Kaitoli&k cerkven Ii nt.
Danica izhaja 1., 10. in 20. dne vsaeega niesea na crli poli. in velja pošti za celo leto II cM., za pol leia 1 cf«1. liOkr.. \ tisLarnici sprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta I cl<i 30 kr.. ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik. izide D.tni<-.< dan poprej
Tečaj XVIII.	V Ljubljani 1. kozoperska 1S(>5.	I Asi th.
Kaiijki Janez Yoglar.
stolni kaplan.
(Konce.)
Bog gaje % g o d c j iz sveta poklical k njegovemu d u ii ii e m ii pridu. Prava sreča človekova ni v eliko število let, še manj pa duhovnu, ,,zakaj komur je veliko dano, se bo veliko tirjalo otl njega" (Luk. 12, -is.), pravi Kristus. Torej nas opominja sv. Gregor, naj resnobno prevdarjamo. de mi, ki smo več prejeli, bomo tudi težeji odgovor imeli; kolikor več guad, — toliko težeji odgovor. — Ko bi danes angel od Boga poslan nam prinesel oznanilo. rekoč: Vi vsi hote kmalo — še v (cm letu umerli, kako bi to oznanilo prcsuuilo veči del nas vse, ki ue mara upamo visoko starost doseči. In naj tudi 40, 50, morde 70 in šc več let doživimo, ali bomo kaj več imeli in premogli, kakor ranjki gospod, ki so zgodei umerli? VI • nam bo svet kaj več od svojega dal, dc ueseino seboj? (I kaj šc; revno trugo — vozek mertvaški pert - in temno jamo na pokopalisu — to in nič druzega nam ne bo svet dal; — dal bo nam Ic samo to, kar je iu bo dal danes ranjkemu mlademu gospodu Janezu. „\ic nismo prinesli na ta svet; gotovo jc, tle ludi uič odnesli uc bomo.** (I Tim. O, 7. Morile kolikor več let popotvanja na tem svetu, toliko \eč grehov; kolikor delj časa na svetu, toliko bolj posvetni prihajamo, ko je pa duša zgodej \ večnost poklicanega ranjkega gospoda, kakor upamo, srct-tio prišla k Bogu. ..Vzet je bil, tle ni hudobija njegovega uma popačila . iu hinavšiuu njegove duše ne preslepila. Zakaj mik nečimernosti zatemni dobro, in nestanovitne želje spa-čijo nedolžno serce. Zgodej jc končal, pa je spolnil veliko let" (Mudr. 4, 11 — 13.), pravi sv. Duh. O, ta svet, na kterega smo tako navezani, v hudem tiči (I Jan. 5, 10.). In kdo nam je porok, tlc bomo čisto iu brez madežu skoz ta svet do visoke starosti prišli? Cist je studenec, ko izvira iz skale: takemu čistemu studencu podoben je začetek duhovnega življenja. Pa čisti studenec teče in teče naprej, teče po blatu iu lu/.ah , so lahko kaj iiavzumi.', iu težko kdej poznej pervo čistobo in lepoto zopet dobi. O Ic kej rado se človeku tako primeri. Torej blagruje. srečne imenuje sv. Duh vse, ki čisto v svojih mladih letih gredo v večnost; sej pravi, de so duše pravičnih v roki Božji; očem nespametnih se pozdeva, de umerjejo, in njih ločitev sc šteje ko britkost, in njih odhod od uas poguba: oni pa so v miru. (Motit . 3, I—3.) — Pa morde se tolažimo s tem, de mislimo: kolikor delj časa živim, toliko več z a s I u ž e-n j a si pridobim. Lepo jc in prav tako želeti. Ali kdo pozna strašne prepade in brezna, do kterih nas morde naša dolga pot pcljti? Komii so znane nevarnosti in skušnjave, ki bodo hollc čolnič našega življenje pokončati , iti nas in vse naše zaslužeiijc v nič spraviti? O pteljubi! nihče ne
ve. k;»j gu t .ka; torej nikar uc hrepenimo po dolgem številu svojih let n j zemlji; veliko holj s studiom in tiepctom skeihiiiiM m delajmo za zveličanje. | Kil. 2. 12.) Zgodej v večnost poklicani ranjki gospod in prijatel so kontali zemeljsko popotvanje; mi šc popotvamo po nevarnem potu, čolnič našega življenja -e vozi po n -tan- \ nem moiju. t pamo, de njemu je Gospod plačilo dmui dal. mi pa imamo za to plačilo šc težo iu viočiuo «|t<eva picuašati. (Mat. 20, II.) S.cer je le nekaj ui . le .«•: delal v Gospodovem liogradu ; ali nebeški oče n<- gleda ua število let, gleda le na zvestobo, s ktero spol nemo d..!/nosti svojega staini. Blagor tedaj njemu, ki je |i<omm! goiečc ozna-noval vero iu volj» Go»podoio. •/. bližnjim \e-tno. pu tako ljubeznjivo ravnal: kratko sicer je delo. dolgo — verno pa plačilo. Sv. Duh pr.«\i: ..Starosti i- dila ta-(Ml|ive ne dolgo življenje, m veliko število let. .:mpuk piiduost človekova velja za siv.- lase, in življenje biez made/a je vili..;! starost! (M. it. I . v «i. Blagoi t-d , ehi. preljubi ranjki brat! zgod-j «i sicei končal, pa up.nr. « v«! k • let dosegel; tvoja /.g-> 1n:u smeil je tebi. p.i tud nam v dušni prid.
Kanj k i gospou so uničili v naj ii psih letih. dc In mi. ki še živimo, odmeili grehu in živeli Bogu. Po«dušauno resn ibno pridigo, kiei<i nam danes zadniikiut v hiši |E• >t• goviie; njih gLsii sicer ne slišimo, pa viud»-i pridi-govajo, naj j- -t povem kaj vsakemu med nun., govoie. Tebi, keršanska mladost, itiLdetiti i'i d-, klice, vam v i.a| lepših letdi v \eiiio-t poklicani re«tiohiio govore: Spomnili se. dc bote uuierii. sosebno \i i/. so.-»tdnje l.ire, k*.i.m sem bil kdej mfiiik in spovednik. Xc ve>le ne dneva ne me, kdaj t«"sp oj k k * r po me ludi po ; .is« piide. Blagoi tistim hhpcem ktere Go-pod, kad ji pride, čujoče naide. (Luk. 12, 37.' Solnce sicer vzhaja, pa koialo gie za božjo gnado — zahaja. Tudi za vas piide večci , kukoi jc zame piišel. Bodite tedaj pripravljeni. \e ljubite s\ela in nečimernosti, svet preide iu njegovo p ž« Ijenje , le k<ioi voljo Božjo stoii, ostane vtkomej. (I .lan. 2. !7.t l.c eno jt potrebno t I .tik. lo, 12. J. >iiii vam tudi <-t \«iaj pridigoval. Storite vreden sad pokore, z j kaj stjvMa /t dreves,.m v korenino nastavljena. Vsako dievo, k ne Moti dobrega sadii, bo v ogenj veržeuo. (Luk. .'t. ^ j
Vam. odrašeni iu sploh kerš. predpostavljeni, tudi vam rečeni: Spomnite se, dc bole umerli. ki al« k je ilu:< va-ega življenja na svetu, lt:ta teko, dnevi iu me be/.e, pomislite: „Kilor pičlo seje bo tudi pičlo zel." Jan. 0. 1. ; Delajte tedaj, piizadtvajle si iu stoiitc. kai je mogoče, «lt t» žke dolžnosti svojega stanu »lo svojih oliok in ,••» llc/.nih vestno s||..|j,ujete. - I/, vaših rok bo piuv itn! >o lnik tirjal duše .a-ili otrok. Dt lajte dokler je dan. naglo pnde noč. v kteri nihče vtč dela'i ne more.
Iii vam. preča-titi gg. duhovni bratje, naj tudi vam dans pridigujem: Delajte, dokler imate ča^ , /.a zw!;cjnjc ne-
umerjočih, s tako drago ceno odkupljenih duš; — razširjajte Božje kraljestvo na zemlji; — zatirajte kraljestvo satanovo: — bojte «e le Boga, in ne sveta; — bodite Sogu pokorni brez ozira na to. kar svet govori; — pa pri vsi skerbi za duše druzih, vam izročenih, nikar ne pozabite svoje lastne duše, de ko drugim oznanujetc resuice sv. evangelija, tumi ue bote pogubljeui.
To jc zadnja pridiga, čustitega gosp. Janeza. Ako si to pridigo v serce zapišemo, v spominu ohranimo in v djanji tako storimo, potem je zgodnja smert gosp. Jeneza tudi nam vsim v dušni prid itd.
Ilunjki je imel lep in slovesen pogreb v Trebnem; 17 duhovnov se ie bilo sošlo, nekaj iz Ljubljane, nekaj pa iz bližnjih krajev, akoravno ni bil ondi v službi. Pozabilo se pa ui njegove duše tudi osmi in trideseti dan. Pri osmini v Trebnem jc bilo I o gg. duhovnov. Tridesctduevuico pa so bili v Ljubljani posebno spodbudno napravili njegovi prijatli iu tovarši. Ta dan namreč, 5. kim., o poli šestih zjutraj se je na enkrat bralo 10 ss. maš pri vsih oltarjih v šenklavški cerkvi v černi cerkveni barvi. .Med gg. maševavci so bili tudi kn. šk. kancler in častui kanonik preč. gospod K. Velkaverh. Piav veliko ljudstva se je bilo sošlo iz raznih stanov, ker to pobožno opravilo je bilo poprej oznanjeno, iu ranjcega je zavoljo njegovih lepih lastnost vse rado imelo. Pokazali so pa s tem tudi I.jiibljaučanjc. da svoje duhovne ljubijo in spoštujejo ter so jim hvaležni ne le v življenji, ampak tudi po smerti. Imel je pa tudi ranjki res vse lastnosti, ki so ga delale ljubezni in spoštovanja vrednega. Bil jc velicih duhovnih zmožnost, kterih pa nikoli ui skazoval ali ^e z njimi ponašal; silo darežljiv iu postrežin do vsih, šr posebno do prijatlov ; n< zmerno poteipežljiv, prizanašljiv z vsimi: priden v spovt-duici. goreč na leči; naravnost, odkiitoseieen. brez kake zvijače; vse sploh čednega in poštenega življenja, ter se sme reči, lepa duša v lepem telesu. Naj v miru počiva !
€Set»Pi'4ti Mjamorifiere*
General Cavaguac ( Kavcnjak ) . bivši I. 1548 na čelu francoske Ijudovlade (republike), je rekel: ..Govorilo se jc o d godku iu sreči, ko je bil povzdignjeu general dc I.amorieiere. kar mene tiče. vidil sem ga skoz petnajst let. in ako se mi je čemu čuditi, je to, da ga vidim ua drugem otesiu. samega sebe pa na pervem." Tako govore pošteni uiozie. da potlej človek ne ve. kteremu bi se boij čudil, hvalivcii ali livaljcneiuu ? Gotovo sta oba naj večega ob-čudovauia vredna.
Izmed v sih slav. gen. I.amoririerc-a. junaka pri Konstantini. zmagovavcu zoper Abd-el-Kadcr-a. zmagoslavca pai škega rogovilstva v rožniku 1^18, pravi „l'nila," je iiu|i\ ei i ta. da je bil premagan pri Kastelfidaidu. Drugo bodo mia i-i morebiti pozabili, spomin od Kastellidarda pa se bode zročeval do naj poznejših vnukov: Kastcllidardo jc polje svitle slave za l.amorii/iere-a. Tukaj je posebna okolišina ta. da lovori iu zmagoslavje uc j:re zuiagovavcem . ampak zm~gaiiiiii
Kako resnično je to. ..Cuita*' nadalje dokazuje tako tehtno in lep«, da si v dolžnost štejemo, saj po večem te silo mirne dogodbe posneti za Daničine bravec.
Bilo jc štiri leta. ko jc grof Kavur pri shodu v Parizu ozil pape/.a. da nima lastne vojne, da mora torej imeti tuje vojaštva, da avstrijanske kardela po l.cguCijonih in vojvotlini Parmi begaj* politiško ravnotežje po Italijanskem, pa da to jc kilo si ve kaka nevarnost za Sardinijo. Kovarsku tiskarstvo se ua to nikoli ni moglo zadosti prejokati, da si papež nikakor iu nikakor noče napravili svoje lastne v ojske, da mu torej morajo tuje vlade pomoč pošiljati, iu pa Italii v toliko škodo!
Da bi odpravil v.-c pretveze lažčm svojih soviažnikov, se da papež istiO pregovoriti za napravo radovoljnega kar-
dela, akoravuo je bil deržavni zaklad v stiski in Romanije ravno poprej zgubljene.
Komaj pa se je ta papežev sklep razglasil, že so se solze in žalovanje , zakaj da sveti sedež nima svojega vo-jenstva, spremenile v smeh in zasrumovanje zoper mešanico rodovoljcev, pa da vojaki in vojvodi ni vse za nič.
Pij IX pokliče v Rim generala Lamoriciere-a, da naj vravna novo kardelo, ne še 20.000 mož, kar bi bilo dovolj, da se znotraj mir ohrani, ne pa, da bi sc skušalo z zunanjim sovražnikom.
Ta volitev je rovarje zbegala in zdražila , in, ne mogoči dvomiti uad veljavnostjo iu zmožnostjo, sc jamejo po rokomavžarsko dreti in to pošteno reč krivičiti.
General ui bil mož, da bi se dal ustrašiti žabjemu regljauju. poprime se urno in spretno svojega opravila, in v malo mescih ima papeževa vojna Iti.000 mož. Recimo mož, in ne še vojakov, ker še je bilo treba časa. vaje iu krotitve. Vender pa je ta začetek bil že strah in groza rogoviležem. Vidili so, da kacih 20.000 vojakov pod takim generalom bi v nič djalo vse njih pehanje po Rimu: nasade sc torej, da bi kardelo zaterli. še preden je rojeno.
Grof Kavur, veliki trobentar, nato spremeni glas: ni kričal več zoper papeža, zakaj da nima kardela, temveč dere sc, da paprževo kardelo je nevarno za Piemont.
Karini in Ca Id i ni se podasta v Cambtri. kamor jc bil šel Napoleon lil v posest si vzel Savojo, prostovoljno!! staknjeno s Francijo. Pretveza je bil poklon Nj. veličanstvu, resnica pa, da dobila na uho povelja zastran Mark, kar se pa ne sme nikoli ua papir pisali.
Po drugi strani Napoleon III po svojem poročniku Gramont-u ukaže v Rimu vojnemu ministru povedali: ..Ako bi sardinski kralj papeževo posestvo napadel, bi bil cesar primorau temu ustaviti se. Ravno to je Gramout sporočil ne le v Rimu. ampak tudi francoskemu konzulu v Jakiuu (Ankoni), namreč: ..Cesar je pisal iz Masilijc sar-dinskemu kralju, ako piemoiiške kardela stopijo na papeževo zemljo, bo primorau sc temu ustaviti. Ze je dano povelje. da naj v Tulouu vojaške trume gredo na barke, in ta pomoč ima v kratkem priti. Cesarjeva vlada nc bo terpela krivičnega napada od sardiuske vlade. Ko francoski poiikonzul sc po tem ravnajte. Podpisan Gramout.4*
Kdo na vesoljnem svetu bi bil drugač mislil, kakor da te besede iz cesarskih ust so živa resnica? Opert na te besede jc I.amorieiere za terdno mislil, da nima z nikomur drugim opraviti, kakor le samo z Gaiibaldovimi razbojniškimi derhalmi. ki so z raznih krajev protile papeževi zemlji; in akoravno še ui imel čez pet ali šest tisoč dobro izurjenih vojakov, si jc bil vender svest zoper napaduhe. Nikoli pa se mu ni sanjalo, da s to pcšico vojakov bi se mogel ustaviti šestdeset tisoč vojakom pod poveljstvom Caldinovim iu Fantovim.
Med tem takim pa kar ueprevidoma imenovana generala napadeta l.amorieičre-a; 8. kim. je bila bitva pri Ka-stelfidardi, ktere izid je znan. Do 5000 papeževih se je več ur z junaško serčnostjo vojskovalo s 110.000 Picmon-čani. Ravno tisti čas, ko sta Caldini in Fanti kakor dva tolovaja s svojimi trumami po tatinsko dcrla v Marke iu Cmbrijo. je še le grof Kavur poslal v Rim gr. Minerva s silo ošabno in čisto nezarobljeno napovedjo vojske ( L llimatuin).
Kdor tedaj ima le kolikanj spoznanja, brez truda pre-vidi, da prciiiaganjc papeževega kardela pri Kastelfulardi se sine misliti zu slavno zmago. Papeževa vojska pa obhaja zmagoslavje, kakor ga sploh Cerkev sama obhaja, ktera zmaguje, kakor je zmagal Kristus sam, to je, s terplje-njciii iu s smertjo !
Junaki I.amorieiere - ovi pri Kastelfidai du, srečniši od junakov pri Termopilah, so padli za čast sv. rimskega Stola, zasramovanega po njegovih sovražnikih. Oni so žertve debelih batalijonov, zvijače in nezvestobe diploma-tiške v pariškem in turinskem kabinetu, so uiučenci, to je,
»vitli spričevavci modrosti Pija IX , ki ni bil pri volji zbirati vojenstva, čisto dobro vedoč, da ne pomaga nič zoper nasilstvo od zunaj. Odjenjal je bil nadležnosti, da bi njegovi sovražniki ne imeli vzroka gobezdati zoper sv. Sedež. Napoleon lil, Kavur in Caldini pa so sprejeli delo razka-zali, da Pij IX je imel prav, in njegovi sovražniki so ostali na laži. Papeževo vojenstvo, ki je bilo po diplomatski po-tuhi potrebno, da se n e v a r u o s t o d v e r n e o d S a r d i-n i je, je kar na enkrat samo postalo nevarnost za Italijo, in kakor tako se je moglo potrebiti!
In zdaj na vse to Napoleon III zopet gleda papeža napraviti, da naj v novič napravi kardelo vsled tiste pogodbe 15. kitn., da on svojo posado iz Kima pokliče. Na vse take skušnjave pa ima Pij l\ le eno sarno besedo za odgovor: Kastellidardo!
Verh tega so pa umni labko spoznali, da bistroumnost, zavednost, nagli zaviuki, junaštvo se niso še nikdar pri nobenem vojvodu v veči popolnamosti skazali, kakor pri generalu l.ainoriciere-u v ti bitvi.
Čuditi se jc tudi njemu kakor poveljniku obsedenega mesta. Obležcn v Jakinu kljubuje strašno zamotanim napadom na suhem iu na morji. Sc Ic ko jc pogorela poslednja karteca. ko ni bilo ue enega rabnega topa več, povzdigne zastavo, da se poda.
Vidila sc jc pa takrat neverjetna reč. ako bi je uc-overžljivc djanja nc poterdovale. ko jc bilo žc dano znamnje vdatve in sc jc general l.anioriciere s Persano-tom pogajal, je Caldini še zmiraj s svojimi topovi mesto razsipal!
I.amoii(,-iere in njegovi so zapustili bojniše z vso častjo. Papež ga je sprejel kakor sina; llim ga jc izvolil za svojega patricija; Francija mu je ponudila častni meč, ktc-reinu se ic pa odpovedal. Od vsih strani so doneli zgovorni glasi v slavo junakom ;>ii Kastellidardi. Ni jih zma-govaveev in uc prcmagovavcev nikdar, da bi bili obdajani s toliko slavo, kakor ti premagani!
Ko se je bil general vernil v Francijo, so mu vsi njegovi uaj slavniši vojaški tovurši srečo vošili; v Masilii, v I. ion u. v Parizu je bil sprejemali s takimi in tolikimi skazo\anji časti iu veselja, da hc to da enačiti vsaccmu naj bolj svetičnemii zmagoslavju.
Zlati te« »t i ki
(Dalje)
64.	Prijaznost prava več jc kol /lato; C«lej, da jeziki ti jc ne zdern!
65.	Jc hil mladeneč bistre glave — razskučin, čverst, omikan. živ, ko ro«"i mlad , lepč postave, — in vsemu svetu Ijuheznjiv; — v mladosti blage pervem cvetu — je upal še veselili dni; — pa s smertjo zrajtal je na svetu: — zdaj v grobu zakopan leži.
66.	(ilas iz grobov: Glej! tii nad revežem ne vpije — več bogatin, ga ne roli; — zdaj oba ena streha krije, pri miru zraven njega spi.
67.	Poglejte tam otožne grobe, — aomi -o polni in iriihnohe! — ti človek, to uči naj te:
..Na s ve I u vse minljivo je." 6?*. Pogosto liudolinež še Imdga ne stri, In ž»- ga mas'vanje za vratom derži.
69.	I iCpo jc serce mlado. Ki Jezusa mu rado.
(Čcšenuinarijo za pravo ljubezen do Jezusa.)
70.	Poboljšali hočeš voikii. odvadi poprej ga mesu; Dokler mes<i mu diši, - - solzam verjeli še ni.
V Ik je lnl, iu volk ostane, dokler ho živ.
71.	Kdor staršev ne spoštuje, od sebe srečo suje. 7». Jc v tesnem Kotil zdaj, ki bil košat je prej:
Je cunjarea, Ic glej! mehkužljfi sitna kdej!
73.	Zvesto spolnuj, kar Bog uči, — boš srečen na vse večne dni.
74.	Kaj pomaga, duša draga: če tud svet vesoljni pridobiš, — sama pa pri tem se pogubiš?
75.	Telesna bolezen je duši zdravilo; — tud dušno previdenje truplu vračilo. (t'ešcna Marijo za vse bolnike.)
10gletl po Slovenskem in <topisi.
Iz Ljubljane. Pri sv. Petru jc bila pretečeno nedeljo redka slovesnost, ktera je toliko radovednega in pobožnega ljudstva privabila, da je bila veličastna cerkev vsa natlačena. — Peli so slavuoztiani visokočastiti gospod Janez Zalo kar, fajmošter v pokoju, drugo ali zlato maso. ki je letos v ljubljanski škofii menda edina bila.
Ze sama na sebi jc ta slovesnost gauijiva. posebno pa se je marsikomu solzica uternila. ko so častitljivi starček zlatomašuik pied sv. mašo sami v masnem piajsii ua Icco stopivši dali vernim sveti blagoslov iu potem pojasno\ali visoki pomen svojega častnega dneva. Povedali so. da izmed (.l tovaršev , ki so bili pred 50 leti skup mašniki posvečeni . so Ic sami tako srečni, da jim je lložja previdnost še življenje iu zdravje ohranila, ko je uiihov<-tovai še *mert že davno pokosila. Govorili so v svoji-m mičiieni govoru o tadaujih časih, ko so pervo. novo mašo peli. in so omenili, da so bili ljudje takrat zavoljo lakote in mnogotirih stisk veliko boljši iu pobožnejši. kakor v poznejših boljših ča-ih. To jc Iloga priinoralo spet hrezavko v roke vzeti iu nevl<»g-Ijive otroke tepsti, naj bi se spominjali, da -o le popotniki na zemiji in bol) goreči skerbeli za srečno dolgo večnost itd. — Med sv. mašo so pa domači go«p. fajmošier v lepem govotu z milo bc-edo spodbujen ali zlafoma-nika iu vse pričujoče k priserčni hvaležnosti do dohrotljiv cga Iloga. ki je častitljivemu duhovnu milost podelil. da so v 5<» letih du-hovskega popotvanja s svojo gorečnostjo in v i«oko učenostjo svojemu bližnjemu veliko dobrega storili na du»i it na lesu iu si veliko zaslug za večnost piidobili.
Vidno giujeui so pridigar v sklepu /laioma>:<ikii nekdanje njihove iu svoje žive in mertve fara ne v poho/uo molitev priporočevali in goreče Iloga prosili, da naj ga «<• dolgo dolgo ohrani živega in zdravega. Iles. ||ng /.ivi in ohrani še veliko let mo/.a. ki jc zraven mnogoterih druzih slavno zaslužljivih del — v du-ni in telesni prid svojeg;. • a-roda ludi bisere našega jezika po vsili slovenskih po-krajiuah. kakor pridna čebelica od ranega jutra do poznega večera svojega življenja iieiilrudljivo nabiral in nabral jih toliko, da se bo slovenskemu narodu lako silno zaželeni slovensko-ucniski slovar v roke dati zamogel. kakoršnega premore malokteri narod.	o —
Iz IJllhljaiie. (Slomšek iu njegov živ Ijcujopis. Ka; mislijo tuji zastran l.jubljaucanov.j Naj boljši ogledalo v nravnem oziru je dostikrat tisto, kterega nam diagi pred obličje mole. iu ue tisto, ki si ga kdo sam izvoli. Olikana go-podičina iz Parskcga. ki jc delj ca-a v l.juM .< i /iv«la. piše med drugim te-lc besede. ki niso brez	m n-tic.
,.|)a sem z veliko zanimivostjo bukve | Slom«« življenje | brala, nad tem pač ne bote dvomili: zadosti oii je bilo, da ste jih Vi priporočili. Piiterditi uioiaiu. da me ni kmali kaka knjiga vnemala k tolikemu občudovanju, spoštovanju iu ljubezni, kakor življenje tega svitega nc/a Kako polno delavne vere, kako bogoliubtio. blago in d|ai<sko je bilo vse njegovo življenje; zaičs. posnemanja vi eden zgled nc Ic slehernemu duhovnu iu v-s;,ki ledivni o-«li. ampak zanesljivo ravno tako tudi vsakemu svetnemu \ lo-vekn. Ilivajc v I.jubljani sem slikala tol.ko •» tistem nemilem prepiru zastran jezika med Slovenci in Nemci . in spa-zila s«'tii marsiktero zoperuost. ki je od ond«d izvirala Kavno zato me je s tem bolj mikalo brati, kako brez vse strasti iu straničnosti je gledal ranjki knez in škot to hudo
odverniti, in prečudovala sem ob enem njegov bistri nm, njegovo domoljubje in njegovo pravičnost. Jaz spoštujem vsacega človeka, k ter emu gorko serce bije za njegov narod, in kadar je prašauje za tako bistevno reč , kakor je jezik, srednik \saktere duhovne omike pri kterem koli si bodi ljudstvu, je gotovo vterjena dolžnost «e zanj poganjati, zlasti tistim, ktere jc Gospod pred druge kakor svetilnike postavil. In kako prečudno rodovitno jc bilo djanje tega velikega moža v tem področji! I.e škoda, da ga je tako zgodnja smert prehitela, ker menim. da na tem polji bi bilo še obilno dela za moža, ki ima za to serce iu dlan. — Tudi v Ljubljani pomanjkljiva olika duha močno zvonec nosi, in eden bistvenih vzrokov tega tiči ne mara ravno v tej jezični pri-teznosti. Sploh sem ondi saj pri ljudeh, s kterimi sem zadevala. -pazila veliko umnosti, pa malo vednosti in šc manj djauskega spolnovanja tega. kar se jc kdo naučil; nekako praznost v ziioiiaiijem. nezmeren lišp (lukstis:. in nekako zunanjo naprto videznost; k temu [ta kuj zbadljive ušesa za poslušalec resnice . bodi si v pridigah ali v osebnih pogovorih. Temu nasproti pa tudi veliko blagodušuosti, priscrčno.-ti in piiro|enega pobožnega čutila, ki pa škoda, da ga tolikrat debela po-veliiost (materialnost j zatopujc. Iz laccga ljudstva pa se da kaj izobraziti, ako se pravi po-močki rabijo, in lavno v l.jubljani -cm našla med duhov-st v o ui toliko olike in občudovanja vredne gorečnosti. da se je v resnici naj lepšega sadil nadjati za prihodnje. Ako bi sc občutni mesiniraiii na to navadili, da bi mogli resnico poslušati, bi bilo gotovo žc veliko pridobljenega; s tem bi dospeli k spoznanju svojih pogreškov, in to je pervi korak k h djšanju !"
Iz Ljubljane.	m. m. jc bila pokopana še mlada
| letna I. sil» pridna in pobožna Uisuliuarica č. M. .Marija <Mi-lina Hou-i|ii« t ki zraven druzih lepih lastnost ima tudi post bne za.-luge pri -d-tvu. Imela je slovesen pokop, pri kterem je med ditigimi bilo lipo število šolaric v beli obleki in « nu je zal venček na blazini pred njimi nesla. Ilog ji da| v miru počiva':! Pretekli četcitck siiio poslali pervi spomini lk zlaiomašniku gosp. Pircu v Krov-Ving po mizarji Luku God* c-u. i' Javorij . ki j- šil v daljno Ameriko si kruha i-!<at. Oddali -ino za zdaj le zlato iu stari steb. dciii.r. namreč 12 e* kinov in I tolarje; drugo sc bo po-ziii je p>* doveišeni zbirki menjalo v amerikanski denar in dopo-lalo. To bod « ve-eli ms častitljivi g. rojik. ko bodo vidili. kako serčne pr j;.lle imaj<i na Kranjskem! — \aj omenimo tudi licm-ga letnika ipavske gl »vne šole. kteii ka/.«-, da je l.ilo v-e mladine 13!! po številu. l*eilo se je ludi petje, s.,dj.i-s\:Jo-v :tioi eja. čebelarstvo, gospodinjstvo iu tihtniši oddelki ./ ..Illažr-ta in Ne/.ice."
Iz Maribora, v Puh «vske vaje. ki smo jih imeli v tukajšnjem -euienišii «d 17. do 22. -epi., so bile v resnici vsim pričujočim kakti pohleven dežek o poletni vročini za poljedelca, /bralo se je bdo !M vnanjih in 11 douiai i h gospodov. vseh vkup 1.) iu med trmi ludi mil. knezoškof. ki so «iz ilaii v semenišu prebivali, v.-ako jutio sv. mašo za i.:ii služili . ler /. nami vred duh. vaje opravili. - Po-glavii ia reč pri duhov-kih vajah jc serčna volja deležnikov. kolikor le mogoic, nur bolj«* to sv. delo opraviti; zamore pa tudi duhovski voditelj k srečnemu vspiliu veliko pripomoii. ako j«- mož pravega dnini. Imeli sin<» zares «a-eega <luhovskcga voditelja, ča-titega g. Ilo m a na S. J. iz llcea, ki jc mož po volji lložji, kteri ua tenko pozna vse kotiee človeškega serca, pa tudi zaklade lložjc milosti, ktere ve z ljubeznijo in modro besedo odkrivali iu kaj ganljivo deliti. B-»g mu plati stoterno! — Vsi veseli, vnovič okrt peani in za svojo prevažuo službo navdušeni smo sc 22. po sv. Obhajilu razišli s serčno željo, prihodnjo jesen, če nam ljubi Ilog milost duhov, vaj nakloni, taistih zopet vdeležiti se, ker vnovič sc je vsak prepričal, kako ilobro in pa c« Iii potrebno jc za duhovnika, da sc vsaj enkrat v letu v duhovsko samoto umakne, in prav resno pogleda
nazaj v preteklost, pa tudi naprej v prihodnje, da pravega pota ne zgreši. Posebno v dnešnjih časih, ko mora duhovnik vsako pest kraljestva Božjega z duhovskim orožjem si pridobili, jc treba, da mu za ravnilo služi beseda sv. apostola Pavla: „Adinoneo le, ut rcsuscites gratiain Dei; q u a c est iu te (ter impositionem manutiin mearum.'' (II. Tim. 1.6.) Ce je bilo tega treba sv. Timoteju, kteremu njegov duhovski oča sv. apostol Pavel sam priča, da je bil poln j.nehlinjcne vereu: koliko bolj velja nam to vsim, ki se onim apostolskim možem primerjati ue upamo. Zatorej je le tega želeti, da naj sc prihodnjič duhovske vaje pri nas na taki čas odločijo, kedar ui tergatva ali druga bcinja pred vratini; naj bi se j.h še več vdeležiti zamoglo te prelepe iu ne-ogibljivo potrebne naprave katoliške. - Druga lepa svečanost jc bila na večer 24. kimovca v Slomšek o v spomin. pri kteri sc jc sošlo iz daljnih in bližnjih slovanskih krajev toliko sveta . da jc bila dvorana vsa natlačena. Ze zjutraj so sc pripeljali verli ljubljanski sokolci v svoji lepi opravi. \jih lepo in modro obnašanje sc nam jc jako do-padlo, in kaj lepo sc v tem oziru odlikujejo od marsiklerih ,.(umeijev. pri kterih jc posidmo ob nedeljah in praznikih dostikrat kaj graje vrednega. Perva pot sokolccv jc bila k grobu ljubega Antona Martina, kjer so mu krasno pesetn zaprli. Poleni so se podali ua bližnji griček k cerkvici sv. Barbare, on ii so, kakor sc kristjanom spodobi, Božjo službo imeli. Slava vam, sokoli slovenski: perva in naj imcuituejši dolžnost človeku je, «1 a jc v ti j a nji kristjan. Kdor Boga in sv. cerkev zaničuje, ni piškavega oreha vreden, naj si tudi po telovaji krepča svoje grešne ude. — Izmed gostov odličnih imenujemo le gg. Toiiiana. Bleivvei-a. Kosta, Kinspilerja, liazlaga, oba skladatelja Ipavica. Sokolci so začeli svečanost s svojimi igrami, ki so nas prav zanimivale. Sledilo je pet je s prekratkimi govoricami. Zares ..prekratke" so bile; kajti čuli nismo slovesnega nagovora, ki bi bil ,,c\ profes-o" pravi pomen tc lepe svečauo-ti v-e-trausko z živo besedo razložil; govorilo sc jc Ic bolj ,.ex improviso", kar jc škoda, ker se je zamudila lepa priložnost, Slovencem prav razločno povedati, kako sc naj vedejo po namenu iu duhu modrega svojega voditelja pokojnega Slomšeka. — V ponedeljek zjutraj j«' bilo un.itvaško opravilo za pokojnim vladikom v stolni cerkvi, kjer sc jc bilo zbralo lepo število deležnikov Slomšeku ve svečanosti. Pa -e lepše bi bilo, ko bi bil odbor za Slomšckov spomin tudi cerkveno svečanost v svoj program vzel, in ko bi bili slovenski pevci vsaj eno pesmico v cerkvi zapeli. Ilvala pa vender gospodom, ki u -o cerkvi ne svečanosti zamudili!
koiiiniška dekanija na Krasil. (Dalje.) Kakor Staniči stoji na visoccm hribu, od koder jc piijeten razgled i,a vse strani okrog, tako se njemu na-proti reifcnbciška farna vas razprostira po dolini, ktero si je polok llrenica lazkopal med visociiiii gorami, iti hiti lucil njimi naprej, da sc pri Dornbrigu razlija v Ipavo. Na levi strani potoka Brcnicc stoji na stermem skalovju kaj mogočno stari mfenherški grad, zdaj lastnina grofa l.autierovcga ( l.autieri). Obdaja ga močno obzidje, in iz sred grajšine kupi visoki stolp, s kterega [ui vsaki posebni priložnosti germi strel velikih starih grajšin-kih možuarjev. da sc daleč okrog po dolinah in med gorami razlega.
S. dauji posestnik grof .Janez l.autieri jc prijazen mlad gospod, vnet za vse ilobro, posebno pa za Božjo čast. To sc jc ludi o tej priliki pokazalo, ker ravno on sosebno jc marsikaj poskerbel, kar je o nadškofovem obiskovanji pripomoglo k Njih častni sprejemi in k olepšanju cerkve.
I ukraj potoka, tudi ua griču, grajšiui nasproti pa stoji farna cerkev. Akoravno jc ona prav čedna in ima kain-nitne oltarje, je vender veliko premajhna za 2500 farmanov. Pravijo, da bo kmalo podaljšana — iu ui dvomiti, da se bo to zgodilo, ker vis. čast. gospod Janez Pire, rei-fcnbcrški fajmošter, so za vse dobro vneti, iu zlo delavni, pa umni gospod.
Med drugimi rečmi cerkvenega orodja je viditi posebno lep mašni plajš, kteri jc narejen iz svilnate robe, ki ima z zlatom iu svilo vezene podobe. Pri li priložnosti vprašam , kako je to, da je pri uas tako malo lepih ntašuih oblek najti?
Mislim, da (o od tod izvira, ker sc sploh mašne obleke narejajo iz capastc zidane robe, ktera je sicer na videz lepa, toda naglo se poinečka in sterga. Kar toraj kak skerben duhoven letos napravi, je že v treh letih cuujasto, v šestih pa razterguno. Velikrat pa take reči kupovati rado primaujka denara, kterega sc zraven tega toliko izda za druge k ccrkovni Božji službi potrebne reči.
Ako bi se pa umetno vezena svilnata roba, namc-šana z zlatimi nitkami, pri napravi mašne obleke rabila, bi bilo delo kaj lepo iu tako rekoč večno. Mašni plajš, narejen iz vezene svilnate in nekoliko zlate ali sreberuc robe, ostane po 100, ludi 200 let dober, tet den ino lep, in bko sc potem svilnata podstava začne tergati, se zamorejo vezene podobe iz nje iztezati iu našiti ua novo belo ali rudečo svilo, in plajš jc kakor iiov, pa brez velikih stroškov.
Vezenina z žido in zlatom se lahko prav lepa in draga, ali pa tudi po ceni dobi. S sto goldinarji sc zamore vezenina s križuatim šivom na slraiiiinu prav le pu oskerbeti! To delo je naglo narejeno in jc stanovitno. Ako pa hoče kdo imeti z malimi stroški vsakdanji plajš, sc utegnejo temni kraji vezenih podob z volno delali; to jc pol ceneji in ravno tako tet dno. Posebno lepa je (ista vezenina, ki ima po mašnih plajših podobe iz življenja našega Zveličarja, ali kaj cuaccga. Toda to delo mora tudi biti vseskozi umetno z loko vezeno, nc pa tovarniško ali f.ibrično. ktero poslednje jc sluiio in nima terpeža. Današnje dni sc vezenine vsake baže z volno, svilo, zlatom in srebrom in z biserji narejajo po samostanskih in druzih dekliških ohcrlnijskih šolah. Prepričan sem. da bi naše gospe Uršulinaricc ali šolske in usmiljene sestre ter sin tuicc v Gorici rade sprejemale vse take dela iu jih lepo iu (udi po ceni doverševale; toliko raji, ker bi sc pri tem njim izročeni dekliči vadili cerkveno obleko naprav Ijati.
Tudi gospodičiuc iu gospe, ki so sc žc zdavnaj tacih del v šolah naučile, in imajo potrebnega času iu premoženja, bi lepo ravnale, ako bi s svojimi lustuimi rokami sem ter tje napravile kako lepo obleko zu hišo Božjo
Zgodovina nam veliko pripoveduje od devic iu gospa vsih časov. klere so kaj umetno vezene mašne obleke napravljale zu lložje hiše. Tako je sv. Ilclcua cesarica z lastnimi rokami vezla Marijino podobo; — Fteln da, anglosaksonska kraljica, je vezla drago šlolo; - škof Duustau je obrisal obraz masnega plajša, po kterem ga jc vezla iu naredila neka imenitna iu pobožna gospa; — sv. F.vstudiolu je veliko mašnih oblek izdelala v 7. stoletju. Tako tudi Ilugoii-Kapetova žena Adclajsa ; — ogeisk.« kraljica Gizcla, žena Slefuna, kralja, — in v nedavnih časih Marija Terezija. Vsili ravno imcuovunih slavnih žen dela so večji del šc viditi.
Te imenitne vezenju posnamejo že sem ter tje gospe iu gospodičiuc raznih dežel, ktere zediujciic v družbah delajo vezene robe, svilnate iu zlate, posebno za ubožne ccr-kve iu za soseske, ktere takih reči plačevati nc morejo. Vsaki pa, kleri v to društvo (društvo večnega češenja sv. Rešnjega telesa) stopi, svoj letni denar društvu plača, da sc veliki stroški poravnajo za svilo, srebro in zlato, kterega je k vezenini treba, **)
Pri napravljanji masnih plajšev iz svilnate, voluate ali zlate vezenine pa, preden se kaj napravi, je treba zvedene može poprašati, po kakem obrisu naj sc vezenina dela, zakaj obris mora po različnosti cerkvene zidave (cerkvenega zloga) razen biti, gotiški, romanski, gerški itd. Naj si toraj v. č. duhovšina mašne obleke napravlja po ravno naznanjeni poti, in mašna oprava bo lepa. terdua iu stanovitna. (Konccnasl.)
*) kar jc dobro znano od ljubljanske podružnice za vedno češenje sv. K. Telesa in za lepšanje uboinih cerkev.
Iz Amerike.
G. .lak. Krlah to-le piše svojim sošolcem:
Columbtis Plattc Co. Ncbraska Territorv, 2S. avgusta 1805.
Predragi nekdanji součenci! Ker vem, da radi včasih čitatc tudi kaj o Ameriki in sem prepričan, da gotovo vsi prebirate Danico, sem si namenil ,,Zgodnjo Danico" prositi, da bi tc-lc vcrstice natisnila. Večkrat sc spominjam drage Slave, in željno pričakujem žc dolgo Danice, ktero sem si bil v pismu omislil. i Zc jc preteklo več mescev, kar nisim vidil tega časnika; kajti prišel jc čas zapustiti priljudno Milvoki za zrnirom iu se podati daleč proti zahodu. Kar časa sem bival v inilvokiskem semenišči, mi jc Danico pošiljal g. Trobec. T. rožnika sem zapustil semenišče za zmirom, zakaj doveršil sem vse nauke, ki sc učijo v semenišči. <». rožnika smo imeli v ..Salczi-janu" velik „Pickiiick" ali shod, ki so ga napravili udje katoliškega središujega društva. Ililo jc piičujočih mnogo ljudi in vsi so bili zidane volje. Dcklamirali so učenci, du jc bilo kaj iu tudi igrali ..BonifaciuV To igio je napravil g. Katzer iz l.inea. V začetku iu ob koncu sva zapela gosp. Steru iz Stallhafcn-a na Štajerskem iu jaz dve pe-mi. 7. rožnika sem sc odpeljal, iu zapustil za zmirom lepo miči-gansko jezero. — V Cikagi sem uajdel veliko Slovencev iu sem govoril s tcmi-le: z gg. Pešel-om, Tomec-eiu. Zagai-jem, Peče-tom, Kupc-tom, Vcrtincc-cm (llervalom i. Sla-liau-oiu, Gorše-tom, Vudijuu-oui, iu pii čč. oo. iciemptn-rislih z gospodom Rcš-em, ki jc koroš. c iu sloveu-k » govori. V Cikagi sem sc mudil .*» dni iu sem veliko m enega vidil. 13. rožnika sem sc odpeljal iz Cikage po Bom lii.glon-yiiincv-žclezniei proti južnemu zahodu, ko piiderdr.iiuo do (Juiucv, do Misisipa. zapustim sjiel za kratek ča- vožnjo iu sem se malo počil v Ouiucv. Tukaj sc prepeljem ce/. Misisipi v parobrodu iu sc odpeljem po Palmira-llauihal-žclcznici do velike reke NI i - n i i v mesto sv. Jožef. Ila-nibalska železnica jc uaj bolj nevarna v severni \oicriki. 270 milj daleč so šine položene po travi iu slabo staknjene in prav redko podložene. Kavno jc povsod, ali blatno tako, da je joj. Večkrat jim jo hlapoti usel tje po preriji t travniku) iu skoraj v tla zlezel. Veliko nesreč se je zgodilo tum, in zdaj sc govori sploh, da naj si v>aki ; upi« d napiše zadnjo voljo iu potem naj <c vsede na voz ve. I.udje sc niso radi vozili po tej železnici, iu ku| su modri Vme-rikani napravili? — Cstanovili so .,iisc-iusnraiicc i zavarovanje) in \ <ak popotnik plača 2.i sentov. I'c sc pripeli nesreča. plača dru/.ha za ozdravljenju iu bolečine, iu ee >c kdo ubije, da njegovim ljudem 3000 tolarjev. Jest sem se srečno vozil, akoravno nam jc hlapon hitel večkrat t;e po travi jo v darili. Od Cikage do sv. J.ižcfa sem sc pcliul t i ."i s milj d-ilcč. V št. .lok-u sem sc spravil ua parobrod iu sc štiri iu pol dni iu noči vozil po Misuri-u do Omaha-Ncbraska Teiritorv proti severu. Oiiiahu mi me že prečast. škof težko pričakovali; zakaj velika jc dežela, pa samo Ti duhovnov. 11*. rožnika sem došel k škofu, 22. dobil tousuro, 23. štiri male rede, 21 siibdiakonstvo, 2<i. dia-konstvo, 27. mašniško pos večen jc, in 29. rožnika sem bral pervo sveto mašo v stolni eerkvi, ktera |c pa tAa. da sc Hogu smili. MMimo pa letos novo veliko sozidati za 40.000 tolarjev. 1. mal. serp. so me že poslali mil. s'.o( v misijon, ls0 milj daleč v divje puste prerije (pol|aue). Vzel sem mašno opravo v culico, jo privezal na sedlo ter jo mahnil proti severu pri Misuri. - Obiskal iu poiskal sem veliko katoličanov iu sc mudil med njimi poldiugi mesec zmirom popotovaje. Z velikim veseljem so me povsod sprejemali iu rekel hi, da sc mi je ves čas dobro godilo, če bi Ic mosijuitos (nekakih komarjev) toliko nc bilo. Opikali
Opomba. ..Danico" za V aa je naročil v. c. o lir. !'l in Iu. avg. so bili poslani od tod vsi listi počemši od 31. jul. Lepa .hvala ca dopis; pran i m o večkrat kaj.	Vr
so me, da jc bilo strah. Tudi kač ropotač je dosti, ki pa ni>o čez sežen dolge, vender bati se jih je treba. Šliši se daleč Topotanje in potem velja: „take čare" — glej in pazi! — Tukaj imamo večino katoličanov, ki znajo samo angleško in zato jo moram tudi jest le po angleško rezati. Najdel nem v misijonu razne jezike in tudi spovedoval po angleško, nemško, francosko, talijansko, češko in tudi po h>daudeško. Akoravno ne zinam večine teh jezikov popolnoma . vender za silo si pa le pomagam. Najdel sem tudi gluhomutcev, ki so se pa pisavno spovedovati. 20. vel. serp. sein prišel spet k mil. škofu in že v dveh dnevih mi je podelil mestice ,,Kolumbus," 100 milj od Omaha proti zahodu. — Dobil sem malo cerkvico, prav novo in še ne piav zdelano, 60 milj daleč imam misijon opravljati na vse štiri strani sveta od svojega mesta. Veliko katoličanov imam, pa so vsi raztreseni. V nedeljo pridejo k maši, eni po 30 milj, to je, 10 ur daleč. Imam malo, lepo hišico in vertec iu si kuham ali sam, ali pa grem po hišah, da kaj dobim na zobe. Plačila gotovega nimam nič, ali vender mi ni uikakoršne sile, vsega imam za potrebo. Nosimo tukaj ravno tako, kakor drugi ljudje, samo černo obleko, iu po leti belo suknjo. Nemških katoličanov imam tudi nekaj, ali vsi so vero zgubili, vse je ,,freigeist" in „freimavrer." V mojo cerkev zahajajo vsi: mormoni, metodisti, protestanje itd. itd. itd., ker tukaj je v navadi, da zahajajo k pridigi brez razločka, bodi si pridigar Peter ali Pavel. Naj bolji katoličani so Irci, naj zanikarniši Francozi. — Čeravno so tukaj premnogoterc ločine (sekte), me vender nihče ne žali; pridige moje jim pa niso všeč, ker jim vselej tudi nektere besede povem, ki dokazujejo, da le ena je prava vera. — V „Kolumbus-u' so vsi terdni v premoženji, v veri in omiki pa so zlo revni. Vse bi bilo dobro pri nas, ali večina jih zgubi vero, žive kakor živina, in reva je njih duša! Veliko jih taji, da je nimajo. — Obilno imam dela in veliko bolj spridenih ljudi, kakor so divji Indijani. Skoraj bi rekel, da so divjaki bolj ljudem podobni, kakor pa „frei-m a vre rji." ludijanov imamo tukaj vse rujavo , ki niso sicer hudobni, ali vender se večkiat primeri, da kterega škalpi-rajo (mu kožo z glave potegnejo*. — Vojakov imamo zoper Indijauc v Nebraski okoli 20.000, ali vender so škalpirali divjaki letos precej belih. — 50 milj od „Kolumbus-a" so na enkrat 20 družili poklali. Ne bili bi sicer tako hudobni, ali vladarstvo pripomore, ker ima vraduike, ki divjake ogoljufajo. če le morejo. l,etos nam Indijani zelo žugajo, zato imamo zmirom veliko vojakov pri rokah, kteri so pa še poredniši. kakor Indijani. Brez vsega reda letajo sem ter tje, kradejo, če le morejo, in včasih celo ropajo. — Kolumbu* je dozdaj malo mestice iu še le 5 let staro. Železnico prav hitro delajo in mislim, da že to jesen se bom lahko v Omaho po nji peljal. Vsak dan gre tukaj skozi 200— 500 voz v Kalifornijo in v bližnje nove zaklade, ki so ih ne davno našli. Vse lioče proti zahodu — zlata kopat. Ce bo tako. bo Kolumbus v kratkem veliko in bogato mesto. — Več bi Vam šc lahko pisal, ali časa mi pomanjkuje ... Zdravo tedaj, dragi nekdanji součenci! Z Bogom!
Jaka Kilah, misijonar.
Maj Je kej norega po širokem svetu f
Svitli cesar su 2(1. kimovca razglasili imeniten razpi> ;: I i inairfest do svojih narodov. V ti ni razpisu na/iuntijejo. da Njili vodilo ostane nepremakljivo diplom ali cesarsko pismo ud 20. oktobra IHGO, kterega glav na misel jc: m o {j o č n o i n c d i n o A v-strijo o hraniti i n v s c m raznim n a rudo m p r a v i c o s k a z o v a t i in varovat i. kako naj bi >e to zverševalo, jt- patent od 26. febr. 1861 do-ločeval, pa v djanji se ni poterdil primernega za dosego te naloge: cesarski namen se ni dopolnil. Velik del cesarstva ni imel zaupanja in še poslancev ni
holel dajati v deržavne zbore, med temi zlasti Ogri in Hervatje, ki so imeli že poprej prosto vstavo in stare pravice, ter so previdili, da februarjev patent bi jih jim kerčil, ako bi se dali vpreči v njegov jarem. Svitli cesar, kterih geslo je pravica, se hočejo toraj s tema narodoma, to je, z njunimi namestniki ali poslanci z lepo dogovoriti. Predložili bodo zboroma diplomo 20. oktobra 1860 in patent o deržavnem nameslništvu 26. februarja 1861 , in ako se primerni dogovori dosežejo, jih bodo potem tudi namestnikom druzih svojih dežel v prevdarek predložili. Cesarski diplom nepretresljiv ostane, kakor je zgorej rečeno, deržavni zbor pa za ta čas prestane in vlada sama bode med tem opravljala take zadeve, ki se odložiti ne dajo. Zdaj je tedaj vse na tem ležeče, da se Ogri in Hervatje v zborih, ki se bodo kmali sklicali, z vlado sporazumejo in se k temu, kakor pravijo svitli cesar v svojem razpisu, skažejo „darež-ijivega" in „spravnega" duha.
Ta razpis je veliko veselje zbudil na Ogerskrm in med slovanskimi narodi, pa ludi med Nemci, kteri so pravičnih misel in tudi drugim narodom želč, kar sami radi imajo.
„Presse," stara in mlada pa , in drugi judovski časniki bolj ali manj na glas zdihujejo in solze točijo zavoljo tega razpisa, ki vsim pravico zagotavlja po cesarski besedi: „J e s t hočem mir imeti s s v o-j i mi ljudstvi.44 Kako rade bi enake mačehe av-strijanskega blagra grenko pikale razglas, ko bi le ne bile cesarske besede. Tako pa je treba jezik za zobe; le med zobmi se jim strup cedi iz ust. „Presse" si upa ,,manifest" v naj globokejsi ponižnosti celo pretresati in pravi, da ni viditi „jasen" — scheint an Unklarheit zu leiden —, ker ni povedano, če se bodo sklepi namestnikov jutrovih kraljestev predložili v posvet širjemu ali tesnejemu deržavnemu svt tovavstv u, ali pa le samo deželnim zborom. „Politik" pa meni, tla le „Pressi" ni ,,jasno" pred očmi (dass nur die Pressc an unklaren Begriffen leidet); kajti, ako je djanje tesnejega deržavnega svetovavstva za ta čas ustavljeno ali zapkano, tedaj se taisto ne more zastran vstavine prenareje dogovarjati. — (,,Prager Ztg." meni, da poseben odbor iz deželnih zborov dobi to nalogo.) Neki časniki v Nemcih pa imajo drugo nadlogo: boje se za ,,deutsche Mission" v jutru, in „Voss. Ztg." pravi, ,,dass es ntin doppelt der Brruf lleutschlands ist, sich selbststandig zu consti-tuiren und datlurch seinerseits fiir die Deutschen in Oesterrcich und fiir den Einfltis* langs der Donau bis zum Schvvarzcn Meere, t ine feste, natiirliche Stiitze zu bilden."
Razne novice. V Milanu so čez 400 ponočnih ne-pokojnežev na pravilo djali in Milančani imajo zopet mirne noči. Ponočnjaki so vredni, tla se jim prav ojstri zobje pokažejo, drugač ne jeujajo miru begati pokojnim prebi-vavcem, ki celi dan delajo in imajo veuder pravico torej ponoti počivati. — O začetku tako nesrečno končanega poljskega rovarstva je bila ..Danica" opomnila, da rovarstvo zoper vlade je vselej pregrešno, da le s pravičnimi pomočki bi sc bilo treba Poljakom za pravične tirjatve poganjati. Kakor je bila na Poljskem tako imenovana skrivna vlada, tako se zbirajo zdaj po Irskem in po Ameriki cele velike trume skrivne družbe, ktere družuiki sc imenujejo ,,F c n i a u i", to je, Feuičani, ker se meni, da iz Fenicije so prišli na Irsko pervi prebivavci. Ti Fcniani imajo namen. Irsko s silo osvoboditi in od Anglije odtergati; dosegli pa bodo ravno to, kar so ubogi Poljaki s svojim rovarstvom, da jih bodo namreč Angleži šc huje tlačili in lerli. Ze se delajo pri' prave k zatertju Fenianov. Tlačeni narodi si zamorejo naj
bolj varno in urno s tem pomagati, da v veri in pre-obladavni oliki nravno moč dobe zoper tlačivce in ae po pravem iu postavnem potu stanovitno in moško poganjajo za svoje pravice. Rovarstvo in rogovilstvo pa je vselej pregrešno. Torej tudi Cerkev Feniane prekiicuje. Že se sliši, da kardinalprefekt rimske Propagan le je v tem pomenu pisal do škofa v Fiiadelfii, iu vikši škof v št. Ludoviku je prepovedal pokop nekega Feuiaua s fenianskimi šegami v cerkvi sv. Patricija. Pa tudi naznanil je, da Feniani se ne smejo dopušati k ss. zakramentom. — Da je Italija v korenini iu sercu katoliška in so jo hudobni bezničarji ie s svojim vpitjem in zvijačami v oblast dobili, to se kaže zdaj pri volitvah za deržavni zbor. Ljudje so se zmodrili, so se prepričali, kam jih vladarski ljudje brez vere pogrezvajo iu stermoglavijo; torej zdaj katoliške može v tolikem številu volijo in pri volitvah tako zmagujejo, da freimavrarje ne le po Laškem, ampak tudi po druzih deželah grabi strah in zgroza. — Sv. Oče so sc 13. u. in. povernili s svojega letnika Kastel-Gaudolfa v Rim. — Misijonar Veninger pravi, da Amerika se je v bivši vojski vojskovanja naučilu, ter je zlasti močna na morji, iu na to da se sme zanašati o razporih z drugimi velikimi vladami; njeni oklepniki ^oklepno brodovje) so na pervi stopnji ined vsimi, in ako se hoče kdo z Ameriko poskusiti, se zamore le na vodi zgodili. Koliko predstvo za Ameriko! ... Zastran Liukoln-a pravi Veninger, da je bil katoliško keršen in je ostal katoličan v svojih pervih deških letih v kenluški deržavi. Bivši pa potlej med protestauškimi prijatli in sorodniki v iliuoaški deržavi, se je po zunanje z njimi skleuil, kakor se pogosto v Ameriki godi. V sercu pa ie imel zmiraj visoko spoštovanje za katoliško Cerkev iu njeno cerkveno vlado, in to čutilo jc o vsaki priliki razodel, kolikor koli je premogel v svojih okolišinah. Le samemu Bogu jc znano, kaj sc mu je snovalo, kuj se godilo v duši ob njegovem dolgem umiranji? Da bi sc pač bil Gospod usmilil njegove duše! ... Tudi novega predsedniku Johnsoua hvali Veninger iu pravi, da jc Ameriki sreče vošiti zanj, ker ujegove načela so zmerne iu umne, v stanovitnem značaju pa Linkolu-a še prekosuje. Pataglavci **) (parteigiinger) pri lijem nič ne opravijo. Ze so ga presbiterijani nadlegali, da naj njih zinotc izreče za deržavuo vero; Johnson pa o tem ni hotel ne besedice slišati. Te puritanske duše novo-angleških deržav so namreč po dokoučani vojski žc jele žugati: „Nič več sužnosti iu nič več papeštva ne" v zveznih deržavah, in močno šuškajo zoper katoliško Cerkev. ... O razširjanji katoličanstva po Ameriki pravi Veninger: Vterjcvanje iu rast katoliške Cerkve po tem delu sveta razveseljuje amerikauskega misijonarja. Kjer se je pred kaj leti sv. maša brala še v spaženi koči, stoje zdaj pogosto velike cerkve. To napolnujc druge ločine s prečudovanjem in strahom. Umni Ainerikanec pa prevdarja, kako božji je zuačaj ene, in kako čisto človeški zuačaj druzih verskih družb in družbic, in soluce resnice sega čedalje delj in globokeje. — Laška vladu hoče semeniša popolnoma v svoje kremplje dobili in jih po svoji novi, kaj pa da zveličavni šegi prestrojiti; sama jim učitelje voliti itd. Se ve da, so sv. Oče in pa škofje z njimi takemu samovladuemu ravnanju resno se uperli; pa tacemu protestovauju se premodro posmehuje graska „Tugespošta" (15. t. nt.) iu tako-le besedujc: ,,Diess vvird aber den Unterrichtsminister Natoli nicht hindern. in seinein Vorgehen fortzufahren, denn nur durch griind-liche Befreiung derSchule von allem Kirch-lichcnKinfluss kanu in Italien eine bessere Volksbildung hergestellt \verden." Tedaj tudi v
*) Pataglav se imenuje voz ali druga reč, ki na eno 6tran omahuje: čc je kdo zato kovač besed, ker domačo besedo „per si-
militudineiu" ali tropisko na drugo podobno okolišino prenese, to naj razločijo .Jezikoslovci — naj pa tudi vsim kovačem kladva izmaknejo in vesoljni svet i njimi pobijejo.
Gradcu že smerdi, saj v ,,tagespoštiniu pisarnici. — Pretekli teden je stopil necega dopoldne mož v naj boljših letih v neko dunajsko gostivnico, bit je pa tako naterkan, da se je komaj v sobo prizibal. Vender [mu ga kerčmar še nov poliček prinese. Nekaj časa mož pri poliču kima, pa kar na enkrat se zverne s stola in — mertev je bil. Vse zdravniško prizadevanje tli nič pomagalo. Pr. — V Brusel-nu bode jel izhajati nov velik katoliški list, „Le Catholiijue." Vrednik mu bode slavni Lud. Veuillot, kteri je te dni tudi v Rimu bil pri sv. Očetu. Papeževa vlada mu je dala zdatnih podpor, pa tudi orleanski škof Dupanloap je neki v to daroval 30.000 frankov in drug bogat katoličan (lliller) 100.000 fr. — Danes teden, to je 24. u. m., je obhajal kardinal vikši škof nadškofije Ferino, De Atigelis, svojo drugo ali zlato mašo. Zlata maša, se ve, je za duhovna naj tlrajši praznik, kterega se vsi njegovi prijatli vdeležujejo iu serčno vesele. Ta praznik spomina mašnika Kristusovega ua naj lepši dau, na naj častitljivši dau njegovega življenja, — na dan, ko je bil povzdignjen nad vse poglavarje in kralje ua zemlji, kakor pravi sv. Janez Zlatoust. Do tod bravši to dogodbo v „Unita" še nisem nahajal ravno kaj čez mero posebnega. Lasje pa so se mi žugali ježiti, ko pridem do besed: ..Toda presvetli fermski vikši škof je obhajal ta praznik v ječi! V ječi, v kteri je zapert čez pet let, brez zadolženja, brez pravde! Ni iincl te vtehe, da bi ga bil obhajal med svojo tleržino, to je, v sredi svojega duhovstva iu svoje čedc." .. . To je divjaštvo vsih divjašlev. Tako, kakor nova Italija, vlada lucifer v peklu! Več ui treba govoriti o teh frejmavrarskih lahunskih trinogih iu o „svobodui cerkvi v svobodni deržavi!" ... Torinski boljaki, duhovstvo iu razne srenje so hodili častitljivemu starčku srečo vošit in so se skušali, kdo bi mu priserčniši iu veči čast skazoval. Kteri tacega nedolžnega starčka in mučenca derže v ječi, so bolj neusmiljeni meni volkov, tigrov in krokodilov. ... Ali na smertni postelji — tu — tu jim vest pritiska! Mesca mal. serp. je v Neapeluu uincrl bivši minister Manna, tovarš Minghetov in Pisauelov, velikih ro-goviležev; la človek je na smertni postelji vse preklical, kar je poprej počenjal v prid rovarstva. Poslednji čas življenja je celo Minghetovi ženi knezinji Kampo-Rcalski naročil: „Recite svojemu možu, naj naznani prijatloin današnje Italije, da človek na smertni postelji z vse druzimi očmi gleda na sedanje reči. Sicer pa sem našel poslednjo dobo svojega življenja veliko tolažbo v tih-le (kaže na pričujoče duhovne) pravih in edinih svojih piijatlih. ..." — Angleški i ta laški časniki so v novo zagnali vriš o skrivni pogodbi med novo-laško vlado in Napoleonom III. da za neke zamene Piemont odpade Francii. — Učen človek v Itimu je une dni v neki družbi opomnil, da I. 1562 jc bila po Laškem enaka suša in čez mero dolga vročina, kakor to leto, in da po pervem deževanji so sc izcimilc škodljive merzlice z enako kužljivo niertvijo: samo v mestu Neapeluu je bilo uoierlo 20.000 ljudi za to merzličnostjo. (Unit. cat.) — Ljudolovski ali deuiokratiški časnik v Parizu je speval, drug conservativcc avstrijanske Italije mu je pa pripeval ali sekundiral: da so rimski jezuiti v Fraskatu napravili novi vstav edino in samo za laško boljarstvo ( aristokracijo). Zavoljo tega imenovano časništvo pila jezuite z nevednostjo zastran sedanjega časa, z neprevidnostjo itd. Resnica pa je, da v vstav v Fraskatu se jcmljo mladenči brez razločka stanu. (Unt. cat.) —
Gode, gode, zmiraj gode laž.
Trosi, trosi brez števila vraž. — Odkar so bili japonski mučenci tako slovesno razglašeni, se je našlo, da na Japonskem je še keršanstvo, ki se je mislilo, da jc čisto zaterto iu zgubljeno. Naj pred ko bo moč, bo izvoljen namestnik (vikarij) za to okrajino. — „Times" naznanuje, da po 4 letih je zopet odrinila perva barka s pavolo iz Amerike v Kvropo. — Razni zbori
sc boiio pričenjali vsi zapored, deželni 23. listopada, ogerski deželni 10. grud., hervaški že 12. listopa. — „Volksfreunda popisuje silno dušne nevarnosti ua barkah za tiste, ki se v Ameriko prepeljujejo v velikih trumah. Nesramnost in zapel)ivo-t je brez mere in kraja. V Ameriki sami pa, pravi, v eni človeški starosti, tedaj v kacih 30- 40 letih, polovica izseleev vero zgubi. — Neki brodnar v Podskali je gerdo Boga zaklel, ker ui dežja in je torej majhna voda. Popoldan so ga našli mei tvega, mertvud ga je bil zadel ravno, ko so mu hotli naznaniti, da je zavoljo preklinje-vjnja pri policii zatožen. —
Jtetl in pelin.
Proti koncu avgusta in v začetku septembra so učeni možje v Merili na Švicarskem močnik kuhali. Imeli so zbor v prid ..občinskih ved- aii učenost, tacih namreč, ki jih satan že skorej 200O let seje. da bi spodmaknil skalo, na ktero jc Kristus .svojo cerkev zidal. V tem shodu namreč so očetje framasoni, freimavrarji , mavtarji ali bezničarji slovesno ozuanovali hrezboštvo ali ateizem pod zagrinjaloin, da naj sc loči cerkev ml deržave in vera od nravnosti ali čednosti. Bezničar Kdgard Ouinet. ki ui bil sam pričujoč, sc jc z beziiicarskim pastirskim listom pričujočega storil, v kterem kriti, da vse ver-ko učenje naj se prežene iz odreje mladosti. Ti gospodje bezničarji pa niso veliko manj berlavi. kakor jc včanec šantavi satan sam, kteri že toliko sto in sto Irt s svojo bučo buta v Petrovo skalo, — si jo v-akikral razbije, pa šc s kervavo čepinjo in preden mu odbili rogovi v novo zrastejo, zopet v skalo teleba! Ti možje pa. kakor meni ..1'nita. * sc niso rotili le samo zoper Cerkev, ampak tudi zoper vladarje, kteri do čistega v njih rog ne trobijo. Tudi Napoleonu III so gorko kurili. Drugo leto v scptemhi u so odmcuili v Torinu svojo učeno kramo razkladati. Seplembmvanjc za Kaško nima dobrega pomena. Torej kliče ..Cnita": ..O ubogi, zares septembrovaui Torin!. Vse drugučno učenost so ozuanovali učtni, zbrani une dni v Trieru. \*sak v Berili zbranih, pravi „Cnita", se usti: Vednost sem jest! Tedaj, kar ni jest, to ni vednost. V Tiicru pa je vsak učenjak svoj lastni prinesek daroval občinstvu. in vednost v.-acega je vednost vsih.
Vlada, cerkev, narod — ti trije morajo enih misel biii. potlej ,e naiavno stanje in sieča; brez tega pa je ne-naravnost. anomalija, kakor n. pr. na Kuškem iu drugod, zlasti pa ravno ta trenutek na Spaujolskem. Vlada ondi je novo uaropano Italijo poterdila od svoje strani, narod in cerkev pa s celim serceni temu nasprotvata. Katoliški časniki zbiiajo upore, ali piotestc, kterih toliko prihaja, da jih že ne morejo nasproti natiskati. Stični časnik ..Pensa-miento" je bil namenil za mali Šmaren več pol imen razglasiti, bil pa je naval tolik, da tiskarstvo ni moglo zmagati in odložiti sc jc moglo, da se drugo pot polno razglasi. Naj veči zaderžek te potrebne edinosti so sedanji ča- mnogi freimavrarski in mnogi judovski časniki, ki motijo vlado. narod iu cerkev, zato ker do nobene teh moči niso ndkritoserčuo vdani, veči del pa ceikev čertijo, za narod selili sebe imajo, ali pa enemu delu v-c naklanjajo, druzega tuje. ohrekujejo in mu k večemu drobtine privosijo, ki drugemu z mize padajo. vlado pa išejo z velikim vpitjem, s hiimho. lažmi in p<- uho pic-lcpiti. tla bi z njimi v tu tog tiobila. Tak«» dela hudobno ča-ništvo anomalijo v «lerz..\!. poilp hujt razpt«i mttl vlado, cerkvijo iu narodom, in pj veti del ia .o prekanjeno, tla ga se po-tava ukrotiti ne m o i c.
V nekem jo/nem «•-keai me-lu je stara navada, da star« zenice um -to p Miietujo. ali neki za stalim piimčruo — pi^kavo plato. :.ii pa zati«. <!a smejo po mestu beračiti, ti« i.: zap - iii". I '!i . » }• • sc zdi ..Budiv»jir*. da -taie želie bi -t t £a delj i.. «1 • /».t.'ile. 'oiej -o pii policii p|o-l»jo vlo-
žile, naj bi jih te dolžnosti rešila. Svetvalc so pa ob enem staruške, kako bi se ta reč dala zanaprej opravljati brez truda in brez stroškov: v dan ko se ima pometati, naj po-licijni komisar zabrani in prepove, da naj se ne hodi nc pod ostreškorn in nc po plošnjaku ali trotoaru, in stare ženice svojo čast in poštenje zastavljajo, da v prihodnje bodo mlade „dame" lepše pometale ulice, kakor pa se je dosih-dob godilo; zraven tega pa sc bodo tudi še občinski stroški zmanjšali. — Prošnja ui še rešena, sliši se pa, da vradnija utegne prej dati zapoved, naj se hodi po sredi ulic, kakor pa, da bi skerbela za snago mesta po upornih staroženkah.i
—	K vsemu temu bi morebiti ne bila od več opomba, da v predolgi obleki utegne sicer tudi nečimernost tičali, kakor v vsaki reči, vender pa taka obleka saj za čednost ni spo-tikljiva in je stokrat epodobniši, kakor pa tista kratka ,.pa-jacasta" naprava, zlasti pri mlajših dekličih, ki bi človek prej mislil, da ima pred seboj komedijantovke ali zamurke, kakor pa otroke olikanih staršev. Zviranjc in pačenje v tej reči jc brez kunca iu kraja, in kar je nezmernega in nespodobnega, kar čisto oko iu liravno čutilo žali: uaj so si starši svesti, da ui brez greha!
Iz Ljubljane. Bogoslovske šole se prično ft. t. m.
—	Vegatovo slovesnost so svetično obhajali 26. u» m. v Zagorici vpričo slovenskih veljakov in velike muožicc ljudstva. Maševal in govoril v cerkvi je g. dekan iu po-lanec g. Toman: preti rojstno hišo Vegatovo pa gg. dr. Illeivveis. dr. Toman iu fajm. Iluber. —
V	Terpinov i založbi je prišel na svitlo „A n g e I varh", molitvene bukve v čisti slovenšiui. Ta lična knjiga je natisnjena za moški spol posebej in za ženskega posebej iu obsega navadne potrebne molitve iu veliko pesem. Spisal jo je g. Ant. Kesar, katehet c. k. realke v Kjubljani.
Mšuhorske spremembe,
V	ljubljanski školii. Naslednji gg. so prestavljeni in postavljeni: Jan. Jud nič, iz Podzemeljna v Polom za aministr.; — Rajni. K a lan iz Dolenje vasi v Podzemelj;
—	Pri m. J a n. iz Kočevja v Dolenjo vas ; — Jan. A ž m a n, novoposv., v Kočevje za duh. poni., benef. in kateheta; Jan. Ju van ec. iz Ccmšenika v Cešnjice za administr.; — llenr. Z a gor j an iz Šentvida pri Cirk. v Cemšcnik ; Damij. Pavlic, novoposv., v Šentvid pri Cirk.; — Ant Zorni a n iz Senožeča na Selo ua Dol. za administr; — Fr. K ega n iz Selc v Senožeče: — Sim. Ju I en, novoposv., v Selce: Mat. Kulavič z Rake v Šentvid pri /ut.; — Val. Šara bo n iz Cčrkelj ua Rako; — Kor. Bcrgant, novoposv., v Cerklje; — Jan. Janša iz št Jurja pri Svib. v šmartin pri Kitii za benef. iu duh. pom.;
—	Mih. Mogolič, novoposv., vSentjuri; — Mat. Jereb iz Šmartna pri Kit. v Soro; — B«»štj. Ceha še k iz Sore v Čatež; — Mih. Kotnik iz Čateža v Dob: — Fr Bogataj iz Doba v Kamnik; — Mat. Kaduncc. novoposv.. v Vinico: — Anton Osa na. novoposv.. za duhov, pom. v Cerni verli; — Sim. I.ovšiii iz Dobernič v Bloke;
—	Ant. Rozman iz Blok v Dobemiče; — Jan. Bcrčič iz spoti. Ilirije v Poljane pri škof. l.oki: - BI. Sok lic novoposv.. v spoti. Idrijo; — Matej Jereb, -ein. duh., za duh. pom. v Kočevje. - Kamnogoriška duhovnija je podeljena g. Kor. Bcrn i k u. duh. pom. na Vačah.
MPobrolni tiar vri.
<; o s p. m i s. P i r c u z a v e z i I o. (>. J. P. 1 v elik križavcc. — Neka dobrolnica 3 stare dvajseticc. 1 st. pe-t ico iu T po 25 u k r. - Neka pobožna devica /.ločila v poslednji volji 50 gld. Preč. g. J. V. 2 gld.
Za afrik. mis. Neka dobrot niča I gld: