JUTRA!
Maribor, petek 1. februarja 1929
Urodniitvo in uprava: Maribor, Aleksandrova
Ogiuri p« MHf«
izhaja ra*«« »adalja in prašnikov vaak dan ob 16. ari
Telefon:
Uradu. 440 Uprava 465
Potfrifna pfiSan* v gotovini.
Mariborski
Leto tli.
••ata it 13
S polno paro
Nova vlada skuša dokazati, da ni bila zastonj deležna kraljevega zaupanja-Skoro dan za dnem prihajajo nova poročila o korakih, ki so jih bodisi vlada v celoti bodisi posamezni resorni ministri storili v smeri konsolidacije, ureditve poslovanja, izenačenja zakonov itd. V ministrstvu za notranje zadeve je skoro brez oddiha na delu komisija, ki pripravlja potrebne zakone za reformo celokupne naše uprave- V ministrstvu pravde se izdelujejo novi zakoni za izenačenje sodstva v vsej državi. V ministrstvu socijalne politike je določena posebna komisija strokovnjakov, ki naj prouči invalidsko vprašanje, izdela novi invalidski zakon, izpopolni predpise
o	invalidskem pregledu itd., ker se je pri izvajanju invalidskega zakona iz 1. I9?5 pokazala nujna potreba za reforme. Ta reforma bo bazirala na načelu Stednje in bo njen cilj zlasti, da se pri-«na invalidnina samo resničnim invalidom. Minister trgovine smatra« da so predvseni potrebne dobre trgovinske po godbe in je bnš te dni podpisal trgovinsko pogodbo s Francijo- Pripravlja pogodbo s Španijo, in tudi s Češkoslovaško bo po izjavi ministra pogodba v naj. krajšem času podpisana. Pripravlja se tudi izenačenje zakona o trgovinah, ustanovitev gospodarskega sveta, ter zakon o poostreni odgovornosti upravnih odborov kreditnih zavodov. V mlnistr stvu prosvete je dokončan novi zakon o osnovnih šolah in bo v kratkem predložen kralju v podpis. Pripravljajo se tudi nadaljnl zakoni v smeri izenačenja.
Tudi iz ostalih ministrstev prihajajo podobna poročila. Zlasti je tudi značilna vest h ministrstva za zunanje zadeve, da se dela na redukciji uradništva, predvsem pri poslaništvih In konzulatih. V Parizu je pri poslanstvu 35 ukaznih in neukazn*h uradnikov. Znaho je, da jc velik del uradništva zunanjega ministrstva samo na papirju, da so bili formalno imenovani sinovi raznih beograjskih porodic, ki so s svojo plačo kot Študenti lepo živeli po raznih vseučili-*k'h mestih. Ako se bodo te partizanske sinekure ukinile, :iti sicer radikalno, bo Imela država sama veliko korist. Tudi se nameravajo ukiniti konzulati povsod, kjer so poslanstva, alt pa sploh niso no-trebnl, ustanovili pa se bodo tam, kjer so potrebni. Reformo bo izvršila posebna kom>$'Ja strokovnjakov.
Kakor vidimo, so torej res s polno na-ro na delu, dn razmere končno pričenjajo urejati. Ako fen obveljalo stališče, da se bo vse izvršilo strogo objektivno brez vsakršnih vplivov iz ozadja, je jasno, da bo vlada imela prosto pot. da Izvrši vse te reforme v interesu države In naroda v polnem miru jn samo iz ozirov na skupni interes. V poštev morata prihajati pač samo resnica in pravica. Kakor hitro bi kdorkoli na podlagi konkretnih dejstev moge' doblM občutek, da temu ni tako, bi se pričelo majati zaupanje. Nadejamo sc. da tega ie bodo dopustili niti člani vlade v Beogradu niti njihovi organi po državi,
Med najbolj razveseljive vesti pa je
Ustanovitev vrhovnega zakonodajnega sveta
PREGLEDOVAL IN OCENJEVAL BO VSE NAČRTE ZAKONOV. UREDB IN PRAVILNIKOV VSEH MINISTRSTEV.
BEOGRAD, 1. februarja. Kralj je danes podpisal zakon 0 vrhovnem zakonodajnem svetu pri ministrstvu pravde. Zakon se glasi:
§ 1. Kot posvetovalna orsanizaci-ja ministrskega predsednika se osnuje pri ministrstvu pravde zakonodajni svet z nalogo, da s strokovne in pravne strani pregledava in ocenjuje načrte zakonov, uredb in pravilnikov z zakonsko močjo, izdelane v posameznih resorih. Vsa ministrstva morajo zato poslati svoje izdelane načrte odseku ministrskega sveta, ki jih bo izročil v oceno vrhovnemu zakonodajnemu svetu.
Člane vrhovnega zakonodajnega sveta postavlja na predlog ministra pravde predsednik ministrskega sveta. Izmed članov vrhovnega zakono-
fTHIijonski primanjkljaj v narodni skupščini
BEOGRAD, 1. februarja. Komisija, ki je bila sestavljena, da likvidira bivšo narodno skupščino, je poslala predsedniku vlade poročilo, v katerem ugotavlja, da se je v kabinetu bivše narodne skupščine pojavil primanjkljaj, približno milijon dinarjev. Ministrski predsednik general Zivko-vič je naročil glavni kontroli, naj takoj odpošlje svojega komisarja, da stvar natančno preišče in potem po-
Držauno sodišče
BEOGRAD, 1. februarja. Državno sodišče za zaščito države, ki je bilo ustanovljeno dne 6. januarja, prične delovati že čez nekaj dni. Uradovalo bo v starem poslopju finančnega ministrstva, v katerem bodo napravili veliko dvorano. Dosedaj je prejelo Državno sodišče že okoli 300 kazenskih slučajev, ki pa bodo nnjbrže v veliki večini zopet vrnjeni rednim sodiščem. Državno sodišče se bo namreč bavilo samo s težjimi stvarmi. Sodniki Državnega sodišča, izbrani iz najboljših praktičnih pravnikov iz posameznih pravnih področij v državi, so že prispeli v Beograd.
Zlat denar u Franciji
PARIZ, 1. februarja- Finančni priiVar je odredi kovanje zlatnikov po 100 in srebrnikov po 20 frankov.
dajnega sveta bo imenovan predsednik kot stalni referent ministrskega predsednika. Pravilnik o organizaciji in delu vrhovnega zakonodajnega sveta predpiše minister pravde sporazumno s predsednikom ministrskega sveta.
§ 2. Za pripravo in izdelavo načrtov zakonov, uredb in pravilnikov iz stroke ministrstva pravde, lahko minister pravde po potrebi sestavi komisijo strokovnjakov, ki bo poslovala po njegovih navodilih.
§ 3. Nagrade za člane vrhovnega zakonodajnega sveta in komisijo strokovnjakov pri ministrstvu pravde določi ministrski predsednik.
§ 4. Ta zakon stopi v veljavo z dnem, ko bo objavljen v »Službenih Novinah«.
Imenouanje občinskih komi-sarjeu u glaunih mestih
ZAGREB, L februarja. Opoldanske »Novosti« poročajo, da je imenovanje občinskih komisarjev v Beogradu. Zagrebu in Ljubljani že rešeno.
V	Zagrebu bo imenovan za komisarja dosedanji župan dr. Srkulj, v Ljubljani dosedanji župan dr. Puc, komisar za Beograd pa še ni določen. Komisarji bodo dodeljeni sosvetom, ki bodo imeli toliko članov, kakor jih Ima občinski svet. Dve tretini članov bo imenovanih 'iz vrst bivših občinskih svetnikov, ena tretina pa iz gospodarskih krogov.
Znižanje tarife za izuoz pšenice
BEOGRAD, 1. februarja. Prometni mi nister je znižal tarifno postavko za izvoz pšenice preko Rakeka za 25 odstotkov. Ocllok je izzval med izvozniki pre-cejšnis razočaranje, ker je znižanje ome jcno zgolj na izvoz preko Rakeka, do-čim so oni zahtevali 50 odstotno znižanje za vse izvozne postaje. Razen tega zahtevajo izvozniki prepoved uvažanja koruze, za domače pridelke pa naj bi sc ccne maksimirale.
Zarota prot! UJoldemarasu na Litauskem
PARIZ, 1, februarja. »Daily Mali« poroča, da je lltavskl ministrski predsednik Woldemaras v zadnjem hipu
nedvomno šteli poročilo, da so vsi ministri svoje proračune za I. 1929/JO znatno znižali, ter da bo celotni proračun znižan za 20 odstotkov. To pomeni na drugi strani tudi znižanje davčnih bremen, kar bo gotovo vse prebivalstvo z veseljem pozdravilo. Napoveduje pa se v zvezi s tem redukcija uradništva. Ta je nedvomno potrebna, toda ne pri nas v Sloveniji, kjer so že poprejšnji režimi itak vse reducirali na minimum. Redukcija n. pr. v resoru po-štnera ministra v Sloveniji je že doslej Izvršena v takem obsegu, da naša poštna služba v mnogih pogledih že zelo zaostaja za položajem pred yoino. Tw še kaj več reducirati, bi se reklo demonti-
rati težko izvojevane pridobitve gospodarskega življenja. In vendar se čuje, da je poštno ministrstvo še nedavno zopet zahtevalo od ljubljanske poštne direkcije ponovne predloge glede redukcij osobja. O enaki zahtevi se govori za železniško službo, ki je bila v Sloveniji istotako že pod prejšnjimi režimi do skrajnosti reducirana. To so seveda nemogoče stvari in štednja pri nas v Sloveniji, izvajana z novimi redukcijami, M pomenila težko oškodovanje našega gospodarskega življenja.
Trej le naprej s polno paro v smeri konsolidacije in notranje ureditve, a v^dno in povsod s polnim uvaževanjam položaja, razmer in ootrebl
zvedel za nameravani puč proti njegovi vladi. Odredil je aretacijo šeia generalnega štaba Plehaviciusa in S višjih častnikov. V zaroto je baje zapleten tudi predsednik republike Sme-tona in se zato računa, da bo moral odstopiti.
Prodaja ladjedelnice v Kraljeviči razveljavljena
SUŠAK, 1. februarja. Banski stol v Zagrebu je razveljavil dražbo in prodajo ladjedelnice v Kraljeviči, ki je bila izvršena 3- septembra. Kakor znano, je ladjedelnico kupila Jadransko-podunav-ska banka v Beogradu.
Strašno maščevanje
VARŠAVA, 1. februarja. Na posestva grofa Dzieduszickega pri Lomzi je udrl neki odpuščeni delavec v hišo upravitelja ter s samokresom ustrelil upravitelja, njegovo ženo. petletno hčerko in služkinjo. Javil se je nato sam oblastim in izjavil, da se je hotel maščevati za neupravičeni odpust, ki ga. je spravil ob kruh.
Avtobus na progi Maribor—Ptuj
z današnjim dnem zopet vozi.
Velika pridobitev Maribora. /
Ze pred tedni smo ppročftH, da se je odločiia mestna občina zgraditi s pomočjo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev in Delavske zbornice na vogalu Kopališke In Marijine ulice moderno kopališče- Po uklnjenju samouprav pa so se pojavili glasovi, ki so izražali dvome o tem, bo H mogla imenovana občinska uprava posvetiti se tako /flsll-kerriu in važnemu poslu. Danes Je zopet jasno, da se vkljub tej spremembi resno in z nezmanjšano voljo dela na ustvaritvi tega velikega načrta v cilju oslgu-ranfa čim večje ljudske higljene. Včeraj se jo vršilo na magistratu posvetovanje zastopnikov občine, GUZD iz Ljubljane In Zagreba, raznih sanitarnih oblastav itd., ki so razpravljali že o izvedbi podrobnega gradbenega programa. Po sedanjem načrtu bi bila palača dvonadstropna; pritličje bi obsegale ambulance in dvorana, v prvem nadstropju bi bili prostori za Delavsko zbornico in ekspozituro OUZD in v drugem uradni prostori ter ležišča za moške }n ženske. V palači bi bilo tudi kakih Šest stanovanj. Občina bo dala na razpolago zemljišče, vodo, pHn in elektriko ter jamčila za 7% obrestovanje. —
Zasačen kolesarovlč.
Lansko jesen je pripeljal k nekemu mariborskemu hišniku mladi Vid Šafarič, doma iz Prekmurja, dvokolo s prošnjo, da mu je shrani, dokler se ne povrne od vojakov. Hišnik dobričina mu je rad ustregel in pazil vso zimo na bicl-kel. Včeraj se je Vid res oglasil pri hrambeniku in hotel s kolesom po svetu, Hišnik pa je hotel biti tudi drugič dobričina — sedaj na drugo plat —. in je opazivši sumljivo obnašanje Vidovo dejal, da gre po kolo — zaneslo pa gaje k stražniku. Tako je prjšel Vid Šafarič na policijo, kjer se je pričelo Izpraševanje grehov. Dolgo časa je vztrajal na trditvi, da je kolo kupil, nazadnje se je pa tega le naveličal In priznal, da je ie sunil. Celo prizadetega lastnika kolesa so ugotovili* ki je bil oškodovan zb 3QW) Din. Od Grafa pojde Vid v sodne zapore. —
Slm &
MarlfiorsVt V E C E R N1K JuTra
V M a r 1 b o r b, <!ne t- IT. 19*
——I——I—illf—!■■■ I H
Pro< s slabim čtivom
ZATIRAJMO SLABO ČTIVO IN JE NADOMESTIMO Z DOBRIM.
V	naši javnosti se je zadnji čas ponovno opozarjalo na takozvanl literarni »šund«, ki se iz Zagreba Siri po naših krajih v nenavadni množlnL Danes menda ni še tako hribovske vasi v Sloveniji, kamor ne bi našel poti ta zastrupljevalec moralnega zdravja zlasti mladine In pa priprostega ljudstva. V delavske In druge centre ga pa prihaja kar na cente* Kdor ni tega videl na lastne oči n. pr. v naši mariborski okolici, niti verjeti ne more. Skoro ni trafike, trgovine in branjarije, kjer bi ne ponujali tega skrajno kvarljivega blaga. In vse ga požira s posebno slastjo: od osmošol-skega učenca, obrtnega vajenca, dijaka, služkinje pa tja do delavca in njegove žene, ki po cele ure presedi in srka ta strup. Najde si pa celo pot tudi v tako-zvane boljše famllije.
Slovenci se radi ponašamo, da smo naravno zdrav in normalno nepokvarjen narod. In res ni našega ljudstva v predvojni in povojni dobi kvarila razna slaba »šund« literatura v toliki meri, kakor druge večje narode* Vsaj v tem smo se prijetno razlikovali od drugih- Sicer so pred vojno tudi med nami poskušali v tem oziru dobiti tal dunajski Židje z raznimi »Groficami beračicami«, »Beračevimi skrivnostmi« itd. A vse to šobili pravzaprav samo poizkusi, ki niso nikoli zajeli širokih plasti ljudstva, ampak so s« omejili le bolj na posameznike, ki so to blago razširjali med svojimi krogi nekako na skrivaj.
Sedaj pa se je z rafinirano in dobro organizirano reklamo zagrebškim Židom posrečilo doseči med nami žalosten rekord v tem oziru, kakoršnega še vsaj doslej ni dosegel nihče. Če Človek ori-merja to vsiljivo, na najnižje instinkte ljudstva preračunjeno reklamo ter ima le majhen vpogled, koliko vse to stane, potem vidi, da je potreba že iz gmotnih ozirov nastopiti z vso silo proti takemu Izmozgavanju najrevnejših med revnimi. Zakaj tu ne gre za kake majhne tisoče in desettisoče, ampak za stotisoče, ki tekom enega leta na ta način gredo iz našega ljudstva v nenasitno bisago zagrebških židov*
Se mnogo bolj pa trpi pri tem od gmotne strani seveda moralna stran. Nerazsodna mladina in priprosta masa se o-paja in naslaja pri uživanju tega strupa. Živa mladostna fantazija stvori že 'rtak opolzke in krvavo odurne scene še bolj poltene in še bolj krvave- Še speče, ali pa počivajoče strasti se vzbude, razvnamejo in vzplamte z vso silo ter si iščejo izhoda. Če ne najdejo naravnega — čeprav često preranega — pa izbruhnejo nenaravnim potom. Tako ta pošast rolta mlade, sveže in neizrabljene sile ter slabi posameznike in ž njimi seveda narod ter mu jemlje odpornost v boju za obstanek. Zakaj moralno pokvarjen in propal rod ne bo nikoli vstvaril kaj po-
ltenega ne zase, še manj pa za družbo. Kskoi senca se vleče skozi življenje, dokler slednjič klavrno ne propade.
Človek se mora čuditi na prvi hip, kako naglo je mogla ta žgoča lava /a*’-r.iti med nami tako velik o^seg. Pri nas vendar ne manjka razmeroma še dokaj zdravega in dobrega čtiva. Naše časopisje pride skoro že v slednjo hišo in pr naša kljub temu,'da računa s tokom časa ir- razmerami ter priobčuje česro senzacionalne in take stvari, ki »veče-jo«, vendar se vse vrši v čistem jezika in v dostojnih mejah. Poleg dnevnikov imamo tednike, razne revije, književne družbe itd- Torej smo v splošnem za svoje razmere dovolj dobro preskrbite’!!
i	zdravim čtivom. In vendar sega mladina in nerazsodna masa po smrdljivi hrani in cuabnl posodil
Je pač lok povojnih nezdravih razmer tudi v tem oziru. Vse še živi v nc-Ki napetosti in hlasta za trenutnimi užitki- V svojem slepem drvenju in hlastanju za užitki oa nima Časa, ne zmožnosti prave presoj In tako sega tudi po takih trenutnih omamilih, ki ji razgre-jejo domišljijo in razpalijo strasti do skrajnosti Za posledice se ne menil
Zato je dolžnost vsakega posameznika, da po svojih močeh pomaga odstranjevati in zatirati ta strup, kjerkoli ga najde. S tem neizmerno koristi tistim ubogim in slepm žrtvam, ki ne vedo. kaj delajo. Na drugi strani pa je potreba poskrbeti, da pride takim ljudem v roke primerno in zdravo čtivo. Kako silno so naši ljudje gmotno in moralno oškodovani pri teh »šundromanih«, zadostuje samo en primer. Mesečna naročnina za »Sirom svijeta«, »Lepe romane« in druge razne skrivnosti iz carskih in drugih dvorov stane mesečno deset Din. In kakšna je ta ogabna hrana, kako razmrcvarjen naš jezik! Naš izborna tedenska revija »Življenje in svet« pa stane mesečno le pet Din!
Na drugi strani pa je pred vsem poklicana oblast, da poseže tu vmes 'n prepreči razpečavanje tega blaga. Ako ss najdejo za vse drugo paragrafi* našli se bodo tudi za to! Prosvetna uprava tiaše oblasti jev tem oziru že izdala o* krožnico na vse šole s pozivom, da preprečijo in zatro širjenje takega blaga. A to ne bo dosti zaleglo ter bo imelo morda celo ravno nasproten uspeh, kakor ga pričakuje oblast. Zakaj s prepovedjo bo mladina še bolj opozorjena in bo skušala skrivaj dobiti to blago v roko. Prepovedan sad — d ši, kakor pravi pregovor.
S tem torej ne bo dosti pomagano. Pač pa naj upravna oblast najde druga pota in sredstva.
h: vsega je pa razvidno, da moramo tudi v naši državi priti čimpreje do zakona, ki bo z vso ostrostjo zabranil zastrupljevanje mladine in ljudskih mas potom umazane literature.
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Petek, 1. februarja ob 15. uri »Divja raca*. Dijaška predstava.
Sobota, 2- februarja ob 15. uri »Bajadera«. Znižane cene. Kuponi. Gostovanje g. Nerata. — Ob 20. uri »Lumpacij-vagabund«. Prvič.
Nedelja, 3• februarja ob 15. uri »Lumpa-cij-vagabund«. — Ob 20. uri »Na cesaričino povelje«. Kuponi.
Svečica v marib. gledališču V soboto popoldne melodljozna opereta iz ori-jentalskega miljeja »Bajadera« z gosp. Neratom kot gostom. Predstava je namenjena predvsem okoličanom in veljajo zanjo znižane cene. — V soboto zvečer in v nedeljo popoldne velezabavna burka s petjem in godbo »Lumpacij-va-gabund«. — V nedeljo zvečer srčkana in zelo zabavna opereta »Na cesaričino povelje«.
Noui zakoni
Pravkar je izšel v založbi Tiskovne zadruge 24. snopič Zbirke zakonov. Ta snopič ponaša poleg proklamaclje Nj* Vel. kralja z dne 6. januarja 1929 in njegovega nagovora na ministre sledeče
zakone oziroma spremembe v obstoječih zakonih:
Zakon o kraljevski oblasti in o vrhovni drž. upravi. Zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi, izpremembe in dopolnitve zakona o tisku, izpremembe zakonov o občinah in oblastnih sodiščih, izpremembe in dopolnitve v zakonu o glavni kontroli, zakon o drž. sodišču za zaščito države in uredba za izvrševanje tega zakona, zakon o postavljanju in premeščanju, vpokojevanju in odpuščanju drž. uradnikov. Novi snopič velja Din 10, s poštnino ll Din. Naroča se v knjigami Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova 13- —
O ruski revoluciji bo predaval v pondeljek in torek ob 8. zvečer v Ljudski univerzi vseučiliški orofesor iz Skoplja, dr. Aleks. Jelačič, rnsn po svoii knjigi »Ruska revolucija«.
Vladimir Gr* »arov pride tudi v Maribor!
Kakor smo slišali, namerava uprava tukajšnjega kina »Union« povabiti tega vsem priljubljenega umetnika v Maribor. In sicer ob predvajanju njegovega najnovejšega filma »Plesalka * masko«, ki se je ravnokar igral v Zagrebu z ogromnim uspehom. Za Mariborčane bo to gotovo velika senzacija.	223
Mariborski in dnevni drobiš
Občinski suet mariborski
Sinoči se je vršila prva seja od velikega župana imenovane občinske uprave v Mariboru. Kakor znano, so bili vsi prejšnji občinski svetnik; imenovani tudi v novo občinsko upravo. Razen dr. Leskovarja so vsi imenovanje sprejeli in so se tudi včerajšnje seje udeležili. Naslednik dr Leskovarja še ni imenovan.
Sejo je vodil župan dr. Juvan in so bila na dnevnem redu poročila odsekov, ki so bila z malimi izjemami soglasno odobrena. Seja je trajala do 8.45 in se bo nadaljevala dne 7. t. m. ob 6. pop.
Vsi prejšnji odseki so bili z malimi izjemami konstituirani na novi v Isti sestav! kakor poprej. S posli klubovih načelnikov pa je bil poverjen poseben upravni odbor, v katerega so bili izvoljeni poleg župana in podžupana še gg.: dr. Jerovšek, Grčar, Kejžar in dr. Miihleisen.
Strašna smrt fTlariborčana pod kolesi i/laka
V	noči od srede na četrtek je prišel pod vlak mariborski železničar Anton Valentan in postal žrtev napornega poklica.
Bil je zavirač in je spremljal tovorni vlak št. 4(5 na dodeljeni mu zavori od kolodvora Zagreb-Sava proti Mariboru. Ko je vlak krenil z brežiškega kolodvora proti Krškemu, mu je na poledenelem stopnjišču spodrinilo, da je padel pod kolesa tovornih vozov. Padel je tako nesrečno, da mu je odtrgalo glavo in te-
lo	popolnoma razmesarilo. Strašno smrt tvoariša ni v noči (22.50) nihče opazil. Pogrešili so ga šele na poznejših postajah. Truplo pa so našli domačini šele proti jutru na tračnicah. Sledovi pričajo, da je vleklo kolesje nesrečno žrtev kakih 10 m-
Anton Valentan je bil 41 let star, o-ženjen, toda brez otrok. Pogreb pokojnika pa se bo vršil v soboto popoldne ob 15. v Brežicah.
Novinarski klub.
Redni člani Robert Pohar, Franjo Ž eb o t in Ante L e s i č se pozivajo, da vpošljejo redakciji »Marburger Zeitung« do 4. t. m- po dve fotografiji za četrtin-ske legitimacije.
Težkega tihotapca
so vlovili v torek na vlaku pri Murski Soboti. Finančni stražniki so zasačili nekega Liidovika Lopiča, ki je vlekel v košari nič manj kot 18 in pol kilogramov saharina, 5000 zvitkov cigaretnega papirja, več vžigalnikov, igralnih kart in 75 nabojev za samokres. Bogato prtljago je prevzela carinanrca v Gederov-cih, Lopiča pa so zaprli v Murski Soboti—
Pomanjkanje premoga
je v Mariboru že zelo občutno. Ker železnica ne razpolaga z zadostnim številom vagonov, ne morejo premogokopne družbe zadovoljiti svojih večjih odjemalcev. tl pa seveda ne posameznih strank. Kakor doznavamo, nekateri meščani pri nas že dobesedno zmrzujejo v svojih nezakurjenih stanovanjih. —
Pasja taca,
kam vse hodijo iznajdljiv! dolgoprsteži na svoj posel, je vzdihnil davi policijski uradnik pri pregledovanju prijav včerajšnjega dn6. Pomislite, v borno luknjo oskrbnice javnega stranišča na Glavnem trgu pod državnim mostom so se s ponarejenimi ključi splazili tekom pretekle noči, ko je ženica spala na svojem stanovanju v neki drugi ulici. Neznanci so ženici odnesli 110 Din gotovine in ji pogoltnili vse mleko ln žemlje, vse stvari razmeta!! ter za seboj lepo zaklenili vrata...
Oficirski dom v Mariboru
javlja gg. rezervnim oficirjem, da se bo vršil občni zbor Doma v pondeljek dne 4. tm. ob 17. url v radio-dvoranl hotela »Zamorec«. Oficirski dom vabi gg. rezervne oficirje, da se zbora polnoštevil
oo	udeleže.
Dekoracija
dvoran na sokolski maškeradi na pustni torek bo nekaj posebnega. Že lanski črno-beli bar in japonska kavarna sta bila vredna svojega moj-stra-strokovnjaka, ki pripravlja za letos še lepše stvari. Dasi je do maške-rade še dober teden, se je z dekoracijo pričelo že pred par dnevi. Velika dvorana bo v znamenju »Rdečega mlina«, dvorana v II. nadstropju pa bo eleganten bar v najmodernejšem slogu, kjer si bodo od plesnih naporov v intimnih ložah oddahnili vitka Co-lombina in zaljubljeni Harlekin, Japonka iz daljnega vzhoda in drugi ve« seljaki ponočnega Pariza. Za prijate« lje dobrih starih časov bo skrbela kavarna »Pri treh mladenkah« v I. nadstropju, tako da bo iz modernega Pariza na veseli Dunaj anno 1830 samo en skok. Zato pa pripravi masko, če je pa nimaš, pridi kar tako na ren-dezvous v Moui in-Rouge.
Narodna strokovna zveza v Mariboru priredi v soboto, dne 2. t. m. ob 20. uri v vseh prostorih gostilne g. Ho-nigmana »Pri belem zajcu* v Melju zabavno prireditev, na katero so vabljeni vsi prijatelji in znanci.
Svečan zaključek pustnega rajanja se obeta onim, ki bodo posetili tradicijonalno reduto I. S. S. K. Maribora. Prireditelj je poskrbel, da bo nudil s »Pravljico iz Orijenta« obiskovalcem čim več prilike za neprisiljeno zabavo in razvedrilo. Tisoč in druga noč bo z ozirom na razkošne dekoracije in originalnosti, ki jih prireditelj skrbno pripravlja za pustni torek, ena izmed največjih maškerad zadnjih let. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Vstopnice se dobe v predprodaji v tobakar-ni Svetek in trgovini Hofer. 93 Drsališče »Pri treh ribnikih k zopet odprto.	225
Kabaret »Evropa«.
Od 1. februarja dalje nov program. Vsako nedeljo in praznik popoldan večerni program s koncertom. 224 Sokolsko društvo v Ormožu priredi v soboto dne 9. februarja v prostorih hotela Rajh v Ormožu plesno zabavo združeno z maškerado. Vstopnina za osebo 10 Din, za družino 15 Din. Začetek ob 20- url.	222
Česky klub y Mariboru poziva svoje člane, da se polnoštevilno udeleže proslave 100-letnice smrti našega učenjaka Josipa Dobrovskega, ki jo priredi Zgodovinsko društvo v Mariboru v nedeljo dne 3. t. m. ob 10- dop. v čitalnici Študijske knjižnice (Ljudske univerze). —	226
Orjuna Studenci priredi 2. tm. v restavraciji »Transval«* koroški kolodvor, družabni večer. Godba »Drav*«. Vstop prost.	232
Nudimo zadnjo priliko za nabavo srečk drž. razredne loterije 17. kola. Dne 5. t. m- se bo vršilo že žrebanje in kmalu bo zopet miljonski (V.) razred pred durmi, ki bo razsipal milijone, stotisoče med srečne posestnike naših srečk. Zato naj nihče ne zamudi prilike, da postane deležen bogastva, ki se mu ponuja. Srečke se dobijo In obnovijo samo še do 4- t. m. dopoldne, v podružnici »Jutra« In »VeČernlka« v Mariboru, Aleksandrova c.	13. —	U
Ure. zlatnina na obrok« brez tmvKka — Tt~er, Maribor. Gn:no-ska nlica 15. —	jx
Pevski odsek pekov v Mariboru priredi dne 2. februarja v Gambrinov! dvorani veliko predpustno veselico. Na programu je: petje, humoristični nastopi. ples In veliki srčni srečolov. Godba žel. delavcev in uslužbencev v Mariboru. Vstopnina za člane Din 5, za nečla-
ne Din 10. Začetek ob 20. uri.
Odbor.
161
Pri bolnem želodcu,
črevesju in nerednem prebavljanju, vrača zauživanje Franc-Jožefove gorke vode redno funkcijo organu za prebavljanje in olajšuje prehod hranljivih materij v kri. Zdravniška strokovna mnenja potrjuje, da je Franc-Jožefova voda naravnost koristna ljudem, ki se ma-» k) gibajo. —	2090
wrr<rrtiniiRrTT
lommr! v r crr w wTirrii??»
Zt 7|,:'KtS55ZS$SBE
SfcNp tj
te ntodreienesa Primorja
Izseljevani© stalno narašča. Razmere v Primorju se razvijajo tako, da je življenje našega ljudstva vedno bolj grenko. Ni dohodkov, ni zaslužka Pod vedno silnejšim pritiskom odhajajo naši iz vseh krajev v široki svet- Največ jih vzame Argentina, kamor jih je letos namenjeno ogromno število. Mnogi, ki nimajo sredstev za dalnjo pot, krenejo čez mejo- da se izognejo strašnim šikanam in preganjanju po zaporih. Včasih se ie dobilo doma v Trstu in drugih mestih in industrijskih krajih kaj posla. Danes ga ni za domačina- V Trstu imajo južni Italijani prednost celo pred Tržačani. V deželo se je nateplo že nad stotisoč re-gnikolov, ki odjedajo kruh izpred ust domačim Slovencem in Italijanom. Pred vojno je ostal na kmetiji en sin, drugi so si lahko poiskali službe, danes so vsi doma. Pomanjkanje je povsodi, dolgovi rastejo in tako iščejo po slovenskih vaseh izhoda iz neznosnega položaja z izseljevanjem. S solzami slovesa je napolnjena naša primorska gruda.
Na tri dobe hočejo sedaj razdeliti fašistično vzgojo mladine. Prva bo segala od šestega do dvanajstega leta. V tem Času naj pomaga »doposcuola« dopolnjevati šolski program. Druga doba zajame leta od dvanajstega do sedemnajstega. Mladina naj goji telovadbo in šport in vcepiti se ji mora ponos, da pripada velikemu italijanskemu narodu. To so »balili«. Tretja doba bi segala do 21- leta. To so »avangvardisti«. »Milizia . Fascista« misli, da je prezgodaj, vpisovati I81etne fantiče v stranko. V tretji dobi bi bila vzgoja čisto vojaška, tako da bi ti mladeniči z 21. letom vstopili v armado že kot perfektni vojaki. Fašisti-čni voditelji pravijo, da je potrebno to zlasti gledč obmejne mladine. Kako in s čim bo ta mladina živela, česa se nauči, kmetovanja, rokodelstva, obrti itd-, o tem, sploh ne razpravljajo- Samo vojaška izvežbanost jim lebdi pred očmi.
Med sredstva ra izgon slovenščine iz cerkve je postavljena tudi šolska vzgoja. Dan na dan slišijo slovenski otroci slavospeve italijanstvu, Kar ni italijansko. mora propasti in izginiti. Vsi razni funkcijonarji rabijo v svojem službovanju samo italijanščino,, le v cerkvi se še čuje naš jezik* Učitelji navajajo otroke k sovraštvu do slovenskega duhovnika. Moliti jih učijo italijansko. Otrok naj bi ffuiir povsodi, da mora biti Italijan, ali cerkev je tu v napotje. Zato pošiljajo o-troke v cerkev z italijanskimi molitve-
niki, italijansko bodo peli, italijansko hočejo biti spovedani, italijanske pridige hočejo poslušati. Fašizmu je krščanska vzgoja j-amo na koncu jezila. v rsspioi sfi trudi, da odvrne slovenskega otroka cd slovenskega duhovnika, da bo o priliki ko zrasto, z vso silo nastopil za poitalijančevanje cerkve- V poreški škofiji je cerkev že precej poitalijančena, v tržaško-koperski bi radi spravili na številna prazna mesta italijanske duhovnike, pa jilvše ni, v goriški škofiji je še nekak mir. Pripravljeni in v Rimu odobreni so načrti za italijanizacijo cerkve v Primorju.. ki se pa ne da na mah izvesti.
V Zapužah na Vipavskem se je ponesrečil 281etni kmetovalec Pavel Gorjup pri razkopavanju v vinogradu. Ko je napravil nad meter globoko jamo, se je viseči teren poveznil in ga zasul. Izkopali so mrtvega.
»Lega Nazionale« je zaključila deseto leto svojega povojnega delovanja z vzdrževanjem 80 šol, 14 pošolskih zabavišč in rikreatorjev s 6500 gojenci. Z enako raznarodovalno svrho deluje Ita-lia Redenta«. Obe družbi napenjata vse svoje moči ali dejstvo je, da asimilacija ne daje tistih uspehov in tudi ne gre tako naglo, kakor so si to načrtali fašisti.
V Trstu ni za fašizem iskrenega ogrevanja in ga tudi nikoli ne bo. Vsi vidijo. kako izgublja Trst svojo trgovino in svoj pristaniški promet ter kako ponosno se razvijajo Benetke kot prvo gor-njejadransko pristanišče s podporo režima. Med tržaškimi visokošolci so sicer fašisti in imajo svojo vseučiUško fašistično skupino, toda ti fantje še niso taki, da bi mogel biti- ž njimi zadovoljen fašistični tajnik Cobolli. Na skupščino je prišel, ■ pozdravil jih je in jim povedli, da zadnjič, ko je bil med njimi, še ni bil opazil nikakega pravega navdušenja za fašistično stvar, sedaj šele se obrača na bolje?!
Stara cerkev pri Sv. Ivanu (Štivanu) tik Devina je bila v vojni skoro porušena. Strašni boji so divjali tam okoli-Sedaj- ugibajo, kaj naj napravijo, ali naj se cerkev obnovi ali naj se pustijo razvaline na miru kot spomin na kruto borbo. Ljudstvo hoče imeti cerkev. Starodavna je cerkev sv. Ivana in velja za župno. Na njenem mestu je stal nekdaj baje rimski tempelj. Romarska pot je. vodila številne Slovence v cerkev sv. Ivana in med najstarejšimi spomeniki naše besede so lepa slovenska imsna. vpisana v svetoivanskem evangeliju.
Ljubi kakor — kenguruji
Opazovanje rodbinskega življenja je pri večini živali zelo težavna zadeva, zlasti pri plahih. Med izredno plahe sipada tudi avstralski klokan ali kenguru j, ki se v zooloških vrtovih ne plodi. Na farmah, kjer goje klokane, so tozadevno dosegli zadovoljive uspehe. Pri-rodoslovci pa so imeli priliko opazovati intimno življenje klokanske rodbine, zlasti razmerje med materjo in mladičem, ki je nudilo zanimivo sliko materinske ljubezni-
Znano je, da nosi kenguruj svojega mladiča v trebušni vreči, ki mu nudi ob sleherni priliki sigurno zavetišče- Kako dolgo so mladiči materi v breme, se doslej ni moglo točno ugotoviti, kajti občutek samozavestne samostojnosti se pri živalih ne razvija in ne pojavlja istočasno. V nevarnosti iščejo pri materi zaščite tudi večji klokani, čeprav se stari-ši ob takih prilikah sami izpostavljajo največji nevarnosti. Klokanova ženka
—	mati pa je junakinja, ki obupno brani mladiče. O njih junaštvu pripovedujejo avstralski lovci zanimive dogodivščine.
Družba jezdecev ie presenetila skupino velikih klokanov, čeprav so vedno budno na straži. V divjem begu so živali iskale rešitve v goščavi* Jezdeci so pognali konje za njimi in jih v diru dohitevali. Eden izmed mladičev, star komaj osem mesecev, ni utegnil slediti starejšim in je vedno bolj zaostajal. Razdalja med njim in zasledovalci jo postajala vedno manša. Ko je mati opazila, da preti mladiču nevarnost, se je v njej oglasila vest. Nenadoma je obstala in ponudila utrujenemu mladiču mošnjo. Toda mali klokanček že gotovo več tednov ni unorahlial terinegu
pribežališča, kajti preveliko telo je mati s težavo sprejela v trebušno vrečo. V ogromnih skokih se je nato pognala za čredo, ki je že daleč pred njo izginjala v dračju in grmovju. Toda tovarišev ni mogla dohiteti, kajti breme otroka jo je oviralo. Skoki so postajali vedno, manjši. kretnje vedno počasnejše- Nagon samoohranitve in materinska ljubezen sta se borila v njej. Po dveh miljah obupnega bega se je ustavila z mladičem in ga iztisnila iz zavetišča- Razbremenjena je nadaljevala beg, ne da bi jo vznemirjala usoda mladiča. Toda zopet se ie zbudil v njej materinski instinkt. V dveh skokih se je vrnila k mladiču in se postavila v bran psom in jezdecem, ki so se nahajali že v neposredni bližini. Odločno je zrla v napadale? in vzbudila sočutje. Lovci so poklicali pse in krenili s konji v drugo smer ter hrabri materi in mladiču pustili življenje.
Prebiualstuo sueta
Leta 1910. so mednarodni statistični uradi ugotovili, da prebiva na našem planetu ena milijarda in 600 milijonov ljudi. Toda zemljani se množimo z neverjetno naglico. V kratkih dvajsetih letih se je število prebivalstva povečalo za 24 procentov' — narastlo je na popolni dve milijardi. Statistični urad v Haagu ugotavlja, da je prebivalstvo porazdeljeno na kontinente takole: V Aziji živi 900 milijonov, v Evropi 500 mili* jonov, v Ameriki 220, v Afriki 150 in v Avstraliji 7 milijonov prebivalcev. Od evropskih držav ima največ prebivalcev Rusija — 115 milijonov, najredkaje pa je naseljena Grenlandija — 95.000 prebivalcev. Najgosteje je prebivalstvo naseljeno na otoku Javi. Ha kvadratnem kilometru živi 400 duš.
šSepa Stminja
ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona
radi tega rabi le
SCHICHTOVO
M I LO
Občini zbor MOLNP.
V poročilu o poteku občnega zbora mariborskega MO je pomotoma izostalo ime g- Ilovarja, ki je bil tudi izvoljen v odbor-
Zagreb—Ljubljana.
V nedeljo 3- februarja se bo vršila v Zagrebu medmestna tekma med reprezentanco Slovenije in reprezentanco Zagreba. Tekma se bo vršila brezpogojno.
Smuško prvenstvo Hrvatske in Slavonije.
V nedeljo 3. febr. se bo vršila severno od Zagreba smuška tekma za prvenstvo Hrvatske in Slavonije. Proga za gospode bo dolga 14—18 km, za dame pa 3-4- Gospodje bodo startali v dveh kategorijah. Pravico starta pa imajo vsi pri JZSS verificirani smučarji- Prijave sprejema g. dr. Lipovščak, Nikoličeva ul. 4. 111. Prijavnina znaša 10 Din. Kakor doznavamo, se bo največje prireditve hrvatskih zimskih športnikov udeležilo poleg najboljših domačinov tudi 8 tekmovalcev ISSK Maribora, kar bo konkurenco brez dvoma poostrilo- Našim reprezentantom želimo obilo uspeha* —
Službeno iz MO.
Igralci: Unterreiter, Koren in Bertoncelj se pozivajo, da se jutri v soboto med 12. in 13* uro zglase v restavraciji Union. Ker MO doslej v nedeljski tekmi Ljubljana: Zagreb nima trenutno nikakik
instrukcij. naročam omenjenim igral* cem, da si pripravijo čevlje in hlačke, dočirn bo drese dala Ljubljana. Vsoka-kor naj prečitajo službene objave v »Jutru«. — Predsednik.
Zagrebški listi poročajo, da se bo tekma Zagreb:Ljubljana brezpogojno vršita v nedeljo ob 15- na igrišču Gradjansk®-ga. Sodil bo g* Podubski. (Op. ured.)
Sodniški izpiti v Mariboru
»Jutarnji list« javlja pod gorenjim na-' slovom: Sodniški izpiti, ki so se vršili v Mariboru 12. in 13. t. m- pod predsedstvom g. Fabrisa, najbrž ne bodo upoštevani, ker izpitom ni prisostvoval član Ljub. nogometnega podsaveza, M ima po pravilih pravico izpitom prisostvovati, a ni bil obveščen. Radi tega je Zbor nogometnih sodnikov prejel od ljubljanske sekcije pritožbo, ki navaja upravičene razloge, ako se upošteva njena tendenca-
Jugoslavija ne bo sodelovala v sreda)* evropskem cupu*
Iz Zagreba javljajo, da še bo JNS odrekel sodelovanju v srednjeevropskem kupu radi nesoglasij med našim in madžarskim savezom. Odločitev še ni povsem sigurna, ker potujeta madžarski klube Ferenczvaros in Hungarija na turnejo v Ameriko. Torej Madžarska v leta 1929 sploh ne bo sodelovala, ker CeM ia Avstrijci »očejo tekmovati z drugiirf garniturami. Povsem verjetno je, d« bo Jugoslavija kljub temu odpovedala 90-delovanj«
MarlEorsE! VECERNJK Tufra'
V M a r 1 b o r u, dne I- II. 19:39;
cgoim«
Troje zgodbic
VOJNO SOMŠČE POSPEŠEVATELJ LJUBEZNI. TRI MESECE ZAPORA RADI ENE SAME KLOFUTE. — KAKO SE JE VREZAL FRANCOSKI ZlVLJE NJEPISEC. LJUDSTVO PROTI PARLAMENTARIZMU?
Ko so sodila lani v Rumuniji ob priliki obsednega stanja še vojna sodišča, se je pripetila v Bukarešti ta-le mična zgodbica. Čedna, srčkana punčka je prišla na promenado. Neki mladenič stopi za njo- Po nekaj sto korakih jo nagovori, toda ona ga odkloni. Fant stopi za njo v vagon cestne železnice, s katero se mu je mislila gospodična umakniti. Neprestano sili v njo. Tudi ko izstopi' iz vagona, je ne preneha zasledovati Nedaleč svojega stanovanja pa se je mladenki zdelo tega že preveč. Na vsak način se je hotela iznebiti vsiljivca in ker je WIa vsa dostojna energija zaman, ga je prav po domače oštela ter poklicala stražnika- To pa je mladega gospoda tako razburilo, da se je spozabil in pri-mazal nežni damici hudo klofuto. Na kraj incidenta prihiteli stražnik je to zadnje dejanje kratke drame videl na lastne oči ter bil prisiljen zabeležiti si ime napadalca. Gospodična je vložila proti gospodu tožbo radi razžaljenja časti-
V	Bukarešti so imeli takrat kot rečeno preki sod, radi česar je prišla tudi ta pravda pred vojno sodišče. Ker pa ni šlo v tem slučaju za življenje in smrt
—	v takem slučaju odločajo vojna sodišča običajno brez premisleka — ss ni nikamor mudilo in so razpravo večkrat preložili. Mlada dvojica je tako imela večkrat priliko sestati se v razpravni dvorani, kar je imelo za posledico naravnost cvrčečo — ljubezen. Mladenka je gospodu od kraja do konca vse odpustila iz globine svojega srca. Prosila je visoko sodišče v zaključni razpravi, r.aj bi bila sodba za božjo voljo vsaj mila. če že ni mogoče izreči oprostilne sodbe. Toda kedaj in kje pa je še vojno sodišče poznalo milost ali kaj podobnega? Ni se oziralo mnogo na dejstvo, da je tožiteljica tožencu že davno odpustna-Tožbe pa po nekih tamošnjih paragrafih tudi ni bilo mogoče več umakniti. Sodba se je glasila na tri mesece zapora nesrečnemu zaljubljencu. V razlogih sodbe je bilo rečeno, da ne sme ostati nekaznovano izvršeno dejanje, če je gospod udaril damo- Ljubezen da pa ne sme preko neviteštva- Ona pa je nevto-lažljivo jokala na samotnem hodniku sodišča. Morala je čakati nanj dolge tri mesece ...
#
Pariški glasbenik Fetiš je v svojih starih letih spisal debelo knjigo, v kateri je zbral življenjepise skoro Vseh važnejših glasbenikov- Ker pa je tlačilo ta
svet že silno mnogo muzikov, ni čuda, če se je pripetila pisatelju tu in tam kaka neprijetna napaka. Pričetkom osemnajstega stoletja je živel v Vratislavi kapelnik Birey, ki je uglasbil celo vrsto oper, ki so jih svoječasno sicer prav pogosto igrali, o katerih pa danes ne ve svet ničesar več. Fčtisov članek n tem znamenitem možu je bil zaključen takole: Umrl je na Astmi v bližini Vratisla-ve- Ta ugotovitev je imela ~a posledico, da so neke šleziske novine razpisa-
1	javno vprašanje, če pozna kdo Astmo pri Vratislavi. Mnogo je prišlo odgovorov na to zanimivo vprašanje. Domala vsi pa so se glasili: »Kraja Astma pri Vratislavi ne poznamo. Astmo v Vri-tislavi pa poznamo dobro iz lastne izkušnje .. .«
*
V	neki srednjeevropski državi je naslovil neznaten podeželski listič teden dni po parlamentarnih volitvah javno vprašanje, čemu so se vzdržali možje v tako velikem številu tokratnih volitev. Odgovarjati so smeli seveda samo oni, ki res n'so volili. Najrazličneje so se glasili odgovori na stavljeno vprašanje. Eni so zahtevali, naj se odpravijo volitve po listah, drugi so izrazili željo, naj se vendar združ'jo narodne stranke v skupno fronto. Velika večina, to je okoli 70%, pa je dejala, da so »demonstrirali s svojo odsotnostjo proti parlamentarnimi, ki se je že zdavnaj preživel.«
5kriuno5ti jezera Nemi u Italiji
Plavajoča palača In velike jahte na dnu jezera.
V	Albanskih gorah v Italiji leži v bližini ^ima na naravnih krasotah bogata pokrajina, katere biser je zgodovinsko znano jezero Nemi.
Prvi rimski vladar^ so imeli na bregovih svoja sprehajališča, dočim so na ažurni gladini plule razkošne jahte. V pravljicah so sc ohranili spomini na prazgodovinsko dobo, na stari vek in kasnejša razdobja, ki nas dele od dni, ko ie bi! večni Rim na višku svoje moči <n ko je zatemnela njegova slava. Ustno izročilo je dalo povod, da so se arheologi in scnzacij žeijni avanturisti pričeli zanimati za bogastva, ki jih baje krijejo temne vode jezera Nemi- Vendar bo treba še potrpeti, predno bodo potopljene ladje Caligule ali Tiberija opažene na zarastlem dnu- Kar se je doslej s sigurnostjo zatrjevalo, je bilo večinoma samo plod domišljije.
Radovednost pa je gnala ljudi, da so se za misterij jezera vedno bolj zanimali- Že v renesančni dobi so poizkušali dvigniti umetnine, Celo arhitekt Battista Alberti je poizkušal sredi 15- stoletja prodreti do zakladov, a ni uspel. Sto let kasneje je neki potapljač iz Bologne poizkušal srečo, toda zaman. Tudi raziskovalci, ki so v 19. stoletju ponovili poizkuse, niso imeli uspeha- Pač pa so baje doznali, da sta potopljeni dve ladji, katerih ena je dolga 140 metrov, druga pa 65- Okrog 90- leta pa je neki arheolog prinesel iz jezera več malih skulptur, glavo Meduze, volčje glave iz bakra in nekatere druge malenkosti, nakar so oblasti prepovedale privatni iri-cijativi udejstvovanje.
Od takrat ni bilo nikogar, ki bi skušal prodreti do tajnosti jezera Nemi. Pred dvema letoma pa so se Italijani resno lotili dela. Sam Mussolini se je zavzel za zadevo, ki je stoletja vznemirjala domačine In podprl stremljenja arheologov z izdatno denarno podporo. Sestavil je veliko komisijo z zgodovinarjem Corradom Riccijem na čelu in izdal 8 milijonov lir za izvedbo načrta, za izpraznitev jezera Nemi. Komisija je določila, da je treba gladino, jezera znižati za 22 metrov. Dela so takoj pričela in velike črpalke črpajo vodo noč in dan v nižje ležeče predele.
V	preteklem letu so dela prekinjale razne ovire, letos pa napredujejo zadovoljivo. Pričakovati je torej, da bo v nekaj mesecih prišlo do tega, ko se bo izkazalo, da trud vendar ni bil zaman. Površina jezera se niža z vsakim dnem in vodene mase, ki so napolnile žre'o bivšega vulkana, izgnjaio skozi nenasitne cevi- Tisoči in tisoči romajo k jezeru Nemi, da bi bili med prvimi, katerim bo misterij razkrit.
Ni malenkost, česar se nadejajo arheologi- Ako v osemnajst sto letih ?ob časa ni preveč pustošil, bodo odkritja in najdbe senzacionalne. Znano je, da so imeli prvi rimski vladarji na jezeru Nemi razkošna zabavišča, katerih ugodnost i:n udobnosti so temeljito izkoriščali. Ustno izročilo pravi, da so bile na jezeru zgrajene plavajoče palače, velike jahte, ki so po vzorcu eginčan-skih ladij služile vladarjem kot zabavišča. Razkošje in sijaj sta polnila njih prostore. Dragocene skulpture,
Soholsfe®
Sokol v Sv. Lenartu v Slov. coricaJ! je imel v soboto dne 26- januarja svoj 21. redni občni zbor, ki se ga je udeležilo lepo število članstva. Brat starosta dr. Gorišek je v uvodnem govoru omenil lepo uspelo proslavo 20. letnice društvenega obstoja v avgustu 1928. Zahvalil se je vsem sodelujočim za njihovo požrtvovalnost pri proslavi. Govoru staroste so sledila poročila društvenih funkcijonarjev, ki so podala prav zadovoljivo sliko o društvenem življenju v pretekli poslovni dobi. Brat načelnik je pohvalno omenil discipliniranost telo-vadečega članstva ob raznih javnih nastopih lanskega leta- Lepi so uspehi, ki so jih dosegli naši telovadci in telovadke pri župnih tekmah- Pozival je pa zlasti starejše članstvo, naj tudi ono zahaja v telovadnico. Vsa poročila je. članstvo sprejelo z odobravanjem na znanje. Izvoljen je bil z malimi izpremembami zopet siari odbor z zaslužnim in priljubljenim bratom dr. Goriškom kot starosto. Načelnik je neumorni brat Polič. S j pozivom na vztrajno delo je starosta ob obči soglasnosti vseh navzočih zaključil lepo uspeli občni zbor.
Sokolsko drušivo v Mariboru opozarja vse svoje člane na slavnostno akademijo, ki jo priredi Zgodovinsko društvo v Mariboru dne 3- t. m. ob 10. uri v čitalnici Studijske knjižnice v proslavo 100 letnice smrti slovitega učenjaka Josipa Dobrovskega. Vstop prost. Zdravo! — Odbor.
Ogorki cigaret - uir bogastua
Pred desetimi leti sc je pojavil na šangajskih ulicah neznatni možicelj z imenom Vong- Nihče ni opazil zanikar-neža, ki se je potikal zamazan in raztrgan po mestu in nabiral cigaretne ogorke. Stanovanja sploh ni imel, temveč ja stanoval, kjer se mu je nudila prilika.
V	treh letih je prištedil 500 dolarjev gotovine in si nabavil stroj za izdelovanje cigaret. Prve cigarete njegova tvornice so bile iz tobaka na ulicah zbranih ogorkov. Prodajal jih je zelo po-
ceni in med revnejšimi kmalu zaslovel vodo- kttt soliden trgovec, meti, vrtovi, dvorane in ealerije stebrov I Minulo je deset let in Vong je posta! so bije v ekras plavajočih dvorov. Mo*1 milijonar. Iz skromnih začetkov je raz-
goče so pričakovanja pretirana. Tod/ dejstvo je, da je jahte rimskih mogotcev potopil strašen vihar in da so izginile na dno jezera, o njih pa je ostal v narodu samo spomin-Kakšen bo uspeh raziskovanj, je nemogoče predvideti, toda gotovo je, da bo prirodni raj jezera Nemi za privlačno tajnost ubožnejšl.
Vil svoj obrat v industrijo,- ki mu dona-§a bogat zaslužek- Ob desetletnicHe v prostorih največje šangajske restavracije priredil banket, na katerega je povabil vse svoje delavce. Na dan jubileja pa so vsi kitajski časopisi objavili velike inserate, ki ponujajo Vorigove cigarete, ki danes niso več iz tobaka ogorkov, ampak iz pravih tobačnih rastlin-
Mihael Zevaco
Beneška ljubimca
Zgodovinski ramen iz starih Benetk	1
I.
Roland!... Leonora!...
Zvečer je, dne 5. junija 1905- Benetke pozdravljajo dve ljubljeni imeni; blagoslavljajo ju ganjene kakor dvoje simbolov sv«»bode in dvoje talismanov ljubezni.
O Vehecija, kako krasna si nocoj! Sanjavo jadra luna ffo vsemirju, *i pa se leskečeš v lučih, pijana zvonkih pesmi; kakor mlada kraljica se dvigaš izmed Škrlatnega žarenja-
Tvoj narod praznuje. Tisoči gondol plavajo po Velikem Kanalu ob sladkih melodijah in v tajinstveni razsvetljavi, kakor da so jih obsule zvezde z neba. Na trgu sv. Marka, tam, kjer plapola z drogov slavno bandero republike, mrgoli nakitenih deklet, čolnarjev in mornarjev; ves narod je tu, vse, kar utriplje, trpi in ljubi.
In nekaj izzivajočega zveni v radostnih vivat-kli-cth, ki pljuskajo ob temno molčanje doževske palače-^ Benetke se opajajo z ljubeznijo, ogrinjajo se z go-tečfcn dihom zaljubenih dvojic, ponavljajočih z voščili vedite sreče imeni Roland in Leonora. Zakaj jutri bodo slavili zaroko: Roland in Leonora sl prisežeta slovesno v vojvodski palači, kar si prisegata natihem že dve lejg — ves čas, odkar se ljubita. Roland, sin doža Kandiana, hada vseh zatiranih! Roland, ki pravijo, da se trese pred njim trinoški svet desetorice, strašno sodišče, kateremu je iztrgal že mnogo žrtev ... In jLeonora, ponos Benetk zaradi svoje lepote, hči sloveče rodbine Dandolov, ki jo imenujejo reveži svojo ma-’dono! • . . Benetke, strahovane po desetoricl, ječeča v jarmu trlnoštva, slave zaroko doževega sina s hčer-: jo Dandolov kot zarjo svojega osvobojenja: ta zakon
pomeni združitev dveh rodbin, dovolj mogočnih, da se upreta nasipu, on zbuja nado, da zasedeta Roland, up naroda, in Leonora, angel siromakov, kmalu doževski prestol!
Tuintam pa se prekinejo vivat-klici na Markovem trgu in težko molčanje leže za hip na množico: opazila je vohunca, ki se je priplazil k skrinji za ovadbe, vrgel vanjo papir in izginil v mraku. Koga je izročil maščevanju desetorice? Kdo bo moral jutri umreti ...? Nato pa udari klicanje Še silne je, še rezkeje ob doževsko palačo, kjer trepečeta dož Kand ano in do-garesa Silvija za svojega sina, grozeč se nad to priljubljenostjo, ki ga zaznamuje krvniku.
»O Gospod!« mrmra mati- na kolenih pred raz-pelom- »Reši mojega otr<~'-n!« In srebrolasi dož povzame iz dna svoje verne »Bog, če je treba pokore za to radost — naloži jo meni!«
Zunaj narašča krik ljubezenskega slavja kakor grmenje upora. S terase na stari palači pa se sklanja dvc:- senc: dva moža opazujeta ljudsko radost z groz-nin sledom sovraštva.
.Jen, velik, z obličjem polnim divje oholosti, iztegne pest proti množici:
»Kriči, suženjsko ljudstvo! Jutri boš plakalo krva" ve solze! Poslušaj, Bembo, kako pozdravljajo svojega Rolanda! Ah, to prokleto ime! Kako ml grize možgane! Poslušaj, poslušaj!«
»Slišim, gospod Altieri, slišim!... In priznati moram, da sta Roland in Leonora čeden parček-«
»Molči, molči!«
»Oh! Torej zelo sovražite svojega prijatelja Rolanda?«
»Sovražim ga, ker njo — ljubim! Oh, ta ljubezen, Bembo, kako me duši! Ali je mogoče, da človek ne po’ gine od trpljenja, kakršno je moje! O Leonora, Lcono* ra! Zakaj sem te videl! Zakaj sem te vzljubil«
In Altieri, najmogočnejši med beneškimi patriciji*
najstrašnejši član desetorice, si je zakril obraz z dlanmi in se razjokal.
Bembov obraz je prešinil smehljaj preziranja, kakor šine bleda kača bliska po hudournem nebu.
»Poslušajte, gospod Altieri!« je izpregovoril nenadoma.
Od Velikega Kanala se je dvigala sladka pesem ženskih glasov. Neodoljiva poezija je bila v tej vroči, čisti melodiji; in sladko je odmevalo v njej Ime Leonora. Altieri je trepetal, ves prepadel, in poslušal. Ko pa so glasovi umolknili, se je obrnil in odšel proti stopnicam, ki so vodile s terase.
»Kam, kapitan?« je zaklical Bembo ter se postavi predenj.
Altieri mu je pokazal bodalo, ki ga je stiskal v pesti-
»Ali se šalite?« je zamrmral Bembo s svojim zo pernim glasom. »Kdor se piše Altieri, kdor poveljuje dvajsetim tisočem vojakov, kdor more odstaviti doža in venčati samega sebe z doževsko krono, kdor moro spraviti nasprotnika ob glavo, ako le trene s prstom, kdor drži v svoji roki tako strašno orožje, kakor je svet desetorice — ta je otročji,' če se hoče iznebiti tekmeca z bodalom! Vi ste v Benetkah bog, pa hočete postati bandit! Bežite! Roland Kand'ano, zaročenec Leonore, mora poginiti drugače, ne od bodala!« Prijel je kapitana za roko ter ga odvedel na drugi konec terase. Iztegnil je roko in dejal:
»Poglejte!«
AUlerl se je sklonil in pogledal. Ta kot Benetk je ležal v zlovešči temi. V ozadju se je vlekel ozek kanal brez gondol, brez petja in luči. Na eni strani je vstajala doževska palača, ogromna, težka in preteča, na drugi pa strašno pročelje beneške jetnišmcc.
Ti dve ogromni zgradbi pa je veza'a nekaka krsta, položena preko globine • .. Na to krsto, ki je visela nad črnimi valovi, je padci AMerijev pogled-,
(Nadaljevanje s^edlJ
V M a f i b' oTu, 3ne I. n. 1929.
MarfBorskf V P C F P N T K Toira.
pgUfrn"?
Teple Thurston:
Sovražnikova žena
DRUGI DEL.
»Sicer ne vem natančno, kaj se je zgodilo,« je mirno nadaljevala. »Louisa mi je marsikaj, ali zmedeno pripovedovala. Vem, da je mrtev • •da je bil u-morjem. Saj je umor, ali ne, če ubijate lastne ljudi?«
Stephen jo je prijel za roko.
»Kaj je?« je vprašala, kakor da ne bi vedela, zakaj jo prekinja-
»Ali hočeš res sedaj o tem govoriti?«
»Zakaj pa ne? Ravno sedaj še lahko
o	tem govorim. AH ne vidiš, da sem popolnoma mirna?«
Samo za trenutek je odvrnila pogled od duhovnika, da je pogledala ostala dva, potem je pa takoj zopet uprla oči vanj.
»Kdo ga je umoril, oče Hanrahan?«
»Tu ni nikogar, ki bi vedel,« je odvrnil-
»Tu spodaj so ga našli danes zjutraj,« se je vmešal Stephen-
»Ali je naravni zakon, umoriti moža, ki se bori za narod in njegove pravice?« je vztrajala.
»Kdo zamore povedati, kaj se da razumeti pod naravnimi zakoni?« je dejal duhovnik. »Če najdete mrtvega ptiča na poti, ali veste, kateremu naravnemu zakonu je podlegel? Lahko se zgodi, da nekdo služi svojemu narodu, pri tem pa pozabi na svoje dolžnosti pred Bogom. Gospodova pota so pota narave In kdo bi si upal soditi, ali so božja pota pravična ali krivična? O, Callaghan in Chancy, župana v Iimericku in Sinn-Feinovca sta bila tudi umorjena in še danes se ne ve, kdo je to storil- Nikdar se ne bo vedelo. Tako bo tudi z Madde-nom. Iz Irske je proč in to je vse-«
Vedela je, da je to odgovor- Pogledala mu je v oči in ni našla v njih nobenega občutka, nobene vesti- Vstala je od mize.
»Ničesar nisi jedla,« je rekel Stephen.
»Nisem prišla k jedi,« je bil odgovor.
Odprl ji je vrata in šla je naravnost proti sobi, kjer je ležalo Johnovo truplo. Gledal je za njo. Ni postala, takoj je odprla vrata in vstopila.
Zavese so bile spuščena, poltema. Ko je videla, da leži mrtev pred njo, ni imela občutka samote kakor tedaj na cesti za skalo blizu Crossa. Vrata je zaklenila za seboj.
Na mizi je ležal, pokrit s prtom kakor Jim Tierney. Odgrnila je prt. Edino, česar se je bala, ni bilo na njegovem obrazu. Nobene poteze razočaranja,' nobene obtožbe ni bilo okrog zaprtih oči-Umrl je v veri, da bo držala svojo obljubo. Če v smrtni uri ni vedel, mogoče ve sedaj, da je odrekla- Misel na to ni bila težka. Toliko miru je bilo v njegovem obrazu.
Mogoče je umrl, predno je vedel, da je ne bo. Iz pokoja in tihe radosti njegovega obraza bi se dalo to sklepati. Irsko je zapustil in nihče ne bo vedel, kedaj je umrl. In vendar bi ji bilo v to-
lažbo, če bi vedela, zanesljivo vedela, da ni šel v smrt z občutki razočaranja nad njo-
Naenkrat se je spomnila na mrzel veter, ki je zavel v njeno sobo- V tem trenutku se je moralo zgoditi! Vedel je-J Bilo je že dolgo po polnoči. Tedaj je gotovo vedel, da je odrekla. In zakaj je po- j tem njegov obraz tako miren? Ali bo to| kedaj vedela? Ali jo bodo vedno muči-;
li	dvomi? Ali ne bo mkdar vedela, kaj je o njej mislH v svojem zadnjem trs-1 nutku?
Toliko je odgrnila pr-t, da so se vide-j le njegove na prsih sklenjene roke- Pri-j jela ga je za roko, a prsti niso hoteli ostati v njenih rokah. Usuda je bila njegova in ne — njena. Izbran je bil in zapisano mu je bilo vse, kar se je zgodilo. Tudi njena ljnbezen. Roka, ki je umorila njega, bi btia umorila tudi njo- Njej pa ni bilo to usojeno- Ni mu bila usojena nc za življenje, ne za smrt.
(Konec prihodnjič.)
■ • ■ -   -
M—M»lugj«»p<Mr*- /* / • ŽMOll.lophMMf V J M S fi M 4 fifiifiOi »Bi**!.1 •» •b*ln«tn:«MkabM.daaOp. £SJUMll UUlUtbl —N*« Mjm*n)U en Mak D» fr— (TJ Mjmnf* OMMk Os K> —	
Pekovskega vajenca zdravega 'n močnega z dežele s stanovanjem in hrano v hiši sprejme parna pekarna Josip Čebokli, Maribor, Glavni trg 9. 309	V hudi zhni je najboljše sedeti pri dobrih domačih klobasah v Mariborskem dvoru pri Osetu, kjer je tudi izvrstno ljutomersko in Janžekovičevo vino. 210
Učenke za šivanje urezovanje in strojno vezenje se sprejemajo v večerni tečaj. Učiteljica Ga-brcnja, Kralja Petra trg 1- 228	Pojedina klobas in krolov bo 2. februarja zvečer v gostilni Mesto Trst (Beranč) nasproti bolnišnice. Za obilen obisk prosita A- in M. Be-ranič. 211
Stanovanje 2 sobi, kabinet, kuhinjo visoko pritlično, pleskana tla, v bližini kadetnice oddam. Najemnina Din 550. — Dopise z navedbo poklica, število družine in starosti otrok pod »Stanovanje takoj« na upravo »Večernika«. 227	
	Samos'ojna vdova srednih let se želi seznaniti v svrho eventualne možitve z resnim starejšim gospodom s primerno eksistenco. Ponudbe pod: »Človeku ni dobro samemu biti« na upravo »Večernika«. 212
Iščem za lGletno močno deklico službo s hrano in stanovanjem v hiši. Pismene ponudbe pod »točna« na u. pravo »Večernika«. 229	
	Velika kuhinjska omara ,s predali tridelna za gostilno, čevlje, plašči, obleke, nogavice za 6—7 let staro deklico na prodaj. — Vprašati v kavarni »Park«. 204
Velika skladišča, klet in pisarne se oddajo v najem, Aleksandrova cesta 48. 230	
	Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po nal-višjlh cenah — Ilger-iev sin, «irar In ni* velir. Maribor. Oosnoska ulica 15. X
Opomin vsem Marijam! Ker sem povečal svoj lokal, se priporočam vsem Marijam, da pridejo na svečnico godovat v »Vetrinjski dvor*. Vetrinjska ul., kjer se vrši veliki koncert. Za obilen obisk se priporoča Hinko Kosič- 208	
	Po Planinskem plesu gredo vneti planinci na Pohorje k Mariborski koči. Tam je dobra postrežba in urejeno sankališče. 231
Kolesarji, pozor!
Sedaj je tisti čas, da Vaša kolesa z malim denarjem postanejo popolnoma nova, in sicer z generalnim popravilom. Emajliranje, poniklanje, popolno razloženje, na novo namazana vsa kroglična ležišča. Shramba koles in motorjev čez zimo po minimalnih ce nah- Priznana najboljša, najcenejša mehanična delavnica JUSTIN GUŠTIN ČIČ, MARIBOR, Tattenbachova ulica 14, nasproti »Narodnega doma«. Zadostuje dopisnica, da pridemo po Vafe kolo na dom.	2519
Nogavice
sprejema v podpletanje ter izdeluje vse vrste pletenin po nizki ceni strojna pletarna E. Lozej, Maribor, Fran-kopanova 5.	168
Vse potrebščine za dom,
kakor posteljno in ostalo perilo, senčnike, čajne pupe, blazine za divane, gobeline, zavese, pregrinjala, ročne torbice itd., vse krasno izdelano in poceni dobite samo pri L. Kiittner, Maribor, Vojašniški trg 3.	52
Hitro popravilo ur,
ceno in točno z 1—5 letnim jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica 8. Po stenske in stoječe ure se pride na dom!	78
Sobo-la črkosHkanje
izvršuje po ceni, hitro in okusno Fra» njo Ambrožič, Grajska ul. 2.	2231
Natureo In dobro vino
od leta 1927 iz Špičnika se toči v gostilni »Dravograd«, Maribor, Smetanova ulica 54. J. M. Nekrep. 11
Popravila nogavic
izvršuje solidno in poceni pletarna L. Golob, Orožnova ulica 6.	169
Jedilna soba
iz črne hrastovine, spalnica z 2 posteljama iz mehkega lesa, predsoba, kuhinja, omara za knjige, divan, lustri in druge malenkosti se vsled selitve ugodno prodajo. Ogleda se jih lahko pri tt. Maros, Ruška cesta 45.	194
Strojepisna soba
H- Kovač, Maribor. Krekova ulica 6, za stranke celi dan odprta- 181
Snažno, solnčno, lepo opremljeno sobo
s posebnim vhodom, električno razsvetljavo in kopalnico s hrano ali brez oddam dvem osebam. Naslov pove uprava lista. _________________________ 196
Učenke za Šivanje perila
sprejme atelje za perilo Rupnik, Slovenska ul. 20.	196
Dražba lova.
Lovska pravica krajevne občine Ruš« se da potom javne dražbe do BI. III. 1935 v zakup. Dražba s& vrši v soboto, dne 23. II. ob 9. uri predpoldne v prostorih sreskega poglavarja v Mariboru v sobi štev. 8
KOŽa zajčie, lisičje, vidrine i.t.d. kupuje po najvišji dnevni ceni
K. Gr¥n’tz,
Gosposka ulica 7
Sprejema tudi vse vrste kožuhovine v strojenje in barvanje.
IM
Električne Instalacije
popravila, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ulica 16.	117
Kavarna »Park«
sprejema abonente na dobro dortiačo hrano.	203
Damska maska,
nova in originalna, se ugodno posodi Ogleda se v Cvetlični ulici 13, pritličje — desno.	206
Prvi pogoj za zdravje je dobra domača hrana.	215
ABONENTE BREZALKOHOLNA RESTAVRACIJA
pod zelo ugodnimi pogoji ..PRI ZVEZDI"
Taborska 11 (Pod mostom 11). — Prvovrstna hrani dnevno samo 12*50 Din.'— Priporoča se
Ana Ljubi.
sprejema
*
OROCNI PRSTANI
po različnih cenah. Lepa in cenena poročna darila. Ure, zlato in srebro	»e
A, Stoiec, Jurčičeva 8
Soferli mesta Maribor
priredijo dne 3. februarja 1929 v Gambrinovi dvorani
PRVO /OFERSKO
VESELICO
Vstopnine ni. Sprejemajo se samo prostovoljni prispevki. K obilni udeležbi vabi
ODBOR.
POSESTNIKI AVTOMOBILOV
m	Prevzamem vsa lak' miška dela za avtomobile, vozove, I.t.d. po novem
ga M ■	brizgalnem sistemu v najmodernejših email barvah. Po svojem — naj-
W ^ r I	novejšem amerikanskem sistemu urejenem brizgalnem načinu lahko
m. M	■	£	zadost m vsem zahtevam te panoge v vsakem oziru ter si dovoljujem
®	_ opozarjati na to p.t. interesente. Tudi vsa krovska in tapetniška dela
se izvršujejo najboljše in pd najnižjih cenah. — Z velespoštovanem
Franc Ferk, Maribor. Jugoslovanski trg 3
VABILO
na
domače koline
ja dobro znane domala klobasa ter izvrstno vinsko kapljico danes v petek, v soboto in nedeljo
v restavraciji .NARODNI DON*
Sprejemajo se abonenti na dobro domačo hrano. Cene nizke.	Postrežba	točna.
Za obilen obisk se priporoča
F. M. DrCar.
VH Trrvvru7'čntrrwmr,
fmno slivovko, droženko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa, ezenč-nega kisa, čaj v aavitkih in odprt. Glavna zaloga oranžade, limonade, konjaka itd. od tvrdke »Patri«*. Zagreb
TOVARNA ZA IZDUOVANJE LiKSSEŠJEV, DEZIRTNIH VIN IN SIRUPA.	w	debelo!
Na drobno!
premos,
Zahtevajte povsod „Večer»ik!‘,
bukova drva, kakor drva v kolobarjih najceneje v novo otvorjeni trgovini z lesom in premogom,pri
hran Naverinik,
Aleksandrova c. M.
Tvrdka Pinter & kenard, Maribor, rabi
PRODAJALKO
ZA KUHINJSKI ODDELEK
Perje in puh vedno velika izbira, nizke cene!
Prvovrstna čokolada za kuho .... kg Din 36;;—
Fina čokoladna moka .....................(. . kg Din	44-—
,Čokoladna surovina (Umak) za tortno
glazuro................	....	.	V*	kg	Din	16-—
Mešano čajno pecivo .	,	.	kg	Din	40'—
Polnjeni in navadni oblati. Kakao, čaj. Vedno sveže in bogato zalogo bonbonov najcenejše in najfinejše kvalitete
Pismene ponudbe naj se pošljejo direktno tvrdki
Poročne prstane zastonj
Ine dobite nikjer, vendar pa po zelo nizkih cenah pri
A. STUMPF, ZLATAR
((•rolka casta itav. 8
Staro zlato in srebrne krone se vzame v račun.
V soboto 2. In v nedelio 3. februarja
Parfumi, milo, pralna sredstva, sveče, zobna pasta, mazilo za kože in lase, pripomočki za negovanje nohtov, toaletni predmeti. Velika izbira po zelo nizkih cenah.
KONCERT
Spomnite se CMD!
Obiščite
Lipski pomladanski sejem 1929
Otvoritev 3. marca
Ne bo Vam žal!
Razstava vzorcev od 3. do 9. marca
Velika tehnična in
stavbena razstava .... od 3. do 13. marca Tekstilna razstava .... od 3 do 7. marca Razstava čevljev in usnja od 3. do 6. marca
Vsa navodila Vam daie čutni zastopnik za marlbotsko Oblast:
dr. Scheichenbauer, kemični laboratorij, Maribor, Trg svobode 3, ati pa Leipziger Messamt, Leipzig.
Značilnosti naših
odličnih in zanimivih
RADIJSKIH NOVO/TI
▼ aparatih in njihovih sestavnih delih.
Vsak dan razkazujemo sprejemanje slik Nov povečan laboratorij !
Predelujemo in preizkušamo aparate vseh vrst Postaja za napolnjevanje 1 Ugodni plačilni pogojit
RADIO-STARKEL
poslule v Mariboru, Trg Svobode Stev. 3
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: aredstevolk .Izd&iatelJa in urednik: Fran Brozovičv Mariboru. Tisk« Mariborska tiskarna <L d., predstavnik
S t« o k o D e te l t.tr Mariboru