Poštnina plaćana v gotoitaL Leto LXVm., št, 20 Ljubljana, četrtek 24* Januarja 1935 Cena Din L- VENSKI lah&ja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit * Dio 2.-. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.-, večji inserati pettt vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNI3TVO ljubljana. Kjiafljeva ulica štev. 6 Telefon: 3122, 3123. 3124, 3126 ln 3126 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO. Ljubljana** telefon št. 26. — CELJE: celisko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st podružnica uprave: Kocenova alica 2. telefon 9t. 190. — JESENICE, Ob kolodvora Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10-551. Po izpremembah v bolgarski vladi: Prijateljstvo z 3ugo$laviio ostane Izpremembe v vladi pomenijo samo okrepitev državne avtoritete in prestiža krone — Zunanja politika se ne bo izpremenila, odno-šaji z Jugoslavijo pa se bodo po napovedi predsednika vlade se poglobili Sofija, 24. januarja, r. Nova vlada pod predsedstvom generala Petka Zla-teva je včeraj zaprisegla in takoj nato prevzela posle. Iz prvih ukrepov, ki jih ie izdala, se vidi, da je odločena za vsako ceno vzpostaviti red in zakonitost, ca radi česar je bila tudi v široki javnosti sprejeta z odobravanjem in zadovoljstvom. Alarmantne vesti, ki so se šarile o nastalih izt>remembah, so se izkazale za neuspel manever nasprotnikov sedanjega režima. Dejstvo je, da vlada med novo vlado, narodom in kraljem popolno soglasje, kar .ie najboljše jamstvo za uspešno nadaljevanje devet-najstomaj&kega programa. Izpremembe v vladi so zahtevale predvsem notranje razmere, zato bo ostala zunanja politika Bolgarije tudi pod novo vlado brez vsake izpremembe in se bo nadaljevala v duhu prijateljskega sodelovanja z vsemi sosedi. Z zadovoljstvom je bila v vsej javnosti, pa tudi v diplomatskih krogih sprejeta izjava, ki jo je podal predsednik vlade general Zlatev in ki jo je podkrepil še bolj zunanji minister Batolov, da bo tudi nova vlada storila vse, da se politika zblizanja in prijateljstva z Jugoslavijo še bolj poglobi ter da se doseže resnično bratsko sodelovanje, ki sta mu začrtala pot pokojni ju g os loven-ski kralj Uedinitelj in bolgarski kralj Boris. Ta jasna napoved je rx>mirila tudi mednarodne kroge, ki so se bali, da bi mogla izprememba vlade imeti za posledico tudi izpremembo v zunanji politiki. V ostalem pa je tudi že oseba novega predsednika bolgarske vlade jamstvo, da se bo nadaljevala pohtika zbli-žanja z Jugoslavijo. General Zlatev ie eden izmed starejših oficirjev bolgarske vojske ter znan pristaš sporazuma Bolgarije z Jugoslavijo. Že pred leti, ko je bila napetost med Jugoslavijo in Bolgarijo še zelo velika, je sodeloval v mešani komisiji za ureditev obmejnih vprašanj ter je v bolgarskih političnih krogih bil na glasu zagovornika sporazuma z Jugoslavijo. Bdi je eden izmed najodličnejših pristašev skupine i Zve-no< in je kot tak tudi vstopil v vlado Georgijeva. Kot najvnetejši zastopnik ideologije zvonarjev je sedaj tudi postal ministrs'kd predsednik. Odmev v inozemstvu Pariz, 24. januarja r. *Temps« objavlja uvodnik o razvoju političnega položaja v Bolgariji in piše med drugim: Najnovejši dogodki v Bolgariji predstavljajo okrepitev avtoritete državnih oblasti in krone. Bolgarija je važen sestavni del sistema, ki se sedaj ustvarja na Balkanu in v vzhodni Evropi, kjer se ponovno čuti vpliv Rusije pod pogoji, ki so take narave, da nujno narekujejo solidarnost vseh aktivnih slovanskih elementov. Do velikih izprememb je prišlo v Evropi, odikar je Rusija kljub svojemu sovjetskemu režimu stopila v kolo velesil. S tem dejstvom se mora računati, ako se hoče točno oceniti zbližanje držav Male antante in BaUcanske zveze z Rusijo. V tem pogledu igra tudi Bolgarija važno vlogo in zato more novi režim zadovoljiti vse prijatelje miru. Rim, 24. januarja, r. Italijanski tisk komentira izpremembe v Bolgariji kot zmago kralja Borisa in vojaških krogov nad radikalnimi elementi politične skupine »Zvena«, o katerih trdi, da so pripravljali reformo Rotkve v duhu svojih bolj - • * Starhemberg o restavraciji Habsburžanov Qst?r nastop proti klerikalcem v vladni večini ter oficielnim legitimistom Dunaj, 34. januarja, d. Preteklo nedeljo se je vršilo na Dunaju zborovanje funkcionarjev nižjeavstrijskega Heirawehra, na katerem je knez Starhemberg podal pro-gramaticne smernice za nadaljnje delo heim\vehrovcev v letošnjem letu. Zbudilo je pozornost, da je bilo o zborovanju objavljeno samo kratko suhoparno poročilo, v katerem je bil le v glavnih potezah očrtan govor kneza Starhemberga. V javnosti so takoj slutili, da je temperamentni avstrijski podkancelar po svojem običaju izjavil ob tej priliki stvari, ki pisn bile namenjene za javnost. Naknadno se je res zvedelo, da je zelo ostro napadel nekatere klerikalne kroge v sedanji vladni večini, ki jih je obdolžil, da žele ponovno ustvariti pogoje za po-vratek v strankarsko življenje. Poudarjal je, da je sedanja nova Avstrija tvorba heimwehrovskih prizadevanj in da heim-v»ehrovci ne bodo dovolili, da bi idejo dr Dollfussa o izvenstrankarskd državi potvarjali njegovi prejšnji strankarski prijatelji. Prav tako se je izjavil zelo odkrito rudi o vprašanju habsburške restavra- cije, pri čemer je poudaril, da je življenjskega pomena za Avstrijo, ker brez njegove rešitve po njegovem mnenju ne bo miru v srednji Evropi. Toda vprašanje Habsburžanov, je dejal nadalje knez Starhemberg, ni aktualno. Ko pa bo postalo aktualno, ga ne bodo reševali oficielni legitimisti, temveč heim- u-ehrovci. Ta izjava avstrijskega podkancelarja je izzvala razumljivo senzacijo, v krogih ofi-cielnih legitimistov pa pravo presenečenje. Oni namreč dobro vedo. da se knez Starhemberg že dalje časa bavi z mislijo, da bi namestu monarhije ustanovil v Avstriji nekakšno namestništvo, slično državnemu upraviteljstvu na Madžarskem. Dočira kandidirajo oficielni legitimisti za to mesto nadvojvodo Evgena Habsburškega, ki je že star človek in zato dostopen njihovim željam, zahteva knez Starhemberg to mesto zase. zaradi česar se oficielni legitimisti boje. da bi se v Avstriji ne ponovil sličen oroces, kakor se je odigral na Madžarskem, kjer je namestništvo Horthvia postala že trajna ustanova. Poljska in vzhodni pakt Poljski opozicijski tisk proti negotovi politiki zunanjega ministra Becka Varšava, 24. jan. d. Varšavski opozicijski listi ostro kritizirajo neodločnost poljske vlade glede na vzhodni pakt. V narod-n »demokratskem listu »ABC« trdi znan: poslanec stronski, da se poljska vlada doslej še v nobenem pogledu ni definitivno odloČila v zadevi vzhodnega pakta, ter vprašuje, odkod izvirajo te vesti v francoskem tiSKu, da je končna odločitev Poli ske odvisna od stališča Nemčije. StronsK' zahteva od poljske vlade objavo komuni keja. ki bi nscvaril v tem vprašanju jasnost, ter meni da kaže bodisi poljska luo-zemska propaganda škandalozno ingerencn ah pa se poslužuje zunaitji minister Becn taktike, ki je za Poljsko javnost nerazumljiva Poljska se sicer mogoče ne strinja s sedanjo obliko vzhodnega pakta, vendar pa to ne sme imeti za posledico napeto sti napram Franciji. Rusiji in Mali an-tanti. V socialističnem »Robotniku« piše snau' socialistični poslanec Niedzialkowskl, aa ima Hitler napram Lavalu, ki noče odstopiti od svoje koncepcije vzhodnega pakta, v rokah močno orožje v solidarnem stali Sčn poljska vlade, ki ga zastopa zunanr min*ster Beck V nadaljnjem razmotriva nju Hitlerjevih načrtov vprašuje Niedztal kolski, kaj uo Izbrala Nemčija v bližnj: bodočnost) sa predmet svojega splošnega naskoka, Avstrijo, kolonije, Pomorjansito ali pa Zgornjo šlezijo. Goringovo potovanje v Varšavo Berlin, 24. jan. d. Kakor se doznava iz poučenega vira, bo pruski ministrski pred sednik Herman G^rlng v kratkem od po toval v Varšavo, kjer bo stopil v stik r vodilnimi poljskimi državnik' Zbližanje Irana in Iraka ženeva. 24. jan. b. Prihodnje dni se bosta sestala v Rimu perzijski poslanik v Bernu in delegat Iraka pri Društvu narodov, da nadaljujeta pogajanja glede obmejnih in drugih sporov med Iranom in Trakom Prebivalstvo Italije Rim. 24. januarja b. Po podatkih osrednjega statističnega urada je znašalo Število prebivalstva v Italiji ob koncu preteklega leta 43,096000. Rodilo se je 426.151 otrok. Rim v snegu Rim, 24. januarja. w Sneg in mraz sta popolnoma izpremenila lice italijanskega ?lqvneea me«ta V Anuliji je «?nee napravil veliko 5kodo V Adelfiji se je 14 hiš porušilo zaradi teže snega. Paroplovno sodelovanje Male antante Praga, 24. januarja, p. Dne 30. januarja se sestanejo v Pragi zastopniki jugosloven-ske, češkoslovaške in rumunske paroplov-be na Dunavu, da se dogovore glede enotne organizacije in glede čim tesnejšega sodelovanja. Na konferenci se bo rudi odločilo, ali pristopijo države Male antante k avstrijsko-nomškemu paroplovnemu kartelu. Sodelovanje med češkoslovaškim in bolgarskim tiskom Praga, 24. januarja. AA. CTK poroča: Pogajanja, ki so se vodila o bodočem sodelovanju med bolgarskim in češkoslovaškim tiskom, so se končala z uspehom. Sprejet je statut o tesnem sodelovanju časopisja obeh držav na vseh področjih Med drugim so tudi določbe o preprečevanju neresničnih in tendenčnib poročil in žalitev šefov in vlad obeh držav. Predvideno je tudi sodelovanje z raznimi mednarodnimi novinarskimi organizacijami Ustanovljena bosta dva nacionalna oauora in poseben osrednji odbor. Konference med bolgarskim in češkoslovaškim tiskom se bodo vršile izmenično vsako leto enkrat na češkoslovaškem, drugič na Bolgarskem. Nevarnost splošne rudarske stavke v Belgiji Bruselj, 24. januarja. AA. V rudarskih revirjih vlada med delavstvom velika razburjenost. Ekstremni elementi ga silijo, naj bi stopilo v splošno stavko Agitacijo podpirajo zlasti brezposelni delavci, ki zahtevajo od svojih zaposlenih tovarišev, naj s stavko preprečijo znižanje podpor za brezposelne. Splošna stavka utegne izbruhniti prve dni februarja. Sklicanje razorožitvene konference 2eneva, 24. januarja, d. V tukajšnjih dobro poučenih krogih potrjujejo vesti o možnosti ponovnega sklicanja razorožitvene konference, ki naj bi se sestala že sredi februarja. V zvezi s tem smatrajo, da Ho bodoča razorožitvena konferenca sposobna izdelati konvencijo, ki bi se nanašala na kontrolo proizvodnje ter trgovine oroži« in voi-nega materiala, kakor tudi na objavljenje vojnih proračunov držav ki bi io podpisale. Konferenca, ki bi zasedala le kratek ča3. do poldrug mesec dni, bi se bavila tudi z vprašanjem o imenovanju posebne strokovne komisije za razorožitev, ki bi imela nalogo, skrbeti, da bi države podpisnice nameravane konvencije izpolnjevale svoje obveznosti Najvažnejše vprašanje nameravane razorožitvene konference bi bilo nadzorstvo nad proizvodnjo in trgovino orožja Ženeva, 24. januarja. AA. Henderson bo najbrž za 15 febmar sklical k «eji odbor za proučevanje vprašanja o Izdelavi orožia in odbor za razpravljanje o ustanovitvi stalnega razorožitvenega odbora. Upor a Dodekanezu proti Italijano Grško prebivalstvo na dodekaneškili otokih se je oprlo proti italijanskim oblastem —■ Proglasitev obsednega stanja Atene, 24. jan. AA. Madni list »Proia« trni, aa vlada na vsem Dodekanezu obsedno stanje. Ves promet z dodefcaneskimi otoki Je onemogočen zaradi blokiranja otokov no italijanskih ladjah. Posebno vznemirjenje vlada na otoku Kalinu, kjer se je prebivalstvo uprlo in je prifcio d*» prelivanja krvi. Dodekaneški begunci, ki so snoči prme-žali na grški otok Samoe, pripovedujejo o nezaslišanem ravnanju italijanskih oblasti z grškim prebivalstvom Revolucionarno stanje vlada ne samo na otoku Kalinu, temveč tudi na otoku Nem. Prebivalstvo se je z lovskimi puškami tn revolverji 2e nekajkrat uprlo redni vojski. Kakor hitro so na otoku Rodu, kler Je sedež Italijanskega guvernerja, zvedeli o vstaji na Kalinu ln Neru, je dodekaneški guverner Mario Langos osebno odpotoval z vsem brodovjem, ki se mudi v dodeka-neških vod? h, da zaduši revolucionarno gibanje. Otok blokirajo Italijanske mornariške enote in nihče ne more na Dode-feanez Razen mornarice so na Dodekanez poslali tudi letala z Roda ln oddelke redne vojske Pre^_ednik občine na *»tokn Kalinu Je odstopil Do^ekaneška organizacija r Atenah Je dobila naslednje poročilo z otoka Amorga o položaju n* ot/>kib Na otoku Kalinu vlada revolucionarne 6tanje. Italijanske oblasti »o otok blokirale l-i prepovedale tujcem dostop. Proglašeno je obsedno stanje in skoraj vse vojaške sile italijanske okupacije n* Dodekanezu so zbrane na otoku. Po vaseh prihaja do krvavih spopadov med organi oblastav In prebivalstvom. Po inrormacijan 11*ta »Neos Kosmo** je vzrok upora La otoku Kalinu v tem. Ker so italijanske oblasti imenovale novega Škofa na otokih Klinu in Neru, grško prebivalstvu pa s to izbero ni zadovoljno. Ko Je novi škof prišel na otok Kalino*, fc Je grško prebivalstvo uprlo njegovemu vsto-ličenju; to je dalo povod italijanskim oblastem, da so izda]*- ostro ukrepe zopur Grke in zoper nacionalno duhovščino London, 24. januarja, č. Po vesteh Hiftto* >Daily Express« in >New Chroniele-c, se ve sti o uporu na otoku Kalimnu v Dodekanezu potrjujejo. Upor se je zelo razširil in so bile italijanske oblasti prisiljene proglasiti pre-ki sod. Nihče ne smo zapustiti otoka, niti siopiti nanj. Mestni načelnik v Kalimnu je podal ostavko. Proti otoku pluje večje število manjših italijanskih vojnih ladij z oddelki vojaštva, karabinieriev in policijskih agentov. Priprave za združitev Posaarja z Nemčijo V Francijo je doslej pobegnilo 2500 Posaarčanov — Francosko-netnSka gospodarska pogajanja Ženeva, 34. januarja. A A. Odbor sveta Društva narodov, ki ima nalogo ukreniti vse potrebno z as tr ari izpremembe sistema v Posaarju. se bo sestal k seji v Neaplju. Pariz, 24. jan. AA. Na današnji seji vlade sta ministra Herriot in Regnier sporočila, da je po plebiscitu pripotovalo na Francosko 2500 Posaarčanov in sicer 1973 pravih Posaarčanov. 442 tujcev in 85 Francozov 612 priseljencev so poslali v Toti-louse, 212 v Montauban, 197 v Carcasson-ne, 102 v Amcgc m 442 v Strasbourg Saarbriicken. 34 lanuarja AA "\ reraj bi morali v Hoste-nhachu blizu fr ir»roslc* meje aretirati bivšega okrajnega glavirj* Meverja. ki je bi) osumljen utaptve dertr-ja. Stražniki so nssb Meverja v kleti r»i«v gove hiš>. ker je pa nan\r nameni revolver, so ga v samoobrambi ubili. Na ukar vrhovnega plebiscitnega sodnega urada je bil nato aretiran policijski komisar Tilk tr Hostenbacha, ki je dobil aretacijski nalog proti Meverju iz Nem-ije in ga je odobril«* tudi posaarsko sod'. januarja, to Js daD pr^d odhodom predsednika vlad«» Fland:nn "0 zunanjega ministra Lavala v London Schuschmgg potuje v London London, 34. januarja. AA Današnji >Morningpost« porooa. da obiš^ota avstrijski kancelar Schusehmg-g in zunanji ■ minister B^rgpr-VVaJdenegg London 20 februarja. Borba za guvernerja ameriške federalne banke Pariz, 24. januarja. AA Iz Washing-tona poročajo, da jc imel včeraj sejo bančni odbor ameriškega senata Seja je bila posvečena imenovanju novega guvernerja za federalno banko Odbor ie sprejel resolucijo proti imenovanu g. Geklesa za guvernerja. Kakor jc znano, je ta nsj-resnejši kandidat predsednika Roosevelta. VrAim^nclra nannvAf! Dunajska opoldanska vremenska napoved za petek: brez bistvenih izprememb. Sorzna ooročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize (z všteto premijo 28-5 odeto t.). Amsterdam 2967.15 — 39S1.71, Berlin 1756.08 — 1769.95, Bruselj 1024,56 — 029 63, Curih 1421.01 — 1428.0«, London 215.21 — 217.36. Newyork 4375.01 — 4411.32. Pariz 289.60 — 291.03. Praga 183.42 — 184.52. Trst 374.53 — 377.62. —» Avstrijski šiling v privatnem Ulringu 8.10 — 8.20. INOZEMSKE BORZE. Curih. 24. januarja Beograd 702, Pariz 20 38. London 15.18. Nswyork 310.375. Bruselj 72.10, Milan 26.40. Madrid 43 236. Amsterdam 208.80. Berlin 123.95. Dansj 57.30. Praga 12.915. Varšava 58-825. Bukt-refrta S 05. Citaite teA+nvUo r^flo „ŽIVLJENJE m SVET« Stran 2. »SLOVENSKI If ARO D«, dtae 24. januarja 1935 St-v 20 Premalo učnih sob Ko bo dograjena šola za Bežigradom, m bodo ram znatno zboljšale LJubljana, 24. januarja. Povojna Ljubljana Čedalje bolj raste in se žiri. 8 porastom prebivalstva pa narašča tudi Stoviio šoloobveznih otrok. V Ljubljani imamo 8 mestnih šolskih poslopij poleg 3 aasebnih zgradb za osnovne aole, vendar to nikakor ne aadočča sedamjeinu številu šolarjev, ce pomislimo se. da so v povojni dobi nastale v I^jubljani kar 4 meščanske šole. ki so nastanjene v osnovnošolskih poslopjih in se za šolstvo v mestu ni ničesar zidalo, moramo priznati, da so vse šolske zgradbe prenatrpane učeče se mladine. Zaradi pomanjkanja prostorov imamo na TJ. deški osnovni soli kar 3 sole, na IV. deški 2. na VI. deški 4 ln na i. dekliški 2 šoli. Poleg teh so skoro v vseh šolskih poslopjih š> obrtno nadaljevalne šole. Povsem razumljivo jr, da so t vseh primerih odvzele mf^anske šo!^ osnovni šoli gotovo število učnih sob. kabinetov, pisarn in drugih učnih prostorov. Osnovne šole so bile istočasno prikrajšane tudi pri učnih pripomočkih, ki so jih morale odstopiti meščanskim Šolam. Meščanski šoli v šiškl sta vzeli osnovni šoli kar 11 sob in 2 pisarni, meščanska šola pri Sv. Jakobu 7 učnih sob, 1 pisarno in S kabinete, meščanska šola na Prulah pa 9 učnih sob, 1 pisarno Ln % kabineta ter 1 delavnico. Iz tega sledi da Je razmah osnovnega, kakor trud* meščanskega Šolstva hudo oviran in se mora pouk deliti na dopoldne in popol- VI še niste \ideli! VI Se niste aliŠaJi | boljše operete kot je PASTIR KOSTJA To je originalna ruska opereta. Največja delo, kar smo jih dosedaj videli. Ne zamudite prilike! Oglejte si ga še danes! ZVOČNI KINO DVOR, telef. 27-30 Predstave ob 4., 7. in 9 uri zvečer. VBtopnina 4.50 in 6.50 Din Socijalni ukrepi trboveljske občine Trbovlje, 23. januarja. O potrebi sistematičnih ukrepov, s katerimi bi se na eni stran« praktično uredilo podpiranje res potrebnih siromakov v občini, na drugi strani pa obenem vHila kontrola nad vsemi prosjaki, ki bodisi stanujejo v občini, ali pa prihajajo od drugod v našo dolino, smo v našem listu že večkrat razpravljali. Zlasti smo priporočali, da bi se rudi v naši občini uvedli podporni bloki, s katerimi so že mnoge ■večje občine zadovoljivo uredile svoje socijalno skrbstvo in omilile berasko nadlogo. Uprava trboveljske občine se je sedaj odločila, da uvede take bloke. Dala ie tiskati bloke po 25. 30 par in po 1 Din. ki jih te dni prodajajo organ" občine hišnim posestnikom, obrtnikom m drugim pridobitr.ikom. kateri so z veseljem p«v-^dravili akcijo občine, ker se upravičeno nadejajo, da bo s tem beraška nadloga v dolini popnstila. — V bodoče bo imela podpiranje revežev vn beračev izključno občin« v rokah. Socijalni urad občine bo ugotovil potrebo po podpori ter nato nakazal podporo bodisi v živežu, obleki ali obutvi. Danes ie občina ▼ tej zadevi razglasila sledeče: »V zadnjem času se je neopravičeno beračenje, zlasti brezposelnih tujcev, tako močno razširilo, da je uprava trboveljske občine primorana v korist tukajšnjega prebivalstva najenergičnejse nastopiti. Ako ne bo mogoče odsilnega in neopravičenega beračenja popolnoma odpraviti, se bo beračenje gotovo znatno omejilo. V svrho pobijanja beračenja in radi točne evidence vseh onih. ki bodo odslej beračili, je uprava tukajšnje občine nabavila posebne bloke, »nakaznice za pomoč potrebnim^ Bloki so po 20. 40 in 80 listkov. Vrednost listkov jo po 25 par. Navedene bloke lahko nabavite polfubno po izberi in sicer po 5, 10 ali 20 Din. Nakaznice voovčuie socijdlno-politični urad tukajšnje občine rn sicer po ugotovitvi in preudarku: 7 nakazili za živilo, hrano, obleko in obutev. Da Vam ob pričeftku te nove ubožne akciie ne bo treba osebno se zglasiti v rvbčinskem undu. Vas bo te dni obiski! eden od občinskih uslužbencev, ki Vam Ko ponudil v imenu občinske uprave zgoraj označene bloke s probio, da se isto časno vnlača za prodane bloke protivrednost istih. I'prava trboveljske občine vse prebivalstvo naivluidneje vabi. da *t nabavi te prenotrebne bloke. V kolikor se bo ugotovilo nedovolieno beračenje, občinski socijalni urad ne bo !rp>Hča! protivrednost vnovčenih nakaznic neooravičenim prosjakom, temveč bo do iznlačani taki zneski tukaišnii občinski pomožni akciji, odnosno občinskemu pomožnemu odboru, ki skrbi po svojih naj-bo'i'ih močeh za nrehrano ubogih rud.ir skih otrok v mLidinski kuhinji in brezposelnih v kuhinji za brezposelne, zlasti scd3. mora namreč občina podpirati vse stalno na njenem ozcmliu bivajoče orczno«elnc. ne oziraje se na njihovo do movinsko pristojnost. Uprava trboveljske občine jc trdno prepričana da se bo ob sodelovanju vsega prebivalstva dosedanje nasilno berače nje znatno omejilo, odstranile pa se bodo istočasno v tem pogledu tudi vse zlorabe po osebah kl se bavi jo s poklicnim bera čenfem ln Hm znesek od 25 par nI nikak dar in v Grožnji zahtevajo nekateri celo natmanf dinar ali dva Vanram kršilcem omenjene naredbe se bo postopalo z vso strogostjo v smislu določil 12 fn T4 cit naredbe, Vso trboveljsko prebivalstvo pa uprava občine najvljudneje naproša, da vpo- dne, vrši se pa v neprezračenih ali vsaj le delno prezračenih učilnicah. V celoti manjka zdaj na mestnih osnovnih Šolah ne glede na pogrešanje drugih prostorov, kakor kopalnic, delavnic, konferenčnih sob. kabinetov in telovadnic skupaj 22 učnih sob, na meščanskih pa najmanj 2 ucilnicL Stevilo teh manjkajočih sob bo padlo, ko bo dograjena deska in dekliška osnovna šola za Bežigradom. Tam bo 16 učnih sob in bodo tako ostale, predvsem šišenske šole, glede prostorov dokaj razbremenjene. Imenovana zgradba, ki je danes še v surovem stanju že pod streho, se je sezidala Iz samih prihrankov, brez proračunske postavke. V poslopju bo nameščena deska ln dekliška osnovna Soia, vsaka z 8 učilnicami. Otrok, ki spadajo v ta šolski okoliš na teritoriju med bivgo Južno in gorenjsko železnico, je okrog 500 to je potem takem eden najmočnejših šolskih okolišev. Ta šola bo zgrajena povsem moderno in bo po svoji opremi ustrezala vsem pedagoškim in adravatveno-higijenskim predpisom. V Šoli bosta tudi 2 mladinski čitalnici, kuhinja z dnevnim zavetiščem, kopalnica in pa otroški vrtec. V telovadnici bo nameščen stalen oder, dalje bo tam kinoaparat in pa radioaparat. Ako se posreči mestni občini dobiti pravočasno posojilo 4 ln pol milijona dinarjev, vsoto, ki je stavljena letos v proračun, bo stavba že jeseni lahko služila svojemu namenu. števa sklep seje občinske uprave in pomaga s sodelovanjem, da se čimbolj in čimpreje odpravi za tukajšnje občane neznosno in škodljivo beračenje.« Ta pametni in občekoristni socijalni ukrep uprave tukajšnje občine pozdravljamo in želimo, da bi dosegel popoln uspeh. Dva podjetna bratca Ljubljana, 24. januarja. Do stražnika na Zaloški cesti jc snoči prisopihal delavec Milan Kobal in mu v naglici povedal, da so njegovi tovariši prav kar zalotili na stanovanju, v hiši na Zaloški cesti 104, tatu, in ga zadržali. Stražnik se je nemudoma napotil s Koba-lom in res nase! v omenjenem stanovanju znanega vlomlica, 23 letnega Ivana Ježe-ka. Aretiraj ga je. potem je pa drugi stražnik poiskal še 25 letnega Jeiekovega pajdaša, Marijana Beržans. Na stražnici sta bila oba zaslišana in je Ježek izpovedi, da sta se našla z Berža-nom istega dne nekje v mestu. Med pogovorom je Beržan zaupa! Ježku, da namerava okrasti svoje tovariše. Povedal mu jc, da jim bo odnesel vso obleko, ki jo bo prodal, nato pa pobegnil čez mejo v Italijo, kjer je doma Malo po IS. sta se ločila in je Beržan po Ježkovem pripovedovanju takoj odšel v hišo št 104 na Zaloški cesti, kjer je odnesel obleko delavcem Silvestru Humanu, Jožetu Ostanku. Jožetu Cotarju in Avgustu Brankovi-6u. v skupni vrednosti 2000 Din. Ukradeno obleko sta z Ježkom odnesla pod Čer-netov kozolec Malo pred 20. je Beržan poslal Ježka v stanovanje, češ naj pogleda, ako so tovariši tatvino že opazili. Komaj pa se je Ježek pojavil v hiši, so ga že obkolili in zadržali. Stražnik je pozneje Ježka odvedel s stražnice pod Cernetov kozolec, kjer so našli vso ukradeno obleko, ki so jo vrnili lastnikom Nadalje je Ježek še povedal, da ima Beržan doma skrite vitrihe in drugo vlomilsko orodje, ki so ga možje postave res našli skritega pod streho. Nadalje jc zaupal stražnikom še. da sta nameravata vlomiti tudi v trafiko Nežike Giič-vertove v Društveni ulici. K sreči pa so jima bili načrti prekrižani in zdaj sta bratca pod ključem. Radio kotiček Ljubljana, 24. januarja. Radijske poslušalce bi radi opozorili, da je program naše oddajne postaje ta petek, 25. januarja znatno spremenjen. Ob 11. uri prične šolska oddaja s predavanjem g. dr. V. Bohinca o naši sosedi Bolgariji. P »dal bo geografski pregled bratske bolgarske zemlje in nanj na kratko orisal tudi njeno zgodovino, ki je po svoji veličini pred turško dobo in po poznejši enako velik' tragiki v marsičem podobna naši zgodovini. Popeljal nas bo tudi v potuarsic« kraje in mesta zlasti v prestolnico Sofiio f*r nas opozoril na prirodne in z^vdovinske znamenitosti bolgarske pjkrajii: Ob zoliža-r.jv med sosednima jjgoslo7 irskima državama in narodoma ^am m***4 biti «-vera Jo'žn< st da se čimboli spoznamo med se-b'i 4.'W' pa naj se seznin. z bolgarsko jgod^ino in zemljepisnimi razmerami naša u. ladina Opoldanski spored je L-.00 Koračnice velikih rniplr«« na pio ščah: Čajkovski: Slovanska kora5n.*a; V«V*-£ner: Žalna koračnica; Meyerbeer: Koračnica kronanja Bojna koračnica svečenikov. 12.50 Poročila 13.00 čas, operne arije na ploščah: Donizetti: arija iz op Lucia di Lammermoor, Offenbach. Legenda iz 'Hoffmanovih pnpovcdk<. Ponchielli: Morilec iz op La Gioconda. Mozart: arija iz op Čarobna piščal. Blodek: arija iz op. »V vodnjaku« Ob 13 uri bo mesto zadržanega g. prot. dr. Franceta Vebra, ki bi govoril o »Duševnem obrazu naše dobe«, govorila ga Me-i»ličeva n prehrani z ozirom na zobovje in zdravje sploh, ob 18.20 nam bo radijski orkester zaigral Gounodovo fantazijo iz »Fausta«, ob 18.40 bo priljubljeni igravec naše drame g Slavko Jan recitiral izbrane pesmi iz nove pesniške zbirke M Klopčiča, ob 19.00 bo govoril slavni nemški režiser g. dr. K. r face man n o gledališču v sodobni Nemčiji Na to izredno zanimivo predavanje odličnega nemškega strokovnjaka ki je sedaj v Ljubljani kot gost naše opere, izredno opozarjamo radijske poslušavce. Predavanje bo v nemškem jeziku Ostali spored tega dne je neizpremenjen: Ob 1-30 prenaša naša postaja iz Beograda nacionalno uro. ob 2000 prenaša iz Hubadove dvorane Bachov koncert, o katerem poročamo na drugem mestu, ob 21-50 nam pa zaigre radijski orkester J ^trauss: Zcodbe iz dunajskega gorda Musta?: Jugovm«, porptiri. D ostal: Bravo, brava potpori. Ženske |e imel preveč rad Ljubljana, 24. januarja. Mikiav* Marolt, ki je doma iz krškega okraja, je bil živahen mladenič, ko je odšel v Zagreb kjer se je sprva prebijal skozi življenja, kakor je pao šlo Pehal se Je za službami, jih dobival in spet izgubljal, zaslužil včasih lepe denarce in jih sopet povrošilt Pozneje pred leti je dobil stalno in dobro službo. Postal je sluga v Jadranski zavarovalnici in prevzel že pred časom tudi oskrtoništvo zavarovalo ionih hiš Dobil je prosto stanovanja, zraven pa Je mesečno zaslužil še kakih 2000 Din. pač lepo mesto za današnje čase' Miklavž bi še danes užival vse ugodnosti lepe služb-*, fte ne bi bil tak ženskar, ženske pa so bile njegova strast, živel je le za ženske Sčasoma se je imenitno opremil, postal pravi gizdalin in v prostem času lovil po Zagrebu dekleta, ki jih je imel tudi na izbiro Vabil jih je v lokale, jim plačeval drage večerje, vodil jih je v bare. Kjer stane čašics likerja po 30 in več dinarjev tn jih vab-1 na dom. kjer je prirejal prave bakanalije. Miklavž je bil srečen le v družbi vrtoglavih žensk, ki jim je nudil vse mogoče dobrote. Vozil se je ž njimi rudi na izlete, in sicer ne samo v zagrebško okolico, marveč tudi v domače kraje, v vinske gorice, v LJubljano in celo na Gorenjsko. Cesto se je pripetilo, da je doma, v svojem stanovanju zabaval kar po Štiri in več lah k oži vk 3 takimi všečnostim: bi lepi Miklavž nadaljeval Se precej časa, če nc bi postali na njegov način življenja pozorni njegovi predstojniki. Ti so se čudili pol<*g drugega tudi, da so najemniki stanovanj v zavaroval ničnih hišah postali v zadnjih mesecih tako alabi plačniki. Najemnine je Izterjava! Miklavž Marolt, ki pa denarja ni oddajal. Pred dnevi je zavarovalnični uradnik stranke zaslišal, pri tem pa se jo izkazalo, da so plačale najemnino v popolnem redu. V zavarovalnici so bili tako naenkrat na jasnem: Miklavž ga igra . . . Obvestili so o zadevi policijo in so varnostni organi slugo res iztakniii doma v stanovanju. Ne samega V njegovi družbi je bilo prav tedaj kar šest lahkoživk. ki so 0a objemale in polju nov ale. Miklavžu so policisti napovedali aretacijo ln pri zaslišanju je priznal, da je po-neveril sčasoma nič manj kakor 17S.000 Din, ki jih je prejel od strank kot najemnino za stanovanja Ves denar je, kot je izpovedal sam. zapravil z Ženskami, ki mu jih ni bilo nikdar dovoli Nenasitnega ženskarja so že izročili sodišču in se za razpravo pred sodniki zanima vea Zagreb. Na Pokljuki vodijo ceh! Po neofieijelnih rezultatih, ki pa bodo najbrž držali, Je prvi Musil, drugi pa ing. Novak Pokljuka, *«M. januarja. Ves čas tekmovanja imamo krasne soln-čne dneve. Toplota je tolikšna, da se lahko smučaš v sami srajci. Vsi smučarji so to izkoristili in so bili včeraj, ko je bil prost dan, ves čas na dilcah Tekmovalci seveda niso mirovali. Oni, ki so doloČoni za smuk in slalom, so šli trenirat na progi, ki je oddaljena kake štiri ure od hotela Pokljuke, dočim so se skakači poskušali na ska-palnici za domom. Skakači so bili prilično izenačeni in ni bilo med našimi in Cehi skoraj nobene razlike. Najdaljši skok pri treningu \e imel Vrana z 4*2 m. takoj za njim pa jo uaš Novsak z 39 m. Snoči ob 20 je bila objavljena proga za 18 km. Proga, katere aiarl Ln cilj je pri domu, vodi do poti, ki veže Mrzli studenec iu Rudno polje, zavije severno in vodi 1 km nad potjo, ki vodi proti Rudnemu polju, od tu zavije Po pobočjih Javomik planine in dalje proti Viševpiku. s« obrne proti jugu, prekorači pot na Rudno polje in gre na položnem po severovzhodnem pohonu Me-senovca nazaj proti domu. Za domom se vzpne čez Spodnji Ugoreljek k domu na rilj. Najvišjo točko doseže pri Velikem Vi-ševniku. Proga je pretežno crozdnata in srednje težka, njena višinska razlika zna?i 300 m. Točno ob 9-30 je starter pustil tekmovalce, ki so startali v polminutnih presledkih. Najavljenih je bilo skupaj 57 tekmovalcev, vendar jih ni nastopilo 5, med njimi štehllk. izve«' kombinacije je starta! norveški trener češke ekipe Elrum. Prvi je smuknil s starta Jurič (Mariborski smučarski klub), 3. Musil, 6. Baebler, 11 Jakopič Avgust, 13. Barton, 17. Janša, 19. Jakopič Albin, 22. Knap, 24. Skrbek. 27. Kerstein. S3. Kadavv itd. Računalo se je, da bodo tekmovalci rabili za progo 1 uro in 10 ali 20 minut, vendar so se zelo začudili, kajti Komaj je zadnji tekmovalec ob 10.01 zapustil start, se je prikazal že Iz gozda prvi tekmovalec Od tod do cilja je 6 kilometrov. To je bi! Kočljiva zadevščina LJubljana, 24. januarja. Dandanes marsikaksen problem prinese pes na repu in v tem primeru gre za p robi emček. ki je tudi blizu pasjega repa, a je bas zaradi tega sila kočljiv. Reporter sicer ni napovedal vojne psom in tudi javno ne simpatizira s konjedercem, mora pa biti objektiven Pes je zelo lepa žival in tudi dovolj prijateljev ima. Ima pa tudi nekaj, recimo, sovražnikov In ti vsovražnikiv ne morejo videti psov na živilskem trgu. Psom je prepovedano hoditi na trg, ne glede na to, ce nosijo gospodinjam v gobcu cekarje ali ne. Prav tako nc smejo voditi psov njihovi prijatelji k mesarjem na malico. Sicer tega meščani še ne vedo v splošnem, vendar na trgu navadno ni več psov kot ljudi. Konjedercc pa ima seveda dan na dan dovolj dela in njegov >zeleni Henrike obratuje takorekoč s polno paro Dame padajo malo da ne v nezavest ob dramatičnih prizorih, ko frče psi v konjederčev voz Prav radi bi se ob tej priliki potegnili za uboge pse ter simpatizirali z damami, toda postava je postava in higijena niso mačkine solze. Psi uamreč ne smejo ovohava ti živil na trgu ln ne privzdigovati nog ob stojnicah Sicer so lahko zadovoljni tudi prijatelji psov. ker psi si ne puste kratiti svojih pravic ter jih Je kljub temu še dovolj na trgu. Tudi oni dan so prišli južmat na trg naši največji štirmožni prijatelji Mesarji so dobri ljudje in tudi psu privoščijo kost ali kožo. Desnica ne ve, kar dela levica Pasja inteligenca je splošno znana in nedvomno ne vabi psov samo nos na trg. čeprav moramo priznati, da meso kaj prijetno diši. zlasti pozimi, ko se med vonjave ne meša Ljubljaničin ekstrakt K dokazom pasje intelterence naj prijatelji živali prištejejo naslednjo zgodbico Pa ne bodo prizadeti ljubitelji raznih pasjih pasem ne omenia-mo. kaksnn pasme je bil naš junak No. rep je imel in kosmat gobec tudi. Nekje pri mesarjih je staknil veliko kožo. zdelo se je. da vlači poi prašiča po trgu KI tub temu pa ni bil zadovo!i*»n Hote! je izrab?ti — da se izrazimo sodobno — koniunktu-ro. Zato je hitro skril slasten zaloeaj ter odrinil po drusrega Da boste še boli vzhi-Ceni nad njegovo inteligenco, je treba pripomniti, da j" spravil kožo v prod«»iaJkm jerbas med salato, ki ie bila zaradi mraza dobro pokrita s cunjami Ko je kmetica poseels v jerbas. le ^a veliko presenečen le izvlekla krvavo kožo. Zadeva je kai enostavna če erre za pasjo inteligenco kočli'vs na ie če 1e treba napraviti poklon hiticeni Tn hisr^i^a le vendar pri r»««» doma Ko o« mzmv^ifi.« r važnem rm>b1»mn se ra.?*nvsHen 7^rt»np* Ob elee-antrt^ damo ki č*r>* v P^»mr»v ul^H o>» pvoiem rl otroV-u fc# od™**** usta da se om-o**«* na sten«* na n»U«* spolzkega, da ti zmanjka jo tla pod noga-Trd i Musil (St. 3). ki jo rabil ia. 12 km okrog 30 minut Sledil mu je nas Baebler (št. 6), ki je vozil 43 minut, nato 13. - Barton 40.15, za njim 9. — Bervar 43.30, potem so se vrstile številke 4, 12, 11, 17 r Janša), v kratkih presledkih pa se drugi. Pet minut pred pol 11. se je pokazala visoka številka 33 — bil je Kadavv. za katerega se Je takoj vedelo, da ima prav dober Čas. Takoj nato so sledili v kratki razdalji trije Cehu Kučera, Vrana in Ing. Novak. Komaj je minulo 20 minut, že je Musil vozil skozi cilj, za njim pa številka iS — Barton, nato Baebler, Bervur. Starman (4), Klančnik (12). Jakopič Avgust (11), Jurič. Knap (22), Kadavv (33) itd. Neoficijelni rezultati, ki so pa najbolj verietno točni, so naslednji: Prvi Musil v 1:00.1, 2. in^. Novak v 1:0! 56. 3. Barton 1:01.57. 4. Kadavv 1:0:.46, 5. §imnnek 1:02.40, 6. Vrana 1:03.03. vsi Ce'lcoslovaska, 7. Smnolej Jugoslavija) 1:03.36. 8. Kučera f("SRl 1:04. 9 Baebler 1^.00. 10. Knap 10e»35. 11 Janša 1:06.48, 12. Dečman 1:07.15. 13 Bervar 1 ^>757, 14. Kerstein 1:03 54. 15. Klančnik 1:00.08. Sen-čar 100 10 itd. Čeh Skrbek ie prišel v 1:1037. Norvežan Elrum 1:11.23, šramel v 1:11.51, Jakopič Avgust 1:10.33. Za vseslovanako prvenstvo so sc plasirali v samostojnem teku Musil, Barton, Kadavv, Šimunek, Smole i, Knap, Janša m Jakopič Avgust. Prvotno je bil določen za našo postavo Baebler, ki ga je pa zamenial KnaD. Za slovansko prvenstvo v klasični kombinaciji fl£ km in skoki) so se plasirali Barton. Kadavv. Šimunek. Vrana. Bnebler. Dcčman, .Tapo-pić Albin in Šramel. Za prvenstvo za kombinacijo se jc pri-mvilo 17 tekmovalcev. med njimi ("fchi Barton, Skrbek. Kadavv. Šimunek. Kučera in Vrana, od naših pa Baebler, Jakopič Albin, Knap. Sramel, Dečrnan in drugi. Jotri Ho tekmovanje v smuku. — Ali si že končal, dragec? Pridkan, pridkan. kako znaš! Tako se končno prepričaš, da zadevščina glede higijene vseeno ni tako kočljiva. Edino, če ti spodrsne na mastni podlagi, bi lahko rekli, da bi se higijeni zgodila kakšna krivica Sicer si pa nogo lahko zlomiš tudi pri smučanju, ki je najbolj zdrav spori. Zato ne kaže. da bi Izobešali napise: Tu je prepovedano postavljati otroke v kot: In mamice vedo tudi povedati, da bila higijena užaljena, ako bi morali dragi ot**očički hoditi po mestu z napetimi hlačicami. Ljubljana se ne podre in kuga ne izbruhne, če elegantna dama počepne poleg čepečega naslednika. Oprostite, drage dame, ne smete misliti, da smo hoteli ob tej priliki opozarjati konjederoe na čepeče angelčke? Drzen vlom Neznan tat okradel spečo starko. Kranj. 22. januarja V noči od ponedeljka na torek je neznan vlomilec odnesel feočarici Mariji Da-car Iz Šenčurja iz sobe ves denar Kočar;-ea je stara že SO let Denar je hranila v velik: omari, ki jt ni nikdar zaklepala Prav tako je Imela nezaklenjeno tudi železno kaseto, kjer se je nahajalo za 2500 Din srebrnega drobiža V ponedeljek protj večeru okrog 1&. je zadnjič i-refciela ves denar Sedela je bi zu okna v razsvetljeni sobi pri aezagrnjc nih oknih To preštevanje kovancev $ je bilo najljubše opravilo, denar je štela redno takoj zjutraj, ko je vstala, in vsak večer, preden je zaspala. V ponedeljek zvečer pa se J.* je med preštevanjem zazdelo, đa bod! nekdo okrog hiše tn da jo opazuje skozi okno Potem Je spravila denar na običajno mesto v omari, zaklenila sobo. ključ pa pustila v ključavnici, nato pa legla in zaspala. Ponoči pa je na nepojasnjen način vlomil neznanec v sobo. kjer je bil denar in kjer je spala starka Odprl je omaro in odnesel ves denar Nato je preiskal še skrinjo, kjer je bilo shranjenih nekaj Je di, ki jih je tudi ukradel Očividno je sti kal tudi za žganjem, ki pa ga ni mosei .ztakniti Vlom je izvršil nemoteno ne da bi se -tarka zbudila Odklenit4 mu je bilo treba samo vrata sobe. vse ostalo j^ bilo oezaklen'euo Starka sicer sedaj pra vi, da je zjutraj okrog 6 napol v spanju slišala da je nekdo hodil po sob* ln ve ti: zdelo se ji je celo. da alift*. kako ee zaškripala velna vrata, kakor b» jib n** kdo odpira! Natbrž je bilo pa to že ta krat. ko tp vlomilee zapustil hifto in za :»ri za «eboj vrata 9tarks n* niti od da 'eč slutila da *ma tatu prav prod sebo-n je milila da povzroča ves šiim doma«* naček Ker i> relo rhiha b* tud* ae mo *l* dob-* »Hšatl. kdaj je vstopi! tat v njeno gobo Ko se je naslednjega dno okroc S- pre- budila in botels vata t \ :o opazila, da *> stoli v sob' prestavljeni. irinb tudi n' bilo odeje, ki J« Varovala sobo i,red prs pihom in k: Jo Je tat pn odpiranju vrai odstranil. Takoj potom je odkrila, da de narja n! v omari Neznerv tat Je morni vsekakor vrni. ti, k., ima starka d^nar, kar je mogel vd*'Tj v ponedeljek xvc< er skoz nezagrnjeno okno Najbrž te- je takoj pitom »plazil v podstrešje, odkoder se :» proti jutru-splazi! v starklno ?obo. Veznih vrat starka ni nikdar zapirala. Sama j*-večkrat pravila po vasi, da ne sapli vrat. da M i prinliffl p«'*ara mogla ro siti al: pa fla bi jo lahko 8osod.i« tak«-, našli, ce bi ncnairrnn i*mrla, k^r Je fte stara in t>ol*-hna. Vlomilec je moral bit: domačin in moral točno vedeti, da Ima ntarka denar Menda pa so je ženica sama rada veo krat pohabala, koliko ima denarja, ki ga Je vča?'b zaupno pokazala kaki sot»ed; Senčurskj orožniki zasledujejo drzn^ra neznanera vlomilca. (Bel KOLEDAR. Danes: ćd.rtok, '21. Januarja katoličani: Timotej, Miljslava. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: tiinovl neba. Kino Ideal: Amor na povodcu Kino Dvor: Pastir Kostja. Kino Šiška: Pustolovščina Buriana. Združenje urarjev, zlatarjev, optikov, graverjev in paaarjev, občni zbor ob 19.3^ v restavracija Zvezda, ob 21. drutabni ve rer istotam. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Mr. Sušnik. Marijin trg, Kn ralt, Gosposvetska cesta 10, Rotaluec ded. Rimska cestn. SI. Naše gledališče drama Začetek ob 20 url četrtek 2i. januarja: zaprto. Petek. 25. januarja: Matiček se ženi. Red Četrtek. tSobota 'J6. januarja; Vihar v kozarcu. Iz ven. Zuižane cene od '34 Din navzdol Nedelja '27. januarjaob 15. uri: Matiček *e ženi. Izvou. Znižane c.r.ne od 24 Din navzdoL Ob 2a uri: Siromakovo jagnje. Izven Znižane cene od 24 Din navzdol Abonente reda Cetrtsk opozarjamo, da imajo za svoj abonma dramsko predstavo v petek L m. In aicer zaradi gostovanja znamenitega pevca Piocaverja, \i v četrtek 24, L m. v open. V prizori se Linhartova veseloigra »Matiček *e 2eni< v režiji dr. Branka Gavolle. Prihodnja noviteta v drami bo komedija *Postržek< (Scampolo^ Premieri bo prihodnji teden. Začetek ob 20- uri. Četrtek, 24. januarja: Manon, Gostovanjf tenorista Alfreda piecaverja Izven Petek, 25. januarja: zaprto. Sobota 26. januarja: Manon. Drugo gostovanje komornega pevca Alfreda Picci verja. Izven. Komorni pevec Alfred Pieeaver, Član dunajske državne opere, crostuje v ljubljanski operi danes v četrtek Ln v soboto . m. Ker je to poslednje gostovanje odlične ga in svetovno priznaneri umetnika na na-aem odru, opozarjamo v&e prijatelje aa&»-opere na ta večer. V poaedeljek 28, t oi gostuje £. Piocaver v Beogradu. Druj^o njegovo gostovanje \ soboto je tudi v open >Manont in to na splosuo željo občinstva, ki ni dobilo za prvo gostovanje več vstopnic Predprodaja v operi Rezervirana um-sta ce morajo dvignili do petka popoldu«* 17. ure pri dnevni blagajni v operi. V soboto ni nobeno mesto več rezervirano. Prihodnja noviteta kr-i,. Odakova opera Dorica plese* bo v ii»h operi za~ četkom prihodnjega tedna. Opera je polna prelepih narodnih melodij iz Medžimurja ter je imela v Zagrebu zelo lep uspeh. Glavno vlogo poje gdčna 2upevčeva; muzikalno vodstvo ima kapolnik Stri to', režijo g. Goiovin. Za Svetnico sc pripravim najbolj popularna Straussova opereta »Netopir< v režiji znamenitega nem&kega režiserja ln univerzitetnega profesorja dr. Carla Hage-rjianna. Tudi na to delo že danes opozarjamo vse prijatelje našega gledališča. Škofjeloška smučarska skakalnica Škof ta Loka, 24. januarja. Škofj*»!o*ki Soko) Je zopet zu pomembno na.pr.ivo bogatejši Te dni je bila dograjena smučarska skakalnica, ki bo k razma ha športnega življenja v na&i okolici nedvomno mnogo doprinesla, saj je itgotov Ijena skakalnica po vsestranskih hMl*4kla Ln izku&njaii v u*m pogledu ter predstavlj* športno na.pravo najmodernejšega sistema. Načrte «a skakalnico Jc napravi mestni stavbnik ». Ivan Rozman ts Ljub ljane, ki ga pozna nas« javnost zelo dobro, saj je zgradil skakalnico v Planici. — Gradnja sama je seve zahtevala mnogo ca aa. truda pa tudi ljubezni od onih bratov, ki so prožili Sokolu pravočasne *vojo pomoč, predvsem sopet naši vrli planinci, ki so podprli prizadevanje Sokola z največjo širokogrudnostjo Pa tudi domači stavbnlk br. 2ontar je ftei Bokoln v vsakem pogledu na roko. Prostor za skakalnico je Izbran v idealno lepem zatišju V1nca*-«*M\ na severni atran?. kakor mora biti Na obeh straneh je zastrta drsalna proga z gozdom Na-letna strmina ravninsk' prehrwi na tnost kakor tudi mostna ravnina sama in ostala strmina do doskočišča «o zgrajeni takf>. da bodo mogoči na nje skoki od 25 m do dobrih 50 m. kar bo potrebam naših so kolskih 'n »portn^h fr^^nv popolnoma zadoščalo. Z* na tem mestu naj namreč poudarimo, da bo skakalni - na razpolage vsem, ki bo^o Imeli za to predhodno odobrenje Sokola. Svet. na katerfTn Je skakalnica. Je kupil Sokol od br rern'vca, ki Je pokazal za napredek nase sokolske dru-tine vse mtit^*varile. kaVor tuđ' ^tal' mejaši, k' so podprli delo dru^tv« z bratsko SlrokcsmHno«'i«- '»ko je n«mrrf oios'el Sokol prrm«e N>ključi* ie naneslo, da Ima loška aka kalnSea še neko pn^nost — Kune. k' *o nastale nek»ko '»me no ««»bt ko *r >Jvaa>P m*teH*al Z nilb se bodo lahko -ijajno opaaovaJ* tekmoval*" le lega ;bun +'lr ob iflNifln skak»»«4^« ;e vi^na *«»ie* n«okr>1i to** ne r»rr%t< me*tu tem vse proti 8*lški dolini, kamor Jo obr njena. t Stev. 20 »SLOVENSKI NAROD«, dfee 24. jamtarja 1935 Stran S. DANES PREMIERA EPOPEJE ZRAKOPLOVCEV Sinovi NIEIBA Se nikdar nam niso kralji zračili višav ustvarili večjega dela kakor je to! življenje In ljubezen asov v zraku! — V glavnih vlogah: KI C HA K D BAJtTHJEL-MCESS in S.'vLL^ EILJ2RS. Po slovitem romanu »Central Airpost« od J. Moffita Kot dopolnilo »življenje »v. Miklavža« ter nov »Paramountov zvočni tednik«. Telefon 21-24 ELITNI KINO MATICA Telefon 21"24 Predstave ob 4.. %8. In 9^ uri zvečer! DNEVNE VESTI _ Z banske uprave. Namestnik bana g. ir. Pirkmajer jutri ne bo sprcjoutal straiUi, ker bo službeno odsolen. — Sveto&evaka proslava bo v soboto. Kraljevska banska uprava, prosvetni oddelek, razglasa na osnovi brzojavno sporočenega odloka ministrstva prosvete P. br 1186, da se letos na vseh šolah opravi svetosavska proslava v soboto 26. januarja. Dan je pouka prost. — Kongres hotelirjev. Jutri se prične v Zagrebu kongres hotelirjev Lz vse države. Sklical ga je Jugoslovenski hotelirski savez in trajal bo tri dni. Hotelirji bodo razpravljali med drugim o sanaciji hotel- mdustrije, o ustanovitvi Hipotekarne banke za hotelirstvo in turizem, o propagandi, o zakonu o turizmu, o telefonskih olajšavah za hotele ter o znižanju davkov in taks za hotelske industrije. — Predstavniki učiteljev pri finančnem ministrstvu. Finančni minister JS sprejel predstavnike JUU, ki so mu obrazložili želje učiteljev glede tzpremembe uredbe o draginjskih dokladah Učitelji prosijo, naj se umakne uredba § 30 finančnega zakona iz leta 1933—1934 In naj ostaneta v veljavi g 29 in 84 rskona o narodnih šolah, po katerima 'majo učitelji in učiteljice pravico do stanarine Minister Je izjavil zastopnikom udruženja, da bo posvetil željam učiteljev ~so pozornost. — Zopet Izlet Beograjčanov v Slovenijo. V začetku februarja bo organiziral beograjski *Putnik« poseben smučarski vlak t- Slovenijo. Udeleženci Izleta posetijo Bled, Kranjsko goro, Bohinj in Pohorje, "lak krene iz Beograda 7. februarja zvečer, da bo na cilju S. februarja zjutrat, vrne se pa v Beograd 11. februarja ziutraj. Ta izlet bo kombiniran tako. da bodo lahko udeleženci posetili za smuko ugodne kraje okrog Bleda ln na Pohoriu. Bolno ženr dosežejo z unorabo naravne »Franz. Josefove« grenčice neovirano lahko iztrebljenje črevesja, kar često učinkuje izredno dobrodejno na obolele organe Ustvaritelji k!asičnih učnih kniie za ženske bolezni pijejo, da so ugodno Dčinkovanje »Franz Josefove« vode ugotovili z lastnimi preiskavanji. »Franz •losefova« voda se dobi v vseh lekarnah, dro-seri.lah in špecerijskih trgovinah. — Zahteve železničarjev. Zastopniki centralne uprave Udruženja nactjonalnih zeiezii:čarjev in brodarjev na čelu e pred-sodnikom so posetili prometnega ministra Ln ga informirali o ciljih svoje organizacije, ki Šteje okrog 40.000 članov, od navadnega ročnega delavca do pomočnika promeinega ministra izročili so ministru 11 spomenic, ki je v njih podrobno obrazloženo, kaj bi bilo treba ukreniti, da bi se položaj železničarjev tn pa železniški promet z boljšal. Minister je izjavil, da bo v mejah možnosti storil vse, da ugodi željam železničarjev. — Semester na narodnih šolah in praznovanje Sv. Save. JUL), sekcija za dravsko banovino sporoča, da se mora, v zmislu odlokov, praznovati Sv. Sava že v soboto, ker pade na nedeljo. Ker fe zadnja sobota v januarju 26. L m. se zaključi ta dan tudi prvo polletje tekočega šolskega leta. Letos sta torej združena na dan 26. t. m zaključek 1. polletja in praznik Sv. Save. — Izlet SPD oa Vršie. V soboto 26. tm. in v nedeljo '2. tm. priredi SPD v Ljubljani izlet k Erjavčevi koci na Vršiču. Odhod je iz Ljubljane v soboto z vlakom ter bo objavljena točna ura odhoda, ki je odvisen od želj udeležencev, katerih mora biti naj-Dianj 10- Prenočišče nudi Erjavčeva koča, ki bo tudi oskrbovana ter založena z vsem potrebnim V nedeljo bo smuka v okolici koče, popoldne pa sestop v Kranjsko goro in povratek v Ljubljano. Sedanje snežne prilike so povoljne ter je pričakovati ugodno smuko. Erjavčev dom leži v višini 151.> m na obli z mecesni in smrekicami porasli gorici. Dohod iz Kranj-ke eore na Vršič traja 3 m pol ure. Zložni pot je s «»muči zelo hvaležen za vsaj nekoliko izvežhane, ugoden je pa tudi za pešce. Udeleženci se morajo prijaviti v pisarni SPD v Ljubljani na Aleksandrovi cesti najdalje do petka zvečer do 19 ure. Član: SPD <* skupinah Imajo ugodnost vožnje za polovično ceuo. ■l» IHIIIIIIIIIIIMHBHMIMIT Pride Marta Eggerth v veleopereti KNEGINJA ČARDAŠA Pavel Kemp — Pavel tlorbiger — Pomlad v Dalmaciji. Iz Splita poročajo, da so imeli včeraj lep topel dan Zadnje dni je prispelo v Split že več letu-viščarjev, ki so prišli na našo revijero na počitnice Včeraj je prispelo v Split tudi več Nemcev, ki so biP prijetno presenečeni, ko jih je sprejela v Splitu prava pomlad Letoviščarji prihajajo že tudi lz Avstrije in Anglije — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo stalno, deloma oblačno in mrzlo vreme Včera; Je znašala najvišja tempe ratura v Splitu ft. v Skoplju 2. v Mariboru in RoeašV Slatin* l. v Ljubljani —1.7. v Zagrebu tn Beoerarfu —2. v Sarajevu —6 Dav* le kazat berometer v Llubljaai 773.3. tempei-«tnra je znašala —11 6 — Prokletstvo alkohola. V vasi Nlein-ci Mlzn Vinkovcev se Je odigrala v pone [jek zvečer pretresljiva tragedija. Sin je v samoobrambi ubil očeta 461etni Marijan TeševkiČ Je bil v ponedeljek pijan in doma Je z nožem navalil na svojega sina Marka, s kater.m sta se sicer dobro razumela Videč očeta z nožem v roki, je fin pograbil lopato in ga udaril po glavi. S prebito lobanjo iu ve* okrvavljen se Je oče zgrudil, prepeljali so ga v bolnico, kjer je popoldne umrl. Pred smrtjo je izjavil, da sin ni kriv, saj sta živela z njim v najlepši slogi. — Težka nesreča v železniški kurilnici. Včeraj popoldne se je pripetila v kurilnici v Zagrebu težka nesreća 251etni mizar Vekoslav Kranjec je bil zaposlen pri parnem kotlu, stoječem blizu drugega kotla Naenkrat Je stroj pomaknil drugi kotel bl-žje. da je Kran:ca atisuilo in mu strlo prsni koš Nesrečnež je bil prepeljan v bolnico, kjer Je pa kmalu izdih-niL Pride Marta Eggerth v veleopereti KNEGINJA ČARDASA Pavel Kemp — Pavel Horblger — Sestri ubili ljubico svojega očeta. Blizu vasi Donje Kanarice v okolici Kra-gujevca so našli ubito Žoletno lepo vdovo Ljubico M i loše vi č. Pokojna Je imela ljubavno razmerje s 351etniiiJ Miladinom M Ujko vicem, ki Je oženjen in ima štin otroke. Da bi ne živela v isti vasi. je MUadin odpeljal svojo ljubico na svoje posestvo oddaljeno nekaj kilometrov od va-6i. Stalno je zahajal k nji, svojo družino je pa zanemarjal Neketra dne sta pa odšli njegovi hćerki liletna Zagorka in 13-letna Zorka k svoji teti in pot ju je vodila mimo očetovega posestva Deklici nista vedeli, da živi tam očetova ljubica Zavili sta v hišo, toda Ljubica jima je za-pretila s pektro Starejša hčerka Je kljub temu hotela v hiše tn z Ljubico sta se za čeli rovati Končno Je deklica pograbim sekiro in udarila Ljubico po glavi, le ta jo je pa vrgla na tla tn začela pretepat! Na sestrine klice je prihitela mlajša Mll-kovlcev« hčerka, vzela drugo eeklro ln udarila z njo Ljubico dvakrat po glavi, potem Jo je pa še starejša sestra udarila enkrat, da je Izdihnila Ljubičino truplo so našli drusri dan v snegu brez ene noge, ki so j; bili mrtvi čez noč odgriznili volkovi. — V Zagreb peš. nara i s prisilnim potnim listom. Marija Brodnikova. doma z Je/ice pri Ljubi iani. je ?e zgodaj zašla na kriva pota. ki so jo pripeljala tudi v Zagreb. Iz Zagreba so to nedavno izgnali, nakar se ie vrnila v Ljubljano in tu nadaljevala lahkomiselno živlienie Pred dnevi se ji jc spet stožilo po Zagrebu in mahnila io je tja kar peš V Zacrebu pa se ni zadrževala niti polnih 12 ur. ko so jo že iz-taknili varnostni organi in ?o aret'rali v nekem zloglasnem lokalu. Na policiji so jo obhodili na 5 dni zapora, nato pa jo bodo poslali nazaj v Ljubljano s prisilnim potnim listom. Danes premiera! MAGDA SCHNEIDER v prekrasni opereti Atncr na povodcu Smeh. petje in veselje Otto TOalburg, Julius Falkenstein ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 4.. 7. in 9. % zvečer Vstopnina 4.50. 6.50 in 10 dinarjev Iz Ljubljane —lj Spominsko svečanost za pokojnim polkovnikom Stevanom Svabičem. rešiteljem in častnim občanom LJubljane, združeno s predavanjem; »Osvobodilni boj' Jugoalovenov« bo priredilo društvo *Ta bor« danes ob pol 21 url v kemični pre davalnlci na realki (Vegova ulica) Predaval bo g prof dr Rudolf Kropivnlk. — Vso nacljonalno Javnost, zlasti mladino, iskreno vab. odbor —lj Tudi v Zvezdi podirajo kostanje. Tu je že večina dreves zrela za sekiro, toda meščanom bi bilo vseeno žal za nje. Vsako leto jih podro nekaj najslabših, ki bi se sicer podrli >ami in ki sploh več ne zelene Lani so vse ohžaeali. da bi se pomladili, ako je sploh mogoče, da bi iz trhlih d^bel posznale veje Kjer niso do^ecrli. da bi začele zeleneti ohžgane veje so vsaj pospešili hiranje slabih dreves, da jih lahko podro letos. Drugih dreves zdaj ne moreio nasajati v starih drevoredih, ker bi sicer nikdar ne bila preurejena Zvezda po novih načrtih Zdaj menda meščanom nI več žal o^kubenib dreves ter bi se ne branili več tako krčevito potrebne regulacije — lj Milodari na živilskem trgu. Na živilski trg ne prihajajo samo gospodinje, ki lahko kuputeio živila temveč tudi od časa do časa tako revni ljudie ki ne morejo ku piti najcenejših živil Naivečkrat beračijo otroci ker se -»tarejši sramujejo Toda razen beračev frkalo ns dobra «rra prodajalcev ki se ne moreio baš pohvaliti z mastnim za*lu*kom zadme Ča«e tudi razni nabiralci Tako *ta n pr včeraj dve duhovni sestri nabirali na trgu v veliki malhi ze- lenjavo in sočivje, branili se pa nista tudi dinarčkov, ki pa revnim kmeticam ne gredo tako lahko Ispod prstov Nabrali sta precej iivil ter sta nesli s trga težki malhi. —lj Okolica dramskega gledališča je vedno zanemarjena. Gledališče je vendar javno poslopja, salo bi morali biti ob njem vsaj očiščeni hodniki. Pied glavnim vhodom so tla pokrita z debele plastjo ledu m zmrznjenega snega, kot da ni vstopil Se nihče v gledališče, odkar je zapadel sneg. Poletne mesece je pred gledališčem največje blato, pozimi pa tako polagajo rožice obiskovalcem pod noge Mislimo, da gledališka blagajna prejema vsa? toliko na vstopnini, da bi bili lahko očiščeni hodniki pred poslopjem. —fj Na Bachovem večeru v Glasbeni Matici v petek dne 26. t. m. nastopijo poleg solistov ravnatelja Betetta (bas) ln gdč. Dolenčeve (sopran) se flavta g. Korošec, oboa g. Kocjan, angleški rog g. Fle-go ln g. Kocjan gdč. Ornlkova, klavir g. prof. Marijan Lipovfeek ln orgle g. prof. Matija Tome Izvajali bodo 4 Bachova dela. Na ta večer opozarjamo vse prijatelje resne glasbe. Sedeži po 10 Din v knjigarn: Glasbene Matice. Začetek točno ob 20. uri. —lj sentjakobčanl bodo ponovili Mur-ulk-Skrblnškovega Matajevega Matijo v soboto 26 tn nedeljo 27. t. m. ob 20-15 uri. Veselo'gra je izredno zabavna in so Jo sentjakobčanl dvakrat uprizorili s polnim uspehom. Da ne bo navala pri večerni blagajni, prosimo ponovno cenjeno občinstvo, da s! preskrbi vstopnice v predprodaji, k5 bo od sobote dalje. Začetek obeh pred- stav bo točno ob napovedanem času ter vstop v dvorano med izvajanjem ne bo dovoljen >i— Trara, ljubezen M Tako s« glas glavni »šlagere v sijajni smeha polni ve selolgri ti vojaškega življenja »Oon Juam garnizlje«. Ti Don Juam so slavn: komi carji Feltx Bressart, Georg Aleksander in Krnst Verebes, ki vsa bodo zabavali, da domala popokate od smeha Pridite v pe tek ob pol 15 k predstavi ZKD. zabava li se boste izvrstno m nasmejali od srca. kakor še nikoli Vstopnina najnižja UQ 4.50, 5.50 H 6.50 D1n — lj Davčne sadave in prijave urejuje: Davčna r>o*lovalniea. Miklošičeva 7. 11. —lj Društvom, korporacijam, potovalnim skupinam in romarjem na Opienac. ki hočejo potovati v bodoče na grob blago-pokojnega Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja, sporoča mestno poglavarstvo v Ljubljani, da se zglase pred odhodom na Oplenac v svrho podrobnih informacij, ki so važne in potrebne za vzdržavanie reda. v kulturnem oddelku mestnega poglavarstva, soba štev. 38. —lj Ustanovni občni zbor »Filozofskega društva«, strokovno-znanstvenega društva v Ljubljani, bo v nedeljo, dne 27. t. m. ob pol 11. uri na moškem učiteliišču (Resljeva cesta), — Prinravljalni odbor. —lj Izgubljeno. Aktovka t raznimi akt1 društva za varstvo in vzgojo ptic pevk v Lmblianf se izgubila od nebotičnika do Zvezde. Najditelj se prosi, da omenjene stvari proti nairri !■ od<*a ta miku Kelna-riču, Čopova oiica t — Ronačeva tovarna. Občni zbor Sokola L Tabor Društvo Šteje I850 pripadnikov — Delo v preteklem leto Je bilo uspešno Ljubljana, 34. januarja. V mali dvorani Sokolske^a doma na Taboru je polagal snoči marljivi Sokol ! Tabor ob leni udeležbi obračun svoiega dela v preteklem letu. Kmalu po 20. ie starosta br. inž. Lado Bevc otvoril 27 redno glavno skupščino ter po uvodnih formalnostih toplo pozdravil starosto sokolske žune br. dr Pmenbacherfa. podsta-rosto Liubl jantskeda Sokola br. inž. Pože-nela, starosto Sokola IT br dr. Suh'ca. podstarosto šteoaniskega Sokola br. Kre-Saria. zastopnika Sokola TV br. Gcrzlniča. star ter zastopnika naprednega časopisja, V svojem krasno zasnovanem pro?rama-tič^em govoru se Je nainrel »nomnil petletnice ustanovitve Sokola kralievlne Jugoslavije ter povdsril vel'k pomen sokolske ideje za mladino. S pijeteto se je snomnil tragično umrlega prveg* Sokola Vitelkega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. čigar spomin so ziborovalci po**stili s slava-klici. mlademu kralju Petru II. pa zaklicali zdravo. Nadalie je omenil še eno težko izgubo, ki je zadela vse slovansko sokolsrvo. med drugim tudi taborsko sokolsko družino, pred dnevi umrlega tajnika Slovanske sokolske zveze br. Vincenca Stepanka, ki sf ie pridobil mnogo zaslug za sanacijo sokolskega Tabora, kjer mu bo društvo vklesalo ime na marmornati plošči v vestibulu doma. Tudi njegov spomin, kakor ostalih umrlih bratov in sester, so ^borovalci počastili stoje s slava klici. Nadalje je omenil br. starosta veliko prdobttev za Sokola L podaritev parcele okoli sedanjega telovadišča po mestni občini v izmeri 4613 m*, za kar ji izreka toplo zahvalo. Vel'k praznik bo imela sokolska mladina na Taboru meseca aprila, ko bo dobila od severnih brstov od Sokola na Kraljevih Vinogradih v Pragi svoj dečji sokolski prapor v dar. Slav-nost bo združena z mladinsko akademijo v večjem obsegu. Br. starosta se je dotaknil delovanja društva in posameznih odsekov, predvsem socijalnega. ter pozival članstvo na sodelovanje v društvenih odsekih. Govor brata staroste je napravil na vse globok vtis in bil deležen toplega priznanja. Brat Branko Kranjc je prečita! poslanico Saveza 9KJ, nakar so sledila izčrpna poročila funkcijonarjev. TAJNIŠKO POROČILO ie podal tajnik br. Jože Tratar. Iz njegovega poročila ie razvidno ogromno delo uprave v minulem letu Omenil je vse važnejše dogodke, ki so se odigravali v društvu. Poročal je o meddru^rvenem odboru ljubi jamskih sokolskih društev, ki je zelo uspešno deloval. Društvena statistika koncem leta 19M izkaruie Q53 Članov. 348 članic, 99 moškega ln 130 ženskega naraščaja ter 173 moške ln 162 Ženske dece. skupno 1855 pripadnikov. Prireditveni od sek ie marljivo deloval pri vseh društvenih prireditvah In tako mnogo pripomogel h gmotnemu uspehu društva. Tudi gospodarski odsek je izpolnil svojo nalogo odlično, za kar gre zahvala vsem bratom in sestram. NACELNTSKO POROČILO Izredno pregledno in zanimivo načel-niško poročilo je podal br Stane Pire Delo v telovadnici je vodfl prednjaški zbor po točno določenih smernicah za telesno vrgoio mladine Prednjaci zbor. ki je štel 21 članov in 12 članic, ie vodil telovadbo vseh oddelkov Telovadna stati stika izkaruie sledeče: članov fe telovadilo v 115 urah 7212. povnrečno na uro 62. moškega naraščaja v 77 ur«h 6074 n* uro 7S. moSke dece v treh oddelkih v 68 urah 7K97. na uro 116 Skunno ie torej te lovfldilo z ženskimi oddeHci v 515 urah 3ft 2M oseb. povprečno 74 na uro. V pogledu vzgoie jc bilo 15 nagovorov nred vrstami. 6 družabnih večerov. 1 debatni in 1 roditeljski večer Prednjaški zbor je priredil interno tekmo moške dece. katere se je udeležilo 130 dečkov s prav dobrim uspehom Medžupnib tekem v Celju se je udeležilo 4članako moštvo Sokola 1 kot župno in doseglo v izmenskem teku 4X100 prvo mesto Saveznih tekem v Zagrebu se jc udeležilo 5 članov ki so vsi dosegli izredno častne uspehe Nadalie so se vršile interne tekme članov tn nara ščaja v prostih panogah kot izbirne zs okrožne in župne lahkoatletske tekme Pn okrožnih tekmah ie vrsta članov dosegla L II in VII mesto, kot posamezniki pa I in II mesto Mo$ki naraščai I in H mes*o kot posamezniki pa I do ITI me sto Ravnotfiko so Člani dosegli pri župnih lahkoatletskib tekmah kot vrste ali po- samezniki prva mesta. Izredno bogati so bili javni nastopi ter je društvo sodelovalo pri vseh saveznih, župnih, okrožnih in društvenih prireditvah Smu^nrski od*ek je zelo de'aven in šteje nad 200 smučarjev oz. smučark Zdravniški odsek pod vodstvom br dr Btumaueria v/držuie tedensko zdravniško posvetovalnico za članstvo, naraščaj in deco Br načelnik se je zahvalil prednia^kemu zboru za sodelovanje in pozival na interzivno delovanje v telovadnici. POROČILO NAČELNICE sestre Vlade Tratarjeve je ravno tako pokazalo izredno delavnost ženskih telovadnih oddelkov v telovadnici Članice so se udeležile smučarskih tekem, okrožnih in župnih lahkoatletskib tekem. sodelovale na pokrajinskih zletih v Saraievu in Zagrebu, na okrožnem zletu na Vrhniki itd Telovadna statistika izikazuje naslednii telovadni obisk: članic je telovadilo v 92 urah 4596, ženskega naraščaja v 91 urah 5597 in ženske dece v 69 urah 7859, skupno v 252 urah 18.052 udeležencev. PROSVETNO POROČILO je podal prosvetar prof br Rihard Aplenc. Prosvetno delo v društvu ni šlo tako sistematično kakor to predvideva minimalni program saveznega oz župnoga prosvetnega odbora, ker leži krivda predvsem na članstvu, ki ne kaže dovolj zanimanja za sokolsko prosvetno delo Vendar sta bila dva odseka prosvetnega odbora med letom zelo agilna tn to lutkovni ter god-beni odsek, dočim ie kniižnični odsek životaril. Lutkovni odsek je vprizoril 24 predstav in priredil društveni lutkovni tečaj za naraščaj, ki je zelo dobro uspel Največ delavnosti izkazuie godbeni odsek, ki je imel kar Štiri oddelke in to pihalno godbo, veliki orkester, salonski in plesni orkester. Odsek je imel 65 članov ter ima čistega premoženja ca. Din 75.000 Odsek je nameraval proslaviti v jeseni svojo 25 letnico, kar pa je preprečil tragični marsejski atentat, zato pa namerava letos v jeseni proslaviti z večjo prireditvijo svoj srebrni jubilej. OSTALA POROČILA Računovodja br Janez Lozej je podal izčrpno blagajniško poročilo Društvo je imelo Din 353.0^5 48 dohodkov in Din 288.121.73 izdatkov, tako da znaša prirastek k imovini Din 64.913.75 Imovinsko stanje koncem leta 1934 pa izkazuje Din 5.643 492.53 Lepo poročilo o društvenem socijalnera odseku je podal predsednik br. Miroslav Urba6 V imenu nadzornega odbora je poročal br. Fedor Tkačev. ki Je pohvalil vzorno delovanje br blagamika in br računovodje ter celokupne uprave in predlagal razrešnico ob soglasnem pritrjevanju vseh zborovalcev Brst Lozej je prečita! predlog glede članarine, ki je bil soglasno odobren in nato proračun za le to 1935, ki izkazuje dohodkov Din 286.844 in izdatkov Din 361 170. tedaj primanikljai v znesku Din 74.326. za katerega pa se društvo nikakor ne sme zadolžiti Brat starosta ie prečita! več predlogov društvene uprave, ki so bih soglasno sprejeti, nakar je bila soglasno tudi sprejeta in odobrena naslednja kandidatna lista: starosta br. inž. Lado Bevc. I podstarosta br. Josip Turk II podstarosti br Nace Marolt. III podstarosta br. dr Josip Kune. načelnik br Stane Pire, načelnica sestra prof. Vlada Tratarjeva, prosvetar prof. Sr Rihard Aplenc tainik br Jože Tratar praporščak br Edc Ropič namestnik br Radovan Stare, člani uprave bratie Rudolf Završnik. Franc Rebec. Franc Vrečar. Ivan Lozej. Franc Jereb. Stane Gaeh teiovadečlh pripadnikov le 84. v«eh pripadnikov. f»-vze-mši decr. in naraščaj, pa 87 Sn lepi v'S*n' sta eo^ren' ln pevski odsek Sled nji žte'e 22 pevcev In bo zb«-»r v tem letu praznoval 10letnico ob^to^a Knllzn'ca Str je fiO* knjig, kl je Imela lani M čitate l4ev. ki so si izno^odHI 12«8 VnMg V imenu župe 1«» noz,dravll rborovmlee br I/ntner In dal nekal sokolskih «mern!e i.-l<=>de ge«la svoj! k svojim, socijalne aket je. sokolske d'scipline ter da naj bo g!** no *okol«Vr» delo v telovadnici. Pri volitvah so bHI predlnrani v ur»f*vr> tu «toro«tr» T^inovft^V ( ofvl^ts r«o*ta T«riVr> ?vVo, n«**e'nik fttef**»c'ora., no^na čem;v viodUr* Krasne, n^oelnVa Pr»*e*o v*, podn^č rian'e* K>*it,*7. Te^b^Vr. 0**T»arfr dr Hrnnov*k. Y«'~er. TVt'»k. W;*onJa Kra^ov'e An'ca 'n Knez v o«*«H odbor. — p*-e*«pdTvii častnega razaodlliča Je hr Alojz Krajne, Jokol v Hotederšici V nedeljo 13. L m 6e je vršila v loh letu skupSčina nagega Sokola Odbor Je z malimi Izpremembami teti. Ie nekaj mla dih članov se Je uvrstilo v odbor, kar pozdravljamo. Mlade moči, nove moči. Xa& Sokol Je gostoval 6. t. m. z drami* *Dom« prt bratskem druStvu v Gor. L*y gatcu in sicer s precejšnjim moralnim uspehom, posebno ako upoštevamo, da »<■ se igralci učili v navadnih sobi brez ku lis. Naie društvo namreč na žalost ni le biez doma, pač pa nima niti navadnegn prostora, saj primanjkuje prt nae kot i obrambni vasi se navadnih stanovanj Za to se je Že lani ustanovil stavbni priprav Ijalni odbor, ki s privoljenjem iupne upra ve nabira prispevke pn bratskih druStvtb Ugotovilo se Je na skupftčint, da »e JV v preteklem letu odposlalo 56 društvenih prošenj, o katerih smo prejeli le 16 od govorov Ker 6e pa ne moremo vsaketnfl društvu posebej zahvaliti, bodi izrečena društvom v Dol Loeateu. Ljubljanskemu Sokolu. Lavercl. otepanji vasi. Žlrem. Brezovici pn LJubljani in Vodicam za poslani bratski dar Iskrena bratska zn hvala. Ostala društva pa tem potom napre samo, naj odgovore čim prej. ali če katero društvo zaradi svojih težkoč ne more ua:odltl naši želji. vrnite vsaj prošnje oziroma pole, kakor Je bilo naprošeno. — SIcer pa prosimo bratska društva, da upoštevajo težak položaj našega obmej nega društva, posebno še društva, ki so tako srečna, da imajo svoje domove. — Vsak še tako majhen dar nam Je dobrodošel ln hvaležni bomo zanj. _ Prosvetni odbor sokolske tupe LJih-Ijana ponovno poziva vse bratske edinlee, da nemudoma prijavijo v zmislu poslane jim okrožnice svoje sodelovanje na predvi denem župnem prosvetnem dnevu. — Kljub ponovnim pozivom Še vedno ni&o vse edi-nice poslale letnih prosvetnih statističnih poročil, kar naj store takoj. — Končno poziva ŽPO vse bratske edinice, da odpošljejo na okrožne prosvetne konference, ki bodo v februarju ter na zbor društvenih pro>vetarjev dne 3. marca svoje prosvelar-je alt njih namestnike, da bodo zborovanja polnoštevilno obiskana, — Občni zbor Sokolskega društva Ljub Ijana-Siška bo v petek, 25. t. m. ob pol 20. uri v Sokolsketn domu. Članstvo se vabi os občni zbor. Zdravo! Iz Kranja — Obrtni družabni večer. Društvo jugoslovanskih obrtnikov priredi v nedeljo ob 17. v vseh prostorih hotela Stara po Sta zabavni večer, združen • plesom Dolž nost meščanov je, da s številnim posetom podpro naše obrtnike. — Sodelujeta dve godbi. — Rafinirana tatica prijeta. Poročal umo o tatvinah Terezije šiška, služkinje pri trgovcu Valentinu šturmu. ki je okra dla gospodarja in mnoge kranjske triov ce. prebrisanka je pobegnila, ko so j: orot aiki prišli oa sled Izsledila Jo je ljub Ijanska policija in jo spravila v zapor** okrožnega sodišča — Aretacija goljufa. Mestni orotnik so te dm prijeli 2Uletnega brezposelnega delavca Franca K., ki ga zasleduje policija Od gostilničarja Matije Dolinarja na Rašicah kjer Je bil oa hrani, jc izvabil denar obleko in moško žepno uro Vse to je po nizki cen* prodat samo čevlje tn površnik si je obdržal Sred4 levembra je ukrade! gostilntčsrk' Angel' Rožlčev na Gorenj* Sav* plašč Ogoljufal 'n okradel ie tud' Petra Močnika, k1 mn Je 'z suknje odnesel lenarmco z denarjem vred Pri Močniku je stanoval 'd nič plačal Delal se Je. kakor da je zaposlen v tovarni S rem 'zsrovorom je marsikje prišel do hra ne In stanovanji — Napad z nožem V torek zvečer ob pol 23 «ta dva pHans nern«»nen s nožem napadla vrtnarskega pomočnika Ivan; Verstovška. »8LOVEN8KI NAROIkteH 193S Stev 90 Kako prenašajo ljudje mraz Melanholični ljudje prenašajo hudo zimo težko, ljudje vesele narave pa lahko Frank Heller: *** 25 Sibirski brzovlak ROMAN Gospa Nadja je omahnila v naslanjač. Njene oči so obstale na njem s skrivnostnim izrazom. Tudi on je hotel sesti, pa mu niso pustili. Monsieur Raymond je čakal stoje, da je bil ples končan. Vsa kri mu je bila udarila v glavo, njegove majhne oči so žarele in brki so se mu bili naježili od jeze. — Gospod, dovolj je te komedije, — je dejal srdito. — Vi ste prav tako malo Sibirec, kakor jaz. Vaše vedenje to dokazuje. Nemec gospe Nadje ste! — Kaj sem? — Nentec gospe Nadje, ne tajite tega. Vi pripadate temu narodu! — In tudi če bi bilo tako, kaj vas to briga? Mar nisva oba gosta gospe Nadje? Raymondov obraz je bil vedno bolj rdeč od jeze. — Briga me toliko, da nočem sedeti za mizo s pripadnikom tega naroda. Ste razumeli? To je narod militaristov, barbarov, zahrbtnežev in lažnjivcev. Gospa Nadja je prekinila politično izmenjavo nazorov. — Mister David! — je zaklicala čez mizo, — kakšen je bil opis blazneža, ki je pobegnil. Njen zadnji gost je počil v tih smeh. — Opis, — je dejal, — saj ga vidite pred seboj. — Tu stoji blaznež, ki je pobegnil. Gospa Nadja ga je gledala z žare-čirni očmi. Gospa Brzeczinska se je zdrznila. Blaznež se je naenkrat obrnil k Ravmondu: — Gospod, odgovorite mi na eno vprašanje: Monsieur Ravmond je grozeče pograbil stol. — To je edini odgovor, ki ga morem dati pripadniku vašega naroda. — Ah, odgovorite mi, bodite tako prijazni. Vi in vaša dva prijatelja ste diplomati. Bili ste v Versaillu. Zastopate Francijo, Anglijo in Italijo v svobodni državi Gdinji, kaj ne? Trije diplomati ga niso smatrali vrednim odgovora. — Diplomati ste! To je imenitno. Ali bi mi mogli nekaj pojasniti? Zakaj imate vsi trije tako lepe staromodne žališ ce? Trije diplomati so stopili korak nazaj. To pot se je zdelo, da jih veseli odgovoriti mu. Prodno so pa mogli to storiti, ee je plavo lasi blaznež glasno na?mejal in vzkliknil: — Lakaji! Hahaha! Tri lakajske duše! Trije politizirajoči lakaji! Sreča za svet, da niste nič drugega. Trije lakaji treh skrahiranih politikov. O — hahahahaha! Stol monsieura Ravmonda je bil prvi odgovor. Blaznež se mu je ognil. S spretno podstavljeno nogo in krepko roko je položil Ravmonda na tla. V naslednjem hipu je bil na drugi strani mize. Signor Orar-.io je priletel s kitaro v naročju na bufet. Iz žepa je potegnil blaznež papirnato vrečico, v kateri je imel prej zemlje, napihnil jo je in žn se je zaČul na Davidovem temenu silen pok. Globoko se je priklonil pred gospo Nad jo, z roko je poslal poljub njenima prijateljicama, diplomatom je pa hitro zaklical v slovo: — Zbudite me jutri ob pol sedmih, ne pozabite: toplo kavo in vodo za brit- je! Nobene malomarnosti v gkržfoi ne trpim ! In že je zijalo akno jedilnice gospe Nadje Ilinske na sinjem nočnem nebo-siklonu, skozi to okno so bili izginili trije laži-diplomati, ki so se bili pognali za svojim umobolnim sovražnikom, gospa Nadja je pa sedela sama v naslanjaču in bridko plakala. Deveto poglavje KJER SE VZDRŽUJEJO ZAUPNI STIKI S SOVRAŽNIKI NASTOPAJOČEGA REDA L Kakor da bi bili orientalski trgovci s preprogami poskusili sklepati kupčije z domačini, pa bi jih kdo presenetil, da bi pozabili svojo najlepšo in največjo preprogo, tako se je razprostirala obala: liki preproga bokkara, izpreminjajo-ča se od bele in levje žolte v živo rjavo, temno modro in vijoličasto barvo, tako se je razprostirala v nočni razsvetljavi. V daljavi sta se dvigala visoko pod nebo dva minere ta. Na preprogi z glavami, skritimi med rameni in nepremično obrnjene proti Mekki, je ležalo sto temnih postav. Mar je Islam prodrl v gdinjski zaliv? Fantazija; dva minareta sta bila stolpa na kazini v Zoppotu in na sosednem poslopju, skrčene sence so bile pletene kabine, ležeče na pesku, a pri nočni razsvetljavi so bile podobne molečim mohamedanom. Namestu muezinovin klicev se je dvigal iz enega minareta dim. Topla kopel v stranskem prostoru kazine je bila odprta za novo po užitkih hrepeneč o Evropo do sedmih zjutraj. In še je moglo v njo mnogo ljudi. Ura je bila pol dveh. Šele čez dve uri je vzšlo solnce. Ali more biti še kaj bolj zapuščenega, kakor je kopališka obala ob pol dveh ponoči? Nič. Ljudje spe; galebi spe; čolni so potegnjeni na breg; pletene kabine leže na pesku, da bi se ne navzele rose. Morje diha in nihče ga ne posluša. Nočni veter, ki je legel k počitku, je še poprej zabrisal sledove dneva. Obala leži nedotaknjena, pripravljena sprejemati tisoče dojmov novega dne. — Ne, nikakor ne povsem nedotaknjena. Z ene izmed stezic gozdička na obali vodijo človeške stopinje k moriu. Prihajajo iz vrbove in smrekove gošče In vodijo h kraju, kjer leži na trebuhu pol tuca ta temnih senc. Moleči moha-medani z bolestno fantazijo, šest pletenih knbin med mnogimi drugimi za zop-potsko kopališko upravo. Ležale so pokorno na obrazih od 1. junija. Danes ponoči stopajo prvič človeški koraki proti njim, toda kabine leže še vedno, kakor so ležale. Tako se vsaj zdi. Če bi pa prišlo skrbni kopališki upravi na misel, stopiti k tem svojim izmečkom in pogledati končno, kako se jim godi. bi nekaj odkrila. Pletene kabine, ki bi Človek mislil od daleč, da leže kakor mohamedani med molitvijo, v resnici ne leže tako. Dve sta se obrnili na bok. odprtini sta obrnjeni druga proti drugi, kakor bi se hoteli zaupno poraz-govoriti. Druge štiri so napravile okrog njih krog, kakor bi hotele preprečiti, da bi nihče ne prisluškoval. V prvih dveh kabinah leži mož, pripravljen k spanju. Kupujte domače blago! Končno je pritisnila prava zima. Iz večine krajev Evrope prihajajo vesti o hudem mrazu. V Rusiji je pritisnil strupen mraz, na obali v vzhodni Prusiji se kupici jo debele ledene plošče, v Grčiji so obtičali vlaki v snegu, v Stockholmu divjajo tako silni snežni meteži, da je zastal ves promet v mestu, pa tudi pri nas imamo zadnje dna precej občuten mraz, le snega skoraj nič. Kako prenašajo ljudje ostro zimo? Mraz je dobrodošel zlasti kmetom, ki trdijo, da mora zemlja čez zimo pošteno zmrzniti, sicer se pojavijo spomladi razni škodljivci. Tudi letina je po mnenju kmetov samo takrat dobra, če j« zima huda. Manj dobrodošla je ostra zima v mestu. Meščani ne potrebujejo hudega mraza, občutijo ga neprijetno, ker pomeni večje izdatke za kurivo, zato se v mestih ostre zime, razen trgovcev s kurivom in pa brezposelnih, ki kidajo sneg, nihče ne veseli. Odšteti moramo seveda smučarje, ki pa niso toliko navezani na hud mraz, kakor na dober sneg. Nad zimo godrnjajoči meščani pa pozabljajo, da je ostra, suha zima zdrava. Treba se je le toplo obleči, da nam ne pride mraz do živega. Po mestih nosijo nekatere dame tudi pri 25 stopinjah pod ničlo tanke nogavice in zato ni čuda, da jim mraz škoduje, da se prehlade in da plačajo večkrat svojo lahkomiselnost s težko boleznijo. Ce se pa človek dobro obleče in obu je, se mu ni treba bati niti najhujšega mraza. Neznosna postane zima, če piha močna burja ali če hudo mede. Ce slišimo o zimskih katastrofah v Ameriki ali kje drugje, gre navadno za ne- Milijarder, ki mora delati Avtomobilska delavnica v BiHancour-tu je dobila pred dvema letoma mladega delavca, kakršnega menda ni imela še nobena druga delavnica na svetu. Lahko si mislimo presenečenje delavcev, ko so zvedeli, da so imeli tovariša, ki ima 30 miHjonov dolarjev premoženja samo v gotovini. S to vestjo jih je presenetil zgovorni novinar. Ne gre za časopisno raco, temveč za čisto resnico. 22-letni navdušeni športnik Evgen Pa ris je imel v Ameriki bogatega strica, ki je pred dvema letoma umrl in mu zapustil vse premoženje v znesku 30 milijonov1' dolarjev, poleg tega pa še 18 petrolejskih vrelcev, 50.000 glav živine in obširna zemljišča med San Pranciscom in Hollywoodom. Toda stari Pariš je določal pogoje, pod katerimi dobi njegov nečak to ogromno premoženje. V oporoki je rečeno, da mora še štiri leta po stričevi smrti delati, da ne sme delati dolgov, niti najemati posojil ah sprejemati darov v nadi na dedSčino. Hočeš nočeš se je srečni nečak uklonil in dve leti je delal v omenjeni avtomobilski tovarni. Poleti je pa poučeval plavanje v Biaritzu. kamor prihaja že več let. Tu se je seznanil z vojvodo Kent-skim, slavno Suzano Lenglenovo, Boro-tro ter drugimi slavnimi športniki in umetniki. Zdaj, ko je prišla na dan vest, i da je milijarder, bo Živel seveda mnogo težje, kajti vsi mu bodo ponujali posoji-: la, avtomobile in darila v nadi, da bodo ' bogato nagrajeni, ko dobi ogromno ded- naden oster mraz, združen s silnim vetrom ali s snežnimi meteži. Gorje človeku, če ga zasači tak mraz daleč od človeških bivališč. V silnem mrazu in snežnem metežu lahko človeku zmrznejo roke ali noge. Take katastrofe pozimi ugonobe tudi živali, celo bele medvede. Vsaki zimi, pa naj bo še tako ostra, lahko človek kljubuje, samo silnim snežnim metežem in mrzlim vetrovom ne. V nekaterih krajih Sibirije pade temperatura pozimi do 50 stopinj pod ničlo, pa jo ljudje prav lahko prenašajo. Boje se samo snežnih metežev. ki so včasih tako silni, da zasujejo z drobnim snegom hišice do dimnikov. To, kako prenašamo zimo, je v veliki meri odvisno tudi od razpoloženja. Cim slabše volje je Človek, tem težje prenaša zimo in nasprotno. To so opazovali baš v Sibiriji. V Sibirijo izgnani ljudje zelo težko prenašajo zimo, njihovo zdravje trpi, dokler končno ne podleže j o. Njihova potrtost zmanjšuje energijo odpornosti. Njihovi potomci, večinoma poljedelci, ki jih ne teži tragična usoda izgnanstva in domotožje, pa prenašajo najhujšo zimo. Ta pojav lahko opazujemo tudi pri nas. Melanholični ljudje težko prenašajo hud mraz, ljudje vesele narave se pa ne zmenijo zanj, nasprotno, v hudi zimi postanejo še prožnejši in živahnejši. Športniki, ki so vedno dobre volje, imajo radi hud mraz. Mraz očisti tudi zrak in ni nam treba navajati nobenih statističnih podatkov, ker vsi dobro vemo, da nalezljive bolezni takoj prenehajo, čim pritisne ostra zima. ščino. A kaj šele ženske! Te ga bodo tako oblegale, da se jih ne bo mogel sproti otresati. Toda Pariš je sklenil odločno premagovati vse izkušnja.ve, samo da dobi stričeve milijone. Petrolej teče pod puščavo V Haifi, kjer se konča cev, po kateri teče petrolej iz Iraka, je bila v torek ta važna naprava svečano otvor j ena. Angleški visoki komisar za Palestino general Wauchope je odprl ventil cevi, iz katere je začel teči iraški petrolej, ki je počasi napolnil prvo angleško ciste rnsk o ladjo. Cev je dolga 1000 km. Cevi iz raznih krajev, kjer pridobivajo petrolej, se združujejo v Kirkuku, odkoder potiskajo ogromne črpalke petrolej skozi dvojno cev proti Sredozemskemu morju. Ena cev se konča v Haifi v angleški interesni sferi, druga pa v francoskem mandatnem ozemlju v Siriji Obe cevi bo treba napeljati skozi puščavo v dolžini okrog 500 km. Sovjetski poleti v polarne kraje Sovjetski letalci pripravljajo več poletov v polarne kraje. V ponedeljek je odletel letalec F arih iz Moskve preko Arhangelska na otok Vajgač. Ta pot je dolga 6000 km Ob koncu januarja krene z letalom v polarne kraje slavni letalec Molokov, odlikovan z naslovom >Junak Sovjetske Rusije«. Pot ga bo vodila iz Moskve preko Krasnojarska na otok Dickson; dolga bo 700 km m 1000 kilometrov bo preletel nad kraji, nad katerimi še nikoh ni letelo letalo. Sredi februarja krene letalec Vodopjanov iz Moskve preko Habarovska v vzhodni Sibiriji k Schmidtovemu rtiču. Ta proga meri 13.000 km in to bo najtežji polet. Vodopljanov bo moral leteti iz Noga jeva na ka.mčatski obali do svojega končnega cilja večinoma nad morjem, po katerem plavajo ob tem času ledene gore. Šef zračnega prometa glavne uprave severne morske poti je izjavil novinarjem, da je namen teh poletov, ugotoviti hidrometeorološke pogoje za polete in preizkusiti novo letalsko opremo, izdelano v sovjetskih tovarnah. Zakaj v Londonu ni nebotičnikov London je ogromno mesto, pa vendar nima nebotičnikov. Mnogi ljudje mislijo, da jih Londončani nočejo, ker so bolj navdušeni za majhne družinske hišice. V nebotičnikih bi lahko bile trgovine, banke, hoteli in pisarne, kakor jih imajo v Ameriki. V Londonu ne grade nebotičnikov zato, ker tla za tako velike stavbe niso primerna. Na londonskih ulicah in trgih vidimo sicer krasen trden tlak, toda tla pod mestom so močvirnata, polna podzemne vode, da bi težkih stavb ne prenesla. Zato je gradnja nebotičnikov v Londonu naravnost prepovedana. Pred leti se je začela nekoliko nagibati slavna katedrala sv. Pavla in žrtvovati je bilo treba težke tisočake, predno so njene temelje znova utrdili Vse pretežke stavbe v Londonu se počasi pogrezajo. V Londonu ni tako trdnih skal, kakor jih ima Newyork v svojem Manhattanu. Poleg tega ie London vedno bolj v nevarnosti, ker se krha morska obala m posledica je, da se širi ustje Temze. Mesta, ležeča ob obali, kakor Brighton, Blactkpool, Loweston in Hull. vodijo neprestano borbo z morskimi valovi. Obala se iznreminia. mnogi kraji na južnem bregu Temze so že zdaj pod vodo in ni daleč čas, ko bo kamenito nabrežje Temze ob plimi preplavljeno z morskimi valovi. Iz Celja —c Prihodnja redna seja mestnega sveta bo v četrtek 31. t. m. ob IS. • Na dnevnem redu so poročila odsekov. — Delovni trg. Od 11. do 20. t. m. se je pri ekspozituri javne borze dela v Celju na novo prijavilo 107 brezposelnih (95 moških in 12 žensk>. delo je bilo ponujeno za 13 oseb (4 moške in 9 žensk), posredovanj je bilo izvršenih 6 (za 2 moška in 4 ženske), odpotovale so 3 osebe (2 moška in 1 ženska), odpadli so 3 moški. Dne 20. t. m. je ostalo v evidenci 649 brezposelnih (620 moških in 29 žensk) nasproti B64 (532 moškim in 32 ženskam) dne 10. t. m. Delo dobijo: po 1 kovač, pek ln hlapec, po 2 orožniški kuharici ln služkinji ter 1 postrežnica. Pri ekspozituri Je bilo ob koncu leta 1934 v evidenci 58S brezposelnih (553 moških ln 35 žensk), ob koe-cu leta 1933 pa 9&5 brezposelnih (950 n>^ fekih in 46 žensk). —c Smrtna žetev. V Tovarniški nllci Št 1 v Gaberjn pri Celju je umrla v sredo v starosti 68 let žena .••^vliarske^a mojstra ga. Marija Vebrcva —c Tekmo v smuku bo priiedl* SK Olimp v nedeljo 27. t m. ob 10 30 na Tovstu nad Celjsko kočo. Višinska <-azl» ka rnaSa 350 m. Jolzua pro& m Iz Maribora — Sokolski smučarji pohite na Ponor-Je. Ob priliki župnih smuških tekem, ki bodo v nedeljo 27. t m. pri Ruški koči, priredi s muški odsek Sokola Maribor Ms tica izlet za vse smučarje in sankače, i skupina: zbirališče Glavni trg. Odhod ▼ soboto 26. t. m. ob pol treh preko Man horske koče. Vodja br. dr. Mihallč. V skupina: zbirališče Glavni kolodvor, odhod z vlakom ob 1S.41 do Ruš. Vodja brat Vlad ko Venuti. BEL skupina: zbirališče Glavni kolodvor, odhod z vlakom ob 5.46 zjutraj. Vodja br. Alfred Kralj. Povratek z večernimi vlaki. — Gledališki abonenti redov A. B In C se naprošajo, da blagovolijo upošteval bolezenske primere v gledališkem ansam blu in se je moral vsled tega prvotno za mišljeni red predstav predrugaciti ter bo zato nocoj zopet predstava za red D, ln sicer »Izgubljeni valček«. — Koliko gostilniških obratov Ima Ma rlbor. Po statistiki mariborskega Zdniž«3 nja gostilniških podjetij ima Maribor 12S gostilniških podjetij, in eicer 87 gos-tiln. 7 restavracij, 14 bnfetov, 1 hotel. 2 preno čevališč, 1 krčmo, 8 kavarn. 4 hotele i restavracijo, 1 avtomatični bufet. 2 kavarni z restavracijo in 1 gostilno s kavarno. Ta podjetja so lani zaposlila 55 natakarjev, 54 natakaric, 17 učencev, 2 učenki. 1 kuharskega vajenca. 38 kuharic, 1 kuharja, 1 slaščičarja, 2 portirja, 16 blagaJnJ-čark, 3 poskrvodkinje ln 6 poslovodij; Iztočili pa so ti obrati v preteklem letn 14.860 hl vina, 3-543 hI piva in 793 hI žga nja ter likerjev. — Nezgode pri •mucanju. V m ari bor sko bolnico eo pripeljali dva ponesrečen ca, ki »ta postala žrtvi smučanja. Tako s' je zlomil pri smučanju levo roko 171etn' kovaški pomočnik Ivan KnŽlč iz Crešn*ev ca. Ista nezgoda je doletela tudi 141etne ga mizarskega vajenca Leopolda Velser Ja Iz Počehove, ki je obležal na snežr^ poljan' z zlomljeno levo nogo. — Kriva prisega, ločitev zakona In ka zen. Pred malim senatom okrožnega sod! šča v Mariboru se je včeraj dopoldne zagovarjal 27letni delavec Štefan capi i* Slovenske Bistrice, ki je obtožen, da je krivo prisegel. Obtoženec je zvedel, da se hoče delavec France Prah ločiti od svoje žene. Zato si je izmislil neslano šalo. V neki gostllm je capi nekoliko vinjen pripovedoval Prahu, kako se je neke noči imenitno zabaval pri njegovi ženi, ki ga je pustila, da Je pri njej prenočil. Seveda je Prah takoj vložil tožbo za ločitev zakona zaradi zakonoloma s ćaplom. kar mu je tudi uspelo, ker je obtoženec s pri sego potrdil svojo izjavo. Ker pa se pn čevanje obtoženca državnemu tožilstvu se ni zdelo verodostojno, je obtožilo ćapla krivega pričevanja in krive prisege Re* je obtoženec včeraj priznal, da Je krivo prisegel, in sicer le zaradi objestnosti In za nekaj kozarcev vina. čapl Je bil od malega senata obsojen na 8 mesecev strogega zapora. — Z mize je padla. Nenavadna nesre ča se je pripetila 51etni delavčevi hčerki Roži k i Horvatovi, ki se zdravi v mariborski bolnici. Deklica, ki je sedela na mizi, je po nesrečnem naključju padla z mfze in si hudo poškodovala levo roko — Cezar, Antonljan In Kleopatra. Vsa mariborska javnost je z velikim zadovoljstvom pozdravila podjetnost g Onfltina, ki je Mariboru priskrbel enega nalboHšib zgodovinskih filmov, v katerem moremo zasledovati zgodovino Rima za Cezarja ln istočasno zgodovino Egipta, kateremu je tedaj vladala slavna Kleopatra Film je toliko večje vrednosti, ker se popolnoma drži zgodovinskih dejstev brez vsakih kvarnih priveskov in je kot tak zelo poučen. Prav ta dejstva pa so vzrok, da je dvorana Grajskega kina pri vseh predstavah tega historičnega filma vedno polna. — Zanimivo predavanje o morju. Mariborska agilna Mornarska sekcija priredi v soboto ob 20 uri v Ljudski univerzi zelo zanimivo predavanje Govoril bo g. dr. Sovdat *z Ljubljane o temi ».Slovani in morje i. Ob tej priliki se bo tudi prvič predvajal film prelepega Jadrana, katerega je snemal z lastnimi sredstvi krajevni odbor Jadranske straže v Mariboru Iz Litije — Učiteljsko zborovanje odpovedano. Zborovanje JLTU, določeno za 26. t. m na Polževem pri Višnji gori, je preloženo za-radi semestra ln svetosavske proslave na 9. februar. Odbor. V restavraciji. — Gospod natakar, zapodite tega vsiljivega psa. — Neverjetno! Ta pes pozna tako dobro svoj krožnik, da ga je takoj »poznal, čim sem sa postavil pred vas. DVE PLETILJI iščem za telovnike. — Krovino-vič. Karlovce. Riječka ul. 36. KRATEK CRN KLAVIR (Stutzf lugel) z angleško mehaniko, v zelo dobrem stanju, takoj prodam zaradi selitve. — Ogledati pod Rožnikom. Cesta T, št, 9, pritličje (vila Jax). — »MUZIKA« prodaja prvovrstne, inozemske klavirje in pianine. tudi pre-igrane ter popravlja in ugla-šuje strokovnjaško najceneje — Knafljeva ulica št. 4. 7/L BURNA STRANKA brez otrok išče eno- ali dvosobno stanovanje v bližini mesta. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda^: pod 2>Točen plačnik 478«. POVRŠNIKE •vbleke. perilo itd., dobre in cenene — kupite najbolje pri PHESKEK.Il . Ljubljana, Sv. Petra cesta 14 47L PREMOG, DRVA, ~~ karbopaketi — Slovša Fran, Kolezijska ulica 19. — Telefon št 3934 6S7T ZOBNI ATELJE JOŽE KAVČIČ v Gajevi ulici vljudno naznanja svojim cenjenim pacijentom, da se bo 1. februarja preselil v ROŽNO ULICO ŠTEV. 7 (preje atelje Baje) 1173 Ma kiti a turni paui* proda -prava ^Slovenskega Naroda**, Ljubliana ftnaflieva ulica štev. $ Bolečinam v nogah reciteZbogom! Poizkusite to enostavno domače sredstvo MINUTE POZNEJE Evo, enostavnega in cenenega domačega sredstva, da se za vedno rešite najhujših *ežav in bolečin v nogah. Pomočite noge v toplo vodo. kateri ste dodali toliko Saltrat Rodella. da je dobila videz neposnetega mleka. Saltrat Rodell vsebuje 10 različnih zdravilnih soli, ki se nahajajo v znamenitih svetovnih radioaktivnih vrelcih. Ta močna zdravilna kopel odpravlja v 3 minutah najhujše bolečine nog. Otekline izginejo. Iz ranjenih in vnetih rok izgine vne:|e takoj. OzebHne nič več ne srbijo in ne skelijo ter se naglo zacelijo. Ta a Saltratom nasičena voda, podobna mleku, odpravi bolečine na čudovit način ter omehča tudi kurja očesa is žulje tako. da jih lahko s koreninami vred odstranite. Saltrat Rodell se prodaja ob jamstvu v vseh strokovnih orodaialnah Uraiuie Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezersek, — Za upravo in inaeratni del lista Oton Christoi. — Vsi v Ljubljani.