem na dejstvo, da je lani odklonila prošnje za podpore v znesku $700,000,000. Po- vrhu je opozoril na dejstvo, da je lahko zahtevati agrarno in davčno reformo, da pa obeh reform ni mogoče hitro spraviti v telk. Agrarna reforma ne pomeni samo razdeljevanje veleposestniške zemlje, pomeni tudi potrebo, da dobijo mali posestniki obenem z zemljo tudi primerno poljedelsko orodje, primerno seme in primerna umetna gnojila. Dalje jim je treba omogočiti dobro zvezo z mestnimi trgi in preskrbeti potreben obratni kapital. Mr. Mosco-so je dalje opozarjal na dejstvo, da se prvi uspehi agrarne reforme morejo pokazati šele po nekaj letih. Dodal je, da je tudi davčna reforma izvedljiva le tekem par let in ne od danes do jutri. Sicer pa, tako pravi Moscoso, federalna administracija ne bo potrebovala vseh 3 bilijonov dol. za Latinsko Ameriko kar prvo leto. Letos bo potrebovala samo $600,000,000, ki jih bo vpo-rabila strogo v smislu zakona. Kongresnik Passman je predober strokovnjak na tem polju, da ne bi mogel dati zastopnikom administracije primernega od' govora. Tako se je debata o podpiranju tujine začela izredno zgodaj in bo dobivala zmeraj bolj politično obliko. Za Kennedyevo administracijo ne bo lahka, ako jo bodo vodili taki prebrisani politiki, kot je kongresnik Passman, ki je že večkrat podrl vse federalne načrte o podpiranju. ne sile. Rus German S. Titov je poletel na pot okoli Zemlje 6. avgusta 1961, jo obkrožil 17-krat v pore afriško-azijskega bloka so propadli prav tako kot njegov sedanji poskus obsoditi v ZN „ ,, ,. .Združene države priprav napa- casu 2o ur m 18 mm. v oddalje- | Ja na Kulbo losti 110 do 159 milj z brzino 17,750 milj na uro. V vesoljskem vozlu Vostok II., težkem 10,430 funtov, ki ga je pognala na pot raketa s potisno silo 800,000 fun-cov, je napravil 435,000 milj dolgo pot. Javnost se /ne ogreva za posojilo Združenim narodom WASHINGTON, D. C. — Pod /plivom propagande naše administracije, ki jo. vodi Steven-Novi načrti Ison, misli naša javnost, da je Vodniki ameriškega napora vsa Amerika navdušena za zna-prodiranja v vesolje priznavajt no posojilo $100,000,000, ki naj uspeh Glenna kot nekaj skoro ga Združeni narodi dobijo od nepričakovanega, ponosni sc nas. Na Kapitol prihajajo se-oanj, pa pri tem priznavajo od- daj pisma, ki so odločno proti krito, da so Rusi še vedno pred posejilu in teh pisem je zmeraj nami in da bo treba novih, več- več. jih naporov, da jih bomo dobi- Večinoma se sklicujejo na ze-teli. Tekom letošnjega leta so lo priprosto umeteljitev: naj predvideni še trije podobni po- najprvo države, kot so Rusija, leti kot je bil včerajšnji. Tem Francija, Belgija, plača.o, kar bo nato sledil polet dvojice, ki Lo dolžne, potem šele naj poma-bo trajal en cel dan ali celo |ga Amerika. več. {. Nekateri senatorji bodo po- Zadnje vesti Poletom okoli Zemlje, ki po- rabili razpoloženje na deželi, da menijo prvi korak v vesolje, bo- oodo obesili na zakon vse polno do sledili poleti proti Luni, na P°g0Jev. 'ki jih imajo že pri-Luno in nato proti Marsu in Pravijene- Veneri. ------°- Vodniki ameriške astronavtike trdijo, da nam bo polet Glenna, ki nas sedaj navdaja s 1 PARIZ, Fr. — De Gaulle je skli-ponosom, zgledal čez 10 ali 15 J cal za danes posebno sejo vla-let kot nekaj primitivnega, kot de k razpravi o položaju v Al- nam izgledajo danes poleti pr- žiriji in o sporazumu z alžir- vih letal. Vendar bo ostal v spo- skimi uporniki, minu in zgodovini astronavtike, WASHINGTON, D.C. — Pošta kot je ostal Lindberghov polet ZDA je izdala včeraj takoj preko Atlantika v zgodovini le- po uspešnem poletu Johna talstva. — V Združenih državah pridobe več lojevca kot na vsem | ostalem svetu. Glenna v vesolje posebno spominsko znamko po 4 cente, ki so jo zbiralci znamk do večera nakupili že v velikem številu. Ameriška Domovina V,V1 F 1? I 01 'War MO iVl F 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 Cleveland 3, Oblo National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA; Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.60 za 3 Mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIpTION ratES: United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio <^S*~B3 ~ No. 37 Wed., Feb. 21, 1962 Za zboljšanje socijalnega skrbstva Osnovni federalni zakon za socijalno skrbstvo je bil sklenjen 1. 1935 še pod pokojnim predsednikom Rooseveltom. Roosevelt ga pozneje ni veliko spreminjal, potem je prišla druga svetovna vojna, ki je sicer dala povod za manjše spremembe, toda do večjih ni prišlo vse to letošnjega leta. Upamo namreč, da bo sedanji Kennedyev načrt o zboljšanju sprejet v Kongresu brez večjih popravkov in dodatkov. Akoravno je besedilo zakona ostalo več ali manj staro, to ne pomeni, da niso federalni stroški za socijalno skrbstvo rastli. Sedaj znašajo že nad 2 bilijona dol. Ne troši jih pa federacija sama. Razdeli jih med države kot svoj prispevek, seveda pod pogojem, da se vsaka država, ki prejema federalni prispevek drži tudi pogojev, ki jih stavi zakon iz 1. 1935. Predsednik Kennedy je prvi, ki je posvetil obnovi zakona iz 1. 1935 posebno spomenico, ki obravnava celo vrsto novih pobud, ki naj bi bile vključene v že obstoječe zakonsko besedilo. Vse so pa prežete po eni osnovni misli; tistim, ki uživajo javne podpore, pa so še zmožni dela, je treba dati priliko in pogum, da začno zopet misliti na delo kot vir svojih dohodkov. Ne torej samo podpiranje tistih, ki so v stiski, še bolj njihovo usposabljanje za delo v novih poklicih. Kjer ni mogoče doseči tega cilja v celoti, pa vsaj pomagati podpirancem in podpirankam, da si vsaj deloma na svojo roko zaslužijo svoj kruh. Kennedy smatra ravno “prekvalifikacijo” podpiranih za tako važno, da je njegova administracija pripravljena prezreti ne samo 50% vseh stroškov, ampak 75%. V to kategorijo naj se vključijo tudi vsi tisti invalidi, ki bi se radi dali prekvalificirati, pa ne zmorejo stroškov za dosego svojega cilja. Posebno pozornost posveča Kennedyeva spomenica otrokom podpiranih. Ti so navadno najbolj zapuščena človeška bitja na svetu. Kongres je že lani odredil nekaj denarja za vzgojo in izobrazbo takih otrok in odobril začasen program. Kennedy želi, da bi te vrste podpiranje dobilo značaj trajnosti in bilo vključeno v besedilo socijalnega zakona. V ta namen odrejeni znesek v višini i-25,000,000 naj počasi raste in doseže 1. 1969 vsoto $50,000,000. Poseben problem so podpirane matere, ki bi rade hodile na delo, pa ne morejo, ker ne morejo nikomur zaupati čez dan svojih nedoraslih otrok. Spomenica navaja tu zanimiv podatek: v Ameriki dela 22,000,000 delavk, 3,000,000 med njimi ima otroke do 6 let, 4,500,000 pa otroke od 6 do 17 let. Koliko je med njimi takih mater, ki uživajo podpore, spomenica ne pove. Mora jih pa biti precej, kajti spomenica predlaga, naj federacija organizira s pomočjo držav varstvo teh otrok za čas, ko so matere na delu. V ta namen naj federacija žrtvuje letne zneske, ki naj rastejo od sedanjih $5,000,000 na $10,000,000 v prihodnjih letih. Spomenica opozarja tudi na dejstvo, da manjka strokovnih moči na socijalnem polju. Manjka jih posebno za družine podpiranih, kjer je veliko otrok. Do sedaj je federacija podpirala načrte posameznih držav za vežbanje socijalnih delavcev s 50'% prispevkom. Kennedy želi, da federacija dobi pravico, da poviša prispevek, posebno v slučajih, kjer pride vpoštev izobrazba socijalnih delavcev, ki se hočejo posvetiti skrbstvu družin z velikim številom otrok. Spomenica predlaga tudi spremembo pogojev za dobivanje podpor, omejuje pa olajšanje pogojev samo tam, kjer zaslužki podpiranih služijo za vzgojo in študiranje otrok podpirancev in podpirank. Končno je sprožila spomenica tudi misel, da je treba reorganizirati ves sistem socijalnega skrbstva. Mora postati bolj praktičen in bolj prožen. Tudi v tem oziru je treba na nekaterih mestih spremeniti sedanje zakonsko besedilo. Kot novost' zamišlja spomenica poseben posvetovalen odbor pri federalnem tajništvu za socijalno politiko, ki naj tajniku stalno predlaga vse spremembe, ki jih svetuje sodobna politika na polju socijalnega skrbstva. Ponavljamo: spomenica predlaga samo spremembe zakonskega besedila in hoče obenem vliti zakonu nekaj idej. Hoče postaviti naše socijalno skrbstvo na moderno podlago. Ne predvideva pa nobenih posebnih stroškov. Kar jih bo, so že vsi vključeni v letošnji federalni proračun. Spomenica jih ceni na okoli $200,C00. Polovica zneska je namenjena podpiranju malih otrok brezposelnih staršev. Ako vključimo stroške za izvajanje zamisli spomenice, potem bo federacija žrtvovala za socijalno skrbstvo okoli 2 bilijona dolarjev. Toliko bo šlo denarja kot prispevek državnim programom za socijalno skrbstvo, ki bodo od svoje strani morali prispevati enako visoko vsoto. Korist od tega bo pa imelo okoli 7,400,000 naših državljanov, kajti toliko jih zadnja leta povprečno uživa dobrote socijalnega skrbstva. V i upajo, da Kongres ne bo nasprotoval spremembam, ki jih predlaga spomenica. Ne zahtevajo velikih novih denarnih žrtev, ki so pa že itak vključene v sedanji proračunski načrt. Spomenica bo torej med redkimi, ki ne bodo na-etele na resen odpor na Kapitelu. Drugo je seveda vprašanje, ali bo tudi vseh 50 naših držav tako vnetih za sodobno- socijalno skrbstvo, kot jt Kennedyeva administracija. Ne bi imeli poguma, da damo brezpogojen pritrdilen odgovor. Vprašanje je tudi, ali se bodo podpirani hoteli dati prekvalificirati. Tudi tu, bi Dil brezpogojen pritrdilen odgovor tvegan, kajti skušnje govedo, da so se mnogi v vrstah podpiranih že tako navadili na podpore, da mislijo, da imajo kar pravico do njih, akoravno bi bili po prekvalifikaciji še sposobni za delo. Vsekakor pomeni Kennedyeva spomenica nov korak k boljšemu socijalnemu skrbstvu in že radi tega jo je treba pohvaliti in podpreti na celi črti. li, Naj bi vsi tisti, ki jih je ne-coč družila ideja svobode, bili zdaj združeni tudi v pomoči tistim, ki so pomoči potreibni. Zavest, da si pomagal nekomu, ki se sicer brez prošnje obrača nate, pa upa v tvojo tovariško zvestobo, naj te sili, da s svojo udeležbo ali s svojim darom, dvigneš zaupanje v tistih, ki so med nami največji siromaki. Invalidi bi vedno morali biti naša velika skrb. Pridi in pomagaj.” Karel Mauser. BESEDA IZ NARODA “DROBEC” k turjaški tragediji Cleveland, O. — V novi knjigi “Svoboda v razvalinah,” ki jo je izdal zgodovinski odsek Zveze slovenskih protikom. borcev (uredila France Grum in Stane Pleško), beremo o vlogi, ki jo je igral izdajalec Prajer, gostilničar na Tur j alku, ki je bil med pogajanji o premirju poslan v grad, da ugotovi in sporoči partizanom, kje se nahajajo oficirji turjaškega gradu, in je pozneje iz stolpa spustil vrvi, da so tako prvi partizani mogli preplezati grajski zid. Da so te navedbe povsem resnične, berimo, kaj pravi on sam na takozvanem “Zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju” — komediji, ki so jo znali komunisti napihniti do (skrajnosti kot vse njihove akcije, (v glavnem poraze), da so z njimi varali svobodni svet. Govor navajam dobesedno. Govor tovariša Janeza Pra-jerja, (Janeza Kožarja kot se je v resnici pisal.) Na tem kočev-skem zboru je govoril kot odposlanec Turjaka. Tovariši in tovarišice! Tudi jaz vas pozdravljam v imenu laščanskega okrožja in naše zborovanje. Povedati imam tu di jaz, da je tudi v mojem o-krožju veliko ibelogardističnih postojank. Okrožje Grosuplje se je odlikovalo po največjih postojankah. V tem smislu imam pripomniti, da so se tiči, ki so požigali naše domove, ujeli v gradu Turjaku. In bil sem zato tam, ker sem vodil postavljanje zased, da smo jih prijeli. Čast mi je povedati, da sem iz srede Turjaka in da so napadli grad tudi drugi narodi, pa ga niso mogli zavzeti. Zato poudarjam, da je ljudstvo poudarilo hrabrost naše udarne vojske (viharno ploskanje in klici: Živele udarne brigade!) in da se ta naša vojska odlikuje, ko je zavzela naj večjo postojanko Turjak, eno največjih in najbolj utrnje-nih v Sloveniji. (Klici: Živeli naši borci!) Ti borci, ki so se berili pet dni in štiri noči skupaj, premislite vsi in vsak posameznik naj premisli, koliko je moral ta partizan žrtvovati za našo okolico. Poglejte, koliko je imel zavesti ta partizan, ki je pet dni in štiri noči neprestano streljal. S tem povem, da se zahvaljuje vsa naša okolica naši hrbri vojski in našim voditeljem slovenskega naroda in slo-venake narodne vojske, ker os mislili belogardisti in plavogar-disti, da se to ne bo moglo zavzeti. To je bilo napačno mišljenje. Zabili so se za zidove, ki so štiri metre debeli in te zidove je naša vojska pretolkla na več mestih. To je zasluga naše Narodnoosvobodilne vojske in naših hrabrih borcev.” “Tako Janez Prajer, ki ni bil toliko pogumen, da bi na tem zboru odkrito priznal, kdo je b 1 tisti, ki je ta zid prebil in kako so kom. politkomisarji gonili slovenske, predvsem gorenjske mobilizirance pred debeli zid. Tega Janez ne pove; Padec je seveda samo posledica naših lastnih napak, predvsem razcepljenosti naših protikomunističnih sil, ali bolje ljudi, kj so odločali v tistih usodnih dneh, ter po njihovi brezmerni naivnosti in ne nazadnje — iskanju lastnih ciljev in interesov. Tragedija Turjaka in Grčaric nas bil morala povsem izučiti, pa nas ni — dve leti nato smo doživeli naj večjo tragedijo vse borbe — Vetrinj. Osebno pogrešam pričevanja prič, ki bi nam lahko vso tragedijo še bolj osvetlile, tako takratnega turjaškega sanitejca Karla Mauserja, dobrepoljskega kaplana g. Ivana Lavriha, poročnika, ranjenc/a Hrena, poročnika Vinka Raka, ki je ušel iz vrste, ki so jo pri Velikola-škem kolodvoru postrelili in je tako prvi prinesel v Ljubljano poročilo o padcu Turjaka in t. d. Naj citiram še značilni in u-sodni stavek iz govora Borisa Kidriča, takratnega sekretarja IOOF (Izvršni odbor Osvobodilne Fronte), ki ga je objavil Slovenski poročevalec štev. 24 — 17. okt. 1943. Tako pravi Kidrič: Zbor odposlancev je eno-dušno obsodil belo in plavo gardo ter zahteval, naj ju narodna oblast energično, brez usmiljenja iztrebi.” Jelendol, Mozel in drugi množični grobovi so priče, da se je iztrebljenje res brez usmiljenja in sifcraihcttno izvršilo. M. Jakopič. ------o------ Na družabni večer proti komunističnih borcev! VEST Z Jutrovega Cleveland, O. — Hitro beži čas in zopet je pred nami postni čas, zopet mislimo, na stare čase, na predpustne zabave in veselice. Članice Gospodinjskega kluba na Jutrovem smo sklenile, da bomo tudi letos priredile mašlkeradno veselico. Izbrale smo si v ta namen prihodnjo soboto, 24. februarja. Maškare se pridno pripravljajo za ta dan in kakor se sliši, jih bo kar precej prišlo. Vabim vse od blizu in daleč. Pridite, vsi bomo veseli, čim več nas bo, tem bolj po prijetno in zabavno. Imele bomo več nagrad, za lepe, grde in pomenljive maškare. Tisti, ki vas ne veseli isti v maš kare, pa pridite gledat in skušajte uganiti, kdo se skriva za katero masko. Zagotavljam vam dosti smeha in zabave. Skupaj bomo praznovali Pusta v veseli družbi v Delavski dvorani na Prince Ave. Prijazno valbim direktorje in vse delničarje ter delničarke SDD, saj gre končno to v korist dvorane! Kuharice bodo pripravile o-kumo večei-jo, natakarice bodo pa skrbele za suha grla, da bomo lažje prepevali v veseli družbi, kakor je pri nas na Jutrovem navada. Igral nam bo Tonklijev orkester. Sezite po vstopnicah. Dobite jih pri članicah Gospodinjskega kluba in pri oskrbniku SDD! Na svidenje v soboto, 24. feb., zvečer v Slov. del. dvorani na Prince Ave.! Mary Rožanc. Cleveland, O. — Mnogo je prireditev, ob sobotah in nedeljah in človek na vse kraje ne more iti. Vendar se mi zdi, da naj pri naši odločitvi vselej igra veliko vlogo namen prireditve. V seboto, 24.. februarja, bo Zveza slovenskih prdtikomunističnih borcev priredila v dvorani na Holmes Ave. veselo pustovanje, Ta zabava je postala že tradicionalna in njen namen je vsako leto isti: skrb za invalide, ki so izgubili svoje zdravje v letih revolucije doma in po različnih delih sveta z velikimi težavami rinejo skoz življženje. Čeprav je jasno, da od dobička ene prireditve vsi potrebni ne morejo veliko dobiti, ne smemo pozabiti, da vsak dar siromaku, ki ga sprejme, vzdigne moralno zavest, da ni pozabljen, da še nekdo v daljnem svetu misli nanj. Morda je prav v tej zavesti še največja sila. Neizprosno in hladno teče čas svojo pot in na našo preteklost in na naše misli nanaša naplavine. ki počasi prekrivajo staro trdnost in neupogljivi idealizem, ki je nekoč v tisočih gorel. Počesno sesedanje trdnosti je znak, da se trgamo od preteklosti in da iz te preteklosti brišemo tudi obraze tistih, ki so bili nekoč naši prijatelji, soborci. Zveza slovenskih protikomunističnih borcev na različne načine pc skuša ohraniti vsaj šc drobno vez med starimi prijatelji, med tistimi, ki s0 našli trdno bedečnost in med tistimi, ki vise iz dneva v dan in se z muko pehajo za košček kruha, ki ga jedo z grenko zavestjo, da so od mnogih pozabljeni. Zabavni večer 24. februarja bi spe t zbral nekaj za te si re make. Za to leto so obljubili priti na zabavo muzikanti, bivši bor-J srednjih šol. ci iz Kanade, ki so združeni y!vsi! Triglav kvintet. Ti bodo igra- Predpsina g$9@sna žaba« va v Bhicagu Chicago, 111. — Pred,pust, oj Čas presneti . . . Stara navada je med Slovenci, da se v predpustni dlobi porazveselimo in zavrtimo ter tako vzamemo slovo od predpustne dobe. V postni dobi med Slovenci v domovini ni bilo šumnib zabav. Da ohranimo staro tradicijo, vabi Slovenska Narodna Zveza v Chicagu na predpustni večer v soboto, 24. februarja. Ni treba vpraševati kje. Vsakdo ve, da se Slovenci najrajši zbirajo in povesele v Tomazinovi dvorani na Cermak Rd. in Wollcot Ave. Igral bo zopet Possedijev orkester. Na razpolago bodo krofi, potica, kranjske klobase in še druge dobrote. Da bo tudi bara imela kaj za žejne ljudi, ni treba povedati. Eden od obiskovalcev se bo vračal domov z žepnim radijskim aparatom. Pridite in povabite1 še druge prijatelje! ! M. Geratič. “D rcaših sia!@gah v »s;!« emigrasiiJ Cleveland(, O. — V nedeljo, 25. februarja t. L, ob 10. uri dop. bo i m e 1 clevelandski odsek SAVE svoj rodni mesečni sestanek v Baragovem domu na St. Clair Ave. Po kratkem uvodnem odiborovnem poročilu bo govoril g. dr, Miha Krek “o na-š'h nalogah v emigraciji. Poleg članov clevelandskega odseka Save so na sestanek povabljena tudi vsa tista sloven ska dekleta in fantje, ki v tem šol. letu obiskujejo zadnji letnik katere koli izmed tukajšnjih Pridite tečno in Clevelandski odsek SAVE. Kanonik Šimenc v preiskavi (zaradi .spovedovanja Kalkonik Šimenc iz Ljubljane je 1. julija 1961. prejel poziv, da se javi tega in tega dne oblasti. Zatožil ga je partizan, češ da je “silil” njegovo ženo za spoved. Do 9. decembra preiskava še ni bila končana. Kanonik Šimenc je silno obzi- grešamo lepo, ren v vseh rečeh, zlasti pa še glede spovedi, ki je zakrament. Kanonika Šimenca pogosto kličejo za spoved bolniki doma in oni v bolnišnici. V bolnišnici ga dobre duše tu in tam opozo-re na kakega težko bolnega. V takem slučaju g. kanonik z dobrotljivostjo vpraša bolnika, če se želi spovedati. To ni nasilje, ampak velika ljubezen do bolnika, kateremu hoče omogočiti srečno večnost. In zaradi tega je sedaj že mesec v pre-iiskavi! Jubilejno leto ljubljanske pkofije Za 500-letnico obstoja ljubljanske škofije, ki bo v tekočem letu, je ljubljanski škof v zadnjem pastirskem pismu proglasil jubilejno leto za ljubljansko škofijo. Škof upa, da bo jubi-ejno leto prineslo veliko versko poživitev. Med drugim pravi \ pastirskem pismu: Z vsem srcem se spet oklenite vere ip življenja po veri. Nič ne povešajmo glas, nič naj nas ne strašijo težave — pet sto let naše škofije nam zgovorno priča, kako z močno vero in trdnim zaupanjem človek vse premore, kako z ljubeznijo v molitvi in nesebični žrtvi za bližnjega in Boga vse premore in doseže. Združimo vse svoje molitve in žrtve, naj bodo tako obilne in silne, da bodo ogrele vso domovino, vsa srca, tudi mrzla in odtujena. (Kat. glas). “Luka Koper,” zakaj ne “Janez Koper” V Kopru, pa tudi drugod po Sloveniji razpravljajo in se jeze, čemu je bilo treba “Pristanišče Koper” preimenovati v “Luka Koper.” Nagajivci so začeli spraševati, čemu ne1 “Janez Koper,” zakaj ravno “Luka’.’ Preimenovanje v “Luka" je sklenil kopenski občinski odbor, ker da uradni list FLRJ pozna “pristanišča” cb rekah, “luke” pa ob morju. Dokazovanje poznavalcev slovenskega jezika, da pozna ta samo pristanišče, pa naj je to ob reki ali ob morju, luka pa da je hrvaška beseda, ki jo Slovenci poznamo v obliki “loka,” kar pa pri nas nikakor ni isto kot pristanišče. Neki Jože Hočevar iz Kopra je skoro predlagal, naj bi med “pristaniščem” in “luko” v Kopru odločilo ljudsko glasovanje. . . Iz pisem bralcev Oni rojaki v Sloveniji, ki jih kaka stvar le preveč zjezi, se podobno kot pri nas oglasijo v časopisu. Tako smo nedavno brali v ljubljanskem Delu. vrsto pritožb, ki lopo osvetljujejo razmere v Sloveniji. Le berite1: Neuporabni škorenjci V prodajalnah “Planike” v Ljubljani sem zadnje dni opazila lepe rdeče škorenjce za o-trokc. “Dolgo smo se pritoževali, da ni primernih otroških čevljev, zdaj pa so le tu,” sem si mislila in že videla svojo triletno punčko v toplem in lepem obuvalu. Toda z žalostjo sva midve in ostale mamice ugotavljale, da so škorenjci preozki. Hvalevredna je pobuda Planike, ki je hotela za novo leto presenetiti otroke in starše z ličnim obuvalom. Toda kaj so mislili tisti, ki so te škorenjce izdelovali? Najbrž ne na otroško nogo, za katero že dolgo po-toplo in udobno obutev. Mar ni škoda toliko denarja in truda? Zatrjujejo, da so škorenjce preizkusili, toda — oprostite — jaz nisem tega mnenja. Kako se bodo kesale šele tiste matere, ki so škorenj ce navdušeno kupile, ne da bi jih otrok orni pomerile. Danica Velkavrh, Ljubljana, Tržaška UL Čaka, čaka, ne pričaka Neki Marjan Jemc iz Ljubljane se pritožujejo v Delu, da čaka že nad tri mesece na popravilo novega avtomobila, o katerem so mu dolgo časa zatrjevali, da je čisto v “redu, a le še ni uvožen.” Ko so končno le priznali, da z avtomobilom ni vse redu, so mu Obljubili ustavo novega valja v prekat, oziroma prevleko bata. Rezervni del so naročili, pa ga po treh mesecih še vedno ni. Marjan je hud, ker njegov “Ficko” čaka na popravilo, on pa na vožnjo z njim! Dr. Boris Orel, narodopisec, umrl v Ljubljani Iz celovškega NTK smo zvedeli, da je pred kratkim v Ljubljani nenadoma umrl dr. Boris Orel, ravnatelj Etnografskega muzeja. V prezgodnji grob ga je pognala bolezen, ki si jo je nakopal v zloglasnem taborišču Dachau. Rajnki je opravil obsežno Znanstveno delo. Merodajno je sodeloval pri izdaji velikega dela “Narodopisje Slovencev” (1944-52). Dobrih 14 let je urejeval revijo “Slovenski etnograf.” Prav osebne zasluge si je pridobil pri reševanju narodopisnega gradiva med slovenskim ljudstvom. Rad je živel v naravi in dobro se je počutil med preprostimi ljudmi. Rojake bo morda zanimalo tudi to, da je poleg mnogo mnogo drugega raziskoval tudi oranje na Slovenskem. Sicer bi nam pa ° njegovem delu mogel veliko povedati rojak dr. Rajko Ložar, tesen sodelavec rajnkega. Prešernove nagrade za 1.1962 Dne 8. februarja, to je na dan smrti našega naj večjega pesnika dr. Franceta Prešerna (Umrl 1849), ki velja v domovini za slovenski narodni praznik, so bile v Ljubljani v okviru posebne slovesnosti razdeljene tako imenovane Prešernove nagrade za 1. 1962. Prejeli so jih: pesnik Jože Udovič, operni pevec Julij Betetto, filmski režiser France Štiglic in arhitekt Niko Kralj- Globinski tok vzdolž ravnika Ekvator ni več le namišljena črta povprek čez oceane, da j° mogoče občutijo le tisti potniki, ki jih hudomušni mornarji osrečijo z Neptunovim krstom. Oceanografi so namreč odkrili morski tok, ki teče natanko ob ekvatorju. V zahodnem Pacifiku je še kar dobro raziskan in znan kot Cromwellov tok, vendar je povsem drugačen od dosedanjih teorij in znanja o morjih in oceanih. Odkrili go ga čisto po na' go Bala sem se, da bi jih zmahj-jključj-u. Neka znanstvena od-kalo. Zato sem hotela z naku- prava je na ekvatorju “na ceni-pom pohiteti. V soboto popol- tvah štirideset milijonov ten vo. cine sva se s punčko oglasili v de na sekundo na poti 6500 km. prodajalni na Titovi cesti, kjer Močnejši je le še znani tok Kupa sva zaman skušali obuti ne- rešio v Tihem oceanu, ki prenaša okoli 65 milijonov ton vode na sekundo, in Zalivski tok v Atlantiku s 75 milijoni ton. In še to je zanimivo, da se no-voodkriti tok ne pokorava nobenemu izmed znanih zakonov, kaj parov teh lično izdelanih čevljev, toda žal niti enega nisva spravili čez nart. Misleč, da imajo v paviljonu ta poslovalnice na Gospodarskem razstavišču širše, sva šli pogledat še tja. Posebnosti na televiziji SREDA, 21. FEBRUARJA Howard K. Smith (ABC, 7:30 — 8 zv.) Razčlenitev glavnih tedenskih novic. David Brinkley’s Journal (NBC, 10:30 —11 zv.) Pogled v življenje morskih ribičev. ČETRTEK, 22. FEBRUARJA Koncert (NBC, 7:30 — 8:30 zv.) Koncert za otroke, dirigira in razlaga Robert Shaw. Perspective (CBS, 8:00 — 9 zv.) Iz življenja Franklin Delano Roosevelta, I. del. CBS Reports (CBS, 10 — 11 zv.) “Grmenje na desnici”. Posebno poročilo o ameriških konservativcih na skrajni desnici. (John Birch, Barry Goldwater). PETEK, 23. FEBRUARJA Zimski karneval v Sun Valley (ABC, 10 —11 zv.) Prikazane bodo lepote zimskega športa, pomešane z raznimi nastopi znanih igralcev, pevcev in glasbenikov. SOBOTA, 24. FEBRUARJA Accent (CBS, 1:30 — 2 pop.) Otroci tretjega razreda East Memorial S'chool, Farmingdale, N.Y., recitirajo pesniku Johnu Ciardi pesmi, ki so jih sami napisali. * NEDELJA, 25. FEBRUARJA NBC Opera Company (NBC, 3 — 5 pop.) “Ljubezen treh kraljev”, opera skladatelja Montemezzi. Basist Georgo Tozzi. Directions ’62 (ABC, 3 — 3:30 pop.) Zadnji del programa o izvoru cerkvene glasbe. Twentieth Century (CBS, 6 — 6:30) “Doba zaskrbljenosti” k deli študija o psihiatriji v U.S. (Dr. Karl in dr. William Men-niger). The Judy Garland Show (CBS, 9 — 10 pop.) Njen prvi nastop na TV v šestih letih, vključno Frank Sinatra, Dean Martin. NBC White Paper (NBC, 10 —11 pop.) Redki filmski posnetki iz rdeče Kitajske in intervju s potniki za bambusovo zaveso. Chet Huntley razlaga. TOREK, 27. FEBRUARJA The World of Sophia Loren (NBC, 7:30 — 8:30 zv.) Ijenja italijanske filmske igralke. *as: E.S.T. Kanali v Clevelandu: NBC — 3 ABC —5 CBS —8 Iz živ- Josip Jurčič: DOKTOR ZOBER IZVIREN ROMAN “Kar se pa vaše prošnje | še drug glas. tiče, bode odločila gospa, h kateri je, kakor ste videli, župan šel, predno sem mu mogla braniti. Vendar je dobro, da st° že prej pripravljeni na nJen odgovor. Ona bode najbrž vašo prošnjo odbila. Nikar Oam tega v zlo ne štejte in ne mislite, da je krivo temu pomanjkanje gostoljubja. Pri 11118 smo samo ženske poleg družine, torej vi veste, da je P°tem težavno. . .” “Prosim, nadležen nečem nti; reklo se mi je, da je stvar Prav lehka, če ni, potem. . .” Lisec vstane. ‘Ne, gospod, poslušajte me do konca. Kar ste naveli zaradi svojega posla tukaj v kraju, da se tiče tolikanj grada kakor vaščanov, to je res, ali za vse to reči se briga samo Linin va-luh, gospod sodec Pevec, me Zenske same nič. Dalje pak — v*dim, da vam moram vse po-Vedati (tu odide mlada gospi-oa naglo proč v sobo) — glav-^ stvar je, da je naša gospa 'časi bolna, nervozna, dušev-razburjena, da bi vam sa- V tem hipu stopi mlada gos-pica iz sobe zopet v vežo in veselim obrazom reče: “Mama so dovolili, teta.” Skozi okno je to čula z dvora. “Res?” začudi Se teta. “Obžalujem, da po dobljeni obrazložbi tukajšnjega stanja, sedaj tudi z gospinim dovoljenjem ne morem ostati” — od govarja Lisec pikro — “naju-Ijudnejša zahvala.” “Sedaj pa morate, prosiva vas, sedaj pač! Tiho bodite tem, kasneje vam povem več, šepeče naglo “teta” s prosečim glasom, Lisca je bilo> skoro malo strah. Kakovi so ti ljud' je! Na pragu se pred županom sedaj prikaže visoka ženska osivelimi, nekoliko razmršeni-mi lasmi, ognjevitim očesom in nekoliko zagorelim obrazom, ki je pa navzlic petdesetim letom gospe kazal sledove nekdanje nenavadne lepote, rokah je nosila paličico, ven dar ne da bi se opirala, ker hoja njena je bila trdna. Gosposki obleki se je poznalo, da j^emu ne bilo ljubo blizu nje'je bila na polju. To je bila gos-biti; je ona je mnogo trpela in to rijene šivce vzneredili. časi jo ta bolezen prime za ČIM- In uprav sedaj je zo-J'ol tako čudna. Tačas neče l|j'h ljudi, če to vse pomislite, oste nam lehki odpustili. In ^lcer 8e, karkoli drugega po-1 obujete, če le morete v vasi Potrpeti, medve z gospodično Moriva, ako je le v najinih hiočeh.” Lisec se opravičuje in zah. 'MJuje ter hoče oditi, da bi se 'nn preje re.il mučnega polo-z v katerih so pisani he- veliki knez, ki je vodil državno zunanjo politiko in bil tudi vrhovni poveljnik armade, hkrati Pa najvišji sodnik in duhovnik v državi. Hetiti osvojenih ozemelj niso enostavno priključili * 10®ec-državi, ampak so premagance napravili za vazale hetitskih kraljev. Tudi po ohranjenih delih hetitskega prava vidimo, da so bili ti samostojni, saj se ti deli razlikujejo od znanega kodeksa babilonskega kralja Hamurabija. Pri Balbiloncih je namreč veljalo načelo “oko za oko, zob za zob,” Hetiti pa so se potegovali za povračilo škode. tits ki kulturni spomeniki. Eden najboljših poznavalcev Hetitov in njihove kulture na vsem svetu je prof. slovenske univerze v Ljubljana dr. V. Ko- Kdo je Hriešcev? “Vi ste razžaljeni, a jaz (To je bil morda tudi vzrok, da se sem vam prej razložila, kako precejšnja humanost Hetitov ni je; tu je bolezen in prosim vas'mogla ustavljati brutalnosti A-lepo, molčite kolikor morete o'sircev. tem, kar se vam je reklo.” | Tudi njihova umetnost je bila (Dalje prihodnjič) zelo svobodna in ne tako enotna CLEVELAND, Ohio. — Motite se, ako mislite, da bi lahko kdo dal točen odgovor. Naj hrže bi spravili v zadrego samega Hruščeva, ako bi mu stavili tako vprašanje. Kot dokaz lahko navajamo znano knjigo “Kdo je kaj v Ameriki”, ki objavlja kratke življenjepise tudi o ljudeh zunaj naše dežele. Knjiga doživi praviloma vsako leto novo izdajo z dodatki in popravki Obeh je deležen Hruščev kar trikrat. Uredništvo knjige je prvikrat nabralo podatke o Hruščevu 1954. Kot je navada, so jih poslali v Moskvo s prošnjo, naj jih popravijo in spopolnijo. Od tam ni takrat prišel noben odgovor. Podatki so bili natiskani tako, cot jih je sestavilo uredništvo. Ostali so nespremenjeni do leta 1960. Januarja 1960 so na novo sestavili ževljenjepis in ga je odobrilo rusko poslaništvo v Wa-shingtonu. Ta bo natisnjen v naj novejši izdaji, ki bo prišla v prodajo v bližnji bodočnosti. Med tem je časopisna agencija Novosti napravila nov življenjepis in ga skušala vnesti v zadnjo izdajo. Prišla je prepozno, vendar pa je uredništvo sklenilo, da naj novejši življenjepis objavi v dodatku. Tako bodo kupci knjige imeli letos kar dva življenjepisa tovariša Hruščeva na razpolago. Uredništvo knjige se ni spustilo v tvegano nalogo, da bi analiziralo razlike v njih in jih povrhu še utemeljilo. Ta posel bodo morali opraviti bral ci sami. —2— ...’ maršalu Žukovu pa je rekel, da je naj razumnejši med ruskimi poveljniki, kar jih on pozna. AMA ponuja študentom medicine posojila WASHINGTON, D. C. — Znana zdravniška o r g a n i z a cija AMA spada med naj večje nasprotnike bolniškega zavarova. nja in nosi zato pečat konservativne okorelosti, kar ji seveda v javnosti zelo škoduje. Da se opere tega madeža, je sedaj sklenila, da bo omogočila študentom medicine posojila po $1,500 na leto, obresti nekaj nad 5%, začetek odplačevanja po dovršenih študijah. Študentje se bodo mogli zadolževati tekom sedmih let pri bankah, AMA bo pa zanje prevzemala jamstvo, študentje bodo dobili priliko za posojila že tekom letošnje pomladi, tako trdijo zastopniki organizacije. -------------o---- Oglašajte v “Amer. Domovini” MALI OGLASI PRIRASTEK — Mladič (azijskega nosoroga v živalskem vrtu v Bristolu na Angleškem se sprehaja okoli svoje 3,500 funtov težke matere. Visok je 20 'palcev in težak 60-funtov. Bivši predsednik ZDA Ike o svojih sodobnikih NEW YORK, N.Y. — Bivši predsednik Eisenhower je na CBS televiziji med drugim povedal tudi svoje vtise o nekaterih tujih politikih. Njegovo mnenje je radi tega zanimivo, ker temelji na vtisih, ki jih je dobil v osebnem stiku z njimi in ne morda iz poročil. O Hruščevu misli, da ruski diktator res želi mir, seveda po komunističnih pogojih. Na tej osnovi ni mogoče priti z njim do nobenega sporazuma. Hruščev mora dati najpreje svojim narodom več svobode, šele potem se bo dalo z njim govoriti o kopromisu. Sicer Hruščev ni — tako misli Eisenhower — krvoločen človek, toda vzgojen je v filozofiji nasilja. Ni pa Hruščev samo družaben, je tudi družinski človek. Z Eisenhower jem je veliko govoril o družinskih stvareh. Indijski Nehru je z vsemi svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi za Indijo neobhodno potreben politik. Smo lahko zadovolj-' ni, da ga Indija ima. Adenauer je sicer precej trmoglav politik, toda svoji domovini je napravil toliko uslug, da mu bodo Nemci težko našli naslednika. De Gaulle je prepričan, da je samo on mogel vrniti Franciji staro čast in slavo. Eisenhower misli, da se De Gaulle v tem ne moti. O Lahko pazim na enega otroka v svoji hiši, za $15 na teden. Govorim tudi hrvaško in nemško. Na E. 58 in St. Clair Ave. Kličite 881-6369. (38) Lepa prilika Zaradi bolezni se mora prodati ali oddati v najem že 20 let obstoječa delikatesen trgovina, ki ima licenco za prodajo vina in pive. Zglasite se na 4727 Payne Ave. Victor Delicatessen. (38) Peč naprodaj ki greje pet sob, v izvrstnem stanju, na 978 E. 78 St. HE 1-5530. (38) Naprodaj Dom in investicija na 1197 E. 79 St., fotografski atelje in stanovanje s 2 spalnicami zgoraj. $15,000. Kličite CH 1-6263. A B. SMYTHE, Realtor (14,19,21 feb) Naprodaj Poslopje in najem na E. 200 St. Kličite RE 1-0077. (39) Soba se odda Opremljena soba se odda moškemu. Si lahko kuha. Kličite UT 1-3788. —(21, 23 feb.) Delo išče Moški srednjih let išče zaposlitev v tovarni. Pripravljen je dati lepo denarno nagrado tistemu, ki bi mu pomagal najti de- lo. Njegov naslov dobite v uradu Ameriške Domovine. —(39) = Karel Mauser: | Puntar Matjaž Povest iz časov kmečkih puntov in turških bojev. S solznimi očmi je opat Tomaž Steierberger klečal pri mrličih. Dvesto ljudi je našlo smrt v gostem dimu. Med branilci sta klečala tudi Matjaž in Vid. Z očrneli-mi rokami sta se oklepala okrvavljenih sekir in molila. Matjaž za Agato, Vid za Barbaro. V Z volmi, kravami, z otroki in ženami, s culami in vrečami so se Dholčani odpravljali v les. Po dolini je gorelo. Jurčevi so molče šli po poti. Agata je tiho vekala, Jurč je s stisnjenimi zobmi stopal pred ženo. Za Jurči so šli Sedmenikovi. Brez besede, kakor da jim je beseda zamrla v grlu. Tuljenje živine je butalo ob breg. Vaznikovi so šli od druge strani. Ljudje so se srečavali in se pozdravljali z očmi. Na glas nihče ni mogel reči besede. Kaj bo ostalo od doma, ko se vrnejo? Pogorišče, nekaj ožganih tramov. Trud dolgih let se bo spremenil v pepel. V gostem lesu se ljudje od-dihavajo. Sem Turkov ne bo. Boje se lesov in s konji ne morejo skozi tako goščo. Živali se pasejo po redki travi in mulijo grmovje. “Kar se da globoko”, sili Sedmenik. “Ob robeh bodo gotovo šli.” Ozki curki splašenih ljudi rinejo v gdščo. Edino zavetje ubogem kmetu. Ko je čajnik piisopihal na CHICAGO, ILL REAL ESTATE FOR SALE 1% STORY 5 and 5 Room apt. 3 Bedrooms each. Ceramic bath. Oak trim, plus 3 room apt. in basement. 62’ lot. 2 car garage. Nr. 55th and Mobile. LU 5-9610. (38) lll!lllllll!lllllllllllllll^lllllllllll!llllllil^ vrh, je videl, da se ljudje pripravljajo na beg. Vrgel je vrečo na tla in lovil sapo. Prekleti valpet! Potlej ga je koj obšla groza. Bežati moira. Z norim pogledom je begal po ljudeh. Nihče Se ni ozrl vanj. Odhajali so v les. Ni se mogel odločiti. Toliko je stvari še v hiši, ki jih mora skriti. Če zažgo hišo, mu ne ostane ničesar. Samo denar, ki ga je spravil v vrečo. Tega ne sme pokazati. Morda bi mu ga ukradli. S krikom plane proti hiši. Vrata so odprta na stežaj. “Obleke je škoda”, mu siha glas v grlu. Z divjo ihto meče cunje na kup. V leonstežnskem gradu je trikrat zapored užgala arke-buza. čajnik je ne sliši. Grabi po koteh, vlači na dan stvari, na katere je že zdavnaj pozabil, še ženinih cunj se mu zdi škoda, čeprav ne ve, počemu bi bile še dobre. Vas je že zdavnaj prazna. Ljudje so se umaknili iz Raven, še najbolj samotni grabni so že prazni. CHICAGO, ILL HELP WANTED — FEMALE Registered Nurses MEDICAL & SURGICAL 3 to 11 p. m. Salaries are open Fully equipped modern 98 bed general hospital. Excellent personnel policies. Permanent staff positions. Pleasant living area close to hospital. Write—Wire—Apply: Mrs. Pritchard, R.N., Director of Nurses RIO HONDO MEMORIAL HOSPITAL 8300 Telegraph Blvd. Downey, California or phone: TO 1-6761 YOU TOO, ARE NEEDED FOR GOD’S WORK IN AFRICA! If you are a normal young man of average intelligence, good health and desiricus of saving souls, please write or call: SOCIETY OF AFRICAN MISSIONS 4845 South Ellis Avenue, Chicago 15, Illinois _DRexel 3 3770 HELP WANTED — MALE DELCO RADIO Has immediate openings In Kokomo for Journeymen ELECTRICIANS (With Instrumental and Machine Control Experience and TINSMITHS (With Sheet Metal Experience) Apply in person 8 a.m. to 3 p.m. Industrial Relations Office DELCO RADIO DIVISION of General Motors 700 E. Firman St., Kokomo, Indiana Zdaj se spomni čajnik na j kozo. Pa se ne bi, da ga ni z j obupnim meketom spomnila nase. Z opletajočimi koraki se požene v hlevec. Splašena žival je ritala in z glavo tiščala v gospodarja. Odvezal jo je od jasli. Zdaj ni vedel kaj početi s cunjami. Dovolj je imel vreče in koze. Po dolini so se užigali pla- meni, vas pa je tiha in izumrla. Ne ena sama stopinja se ne zgane od nikoder. čajnik bulji na vse kraje. Koza se mu trga iz rok. V razširjene nozdrvi lovi duh po ognju. 4 Kaj ni nobenega človeka več? V lesu je sopihanje, čajnik bolšči med drevje. “Kam greste vsi, za božjo voljo?” rYYTYTXXXXxX^t^TTYTYimrYTYTTTY^^T'yyTYTYTYYYTYYYTYYTYYT^ SEDAJ V NORWOOD THEATRU 6210 St. Clair Ave. Ta teden vsak dan ob 8:30 zvečer, v soboto ob 2:30 pop. in 8:30 zv. “JUGOSLAVIJA”- NOVI SENZACIONALNI BARVASTI FILM VSTOPNINA $1.00 — NE ZAMUDITE! XXXXYYYYYYYYxt yyxt’xxYxt'tx yytt^YYxyt'YYYYYYYYYYYYYI Nobenega odgovora. Izza grmovja rije obrita glava, druga, tretja. čajniku stopajo oči iz jamic. Divji neznani obrazi skače-io na plan. Z blaznim krikom se požene čajnik za hišo. Koza se trga na vrvi in ga vleče za seboj. Prvi neznanec je v skoku za njim, V smrtnem strahu se čajnik zvije v klobčič. Usta zasihajo, z roko kaže na odvrglo vrečo, palec mu drsi ob kazalcu, kakor da šteje denar. Džaur! S presekano glavo se zvrne Čajnik ob vrečo. Z obupnim meketom se požene koza v les. Turki se usipajo na Dhclico, na Ravne in z režečim smehom gledajo v ognjene zublje, ki vihrajo po dolini. • MS JSaznanilo in Zahvala S tužnim srcem naznanjamo vsem sorod nikom, prijateljem in znancem, da je preminul naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, tast in brat, FRANK JAMNIK Previden s sv. zakramenti je zatisnil svoje oči na dan 29. januarja 19C2. Rojen je bil 27. julija 1892 v Novi vasi pri Višnji gori na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriku leta 1908. , r,y. ■ Pokojnik je bil član društva Napredni Slovenci št. 5 SDZ. Pogreb sc je vršil 2. februarja 1962 iz pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi v cerkev Marije Vnebovzcte, kjer je za pokoj njegove duše bila darovana sv. maša zadušnica. — Potem pa smo njegovo truplo prepeljali na pokopališče All Souls in ga tam položili k večnemu počitku v družinsko grobnico. V dolžnost si štejemo, da se s tem iskreno zahvalimo Father Rebolu za darovano sv. mašo. Srčna hvala vsem, ki so ob oder pokojnika položili tako lepe vence cvetja in mu s tem izkazali svojo ljubezen, spoštovanje in zadnjo čast. Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njegove duše. Toplo se zahvalimo vsem, ki so pokojnika prišli kropit in molit ob njegovi krsti, kakor tudi vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče. Posebej se zahvalimo članom društva, ki mu je pripadal, za lepo slovo od svojega umrlega sobrata. Hvala pogrebcem, članom društva Napredni Slovenci, ki so nosili njegovo krsto. Srena hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago za spremstvo na pokopališče. Hvala vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam v dnevih bolezni pokojnika in v dnevih naše žalosti bili na pomoči na en ali drugi način. Za vse, kar so nam dobrega storili, jim ostanemo trajno hvaležni in naj jim BOG za to bo bogat plačnik. — Posebej se zahvalimo sosedom iz Harris Rd. za pobiranje za venec in za sv. maše. BOG plačaj! Hvala osebju pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi za vzorno urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo. Razposlali smo zahvalne kartice vsem, ki so darovali ali prispevali na ta ali oni način. — Ako kdo take kartice ni sprejel, naj nam blagohotno oprosti in naj s tem sprejme našo globoko zahvalo! Ljubi soprog, oče, stari oče, tast in brat, počivaj v miru in lahka naj Ti bo gruda te Tvoje druge domovine! Mnogo si pretrpel v Tvoji dolgi bolezni, pa si vse tegobe in bolečine prenašal potrpežljivo, vdan v voljo božjo. Lahko bi živel še kaj let in v miru in zadovoljstvu užival večer svojega življenja, ljubljen od nas vseh. Pa Te je BOG poklical k SEBI, da Te za vso Tvojo ljubezen in dobro, ki si ga storil na tem svetu, bogato poplača v novem življenju. Mi, ki smo ostali, žalujemo za Teboj in Te P« grešamo vsepovsod. Hiša je sedaj prazna in pusta. — Tolaži pa nas zavest, da se bomo enkrat zopet vsi združili v rajski večnosti. — Do takrat pa se Te bomo spominjali z ljubeznijo v naših mislih in molitvah! Tvoji žalujoči: FRANCES, soproga FRANK in ARNOLD, sina JEFFRIE in ARNOLD, vnuka HATTIE in DOLORES, snahi CAROL in DEBBIE, vnukinji JOSEPH, brat Ostalo sorodstvo V starem kraju zapušča brata JANEZA. Cleveland, 21. februarja 1962. Smrečnik je v tem času miril otroke v svojem skrivališču. Florijana ni bilo. Ko so zadnji Turki rinili v breg, je zginil iz skrivališča. čez dobri dve uri se je vrnil. “Še zavpil ni. Pri brezi je obležal.” Smrečnik je začudeno zijal. “Kdo?” “Turek vendar.” In je zapičil pred očeta krivo sabljo. Smrečnik ni rekel besede. Marjetka se je stisnila k bratu. “Sto korakov so šli od naše bajte, pa je niso videli. Nazaj jih ne bo več.” “Počakaj!” S trdo roko je Smrečnik posadil Florijana poleg sebe. Florijan je videl, kako se očetova brada trese. Rezgetanje konj in divje tuljenje sta potihnila. Z r.oko na ušesu so poslušali ljudje v gošči. Vihar se je prenese! proti Vernbergu. Ljudje so se začudeno gledali. Jurč je tolažil Agato, ki je kar naprej vekala. “Zavoljo Matjaža si lahko brez skrbi. Matjaž in Vid sC bosta povsod znašla.” “Ko bi se tukaj skril, bi ve-dala, da je živ.” Ni mogla verjeti, da bi kdo ostal živ v takem ognju, ki je divjal po dolini. Vaznikova Barbara je bilo kakor zid. Dominik je kar naprej vlekel na ušesa. (Dalje prihodnjič.) DO IN IZ JUGOSLAVIJE PREKO HAVRE NA AMERIŠKI NAČIN Najhitrejša potniška ladja s.s. United States 4'/z dneva do Havre Kabinski razred od $261.50 Turistični razred od $204.00 Plus pristaniščna taksa Posebna znižana voznina za imigrante — $184.00, plus pristani«'na taksa — 10% popusta za obratno vožnjo izven sezone. Drugorazredna železniška vožnja: Havre do Ljubljane $27.10 Havre do Zagreba $28.15 Havre do Beograda $30.30 Prtljaga se lahko odda v New Yorku do katere koli točke v Jugoslaviji. Obiščite Vašega potniškega zastopnika ali UNITED STATES LINES Union Commerce Bldg., Cleveland 14, O. Tel. Superior 1-0060 MJUPIE HEIGHTS POULTRY & CATERING 17330 Broadway Maple Heights Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razplago vseh vrst perutnina. Se priporočamo: ANDY HOČEVAR in SINOVI Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912 GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 SL ... . 17002 Lakcshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene SPOMLAD ŽE NA POTI t— Rele bombažne joblekce s širokima 'pasovoma uvezenin čakata na Ipomlad, bo bosta deklici v njima pohiteli na sonce. , > \