teto IDL strankau,—--------— g ummi.» «tt 19. lamam 1926. ~-               -      ceoo Din i sa

liii«!» tsa* tei pt^Mn, Isvuati MUii la prasaUt. - lami I do 33 pcth i 2 D. do 100 vrst 2 i 50 p, večjf faserati petit vcrta 4 D; nottoe, poslano, Izjave, icklame, preMicJ beseia 2 1).« Popust po dogovoru. — mseratnl davck posebcj. — wtl*v*a*kl Rartf* «elja tetao v Jugoslaviji 240 D, za fnoicmstvo 420 D
Hpmalttfo: luUtfi aliea it«v. S9 prltltfti*.  — Tilaloa *Ut. 3S4. frtfaUtvo   Esaflova vltoa it. S9 I. aaaaira»£a.  — Taleia« *t9v.   34.
W9*       PoStnlna platana v gotovini«
Po Pribičevićevem shadu
Slovenska z^odovina pozna malo tc!:o ojrrcrrmih rx>lit:čnih prireditev, ka-fcor je bil neđeljski shod v Ljubljani, na katerem je govoril vodja Samostojnc demokratske stranke posl. Sveto zar Pribićcvić. Ako izvzamcmo velike ni-cijcmalne manifestacije ob zsoćovinskih trenutkih naiega narodneira živ'-jenia. imamo Ie malo prircdKev, ki bi jih mo-%cl objektiven opazovalec staviti oj stran neđeijskernu sh<xlu, em' ovredne strankarrke prireditve pa v Sloveniji bržčas še »lirmo imeli.
Zato  je  umevno,    da je n^deljssko 3&o rovanje vzbud'o    ozromno    pozor-rast in zanimanje. Nivdušiki ji prirnse SDS, pridobilo milome omahijivce ni ne. ncredeijence,   r>receneti!o   i.T   presrašiio ?m sp ra:nike.    $zj je pokazalo,    da    so prazne   nade   klerikalnih   in   drugih   na-fcmežev — doI tična vodstva sama t-h nad itak nišo rerno sroiiia —. da samosvojna demokratska stranka, ta glavna in edina čosledna pobornica naroJne in napredne misli v SIcvcti* j\ nazaduje n t?ror>ada- Manifestirale je tako no'ran je idejno silo, krrkor jn more imo'i Ie do-sl^Iro Tnčelna,  sveže  se  rarviiajcja »trunka. Vidcli sr~o na sho^u ljnji, pri-t>rofte    Kmečke  može.    ki  so v !e-Tenl hurji in v'sckfm  snem hodiii po dve, tri. da ćelo pet in šest ir, da pridejo do postaje in od  tnm v LJrbl'ano, da vjiijo  in  sliš'jo Svetozarji Prifrčevića in  nj surove  Fobcjcvirke.   Da  i*m  po**a-žejo. k«iko ?o ncoiTtajno ž nilmu preko vsch znpr^k in ovir.    Ti    pczrrvovafrui fnožje in fsntj? rr? hoćo kfnniH. pa naj bo prtisk klerikinzrra š.* t^ko jaJ<.
Ravno množere km?ČVih in delav-f!c:h ndcf?žencr\- so đ^Ie zborovartju &T2V posebno reto. Dc?"!n:mTr:raTe so 7rova. da je Snm. dcfrfokr^Nka stranica prava l;nd ka stranka, ki i?b;ra v svoj h vrs*ati vse s^otc in stincvc pn> b!valsr\'a. In to Oosledno in iskreno, vedno fn po-vsod. Ne prsTema dc^aeo-rife cr:h sTark, ki drže v o^nju več želez h**raTi. na :m**jo dru^ač^o rjol'ti-ko. ko sto*>?To pred kmet*, in dni^rač^o. kadar mumijo d?!avca ali m'.rČani. Vsi inorarr^ živeti in res ž:vr]cnj5-ki '"stere-5i 5-» sku^Tni vsem starovrm. čerudi it-jr'eda včasi-i na prvi vide« druprače. Ako propade ra-di fnvori^cc;ic en*?a st^na dragi strn. sa to prej a!i s?cj ma-Ščuie nad prvim in škoda zanj i"1 n2-nrimrcr^ vc^ja. kakor j2 b!a ra\1dczra korist Zato je bil tavo dabrodej^n vtis soli^^mr^t!  na rclei'skfm  shci'u.
Da je bila Pr-bičevićeva s':ir>š5iPa frjđ'i ju^os'rvrnrka i^?T!Tfc$!:?c:ii, se razume pač cb sebi. Saj je SDS prva rosrtefjica ideie narodnepra edinstva. cJirta stranka, ki saoj pro^ra"! povrod tuđi nro'rtično izvaja. Srb? Prib!Č(r*ić, Savjć m Božavić. Hr\^fi V!c'cr, Ka-lerr'^eT. Juriša in Tcfnaž;ć so b\v s^-e-ioi kot svejci in so se tuđi počutili kot c'^m-čl moć drm^črmt. Ko so po*~his"ai-ci sledili t"rnncramentnenHi, i^Vrcrre-trn govoru Pribičevića, n;°o niti o^azi-fs. <?a froveri v 5r!">ohr\ra?čir»\ t Jeo z~!o ia ta j^t-V: že trdi nnš jezik, In obču-Mi so, da je naša rrš;tev v t:m, d^ postajemo vsi eno. ?cle rot^Tn tzTinejo '"■"Jbe, ki za°tnr~l:2jo d"nes n^še so-?itie. *?e Is potem od-padejo s^)5Tv>iar-t>Ve. zinuti davčne ne*?n?.Jcorti. Nedeli-^ki shod je p^karal, da rrrmo tuđi v tem rravcu vztrrino na^rej in se vedno bc'j bližamo vcVkemu cilju.
fJcv2 senzacljs na Madžarske®
Sko! ZadraTcc bo arctiran.
— nuifjrpe/ta, 18. jaiiuarla, (Izv.) Državni pravdnic  je zaJitcva] pri pre-
iskovalnern sodnJcu aretacjo vo;aŠAC-m ši oi2 Zadravcza. Preiskovalni sod-r;k je to znhtevo ocficlcnil. Državni rnrdrlk se ie priloži! na viši2 od ŠČ2. ki bo jutri raz*?rav]ra!o o rritozbi. Sno-Či ie b:I princ W>dischjrr3tz zspet za-s! san ter je tnnalo njegovo zasfscva-nie d-> PD'no^i. Tr» za sijanje ie v zvezi z važ-nimi n^dal'njimi rpzitrltfi v pona-rca'ski aferi V bud'mpštanskih politic-n'h krc^h je vzbircUa pravo senzacijo in kenstern ranost obriva Jankoviče-veza dnevn'ka v par'Skem »batinu«. V tem dnevniku se naha^ab tuđi opaz!ce, iz kater^ ie posr^ti. da so grotovi ma-d-far5,:;i radika'ni kro«i sm?*'ali nadvojvodo Albrechta že za svojega kralja.
carina vremenska norcci!a
—  Kranjskm porm. 13- j*iro*rj«. (Ob 7.) Temrrcrat^ra — 10 stopnj- ObUćoo. S0 ca Mjcga.  Pršič. San'nec oci?od?n.
—  Ro<iinj$km Bistricu, 18. j«nv«-ja. Ob 7  m\. Tc^lT>cr»^JT4 — 2 stop tr-. Mcgleno. 1 crea za zimski sport ie ni ugode%
Valna inflMiila ieliata f libili odbora
Ziinanp minister o balkacs'iczi vamoetnem paktu« — Cpozicja pređlaga ostmnoTiteT parlmtentamcga odbora za zunan;e za-deve. — Clici)e1 na Madžarska zapletena ▼ ponsrejaTslsko alc-ro. — Proračua znnanfega ministra sprejsL
—Btrtgrad. 1S. januari«. Finančni odbor for~:ra razpravo o proračunu za !eto 1926'27, ker hoće, da bi bila načelna debata v odbo* ru končan* na'pozneje d-"> 25. t. m. Tuđi včaraj je «ato flnanlni odbor ves dan raz* prftTljaL Na dnevnim redj je bi prcTa:vB z^nanjega minstrstva. Razvila se je živ ah* ra djbata o oc'vazncjiih rncdnarodrK^poIi« tčn'h pcoMem^h m do^dkih. V ospredju je bila debata o pomenu locarnskih pogodb, o skleniM vrvrr^Anrga pakta betkartskih I c*r"*đv, a odnešajih naprem Rusiji in tuđi & najrrrvcj$ih dc?fr>đkih, ki se rani jajo na KaćZerskem redi ponarejanja frjncockih f^n.covcev. Pojavila so je scg'asna sodba, da 5O v fnadlarsko nečedno atero zapleteni vod Tni fa!ctorji Madžarske in da ro se rt Madžars'cetn fv>naTc;aii srojčas tuđi naši 2d dinarski bcn';ovci.
Zunaojf m'nister đr. MomCilo N i n č i ć je uvedil lurpravo o proračvnu svojega re» sora » kraišim z^nsnjc^olitičn m ekspoze* 1 jera. Uvodom* je omenjal, da se naša ziio \ nar. ia politika mhaja v znamen >u ioc: rn* skih p&fodbt ki so garancija za mir v £;tc? pi in povećalo z&upanjs e\Tcp?.kih nrrcdov v rr.'rnn boćočnorf. Šaša želja je, da tuđi rxi hodlmo v zn^hn politike, zecrtovene v Lo-crnu. Prcd'.odno pa merajo bi.'i rcšcr.a r nc'irrd sosedi vsa ona vprejenje^ ki o\*:ra* jo sktenitev sporazuma balkanskih držav. Zunanji nrnT"ster je nsto brcn'I sv?j proračun, nfig'ašnjoč, da je vestno in skrb« no scstavljen, Fri sestavi se je upoštcva!a tK>.p-darska situacija naš« d.lzvo. v d.hti principa ▼arčevarja. ProraC-n je ?xnan san cd 220 milijonov na 132 milijonov, tore/ za 40 milijenov.
Po ;1. Sicpcđtović (rad.) prrd*."^8 v in»^* nn vlad'ne vučice rnatne redakcije, taT:o pri m'til^trstvu 2'j«5anj'h dcl, kakor t^di pri rez« n"h poslan'štr.h. OdTrav'fi se imata nrela* nfštvi na Jsponckcm in Spanskcm, Ti dve mesti žc delj cara ništa rasedrni. Stcvi!o k<wirti!atov s© zmanjša od IS na 14. Zman> ša:o se trr<li različne pr^tavke. tr.ko «aro3* nna dotnače I "ste od 75.000 fsa 50.000 Dn. Zmanjša)o se postavke za kurjavo, razsvct* l;avo in Tzdržcvan'c pcr^lop'a z^rcni^^a m;* n^strstra od 1.270.000 D:n na 720.000 Dn. Rcdjcirajo se tud! ockafere poslaniške plaće.
Pos!. dr. šumenković (čzr. detn.) kriti« ^ira način budžetiranja, kakor ga izvaja ru* panjc minisrrstvo. Proraćira tega min i str* »tva je oacnkrft «c!o zmanjšan. Pred nekaj dnevi pa je namestnik finačnega ministra minister Nikola Vzunović izjavj v finanč« nem odboru, ds. }e proračuc vajnega m'nia strstva tako ogromen ravno radi z;:ranje situacije. Vidcti je, da so ss izdatki \z pro» račune zunanjega ministrstva naprtili vcj* nemu m'nistrstvu, ker se rlada nade ja, da bod3 vzbudili tam manj odporaL Govornik vpražujc, kaj je nmanji minister ukrenil za os'guranje naše države d plomatiCn m po* tom. Po Locornu se je pojavi! takoj prom test od ruskoeturške strani, naperjen proti toccrnski poiifiki in Društvo naredov. Ta protest Je dobit obtiko rtrskcvftirške Zvezne pog'tdbe, naperjene proti An^Hji in Dnu itvu nsrodov. Nekaj dni po skfenitvi te zve* ge je naše vlada zeto intimno sprefrtm zus nanjegm ministra turske republike. Takoj se je opazilo na zapadu čudno razpolože« n;e proti naši državi. Pojavile so »e tirdi vesti o obnovitvi d plomatičnih stikov * Rjbijo*
Za njim je govoril §e pos!. dr. Kulovce, na fcar je bila dopolđanska d.bata o prora* ČUBT3 runanjeg« ministrstva prekkzjcna.
Pcpoldanska seja
— Beozrađ, 18. januar ja. Na popolđan-sfcf sei je prvi dobil besedo v zunanjepoli-tični debati sam. dem. poslancc Juraj Dc-m e t r o v I ć.   Uvodonu   Je   Ironično   ome-n«:  KJe je  g.  Stepan  Radić?  Sptoh  vnra-šarr>:   Kdo   je   naš  zunanji   minister?   To  je Stepan Radić, ki govori kot da  je on sam minister zunanjth deL Zate M kilo potreb-■o, 4a li om ta. da o^savaria za ikoda* kl I }o la sfizade^l aal] crimri % svojlari Izjava* I ad. Vprašam, li kraljeva vlada  ravao Isto misli, kafcor  Stepan Radić, namrcC da  se-dan i   Madžarski  načela je   prosvitljena  vla» da.   Kzko   vlada   misH   o   rovorih   Stepana Radića? Ti so napravili iek> slab vtis ne samo   na   Ceškoslcvaško,   marveč   tuđi     v hiUjl RaaVcr# izjava  ia aiagova sav«. niitro s  Moskva 90 teneVto    aprcaKaHa I mmmU kipiaamva gleda aaSe Crlmr*. Ino- f zemstvo   je   prepTiZano.   da   se   |e   trrr$(!a  j preor1:eiftacf;a   ra$e   države.   Ncgotovo   Je. ?fl  rre  na$a   no!"rtika  v  praven   zapatJfreTa bloka aii v pravcu bloka vziiodnlh drž&v,
katerirn naćelule Rusr;a v rvezi s Ttrrš;ijo.
V   gotov cm  oziru smo raleteli na  težkoče pri naSih sosedih in jo predstavlja za naSo diplomacšio izgubl.eno tiiko. Od vsch strani   sumničijo   oazo   državo.   Očiviđno   Z  ozl-ro.-n na ne'asen položaj sedaj  pri!:aja Heja balkanskega pa!, ta, samo nesotovo je. ka-tera slia bo prevze!a garancije pri tej po-SDdti.  Italija? Povsod je HStvaricoo arne-r's, da ie na^a dr£ava element nemira.   V rc-sn-d pa iiramo samo enesa mln'stra,    kl Jo cJcmcjit r.onilra  v naii državi do*"a    hi Izven nj2. Govorik je za tem sovoril zzlo ob&rno  o odrošajlh   naSc  države  napram DoIgarsM.  Loisarska   v^ada  naj   sedaj  pokaže -dobro voljo in  sfcreno žc]jo  za  vzpo-ttavitcv   dobrih  odnoSa.ev   med cberaa   so-scdc.T.a.
Fcs'anec dr. ?!avko Sečerov (iav. dem.) Kritizira politiko zunanjega irnistra.
Vpraiu.'s zirnanji-^a rri:;?stra dr. Ninčića, k.-»*i.T:3 korric trarr.ecsva ps^a vlada akre-
in'ti za 7a*čto đriavnk šnleresov povodom ms-J/srs-ko pcnarcieva^^o afere V imenu cc'o":i:r>nc cpozici)e zahteva, da so ustanovi ec*!-^r za zuna.ile zećeve v nzrođnl *':vT>Z£ltii ter ta prešlo? obsirno utemcijuje.
V    in-emi   cc?c';up^e   pozicije   prcd-o.^a   re-srVcijo,  ki   med   drusim   pravi:   »finančni oćbor ?AT2LtTzt da je v Interesu rrirn in do-rnevine, da se ztman.'a polit^ca naše države vxli v so^!2s*u fn z znanj-em narodne sktrp-ščins,   za   kar   Je   potre^no   parlamentarno sodclcrvine.   FinciTvčn?   odbor  poziva   vlado lr» narodro s-kn>§čin«. da 5? sedan'i poslov-n-^  sprcrrci  sprerreni  in  orro^oči  usta no* vitcv odbora 7a zunarre zndevc.«
Prcdsedn-k dr. Radonic (rad.) cd-k!?^;a ta predlr^. fci s^ ga rred <Ini?dmi r>3dpisaii: sr.mosto'na demokrata Jurnj D&-rretrović in dr. Svitis?sv Popović ter de* nrokrsta   dr.   ScČerov   frs   <Jr.   Kuiranuđi.
Zirnanji rrinister đr. N f n č 1 ć takoj ođ-sovarja pos'ancn dr. Še^ero\a glede ćo-gadkov na Madžarsksm. Iz"avi;a rređ dra-c:;m: Vla^a pazljva fprem!]a razvoj pora-rc'a'ste afers na .^adžars&em kl lira «e-sarrlfvo tmfi pcl*<?fcio ora<?*e. V to rfero so vpfetcnl poftcnl of?djelnl kregi 5!ad-žsrrTie, Ftadža^ske vojaške oblast] la drnse meščir&ke osebe.
Glede ponare?3ii'a kanteovcev otnen^i irTf'^cr, c?a so t*n l©ta t'D. na Madžar-ske-i p^ttnrelet?! tađ naši 20đ!narskl ba?!. kovd, >'R2e ofclast! 90 veileTe za odeleibo Traćfarskfh merodainih krosav v tej aferi. Madžars^-e cb!?sti pa so ovirale in sabo-fir2'e t!clo na*ifc poT?ti!!*-!h ?n civi!rih cb-!asti, da se ponarejalc! izsledc in stvar raz-krije.
Gc\c'iJo se po^anci dr. Or^fn, dr. Po-'ič,  Pašenjak.  dr.  Žatiić.
Pozna zvečor Ie bHa razprava končana. FlaacCnl o<3>or Je apreel prorač^m za-nanlesa asiaTstni s 16 arođ 8 slasovoak
Današnja seja
— Beograd, 18. januar ja. Fmančni <x£bor je dancs dopokhie priče! razpra-\v> o proračunu ministrstva za šume in rudnike. Min ster dr. N kić poda kratek eksr>cze o izJatkih m dcho<&ih te^a mi-nistr^tva. Poziva f nančni odbor, da ne izvede v nesrovem resoru nikake redukcije uradni^tva, ker >e število stro-' k:vn.iaLVov-ura2rt3cov neobhoina potrebno in bi radi redukcije zelo trpelo redno poslovanje tezi mir'strstva, zlasti pa rodreienih or«ranr>v. Odsek za šume izkazuje na do*ioc&ih 214 miKicfPov m na izda tkih 124 milijonov. odsek za rod-nike pa ra đoliod-kih 425 milijotiov hi na iz4atk:h 320 milijonov tatoo, da je to mjnistrstvo aktivno za 195 ntiiionov <!i-narjev.
PosL Vladimir Mi Tetić fradikal) predla^a v imenu vladine več'ne neka-tere redukc'?;e. ki se na»iašajo na zmanj-šanje postavk za raznu investc'.ie.
Predsednik finančnes^ odbora dr. Kadonić peda nato prej!ed o poteku dosecfcrpe pror-^tmske debate. Potom redukcije v posairsnlb mirtistrstvih se je d^slei znatr-o rt'zai drf avni proračun. V nornmjem nrinistrstvn se re-<lucLra 561 uradnikov. odrosno zn'ža proračun za 33,600.000 D:n. V poljedel-skem ministrstv« za 4,190.000. v mni-?trsr\-!i za tramo reformo za 1 milijon. Celakupna rcdukcia. izvz^mši nriT?istr-stvn za zrtnanje zad?ve. znaSa d^slal 2103 trrcdnik« *z?rom* državno nstut-te^-5 fi r—»••• ^^"fran#e no'trvk 117 mTjcm. 8~M55 D#ii. Razprava ie bi!aob 12---9 prwk,ni«i^ ter so po^oiJiic iuia-
Vflsl !Jdbljansheš3 shotti u Beogradu
Ecogradski listi objavljsjo obšlrna   in   simpatična   poroSla o shoda v L|ubl{a&L — Steoan Radić zborujc v Sobotici r
secei baionetoT.
— Feesr^đ, IS. jr.nuaria. Politična iavnest je včeraj in dan-es posvetila vso pozornost dvema dojrcJ'Acrna. ki sta se včeraj od'gra'a paralel.io, to je shodu vedutelja bDS Sverozarja Pribićevića v Ljubljani in shodu nresvetnega ministra in predsednika HSS Stepana Radića y Suborci. Becirraiski listi prinasajn o ljubl;ans!cem shedu z:Io obširna, cb-jc-ktivna pn slirrpatična pcročila. Sn-^as-nx> usrotavlja.o. da je k. Svetozar Pribl-ćeviz v Liiibljajii dosegli prav !cpe u^pehe. PalitiČ^a javnost vzporeja oba shoda r>Ji tičnih vodlteljcv. Usotavlja. da je jt. Sv. Pribićević zbrroval svo-bcxino lr\ mirno. Na njcrr^v shod je imel \S2.\ državljan sverboden dosto^. Pribićcvić je priredil kot ot'-zcjcnalec shod brez zišj^Its varnostn'h oblasti.
Dniffače je b!lo na shodu Stepana Radića v Subct'ci. 2e v soboto dopol-etne je prispel tja Ratlićev Kabinetni sd dr. Krnjević t*.v je orjrp-nizlral posebno varrtosrno službo. Kons*g^TiraTit> je bi?o OTožnlštva. Po mestu sa krvžile ves dan rročne ororniška patrulje z nasn-jendTr.i bajeneti. Radxev shod se je vršii sicer na trjru, z!>-?r pa je bil tbkrožcri z rročrtim crožTiiskim koTdc"om. ker se ie Rndć bal dcTrtcnstracii. Zaniirtiva je. j da J5 Radića pozdravila!   X.    Cvet\o
Horvat. ki ^i ie lans^TD leto pomacrsl prijeti v Prpićcyi palaču
Radić je raz sini po nradnem tete« fonu pretirane vesti o udsležbL Radićc* vi listi danes javljaio, da se jo shoda udcležilo 25.000 ljudi. To je vcUka laž. Objektivna »PoKtika*. ki je poslala v: Subotico svojega porocevalca. uro ta v-Pa. da ie bilo na shodu približno 6.00(1 do 7.000 ljudi.
Radić ie v Suboilei zelo mnogo fco* vorU. rezerviraro pa o madžarski in ncmški narodni manjs!ni. Za£rozil io zopet uci-telistvu rekoč: UČitelii ne srne« io vodiM politike, morajo biti aposto. lji, ne na teamisariL Ce r>očeio tako, kakc*r hočem, naj (credo. Napadaj je madžarske strofe, ki pomarejajo bankov-ce,   a  iim  pri  tem   pomagajo  katoliSk*
Kakor omenjerra so po«mči!a h Ljubljane povsod v^budila veliko P<K zornost in ćelo senzacijo. Današnja »P« lit ka« Driobčaje tri in po! kokme o Pru bićevićevem shodn, kratico tr^nttavlia*1 !oč. da je bila udsležba na shodu kljui slabemu vremenu czrorrma. »Vreme« ob;"av!ja dva stojnea d^ls?D ooročilo tci DTTnava. da ie zbor Sv. Pribićevića < [ I "..bljani najsijajn^ie ttsveA* Beograjsii ii-ti cenijo udeležbo na 7—8000.          J
Crfvcroj'ena nemika vlada
—   Berlin,  18.  januarja.  Dr.  Luihcr Je rčer^ toc-nčal pasvercrvTznja 2 naćel^2:i pnr. Icimcntann'h s5tir?:n, ks prklejo v poStev pri sestavi   vfl"de.   Dosegei   }e  t>o«£2t*vTie   rezultate,   ki   jih   je   sporoča   preiscdrkHcu   f»r!i-b'fke  Hiruienbtirsii.  Danes   se  fra  oK      i oficrjc'jio poro6!o o sc>tavi v!ade. V ^ir.--arjih  držr^fiG^a zbora Je sv.rGi  krož:?a T!^-slcdrrja  rrKTristrsfta  lasta:   1.   dr.    Lo^hcr, drža-vTii  kniHrelar,  3.  dr.  S t r e s s e nf t n n, rt3rar*ji  mJmstrr, 3.  df.  Koch  (demcl   -^t) nofrsnje,  4.   dr.   Mari,   (centruin)   pra —. *--ij2,   S   dr.   Reinhold,   finance,   6.   d?.
B u r 2 e r, nrrixlno grr -.p »darstve, 7. dr-Krohne, prcrrct,  8.   đr. Br?nn«, javnn
dc?a, 9. dr. Hess. prehrast^ 10. posL S t!n%et. pc?tc m It. Gessler, vojno. ^Hrda je scsUv'jtma ~vz ?r'Si!r?p!nilcov centruma, deTrricrpfcVe fn n©mšlco Ijwl"*\e stranke. G!c<*e te kr7tri>:f:jc;je so se i>o;a-vile d~Tics d^okfne nekatere težkoCfe. Ce-pr£v je i«ta Ž2 dcfx!tA-no sestavljera, pre-ti nov! vlndi neposreeina nevnrnost. ker so nerrrSkf na-cij-r-na'ci n:<i>a\-eda!! vladi naira-dika^nejSi boj rr<f; tc?:r\, k^r je prevzel no-trrnje n/Trt^trstvo <k«m'flrr^L Z"to so se zci-ČeH člani bavarske Ijtsiske stranke pomišljati In zahtevajo. da prrcvzame notra-nje zadeve zrt>torr?3c kake druse vlc-dne stran1!:«. Dcmo'krarje pa vrtrn^aio pri tenu da se i kn izrr»S n^tranje m:ni«trst%ro. Zato je nr-e-eče, da br> nryva ne-mska vlada, ako bo res denes obfavTjena, že p^dla, predno bo mogla začeti z defom.
STEPAN RADIĆ IN SUBO. TISKA FAKULTETA
—  S-ibotica. 18. januarja. Prosvr^ni mi* nister Stepan Rad ć je po koolancrn   hodj. ki ni izzval zaželjenegj odmeva, sprejemai ▼ mestni hi§i  nzm deputacije. S^ loš no so vsi op«ziiif da je subotiška pravna takultc« ta skupno z akademsko omladino na prlmes rcn   način   demonstrativno   tiastopala   proti prosvctncmti   ministru.   Dekana   pravne   fa* kulte te je Stepan Radić sicer sprcjcl. prsa vijo tuđi, da so se izravnala vsa nesoglasja r&di Radićeve znane mariborske izjave proti  ' subotiškim uciv. profesor]cm.
VPOKOJITVE ZAGREEŠKIH UNIV. PROFESORJEV
—   Zagreb,  !&  januarja. Današnji  »Jn-tamli   List«   javVa  iz  Beograda,  da  bo  v kratkem vpokojenih 9 atiiverzitetn-h profesor jcv   v   Zagreba.   Mmirovljeni   bodo:   dr. Vodnik,     dr.   Artur   Schneider,     dr. Novak.  dr.   Petar   Bolat,   dr.   M.   Kiseljak,  dr. Ferdo  Ko c h   fn  dr.  Rado« vanović.   Ve£   umirovi.'it*ih   profesorjev pripada   samostojci  demokratski   stranki.
Znižasfe ležarine in stojnice ter podaljšimfe "^ViMiTlnih rokov«
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubi ani obveiča vse interensete, da stopi naredba o zn'žanju Icžarinc za blago, ki se »ahaja na zelezniSkih skladiSč.h tn tovori* šč'*h m 1. februarjem i. L v vetjava. Istočas« 00 se bo podaljšal tuđi nakladalrri in raz« kl&dalni rok od sedmjlh 6 na 24 or in mi* žala atojnrna za vtgrmc ta!;ot da se bo p!a* fa?^> dr *gi dan po 5 D'n na vagon m nro, tretji dan no 20 Din na vjigon in uro, za aa* ,
I daljne dni pa po 50 Din na trro. Lefarim za blago, ki se nahaja v rclerniških *^T^4y ščih, bo znižana na polovico sedanjefa oi. ;   nosa, dočim  bo  za blago, ki se cahaja a£ ;   odprt'ih prostorih (na železmiskih klan£iiiali| ( vcljala stara ležarina, in sicer 30, oiTnrw< 1 50 para za 100 kg na dan.                          '
~ls ziite prilel
Od danes naprej do prckirct
llllli PWA
':  \«aiMMteio ngodne, prepričajte sevtrg»»
vint
' KETTE Ljubljana,
modna trgovina xa gospode.
Borana poročila
LES.
Ponudbe m povprašsvanjc živahno, prm danih 12 vag^-nov bukovih drv po 17.40 Di»j |   I vag. bukov.h plohov po 500 Din in 2 vaif« emre^ov.h desk 490—500 Din.
2ITNI TRG.
Ccne pšenici čvrste, 310 Din, tonrze pnk dane 2 vag. po 123—125, oves 2 vag. 19 Ditt* Ponudbc  živahne,  povpraševanje   slabo,
EFEKTL
212?J dri. renta za vojno Škodo 32S| 7% invest. pos. iz L 1921 77^3—75^0, Celja ska posojlnica d. d. 200—202—202; Ljubi Ijanska kred tna banka 210; McrkantilnC tank* 100—104; Prva hrvatska šted/cmic« 960; Kreditni zavod 175—185; Slavcnst* bank^ 50; Strojne tovarne in Hvara« 125-** 125—125; Združene papirnice 110; Stavbnf družba d. d. Ljubljana. 100—110; Šešir & d 115—123; 4,2% koni. zad. d^ž banke 20—2^ AYn% zast. 1. kr. dcž. bnkc 20—2Z.         ^j
ZAOREESKA  DORZA.          "^
Dne 18. lancarja. — Sprcjeto ob IX
Devize: Cunh 10.^9—10.969, Pra« sa 166.70—168.70. London 273.78—275.7^ Trst 227.16—229.56, Newyork 56.23—56^^ Berlin 13.4016—13^016, Dunaj 791^6-* 301.56.
Efekti: 7% Invest pos. 1921 77-^ 77.25, 2J<% drž. rente za ratna šteta 3.13 —3.17, 315—316, Ljubi anska kreditna 2101, rirv. eskomptna banka 1Z0—123, Kreditna banka Zgb. 153—135, Hiptotekarna banka 64 K—65, Jugobanka 108—110. Praštedio^ na 957H—980. Slavenska 53. Eksploataciji 40, Orava d. d. Osijek 215, Šećerana, Osi-Jek, 4^5—415. Isis d. d. 65—65, Niha* 35, Gntman 340, Slavcks 150—^5, ^avonlja 42^43, Strone tovarne 1S5, Trboveif-ska   a»—345,   Vevče   lI2,Agraria    44K-.
INOZEMSKE BORZE.
—  Cizrih. 18. januar ia. Bt>rza: Beograd 9.155.  Pariz 193X  Lordon  25.16. Newyork 517.75,    Mllan   20.90,   Praga   15325,    Duntl 72.9a
—  Trst,  18.  januarja.  Predborza:  Beo» grad   4375—43Sa   aPriz  93.25—93-50,   Lon# don 12t>.30—129 315, Newyoi-fc 24.75—24.775. Pruga  73 30—73J0.  CurJi  478—479.  Duaal 347—J5a*^
Stran £                                                                               tSLOVEKSKI   NARQD><in< 19. jamwja 192S.____________________________________________     Stcv. t |
Mi pflliia laiRliiija i Sliraiji
Hottfna sknpUlno SDS v UofiUanL - Sajwtlvii sovor Svfozarla MiKevlfr - Kllub sne?a !n mraza se ie slioti ndeležllo 7000 IjađL - Dsšll so zoslop-niti iz najoHJdljen^Jlt] krale? 1] j&IIansKc oDInlL - Velike ovacije votlteljein
SDS. - Manifestacija po mest ih uličnu
Svetost Pribićević    je K^voril    v
•Ljubliaih. Sh:xi skucan v ta namcn. se ie pretvori! v tii.nVovito in rr.-rjročno Manifestacija. kakršne š^ ni itn?ia nabe-na stranka v Sloveniji. Bi!o je, kaVor da so se zarotiii vsi elementu da ni u na-ftprotujejo: sneje ie zamete! ceste m po-ta. ▼ Ljub^ari sami te pravi januarski •nraz. a krmi? *etr.u se *e zbralo na t> *o£e in tisoče ljudi iz Ljubljane in vseh fcrajev ljubi iatiske, ra tuJi mariborske oblasti. Udeiežhi ob takih neuzDdiih razmerah pr-trcaja dvojno, kaicar Če bi we shoi vt£1 tb lepšem vremenu *i pripravnejš^fn času. Zato ni čeda, da so bili presentčeni mai tiajvečii optimisti w da je nedsfjsfca manifestacija sugestivno vplivala tuđi na orrvahliivce i i ■asoroinlke. SDS «e lahko ž oio v potei »cn zadovoljna.
Prihod Svctozarfa Pribičevića
Svetozar Pribićević ie ^rispel v Ljubljane v soboto zvejer z beograjskim brzovlakom. V n;esovem sprem-sUn so bili predseunik fceoKrajske obUstne organizacije in edsn nglečnej-Ših članov SD3 v Srbiji ini. M loš 5 a-vić, narodni poslanec iz Makedonre Gligorijc B o I o v i c ter odlični voditelj zagrebških samosto.nlh demokratov obćinski svetnik dr. J a r i š a. V Zagrebu so orićfikovaJi n pozdravili voditelje SDS zastopniki Ijabijansk.h demokratskih organizacij gs. ravnatelj J u k, clr. Pestotnik :n gerent Josij> T q r k. Na kolodvora v Brežicah ie prićakova'.a ?. Piibičevića In niezove tovariše štedna deputacija brežiske kra;cvne organizacije, v katere imenu jih je kratko pozdravi! mestni Žnpan <ir. Z d o 1 * e k. Tuđi na Zidanom mostu je pozdravna odlične politike tartiošnia kraievna or-scanizaci a s predsednikom g.Bašo r 3 ! čeln. V Ljubljani radi p'vne ure ni bilo oficijelne^a &pre,cma. kljub temu pa se Ie pri prihodu \ lak zbralo veliko število žastopnikov raznih ljubljanskih naprednih orgaaizacij in muogo dragih pr'.sta-šev SDS. Svojega soboievnica ni prijatelja je primka! na kolodvoru tud! dr. Z e r j a v . Po prisrčnem pozdrava so se odpeljali posije v mesto na svoje stanovanje. Svetozar Pribi^ević i-2 bll gost z. dr. Krameria. ostali gospode pa so ttanovaii v hotelu &SIonc
Ljubljana pred sbodem
V Ljubljani se je včeraj že y jetra-ojih orah poznala, da dan ne bo o'u a!'a nedela, Večie in manjše skupine li^di fivcn Licblane so se zbirale v kavar-nah m pc'i a.a>j po !nr>iih zasneženih ulicah. Kljub gosto naleuiva^očcmu sne-^ii je bil prorrct z'asti v centru mes;a »zreiino živahen. saj je orispelo ie v so- j boto, k već ra z nedeljskimi jutrarijimi vlaki, s sanm: in ?e§ na sto in sto de-»lokratov dc samo iz bližn'c ljubljanske nkolice, ampak tadi \i najoddaijcnc^ih krajev ljubTjan?T<e oblasti, pa tad? Iz vseh večjih štajerskih mest.
lzredno zanimante za shod in 7B 2:0-vor znamenitejra politika ca je vladalo tadi v Ljubliani *ami- O shodu .v* kovo-Tili Uuc?je. ki so sicer zelo rezervirani in «?e ne ndeležujejo pcUtičnih rnunifcsiaj?. Zato je bil tuđi obisk shoda tak, kakr^-nesa ne beleži nofcena strankarska ina-nifcsiaci:a v SIovcnijL
Najvcčja dvorana Jugoslavija
Od 9. naprej se je zače! ves ulični promet koncentrično nsmerjati od vseh strani proti sokolskemu Taboru, te pred !0. je bila dvorana z Ealeriiami vrvrd na-polnjena. Dvorano Sokolskera doma na Tabora je danes največja dvorana ne ^amo v Ljubljani, ampak 5p1oh v Jugoslaviju Brez ga'erij mert nad 803 kv. m, na Kalerijah. ki se vrste krog in krog d\^rane. ra je prostora tuđi Še za pol-druci t'scč ljudi. V veLici $r.>eči ;e štala v tej c«ronmi dvorani irmcžica. ki so ;o objektivni opazovaJci cenHi nati 7OK> ljudi.
Skupština je nuđiia fmpozantne- re-vfjo in verno shko demokratske stranke v Sloveniji. Videl si ljudi vseh slejev in stanov vseh starosti, od oduševljene mladine do zrehh mož in resnih, pre-vdamih starčev. In vsa ta silna množi-ca je kljub mrazu, ki je bi radi ceirent-nih tal prav občuten. brez nevolje vstra-ja!a do konca skoro poltretjo uro traja-joCe skupščine. Z veliko pozoroostjo :e sledila izva;anjem ministra Pribičevića in ostalih govornikov in prehajala ved-no bolj v oduševljenje in zanos, ki sta dosegla tako mero. kakršne pri nas na političnih skupSčinah nismo vajent
Velika Sokolska dvorana se ni dogotovljena, oostaviieni so vnj^j Se leseni stebri in odri; aranžerji pa so Jo tako ovili v zelenje in zastave, da je naredila kljub temu izredno prijeten vtis in ni niti naimani kvarila harmonije ali desila navdušenja. Nekaj TJosebtiera ie akustika dvorane.    V vsakem kotičk«,
tuđi dafeć jnori na galeri.ah, si rarnmcl vsako besedo. izgovorjeno na odro, ki je bil postavl.ien za arovorn ke in foste na severni strani dvorane in te bil ves ovit v zelenje. zastave in preproze.
Sprejem prvoboritelja Jugo-
slovcnstva
Ob 10. ie dospe! pred Sokolski dom po^lanec Pribiicvić v sprems.vu pj-s!anca &-. 2er:ava t?r Z3zreb#xih i?i beograjskih go&tov. Velika množila rbo-rovalcev ga je pri kakova! že pred do^ Trtom in mu priedi:a bome ovacije. V imena iiapreJne^a društva za ient-peterski okraj je pozdravil z. Pribiće-vića mestni gtrent g. Josip T u r k in se mu zahvali!, ća ^e j? odzval povabilu Ifutijaiskih dcTickratov ter yh pri§eJ posetitL O'jincm ga je pozdravil kot gospodar Sokolskega doma na Taboru, ki }2 b:l 2ffrajen s urisoevki or jateljev Sokolstva iz v"jeh delov na^e države. Ponovni navdušeni vskliki voditel'u 5DS 10 sledili govoru g. Tcrka. Gdč. Vera Stritarjeva v naši narodni nosi je izročila k. Prib čevlću v imena demokratskih žen in deklet vzhodnesa d2?3 Ljubljane velik šoDek cvetja. G^«n. Pribičević se je za oha rozdrava Dri-srcr.o zchvalii in nato med novim: frenetičnim* vzkliki rrčičl v zjrradbo.
Ogromna dvorana je namah atih-nla. a !e za kratik lip. Ko se je pojavu" r«a odro Svetozar Pribilcvić, je zabu-ca!a. Č2 si ime: obcu:ek. kakor ća se tresejo stene. Oglušujo^i vzklikj: ^Živel Svetozar Pribičević!« »Zdravo Svetozar!* »2ivel naš vod ja!* 50 odmevali po ogromnem Dro>toru ia kar nso J:otc-ii prenehatt. Z balkona nad odrom in drugih gaierij pa 50 se vsipale ra odcr s\eže cvčtlice, kakor da hooejo pre-kositi stiežinke. ki so baš ta čas talio gosto ra'etavalc zunaj. V zraka so vi-hrali robei in klobukL tj*očglave mno-žice so ploška!e in vsklikale. Bi! je prizor, ki je marskomu orivabil -olze v oći, in bil je prizor, ki je ča! sijajno ' spontano zaJaSc2Tije one mu naZer^u prvoborizclju, ki so sa tuđi v S'oveniji, ziast! v Ljubljani toliko blatili in obre-kovalL
Na odru so se zbrali o!<rosr Prib:če-vića številni criigi rcprtzcntanti SDS, predvseni narodni ooiianci Glicorue Božović, Stevo Kaiembar iz Like in Vcčesi&v Vildcr. k" sta p i^p^-!a š^Ie v nedeljo dopoIJn^. ter dr. P i v -k o in dr. Ž e r j a v . credsedaiki oblast-nih orsanizacii SDS Miloi Savčić iz Bjosrrada, <ir. Ljuba T o ni a š i č iz Zagreba in dr. L i t> 0 1 d iz Maribora, civ-ši minister dr. K u k 0 v e c, predstav-nikl ljubljanskih ersranizacij ter skoro vsi župani naprednih mest Ijcbljanske oblasti.
Po'e^ odri so bile postavljene miže za novinar je. Mavzoči *o bili norcJeval-ci vseh večjih cn^vnlkov Ljubljana. Za-jrreba in Bzozrdtlz, Politi "ne razmere so se razvfe iako. da stoji Samosrojna de-mokratska stranki, dasi i>o šfevi!u ma-i-datov razmeroma majhna, v osoredju političnega zanimar.'a v \sej državi. Zato tad! tolik interes za PrilJJevićev ljubljanskih shod pri vseh resnih Lstih.
Dr. Žerjsv otvori shod
Ko so se ovacije g. Pribiieviča in njegovim tcvarišens oolegle, *e je dvig-nil dr. Žerjav, zop^t sprtje: z \ihax~nim ploskanjcm in dolKotrajnimi ovacijarrrš. S kraikiTi markantnfrn nagovorom je otvor! veličastHD skupštino:
«Dragi bratje :n sestre! Srcćen in pono* sen »:ed. da morem otvoriti tako egromen ra«.n;fest*cijs!;i zbor, ki mu je pretesna n&}* >cčj* ljubljanska dvorana. Pred tavljam rtm. in iskreno pozdravljam šefa naše strana K«. starega borca, za ju^a ^vensko mi^cl, dušo slavne hrrat^ko^-b^ko koalicije, ki je skurmo 7 napTcdrimi Slovcric? pn'cazal pot v Jt:g[osioven»t*-e. aofj, ki je v Narodncrn ^>ć'!J ^od 1 na5 na-od cItk: I. decembri! 1918 na formalno cstar'jvltev naše kraljevine v P^oi;-ad- ««faTncga borca ti r.srcdno iu dr» zavreo ed n$tvt>. mr?ža ravrse linije. Hort»no* ga rnačeja, r^ustrašenega za»tor»o:ka svr>« todomtselnih nj ^ocalno* oaprcdn:h načet Srbt. ki se c^tko čuti HrrtU in Slorcu"! — pozdravljam Tonct eekrat v naši sredi r ašct*a uWjatclja Svrtorarj« P r i b I č e ▼ i* c a.  (Nove   burne.  rf~>!<*o*Tam« ovacije.)
V tcf dvoranu dragi naš vod, a, |« danes duša bel; Ljubljane, tu je cKrni zbor njetie* jTf treščanstva vseh stanov v bratski slogi. Tu ao mnogi odposlanci ca-^h organizacij runaj Ljubljane. Lahko p* ti jamčim, da poleg ni$ tl«>čcv ponosno utrlpljcjo »rca ia se v tem hipa obra ča jo iz v»e S'.ovenije »em« kaj tnisli in »skrene zelje večkret po deset« t'soČ naših prijateljev.« (Viharno odobrmv»# nje. Klici: «Z',*el Pr;bič«*vić!»)
Dr. Ženav pozdravlja nato navjoie poslance in druge predstavnike SDS ter nadaljirc:
♦Pozdravljani naše brate z defele, kf «o stras!oo držali, ko se je Ljubljat» kolebaia in so danes v krcplceni napredovanju. Sled* t jič pa tuđi vse LjubljaJane, ki rat L 1926. Čakajo oštre borbe, pa rrdi povrnitev bele m državne zasUre oa belo Ljubljanom
Predscdstvo zbora
Govor dr. Zerjava so sprcjell po-
s!c§alci s ponovnim viharrjim odotrava-njem   irt  2  gromovitim  prskanjem  so-irlasno odobrili njegov predio«,   da   si skup^:!na izvoli nas1edn;e predsedstvo: i Predsednik dr. Albcrt Kramer:
podpredseđnfki: Fran Gorazđ. ravnatelj v LjubUan1, Ravnik Janko, delavec na Jesenicah, Josip M a t j a n, posestnik v Vižmarjih. Franc Martin-šek. po^tni pfKluradnik v Ljubljani in Julka Poviner iz Kokre; tajniki: Fr. P r i rti o i i ć. mzarski mojster v Ljubljani, Vladimir Smole tehnik v Ljubljani, Franc Pančur, possstnik v Zs. Tuhinju in Janko G r a š i ć , delavec v Šiški.
Nagovor dr. Kramerja
Živahno ak^amiran je prevze! tr, dr. Kramer predsedstvo zborovanja. s kratkim nagovorom, v katerem je povdarjal med drugim:
rDanašnji zbor je po šttrilu ob)«ka ta'cs šcn, ka.kr5ncga §e ni videla Ljubljanu in kakrSnega Jte ni fraclo nobeno posloptc pod svojo streha. 2 ni'm otvarja naša stranka tz leto 1926. svojo politično kampanjo. Vrsi či;tlmo, ds se v naš: državi bliža nova do» ba. Drfavnr*pravni boj je končan. Po ic* st h letlh težkcga bojt je * kapitulacijo rij dlćevikcga separatizma ^magala edinstvena rni^cl na vscj crti ir« za vedno. VpraSanje cdln^rva Jugos-lavijc je kottčn© ođ^očen. L-"* kvld.rano je staro stanje in pred nas stopa* jo gospodarski, kulturni in soc'a'oi prokle* mi. Naša stranka * r-.nr.-jzcm gleda, da se \?.f vr§uje tijcn pregram. Mi se ravedaroo, da imamo polcg držgvno^pravnrjra nacicnalfie* ga programa šc svoj r«?c:atni. kultiirnJ in go* spodarski procram. ki je ravno tako važ^n. Odloženi ^nrio. dz f« vržemo z t*t> silo na đclo ra vrcsničrntr na?!h id?} m prrgra* mov. ćutimo se rmaijovalcc v velikcra boiu, ki je za na?niT in prepričani smo, da homo s-magorale'" tvdi v (^tal'h vprasanjih,.* (Odo* travanj? Ia ploskanj:*.)
Predsednik dr. Kramer po Ja; a be-sedp jlavnemu govorniku posl. Sveto-zarju Pribi^evSću. Množi ca ie kakor zelektrizirana. Dvorana vnovič odmeva ovacij, vzkiikanja, ploskan.'a; rov dež cvetlic pada na oder. na Pribičevića. ki se je dvigmit «1 s-cni ob ^raji, se sme'il:a ra odzdravlja. Poskcša sovoriti. a ne more: njegove besede se brezsliS^o i/-s^ubljajD v valu vsklikanja in ploskan^. A ko naposled pr»grrabi 'j^oaen trenutek in zazveni njegov gias preko tiso^e.ih glav je, kakor da je vse o^ara!. Le šč iu in tam osamel vzklik »Živio Prioi* čevič!« »Zdravo, Svetosar!*— in grobna tišina nastane, do skrainosti naleta pozornost. Vsak se boji, da bi preslisal kak stavek, vse sledi voljno njegovim sugestivnim besedam.
In Pribicević govori. Lsiino sklonjen naprej, z levim komolccm rah'o opri ob odersko ograjo. Njegov jcklciii zaterrme!? obraz se srdi 5e boli karakterističan, je kakor utetešen izraz velje ii energije, jasnih ciljev. Njegov govor je PTiprost, brez I/Jepotičenja in brez demagogije, a sogičen, nsizprosiio lo^ičen, pri tem ra iskren, prisrčen. Govori cd srca in zato tuđi k sreo. vžiga, oreDiiču-jc. Ako je kdo merca dvomi! nad Prihi-čevičem pod rnnožico blata^ ki so sra in ga me^ejo nanj nje?ovi politični nasproi-niki, ko ga je slisal v nedcljo. ni bilo dvomov ve^. TaKo govori mož, ki nima nicesar prikrivati, državnih. k\ ve kaj hoče in ie globoko uverjen o zrnast svoje ideje.
Govori 00! nre. eno uro, oolđmro aro. a pozornost poslušjlcev ne pada. Mraz v noge je vedno bolj neprijeten. a vsi vztrajajo. Prekinjajo govornika ved-no z bučnim pritrjevanj^m, s spontanim odobravanjem. Žal nam prostor ne do-puš:a, da bi reproducirali ves Pritiče-vićev govor; omejit se moramo zato Ie na nazvažnejše odstavke. Izvajal je med drugim:
Dragi bratje in sesrre! Iz srca sem zado« voljcm. ker ste mi dali priliko«, da govorim pred vami napredn:n>i S!ovcnci. ki ste pred vojno m im. vojae bili oni. ki ste gajili r-ga» slovensko ed'nstvo v Sloveniji. Drugi so za« topali Ie JugDsIorctBtvo v okvlni £rno* iolte Avstrije (klici: «Rcs je! Tako je!»). a vi, napredni Slovenci, ste zastopuli čisto ju* go»lovcr«3tv<x fred=ntistično celokupnost vach ju^>3lovens'cih plenten Jn pokraj i n. Zadovoljen aem i» veseli me, da govorim v bcli Ljubljani, ki je najšskrenejše jugoslo vensko me»to ▼ naši državi
Mi samo>tojtii detnf>xrati smo po svojem custvovanju akupno Srbi, Hrvati m Sloven* ci, mi so»o Srbi. Hrvati in Slovenci, a istocasno tuđi Jugosiovcnt. — (Burno, dolgotrajno odobravanje.) Nas Sovinizeta je v ten pogledu tako velik, da se ne da za* treti.
Mi mo nporabljali oštre
akreo« proti 9*or~~t}tfy>nemu fokretn ▼ državi, a asa vod ja gMJbolj radikalnega scp«r*t:«tiCT»cga pokreta je pred nekoliko tedni tejavil v Narodni aJrapičini. da je bilo setrtje njejjDvcga •enaratističnega pokreta driavna potreba. («T*ko je!») Ako pa pravi aedanji 8ef klerikalne stranke, da je bik> to Msilje, potea »ortm re& naj ne bo bolj pepeifcj od papcia aamega. (Veselost. Cdo» brmvaajc.) Potem morasa red, naj ne bo večjt radidevee, kakor Je Stefan Radić sam. (Smch.) Samostojni demokrati pa lahko dvignemo sv^j* g'ave, ker je kapitulacija najradikalnejScua seotratizma v oaii državi
ospeh naie politike. (Vihcrno odobravanje.) Brez saroostojnlh demokratov, brez na§e ravne Lnije. brez naše vrtrajnosti bi ne bilo te kapitoUcije! (Burao odobravanje. Živica klici. Na govornika se ropet vsiplje cvetje.) Tukaj v Sloveniji je najhujš* zastopnik separatizma
kferikarzem.     ;
Slovenski klerikal'zcm ve, ć» je najno omejen samo na Slovenija, zato *astop* načela semostojne Slovrpije, da hi vlada! neomejeno vsaj v njcj, k? Ž3 v ćeli državi re more. (Burno odobravanje.) Zapomnite pa si, da klerika'ci veo dar nišo tako do* sledni avtonomisti. Kadar mj na vladi v Bco* jj-adu, so največji centralisti. Ra\i?o tako deia g. Štcfan Radić, ki je po svojem pro» graroj nerdvisne ne^ralnc čovečanske rc* publike (Srueh) postavi U ne samo profesor* je, ne samo učltclje, tcmvcc tuđi pvnnožnc ućitelje in iolske sluge.
PaČ pa se nam samostcpjrim demokTatom po krivici oć.ta. da smo central'sti. Že na saraj^rskrtn zbora leta 1919. je padia paro» Ia, ki se g!asi: »Država !*c mora v vladi cvn« tralizirati, a v upravi decentrarzirati.% Mi hočemo rajširšo samoupravo obč;csk;h in ^rezklh  oblasti  v  ćeli   na5i   državi,  hočemo
tipravro r'v'ccriCCTit-"c*>a.
K&t je v naš? diva vi že rickoncctitnfarro tn dccentral:;irano. to je samo naše ado. Zahtcvamo pa Se občlnsko samoupravo, vc»j litve v obČ'nah, v srcz'vc in ohlastne sk'dr*-1 ščinr. Zabtcvamo, da dobiro zikon. s ka^ teritn se bo dzl državnih fliianc odztopil ohlastn:m in sreskim skup^ćinam, da bed^ mogle žileti, ker ne gre. da bi princsle oži* votvorenje tcK korporacij zopet nove davke.
Ocitajo natn, da smo Tia?protni'vi ci* cicnalističn'h manjt!ii v naši državi. Dcjanj >ki pa smo šli v pro3vctni poiitiki tako đaleč, da cesto žc ni bilo već v interesu države.
Kako pa postopajo 2 natni dni£i? Ko sem nekoč vpraSal avslrijskega ministra, zeka i
Slovenci na Kcrcjfckent
nimaf-o s%*oj'h  Sol.  scn>  dobil cd^ovor,  da
so  sami  v interesu  svoje eksistence  zahte^
vali utrakvist'č-n^ šr>!e. (Streh in klici:  *To
?c laž.» *To je  sramotenjc naših bratov na
I   K*>rrrVztm'.»)   Odgoioril   sem:   cTudt   naša
i   cržava more s sviij'ns  rpravn:m  apariitom,
j  kadarkr>Ii hoče, devseći, da bedo naši Ncmci
m »Madžari jami prosili, naj jih resimo T5?m*
ških  in  madžars-k'h  šo!  in  jim  damo jrg^j
slovenske.^ (\'iharen ap>Iar-x.) Lahko rečem*
da robena na$a sovdn* država v prosvetrii
»iolitiki «f naprain r.arodr'm manjšinam ti»
ko li-beralna, kakor ^e neša država. Obžalu*
jem, da
Sfovenc? In Hrvat! v Itrfj!
t*c morejo prit! do enakih nr3vic za srr»} kulturni hr nacijonaln: razvoj, kakor ih itnaj^ narc<fne manjšlne v na5i držsvt. Cba žalujem. da žive ravno sedaj, ko slave pri« morski S'ovcnci !n Hrvati 30!etn:co svojega ra^!'jžncga nacltmaTnc^s dnevnika, tržsške ^Edno^ia v tako tcrk*h prilikah.
Nck*j  šuša. smo imci: nsi v rokah
prcsvetiii resort.
Mi smo tiiti, ki smo dali Diisi presveti piavo obhk.0, ki smo u začrtcli ia ji dali sincrn.ee za nadale je ćele in razvoj. Vsi rrrorajo prlzoati, da so riasti v^e pro3vetnc irvstituclje v Sloveniji ustvarjene v naši državi baš zasluga đemokratov iz Sloi'tnije. To sa trajne rnsucucije, k* jih ne more spraviti do padca nob-na brbljavost, (*Ta> ko jel» Odcbravanje.)
Svojo pažljivosti pa nismo posvečali Ie univerzam in srednjim žolam, marveč v prvi vrsti tizdi osnovnim v->Iam in zlasti našemu povzJ gj ućitcljskeg2 stanu. Al;o &mo d:>* 6cgH, da imamo sedaj >vo'>odno solo, da smo c-d-trunJi *-sc one elemente, ki ne epa= tfajo v naše šolc, je to čaša veliks zaslrga. (Do!^>tra;no ple^kanje  in edebravanje.)
Vprašanje, ki najbclj zanima čašo jav* rost, je
tnančnl prcbieci.
Proračun naie države, ki štejj jedva 13 niilijooov prebiv*lcev, je doo».g2l fantfistlč^ no stevilo 15 mlLjard d narj^v. V&ak. trezen člo^ck mora priznati, da naša kraljevina ne more nositi t;h strasnih bremcu. Ako so-ćemo t.rati države v ian;nCai polom, moraj n<o skrbeti. da se to predrugači. Redukcije fttorajo biti na vs.h pvolj.h pravlln; ta smo* tienc, na pa brez g.ave, k?tkor se to dincs dela. Kar oa d^b;lo s>e irta tuđi pri prora* čunu ministretva za naredno zdravje, isto* Ča .no pa doveli d-spo^icijski fond 9 mili* jocov notranjemu m;n*.>tni, ki takefa fonda aplch ne potrebu je Dlspozici'ski fond zr-* nan.cga mini tra pa znoša ćelo s-korjj ICO niilijonov in in ga 1 porab!ja minister brez vsake kontrole uarc<ine skupščine.
Scda; se nam ponovno napovc^ujc
redi&clja eradntstva,
En^ka redakcija se je vršila že leta 1923., toda po tcj redukciji smo imeli 5s več urad* riStva kot prej. Brez dvoma tuđi eventualna nova redukcija ne bo nikaka redakcija, ker bodo izditki ia aktivno ia upokojenx> urad« olštvo iznesli cn&ko vsoto kot sedaj. Zato re jama stvar, da se ta redakcija ne mor; vršiti tako, kot so \o gotove osebe v vlsdi zamislile. Ljvđi, ki so dancs državni usluž* benci, se ne sme vreči na cesto tn s tem na* praviti novih ant'drzavn'h in koraimističnih elrmentov na škodo državnih interesov. (Burno odobravanje.) Da bi bs mogla izvesti prava in pravilna redukcija, bi morala drža* va pr^dvsem nrcdlti naso državno upravo in reducirati ođ rgora/. Morala bi predvsrrn reducirati mnogobrojna ministrstvr, ki jih imamo mnoga vec\ kakor je za naie r«tce* re potrebno in koristno, poleg tega pa se oe!o vrsto državnih podtajnikov m dn-glh f'nekur. Tu tiaj se začn- redukcija, ne pa pri nižj ih uradnikih in slupah.
Žalostno je, da fiaia država po osmih Ietik svojega obstoja Se nima
zakona o izenačenjn đavkoT.
Gkdc davkev revoltira ena pokrajina proti drugi ia pojavljm se s vedno elcmeo* tarnejšo sik> zahteva pt> isenačenju davkov v vscj državi. To je tuđi pravilno in rđi cna kardinalnih zahtev naše stranke. Dvo* mimo Da zelo, da bi bil ta zakon v resnici
kmala predložen. Poznamo namrtJ preda* fcro sedjsnje razmsre v vladi, čeprav Radio pravi, da d^la secianja
vlnda. kskor cna f^inTJa. Kako izgleda c?j!o v tej familiji, in kako harmonične razmere vladajo v njej, vidimo cian za doevoni. Ena skupina obtožruje U> smeši drugo pred jsvnostjo. radikali očltajo radlćevccm, da kokctlrajo z rsarodnlmt miinjšinami, radićevci pa do-že mdlkale. da n;>o varćni in dj zapravljajo dižavno prc^ moženje. So pa samo neznatni incidenti, ki pridsjo v javnost, dr'anski položaj pa je sa mnego siabšl. Dn-gače tuđi ni prlčakovatU V.ajti sedanja --;<ida cbstoja iz reprerentan« tov dveh dlarcctralno nsiprotujočlh si sku* r:n. Scdanji fistem nosi ka] smrti že od vsis gi svojega početka, Ja^r:.^ je, in ve*Ino boli se tući pojdvljajo rato  *namcnja, da je u
režim že v ll^vidiicll.
Srdanja vlada, *ji ima dvetre*jin?ko ^c« čino, ni fposchna niti za rcŠitev nobeneef* važnjga vpru.saDJa. Zato mora ta sUu.in e-vrahirati in na površje »norajo prlti neve kombinacije. Te so šcle na delu. Vse na>e stare stranka ro v^čiijorne. Iz v likvld-ieijL N:ti radikalna stranka ni već homogena, ttmvcč je le federacija vei ^1^?- -^1" dvoma, da se izvršuje v našem političnim življenju prcgrupac'ja naš;h politiCnh strank. Rizči* š^enje mora pr'ti in na površje bo prej sli s?ej prišla kombinacija, ki bo vodila džav« no upravo tako, kakor zahtevamo to mi, m kakor zahteva tuđi naš narod, (Buttsd cdo« b ravan j^.)
Poglcjte *amo na tr.o stvar, ki nai vam ho v dokaz, kaksen režim imamo seda). Mi# sKm cs
?ok«>Is!ii> vprašrii^e.
Docira vladm orgiji pišejo, da je Sokol* stvo nacionalna in.Ttltucija, kar je tidi, ps črv%\ dzl vladnc koalicija preti So-^ro-Istvj 3 proganjanjem. (Klici: «Sramot£!r>) Doclm hocejo biti radlkali v n&ši javnosti elementi, ki -:o vnc'i zx sokolsko idejo, pa se Ts.d'.« ćevci kat dn.iga skupina v vladi deklaririijo kot nasprotciki sokolske ideje. Opororltj p2 moramo meredajne kre*g; na to, da ima nasc Sokolrtvo v ne?i ?g>dovlni velike ?a* s?i:e!2 za naro<Jno stvar in zs rmac*o na5e državne idc^e. Or^ronti moramo na *?>* da je to na§c Sokolovo tiiko j;ik faktor, da M *'O polemi! rebe v-a!:do, ki se bo poskvše! zaletaviti se vaoj. (Burno, dolgotrajt>o c<to* bravarije.)
Na koncu seđaj 5e nekoliko bescđ. Za» hvaliti se vam moram 7,9 vsš velik? in grap.j dljorni zbor, z& fep sprejem. ki ste mi ga prtrcdUL   Ta   naša   velika   manifestacija   bo
cđoiev v csli naži drživi. Scdaj se bo pokazale, da je bila kleveta tidltcv, da imamo pristade samo teđaj. Uz* ds>" srno na. viucli, in da jih n:manvo, k^Jar smo v opoziciji. (Burno, viharni> in tiofc:^ trajno odobravanje, Zborovalci vzklikiijo navdaseoo Qi govora^Iji tribuni zbranim poslancem in vodlieijem SDS.) Mi zuamu vladali, ta je rcsnlca, toda zr.i im*rao pogaja voditi tuđi oporicijo.
Mi smo v naši državi ed"na stranka, fci ima v svojih vrst&h Srbe, Hrvate in Slovcrn-? cc. i^li smo ealna stranka, ki ni pokrajina ska, ki ci plemenska, ki ni verska, :n mi imo pokg tcg£ ^e najradlkalnejša «tranl:a z oz:com Trn naš socijalni, gospodarski m . kulturni program. V nas je bođoenost, naša stranka ima bodočnost! Hvala vam, živeli Slovenci!»
Zaključne besecle govornika so st na pol že zapet izgubile v novi biirjt aplavza. ki je zasrmel po dvorani. Ovacije Svetozarju Pribičeviću in črujrim voditeljem kar nišo hotele ponel:an. Ti-soći klobukov in robcev so mahali vo zraku, z zalerij pa je vnovič snežilo iz nežnih rok sveže cvetje in posmo ves oder. Videlo se je, da je vsiiki vodja 11 državnik fascinira! vse.    Pnćobil si je
\ srca tuđi onih, ki so biH dozdai ž njim
j morđa samo z razumoiTL
Ostali govorniki
Trajalo je vec minut, da je mogel ETJrTi do bestds preds^dnlk dr. Kramif. ki se je lajprej tcplo zahvali! posl. Pri-bičevlču ni s tem izzval nove ovacije, aato r»a r^dal b^sedo zastopnikorna za-jcreb?J\e iii bcc gradske obi a srne orisa-nizaclje tur posl.  Božoviću.
Dr. Ivait  JarTfa
ie v svo'-cm govoru socrcCi! Liutljant !t SioveTidjf pozdrave samosto.Tiih demokratov Iz z2.s~ebšVe oblasti, te nekdaj najhui-š€ radičevslte kule. kl pa se danes nevzđr« icma ruS, čporr.inja se neodrešenlb bratov \z\tn meJ Ju^csiavije, ki nišo sa-ro slovenska bol, ampak srena zadeva vseh ia-gx»slover?ov. Govor! o dein.igosi!? radićev* ccv in klerikalcev, ki Ur.ajo ali so vsaj irte'i nino-o skupne^a, čeprav so dancs htK?! nasprotniki. Obenra temz skupinama ie bhija lastna stranka kakor pa interes ćele države. Zato pa propadalo ti kakor oni.      ■ ■. -1
Irž.   MH?S   Savčlć.
pređsednfic beosraiske oblastne organira-clje SD5 prinaša pozdrave Ceosradj, ki se v Čim da! c večjem številu zbira v na-§cm taboru. Razpravl;a o gospodarske ni vpraSanju in krizi, kl jo je v veliki me rt zakdvila zgreSena politika finančnesa rr«. -nlstra. Zato je treba, da se o teh perečih. zadevah čini več razpravlla v Javnost!, na narodnih zborih in se titko vpliva na revi-2!Jo te ozkcsrcne politilce, rlasti pa nu;nQ potrebno reformo državnesa sisteir.a. Od-!očno zavrača argumente, ki j'h ncka(er! krosri v Beograda nava:«jo proti pođplra* njn  Industrije v Sloveniji.                           ^.\
PosL GTsoHie CožoTtd»
zcstoimfk  Južno Srbije v  Narodni  sknpS^3     * ft!   izraza   svo'e   preseoečenje   tn   svo'o   ra-tiosi nad  krasnim shodom,  ki je  tuđi nai- -lepša Tnanifestaciia narodnega In državne^a : edinstva. Zavra^a  SI ager je. s katerim  operira na svojih shodrh   dr- Korošcc, ki ? parlarrtnto Se ni storll nićetar za Slovcni o. Ima   pa   vedno  dovoli   časa,   da   se   bavf  z zadevami, ki so nam rocoso  "^ij važna*
Stev.   14.                                ___________* _________         «SITOVENSKI   NAROD* dne 19. januarja 1926*                                                                                    Stran 3,
Njegov pomagač v skiipščmi dr. Ht>njec & MnatraJ za potrebno, da je t sktrpŠčmi vpražal zunan?eza ministra, kaj je s konfliktom radi zavoda Sv. Hijercnima v Rimu, ntkdar pa xmi seveda ne bo prišlo na ipisel, da bi se zavzel v skupim* za presa niane tlačene in Trračene slovenske duhovnike v Itaii'i. (Klici: Tako je. sramota, zivelo PrimoTje, proč z rimskim klerikalizmom!) Nikdo ne preganja in tuđi ne misli T>re£anjati katoličanov v naši državi in žaliti njihova verska čnstva, Tudi nam PTa-voslavnim so nam sveta čuvstva katoliča-nov, ker so naši rojaki, naši bratje, ker smo vsi državljani cv.c in edinstvene države. Kot sarrostorni demokrati, kot izraziti in Čisti nacionalci pa se zanimamo tndi ra Dsodo naših rojakov onstran na£ih sra-nic in zahtevarr.o, da se jim orrjogoči svo-boden narodni kulturni in sos poda rski razvoj.
Zaupnica politiki SOS
Vse tri *jovrwntke so zborovalci žl-vahro akiantrrali in spremljoli njihova Izvajanja s ponovnim velikim odobravanjem. Sosdasno in z navđnšenjem je bil nato sprejet predloff predseđruka dr. Kramerja. da izreče zbor zairpnico in zahvalo Svetazarm Pribičeviću, voslan-.skermi klubu SDS, ćeli naši stranki in zlasti tuđi oblastnemu vodstvu v Ljubljani Med povimi večminutnimi ova-cijarrti voditeljem stranke je nato pred-seditik zaključil drvno manifestacijo in v o>cramni dvorani so zopet orili urne- i !K?srti vrkliki, na voditelje se je vsipalo cvfctje. Zado«eH sta »Lepa naša« in *Hej Slovans-". nato pa se ie dveorana polasoirta rzDraznila.
Afanifestacijski obhod
Pred z^ređto Sofcofekega donra in po uticali okros nje se je s.iet!o ljudi, ki se kar nišo hoteli raziti. In ko so prišli med nje Pribičevič, Žerjav. Pivko in eru^i, o se na treru ponavljali prizori ovacij tn manirestacij kakor prej v dvorani. Mladi odu se vijenci so pograbili svojega Svetozacja in ga dvijjniii nn rame. In za .ijimi se je j>pomanr> fonni-ral offromen sprevod. ki je krenil med neprestanim vzklikaniem in med pepe-vanjem narednih bodrilnih pesmi po Sv. Petra cesti Prešerncrvi in Selenbur-srovi ulici pred Kazino. Ovacijam so se odusevlje.io na vsem potu priruževali tudi drwci sicer tako lifacbri Ljubiianča-nte. ki o se vračali s poslov rn s promenade. Takr> Ljubljana morda še r»i pozdravljala  noberrega pciit3ca.
Visak so dosegle manifestacije pred Kazmo. kjer se nrnožica ni hoteia raziti. dokfer se ni pokaza! na zasieženem balkonu £. Pribičević in se k enkrat I*>slovi!   s  kratkim   nagovorom.
Skupno kosilo
Po shodu se »e vršil v veliki kazin-ski dvorani skupen obed. namenjen ixredvsem gostom ili tzvenljublja.iskim udeležencem shoda. ki pa s*; sca je tuL'-teži!o tudi večje število Ljubljančanov, tako da se je zbralo nad .*© ljudi. Vsi so bih kakar velika družino, ki se veseli, da s-> se zbra!i zo~>ct enkrat v do-Tiaćcm kraja vsi njeni članu VlacL'J je med njimi pravi duh bracst\a in prija-telistva in ni čuđnr.>, da se ie dvi^al ro-vomik za £OArornikc*n rn dejal -duška svojim Čirstvom. Pr\i ie povzel besedo minister n. r. dr. Ore^or 2. e r j a v. ki ie s ponosom konstatiral facit veliča^t-nejca zbora na Taboru. Na niem je bila zastooana vsa napredna in jusrasfoven-Nko - nacijonalno presinjena Slovenija. Dr. 2er?av K* nasdašal, da je maniftsta-ciia na Taboru plod hi uspeh pndrobne-t:a sc^idnejra dela. ki ga ie stranka izvršila v mestih ??t ra dežeii. Napredna koncentracija je pred durmi, izvršila se bo pod nraporom SDS. S posebnim t>o->>srednjennt vodstvu SDS v Beogradu in osebno ministru Svetozanu Pribiče-vica ki ie z največio pii-pravjieno^tio vstkdar po<fe>iral M>ecifič>K: slovenske t»otrebe in žetie m s tem omoj5očil velike zasluge SDS za Slovenije Kot na.t-zveste^i čnvar principiielii<>5ti in do-sledne politične f;nijc v drža\i poltiki Svetozar Pribičevk: nlkdar ni dovolil, tia osrednja stranka paknra z na^prot-niki preko jflav sioveaskih demokratov. Svetozar Ptibtčević ie ^>stal najzvesiej-ši pnjatelj sdovenskih dcnw»kra^v. To Prijateljstvo se je vsestrari^ko obnesio. Vselej. kaiar je bila napredna stvar v Sloveniji se je rnri?la siranka obmiti na iefa Pribicevića v Bcc^rradu- Dr. Zerjav je dv:?cntl ćaso v prospeh SD? n izrekel zahvalo v imenu slovcuskih demokratov Svetozariu Pr.bičeviću.
Ravnatelj J n jr k v imenu ljubljanskih onranizacij SDS nazdravi! ostalim 2DStcm \z Zajeba in Beograda, srtrent dr. Pu: pa je napil Sve^rzarju Pribi-čevićn kf*t neustra^erTiesnu bercu nuic prave državne kleje.
Val nuvdu^enia in arrfa\'za Je zao-r3 ro dvorani, ko se je 'ćopet dvisj.ni Svetozar Prlbsčević in ro\'oti! o dt^i in razvoiu SPS. SD^ je ecHna stranka. Jci je ostala zveslo r-a braniku svojih na-cijonainrh ide!. Njen or^anizem .se ne krfia m jrre veliki bodoćnosti nasproti. Demokrari .^o dbkazaH, da z-najo vladati in upravljati državo ter se nfcoii nišo .strašili cKteovornosti. Demokratska stranka ni nifcofi \-»"xtila proticerkven^ ali orotiverske politike vedno in ix>vf?o<.i pa ?€ pobiiafa polrtični kferikaiizem kot nevarno zlo za državo. Pred sedanjo koalicijo so jro\'orili. da živi SDS samo na vladi in s pormčjo viade. Sedaj se je rzkazak> da rrastor>a proti sedatiji vladi v Narodni skuošćini edna rnala. to-tikrat na smrt obsojena SDS in da se koalicija bvn edkio te stranke. Vesti o .sestankih med Svetozariem in Pribiče-^ićem lansiraio gotovi krogn. da plaiijo Stepana Radića tn da ga orozarjajo na | ?v. Naličilo s PribičevićenL O sestafi-
kih ni £ownu pač pa SDS nifcoti več ne bo prevzetnala vloze nekakesa »bavba-va« za Stepana Radića in bo samostoj-no ooredeljevaJa s\x>je zveze raz vidika državne.^a m nacijonalnega interesa. Leto 1926. bo leto velikih političnih dojjodkov tn izpTememb, Tiak>Ka stranke je, da se pripravi na te izpremembe in da se zasidra v narodu potom široko-IK)te27nejra orjranizaćijskega in propa-irandjstićne^a dela. Svoj govor zaključuje s:- Pribičević z zdravico narodne-mu ženstvu. Nove ovacije slede in gro-n?")vit aplavz.
Nato se vrsti kovot za govorom. Oglašajo se sosti in predstavniki SDS iz vse Slovenije, govore zastopniki vseh sianov in sk>>ev, reprezentanti naprednih trdniav po deželi ravnotako kakvoT danes se osamljeni pionirn demokratskih iiej v najboli od prometa cd-daljenih gorskih   vasicah.
Poz^io p^poldne ko so začeli odha-jati vlakl, je zaključi! dr. 2erjav po-membne nedeljske prireditve z apelom na vse.stransko delo. Le neradi, a polni pofcuma in vere v zmago so se razbacali udeleženci in se vračali ven v mrzlo, neprijetno zimo. ki pa ji neizogibno prej ali slei sledi soinćna cvetoča po-mlad.
*
Posl. Svetozar Pribicević in druj^i gostje iz Zagreba m Beograda, v koli-kor nišo odpntovali že sinoci. so se danes ob pol 9. z jutra njim brzovlakom odpeljali proti Zagrebu m Beogradu.
Politične vesti
~ Zakon o centralni upravL Vlada je .izdelala nacrt že dolgo obetanesa zakona o osrednji državni upravi. Nacrt ki ga bo ministrski svet začel pretresati takoj po povratku g. Pašlća, predvidev^a 14 ministrstev in sicer mi-nistrstva: 1. pravde. 2. prosvete, 3. zu-'■ nanjih del. 4. notranjih pos!o\% 5. financ, 6. vojske in mornarice, 7. javnih del, 8. prometa. 9. pošte in brzojava. 10. kme-tiistva in vod, 11. trgovine in industrije, 12. narodnega zdravja, 13. šum in ruđ-nikov. 14. ver. — Ukinejo se torej dos?-danji resorti: izenačenje zakonov. socijalna politika in agrarna reforma. Seda-nja koalicija RR hoče torej vsekakor odpraviti £-)tr>vim kro^^m tako- neliubo socijalno mini.strstvo, zato pa pTedvidc-va se tudi za nai>rej nekatera ministr-stva, ki bi jih prav iahko in brez škode odoravli cz. združiM s sorednimi, zla-sti min^strstvi za postt* i ti za vere.
= Za Tolitev ▼ Dela^sho zbornico je voženih v delavs-kj ,vkupini pet kancK\Iat-nlh list: nec-dvrsna dStavska. l'sia. u nf>si1-cein Rudob'om hrvanam, klerrkalna z nosli-cem Franc Tric^iavojn. pocijali^ično-kcin-u. ni^iićna, Bernoiava in radićevska. Glavna borba se b-'je med privwnl tremi &kuT"na-mi, ki pTkiejo tudi edine resno v po^iev. Klerikaici delajo z vsem svojm voHiniin "n Tv'iTičnim aparatom. s<xriialrsti pa s pri-:,^:m.i svojih arganizacfj. KijtA temu so iz-srlc* prve li.«te zredno u?cd7ii. ker boda z^n'io s:asovaJi vs; delavci, ki so si ohra^rli s2mcstf!jnk)st v mišljenju in ki jim je na tem, da postane Deiavaka zbornica res za-stopnica deiav.sklh ML-w>vsk;4i rnteresov. ne pa fcscspozitara politične strartke.
—   Radićevci   na   Hrvatskem  v  zadnjih
mes^cih ne prirejaju političnih stiodov, de-loma ker so vsi glavni iunkcljrmarji stranke prevze!! važna mc?sta v državni upravi. dei3«ma pa tudi, ker hoče.ir) pisčakaij, da bi mogli volilcem pokazati vsai nekaj uspehov svoje nove poiitlce. Zato je rnnevno. da iz-•tbTjajo to brezdePje \^e opozic:jonaine stranke, kl se pTiino gfWjcjo, prirejsn shod za shodom in prorokujeio raarpad HSS. ■— KakŠna je s;iuaciia v re*vTrici, je danes ne-Tn-osoće roditi, ni pa dvoma, da ^c radićfcv-skih mas polašća nara&čairče nezcdcno'i-stvo m razočaranje. V'oliki se obraćaio k drugim strankajru ekstremn: k federalIst~Tnt ki šc pTekašajo nekdanjega Radića v ne-mogočih zahtevah. rr&znejši pa k samo-StOjiritn dcmokratcffn. ki so edini ostali do-siedni svoienra prosramu v v-seh političiiih \rt»rciih zudnjili let.
Imenovanje tarifnega odbora državnih železnic
PromcUio ministrstvo ie kaucrr) uvrJeio, da železnlski tarifi nikakar ne odjro var ja.o gaspoti&rskim jK>trebam. Radi te^a >e sklonilo, da temeljito rc-f)rrr,ini ceiokuptio žeiezn^ško tarifo. Mini.strstvo ie preiiozifo kralju v pod-pis tarifni cd&or. ki obsK>ja jrlasotn ukaza z dne 14. januarja iz sleiečih oseb: Vaso U. Jovaj>c^\ić. ;ndus.trijcc iz Beograda, Milorad Luunović, trjrovec iz Bto^rada. ki zasto*jaia tnrovsko zbornico v Beogradu, Košta P. Mirosavlje-vić, credsednik zbornice v Nov em Sa-du, dr. V. Besarović. zb.>rn:čm tatnik v Sarajevu, dr. Lvj^ Karman^ci, konzu-leirt rnrovske zbDr.iicc v Zasrebu, Iv. Mo-horič, tajnik ljubljanske zbornico, Vlada JanV)vić. član industrijske zbornice v Skopl.iu, <Jr. Ljudevit Prohaska, ta»nl4c s:lavne^a zadružnejca saveza, Sava Kukić. dan težaškeKa saveza v Beogradu, dr. CiavrUo Kojić iz Sarajeva. Ja^ip Lesničar iz Cdja. Bogumil Remec rz Ljubljane, Rudolf <jajler iz Zagreba. ad\r>kat Erner Tarta«"lia iz Splita. Hakija Hadžič iz Sarajeva. Ražen teh pripada*) tarifnemu odboru še sekcijski šef. dr. Milan r»cxlorović. Mili voj Savić. Mu^JraK Stameiiković. Vladimir Mišković. dr. Drajrutin Dučić. Vaso Dirrrirriie-v'jć in 2ivko Konstanti-nović.
Prva seja tarifnesra odbora «e vrsi se tekom januarja. Uparmo, da je s tem st»7rjen definitiven korak k terneljiti re-fr>m?r našh žciezni^kih tarii rn da bo-do refonmraiie tariie bla^odemo  vpli-
vaie na vse naše gospodarsko in spei-jaliio žK^ienje, ker so ravnj^ obstoječe tarife e4en slavnih činiteljev te neznos-ne dragiinje.
Danes — ponedeljek nepreklieno zadnji dan predvajanje vdefilma
Fantom pariške opere
Oglejte si istega! Ne zamtidite prilike, videti ta krasni velefilm!
Od jutri — torka  dalje veliko tnono-mentalno delo, posneto v Italiji
„Beneške ljubavne noči**
V slaviti vlogi Lilian Gish 23iana rt filma ?Be4a sestra«. Ta fHm je iste prodiikcije, islama režiserja in z istimi s:!a%'nHni isrraicj kat je bil film *Be!a sestra«, tarej jaonči za prvxwrsten film.
________________________KINO IDEAL-
Ljubljana v snegu
Kakar v seboto, tako je tudi vče-raj, v nedeljo, ves dan snežilo. Bila je prav idilična in poetična nedeiia, čc-prav ne baš prijefcna. Sneg je enako-merno naletaval ves dan v debelih k osmih ter zavil znova vse mosto v de-beTo belo edejo. Padla je okoli 30 cm novesra sncjs:a. ki Da je k sreči suh. Snes: je seveda znatno oviral ves promet. Tramvaj je sicer vozll ves dan, zato so pa avtomo-bili in vozovi obtičali cl'jma. Idihčno zimsko sliko so pozi vi ja-ie nčštete saiti. ki so se zopet pojavile I>o enocnesecneni pren>oni-
Mestm občlni navozapadli snez naravno de!a rrrnoso preglarice. kajti ••"•breinen.il ba znatno abčmska bla^rajna. Včeraj so ves dan orah srežni plugi mestne ulice, v akcijo pa je stcrpilo tu-dj več sto delavcev. ki so pričcli s či-sč'enjem ulic. Tudi danes se z otfkida-njem nadaljuje Sncžiio ie včeraj. kot že omenjeTK>. s^o-raj ves dan in je pre-nchaTo še!e o-kali 17.
Sportnikom rn mladini je novozapa-dU snes: na^ravil obilo veselia in že včeraj je bilo r»f> ulicah opažati števil-ne smučarje. d-rco s sartkami itd. Na-sp-ro-mo pa ni bil dobrodošli fršnim ??o-spodarjem, ki moraj> skrbno bdeti nad plečniki pred pOiFcpji, s sicrbio pa se ozirajo rra novo zimo tudi marljive sro-si>od nje. z-akaj smete In mrziz. povzrocata izdatke in zapet izdatke - - .
Novi sne^ to vrt ni povzrocil ve3-jeija za^staja v železniškern prometu, vendar va. je mrsla vč-trai većina vlakov večje ali   manjše  zamude.
Mraz, viharji in nesreće
V" Trsui je ulvjUa v petek rn scSx*io s-rralhovlta bwrja tako. d^ ^t &ugje spich nišo upali na cesto. Oblasti so naipcijale po ui>ica.ii rnočne vr%i da so mc^U liodUi po mestu vsatj tišti, ki so imeli ni^ne c/pravke. K'^iib temu se je zgodilo vec nesrc^. Neko starko je vihar pcdrl na t!a s tako s^lo. da ;c cstaia na mestu inrrva- Tući v Benelika^j in aicoi-ci ie divijal strahovit vih-ar. V Udi-nz*h je vrge! vihar iz tira več traanvajev, •ciko, da je bil ves prconet cestne že!e«nicc ustavijen. BILrj mosta se je prevrnj voz, ki ge pade! na vo-znfka in ^a težko perškođoval. Na   italšiaitski  rivijeri  je  vladal   hird  mrcjz.
V   Cieaiovi  je pedla  temperataira na •—6o C. V* mestu je pccpokaio več vodovodnih cevi. \"si viaici so imel? večuir.e zamude. V \užni 1-UtUjji ie zelo rru-zl^. V Rimu je zapu-đ*;! 10 cm debd  sneg- To ie za Rim velika  senzacija. V zadnjih 35 letrti so imeli v Rimu ®reg sant> 1.  1893. Takrat je  snežaJo 6 d:ri. Sne^k) je tudi v januar ju 1895 hi 1896, đru-sačc pa Je bH Rim vethro bre^ sjiega. Tudi v  L'vcrmi  k>  dJh;';  po  dol^ili  letih  snes. fArsu: je  \n\  tako hud, da je  popokak> več
j vadovindiiih cevi. V Šaioi vetra sicer ni bilo, pač pa je ciosegrla temperatura —32j C. Na Angleškem iin^Jo •— 13a C, v Nemciji —\2—18* C. Tudi v Francigi ic zek> mrzb.
i Snažni meteži trvir^o na Duncju promet. Na rnrrofgih krajjlh se ie nakapičilo rcK. ko siiesa, da tramvaj ne more voziti. Vlakj prihaiaj a na Dunai z zaonudo. V AirgJjji je bil huiši 17TT3Z kakor v serverniri in sre^JTije-evTopskih državaSi. Po Icndc«slc?h uiicah je Hlo iclffco snega, da je mcraJa niestna 06-črlna mcbilžzlrari vse deJavce in snctžne pluge.
Posebno močati ic bil vihar ua Sretlo-zemislkem m^riu. V blizini Benetk je zsme-^q\ \1hax lotkalni parnik pri kanalu San Frsticesoo del De^erto na skaJo. Na par-ri-ku je bilo mrcrsgo poorikuv. fe Đeneik so laik^ poslali pcimo&ii parnik, ki se pa ni ma-^el j>ribliia.ti kraiju nesreće, ker je bilo ii>OTje zek> razb'Trkaji-J. Sele s pconočio tre-rjega paTaika se je posrećilo resiti potnike in pcsaidjgo ogroženega parnika. Pri zaL'vu Spezia je zalotii \ihar na oč>?rtem morju 32 ribiških Iaidij. Od teh se je posrećilo pn-phici v bližnji zah'v samo dve-ina. Ostale so se morale ixwiti s straihovitiin vihaaijem in valovi. 24 se jih je po 24urn«n br:$ii z elementi resilo v zaliv Spezia, dočim o osU-l\h šestih mhćc ni vedel, kajcšiia te oda jih je zaideia. Tadt<7j so poslali pomcuic parin-ke, ki pa nJso mogK na]ti ribi&kih ladj. Vihar jih je ednesel dalei ua morje. §dc po težkih rraporlh je našel parnik irAl>iila^ eno Ia4io in jo T>ri\iekel v pristanrsće. Krnalu ic privickel parnik *Midoke» druisro ladio. ?>\*e  ladji  sta  utonili  7  milj  od  prisitanišča.
V   valovih   ie  na šio  smrt  7  rftičev.  U soda cKeh  rjMskih  \z<di}  ni  znana.
Še sfcrabovitej^i je bil viliar nb arri^ki ot>ali. PanidJc «Si-pkos»», ki je "?»ozil ranjence iz Maroka v Francijo, se ie moral resiti v špansico prstanisće. Veliko italiiansk-o i^dr-nico »Veirr^ je trcščil viliar na odato. Po-sadka se je reštia. tada lacfcja ic bila oni-cena. V blizini jtft?nofrancoske obale 3e vi-har odtrj?al pam?ku »HoJamki;; krmilo. Va-iovi so odnesi i pafnik na cJprtt> morie in 2fda?j   se  ne  ve, kje je
Se danes 18. t. m. je čas si ogledati
vesele in žalostne dneve vclemesta, m;sta pripovedk In čarov . . . Dunaja v velefilnu
Sfranssov zadnil valček
V glavnih vlogah priljubljeni dtinajski igralci; kot plesaiki nastoptta Anita Beiber iu danske
plesatka Siriš !! Danes zadnjikrat ob 4, V?6t i/2$ in 9.
KINO ..LJUBLJANSKI DVOR « Telefon 730. Pređiumanilo: Grofica Marica, ki bo senzacija nad senzacijo1 !
Pr osveta
Repertoar Narođnega gledališča ▼ Ljubljani.
DRAMA.
I*                 Zacetek ob 20. uri zvečer.
Ponedeljek, 18.: Profesor Storicm. Red B. Torek,   19.: Zaprto.
Sreda, 20.: Obrt gospe NVarrenovc. Premijera. Izven.
Cetrtek. 21.: Henrik  IV. Red F.      , ;; Petek. 22.. Krpan inlaiši. Red D. Scbcta,  23.:   Periferija.  Delavska   predstava. Izven.
OPERA.                 ,#.«;
Zaćetek ob pol 2a uri zvecer.   %■ Ponedeiiek, 18.: Zapno. Torek, 19.: Glumaći. Povratek- Red C. 5reda, 20.: Zvedavc žer.c. Premijera. R. i3. Cetrtek, 21.: Zaprto.
Petek,   22,:   Srce   iz   tecta.       Poziv   na   pvs, Capriccio   espa^nole.  Red   E.
Oaniiov jubilej
Proslava Anton Cerar - Danilove petdeset-letnke đefovania pri slovenskem fctedališcn.
Petdeset let poteće kmaioj, od-kar je g-ospod Anioii Cerar-Daniio \-stoi>il z mia-deniško na\x>ušenosfiio nie4 pioniric slovenske dram-tične umetrKi-sii. Bito je to leta 1877., v oobi temni in težiki, ko je mars^edo ctruparv^J nad bock?čnostio slovensikega naroda, fco je zvečine nem5ki deželm o<Jbor krand&ki zaoal smrteti iKiarec Dramat:*čne-nvfii društvu m slrvonski mlaidi Tallji v LtiAljani in ko so sknraj vsi prvi, ideaJno po!žrt\:'ca-aLn: ij^ralci diietantie iz.gi.'foiii vc-ro v svoje delo hi ostavili na5e sledaHsče. j Taikrat je štampa $:. Daffižlo med poslednjo zvesto četico, na!jmlajši, a na-jpogumnoj.Ši, Tujv.ztrajn€}>š; med vsetrni. In od 1. 1877 d3-s!ci je k- Danilo vztraial preko vseh krbe, karasaroi m izpTan&tffo v itsodl našega gle-daličča.
Dore^ oc cesto za lasaii obstaiiek, se je bani z nec?n>25no vero hi Eidbezniio za. narreKiek »i procvit sJoven^c drainatske umetnosti. S sUtrajrto poižTtv'OV^teo&i?jo je feral v stari črlainici m starem sranerv^kem ^ledarisću, nato zrapet na no\ejn cd ni v citc^jnici. pa v na\'em deželnem glcdadi§cu cd I. 1^2 do 1. 1914, nato na lastnem o»dru v Mestnem drrmu ter od i. 1918 do danes v n.fenr.v4»encin  Narcdnem   slovertsScem  sleda-
DoWer ni prevze! vodstva naiesa gic-da'Lisšca ?. 1918 novi GledaKŠki koiBSorcij, je vladala neprestana kriza in mizerija; gleda-lišće se je borilo za go4i otostanek, in imet-n-cot v njem je trAa s*rc£ica. Z njo \Tćd pa so btH sirote visi naiži rgralci. Marsikdo je obippa^ se posveti! vamefšemu poidicu a:i je odšei v tniino za bc^i^m kruhom. G. Danilo pa je ostal zvest sloveivsjioi Talii m "dcćafcal dobo, ko se je tudi naše grleda&šče padriav&i ter postalo Narodna sloveirsko s4ex3aH»?ce.
V brerzi>rinncrjieiri požrtvovan ju samoga sebe mladc/stnomu bdeaUv, v vtzsledno zvesti veri v issneišo bed^ćncsrt sky\-enskeg:a naroda, rfjegcrvega g'edafišca in slcvenrsAC dranrice umetnosti je do^ivel g. Danilo pet-desetletnico ^vx>jega isdanega, u^pevov in odrsfcih   triumiav bogatega   delovanja.
Dramatično d r uš t v o v  Ljubijani i*j  Z2&o  prevzeto prireditev  jubilej-skc  prvi- I sLave   svojega   najstaTcjsega  in   naifzvestej- I šesa sodelavca žTda Antona Cerarja Damila, režiseri a in staroste vsch slovenskih gleda-lUidth članov Ui:bljonskih od t.  1867 daslej. Pokr-avitefcisrv-o   naid   to  jub2ejT»o   pTxysi3r\no pa je preuzela nsjuglednejša skjvenska gospa,    Pranja    dr.    Tavćarjeva    na čelu Ijubljanske^a ženstva.
Proslava Dami ove igralskc 50-l3f?iicc se J>o vršila ckoii 20. svečsna t. I. v Viub-Ijans&em   opernem gledaH-šču.
Na to prcsJavo se usci a pacfcrisani odbor epocariti vse Slovence in Slovenke s fpros-rfjo, naij se spcrrKirjo jiArHaria na ^asten nsčin.
Ljrbiiana, v jaeuaTju 1936.              #i *
Odbor  Dramatlčnega  društva.
Priprave za razstavo v Fila-deffiji
[ Ministrstvo 'trgovnie in kidn^trije poziva vse obllkujoče ametnike, naj iz;dela;o do 36. tajiuaria: 1. Nacrte v bar\aii za prepro-zc po narodnrh moorvih v verrkosti 1:10: 2. Nacrte v naravni velfkosti za čaše, stek!e-nice, servise in drusrt* steddene izdelke; 3. Nacrte v naravni velikostt za čajne, jedilnc in karvrinc servise eventueioo rudi v barvah;
4.   Nacrte  za  medeme vezenine  v naravni velfkoste". everrtueino z ornamenti v barvait;
5.  Nacrte za srebrne m zlate nakite, ztlrn-^ene   z  n^rcdnitni   motivi   in  6.  Nacrte  za usiljeno  vezavo   in   drt*ge   usnjene   iadeTke.
N2df>aMše nacrte bo kupilo minjstrsivo. *\> teii načrah bodo izdelale delavnr*^ cfo**-ne ume-tnosti večje števiio pTedmetov .za naš paviljcMi na raasiavi v FHadelfiji. Ministrstvo trgovine in industrije naimerava na-prosfti Udružerrje oM&uj-očfh umetnficov v Beogradu, ZagTebu In Ui±);jani» da dokv č^o po enega zaste-pnjka. kl bo član jurjja za ocerto pred>GtženTh načrtov.
— Pcmnitev PiraadellOresa »HenHka IV^ je kasala več zaokrazeaosti. nego prc-
iiiijera. Skrada, bila je na mestih', s fcate-rhni se v svojem porooilu nisera mossl strinjati, bolj&a. Prldobil je zlasti zacetni priz*>r, postal bcA] procaren, jasneH&L Zelo vesd sem, ko to ugotav'iam Ko< poročev^-lec stremim Ic za objefccrvnostio in kjer je le mog oče, za sodelovanjem z gledišcem, toda vedno bretz zakulisnih vplivov ali O6e>. nih usmergenj napram članstvu odra. Po-navljafTTi, da je to delo jako težko pripraviti do poiKiInega učinko\anja raz oder. dasi bi po senzaćnosti \"sebine pričakoval dbratno. Upam, da bo kafcovost dazorcvaJa od predstave do predstavet kakor ie biu> že večerat. iFa-mo na to nag paaa rež>fia in pa vsak igralec zase, da ne nastoji po neka-teriSi predstavah ona brezfcri-žnost, ono lažiranje, ki se ie žalifbog tudi že večkrat pokazalo, posebno se, če sta bila občinstvv) in kriitiica z začefcnimi predsrtavaml zadovolina. Kot kiTNjazum, ki me po svx^i mentalnomt; vrta zafcarra, omenjam neko malenkost vna-^je režije, kS sem jo bil ffrajal. Q. Phit nosi k fraScn in bcUm nokavtcacm še vedno crno kravato. Razumem; zdaš prav nalašč. Tra~ va je pestrizena, ne pokoSena. Dušcvnn ozadje te trme me spominja na aneikdoto: CltTvok je lcža.1 ponoči na uiici. Na trebuhu in z obraaom v lastnem klobuku. Siražiiik ga z nogo malo poda-ega, hei virrski bratec, vstani! Glas rz klobuka pa samozavestoo; a Jaz sem abčmslkt s\*etn3c ŠtrbonceSj — bcm Ze saan vedel, čemu tukau ležnn.c — M. 2.
—   Soored koncerta,   katerega priredi pod okriljem  Fiftarmoračnc   družbe v  če-trtek, dne 21. t. m. koncertna pevka, jrjez-zosopranistka    cdč.   Jelka   Stamatović    rt, Beograda. Na klavirju sprcmlja pevko koT;-servatorijska profesorica gdč. Mart'a Švai-garieva. Prvi del: umetne pesmi: MaiK>jlo-vrč: Moja dra?a. Tužna pesma. Vukdraso-vić: Uveo cvet. Konjović: Pesem, narodna. Hristić:   Novenrber.    Mik>jević:     BeTceusc triste. Drugi del: Narodne pesmi: Manojlo-vić:   Makedoneo.       Mokranjac:   Pušci   me. Manojlović:   Djator  —  begova   maika,   po iri mi puški, Devojka kune terziju. — Se-deži od 30 Din navzdoU stoiišča po 7 in di-jaške vstopnlcc po 5  Din  so  v prodaji v Matični knjigarni. Ravnotam se dobrva l>e-sedilo petih pesmi.
—  Pevec. S števiiko  \\-\2y ki snio io •pravkar (prejefi, >ie dovršH >Pevcc« peto leto svojegs cbstoja. V trvodnem članicu *Oh petletnici^ govori A. Dofcnar o namenu, ki si sa je zastavn" Mst ob svoji letaTiavitvi k\ podaj a kratek pregled, kaiko Te vršH  svojt> iiak)g». Cikj 'niu ie: biti v vseh ćlankih prak. ličen in paijuden premostiti tišti prepad, ki -zija med ljudstvom in zlasbenim razvojem: TTHizikalno   umetnotst   log'ično,  po   stapniah ^anes-ti   med   narod,     jo   toJmačitu    bu-ditf sanlma-Tje  in  Ijubezen  do nje:  skratka  jp papiilariziTati.  Hoče  toTej  biti pravi liuđski Hst, ki nudi icorijo v svojih člatrfcih in prn-Icso v ličnih pevskih prUosa4!!. lAst pript«":1-čamo in želimo, da bi se kar najbolje ra/-^irH   po   slovenski   domovini   in   izven   nje. Naroča se pri  upTavi v  Ljubi jati i, Miktoš---čeva cesta   7.,   in  stane  letno  Din 30.  Kakor sporoča uprava, Lzidc prva števil-k:!  7.\
i. 1926 začetkotTi februarja.
—   Kamposteljski   romarji. Pevska isra
V treh dejanjih: Libreto P. Htigorirt Satr--nerjeve opere i Tajda^-. Sprsa-1 dr. Ivan Pregelj. V Ljubijaai 1925. Zakužila. Jttgo. siovenaika iknjj^ama. Cenii D'.n 10.—. Im9 dr. Ivana Preglja je znan^ sivom slovensfc" domorine. Pi^atelj sPlebantus Jfoaneza • :>i sBorgovcaa jo narojea za mvg dni in zato je prav. da ^e je tak mož 3otrl uelab'ke n-i-icgt, da ne-pušo Ilbrečo za ?k>Tcnsko op^rt*. Libreao iiax>:sati ni lahtku. stvar. In sveto.*. na literatura, pozna, več dobrih đranh kako;* ■pa doibrih lil>ret. Libreto zahteva. lirsldh v7<yžlv3 dramaitične oapotcjst-, bo^atega. m. »tr^a in zanimivega deji«ja, kratko&t trt preciznest izraza dialogev, a bljtib tenni oštro "karalcterizacijo. Ne trdaino, d* spii. dajo sKaanp-DdtfJj^lci remo^ii,; v ilEi^to i!-tcraturo. pač pa bodo le.y*a cvetka. v mi^ti*--ni gredici žive rere našega naroda.
Sejem za kožuhovino v Ljubljani
V pciidefrjek, dne 25. januarja se vrš? v L<jii>!dani v prestorih Ljiibljajiskega vcarč-n&ga velescjma tradicijt>nelni detajliri iic-i em za kožuhovino. Zbrali se bodo kupcf in pradašjalci — lovci iz vseh kratjev nasc ćcmov'mc. Lovslkl plen se bo pro>d^!*l pm kornstff^i.
htega ihic pa Ixxle na prostoru velt-sejma sprejainaia kcžiihavimio vse nTsic tudi Lcvska zdruga z imra\-o velesejma.-Zbrana Jroćtthovina se bo soTtirala m neka! tednov kasneje dražbeirim potemi prodaljal:* inoze^nslkjm in večjmi cJomackn knpceirr. SpTojema^o se bo posantne koze od lovcev. in većje, event. že sortirane parice, <jri tr^ ©ovcev s kožuhovino.                      •                ■?•■'•
Uprava veiesedma z LovsSco zaflri^o je ^prejela cd zakupnScov tovišč v prodajo že veojc število raznovrstoih koež. Vcndar f>a je količina še premajhna, da se srne i>o-valriti inozemslke kupce v LjiAIjano, Zba^ tega se ie skelnjk), prirediti nagpoprej, tn je dne 25. t. m. <*iča^ni kc*žm sejem z pto-dath> v detaljlu, isk^ćasno pa se sprejema na veiesejmskem prostoru še nadaljne kože v svrtei kafsne^še. orsanfeiranc pTodajc bit velika '
Sfrf*n *-                                                                                         SLOVENSKI    NAROD»dnel!). jar.carja 1925.__________________________________________________Etev.    14
Gospodična Vampir
Kolosalna f Imska barka pol na Sale in smefaa brfz kraja in konca. V tcj izvrstni tnirki vidimo vesele doživi aje đveh veseljakov, ki sta za*
btodila v carstvo filma.
Kđor želi obilo smeha, šale, humora in razvedrila, naj ne ramudi pri-
ložnosti, ki mu jo nadi
Gospodična Vampir
Kđaj?                         _                                  Kje?
Dnevne vesti.
V LmbiianU dru 18 janaarja I&6.
•  ^K- »VsesfoTanska   oovlnarska zre-sa« v PrajcU katere pravila so že odobrena,  prične delovati    y     najkrajšem času. Z czirom na to vatrimo vsa    slo-vanska  novinarska društva, da bi se, v kolikor nišo to že storila, čim preje rjrijr/.asila.    in    sicer    na  naslov:  Josip Holcčck,   pFedstrda   »Vseslovenskćho svazu  novinafu«  (Spolek  českych  žur-nalistu)  Praha L  Skofepka č. 7. Prosimo, da bi bile prijave čim najpreje do-poslane. da bi zveza tako} lahko rapo-ceia s svojim delovanjem.
—  Rektor ijnbUanske n!veni pri pro-sveinetB   ministra.   Rektor   ijubHanske   «ni-verze dr. Leonid P i t a m i c ie bil v petek dopoldae pri  prosvetnem ministrn, s katc-rim   Je   razpravijal   o   vsea   vpraSanjiŽu   ki lanimajo  ljubljansko   univerzo,
—  Osebne vesti s poSte.    PTemtlčeni 99-. iz Rečice na Pak! v Celje Anđela Faz-xinU iz Dola pri  Ljublani v Liubijano: O!-*a Moser in iz Maribora v ŠL IH v S4ov. »oricah   R; ha rđa   GselmjiL
—   Novi   claa   glavncga   prosretoetai •veta. Na predlos prosvetnega ministrstva Radića  |e kralj potpisa!  ukaz o imeaova* nju    Milutina   Stankovića    za    oovesa izrednega    člana     clavnega     prosveuiega sveta.
—   Minlster  ver  ▼   Bcocradu.  Mlnister ver M- Trifunović je prispel v soboto »večer ▼ Beograd-    Danes bo razprav; al   fi-nančni  odbor  narodne skupštine  o  prora* čunu teza ministrstva, Ob tcj priiikl poda minister ver svoj ekspoze.
—   Pravilnik   sa   invalidski   rako«.    V sobeto rvečer je itnei minlster za socijalno politiko  z  zastopruki   voinesa   in  pravosod-aega  mfnistrstva  daljio konlerenco,  na  ka-terf Je bi! defiEitivr.o redigiran pravilnik o izvrSevamu irt^ih'dsk^sra zakona.
—  Inienirskl tzpit na elektrote*ittjčnero oddefkn   Tehnišfce   fakultete   ▼   Ljubljani   je 2 prav dobrim nspebom položili In*. Pavle Lavrenčič.
—   NeđTploinfrafil   pravnik!   bodo   odpo-3£enf \t dri 2 v no sluibe. Ker so  vsa rr.es ta v viSiih sodistih zavedena in ker se dozaja. da diplomirani pravnlki   ne morejo  dobiti al^Žbe, je  pravosudni  mirri>ter  Marko D u-ričfć   odredi!-   da   morao   biti   odpnščeni   iz <!ržavne  sluZbe  odnosno vpokojenl vsl  oni pisani prvostopnih  sodišč v  državi, kl ni-ao dip'orrirani   in  pravnik*.
—   Otvorite*  tramvajske prose  Slavila-Voidovac.    Včeraj   ob   10.  dopoldne   ?e bila na 5već»n na-3n otverjena nova tramvajska  prosa Savija-Voždovac.  Prvi   tramvaj s povabljenirtil srosti  je odSel iz Slav|:e ob   10.  TiJco«  za  njim pa  tramvaj  za  ob-ćinstvo.    S    tea    ie    bil   otvorieB   redni promet.
—* Iz k^nnercijalne CW*Je Dobrovolhi-Čke) banke. B:v§a Drtj-rovolJaSca bntika Je spremenila svej naslov in se imenuje zdaj f(rrmerc;iahi3 banka. Ta banka Je afilaclja m-sške Le^isbarJce. Poleg že oi><=to$e5e ^o-«irtL?mcc v Ljubljani na<merava baje ustanoviti ie eno podrimilco v Dcmžs!iili.
—   Smrtna  kosa.   Preteklo  sofeeto  dne 16.   t   m.   je   prtrramii   v   Gt^Ic«   po-ato-vn: 7jdr&mk   dr.   Fran   Žižak   v   visok!   starosti   86   let.   Rodom   iz   Spodnje  StcjeTske-Prlektjc,  je   prežive'   vojno   dobo   v   pjeoju i Građen. Bil je vedno zaveden Slovence, <k>'-Ko!etni   odbornik   tamošnje   Cltaki.ce   ia prfcdsedtrk  p^dpomesa  druitva  za  s'oven-ske   "visdcošolce.   fVvg   po   svjem   značaju, ie pdpiral zlasti slovenska miadiiK). katera ^nu bo, kakor vsi, ki smo ga Čšslali   in po-raialt,   chranJla   v   hvalelnem   s?omi«J.   Po-itc^ni  zac>ušča vdovo !n sina  Frana, ki  je vseuč£išRi pr^'esor  v  Frankfirrtu b.  M. in ita  tfzsu kct  eden prv;n  strc&ovnjakov  v vUti^UvJii vedL Bodi rmi mja zem-ja iabka! — F. 2.
— Prva fužntđt&Jersirz *Anarska zadruge
*  Celju pozivlj* svoje člane. d* ji po«Ijcjo ▼gorča svoiih vin v svrho po&kuSnjc  in na* ktipft, in to zantsljivo do 1.  februarj« t. I. N« vsakem vrorcu n*) bo oznaćena množi* na, vrsta in najzadnja cena, Istot&ko se pri« peroč*    zsdrvga    hotel irjetn,    k sva mar f cm, ^ostilni^arjets   in   raznim   drug'm   za  odjem TsakovTstnlh  nairizn h   in   sortlmentn'h  vin -» sodih m steklen:cah po najugodnej^ih ce* rjth v vsaki množini.                              72 r.
—   Hada msreča v Kranja. Fran Sav-fiik,   ISetnl  trgovski vajenec,  je  vieraj    v nedeijo   v   jrremija^nj   Soli   v   Krsnju   z   nekim  svojim   iovari^em oirledoval  samokrese.    DeC3ca    sta    nerodno   manipulirala   z orožjem, pri Čeirmr se je samokres sprožil Ja je Savnfka kro?la zadela v trebuh. Tež-ko   ran;enega    so    prepeijali   v   Ijirb! ansko bolnico, k jer se  bori  s smrt ja.
—   Nesreća.    Matilda  Racman,  hčerVa CiTvaia   v   kanmiški   smodni^nici   se   je   15. t. m. s kropom oparila po ooeah in po životu.  Njene  peškodbe   to   smrtnonevarne. Prepdjaii  so   jo  v  liubUansko  bolnico.
—   Boi v«d oćeioa ta sinom V Sov-laku  pri   Sv.  Jur o  ob  Sčavnici  )e  viniter R'žnar v  preprm   osirelil  svojega   lastne^a sica.   Stari   Rižnar.   ki   ie   bil   poroien,   je in-e* liobavno razmerie t neko dra«o ien-sko, česar irra ra sin Bi dovo'iL     Zato sta s« oče in sin večkrat sprla. Nekefa lepeza dne pa ie fin očetovo ljubico incesti na* padel hi jo puSko krvavo prctcpcL %m m
je v pretep vmeSa! to<I! oSe, je sin namc-ril nanj puško in ca hotel ustreliti. Oče pa ie biJ nazjejši, izvi] mu je puško iz rc-k ter ustreiil njega. St^rega Rižner.a so za-prlL
— Muzejska društvo v Ptuju oimcrtvt ▼ kratkem prircd'ti serijo predavanj poljud* i.o znanstvenega značaja. Predavali bodo domaćini o gost je. Prvo predavanje se vrši dne 20. t. m. v Glasbeni MatTci © sloven* skera jeziku in njegovih vzhodnoštajsrskih narečjih. Predava g. dr. A. KolanĆ, vseufi. csistent iz Ljubljane. Dne 27. t. m. bo pre= o'avai  prol.  dr.  Glaser o Antonu Alkcrcu.
V  tvrho kriti a izdat kov se pobirt neznatna vstopnioa, — Predavao je se VTie redno ob 17-30.
Samo §e danesf            Samo §e danes!
Krasna drama ie vojaškega življenja
MIR020V
fX> ceacem gledaiiškem komadu «D£R ZAPFENSTREICri..
V   gUvnih  vlogah  aajboljši  nemški  igralci.
—  Napeto »n.    Ivt vsebina. — Krasna igra.
—  Film je prepleten z izvr^tniroi komičniini tituacijaroi,   za   katere   pridno skrbi debeli
oficirski sluga.
Prcdstave dane* ob 4„  % 6.. H 8.. 9.
Prrovrstni umetniški arke^er svira pri vsch
pređo tavah.
«El^tni kino lMatica»
vodilni kino v LiubljanL Telefon 124.
Iz Ljubljane
—   Inspektor  artUedje  tf>spo<d  general Dras. St::jancA"ić in sepro^a  d.ie 23.  t cl ne sprčicenata.
—   Pozto6 Fraaa Hribaiia.   V nedeljo ob 16. so sprenilH odličnes^ ćelavca Frana Hribarja   k   zadnje mu    pcCIikn.     Pred    nišo £a'osti   so   se   »brali   rrnosroštevilni   n'esovi   j stanovski   tovarisL  pri atelji   ia   znanci.   Po  1 opravijenih ccrkvenlh  molin-aji je pevsko | društvo   »Oraf.iia«    pcđ   vodstvom   pcvo-vodje   Grobminga   zapelo   pretresljivo   »Vi-gredc, na kar se ie formiral kljub zelo slabe mit  vremenu,   neprestano  je   moćno   sne-žik>, velik žalni  sprevod. Na Ćelu spreveda so kcrakali korporativno Čiani organizacije KrafiCnih delavcev  in ckiavk z lepkn ven-cetn,  za   krsto   sorodnlki,  direktor   »Jutra« dr    Aibert   Kramer   z   Rastom   Pusto-sietnSkoR,      trednlitvo      »iMovenskega Naroda«    z   glavnini    orednikom    V i r a n -
1 o m,   uprava   »Narodne   tiskar ne *    z   dr. Pavlom   Pestotnikom. osobi«  Narnd-ne  tiskam c   ^a. Fran.ia dr.  T a v č a r j c-
j v a, odvetnik s. dr. Ivan T a v ć a r ter mnosoštevilni prijatelji  in  znanci- Pr! kape-
! lici na Kette-Mirrnovi cesti je »Grafika« zapela »Olagor mu«, na kar je kondukt z vozovi   odiel   na   pokopaHšče  k   Sv.   Križu.
—  Driavoa borza dela  v  LhtblJsnL V času od  1. do 9. januar ja  1926  je bilo v Državni borz* dela ramsarcifi 49 s'užibenih me*:. 159 ostb je iAalo dvla, v 31 slučalh Jc borza posredovala z uspcbosn in 39 o~eb
2 e  odpdio v a k>.
—   »Društvo dri. policijskih namežćeti-cev v Ljtttl.an:« iir.a sxoi redni lctni občni zbor v sredo dne 3. februaria 192^ ob  16. uri v sobi skapne   kuhin'e   na   Poveljstvv straže, v Ccirtek dne 4. februarjae 1926 ob 19. uri pa v salona kavarne »Leonc v Kolodvorski   olici   Stev.   29,   kamor   se  vabijo osobito   vpcrfcojeni   ć'ani   in   določeni   delegati   podru žnic   —   Predsedstvo.
—  Kako ostanem zdrav, je naslov predavanje, katerega prir&Ji sokolsko društvo v Siški danes ob 6. mi v društveni telo-vadnicL  Krasen   film   in   skfcptične   slike. Vstop   prost.  —  Odbor.
—    XXXVI.    re^na    ^avna    sk«r>s£ina društva  »Pravark«  se bo vršila  na  don  1. februarja  v  sobi  Štev.  79  sodne  palače   v Ljiibliaoi. ob 5. popoldne. Doevni red obi-čajen.
—   Klub esperaaCIstor  v  L^rbra« ima 5e ve^jc zaloge esperamskib  slovnic Interesente naj posije jo 23 Din na »Klub espe-rar tistov v Ljubljani« na kar dobiio kulise peštnine prosto.
—   Maškara ia    tehnlkov • aksđsm!kov fADJT) se vrši v torek, dne 19. L ol v v-jL dvorani  »Kazirte«. Je »tomaT Ie proti plc.v ni iskaznici ali vabiki. V bljene vse plesal-ke in plesaki akad. društva »Jadran« proti njihovi »Tkaziricf. Krinka predprlsaaa.       61 .'n
—  JNAD »Jadran« je viineno na Uh-nisko roaskarado dne  19.  t m. Glej oatico »Maskai-ada   ADJT«.                                6?'n
—  PercJ    »LJttbllaaskeca    Zvona«!    V poneielti zvećer tc^Ao ob pol osmih važna v4a nnđfceza zbora.  Ne  zatnudite! Pe\t>-vodia.                                                       63/i
—  SrfcOfcnratsfcl   tečaj   trriredi Strro-
GraforčRev« knjižnica. Pr«lrse sprejoma-ta ki vsa potrclma pojasnila drjeta: «. Al* «io Torti, trgovce, Pre.^eniova ulica -T*. vsc* dan m knjižnica sama cb poskrvnili dneh t I nedelio od 10.—12. ter torek m petett od 17.—19. ttr« VkSoPvdmska cesta ft. X đvoriičc Ker se začat tc£&j te 23> t m„ hšmm » 9H&M&                                      6*'a l
Trsovski ples
V s'ijoto zrve^er se je v velTlri (K-oran! hotela Union vrSil tradlcijooalni Trgovskl ples. ki ga prireja \^sako leto asšlr.o trgov-stoo društvo »Merkura. Te priTcditve 5»r»-d.ijo nicd najbeljSc in aajIepSe pTeđpustnc zrfoave rn so zato pn'ljiđjljene v \-5ch slo-j'h preMvate tva, ne son>3 med cužjim rrror-sk>m svetim. Ti>d! v srboto se je rf?ra!o v UniofisH dvorani nad t^-soć p^v?t>'*jen:h go-stov. Skoro po'ncštevilno so bi! i zs stope ni ljubljanski trgvci s svnjimi dnmarri, nada-He zastupnici Ijublja^ich brcrćnih zavodov, industrije hi jros£-r:d?r<&ai oiranl^aci. Med prtsotnlini srno opa^li velikoga žuoana dr. BnHiča t dmgimi državnnrH dostof^TBtve-n3ci, češfcoslovafke^a cenera^ncua konzula dr. Beneia, belp"iskej:a konzu'a Du'arki. arstniskeca icenerahictra konzula čt. Strati, tza, frrnctHceza konzulr<niejra jrfrcnta Fi::d-ebna ftd. Posebno šte\iVno Je bil znstopan tuđi oficirski  iSbor ij'Ttj'jansikc garr.'z'je.
Ples je b'A otvorien s poionerr-, k{ jo |e vodil društveni P"dr>redseđnik rc. KavčiČ z go. JelsčfJ'Tvo. Sledili so ostali društveni juacr^aišl  z drjnrml.
Prireditev je u* :1a t&v v jr™>tnem IcrJgor v ćrv&'bnrm m mTz'nem orrt-ru vse-sTccszi r>"^tiv-rjo ter vtrdila ti*M za prihodnje leto eKtni značaj in renc«rae te predp*ustne riircđitve.
Omcnid rrrrrmo dkimno deVor?c?Jo dvorišne z or^inrlnm tf-mrVefrcin zelene osize v sredi-na đvrrzne, ki Je drjela pl^su re'-o eTe^afiten sMsj. Dok^orrtJ"%Tia in orjra-nizac^iska deta tc^a rrjr^vskeTa plesa st* tzvT5i!a za dnr5tvY> vciezrrrlis^ni ljtđ>Tj.?ir54i tT«T5vec t. P?vel Patrjani in drirStveiii tcj-niik w. U-bnnčr.L
Na p?efw je prvič n^T>-l drtrStA-enf si-^Mdvi orkester pod vodstvom %. Larrrpreta, kl se je p-av IctK) u^e^sl m svjral res ne-umnrTV">. Prepričani smo, da bo orke.cter s s\t>J^ pravHao mero za pfc"tto rUmiVo fcna-Tti V-f&irriral prvovr^tni^m rji4>'!rn5^ini 5a-loTtsk/in 07fce*-t7Tn In s te:« ocnczocil dru-Š8\ii  p-rv izdntne dohrdl'c.
P'TSfcivle zrse tvrsriio pTesne obTe'e. Mo5!rf s-t b'H z ma!:nii MeTn^rnri vat v čr-nc-m. večrrCTia sm-Vni in frrk. Da'Tic ;>a «0 b!este^e v v?eh m-^jnh barvr*h C'i sner^^o be!e do VoaitrasVr^rče čme. V e so bile ?c^e ki širine. ncVaterc rt*5i ze?--> drrjso-cene, \zndiT pa n'Vdar IrrH-^* t3e, ž~!-Je sncijcl-m ah" ctcUki ćtii Cb^ia se rud-i v tenu da ra^'da n^^re^Ti zvs'hrr* f?.!ostn:h T57Vh p:.vcjti:h let M-dril sti? Prese^a naše str-fte-vno znnTi\2, da ti referirah' o n]cm. B" pa je vsd<c5^0T v s'ird'U z nnj-r.Tvc^-nr: dTktrfti vremr^nčne trriike Mode. Prć Dvile «0 se že toa'ete z d:>lsrimi, cb posteh zri?rt-jrri ro&a\1 in z vt-v'"* zraniirs ovr2!Ti"!cccn, a v ogr-mni većini s^ prevla-đ-Tvcli še drecnten dskcttc in gole rc!<:e. O rcr/'ena je b3a še tuđi tor leta iz p^yet-te a, baje nrgiiovejšera modiesa blr^ra. Dorm>ETaIi so Se ere-* de chriie. Kcr.^ctte, i vek«r srtln in k^j ie še sTić.nih tksrt'n, ki j jih n^e^'c cC^o talta tež^o diforencira. Da i so fcri'e Ci.Tlic  vreti  n jsns  lastcpanc v is-
ebi-'Cu, je  scffnoosn>e\Tio.
Dru5:v^ »eMrl:ur*, kl ra vodi odi čnJ fyrcdsechi3c ^^. Fran \Vind2scI er, si je s so-botno p-nrcii-iiv-5io se bo-] vtrk> p-zLcj« v lj-ib'jrrj 'kcni tr-OTvcniem s".'etu. N'ezovo dru-žzJtmo misijo, ki jo vrši med dm^im s vsa-fcolc-uicnf sv;*j;mf rrff^^Vimi p'esj mo-amo rrdi   te.*ca   p^favaliti   s  prav     poeebnjn   po-
Zadnja pariška meda cCENDRE DE ROSE. •RULOi; MANDARINE*
«BOL RJO1S*PARIS».
Iz Celja.
—c Obcni zbor krajeva© organizacije SDS za CeHe In cVoUco bo v čet^tek. dne 21. im. cb 20. u A v gostilni Permozer v Gaberju. Somlsljcnikom so se te dni raz-poslaia vabila. Dolžnost vsakc^a je, da se sigurno učclcZI cbtne^a zbora, kjcr se bemo pogovorili, kako v bod ocem letu na-šo demokratsko misel v celjski okolici se boli   razširimo.
—c Iz Llerikalnega kluba v celTskem mestnem obiinskem svetu sta prestopila v radikalni klub Ickarnar Andro Posavec ter mizarski moster Schwi?a. Scbwiga je se-rrej že v drugih spremenil banfo v občin-skem svetu* v tretie pa se bo »nenda po-v-rnil nazaj k nemškim bratcem. katerih mišljenja  ie bil  še do   prevrata.
—c Klerikalna tiskovna zadntgoa se bo v meseca februarju naselila v prosto-rih Župnišća Marijine cerkve, kjer ic bila dostej tvrdka Bune in druj.
—c Paplnrica Fore Lacer • Neck«r-aecn se preseli v kratkem s kralja Petra ceste v bivšo Raschevo trgovino, katero bo baje ta tvrdka tuđi prevzcla.
—c Celjska okoL'ška obćlna Je imela v nedelio dopoidne sejo obCinskesa sveta. Na se- i se je med drugim tuđi razpravlja-lo o stavbi nove deške okoliške dole. O tem perecem vprašanju se prička in prii-ka; stvar pa ne priđe t mesta. Ako se stvar ne bo konCno vzela energično v roke, se sole trenda  10 let ne bo.
—c Se o požara pri Kirb'scfca. Skoda, katero ie požar povzročil. je cenjena na 60.003 Din. zavarovainine se bo dobtlo ka-kih 19XKX) Din! —. O*cnj je najbrže nastal od peci v podstrešni sobi, kjcr so bile stene ksene.
—c Smrtna kosi. Umri k na Dolfem polio cinkamioki uradnik v pok. fn posest-nfk Pranc Korošec Pogreb se Ie vršil danes  popoldne   na   okoliško  pokopalis^e.
—c Snesa k pri nas sapadlo It sad pol metra. V\:trai v nedeljo je te pet cell dafl ine žilo. Drugare pa vreme nf  mrz!o.
—c Zm PrTl>?čevlćev flwđ vlada ▼ Cc-!?o ter okolfSkih krajih veliko zanimanje. Udeležba obeta biti velika posebno ia Satvfnjsfce doline ter od drugih strani, kamor so ugodne železnlške zveze. 2* vna-prej la!:ko trdimo, da bo shod manifesta* d!a d«TokratsLt misli kakoriae Celje Ie ni vldclo                                                    *
To in ono
Krv:va tragedija zblazneiega seljaka
V melem hercegovinskem sela se Je pred dncr\ i ad"l^ra4a krvava družinska tragedija, o kateri je naš Ikt že na kratko po-roćal. 2e pred d-brim letom je d^bivel selici Liika Pcpo^ić Iz Podinga večerat hude ep-leptčiie neprde in veikrat se je zdelo, da b'CiZni. V tek em stanju je nesretni seljak divjal kakor cbsed^n, trpin^il svojo ž:no In otroka ter raibljal pcirišrvo: Potem, ko je mini! napad, je bil zopet d^ber in mlren. Zastonj sta tako žena kakor mož več-krat prosila, da £a sprejmejo na letenje v umo-bo!»ricof zdkzfi zokonca sts trdno verovala, da  se   da  moževa   bolezen   iz'ečl.
Nekoga dne v pretuklem tednu Je Lu\o zor>et slino napadVj. Bosen rn ves d'vji je besa] po se!u ter kc-nčno pridrvel dortrov. Žena, k\ je tcM:$ trvklela. v kakšnem stanju je nrož, se Je skušala resiti, dete pa se Ja skrlio v kot ter se nj zaniki. Toda b:lo je prepomo za ženo: krvavi po^!ed Luke |r cbvisel na puSkl, k? je visela na steni in še predno se je žena zavedla. Je počil streL Slnrttio rntijena se je nesrečna ženica znru-diia na tla. Dcte v koru je pričelo p's-ksn!. Op^rorjen na otroka Je b'aznež nameril tuđi nanj in s^rožil. K sreči Je kiogia bsre-5ila ciŽ. Nato je b'rrznf Luka še eakrat nabasaj puško, st-rpil Je k oknu, je otvori! ki si nastav-H puSko na u?ta. Krosla nrj je ra'S. bila V90 lotosnj-a, dale^ na okoH Je bilzgnil mozcK   in   p.^Ekropil   stene  n  strop.
Ta4c 4 ka je počil prvi strel, so nr'hiteli pred hiio bli^irji sosedje, nišo se pa upr4i vdreti v pcsrnpje. Se'e, ko Je Luka izvf5rl samomor, so vsto-pili. Toda vsaka potnnč je bila pre?3zna: žena je bila mrtva, rnoi tuđi, dete pa Je ležalo v nezavesti.
Zelena garda se Je zbrala,               ^
ko zajcev sto je pokončala;   f     • ' f~* iz kotla naliva ji mlodi točaj in srce ogmva vsem — vBuddhavtčaj!
Strašen čin zaljubljensga crnca
Listi poročajo o strmini ljubavni trage* diji, ki se je od.grala v mestecu Aracatuba. na »evcro2apadu Brazilijc. Tam je imcl neki posestnik lepo faraio ter je živel v miru s svojim« dvema Kćerkama Marijo in Fiihin* do. Dekleti sta bili samici. Marija je kazala naklonjenost do 30ictnega Erika Brasila, t ostalom aimpatiCncgi mUdcniča. Navzlic tcniu pa je dokle strašno zasledoval črnec Fcrtnino, človek odurne runanjosti, katere* ga je dekie naravno zavračalo. V njegovi giavi se je zato porod.Ja strasna misel, ki jo je nekega dn2 tuđi izvedcL OpoJdne. ko je Aiarija odšla k »osedom, se je splazil t sobo njenega izvoljenca ter ga » samokre*
soiTS ustrelil ▼ glavo. Tczko ranjeni Hrik se je »tokajoc in v smrtnih krčih val jal po tleh,
ko je prišla mimo Marijina sestra Filhinda ter v blizini se nahajaočega crnca prosila, naj vendar pogleda, kaj se je zgodilo. Crnec se je nato še enkrat vrnil v sobo ter težko ranjenega s aekiro ubil. Dekletu je izjavil, a« se ni zgodilo ni česar. Kmalu nato &q je vrnila Marija, ki jo je Firmino tuđi ustrelil. Njena sestra, ki je bila priča blaznega dz» ianja, je skočila na konja ter odhitcla po pomo5. Ko ss je vrnila, so našli crnca mrt« vega; krčevito pa se je z rokami oklepai n?rtve in razgaljene Marije. Strašna trage# c! ja je povsod vzbudila splošno sočutje.
OeiiUi pustni Uorzo
Slavčeva maska rada    176 14. f e Jr. 1929 hotel ,U!CIOH*
Rudarska jetika
Amertški zvezni rudnički urii :poza:ia znova na nevarnest pljučnih bj ezni, na katerih trpijo rudar ji vsied vJinovunj.* Jr"b-nih pravnih drobeev. NarhujSa izn.^d w*; pljučrn'h belezni *e takozvana :rili >>*ii~, znana tuđi pod imenom rudarska -eViko. Ta li.*-lezen nastaja vsled vdihovanra V imertga prahu, zlasti cd kreir-gna (silica). Znano je, da se siiicosis pojavi'a« kjer se koplje v trdo skalo. To bolezen najde-mo v mnogih d-'ža-va>h Združenih držav, v Novi Zela-n-dPi, Av-stialiji. Južni Afriki in na Anglesk.**-n. lJrc> Snja preiskovanja rudniškega ur*Ja *o Po-kaza-la obstoj te bolezni v mnogih r-vdiiiikih okra.Hh Združenih držav. V enem okraiu se e rudniški urad prepričal. da r a i/mćd 1G18 pregledanih niđarjev to bolezen 432. M-orda v nobcnl deželi nišo toliko proučili silikozo kot v Južni Afriki, k „*- je iiTodno veliko števik) ljudi, od 12.000 do 15 tisoć belokožeev in skoraj 180.0CK) črncev. živeCih v raztneronia malem okra u, .'po stavijenih kam-enen:u prahu, ki vscrtuie visok odstotek kremena. Tekom prc >kave s stiani posebne komisije se te rck v2 n«iš o, da je izmed 12.000 rodaTjev prlbiižno \H"£ mož vsako leto prišlo do iakega razvoja rudarske jetike, da nišo bili več sposobni 1* ddo.
Ka An^ieskem 90 statistični podatki po-kpzaii. da je bila i»ittI ivost vsled jetike pri delavcih v rudnik ih kositra večja kot v ka-terisibodi drugi industriji. V zapadni Av-straliil so našli, da ie znaiala omrijivost radi bolezni dihaj med rudar li 539 za vsakih 100.000 ijndL
Nek*teri sdravnlkl so menja, da prah od kretnena s svojimi ost rimi In islastimi dtobci mehanično rani pljitčnc tkanine. Drugi so mnenja, da kremen (silica). kl ie ne-kok'ko raztopljlv v vodi in v matee a I ka ličnih tdeocinah, zastruplja pljučne tkanine. M-cd delavci v zlatih rudnikih Južne Afrike se sflicos's povprcino pojavi a po 7H letih de!a; najkrajs^ doba je bila dve leti in pol dela v rudntkih. Odpravljanje ne var nosit si-Ukore je odvisno od ten. da ft prepreci na-Jtinaje prata potom metod aaokicit kopa-
nja m vrtanja, ki nakane po eTcsplozTI, po-to.n dobre ventilacije rućn.ka in potoni piegleclovanja vsch rudarjev pred zapos!it-viio in potem v rednih preslcdkili. — FLIS
Orni apostol
Gozdove v Konsii in Rcd-ezii pre4ski.\*e £e dolgo česa ćela armada policajev, da b| vjela crn&ga apostola Uwana!eza, ki se izdaja za sina božjega, hodi okoli med svojim! rojalii in jih krsti s posebnim! cere-.TionijaTni, pri katerfh ie nedavno utonilo 70 črnoev. Ta ćlevek pra\i, da prinaša sre-čo vsem redovom, pred vsern pa črnema redu, on je poslan od Boga, da osvobodi zatirane tn da napravi mir na zemli. Da se bodo crnci oprostili tujega gospodstva, se morajo podvreči krstu s ceremoniielom, kakor ma jra je zankazal B02:. Ne ve se prav, zakaj in kako se je vtopilo 70 kršče-nih čmcev. Dritg!, ki so prestali krst, ss branijo obćckivati zemi o. Pravijo, da se tako aii tako blrža konec sveta. Čemu bi se torej trudili na žsooem solncti. Vlada ie t velikih skrbeh radi po^etja Ijudskesa zapo-liivca Uwana!cza in hoče napraviti konec njesovemu hojskanju ljudstva. Policija g^i zasleduje. Deset pc!ica!ev ic posinik* pr! nevarnetn Iskanjo čmega apostola, ka terena so baje končno \e prijeli, to<Ja poroča se.
da je tako bolan, da ga ne Tnore.o nlkamor prcpcl^ti.
• Odvetnfkl si zna!o pomaraft Franco* skl frank pada. Prebrisani pariški odvcinfkt so s! začeli takoj varovati svve d'n.>dke napram pada-nju franka. Zvi5ali 90 /j/re pil-stojbfne prav znatno, potem pa, k>.r se !e da, zahtevajo platilo in nattrra. \yo stidnih palacah si stranke prtpovedajefo, ln ;e sj.ie-Jel ta odvetnik za svoie stro5ke ^i^iry<tva krasen avtomobl!, dnr^i se ie nastnil v hU si svojega k!i enta, dobil trdobne p,->-rjri» in devet let ne bo plačal nikake njj v m'ne. tretji je dobil za svojo ženo divio kožuho-vmo, \Tedr.o 50.000 frankov, četrti dragoce-nosti velike vrednesti. Neki me^ir ?t i* b-vezal dajati skozi dve leti svc2e civeje hi iclečje meso svojemu odveiojki. itd.
Sport
INOZE.MSKE   NOGOMETNE   TEKME. PORAZ CEHOSLOVASKE T TURCVU.
—   Turili,   17.   jamiarja      -Na   velikem sportnem  igrišču   je   bila  danes  reprezen-tan-ina   nogometna   tekma  Cehoslovaška   : Italija. Nad   1^.000 gledalcev. Za  tekmo  je vladalo   veliko   zanimanje   ter   so   pričako« val!, da  Cehosiovaška   nadkrili   Itali)o.  Ce-hoslovaki   pa   so   dvakrat   odpoveda!L   Rezultat 3 : I (2 : 1) za Italljo.
I         — Dima], 17. ianuarja. Kljub velike.-rm
i srcg'i so se  vršile  prvorazredne    prven-
stver-e   nogometne   iekme.  \Yacker   :   Sim~
mcrhig 3  :  1   (3   : O), Sportklub  :  Rudoifs-
ha^ei 3 : 2 (0 : 0).
—  Curth, 17. fanaarja. V 2enevi so po razili   duriajski   Amateurjl   švicarskega   prvaka Servette s 5 : I. Praška Sparta ie ¥ Cirrlba porazila Young Feilov s 3 : L Beograd—Zagreb 4:3 (2:3).
—  Beograd, 17. jan. Danes se Je tu vr» šila rovajižna  tekma Beograd-Za&rcb, kj je končana   s    pričakovano   zrnato   Beograda. ZasTebcaof   so   napraa-ili   d^ber   vtis   in   so bili v prvom polSasn ce!o bo'jSi od dorna-člnov. V dru^cm pojasu so zek> popustil! in  uveljavila se Je superiornost  Bec-grsda, ki Je  izeuačH   In  zmagal   z  t   goalom  dife-rence. Sc*dnfk ni za-dovoljiL (Očinstvo se Je vedlo nediscip!iniraj?o.
Dunalskf Amateri! so igrcU v BasJn (Š\*ica) in sr^ubili proti FC Nordstera s 3:2.
Praška Sparta je v Ctrrfou zmasala nad GrashopipeTs s  7:2  (2:1).
—   Karze ▼  umetnem   dr;an}a  priredi 5K Ilirija na svojem drsaliscu. Vrše se ta teden v sredo in  petek ob   18.30.
—   Drsali&e  SX   Ilirije   je   zadnje   dni trajno otvorieno in eskrbovano.
—   Zimske iubile.ine  priredltve  SK IH-rfje.  SK Ilirija  priredi v soboto  in  nedeljo 23.  in  24.  t-   m. kot  uvod  v  jubilejno  leto svojega   obstoja   tekmovanja   v    umetnera drsanju  v  Ljubljani   ter  medklubsko  srni-5-ko tekmo v okolici Mojstrane in Kran ske gore. Drsalne tekme se vrše na kftjbove:n sportnem drsali^ča ob Celovski cestu Raz-pisane so  žtiri tek me: Tekma seniorjev za prehodno  darilo <dr.  G.   Fuchsa.  tekma   IL seniorske   kategorije   za   kfubovo   jubilejno darito, tekma dam za klubovo jublltjno da-ri'o in tekrna juniorjev. Natančen razpis i© razviden   na   drsali^ču   Tirije,   prijavni   rok do 22. t. m., sode i uje sodba ZJ2.
—   Hokejske tsknie ▼ Davosn. Medna-rodna tekmovanja za evrrpsko prvenstvo v hokeju  na  ledu  se  nadaijvjejo.  Avttr'ja ]g zmas:a!a  nnd  Francijo  z  2:1   (0:1),  Češkr>-slovaška nrd Bel^ijo z 2:1  (1:0), Svica  je odpravila Italijo s  13:0 In Francija Po!1Jko z 2:1.
—   Novi svetovrd  plavalnl  rekord!.    V Chicaz-u je Ame Borg postavil na 440 yar-dov nov svetovni  rekord s 4:47.2. VVdss-rru!!er je svoj lastni rekord na 233 yardoy znižal  na 2:10.4. Miss Ethel  Lackie ie  postavila  nov  sv.  refcord na   100  yardov  t 1^2^.
—   Erropsko  prrenstro   v  bock?|n   na fd^o. Dne 11. t m. so se pričc'a v Ete^v^s« tefanovanja za evTopsko prvenstvo v    hokeju na teiu. Belgija je porazila ŠpanijD s 5:0.   Amrlija   Je   zmapala  na-j   Ita'ijo z  8:1 (4:0),   Avstr'^a   pa  je   v   p-'jMeljsfci   tekm« prema^ala  Poljake s  13:1 (6:0).
—   B~>kTO2tc!i   D38ipS3y >vas  pertek-tulran! VrSll se bo v septembru 192%, Bo&s je   aranžrral   manatrer   L!oyd   FUzsJnnnofiSt kl dobi v sluSajn, da Detnpsey ne nastopl, 300.000  đolarjev.  tn  v  slučaju,  di  ne na-Btogi  WiU%  lsaOOO  daJatjev **&~a-*^
Stev    14                                                                                   »SLOVENSKI   NAROD* dne 19. frmrarf« 1925,_________________                                                             StT«n &
Gospodarstvo
Stanje Narodne banke
RszIAa v pr*mer! s stanjem  dne 31. decembra 1925 Aktiva:
Kovmska   pocRaca         453,7     —   63
pirscjib                        1354^     —   63
račun £i odinipova-
sjt    kron.   oovčanic    1,152,9     — 33.4
račun   rar-asne   raz-
meniav©                         317,5
državu;  đatetttrl          2,936,3      :        f *
vrednost đržav. <f>-
men, zastzv'jetrlb ra
:r<*r>ia/ije     oovčanic   2,133,3
saldo   raznih   r<sču-
sov                                S323     -T- 77,4
Skupa}    9,256,0
Od gTa-^nicc rrtjjačaiK)   2^-2
rezervni  fond                    7.2
acsrčanice v oinnicu    6,065^     -f:   3*3
državni   račun    za-
časne      rarmenjave.      ,347,5        •       *
državne terjzrve j>o
raznfh rsčunfh               116^    +75 8
razne cirvezirast!           47*W5     — 14-4
dr*a^riTc terjatve za
zastao *?ene   d^mcTr«*    2,138.3
slata za glavnico te
fcnie       .                        75.4
Sfctr>?|   9,236,9
V  Vovfps^ki   poJ'.^g:   >e   ractma   đTnrr  v s*«ta za   1  d'nar. an^Iešk!  funt  za  25 D^n, d<JaT  ra  5 D*n.  Ura   7a   d nar,  šv?c2r«le"   fn fraooosk? ^rmk  za   dinar, d'nar v »oovarem srcfcru  za  dinar   nd.    Cb~esti>2    irera  j» f*r?T!a »iieTiTc ra ^se bai?čne da'žn^e brez bdeme  6%,  abrestna  piera asa proojiia 8% fetno.
Naša trgovina s Českoslovaško
V   praSc!   «Tr!barti»     Je     rsScI   wn miV «9*?*ek o trg-jvtnskih  stadij  med  Jugoslavije*  i !fi   Ceško&i "atš-ho.   danek,     čgar   avtor   Je  ! Karei  lih!if.  ho  zanimaj   naše  jo^pedarske Irrose teci b--ff, ker se nam r±>eta v d~ir:cd-nsm času  trgovinska  pojct3>a  s Ceškrslo-va?ko.   Na   tcme'fu   statist'Čati   poda fkov  o '*rcvin? v t   1925 priteci a p;sec omenjci»cr-:a '/anka   do  ?r*tHii3k2,   da   ^re   rarvcj   trgo»
- r. * rred oaso driav*> 6b Cciđco^ov^^'o rkd
!ets d"> leta vedno bo!j v n^So krr-.st. P. *='v_
ti S3;do  aa5e  trsrov'mke  bilance  s  Cešk>-
■^m^sVo se fe rmarršal !cni za 103 mUfe-
••/v Kč.  Akihrn* s^ir» češfeosTtvva&ce  trsr'v
^n:'«e  irarTTce  je  pa  prdel   c»d   430 uz  330
n.-itonov   Kč.
Vr5 Izvo^s aa CeŠko«lava«kx> ie zn^va! f. 1^14 — -*54 w?:onm- K& ?. 1925 r>2 za ^91 -nlij-rov Kč. Od tega od*>rde na ž"to ?3S mH. Kč «1. 1924 sjjt^ !U !"!.), na živino 45 ml. Kč (I 1924 — 83 m'O, oa trnTe? 1*5 jnT. *n »3 ar>-rr3!rčne 5r*<r"*Tre 8 TT?if. "\'i N-5 u\xsz iz Ce^kosiovaske fe po vređ-nos^ še vfcdno dvrkrai xrc^*! kr!c~r Izvrne X. 1933 smo uv^zH za 603 rtrl. K^5 rszr*!! ^d.!ktv (vT-3nncTia n'sia rdn;a da mo -eca). N2dve.i]j postavko zjvzema teksr'ino ': aro in sicer 468 nriL Kč ali 68%. Lani se e zviSa! cxs'b:to nr:§ tr\"x>z bcTtrčevc ?n n'fiey»e tkan*f»c Lmt je prdd naš Izvoz f--^ria od T2 na 3 mil/j^ne. Nćsjrdcval je iu-'. iivoz že't??a, icVa, <rr*z??, l'-iocm-^tiv Ud. J-Ceđcom mrvega ieta s<> pa d frHa če5ka - "-djetia rcipei veoia nart?i.!a za doocvo "-rozj a.
V crf^ti  češki  Itit n:  rrdtr'oien  z  te-
• ^zcjtu češk h *z)đe'4r(?v v 02$^ država. Po-
< "n^   neza<j^vT'*ien   ic   z  b-šo   uvozio  ca-
.^a T ds kljub v-okim carmskm pt>stav-
:m  Je  bh-   vredar-sr  teksdhtega  ba«a, k!
-~  Je Bvw:i,i    Tu^i^'avTja  ia: č^osovs^ p,
-•?25   za   o7   mil-   Kć  ve£j^   k: "^or  !.   192 f.
rijv-ci sa'Ji t?-?n€  tr^cvine s  Č2Šknst:iv2-
"vn rrj'^a 30) ml KČ aii n^d p>I mJiaj-tie
. arjev.
—«  £bor  centrale  lnđiistri}5lt:i!  ton»
.^"^"du iav^a, da se bo vr5!!a rrjena pfc-*" -rna   sefa.  ki  je  >-a   d^loieJia  prvotna  na
IISl Jaituarja, 25. februarja in sicer db 10. dopoidne v pro^torih centrale v Bcoaradu. —g Ruski lan pri us. Pojede!sko ni-Bistrstvo jc nakupilo v R«i veSjo koi:6;fla ruskega lanu, ki ga hoče razdeliti med kme-te. S pomofr'o oblastnin po'icdciskib orr?a* r»av hoče poiz*usiti. kafco bi ospeval rnski lan, kf ?e znan po Izborni kaicovosti, v naših lrraiih. Ruski lan boio s sja li ziasti ▼ hlsđnih sorskih kraj^h kjer ta rastlina naj-bojje   uspeva.
—Z B^!sarska £maaja tn&Kam. Vvoz B^SEfske je znaAa! prvih 9 mesecev !an-skesi ieta 319.433 ton v vrcanosti 5 mili-jaTd 57?291.00U le\xn' proti 2S5.945 ali 4.086.454.000 le^rrv v istem ča?u '. 1924, !rvoz Je pa znatno m3tn5i. V omenjenem ćasu te znaša! rzvez 218.783 ton v vred-tt^ti 4.2JS.255.000 Icvov proti 2S9.816 ton f ai1 3.180,I66.r*00 Ie\ov L 1921. Pzs, vno>t , bol^arske zvnzmle trgovine jc znaia»a to- / rei 1.331,0^5.001? Jcvov, dočn; jt znaiala L   1924   samo  90634S.OGO   levov.
m
—2   Krošnjarienje   dovolieno.   Trgovln-
»M  iTinister :e  izda!  odredbo o kroSnjarje-njn, po kater! jc dcn'o! eno krošnjarfti samo našim državliatrom. Za  to ie potrebno po-stbno  davcljenje  pristojne  oblasti.    D^vo-lXnia izdaja)o v Dalmaciji, Sloveniji, Bosi: in Hercegovini  okrajna  glav^rstva,  na.  Hr-v2tskem   la   v   Slavoniji   veliki   župani   odnosno  mestr.t;   cbČ:v,e  v  Zagrebu,    Osjeku, Varaždina  in Zemunu, v Banatu, Bački in BaranJ podžupana v Somboru in Vel. Beč-Kcrekp.   v  avtonomnih  mestih   pa   mestni j župani.  V  STbi f   in  Crni   gon   fzdajajo  do-  j voljenja     veliki     župznl     odnosno     mestne oprave.  Dcvoljcnja se  smejo  Izdajaii  samo ra ena leto in se potern* cd leta čo leta po-da isajo.    K.ošnjarji  smejo  prodaiati  sa no predmete  domače industrije.  Osnlo bla^o, k\   ga   smejo   prodajatf,   mora   bit«   izdelano ?h   kupljeno   v   naši   državi.   Prepovedi.   kf velja o  v  nekaterHi    ookrajinah,   se   s   to odredbo  ne  rarvel;avi}o. Od  vsnke  prepo-vedi  ie  pa !z\zeto    krošnj3r.cn;e    » pred-creti   Jociače  indosirijs  takc,  da  se kro^-njari s tem! predmeti po czti đržav:. V do-vr,Per>5'j   irorajo   hici   prepovedari   predmeti izrceno    navedcnL     Seznam    vseh    krajrv. rijer  ie  kro?n;arjcrie   prepove<fano,   b^3  objavilo   ministrstvo   *r?ovine    v  »Služ-benih N-ovinah«.    Za  vsalv-o  nada!;no   odredbo  o fcrošnjarjenju   j«   komi^tcntno   satrt.o   trgovinsko  ministrstvo. Na<?  trgovci gotovo ne bodo zadovoljni s io  odredbo. Krošnjarstvo bi bilo treba sp'ch  prepoveda-ti.
—S Proda'a starci soUov. Dne 9. ic-bruaria L L se vr5i pri direkciji državnih | žcieznic t Sarajevu v skladišnu matari aia. v Bos. Brodu oiertaJna licitac-.ia slede pro-daje Oiirog 750 kom2<3ov starih sodov. In-I tere«enti uaj pošiiejo svoie ponjvlbe uirekt-no v sklad.šče 2«Iezniške ilfrekcije v Cos. Brod. Prcdrretni oglas z natančnejSiir.i po-datki je v pisarni zbornice 7j trgov«Tro, obrt !T? irćustriio v Ljubliani interesentom na vpcs'čd.
- z G^ozoriro trgovcem, ki toč"o al-koliolne p'lačz. Zbcrnica i2 trgovino, obt in irrđnstrilo v Ljubljani opozaria last-nike cJ-elikatestnfh trsovin, oircpčcvalnfc itd.% kf iočijo v s\o:il7 J-ckalHi tud: alhoine pi;ače. <Ia peteie z 3J. januarjem rok po cl. K5 pravilni*.i o costilnah (L'radni list z dne 3. IX. 192.3). Po tem členu itsubi pravico, t^Ci:i r>i aće v Ickaio. kdor v teku 6 mesecev po razjrlasitvi pravilnika (3. ju-li'a \92j) tri spravii lokalov v sklad 5 pred-piši ćl. S2 dn 85. pravilnika. Kdor prijave srczkcrru poglavarju se nci izvr&iu naj to strr: brez odloga. rrorebiti v nasledn'i obH'd:   »Fcdplsani   izvrsujem  v  svojem  tr-
govskem lokalu v......na podlaci kon-
ctsi'e   e  dne...... .  tečenje  alkoholnih
piiač. Ker seni svr,je 'oka?c ured'i. kakor to predpisute čL K5 p:.j tlnika o gosri]nah. kivarnaii in estalih obratovalnlcah z al-koloniiri pljačami, presim, da se vzame ta prljava na znanje fn do se mi Izda potrdi-\o v ?n;i>!'j čl. S4, točke 2. navedeneea pravrnfka.« Kolekovina za vlogo zna^a 5 Din, za rešitev 23 Din.
—g Dobave. Direkcija drfavn-h želez-nic v Ljnb ani spre^ma do 29. januar ja t. i. ponudbe za d-ofcavo lesenlh drogov in ro-čajev Predmetni po^o'i so na vposled pri ekonoir.skem odelenju te dirc'iciie. — Direkcija    državnih    rudarskih     prf*d>:zeĆ3    v
Sarajevu sprejema do IK Jantrarja t L po-nudbe za dobavo 50.000 koma do v netUnlh kapic — Ministrstvo vojske In mornarice ▼ Zemuna spreiema do 31. januar ja t U pooudbe za dobavo orodja za preizkušnjo iretorjev. — Vršile se bodo nasiedn e ofer-tane licitacije: Dne 11- februarja L L pri direkciji državnih železnic v Sarajevu gle-
de dobave 330 komaćov železnih sodov. — Dne 17. iebruarja t. i. pri direkciji državnih železenc v Ljuolj^ni slede dobave A),5O0.0CO komadov kartonskih voznih kart — Predrrctni oglasi z natanCnejiimi po^^^-ki so v pisarni zborn'ce za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vDosled.
Strahovit orkan nad Beogradom
V Beograda pretrgano 2000 telefonskih zvez- — Vihar prcvrnil in potopil parnik «Feniks»# — Orkan jc prcvrnil tri tovornc vagone. — Radio-postaja na Banjlci copolnoma oničena. - Škoda masa ssmo tn nad COO.000 Din. — "Tuđi radio-postaja v Rakovici poskodovana. — Človeških žrtev ni bilo.
I Ze v 9o^x)to iino kratko poročali o • silovitih snežrhh metežih in \ hariih, ki ' so drviaH po južnih krai'h naše države. ; Pasehr«) tcLko je bi! prizadet Boogrnd f z bližnjo okoKco. Beogradčani ne poni- ; i nijo poiobne vremenske katastrofe. Vse ulics je po^rival ied, ,in veter je bil ta-1 io močan. da so se ijudje komaj držjli na nograh. V'Jiar je začcl divjati v petek zvečer in ni prenchai vso noč. Zddo se je. da bo koriec sveta. Zjutraj so nudile ulice in dvor šča žalostno sliko nočnega razjejanja. R-> cestah so kžale brznjav-ne žice. vejs in ćela debla ix^iomljei! h dreves. na nekater h kraj.h je v'har raz-b.i vse špe. Pretrpanih je b'lo akrrc: j 2000 telefenskih zvez. V.har ie pretrgal j vse telcfcnskc zveze med Becgradam in dnyrlm» mesti in onsmoiročii telefonski prermet za več dai. Na botanxnem vrtu je %:har pr-Jrl staro, 20 metrov vi-seko iab!ano. ki je padla na streho b!i£-n^e h'§2 in tovzročila znaino škodo. Crovc^ldh žrtev k sreČi ni b la. ker ss Ijud e nišo upali iz h:§. Skoda, ki jo je povzroči! vinar, je ogromna.
Zclo zan'inlvo je b!!o gledati, kako hodljo  ljudis po mestu.  Hod li  so  zelo p:časi   in  aprezJio  tik  cb  h/šah    in   se ocriiemalž sten. da jim ns spodrsne. ~-PaKca v rcki ni zadostovala, ker so bile vse ulice pokrite z Icdorn. M.nc£i 5>.i si obvezali Čevlie z rabe! ali pa z vrečani. MncKi uradfilki nJso mcs'i priti na sl'JŽ-bo.   Vihar je  potoni!   tuđi  parnik   »re-niks«, ki  je  b:l  vkrcan   v    zemunskem ruistcm Š2u.   Vala\Ti  !>-j  bili  tako  visoki, da «■<> naenkrat rrevrnili parnik. Voda je začela proiirat! v narranjost in Vmalu K parnik Izz'.nil na dnu Dor.ave. K sre- [ č; ni bile  rta njem posađke m tako n   I nliie u ten!!. Poirpljcn! parnik »Feniks* »e vreden 300.000 di 400.003 Din   Kupljen ic b:! pred dverra !ctr>ina. Vihar ie tako razbvrhal Ekjiava, da so vrgli valovi h!!zu Pa=nčevra na breg celo poiton-5ki rnest. ki $ra i? vleklo 20 voTov. K ^roči tu dl tu ni b.\y čioves'dh žrtev. Bco-zrad ie credstavI.aJ v so-brto otok. odrezan cd vsch siru^'h krajev v državi. O>ia!a je    cd na    telefonska    zveza    s Sk€j>IJ;-m, dwčm so b'Ie vse drrgs zve-Z2 z no fra niostjo  in inoz2msrw:rn  pre~ trgan2. \:har je mva! iz tal brzojavne drage in pcdlral kciistrukijo na strehah. V tcvc\ ni tu^ m. ?;dcc posuti !z Bco~ jrradći nc-bviic brzojavke, raz^n v Sic opije. Na presi med Bc cg radom :"n Obrc-puvcem  ie podrl    vihar 205 brzo'avn h d i.~g;>v. Na-več ^kr^ie js rovzroČil Jed, ki )z rok rivaj vse žice  Najbolj so trpe-le brzojavne žice cb Don:;vi. Vihar  ie ped!? valove s ta'vo s.'o, da so dosegle ^ene brznjavns  ž'c^. na katerih je voda t^koJ za.mrz.-n1a. Pcnckod se je napravila ra žicah 2 do 3 cm debela !c-d^na sivrr.a. V netranjem mmistrstvn, v solc&ni  državni   bolnsnici   m   nekaterih đrujclft  držnvnih  uradili  ni  funkcijom i ral nobern   telefonu  Uprava  telefonske  centrale je mob i zrala takoj vse inženDrjc in estala ♦."•sobie.   da   se tefcf. promet I v mestu čim prej upostavi. Kljub emu I .ic bb v p;rtek zvečer 1200 telefonskih zvez pretrKtmih. V seboto m včeraj so popravi ali tele." nske in brzojavne zveze z Inozemstvom, nakar pridejo na vrsto zvezj  z    no«tranx^tjo.    Najstarejši uradnlki peštne direkcije v Bcc^radu ne PCTT.rii.b take katastrofe.
V sebeto ie divjal vihar z isto silo. Valovi ra Dciiavi so dosegli vš na 2.5J metra. Zato >e mora! biti ustavljen ves
promet med Beosrrajom in Zemur«">Tn. Samo največji parn^c ^Alcksandsr* ;e odolul proti Pančevu. da odpelia zaostale potnike. Parn'k se *e b. ril z valovi in vezil do PanČeva 2 uri več kot običajno. Pri vhodu v TamCš. blizu Pančcva, je trčil »Aleksander* cb parn k 'Tako-\*y in debil na d^^ni sirani znatns pd-š!:odbe. Potnikov se je rolastila pani-toda k sreči ni bilo človcšklh žrtev.
Pa tuđi iz imsrih kralev pnhajajo T>o?~Ct\3L o strahovitem vlharju. Tako ponxa}o iz Zaječarja. da ie vinar ore-vračal c^te va^^ne. Mešani vlak štev. 6271, ki vezi med Zaječarjem in Paraći-I nom, ie phsdcI srećno do Izvora. Od I te postaje dalje se je moral boriti s strahovitim orkanom. VeČkrat se ie moral ustaviti, ker je bil vihar tal.o močan, da lokomoriva ni mo^la speliati. Posebno silovit je bil orkan m^d Izvorom in Obradovo Stolico, kjer leži prega na odi>rtein polju. V hipu, ko Je vlak pre-vrzil od Fzvcra 25 krn iti 9 m. je vncs! orkan s t!ra tri zadnje tovorne vagone | ter jih rrevrnil čez nasip. Vlak se je se-I veda takoi ustovil Iz Izvora so poslali dve najirročnciši lokoinotivi z železni-škimi dclavck ki so spravili vagone v j jarek. da bi se ves promet na pnopri ne uscavil. Ve tri lokomotive so privl^kle vlak tz-z 8 ur do postaje Parafin. Sko- \ da. ki jo je nanravil ork^n na te; pro^T, znaša nad 200 000 Dn. Cloveskih žrtev tuđi tu ni biH. Vse teTefon-ko-brzojavne zveze med Paraćinom in 2ajeČariem so bile pretrpane.
Katastrofa  na  BanJfc?.
NajvecW šVodo je napravil orkari na i radio-i?osta:i Banjici. Vse emisiiske konstrukcija in vsi piloni so tmičeni. Zdi se neverjetno. da je ntosr^r vihar prelomiti debele železne dn?K^. Nobcn dros; ni estal cd. Nekatrre je vihar zvil ka-kor drobno žico. Katastrofa je nastala v O3tck cb 3. rx>noci. ko je v'har naj-bplt besnel. postaja ta čas n? fimkci.Vv nirala. Zadnje vesti je prejel dežurni telefonist cppolnoci \z Tirane. Ob tren prrncčl te čulo c-so-bje, ki stanuje na Ba-nici, n.očan udarec. Ker se pa udarc: nišo pcnoviK se ni nlhče ZTnenil za ta Ttocni poiav Ko ie prišel dežurni telefo-■list cb 4. z'utrai k aparatu, da sprejme poročila iz Parizi. je opazil. da ararat prehitTv-) đeluje, dočim so ostale sluša:-Tiice brez zvci!\a. Stopi! je na prosto, da vidi. kal se je z^Ddllo. Ve-s začuđen je or-az 1. da ni ncbenejra pilena. Takoj so rrhiteli vsi uslužbenci ni čelu z uprav-rriom rad'o-postaje. Po ledu in med strašnim tuleniem vetra so prišli do kraja, kjer sa stal: sc'avni piloni. Kupi žice sd ia«.io prićali. da so vse konstrukcije na tkh.
Sele zjutrai se je vH?Io. koliko šk*v de te rap-ravi! orkan. Vseh 8 p-;!orjov\ postavljen ili na razdal/i 150 metrov dnTs cd druKrsn. je vihar ron^či prdrl. Pilon! fir» železni. visoki po 50 m in tčžk\ po S00 kjj. Na vsakem je bi'o pritrjenih 8 debelih žic. Katastrofa je nastala nnj-brž zato. ker se je držala žc debela ledena sV"orja tako. da so žice nag.iile pllc-ne. Dclo na ratTo-TKistaji počiva.
Posia:a na Banjici >e prva naša radio-postaja te vrste. Zsrrajena je bila !. 1919. z materinjom francaske armade in ie služila naši vladi za zvezo z naš?-rrn* deleirati na mirovni konfere-ici. Sprejen:ala je lahko radio-poročila iz vsesra sveta. Njena emisijska dolžna jc znašala  ekrej: 2000  km.    Dobivala    in
pcšil:a!a jc redno no\inarska m meteorološka poročila tsr bila v stalni zvezj z inozemstvom. Direktno zvezo je imela s Parizom. Prago, Tirano in Rimom. Dnevno je sprejemaia 13 do 1S tisoč besed. posilna po 600 do 1000.
Skoda znaša 600 do 700.000 Din. Tuđi če z3Čno postrio takoi popravljati, bo mci^^č promet čez ! do 2 meseca. Sorejemni in oddajrri aparati k sreči nišo bili pcŠAX>dovanL
Trpela je tući radio-postaja v Rakovici. Ker je pa konstrukcija te postaje zelo močna, so piloni kljubovali orkanu tako, da večje ne-sreč^ ni bilo. Pač pa je vihar odnese! vse antene. Delo je bilo začasno ustavlje-no. pozneje se »efcra s pomožnimi antenami zopet pričelo.
Po ooročilu observaiorija na Vra-čarju orkan rri bil v nob^ni zvezi z več-jtm ciklonom. Bila je navadna takozvana skošava*. ki se pojavi nad Bccgra-dom večkrat. To r>ot pa je bila izredno močna. in sicer zaradi znatne razlike v zračnem pritisku v vzliodni Rusiji in na Sredrz2mskem morju. To je cbičajen r>ojav. ki povzroči nad B^osjradou; *koša\v>«. Ta veter prihaja od vzhoda po dunavski dolini Li se ustavi severno oa Karpatih. južno pa ab južnosrbskih rn bosanskih pianinah. Razlika v zračnem pritisku je b:la precej velka. Barvi-nieier je kaza? v vzhodni Rusiji 785, na Sredozemskem morju pa 751, Zato ie bila »košava« posebao močna. Naj-več>o moč ie imela nad Beojrradrarii, kjer je pihal veier z brzLio 20 do 30 metrov v sekundi Sicer ie zad^l vi-liar iamo kraje med novim Sadom hi N šcm. V netek zvečer ie znašala brzina vetra še 20 metrov v sekundi, toda observatorij ie napovedau da bo naj-kasneje v nedeljo ponehal. Nato začne deževati in remperatura se znat.io «ni-ža. To velja seveda samo za Beograd *^i ozemlje med Novim Sadom ia Ni-šem.
Vihar v Novem Sadu.
Novj Sad je bi? že v petek brez te-lefonske zveze z Beogradom in okoJico. Ulice so bile povsem prazne, ker so s<= Uudje bali strahovitesra viharja, ki je začcl divjat! nad mestom in okolico. Vihar je metal raz streha led, sneg tn na nekaterih krajh je bil ves promet ustav-Ijen. Por>old.ie je povzročil vihar Stiri oožare. Gasilcern se ie posrečilo osenj lakali^irati tafeo. da večje nesreče ni bJo.
ffOCAVKEKi^r
Podlasica obgrizla otroka
S strašnim slučajem je imela te &V&, opravka reševalna postaja v Berlina. K zdravniku so privedli dveletno dekletc^ po imenu Kathe Bitterling, ki jc kazalo tu obrazu in na rokah sledove tcžkih ugrizor; polcg tega pa 50 bili otroku trijc prsti po* pcln-oma odgriznjeni. Dekletce jc stanovalo pri svojih roditeljih. L'gotovilo se je, da »o težke poškodbe otroku prizadejale podlasi* ce, ki j!h je ime! oče v kletki. ZivaJce so 50 ponoći oprostile, pobegnile iz kletke ter na* padle otroka, katerega so tako razm&sarile, da so ga v brezupnem stanju prepeljali v bolnico. Nesrečni otrok je sicer takoj po prvem napadu kričal, kasnije pa se je ons* svestil, ta'co da je njegova mati strašno deja* nje od'.vrila sele, ko je bilo prepozno.
Pod!as:ce» ki t>o j h uporabljaD za. lov na divjc zajce, spadajo k dlkurjem in so ma;hne, vendar zelo krvožel:ne roparico. Sličen tak slučaj »c je primerU 1. 1919. trcS v Berlinu. Takrat je podlasica napadla tri tec^ece staro đete, se mu zagrizla med no* in očesno d jplino ter otroku izpila kri, tako da je vskd otrpnjenja srca umrL
Tajna žooeRs duše   ~
Ženska nikaVor ni sfin.sra. Njena psi-
r:ogi;a je rra\  tako rarurn!jiva. kakor
"vholcgi-a moškega. Toda ona je žen-
r.« ir treba jo je razumeti z ženskega
a i §Ča- \n bas v tem tiči vse zlo, da mi.
-r>iki. ne sodlmo o ženskali z njihovega
Mi smo Tiamrc*. preve^ ponosni na vo:o Iskrenost, in logtko. Vsak ovinek, sak korak v stran se nam zdi sum'jiv.
Vzetnite mo&kemu karijero, siavo ^ii tist^ de!o. ki xa najbolj veseli, ra se do?reza v življensko mocvirje ali pa si pržene enostavnn kro<?ljo v glavo.
Vzemite ženski nevestino obleko. * pernice ji poezijo Ijubezni, romane in njene SDomine, ^a vam takoj uvtne ka-ror roža brez ^oln^n.n žarkov.
Po veciati vam hoćem, kaj sero nekoć doživel. <fa se prer?r!Ča*e, da je vse. kar se nam zdi komplicirano in nerazumljivo, zcio enostavno In jasno.
Mi. moTk?, srno boljsi. ktW tnislifo o nas Periske. Pogosto se pnpeti. da hrepv^nio po ženski družbi, pa nam niti na mlsel ne priđe ohčevati z Žensko kot tako a!i doživeti ljubavno idilo. Ne. mo-ski si želi čiste atmosfere, udobnosti, učenosti.
\n če se te vzv&ene želje včas-ih, vendar Je konćajo preveč prozaično, »lismo kriti mi temv^ec oarava.
B*1 sem še povsem mlad m preživel sem osamljenobL pohio nejasnih sanj in hreDer<en.a. Ta čas stm se seznanil 2 ?zredno simnatično rodbino,   v    kateri
: sem ?c ooCuiil kmalu kot ioma.
'         Težko ie ropisati udnobnost in har-
monijo, ki je v Jadala v tem domu, težko je poveiati. kako pnjetno in veselo je bilo vsem, kogar so smatrali tu za svojega.
Sredi te čudovite harmonije je bila ona. tro spo dinja, vedno mirna, Ijubezni-va, rahločutna in taktna.
Zdelo se je, da 30 je fortuna obda-rovala z vsemi svojimi darovi in da si već soloh ni mo^oče zelet!.
Ona |e bila lepa. mlada, zdrava, Imela je dva prekrasna smeka in lepeza, nadarjenega in visoko naobraženesa moža, ki jo je oboževal in ki ga je ona strasi.no ljubila. Ništa bila bogata, toda solidna moževa olaća je zadostovala. da rodbini ni bilo treba ničesar i^ogrešatt Skratka. življenje |e bi!o veselo, lahko in orijetno.
Vsi moŠki, ki so zahajali v to hiŠo, $0 bili nekoliko zaljubljeni in so dvorili gospođini!. 2eno je to veselilo, mof pa je bil ponosen.
Njena Iepota me je sicer oma mila in v njeni družbi s^m bil ves srečen. toda nikdar mi ni prišlo na nvisel, da bi ji začel resno dvoriti. Msrda je bila kriva moja mladost in moi mladeniški ponos, da so vsi opazili, kako rad zaiiajam v to t rodbino in kako vpliva name Iepota mlade eoseodinje. 2a5eli so se mi po-
smehovati in kmalu se me Je prijel pri-hnek  »zaljubljeni paž*.
Bilo mi je sicer malo nerodno, vendar sem se pa tuđi jaz smejal ter sku§al igrati vsiljeno, obenera pa prijetno viogo.
Isto je čutfla tuđi ona in lemala je bilo najino razmerje po!no čarobne miline hi nežnosti. Minilo je več tednov in zacel sem se zavedati. da ie Hcra že prekoračila svoje meje, da sem v resnici zaljubljen in da se v blizini te ženske ne morem več obvladati.
Bežati! Bežati čim prej. da bi nihče ne opazil, da bi ne oskrunil te hiše, te rodbine!
Nasei sem izgovor in dva tedna se nisem pokazal. Ko mi pa ni bilo več ob-stanka in sem zooet prišel, me je «^re-jela z otožnim očitajočim pogledom in moje srce je zadrhtelo.
Pisal sim ji pismo, v katerem sem skušal pojasniti, za kaj ne morem več za-hajati k njim. Prosil sem jo odpušćanja.
Odgovorila mi je nežno in laskavo. In začela sva si doptsovati. Bil sem ves v ognju in čuti! sem, da letim ne kam v bremo.
Cez dva meseca sva se že sestajaTa skrivaj na promenadi in koraaj je mirni Se en mesec se je zgodilo nekai, česar bi ne bil nikoli pričakoval. Zsrodilo se je
samo enkrat In to je bil kooec naiinega romana.
Bilo Je, kakor da se ie zdramfla ti
težkifa sanj. Dolgo je plakala, potem me je poljubila na ćelo ia px>tHb, naj vse
pozabim če$, da ljubi samo svojejra tno-ža in da sama ne razume, kako se je moglo to zgoditL
Prežive! sem globoko dramo, toda ostal sem mož beseda in kmalu sem od-po to val v drugo mesto.
Minilo ie šest let VeČkrat sem skn-Sal resiti to zagonetko, oa ni Šio. Ka i je pognalo resno in pošteno žensko, ki je ljubila samo svojega lepega moža in ki je imela vsega v izobilja« v narojje vrto-glavega zaljubijenega fantiča? In odgovora nisem našel.
Nekoč sem k> zopet srečal in s^re-govorila sva prijateljsko, povsem iskreno.
— Vi ne razumete. kako sem se kot zakonska žena. ki ljubi svojega moža in ima v živlienju vse. kar si more ženska sploh ieleti, tako daleč spo za bila?
Tndi sama dolgo nisem razumela.
Stara sem bila komaj šesmajsl let, ko se je moj moi takrat Š2 27-Ietni mla-denič zaljubil vame. Bila sem ena tistih deklic, ki so s oetnajstim letom še vedno otročje in ki se še ne zanimajo za romantična doživetja.
DoČim so moje družice pošiljale ljubavna pisma, hodile skrivaj na sestanke in trpele, sem bila jaz Se otrok.
Moj mož je ime! dobro službo in ro-1 ditelji so blagoslovili najin zakon. Poleg tega ie bil Se mlad in lep.
Zabavila sem se kakor otrok In bila som vsa navdusena.
1        Toda o Lmbezni do moža ni bilo slu-I baae duba
Pač pa sem ga do porok i kmaln strastno in nežno vzljubila. In ljubim ga še vedno. Saj drugače ni mosoče.
Toda potem sem opazila, da sem vedno nekam nezadovoljna, da se mi nišo izpolnile vse Želje. Nečesa mi je na-dosta ja. 0. Zdelo se mi je, da v življenja nisem utegnila storiti nečesa strašno važnoga in neobhodnega.
In res je bilo tako. V mojem Življenju je bila ogromna vrzei. Jaz nisem poznala dekiiškega življenja, nisem imela mladostnih spominov.
Iz otroka sem se spremenila takoj v damo.
In kadar so se moje družice sromi-njale mladosti, dekliških norosti, ljubavnih pišem, tajnih sestankov, milih m!a<-deničev, ki so poartvovalno lazili Čez plot in zlagali sonete, mi je bila strašno hudo.
Sami se lahko prepričate, da se mnoge ženske, ki so že resno zalinbljene ne morejo ločiti od svojih mladostnih spominov in Če že teh spominov ni na dnu šatule, so pa gotovo še v glotini srca.
In ta zavest me je mučila, dol br se nisem seznani'.a z vami. Zazdelo se ml Je, da sem gimnazijalka in ne <h bi ro-mislila, kaj delam, sem zasanjala o ljubavnih doživljajih, pismih in tajnih s©» stankih.
Tedai se mi je zdelo, <?a sem storlTa zločin. Zdai pa smatram, da je bilo vso to neobhodno in zefai imam v svojem srcu to, kar ima y$aka ženska: spomlne, spemine aa dcklisko Ijubezeo.
to   nxfbo1f3e   fa   rnfceftefSs
»ajti  trpcžnost  encga  para
noga vic  x  Sigom   in   znamk^
(rdečo, vedro ali zlato)
„ključ"
je Ista kat trpcžnost Stfrfg
drugih parov.       «3.9 |
Fimffo In nrtn^ffalto til
'                                                                                                                       *
Stran 6.__________________________________________•SLOVENSKI   NAROD* <fnc 19. jintnrji 1926.    , ?y___________________________________________*fcv.  14.
fscfc  London:         ,;»*r-? -n*-"; *■•               c j —     14
Roman treh src
Prav za prav, če bi mu prišlo na mise! po-enedati za skalo, na katero se je bil nasloni!, ko je pisal Leoncii pismo, bi bi! takoj presenećen. Prizor fe bil vređen čopiCa največjega umetnika. Kakor morska vila se je dvigala ir.!ada lady po kopanju iz »rode. ToJa Francis je mirno pisal in ma!i Iniianec & til tako za topljen v njegovo delo. da je usoda aotela, da ju zar!cda Leoncic prvra. Malo je manj- | caTo. a ni od strahu na ves glas zakričala. Hitro sc je obrnila in zbeža.a v grmovje.                           |
Takoj nato je tuđi Francis zaslišal, da je ne!; do r blizini  prestrašeno  vzklikniL  Papir  in  svinčnik sta  mu padla  iz  rck.  Plani!  je v  smeri, odkoder . »• je čul klic ter naletel na mokro, napol nago de- j fflico, ki je na vso moč bežala pred njim.                j
Nepričakovano srečanje *o le tako prestrašilo, 3a je znova vzkliknila. Predno je Leoncie spoznala, da je skoč3 za njo spasitelj, ne pa sovražnik, je Ranila vsa bleda od groze mimo njega, počrla iecka na tla m se ustavila šels na peščeni otali.    j
—  Kaj se je zgodilo? — jo je vpraševal Fran-rrs ves iz sebe. — Ali ste se udarila? Kaj se je t ugodilo?                                                                       |
Pokazata mn te s prstom na  go?o koleno, na taterem sta se pojavili iz dveh komaj vidnih ran « ive kapTji krvL                                                           I
—  Kaca? — je zakričala. — Strupena ka^a! 5ez pet minut bo ležalo r>rei vami trnr'o — in
srečna sem, zelo srečna, đa moram takoj umre ti. Koliko je pretrpelo moje nesrečno srce zavolio vas! Zdaj je konec teh muk!
V grla ji je zastal očitek, ker so jo začete zapcsčati moči. Takoj se je zgrudila na tla in omedlela.
| Francis je veđe! o kačah v Srednji Ameriki samo to, kar so tna povedali drugi, toda tuđi to je bilo grozno. Takoj se je spomnil, da mora preve-zati deklici nogo nad kolcnom in ostaviti dotok zastrupljene krvi k srcu.
j Iz žepa je potegnil robec m rahlo prevezai deklici nogo nad kolenom, nato je vtaknil pod ro-| bec v nagi ci odrezano palico in sa na vso moč za-tegniL Naglo je vzel žepni nož, razgrel z vžigalico oštrino, da bi se kri ne zastrupila in previdno izreza 1 obe rani, ki so jifa zapustili kačji zobje.
Vse to je storil v grozi, z neverjetno naglico m v naprestanem strahu, da za^ne telo prelestne deklice tu pred njim otekati in izgubljati svojo divno barvo. Se predno je izrezal obe rani. si je bil na jasnem, kaj mora storiti potem. Naiprej ie treba izsesati iz ran čim več zastrupljene krvi, nato pa prižgati cigareto in ožgati meso.
Ni pa še končal svoje prve operacije, ko se le deklica kreevito stresla in zganila.
— Ležite mimo! — je zapovedal, ko se je dviginla na komolcih in sedla — baš v trenotku, ko se je dotaknil z ostnicami rane.
V odgovor mu je da!a njena ročica zaušnico. Tišti hip je planil deček-Indijanec iz grma in začel zmagonosno poskakovatL Za rea je držaJ ubito kaco in venomer kričal:
—  Labarri, labarri!
Francis ni razumel, kaj pomeoi ta bese da In zato je bil pripravljen na vse.
—  Ležite in ležite mirno! — je ponovil osorno. Niti minute ne smeva izgubiti!
Toda deklica je gleda'a ubito kaco. ne đa bi trenila z ocesom. Očividno sploh ni mislila umreti, Francis tega ni opazi! in se je znova skloni], da bi izsesai iz rane zastrupljeno kri.
—  Samo drznite si! — je dejala srdito. — Saj je Ie m?ada labarri in njen pik ni prav nić nevarcn, Mislila sem, da je strupena Kaca. V mladosti so podobne labarri.
Obveza, ki je zadrževala obtok krvi, Jo je zelo tiščala. Pogledala je na nogo in opazila Pian-cisov robec, tesno zavezan nai kolenom.
—  Ah, kaj ste storili! Zardela je do ušes.
—  Saj je bila le mlada labarri!    — je dejala očitajoče.
—  Krlča!a ste: strupena kaca! — je ugovarjal on.
Zakri!a si ie obraz z rokami, toda svojih rđečih, Ijubkih nšes ni mosla skriti Fran-is ti bil prisegel, da se Leoncie na ves glas smeje, ražen če je dobila histeričen napad. In ta se je Francis prvič prepriča!, da ne bo tako lahko natakniti na n;en prst zaročni prstan drugega mladenka. Mobi-liziral je vso svojo zdravo pamet, da bi njegovo srce ne podleglo njeni Iepoti in zapeljivostL Nato je spregovoril potrto:
—  Vse kaže, da me bodo vaši domači pošteno pre!uknjali, ker nisem znal ločiti labarri od stru-
pene kace. Kaj če bi jih izvolili kar takoj poklicati? Ali pa vas morda bolj mi ka ustr^Iiti me lastno-ročno ?
Toda ona ga ni sliSala, ker je naglo skorila pokoncu in nestrpno teptala z nogo po pesku.
—  Noga  mi je  popolnoma  zaspala, — je  pojasnila smeje.
—  Zelo grdo ravnate, — se ie oglasil naenkrat Francis. — Ce mislite, da sem jaz umoril vašega strica.
Pri teh besedah se je deklica nehata smejati in rdečica je takoj irginla z njenih lic. Odgovorila ni, pač pa se je sklonila in zapela z drhte^imi rokami trgati njesov robec, kakor da ima na nosi garje.
—  Dovolite, da vam pomagam odvezati robec, —• je spregovorll in se prijazno nasmehniL
—  Zverina! — je vzkliknila in oči so se ji za-svetile v divu jezL —■ Proč od  tod!  Vaša senca pada name!
—  Zdaj ste pa res prelestna! — se je nasmeh-nil in komaj premasal,  da je ni objel. Ta h'p ste prav taka, kakršno sem vas videl prvič — ko ste mi očitala, zakaj vas nisem poljubi!, takoj nato ste me pa sama poljubljala — da, da, poljubila ste me — a komaj je minilo nekaj minut, ste mi hotela s svojim  revolverčkom pokvariti creva in prebavo. Ne, niti za las sc niste spremeni'a te e7ni. Ostala ste prejšnja vročekrvna Leoncie. Dovolite vendar, da vam odvežem robec! Kaj ne vidite, da je tesno zavezan in zavozljan? Vaši nežni prstki mu ne pri-dejo do živega.
V divji jezi je teptala z nogo po pesktt.
UNDERIVOOD pisa'ni stro;, nad 2,000.009 strojev v rabi.  —   Zastopnik Lud Baraga, L;ubl;ana, Šelenburgova ulica 6 T-^f0°°   XT
Sorelme se
pisarniški praktikant
[nčenec) ne črez 16 let star, z nekaj  srednjciolske izobrazbe, v manufakturno vele.rgovino. — Ponudbe  pod „Praktikant 204" na upravo Ista.
=   Elekirornotorji   =
električni   les enci   in  ampeir,  iar~ nice9 radioaparati in radićmaterial
Elektro Comp.,
LJUBLJANA, Si. Petra cesta 25       ^
TrgOTski lokal
v mestu *Ii na deželi, na prometnem kraju — se isće ▼ na i cm za takoj.— •"»opisi pod »Trgovski fcr* kalul^» oa upravo *SL Naroda*.
Opekama išče
jeklarne podlage (Karr* d;clcn) 2—3 m dalec. 3 do 4 mm debele in 15 do 20 cm široke — skupaj 100 tek. m. Tuđi izkus« n< ga kurilca (Brcnncr) za krožoo peč (R ng* ofen). — Ponudbe na: Frnil B^rger i sin, Bjw!o* var.                              149
Zlato, s*-cVo,
platin. staro zobovje — kupujemo. — Tovarna ra lojcn'e drag h kovin, Ljubljana, Spodnja šiška. Jerncjcva cesta 8.      148
Perfe
kokoSje.     purje.     račje go je in gosji puh — pro* da i a in razpošilja po nai* nižji ceni   - E. Vajda Čakovec, M«djimurje.
StanoTarje
v Mostah (2 sobi in ko« h'nja) — zatnenjam z cnakim v mcst'i. — Po« m-dbe pod «rMo6te/lo3» na   upravo  «SIot.   Nar.*.
Raznih znarrk
večic  štcviio — prodam.
—  Ponudbs  pod  «Znn.m= ke/181» na upravo «SIov. Naroda*.
Kanim eno-drnžinslio b:™co
v mestu  ali  na periferni.
—   Ponudbe   z   navedbo cena  na  upravo »Slovcn* sket*«   Nar.»   pod   «Em» družinska hiša 162*.
Trg. pomoćnik
vojaščinc    prost   —   išče
j  službo ▼ mešani trgovini,
}  najrajc na d^želi. — Po*
i nudbć pod «Trgovski po*
moćnik'163»   na   upravo
«Slov.   Narcd«».
RADIOl
aparate in srst^vn? dcl?     ■ ima v zaLgi              .
FMRC E«, lliAIrana,
rf>wni Mkrežit Stt«. S
^takarica
1$cc službo ▼ vc- em no* telu;  nfljraje  v  Zagrebu. |
—   Donisi  pod  «Natakas i rica/177»  na   upravo  «SL  i Naroda*.
Klavir
zc!o dobro ohranjen, do* ber glas — radi razmer ceno naprodaj. Naslov pove upravi »Slovenske* ga Naroda*.                196
Mlcd gospod,
kl   poseduje  večje   pre» moženje — Želi znanstva %   gospodično;   ne   gTcda na premoženje — od  18 ; do 22 let starosti; izklju* ; 5cne nišo vdove ali k>čc^ ne žene. — Dopisi s pol* n:m  naslovom   pod  *Prcs možcn/U0»    na    t: pravo «Siov.  Naroda*. Tajnost
zajamčena,
Javljamo žalostno vest, da je gospođ
Franc Cerar
tovarnar slamnikov v Domžalal^
bivši gerent, občmski odbornik, predsednik krajnega šolskega sveta, bivši načelnik okrajnega cestnega odbora itd. danes preminuL Ohranimo velezaslužnemu pokojniku trajen spomin.
D o m ž a 1 e, dne 15. januarja 1926.
Trsko žtipanstvo Domžale.
Cra^nl lols^l fref v Đomislak uzusjt tažm vest, <i je njege? tcfktnf tla«
in predied^ik, gospođ                                    +>
Firanc Cerar
nponrtCsr w Danaita&   ' ■    ""■■■ ~' ■-■-"■ -■ -■<*■"
v petek rrečer mimo ? Gospodi zaspat                                                                  . _
Pogreb se je vršil » aedclj« 17. t a. «k ttirft pp«Mae.
Brajal islskl ar«t ▼ DfiatfaJalh
tat
Kratc^ klavir,
crn, dobro obranjen, ce« no naprodaj. — Naslov pav3 uprava •Slovcns*;«1* £a Naroda«.                197
Konjice^
t opremo in elegantno koćijico — ceno napro* d^ij. — Na oc'ed pri: M. Jcvak,  Domžalc          195
■»ItMMMM.........MMMMM
Najstarr;ša   slovenska  plrskarska ;n lićarska d^lavnica
i Ivan Cricelj,   Ljubljana
imjta ctsfe 15 hi fiaspasvctsta c 2
(tfvorikt kmm JLm*9*n Sc pr poroča.   — Izvrši tcv tofna, cene zmerne.           37-l
•» >•»»»#»»••>>>•••••<••••<••••■
^dfc^  t.Mikuš
^^3Bt^^^             %■ ^iW^J fUJI 0fffl
mjBr^&L         4*in*99 im mirti*
Zi vsi!o s?re;eaii ce,i3
r roda ja m   klobuke,   stamnike   tei
vse rotr-b.^ine za mod stke.   —
Minka Horvat, modstka
L;ub jinr Dalniitinova ulica 10/U
Damska konfekcija in modni salon
TVnnr    Rw^i tr*
Bfagovi in svila v zalomi, ■aiaižit ccmS        Eitomtao i*«!tl
Đr.Vlađislav Pegan
orfvetnk v Ljubljani                      foo
ja ^raaalil svoja pitamo * Dunajs3ce ceste 38
na Miklošičevo cesto 6, I. nadstr.
palaca .Ljudske posoj In ce* (n^sproti hote!a Union)
iS^F
Pletilnl stroji
nem^kecia fzdetka pa'cni „Ideal** 2 jatnst.om za nogavice, joptee, svitarje in vsr^kovrstne rietenine nudi o vsalšomur rajboi §o in sigurno eksistenco. V zalogi s poukom, ki ie jako tanak, in po po-uxbt tuđi s stanovanjem edino Ie pri
F.Kos,L'fl'!ia3?,ZLW;aa.5
Generalni zastopnfk.
^ Ivan Zakotnik»
■      LJUBL'AJfA, Baai ska cesta 46      ■■ .  ■■ Vsskovrstaa t«s«rska dala, mođerasleseaestaTbe. aatresl% ta palaca, hlsa, vi a, tovarne, earkva la zvaaika.   Str^olv ratoa tu   stopo I ee. Ia4aaice# pavll oal« ter ?ađ3, Iosea« ograje ttđ    —   OrasUa lasealli »jsIjf, jbi^v ta mlinov
PAEHA t.\0A                  2vt                  Tovtrna famlrfa
fnajs*   Ako notrebujete tveio ali tnhe fenoo, ^apka •ramžmaje. pokliat   tcltfoisko številko
== 341                  ■
cvetličarna KORSIKA
3^b=^     Aleksandrova cesta     ==a Haroilla •• peilljajo na dam             i8t-i
Naiffineia!           **               Najnoveja!
- Kožuhovina -
Ctsniflsu Us ffl proiiaiaiMi »•*«■ "i'c» s r: JiflIlUIfli HlflilB t*~'"»j «»«"»'*k* -»«»«o —
---------    LJUBLJANA    ——
$e pr poroca za razna krznarska dela. — Vsa v zalog! se naha?ajo?a kožuhovina
po znatno znižanih cenah, rosc»no jopice iz kitovine, slclektrik itd. — Pre-
vzamem tuđi vse vrste kole za strojenje in barvanje.
Le za odrasle so izš!e v slov. prevodu   sveovno znane novele
DEKAMERON,
ki jih je spisal ital. pisatelj Đoccaccio. Dekame^on je knjiga Ijubczni, kntiga ž<*oče satire na nemoralno živi enje duhovništva in meništva, knjiga smešnih a čudovitih doživi ja ev iz mesčanskrh in plrnrških krogov v XIV. sto'etju, Dekameron je okrašen z 33 t lu s traci ja mi.
Za mladino je knjiga neprimerna.
Đroširan velja Din 56*—, v ćelo platro vezan Din 72"— Luksuzna izda a D;n 100*—
Izdala Knjrgarna Tiskovne zadruge v Ljubljani
wm~   VSAK HOĆE   ~m
napraviti svoj m s pr mernltn darflom veselje m to je le mogoče,  čr fs'e Impl aH tvrdkl
Josip Petelinc, Ljubljana«
ki Ima veliko za'ogo /fpnih robeev.  rokavk, noga vic, rlc'en ne, kravate, srace i% gospode, totlilnt potiebidne, samove?nicef ingkike itfonc, fine h!ot\ vezenine, čipke, torotee, nahibt-
■tKc, palice in Se vallfc* drogjh Icpfri in potrebnu stvari :o znitno znižani cenL *^t                tiy rni!o!                                                                      Na v liko!
Urejujci Joaip Zupmu&i — 2a «Narodao tumarao*: Fraa Jeaarfcfc. • £■ inaeratai del lifta. Oton Chnstoi • Vri t LjubJj^ni