METROPOLIT SLOVENSKI
Slovenci smo dolili svojega nadškofa, ljubljanska škofija je postala nadškofija. Ko so lani ob petstoletnici ljubljanske škofije njeni ka noniki prosili v tem smislu papeža, je ta z bulo 22.decembra 1961.u= godil njihovi prošnji in naročil zagrebškemu nadškofu,da umesti dr.A. Vovka, škofa ljubljanskega za,nadškofa. To se je zgodilo letos 2.mar ca in brez dvoma je bila ta zgodovinska slovesnost najlepša spominska proslava petstoletnice obstoja osrednje slovenske škofije. Mi se pri družujemo veselju in ponosu vernih Slovencev in izrekamo iskrene če= stitke ljubljanskemu nadškofu prevzv.gospodu dr.Antonu Vovku.
Kar zadeva odnos svetnih oblasti do cerkvenih se je ta na Slovenskem tekam let vsekakor zboljšal. Na pol podivjani partizani, ki so dobro zapustili gozdove in se nenadoma znašli na parketih, so se tekom let le; naučili, da so vljudnost, osnovno spoštovanje človeške osebnosti in "kul turn os t", ki so -Je vsa usta polni, prvine vsake dostojne in spoštovane družbe. To spoznali tem laže, potom ko so v potokih znoja in krvi udušili vsako politično opozicijo in narod napravili od njih gospodarsko popolnoma odvisen. Toda pozabiti ne smemo, da je tega i= s tega Vovka, nadškofa ljubljanskega, ki ga je 2.marca letos sprejel predsednik republiške skupščine Slovenije Miha Marinko, dobrih fleffet let prej kot škofa ljubljanskega tolpa komunističnih podivjancev po= lila z bencinom in zažgala, no da bi komunistična oblast to naj os tre je kaznovala če že tega ni preprečil a. To naj bo zapisano, da ne bo ni koli pozabljeno.
Kljub tej spremembi na boljšo pa je položaj Cerkve na Slovenskem še vedno težaven. Kako na ruševinah zgraditi novo krščansko družbo, je naloga, pred katero stoji sedanji metropolit slovenski. Zdi so nam u mostno, da ob tej priliki ponatisnemo nekaj misli is odličnega uvod= nika februarske "Slovenske državo":
"...Ko se je začel razkroj krščansko družbe,so jo kot obramba in jez proti temu rodila politična aktivnost kris tjanovrnas tale so stranke,“ zgrajeno na krščanskem svetovnem nazoru. To gibanje jo zadržalo zma= go protikrščanskega materialističnega koncepta sveta in življenja po nekod le za nekaj časa, drugje pa drži ta jez še danes. Toda vzrokov to jo razkroja družbe to gibanje ni ozdravilo, tudi tam ne, kjer so= vražni koncept še ni prišel ha oblast. Nasprotno, zdi se, da je colo škodilo krščanstvu kot ideologiji. Nevarna kombinacija vere in poli= tike nosi v sobi neizbežen proces kontaminacije: vera nehote dobi po litične poteze in politika se naleze pod vplivom vero autoritarnih elementov, ki so lastni značaju vere in zakrijejo idealni princip po litike - demokratičnost.
"...Krščanska zgradba družbe pri nas doma je v razvalinah in nova go ncracija, na kateri bo slonelo bodoče politično življenje,je v glav= nem razkristj anjena. Cerkev doma jc v istem položaju, kot v prvi do= bi krščanstva, ko jc morala osvojiti družbo. To nalogo pa lahko opra vi krščanstvo le s svojo notranjo močjo. Različno izjavo kažejo, da so Cerkev doma toga zaveda.
"...Naj sc politična normalizacija v domovini izvrši kakorkoli,kombi nacija vere in politike ne bo imela mesta v bodočem političnem živ = Ijenju Slovencev. Saj si je Cerkev niti ne želi. Vsak namreč,ki bi veri hotel vsiljevati svetne, politične berglje, bi iz vere po sili delal hromca, ki brez opor hoditi ne more. Pa načelu: cesarju kar je cesarjevega in Bogu kar je božjega, bo bodoča politična organizacija domovine morala biti grajena na političnih in gospodarskih argumen = tih ter, sloneča na naravni morali, ustvariti v smislu demokratičnih •idealov tisti svobodni politični okvir, v katerem bo krščanstvo iz svojih zdravih korenin lahko razvilo vse svoje sile in prekvasilo družbo. Takrat pa bo tudi politično življenje dobilo krščanske osno= ve, ker bo izraz družbe, ki jo bo uravnavalo. Vsako politično vsilje vanje krščanstva bi rodilo le odpor proti krščanstvu samemu in proti oblasti, ki bi ga hotela vsiljevati..."
Vse kaže, da se novi nadškof ljubljanski tega dobro zaveda in da je usmeril Cerkev na Slovenskem v tisti tok, ki ji ga narekujejo izkuš= nje preteklosti, duh nove dobe in vizija bodočnosti.
Tudi mi se pridružujemo molitvi msgr.Bukatka na dan slavja: "Na mno= gaja 1jeta!"
DOMOVINA ALI PONOS?
Nova amnestija je vsekakor najobsežnejša in naj temeljitejša,kar jih je Jugoslavija objavila po vojni (gl.poročilo na 15.strani.) Treba je priznati, da je titovske oblasti v sedemnajstih letih precej pa= met srečala, čeprav se še zdavnaj niso poboljšali do znosne mere.Go ^iti,,revolucionarni fanatizem toliko let po vojni in toliko let po izobčenju iz pravovernega komunističnega tabora se je celo Rankovi= ču^zazdelo preneumno, kar veliko pomeni. K večji popustljivosti in večjemu človeškemu človečanstvu (ali res priznajo, da je celo nji = hbvo človečanstvo bilo včasih nečloveško?) je vsekakor največ pri = pomogla sla po dolarjih, funtih in markah, katerih se nadejajo od o biskovulcev iz tujine.
Amnestija bo najprej privlekla nekaj revežev,ki se niso znašli v no vem svetu in se bodo v obupu vrnili domov. Toda kasnejši tok obisko valcev z zapada bo mnogo važnejši in mnogo bolj donosen,kaj ti amne= atija bo nedvomno pomnožila obiske emigrantov v Jugoslavi j i, ki bodo morali biti precej podloženi, da si.bodo lahko privoščili počitnice. Sabo bodo prinesli tuje valute. Lenar bo v prvi vrsti koristil so = rodnikom in znancem, v drugi vrsti pa celi deželi ( in še posebno bančnim ustanovam,ki bodo zamenjavale dolarje in potniške čeke.) Že to ni nič slabega.
Lruga stvar pa je šc boljša. Pomnoženi neposredni stiki med emigran ti in domačimi bodo povečali medsebojne vplive v obeh smereh in teh se nam prav nič ni bati. Emigranti bodo spoznavali nove domače teža ve in vprašanja; tako se bodo manj sami sebi smilili in bodo manj pogrevali postano medsebojne razprtijo. Po drugi strani bodo videli tudi nekatero uspehe sedanje Jugoslavije, kar je spet dobro, da se s tem otresejo miselnosti prvih povojnih let. Ljiidje v Jugoslaviji pa bodo videli v obiskovalcih predstavnike zapada. Upajmo le, da bo do obiskovalci dobro oglašali zapadne demokratične ideje in ne samo izobilje pod kapitalizmom. Eno in drugo je privlačno in skupen vpliv mnogih obiskov bo edino lahko pozitiven.
Tretja zadeva pa je težja in zelo kočljiva: ker titovsko oblasti ni so objavilo listo tistih "zagrizenih sovražnikov našega ljudstva",
- v frazeologiji so komunisti zares mojstri; ko bi bili tako dobri tudi v gospodarjenju! - "sovražnikov",ki torej no prihajajo v poštev za amnestijo, je birokratično logičen postopek,kot ga nakazujejo ju goslovanski časopisi: begunci,ki se žolc vrniti ali "urediti odnose v tuji deželi",naj pri jugoslovanskih predstavništvih prosijo za am nies ti j o.
Kaj to pomeni? Kdor Too prosil za amnestijo, Too s tem priznal "zloai= ne" ali dejanja, katerih so ga komunisti obtoževali, sicer mu amne = atija ne hi bila potrebna. To kajpak tudi pomeni sprejeti komunisti; no verzijo medvojnih dogodkov! In to pomeni dalje, dati komunistom v roke orožje, ki se ga bodo ob svojem času gotovo poslužili v svoji Propagandi. Kdor bo torej prosil za amnestijo, pa četudi je ta pošto pek zdaj videti še tako formalen, bo pred svetom priznal, da je res, kar trdijo komunisti: da je bil protinarodni element, kolaboracionist in da je vsph sedemnajst let ali manj varal svoje zapadne prijatelje češ da je bil demokrat in da mu je bila borba vsiljena od strani ko= munistov z njihovo revolucijo; s tem bi torej priznal, da so bili le komunisti tisti, ki so se borili za narodovo svobodo.
Taka odločitev je za emigranta, ki nekaj da na svojo čast, izredno težka. Izbirati mora med domovino, ki jo gotovo lju©i z vsem svojim srcem in kamor bi se rad vrnil, in med svojim ponosom, dos to j ans tvcm svobodnega človeka. Odločitev v tej hudi dilemi more biti kajpak sa= mo osebna in zelo verjetno se bo prenekateri odločil za prvo rešitev iz čisto osebnih razlogov. Mi ga prav gotovo ne bomo obsojali zaradi tega,kot tega nismo storili v preteklosti v nekaj poznanih primerih. Prepričani bomo, da se tak povratnik v svojem srcu ne bo spremenil,& je zares bili svoboden človek, demokrat. Laž je imela in bo vselej i mela kratke noge, pa četudi od časa do časa kaže, kot da bi zmagova= la. Za velikim petkom je še vedno prišla Velika noč, dan Vstajenja!
DVA JUBILEJA
Ze lani novembra je tednik SVOBODNA SLOVENIJA,ki ga izdajajo v Argen tini pripadniki Slovenske ljudske stranke, slavil dvajsetičtnico,kar je začel izhajati ( 22.nov.1941.) v domovini v času sovražne okupaci= je. List je z letom 1944 prenehal izhajati in se je znova pojavil še le štiri leta pozneje (1.j an.1948.) v Argentini, vendar pa pod istim vodstvom g.Miloša Stareta. Tudi osnovna smer lista je v bistvu osta= la is.ta.Mislimo, da ne pogrešimo, če ga smatramo kot osrednje glasi
10	begunske Slovenske ljudske s tränke,dasi se formalno kot tak ne o= značuje sam. Toda kot tiskana beseda pa je list mnogo več: tisočem slovenskim ljudem v Južni Ameriki je SVOBODNA SLOVENIJA tale or ek oč e= dina tiskana voz med tujino in domom, liaij, ki jim polog vesti in i= dejne hrane vliva tudi upanje v boljše čase. Čeprav smo z njenim u = rodništvom prišli nekajkrat navskriž, ko so bodisi enostransko poro= čali ali niso dopustili objave nasprotnega mnenja; čeprav bi želeli, da se list otrese predvojnih žurnalističnih manir in dopusti večjo svobodo izmenjave misli in poročil, da postane bolj obče slovenski list in manj strankarsko glasilo, so vendar veselimo njegovega uspe= ha,ki je končno uspeh vsega svobodnega slovenstva, in mu k jubileju Prav iskreno čestitamo.
V Angliji pa je NASA REÖ stopila z januarsko številko v svoje pet = najsto leto izhajanja (podobno kot naš list). Loto 1962. so njeni iz dajntelji, Savez "Osi ob od j on je'11, skupno s prijatelji lista označili kot jubilejno leto, v katerem naj bi preko jubilejnih odborov pojača
11	razpravljanje o perečih vprašanjih in obenem zbrali dovolj sred -štev v jubilejnem skladu, da bi v bodoče bilo manj težav pri izdaja= nju lista.
Vezi med našim listom in NAŠO.REÖJO* s o bilo vedno dokaj tesne, čeprav to na zunaj ni bilo vedno zelo vidno, in čeprav je NAŠA REG glasilo Politične skupine,ki jo izdaja, KLIC TRIGLAVA pa je politično povsem neodvisni list. Toda ideje, ki so spočelo oba lista, so bile iste : Pogumno gledati dejstvom v oči, no so bati svobodnega razpravi jan j* a’, spoštovati tujo mnenje, objektivno poročati, gledati v bodočnost in se učiti iz preteklosti ter opozarjati na vprašanja,ki jih prinaša čas. NASA REÖ je od početka obsojala pretirani nacionalizem in se za vzomala za demokratično Jugoslavijo enakopravnih narodov.Taka naj o= stane tudi naprej .K jubileju iskreno čestitamo.	TTOT,^TTv
Pl SMO. IZ AMERIKE
Z vztrajno berlinsko krizo., ki že vse od srede poletja vzdržuje zanimanje svetovne publike na višku, se j e tudi v Ameriki sami slednjič vendarle pričelo razpravljati o potih in načinih, po katerih naj bi se odpo-moglo zlu, ki je vsemu krivo: komunizmu. Razprava o borbi proti komunizmu je toliko bolj zanimiva za nas, ki smo podobne zapetljaje, podobne probleme, dvome in negotovosti, obotavljanja in slednjič drzne, čeprav morda tu in tam nembdre odločitve, preživljali že pred dvajsetimi leti.
Naravnost patetično je opazovati, kako se ameriško javno mnenje počasi dokopava do temeljnih resnic- o komunizmu, ki jih je znal predvsem slovenski kmet ločiti prav hitro ter se jim postaviti ob robu. Kakor v vseh vprašanjih se seveda tudiYvprašanju borbe proti komunizmu pojavljata dve poti in vkljub naporom vlade in raznih ideoloških ali verskih organizacij in skupnosti, ameriška javnost še ni prišla do odločitve po kateri poti bo krenila, katera pot je po mnenju večine tista, ki nudi največ upanja na uspeh in je obenem v skladu z ameriškimi principi ssfobodnj aštva in demokro' Rije.
Predvsem je treba razumeti v čem predstavlja komunizem nevarnost tako za ameriško demokracijo kot za svobodo veega zapadnega sveta in vseh ostalih predelov zemeljske oble, ki še niso padli pod komunistični Vpliv. Po svojem bistvu,.je komunizem socialni protest proti krivicam, resničnim aU namišljenim, ki so jih deležni nižji sloji od svojih družbeno višje situiranih	soljudi. To je ena ost komunističnega programa. Druga konica
tega dvojnega meča pa 'je gola grožnja nasilja in orožja, ki se kaže zadnje čase predvsem v oholem postopanju Sbvjetske zveze na mednarodnih konferencah, v Hruščovljevem razbijanju s čevlji po mizah glavne skupščine OZN, v zidavi sramotnega berlinskega zidu itd.
te odpravimo najprej to drugo ost komunizma' fizično grožnjo sovjetskega orož j a, je-jasno, da ostane svobodnemu svetu samo ena pot: doseči if vzdrževati takšno- vojaško premoč, da bo ta že sama po sebi preprečevala vsakršno oboroženo sovjetsko ekspanzijo 0 tem no more biti, ne sme biti in upajmo da ni - nobenega	spora med ljudmi, ki se ne vdajajo pobož-
nim željam in naivnim verovanjem.
Mnenja pa se dele in to ostro - pri vprašanju,, kaJco odgovoriti na ideološko grožnjo komunizma, s čim in kako zadušiti socialni protest, ki ga predstavlja in v katerem so našlo vsebino svojim stremljenjem nepregledne množice ljudstev v državah, ki so po svoji politični strukturi še vedno v sktoou takozvanih demokratičnih držav, a so v bistvu že načete od komunističnega raka in je njihova usoda vse prej kot gotova.
Na.s predvsem zanima potek te borbe na ameriških tleh' in tu že pri bežnem pogledu opazimo osnovno napako, ki jo zagrešujejo predvsem razne organizacije, ki so st borbo proti- komunizmu privzele kot svojo primarno nalogo. Spričo; vel tkega živi jenskega, standarda v Združenih državah je jasno, da takozvani socialni protest, kt_ ga komunizem predstavlja, nima tiste ostrine, ni tako nevaren kot recimo kje v Južni Ameriki. Združenim državam kot takim, je gola fizična grožnja mednarodnega komunizma veliko bolj nevarna in vendar se ljudje tega ne zavedajo. Godrnjanje čez visoke davke, ki so v glavnem posledica te grožnje, je praktično lastnost vseh Amerikancev; .goljufanje .pri izpoln-jevonlti prijav za odmero dohodninskega davka, je na žalost postalo ameriški narodni šport, ki ljudi zabava prve štiri mesece v letu, in ga nihče več niti zdaleč no jemlje v obzir kot krčenje zakona. Pomoč tujim državam je predmet vseh mogočih napadov - in zlorab in vendar predstavlja bistveni del borbo proti komunistični zaroti-
V osoredju takozvane borbe proti komunizmu so se v zadnjih mesecih pojavile razne ekstremno desničarske organizacije, ki so se doslej odlikovale predvsem po svojem glasnem obravnavanju svojih ciljev in namenov in no slepem in neosnovanem obdolževanju na levo in desno. Na letni kon-fer«ned. katoliških škofov, ki se je novembra I96I vršila v Washingtonu, je-nadškof William E.Cousin označil aktivnost teh skupin z naslednjo formulacijo: preveč poudarjajo nevarnost podtalnega delovanja domačih komunistov in se ne brigajo za svetovno.prodiranje komunizma; mnenja in poglede, ki jih večina Amerikancev smatra za zakonite politične ideje - čeprav morda kontroverzne - označujejo za komunistične principe; brezobzirno
napadajo gotove osebnosti češ da so komunistični simpatizerji ali celo agenti: nekatere teh grup odkrito zagovarjajo uporabo sredstev,, ki so popolnoma istovetna s sredstvi, kot se jih poslužujejo komunisti sami.3 temi ^besedami je točno označeno delovanje teh skupin, med katerimi je najmočnejša tako zvana ''John Biroh Society" in a a privatna gverilska skupina, bi si je nadeia ime ''Minutemen1', po znanih prvoborcih ameriške revoluüjeo
Predno si podrobneje ogledamo to zmotno postopanje, je potrebno pregledati način protikomunistične borbe, kot ga predlagajo odn.priporočaj o ljudje, ki bi jih lahko imenovali legaliste. Dobre strani tega načina so same po sebi razumljive in zgovorne, bolj nas zanimajo druge, slabe strani, kajti te so, ki omogočajo sam obstoj in očividno uspešen razvoj ekstremističnih struj. Knenje legalistov je, da je treba borbo proti komunizmu voditi z vsemi sredstvi, ki jih nudi demokratični ustroj, pa četudi so ta ista sredstva dvorezna in po svoji stvarni vsebini pomagajo tudi komunistom samim. Nevarnost drugačnega postopanja s komunisti leži v tem, pravijo lesalisti, da se. ljudje, ki se poslužujejo drugačnih sredstev tudi sami nalezejo totalitarnega strupa in izgube smisel za resnično in nepristransko sodbo.. Ti in taki ljudje so krivi, da. je pojem,beseda ''liberalen1, danes skorajda psovka, gotovo pa že kar istovetna s komunizmom' tako enostransko gledanje je krivo, da se vse socialne reforme - in nekatere izmed njih so bile ali so še tudi v Ameriki .krvavo potrebne - označujejo za socialistične ukrepe, ki so samo prva stopnje uvedbe komunizma.
Demokrati v besedah. ,
Slaba stran legalističnega argumenta leži v tem, da goli legalizem, suha pripadnost demokraciji, ne more rešiti zapadnega .sveta, zlasti še,
-ko ni v njej iskrenosti in poštenosti pa naj bo to še v takem nasprotju osebnimi, pridobitnimi željami bodisi posameznikov, organizacij ali držav. Grob primer te nedoslednosti je izkoriščanje prebivalstva Južne Amerike z strani veleposestniškega razreda in to. v državah, ki naj bi bile demokratične; dalje naravnost histerični rasistični sistem v Južni Afriki, ki^naj bi tudi veljala za prosvetljeno, demokratično državo. V Ameriki se' kaže ta nedoslednost predvsem v pretiranem strahu delodajalskega razreda kn vsled tega v njegovem nasprotovanju vsem socialnim reformam, ki so nuj-:ie in predvsem posledica razvoja človeških medsebojnih odnosov, kot jih narekuje čas sam in ne komunistična miselnost-
Ta nedoslednost in neiskrenost je našla svoj odraz tudi v ameriški zunanji politiki, ki se ne zna in ne zna identificirati z resničnimi težnjami socialno ogroženih narodov ih vselej znova zapravlja svoje dobro-imetje na račun reševanja interesov svojih tradicionalnih zaveznikov, pa četudi so danes ob pojavu cele trume novih'narodov, postali brezpomembni 7e napake so krive, da ljudje, ki so iskreno zaskrbljeni nad komunistično nevarnostjo, vijejo roke v obupu, da vidijo v komunistični infiltraciji tudi najpomembnejših mest v državni upravi edini odgovor, edino logično razlago tega nesrečnega položaja ter da se v tej svoji nerazsodnosti in nivnosti mečejo v naročje ljudem, ki skušajo hudiča izgnati z Belcebubom.
"Minutemen’', privatna 'gverilska organizacija, se po lastni izpovedi pripravlja za čas, odn.za primer, da bi bila Amerika okupirana od Sovjetske zveze in bi bila potrebna gverilska borba. 'Organizacija je tajna, čeprav je njeno vodstvo znano. i.lant hodijo na nekakšne orožne vaje in kot sami trdijo, zbirajo orožje v tajnih skrivališčih V političnem oziru je ta grupa manj aktivna in njene vodstvo ne daje kakih kontroverznih izjav in mnenj.
Bolj glasna je takozvana ''John Birch Society", ki nosi ime po kape-t nu Birchu, ki je bil kot častnik ameriške obveščevalne službe ubit' ne-'j dni po koncu vojne v Aziji. Ubili so ga Rdeči Kitajci in člani te or-anizacije ga smstrajo za prvo žrtev mrzle vojne.
Organizacija v svoji "Modri knjig’i" ki je nekako sv.pismo članstva. Rajprej ugotavlja, da je sedanje ameriško vodstvo popolnoma odpovedalo v borbi proti komunizmu, da je potrebna brezobzirna borba proti komunizmu tudi s sredstvi, ki so umazana, .če je treba; da j e veliko število ameriških osebnosti zavestno v služb.ukomuntzma. Robert 'feleh, ki vodi organi-/'acijo, je med nje prištel Eisenhower j a in to na podlagi, kot pra>fi, obširnih in prepričl j ivsbhokazov, ki pa jih doslej še nikjer ni objavil.
Nevarnost, ki predstavlja ta druščina pa leži manj v teh znanih, otipljivih dejstvih, kot v onih, ki so prikrita in težje razločljiva. Predvsem obstaja upravičen sum, da organizacija v svoji današnji obliki prikriva tudi drugotne nestrpneže poleg resničnih in iskrenih protikomunistov, ljudi, ki so z vsem bistvom proti napredku, ki ga dosegajo črnci, 'Vele--amerikance'', če jih smemo tako imenovati, ki so jim evropski doseljenci in dipijevci še posebej, trn v peti; manj otipljivi pa vendarle zaznavni so znaki protikatol icizma in antisemitizma. Dalje: Robert Welch, vodj a organizacije, ki vsekakor vsebuje gotove fuhrerske ambicije, v svoji ''Modri knjigi" pravi, da mora biti organizacija absolutno monolitičnega značaja, ter da rešitev krize, v katero je komunizem pahnil zapadni svet, ne bo prišla od organizacijskega vodstva temveč le od dinamičnega, osebnega vodenja, ki ga bo seveda pripavil on sam "Ljudje, ki pristopajo k naši organizaciji, delajo to predvsem vsled tega, ker verujejo vame in v to kar delam ter so pripravljeni priznati moje vodstvo". Tako Welch,
_	,pripraviiaio pot komunizmu
Naj večjo nevarnost ne predstavlja "John Birch Society" vsled vpliva, ki ga direktno ali indirektno preko publicitete izvaja na ameriško javnost. Z neodogovrnim klevetanjem in obdolžitvami najbolj ekspontranih osebnosti, ruši zaupanje, ki je temelj državnega sožitja ter slabi ameriško odločnost prav v trenutkih, ki bo ta morala biti najbolj enotna. Za resnost nevarnosti, katero tako početje ustvarja, naj nam služi primer stališče, ki ga je do organizacije zavzel predsednik Kennedy pred nekaj meseci in kot ga j e nedavno izrazil v svojem govoru, ki se j e nanašal pred' v sem na neodgovorne "lovce na komuniste". Kennedy 5- kmalu po nastopu svoje vlade označil "John Birch Society" kot družbo ljudi, ki so več ali manj smešni in jih ni treba resno jemati, toda go nekaj mesecev kasneje, je smatral potrebno, da o tej družbi in njenem delu obširneje spregovori in jo obsodi kot organizacijo, ki v imenu borbe proti komunizmu ruši prav
tiste temelje, na katerih je vsaka resnična demokracija zgrajena,
»»»
Borba proti komunizmu je potrebna in to nenehna borba. Voditi pa se mora ne s sumničenjem in obtoževanjem, temveč s pošteno in demokratično odločnostjo, predvsem pa z notranjim preporodom in obnovitvijo tistih temeljev, ki so za komunizem vselej nepremagljivi' krščanstvo, socialna pravičnost in resnično svobodnjaštvo,
PROSVETNI DOM ODPRT (Od naših dopisnikov)
*.
Slovenska Gorica je 25.februarja gotovo praznovala enega naj več j ih uspehov povojnih let, otvoritev Katoliškega doma. Öeprav so bila na = sprotovanja na eni ali drugi strani, je bil dom končno dograjen in bo služil vsem demokratičnim Slovencem na Goriškem pri njihovem prosvetnem delu. Zanj so darovali vsi, ki sta jim katoliška vera in demokrat cija pri srcu, ne glede na politično prepričanjo, saj je dom neizmernega versko-vzgojnega in narodno-jezikovnega pomena. Goričani so za = res lahko ponosni na svoj novi dom. Kolikega pomena bi bilo, če bi i= meli tak dom tudi beneški Slovenci ali pa koroški!
Goriški nadškof msgr.Ambrosi je zaprosil papeža,da ga razreši nadškof ovske oblasti, kor je star in utrujen. Papež Janez je prošnji u = stregel. Nov nadškof še ni bil imenovan.
V januarju so osnovali v U ain ah družbo "Zona industriale o portu= ale AUSA-CORNO",ki ima namen zgraditi prvo furlansko pristanišče za= padno od cesto,ki toče od Vidma do Ogleja, in to pri iz-fcoku rek Ause in Corna v Jadransko morje. Pravijo, da no bo škodilo Trstu, dasi bo pristanišče le nekaj kilometrov od njega in bo tako ogrožena od tega in od Kopra ter Reke. Utegne se razviti tudi bitka mod Koprom in tem novim pristaniščem za avstrijski izvoz, saj ima Videm direktno zvezo z Avstrij o,brez ovinkov,kot je to primer s Trstom,ki tako komaj pri= de v poštev.
SOCIALISTIČNI DAVKI
Pretekli megec je ljudska skupščina Slovenije sprejela republiški proračun in resolucijo o gospodarskem razvoju Slovenije v 1.1962, Proračun je predlo= žil državni sekretar za finance Matija Malešič, a predlog resolucije član iz= vršnega sveta (vlade) Tone Bole.
Republiški proračun znaša 19 milijard 570 milijonov dinarjev, odn. 32% več kot I.I96I. Proračun zajema dotacije za vse republiške sklade, tako za kmetij skega, cestnega in šolskega, za Prešernov sklad (za kulturno udejstvovanje)in za sklad Borisa Kidriča (za znanstveno raziskovalno delo) in za negospodarske investicije. Dotacije šolskemu skladu bodo povečane, za 25%, medtem ko bo levji delež šel skladu Borisa Kidriča, ki naj bi letos potrošil 800 milijonov v pri meru z 250 milijoni lani. Dotacije radiju in televiziji se bodo dvignile od lanskih 150 na letošnjih 240 milijonov dinarjev. Televizijski program naj bi se povečal od sedanjih 364 ur na leto na 6o4 ure. Izdatki za republiške orga ne in zavode se bodo povečali za 7%, kar je predstavljeno kot poseben napor., da se drži upravne stroške na čim nižji ravni. Resnici na ljubo se je republi ka znebila že toliko poslov na račun krajevnih organov, organizacij in usta .= nov, da so njeni administrativni stroški neupravičeno visoki. Število republi ških uslužbencev znaša 4.975, kar je za 57 več kot lani (1.19Ć1 se je število povečalo za l40 v primeru z i960). Čeprav to število vključuje Ljudsko milico vse Slovenije, kaže, da se število republiškega aparäta veča iz leta v leto vkljub manjšim obveznostim. Cernu je pri taki decentralizaciji in Ujačanju dru žbenega samoupravljanja v komuni" potrebno imeti še 124 samostojnih republi = ških zavodov, ko .ljudski odbori že trošijo 70 do 80 odstotkov svojih prl6raču= nov za osebne dohodke svojih uslužbencev, je morda nekolegialno vprašanje.
Medtem ko je recimo povečanje dotacij za znanstveno-raziskovalno delo hva= levredno, je 25 odstotno povečanje dotacij šolskemu skladu odločno premalo,zHa sti z ozirom na dejstvo, da ljudski odbori nimajo zadostnih .sredstev v ta na= men, Srednje šole ne plačuje več država, niti republika ali okraj, ampak posa raezne občine, podjetja in ustanove. Ako torej občine nimajo sredstev, te šole hirajo in izumirajo. Isto velja za strokovne šole,ki so več ali manj odvisne od gospodarskih organizacij, na katere pa se tudi republika zanaša za svoje dohodke.
Dohodki iz davka na osebni dohodek krijejo sedaj že dve tretjini republi = škega proračuna (13 milijard dinarjev). Kljub temu, da se bodo dotacije "dru= žbenim organizacijam" dvignile za 45%, je to očividno nezadostno, sicer ne bi skupščina dvignila omejitve na občinski prometni davek, katerega maksimalna višina je že lani dosegla 6%, medtem ko so sedaj dobile komune proste roke,da ga dvignejo v skladu s svojimi potrebami. Pri tem celo živila niso več'prosta prometnega davka. A ako vzamemo v poštev, da znaša razlika med odkupno ceno pri pridelovalcih in med prodajno ceno v trgovini na drobno že sedaj povpreč no 100%, je jasno, da bo vsako povišanje prometnega davka znižalo potrošnjo, pa tudi življenski standard. Kako bo možno pri takem položaju povečati letos realne osebno dohodke za 15%, kot je predvideno v družbenem planu, ni lahko predvideti.
Kako velika je stiska z denarnimi sredstvi kaže tudi dejstvo, da gredo dve tretjini sredstev iz republiškega proračuna organom družbenega upravijanja(t. j. ljudskim odborom), skladom in zavodom, pa še vedno ni dovolj. Da. bi poveča li dohodke občin in zagotovili federaciji, kar ji pripada, so sedaj celo dvi= gnili provizijo, ki jo dobijo občine s pobiranjem zveznega prometnega davka na vino in žganje, od sedanjih 20% na 50%* Vse to je očividno napotilo poslan ca Adolfa Černeca, da je v skupščini poudaril, da medtem ko je možno zmanjša= ti število uslužbencev v državni upravi, se toga ne da storiti na prosvetnem polju. Z drugimi besedami povedano, medtem ko bi republika lahko znižala šte.= vilo svojih uslužbencev in s tem znižala svoje proračunske stroške, jo obči -nam «skor.o nemogoče zmanjšati število učiteljev, ako naj ostanejo šole odprte. Poslanka Marija Levarjeva je tudi kritizirala razsipanje sredstev s prepogo ^ s tim menjavanjem učbenikov, k čemer je dobila odgovor, da je žc bil uveljavljen sklep, po katc>rem mora vsak učbenik veljati najmanj pet let, razen če ga je treba zaradi reformiranega študija predelati. Z ozirom na naravnost mrzlično ''reformiranje" študija, ki se sedaj vrši že nekaj oasa in mu ni videti konca, se zdi docela naravno, da bo zmeda z učbeniki in nepotrebno razsipanje denarja trajalo še naprej. Poslanka Levarjeva tudi ni bila zadovoljna s proračunom sekretariata za delo in je hotela vedeti, zakaj predvideva tako visoke izdatke.
Odgovorjeno ji je bilo, da leži vzrok v nadaljevanju raziskave "metodologije pri merjenju produktivnosti dela"(angl.: time and motion), ki jo bodo letos začeli preizkušati v vsej črni metalurgiji, in v nadaljevanju raziskave "pro= blematike notranje delitve dohodka gospodarskih organizacij".
IZVOZNI ČUDEŽ
Obdavčenje kmetov in obrtnikov kaže, da režim ne misli popustiti. "Povsem razumljivo je, da je treba voditi tako politiko obdavčevanja, ki stimulira vključevanje v zadružno sodelovanje, ter hkrati ne destimulira zasebne proiz= vodnje, zlasti ne tam, kjer še ni dovolj možnosti za sodelovanje z zadrugo," je dejal Maležič. A kar se tiče »brtnikov, je "nesporno", da so davčne lestvi ce "ostre" in da zato recimo število obrtnikov na podeželju "ponekod občutno upada". Niti Maležič niti Bole - pa tudi noben poslanec - ni zaradi tega soču stvoval z obrtniki, čeprav je možno vsak dan slišati in brati pritožbe o po = manjkanju obrtnikov in slabostih servisne službe. Očividno je bolje trpeti go spodarsko škodo zaradi pomanjkanja obrtnikov kot pa odstopiti od marksistič = nih načel. Toda ko se govori o "razponu osebnih dohodkov" in kako prevelike razlike v tem razponu lahko povzročijo politično škodo - kot je trdila Tomši= čeva na plenumu socialistične zveze - se mora vsak misleči človek vprašati,ka ke"razpone" veljajo na vrhu sedanje hierarhije in ali te niso v opreki 'z mark sističnim naukom in ne povzročajo politične škode. Toda to so stvari, o kate= rih se ne govori ne na plenumih in ne v skupščini. Ne bi bilo niti "ljudsko demokratsko" niti modro.
Toda kljub vsemu obdavčenju, kar je dejansko prekladanje denarja iz enega žepa v drugega, ni dovolj sredstev za zadovoljitev vseh ambicij sedanjega re= žima. Zato je Bole našel čudežno rešitev v povečanem izvozu. Po njegovih raču nih bi se moral letošnji skupni družbeni proizvod povečati za okoli 11 do 12 odstotkov, storilnost dela za okoli 8 do 9 odstotkov in obseg izvoza za 18%. čeprav se mu ni to zdelo "nič posebnega", ker je baje "naša ekonomika med naj bolj dinamičnimi gospodarstvi v svetu", je dodal, da se minulo leto proizvod= nja, storilnost in izvoz niso povečali v takih razmerjih kot so bila pre'dvide na v družbenem planu oziroma, kar je še važnejše, niso se povečevala v takih razmerjih kot bi jih sicer dovoljevale razpoložljive zmogljivosti. Kaj torej drži? Po eni strani je potrošnja doslej naraščala neglede na porast proizvod= nje, po drugi strani pa niso elektroindustrija, strojegradnja, lesna, kemična in nekatere druge industrije, ki proizvajajo blago za osebno uporabo, že pri sedanji organizaciji proizvodnje in neizkoriščenimi proizvajalnimi zmogljivo= strni, našle "plasmana" na jugoslovanskem tržišču, Bole misli, da bo to "prisi lilo" te industrije, da se usmerijo k izvozu. Toda vprašanje ni, ali te indu= strije hočejo izvažati - vprašanje je, ali te industrije sploh lahko izvažajo in kam.
Za jugoslovansko gospodarstvo so‘značilne predvsem tri stvari: da obseg iz voza občutno zaostaja za rastjo proizvodnje; da uvoz občutno presega izvozjin da gospodarska in geografska struktura izvoza ne zadovoljuje. Ni namreč vseeno kaj se izvaža in kam. Sedanja vrednost letnega iz,voza, preračunana na prebival ca, dosega za celo Jugoslavijo le 12 dolarjev, za Slovenijo pa 20 dolarjev,če pri tem računamo vrednost enega dolarja z 750 dinarji. Čeprav je vzpodbudno, da bodo gospodarske organizacije, ki svojo proizvodnjo usmerijo prvenstveno za izvoz, dobilo prednost pri podeljevanju deviz, to ne more izpremeniti dej= stva, da prevladuje v Sloveniji industrija z zastarelimi proizvodnimi kapaci^ tetami in*da se obnova in modernizacija v nekaterih podjetjih opravlja brez predhodnih temeljitih proučitev tehnološkega in organizacijskega napredka na dotičnem področju. V nekaterih podjetjih še vedno prevladuje obrtniška menta= liteta, ki jo podpira strokovno slabo razgledan vodstven kader, ki nima razu= mevanja za raziskovalno in razvojno delo in zanj tudi ne čuti potrebe. Rola = tivno nagel porast proizvodnje, predvsem industrijsko v povojnem obdobju, je bolj posledica sprostitve iniciative proizvajalcev in razširitve proizvodnih kapacitet kot pa rezultat sodelovanja znanosti in proizvodnje. To pravi B»le, ki v isti sapi grozi, da ni nič manj važno utrditi v kolektivih, v družbenih in upravnih organih pojmovanje, da je realnost zahtev o razvijanju ekonomske= ga sistema, o še večji samostojnosti kolektivov, o še bolj spodbudni delitvi dohodka zelo negotova, če ne bo temeljila na odločni usmeritvi naših gospodar skih organizacij za bistveno izboljšanje položaja našega celokupnega gospodar stva na svetovnem tržišču. Zdi se mi, da se Boletov opis stanja industrije in njegova grožnja precej nasprotujeta, da sploh ne vprašam kdo je "razvijal eko nomski sistem", "vzpodbujal samostojnost kolektivov in delitev dohodka" - go= spodarske organizacije ali partija - in kdo naj sedaj nosi odgovornost. M.P.G.
LOJZE ZUPAN:
GAM BAR I V SPOMIN
27.februarja je umrl v Rimu bivši armadni general in poveljnik italijanskih čet v tkzv. Ljubljanski pokrajini Gastone Gambara, star 71 let. Njegovo smrt je povzročila akutna oblika -astme.
Gambara je bil poklicni vojak z zelo pestro vojaško preteklostjo, ki se je začela in končala na naših tleh. Ko je dokončal vojaško akademijo v Hodeni in pootal podporočnik, je bil takoj poslan na avstrijsko fronto in eventuelno vko rakal na Reko, katero Italijani niso več izpustili iz svojih rok do konca dru ge svetovne vojne. Za tem je bil poslan v Albanijo, kjer je pomagal organizi= rati albansko vojsko. Ko je izbruhnila Vojna z Abesinijo, je postal načelnik štaba neke divizije črnih srajc v vzhodni Afriki, a za časa španske državljan ske vojne je poveljeval italijanskim "dobrovoljcem", ki so pomagali Francu pri ti^na oblast. Po vstopu Italije v drugo svetovno vojno, so Gambaro poslali na grško fronto v Albanijo, a ko so vkorakali Nemci v Grčijo, je postal načelnik štaba italijanskih sil v severni Afriki. Zaradi par nesporazumov z Rommelom je prišlo leta 1942 do premestitve Gambare v Ljubljano, kjer je ostal do kapi tulacije Italije. Toda na sam dan kapitulacije ga ni bilo v Ljubljani.
A V INTERNACIJO
Junija 1942 sem se pripravljal za veliko maturo, ki bi jo moral polagati za oetkom julija. Dva meseca pred tem je prišel v Ljubljano "železna roka" general Gastone Gambara. Pod njegovim,nosom so komunisti likvidirali Erlicha, Per suha, Kukoviča in druge. Potem je Gambara stopil v akcijo,. V Ljubljani so se pričele racije nezaslišanih razmer. Vsi moški od osemnajstega leta dalje sobi li odvedeni v vojašnice, kjer so jih domači kolaboracionisti na hitro pregle= dali skozi majhne odprtine v pobarvanih oknih ih določili, koga izpustiti in koga poslati v internacijo. Mene so vrgli na vojaški kamion skupno s kakimi petdesetimi drugimi moški in odpeljali v tkzv, belgijsko kasarno, kjer.so:'nas natlačili kot sardine za bodečo žico, nato pa nagnali v vrsto pred pobarvana okna, za katerimi se je odločala naša usoda. Razen par smo se vsi znašli še isto noč na živinskem vlaku, za katerega ni nihče vedel, kam pelje. Toda pri Preserjah smo se ustavili. Bila je lepa poletna noč in zvezde so sijale. Sem pa tja smo videli skozi živinska okna svetlobne rakete, ki si jih nismo mogli razložiti. Čeprav je bilo na vlaku okrog 700 internirancev, je bilo čudno ti= ho. Črna senca gozdov pred nami se je nekako pošastno ujemala s to tišino. Inko se je vlak premaknil, sem slutil - in zdi se mi, da so tudi drugi slutili -da se bo nekaj zgodilo. Ni trajalo dolgo, pa je počilo pri Verdu, JAitraljezki ogenj in kričanje iz gozda nam je takoj povedalo, da so padli po nas partiza--hi. Vse se je zgodilo v isti sapi: padli smo po tleh, ker so krogle žvižgale okrog glave, ako si stal pokoncu; vlak se je ustavil in slišati jp bilo žaga= hje dreves, s katerimi so partizani zablokirali progo; interniranci so kriča= li partäz-'anom, naj nehajo streljati v vagone; in italijanska qtraža, ki se je vozila v potniškem vagonu, je skočila pod naš vagon in vžg.ala po partizanih, tako da so partizani vrgli nekaj ročnih granat, a jih je nekdo moral ustaviti. To je trajalo par minut, nato je bilo vse tiho. Naslednjo stvar, ki sem jo sli šal, je bilo lomljenje pečatov na zunanji strani vagonov vzdolž proge in ska= kanje iz vagonov. Naš vagon je ostal nedotaknjen, kor so ležali pod njim Ita= lijani. Niti so partizani poskušali pregnati Italijane, niti so Lahi poskuša= li pregnati partizanov. Zatem je nekdo zažvižgal s piščaljko in gozd je požrl i partizane i one, ki so poskakali z vagonov. Italijani pa so se korajžno sko hacali izpod vagona in z "Alto la!" in posameznimi streli "prodrli" v hosto. Gez nekaj ur se je mrak umaknil svetlobi in nove vojaške enote so prispelo z Vrhnike. Odprli so vagone, ki so stali nedotaknjeni, ker so bili podobno kot haš priklopljeni k osebnim vagonom s stražo, in nas pretopli, češ, da bi tudi mi pobegnili, ako bi nam partizani odprli vrata. Potem je prispela nova loko= motiva, ki je nadomestila našo, katek-o so partizani odklopili in spustili po progi dalje, in vlak s preostalimi 300 interniranci je nadaljeval svojo p.ot v Gonars. Blizu Gonarsa so nas iztovorili in morali smo peš pod stražo skoz,i dve ali tri vasi do taborišča. Nekateri vaščani so nas nemo gledali, medtem ko so nas otroci obmetavali s kamenjem in zmerjali z banditi. V taborišču so nas do čakali že drugi interniranci in tu sem na litru župe na dan, v kateri je bil arsenik, da nas je napihnilo in da smo zglodali vsi debeli in rožnati za red= ke obiske komisij Rdečega. Križa, in na dveh kvadratnih centimetrih sira in ko
su kruha velikem kot moja dlan preživel pet mesecev. V teh petih mesecih se je naše število zmanjšalo skozi bolezen in smrt. V taborišču je bilo okrog 4,000 moških,
Predolgo bi bilo, da bi popisoval naše taboriščne razmere, ki se seveda ni so mogle primerjati s taborišči smrti v Dachauu, Matthausenu in drugod, kjer se je Veliki Reich obračunaval z malimi Slovenci. Prilike na Rabu, kamor so po slali internirance z ljubljanskega podeželja, so bile dosti hujše in mi smo se lahko smatrali za srečne, da smo prišli v Gonars,
NA NABOR
Po štirih mesecih so iž taborišča odpeljali grupo ljudi. Kasneje smo sliša li, da so jih v Ljubljani obsodili na dolgo dobo zapora. Mesec kasneje so po= klicali novo grupo, okrog ducat ljudi, v kateri sem bil tudi jaz.|Smatral sem se za malega heroja. Toda to je trajalo samo dva dni, dokler nismo dosegli Lju bljane, kjer se je izkazalo, da nas niso klicali, da bi nas postavili pred so dišče. Iz belgijske vojašnice, kjer smo prenočili na golih tleh, so nas prepe Ijali - raztrgane in umazane kot smo 'bili - na vojaško poveljstvo, kjer so me ne in nekega Fabjana iz Gorice ločili, od. ostalih. Tem ostalim je nek Italijan ski oficir napravil nagovor v srbohrvaščini, v katerem je rekel, da bodo po = slani domov, a da bodo ponovno aretirani, ako se bo izkazalo, da imajo zveze z "banditi",
Potgm se je obrnil k meni in me nagovoril v italijanščini: "Vi greste z me noj." Sla sva po stopnicah navzgor v prvo nadstropje, kjer me je pustil v ho= dniku. Ofi:cinji so prihajali in odhajali iz raznih sob in po nekaj trenutkihse je pojavil moj oficir, ki me je popeljal do velikih vrat na koncu hodnika,Tam mi je zbil v taborišču narejeno šajkačo z glave, odprl vrata, in me sunil v rebra: "Naprej. Rimski pozdrav!" Nisem imel pojma, za kaj gre. V tistem trenu tku sem bil tako taboriščno vzgojen, da sem automatično dvignil; roko v rimski pozdrav in stopil skozi vrata. Za mizo je sedal general - Gastone Gambara.
"Signor Zupan?"
"Si."
"Ali veste, zakaj ste tu?"
"Ne."
"Ker ste rojeni v Trstu in ste italijanski državljan."
Pri tem je nastal dolg molk. General in oba njegova adjutanta, ki sta sta= la ob njegovi strani, so zapičili svoje poglede vame, medtem ko je moj oficir, ki mi je stal ob strani, srepo strmel naravnost skozi okno za generalovim se= dežem.
Nisem imel pojma, kaj so pričakovali od mene. V onih petih mesecih v inter naciji so mi možgani precej otopeli. Edino, kar mi je prihajalo na misel, je bilo, da me bodo vprašali, kje je moj oče, katerega so imeli na piki, ker je bil eden izmed voditeljev Južnega Sokola v Trstu. Ob tem sem se nasmehnil,ker je bil moj oče med tem že pet let pod zemljo in mu nihče ni mogel več kaj,Toda general je moj nasmeh drugače razumel.
"Vidim, da Vas to veseli. To je zelo dobro, zelo dobro. Internacijo boste hitro pozabili. Pač traja nekaj časa, da se stvari preiščejo. Sedaj boste šli v Trst na nabor. Dal Vam bom tri dni, da greste domov in da se očistite in pre oblečete, potem pa se javite tü. Ako Vas ne bo, bomo smatrali, da ste dezerti rali. Vaša družina bo šla v internacijo in imovina bo zaplenjena.Ali razumete'”
"Si."
"Dober dečko," je odgovoril general. Adjutanta sta se mi nasmehnila.
S tem je bil sprejem končan. Oficir na moji strani je siknil: "Saluto Roma no!" In z rokama v zraku sva se umaknila iz sobe.
• Po naboru sem se vrnil v Ljubljano, kjer naj bi čakal na poziv. Toda čim sem z zakasnitvijo položil maturo, me je požrla hosta. Izvršitev tiralice,ki so jo izdali, je prehitela predaja Italije. Osmi september je odnesel Gambaro in pomp njegovih oficirjev.
ZAMENJANE VLOGE
A kje je bil Gambara na ta zgodovinski dan?
5.septembra je bil poklican v Rim na .glavni stan, da bi prejel važna navo= dila. Čeprav so s&l takrat že vršila pogajanja za predajo, mu tega ni nihče povedal. Ukazano mu je bilo, da osnuje nov armadni korpus iz čet v ljubljanski pokrajini, Hrvatski in Benečiji in da se postavi v bran v slučaju angloameri= škega izkrcanja v Dalmaciji, Iz Rima je odpotoval 8,septembra popoldne, a za
predajo je zvedel nekje blizu Padove. Stopil je takoj v telefonsko zvezo z glavnim stanom, ki mu je dal navodila, da gre v Padovo po nova povelja. V Pa= dovi pa ni dobil nob,e.nih povelj, ker je vladala popolna zmešnjava. Z vojaškim letalom se je prepeljal na Reko, kjer ni našel več skoro nobenega italijanske ga oficirja. Stopil je ponovno v telefonsko zvezo z Rimom, kjer mu je bilo u= kazano, da se zoprstavi Nemcem. S čem, seveda, si ni bil na jasnem, ko pa so Nemci že prevzemali italijanske postojanke in vojašnice eno za drugo od Lju = bljane do Benetk. Zat.o se je pričel z Nemci pogajati in dosegel sporazum, po katerem naj bi se dovolilo vsem italijanskim vojakom in oficirjem, ki se no= čejo boriti na nemški strani, povratek v Italijo. Poleg tega je bilo določeno, da se. italijanske čete ne bodo. predale partizanom, a da se ne bodo upirale an gloamerikancem, ako bi se izkrcali. Gambari je Himmler ponudil, da gre v Nem= Sijo, a je on to odbil. Nekaj dni za tem mu je Mussolini ponudil, da postane šef novega glavnega stana, kar je sprejel. Toda po nekaj mesecih je odstopil, ker se ni strinjal, da bi še nadalje bila vojska pod enim poveljstvom, faši'= stična milica pa pod drugim, in da bi vsi oficirji morali položiti novo prise go, topot tkzv. italijanski socialni republiki Benita .Mussolinija. Bil je u= pokojen in je odšel v Bergamo; kjer je bil pod stalnim nemškim nadzorstvom.Po osvoboditvi je bil izročen zaveznikom, ko ga je Tito označil za vojnega zlo = cinca. Preživel je daljšo dobo v raznih taboriščih, dokler ga.ni sodišče opro stilo "zločinov, ki so mu bili pripisani". Po izpustitvi na svobodo je. odšel v Madrid kot gost generala Franca.
Kar se tiče njegovega soorazuma, da se italijanske čete ne bodo predale par tizanom, je zanimivo, kaj piše famozni Semič-Daki v svojih 'spominih na 8.sep tember 19^3. Naslednji dan, 9.septembra, je okrog 2,000 Italijanov s tanki,o= klopnjaki in topovi padlo v zasedo Tomšičeve brigade pri Dolenji vasi na glav ni cesti proti Kočevju. Med njimi je bilo tudi kakih 300 članov vaške straže. 'Italijanski oficirji so predajo odbili, češ da se banditom ne bodo predajali Toda: ko jim je padla v hrbet Gradnikova brigada, so italijanski vojaki enosta vno prenehali streljati in se posedli po tleh. Ko so vaški stražarji to vide= li, so se umaknili v hosto in dosegli Ribnico. Partizani so Italijane razoro žili, toda italijanski oficirji so pobrali vsem topovom udarne igle in jih s tem onesposobili. Vrnili' so jih šele, ko so jih postavili pred puške.Komandant glavnega partizanskega štaba Stane Rozman je nato ukazal, da se topove zavle= če na Grčarice, kjer je bila četniška postojanka, a italijanske oficirje naže ne, da upravljajo s topovi. Grčariče so bile pod partizanskim ognjem že od prvegadne italijansko kapitulacije in šele italijanski topovi so četnike pri= silili, da so se 11.septembra predali.
Kakšen je bil izid'1 famoznega procesa grčariških četnikov v Kočevju je splo šno poznano. NKVD ne bi izvršila procesa na boljši način.
PREJELI SMO IN ZAHVALIMO
Od "Sl ov.kul turne akcije" v Argentini:
-	Vinko Belicio: "Nova pesem", Buenos Aires 1961,'broš.lr l,vez.ii 1.5.0
-	Puškin: "Pravljice 2-0 mrtvi carioni",prepesnik T.Debeljak; 10/-•Od "Mladike", Trs t:
Stanko Janežič: "Ploja podoba", Trst 1962.
IZ' UREDNIŠTVA
Z razpravo o papeški encikliki Mater Et Magistra bomo nadaljeva li prihodnjič,ko objavimo '■ tudi komentar k članku dr.Pešlja.
Zaradi velikonočnih praznikov ko prih.štev.izšla 14.aprila.
V prih.štev.pričnemo ob j avl ja= ti "Portret generacije".Avtor je dober poznavalec jugosl.razmer od konca 19.s tol.do 2.svet.vojne,e= den zelo redkih politikov tiste dobe,ki je še pri življenju/
KLIC TRIGLAVA izhaja okoli 20.v mesecu.Izdaja ga "Slovenska Pravda" . Samo članki, podpisani od izvršnega odbora, pre.ds tavl jaj o njeno mišlje= hje.Urednik:Dušan'Pleničar. Poverjeniki:Tine Kremžar 11CH7 - 110 St., Edmonton,Alberta,Oanada. - Mrs.Pavla Miladinovič,12 Oxford Rd,Ingle = kurn, N.S.W.,Australia.
UREDNIŠTVO:	UPRAVA:
to Graetne Road, ENFIELD, Middx.	• B M/TR IGLA V, LONDON, ,W.C.l.
LJUBO ŠIRC:
OBSOJEN NA SMRT
(Po angleškem Izvirniku' priredili sodelavci KLICA TRIGLAVA)
24omaja 1947 je OZNA V Ljubljani zaprla Ljuba Sirca, ki je bil med vojno eno leto pri partizanih. Zasliševali so ga v Centralnih Zaporih Slovenije,1 bivši umobolnici za Ljubljanico, Posebno ga je pestil zaslIševalec Ambrož zaradi zvez z dr.Nagodetom In ■'Staro Pravdo'1, prijateljstva z angleškim konzulom, jalovih stikov z amlgrantl na Koroškem In obiskov pri Dragoljubu Jovanoviču,
. Cim bolj je Sire poj a sne val,' da obiski In prijateljstva niso bili zločinski, tem bolj so ga zapletali v mrežo obtožb.
Zapisnik in obtožnica
Začetkom julija so ponočna zasliševanja nenadno prenehala. Nihče' me ni prihajal budit In mirno bi lahko spal, če me ne bi mot lla vražj a luč nad vratml celice In če me ne bi morile skrbi, kaj se bo zgodilo. Premetaval sem se v postelji In premišljal In se potil, kajti centralna kurjava je grela 's polno paro, čeprav je bilo sredi poletja. Kakih štirinajst dni je bil stražnik edini človek, ki sem ga vlde.l, Nato me j e nekega večera Ambrož spet poklical In ml naznanil, da ml bodo sodili na javnem procesu.
Po Ljubljani se je govorilo, da sta Kardelj In Kidrič Izrecno zahtevala velik javen proces z ostrimi kaznimi. Posebno Kidrič je bil baje divji na dr.Nagodeta In tudi mojega očeta, čeprav je slednjega zagovarjal Franc Leskošek, v čigar ministrstvu je bil oče zaposlen. Meni je bilo všeč da bo proces javen. Pričakoval sem, da se bom lažje branil In otresel obtožb. -.Ambrož ml je naročal:
;'Le dobro se obnašajte pred sodiščem' V starih časih bi se bilo vredno. braniti, zdaj pa .je bolje priznati krivdo» Priznanje napravi dober vtis na sodišče. Ne bom vas več veliko zasliševal. Ko vas prihodnjič pokličem, boste Imeli zadnjo priliko, da ml vse poveste,. Najbolje' bo, da vse priznate « "
Zjutraj je prišel v celico človek v civilnem jopiču In oznovsklh hlačah ter Izjavil ''Od tega, alt vse priznate ni odvtsnälsamo vaša tisođG marveč tudi usoda vašega očeta. ''
Naslednjega večera je Ambrož sestavljal poslednji zapisnik ''Kaj pa Italijanski oficir, kt-j e-stanoval pri vaši teti? Ali ste mu sporočili Imena drugih študentov v Perugl?1'
''Nisem.''
■'Poglejte, g. Sire oficir je stanoval pri vaši teti. Včasih je bolje; da takoj priznate In prihranite nadaljna neprijetna vprašanja,''
• -Uvt-del sem,' da so hoteli tudi 'teto. vmešati v zadevo, pa sem oklevajoče potrdil, da sem oficirju dal še nekaj Imen In ga'ppoistl z:a zaščito, Ambrož je vneto pisal, č 'prav je moral vedeti, da je vsb .skupaj' popolnoma IZ" mišljeno.
‘'Kaj pa papirji, katere je o.č.e prinašal v stanovanje? Ali ste jih videli?'*
''Da, sem. ''
^'Katere?1' Porinil ml- je kup papirjev pod nos. -
•''Tiste o pletilnih Iglah .0 pomanjkanju teh Igel je bilo mnogo govora In tudi UNRRO j e Jugoslavij a zaprosi la;rža pomoč.,
‘'Kajpak ste vse povedati konzulu?'* •!	•
‘'Da.?'	' v -
".Kaj vam je konzul obljubil v plačilo?i'
"Kaj neki? Nič ml ni obljubil "
, "Bežite no, gpspod Sire' Popustite' Pobotajva se'"
Tako sva. barantala In se pqgajpla, dokler nisem Izjavil, da ml je koir zul .obljubil pomoč.. .Bilo ml je popolnoma jasno, da jim ugajajo gorostasno Izjave In da j Im'hi mar resnice.' Med barantanjem je prisedel k /Ambrožu nek vlšjl■Oznovec, nekaj časa poslušal In nato pohvalno Izjavil:.
"Lepo, lepo' Vse sta se zmenila'»"	;
Ambrož je nadaljeval: '’Kaj pa konzulova žena?1'
"Ne, tega pa ne priznam,'' sem vzrojil,
"Le prav, že prav, nikar se ne. razburjaj te, gospod Sire. "
Tako sva sestavila celotno priznanj e*
Cez nekaj 'dni so mi postavili branilca, ker dva advokata-, ki sem ju izbral, nista bila na razpolago» "Saj je vseeno," je zagotavljal Ambrož, '■kajti vloga branilca se jc spremenila." Nato so mi izročili obtožnico -'lično vezan 'Zvezek z 31 stranmi in 8 stranmi prilog. Odleglo mi je, da je obtožnica omenjala očeta, le na' kratko, češ da mi je izročal podatke o jugoslovanski industriji. Obenem pa .me je zaskrbelo, ker sem bil drugi na listi obtožencev in so ‘bile mnoge obtožbe podkrepljene tudi z izvlečki iz zapisnikov mojih zasliševanj. Porajalo se mi jc grozno vprašanje; Ali sem preveč govoril?
Na sodnijo
Tistega večera, 24. julija, so. mi ukazali, naj poberem vse svoje reči v odejo. Z zelenim Henrikom so. me odpeljali na sodnijo in me vtaknili v celico št.I0I na prvem nadstropju "ladje", o kateri sem mnogo slišal od medvojnih zapornikov. Komaj sem odložil culo na pograd, sem se zdrznil, ker me je nekdo klical. A nihče ni prišel pome. Končno sem ugotovil,da so pazniki kričali "Drugo1."» kadar so hoteli priklicati tovariša na fdrugem •nadstropju, jaz pa sem mislil, da kriče "Ljubo".
Kot sem kasneje zvedel, je bila v sodnijskih zaporih velika gneča med našim procesom, ker so nas obtožence vtaknili vsakega v svojo celico in so za nas ispraznili colo nadstropje. Dobivali jsmo bolniško hrano in izročili so mi celo prvi paket od doma;. Takrat'sem' bpöznal, koliko veselja prinese paket v ječo. Ponoči pa sem se seznanil s stenicami.
Popoldne so me odpeljali v pisarno, kjer -sta me čakala dva moža, mrk
0-	znovec in prijazen majhen mož v črni obleki - mpj branilec čohal» Povedal
mi je, da še ni videl 'Obtožnice, a da me krive veleizdaje. Na .hitro se je poslovil z besedami "Na :svidenj e pri Filipih» " Postaloimi je j asno, da se ne bo vredno braniti. Na dopisnico, ki so mi jo dovolili, sem napisal, naj roma in moje dekle Katja ne prideta na razpravo, 'ampak naj me pustita, da sam poj'em, kar sem st skuhal. Obup Ozni ni bil všeč» Ambrož me je obiskal v -celici in-mi prigovarjal, naj ne obupam, ampak naj. se' raje- pripravim na obrambo. Z nikomer se nisem mogel pogovoriti, pa sem se v os-amlj-pnosti potožil temu Oznovcu, da nie najbolj skrbi zaradi očeta in drugih, katere sem Potegnil v nesrečo. Ambrož me je tolažil, da se očetu, ne bo nič zgodilo» Tako'šo mi jc milo storilo zaradi njegove' pri j äzn.osti, da sem mu ponudil bonbone iz paketa.	' . a	‘' . K- .,	• 1..
V nedeljo, 27. julij a, senv-slišal radio iz 'pazniških stanovanj , ki je naznanil, da se bo v torek pričet proces proti skupini zločincev, obtoženih vohunstva in zarote proti državi. Tile so bili ha listi* inženir Črtomir Nagode, rojen 1903; pravnik Ljubo Sire, 1920: univerzitetni profesor Leon Kavčnik., 1897'; univerzitetni profesor Boris Furlan, 1894; profesor -oran Hribar, 1889; učiteljica Angela Vode, I892p učitelj Metod-Kumelj, 1900; učiteljica Pavla Ho'čevar, 1889; pravnik Svatopluk Zupan, I9I9;geodct Logdan Stare, 1907;'mornariški kapetan Metod'Pirc, 1896; uslužbenec Vid Lajovic,o 1913; komercialist F-hanjo Sire, 1891; in akademska kiparka Elizabeta Hribar, 1913.	. v:	-	'
Za veliki dogodek so nas dobro pripravili. Zlikali so nam obleko, op~ r'j'li perilo in celo • mo j a cočal a so se pojavila-od nekod» Vsi smo se okopa-H. V torek zjutraj, 29»julij a 1947, so me obrili, nato pa so nas vse ob-tpžcnce "med kričanj em, ■ prerivanj cm in zmešnjavo postavili v vrsto na hod-hiku pred celicami» Dr.Nagode je stal pred mano in mi je'hotel stisniti ro.ko, toda pazniki so skoe.il.i med naju» -Oče me -ni niti pogledal» Očividno jb bil prepričan, da je le zaradi mene v zaporu. Kaj drugega naj bi mislil?
, Ko so nas gnali v sodno dvorano, sem na hodniku opazil skoraj celotno r pebje Tanjuga iz Ljubljane» čeprav so bili moji bivši kolegi, so se dela-
1-	L, da me ne- poznajo» Proces jc bil organiziran kot velika cirkuška predstava. Radio ga jc prenašal skoraj v Celoti, zvočniki so ga trobili po ljubljanskih ulicah. V dvorani so v prvi vrsti sedeti Oznov.ski znanci z
asiiševanj a. Za njimi se je drenjalo občinstvo» Vstopnice'so razdelili 've s tim. partijcem ter po enemu sorodniku vsakega obtoženca»
Vstopili so trije sodniki- Predsed ik je bil Matej Dolničar 5 predvojni okrajni sodnik, ki je med nemško okupacijo služil na delavskem uradu v Mariboru in se celo udeležil hajk proti partizanom pri Sevnici kot elan Vehrmannschaft. Zdaj je bil podpredsednik Vrhovnega sodišča Slovenije, a zaradi svoje pre&:losti je bil pokorno orodje Ozne- Javni tožilec Viktor Avbelj, ki se je kasneje posvetil poljedelskim vprašanjem, je prečital obtožnico, ki nas je krivila, da smo bili člani protiljudske organizacije! ki je hotela s silo strmoglaviti obstoječo ustavno ureditev FLRJ ter uničiti demokratske in narodne svoboščine in gospodarske pridobitve narodnoosvobodilne borbe. Krivila nas je zbiranja podatkov za tuje obveščevalne službe in vohunjenja; podpihovanja tuje vojaške intervencije, blatenja Vodilnih osebnosti, zvez z gestapovskim agentom Vauhnikom in izdajalcem Mihailovičem, in splošno vohunskega in izdajalskega početja že med vojno-Vsakemu obtožencu je bilo posvečeno še posebno poglavje- Avbelj je zaključil s pozivom na najostrejše kazni za vsa ta kriminalna grozodejstva) vzkliknil ''Smrt fašizmu, svoboda narodu" in se vsedel med burnim ploskanjem zvestih duš v dvorani, Obtoženci smo sedeli na dveh klopeh in se nismo smeli ozirati. Ob nas so stali pazniki, da bi nam preprečili pogovarjanje. Ga.Hočevar je bila prva na vrsti za zaslišanje. Predsednik sodišča je odločil, naj nas ostale odpeljejo iz dvorane. Ko smo odhajali, sem med množico zagledal svojo mater, ki je majhna in drobna sedela v globini dvorane.	(Dalje drugič)
NARODOVE KORISTI
Meseca februarja so priredili v Ljubljani razstavo, jugoslovanske armij e.Posetil jo je tudi predsednik izvršnega sveta Boris Kraigher. Ko pa je ta stopil v dvorano in opazil vse napise v srbohrvaščini, se je obrnil k spremljajočim častnikom in rekel:"Tovariši,pozabi jate,da ste v Sloveniji." Nato je zapustil dvorano.
Kot sem obveščen, je v načelu prodrl predlog,da odslej višje raz= vite republike ne bodo več gospodarsko podpirale nižje razvitih- in da bo prispevek republik za vzdrževanje zvezne uprave prooentualno enak.
Prav verjetno je prišla pobuda za večjo gospodarsko decentraliza cijo prav iz Slovenije,ob podpori Hrvatske,ker je bil odpor proti di= letantskemu centralističnemu upravljanju prav med Slovenci največji. Ge torej gornja druga vest drži,potem se zdi molk slovenskih književ= nikov na lanskem vsedržavnem kongresu v Sarajevu razumljiv spričo za= postavljanja slovenske literature in sklepa,da Zveza književnikov Ju= goslavije zaprosi za direktno članstvo v mednarodnem PEN klubu, kot da bi bila enotna jugoslovanska kultura. Ni izključeno potem,da so slo = venski književniki dobili naročilo,naj potrpijo,da se v načelu reši vprašanje,da dobo republike večjo gospodarsko neodvisnost.Tudi inči = dent s Kraigherjem-bi potem-podpiral to domnevo.	v
Morda se bomo Slovenci po dolgih in krvavih zgodovinskih ovinkih le prikopali do spoznanja, da obstoji politično življenje nekega naro= da v neprestani borbi za njegovo življenjske interese in da so ideolo gije največkrat le sredstvo ne pa .cilj teh interesov.Morda zgornja do godka kažeta, da se bomo počasi dokopali do spoznanja,ki je neodvisno od vseh svetovnih nazorov in ideologij, da J© namreč za narodni ob = stoj noobhodno potrebna narodno državna miselnost, ne oziraje se na to,če se nahajamo v okviru Jugoslavije ali ne. Državni okvir je dru = gotnega pomena.
Oe pogledamo 'v svet, vidimo, da je Sovjetska zveza zapadla nazaj v svojo imperialistično politiko in ji jo postal komunizem sredstvo te politike.Tako zapadajo tudi v Jugoslaviji predvsem Srbi vedno znova v primitivno srednjeveško pojmovanje,da je država močna samo takrat,če sc govori v njej en jezik in če jo vir. d a ona roka. V. stari Jugoslavi ji so se posluževali nacionalističnih argumentov,danes pa argumentira jo s komunistično teorij o. Tako econtralis tič.no pojmovanje pa v današ= nji industrijski dobi državo prej ruši kot pa gradi,saj to povzroča nezadovoljstvo in separatistično težnje.Škoda da tega kot politični argument v Sloveniji ni bilo moč dovolj slišati.	N n
KLIC IRICxLAVA

OD MESECA DO JffiSECA
A M NES FIJA
Približno 1000 jetnikov v jugoslovanskih zaporih in 150.000 emigrantov v tu jini bo deležno amnestije, katero je sprejela zvezna skupščina 15. marca. Zakon bo postal veljaven po objavi v službenem listu verjetno koncem tega meseca. Na se_ ji skupščine ga je razložil Aleksandar Rankovič, ki je dejal:
"Po tem oredlogu bo amnestija podeljena izvršilcem nekaterih kaznivih dejanj med drugo svetovno vojno in okupacijo ter dotičnim, ki so zagrešili kazniva dejan ja pred vstopom tega zakona v veljavo. Podeljuje se osebam, ki so se pregrešile proti naši državi, našemu narodu in njegovi borbi za svobodo in neodvisnost dežele; ki pa niso bile neposredni izvrševalci, ukazovaJci in organizatorji težkih vojnih zločinov in umorov, niti niso organizatorji in začetniki dejavnosti, ki se še vrše proti FLRJ in njeni ustavni in socialistični družbeni in državni ureditvi.
"Amnestija bo tudi podeljena izvršilcem nekaterih dejanj proti javnemu redu, nedovoljenih prehodov preko državne meje, neodzivanja pozivom in izogibanja vojaški službi, samovoljnemu oddaljevanju in begu iz vojske, kakor tudi dejanj proti dostojanstvu države in njenih organov ter predstavnikov."
Rankovič je govoril o velikih spremembah ter o razvijanju in utrjevanju socializma, kakor tudi o veljavi svobode in človečanskih pravic v domovini ter veli ki prizanesljivosti, s katero bodo odpustili ljudem, ki so grešili proti narodu in domovini. S tem ni rečeno, da v preteklosti:kazni niso bile ostre ali zaslužene, je rekel Rankovič. K naraščajoči blagohotnosti pa je pripomoglo utrjevanje varnosti države in vsestranski napredek v socialističnih družbenih odnosih, krepitev bratstva in edinstva ter velik ugled, katerega uživa Jugoslavija v svetu. Zaradi tega je mogoče nuditi osebam, ki so pripravljene spoštovati družbene in človeške vrednote sedanjega reda v Jugoslaviji, še večjo možnost, da se povrnejo na pravo pot.
Dejavnost vseh oseb, katere zadene amnestija, je bila usmerjena proti življe_ nskim interesom naših narodov in države. Tisti, ki so bili zapeljani in niso zagrešili težkih zločinov, so bili deležni že vrste amnestij. Taka je bila amnestija leta 1951, ki je pomilostila Informbirojevske grešnike. Sedanja amnestija pa zadeva predvsem emigrante, katere je Rankovič razdelil na tri kategorije:
1.	ustaši, četniki in belogardisti, ki so se med vojno borili v kvislinških edinicah pod vplivom sovražne propagande in pritiska. Ob zlomu okupatorja so se z Nemci umaknili čez mejo. Med njimi je bilo mnogo nedolžnih in zaslepljenih, katere so v tujini izkoriščali samozvani voditelji pri organiziranju terorističnih dejanj in obrekovalnih gonj.
2.	bivši vojni ujetniki, od katerih se je večina obnašala pravilno napram sovražniku, nekateri pa so odkrito stopili v službo okupatorja in zapeljali ali za-strašili druge, tako da se jih kakih 100.000 ni vrnilo po vojni domov in so se pridružili politični emigraciji.
3.	tisti, ki so po vojni ušli čez mejo. Večinoma so bili mlajši ljudje, ki so v svetu oričakovali lahkega zaslužka in udobnega življenja, a nekateri so bili pod vplivom sovražne propagande. Le mali del je zbežal čez mejo zaradi sovražnega odnosa do FLRJ. Življenje v tujini je bilo težko in večina je padla v roke vojnim zločincem in drugim sovražnikom ljudstva, ki so jih izkoristili kot delovno silo in celo kot najemniške vojake kolonialnih sil. Na njihov račun vojni zločinci in bivši politiki služijo lepe denarce.
Zaradi sočutja in usmiljenja, "človečnosti in ljudskega človečanstva" bo skupščina v kratkem ukinila zakon, ki je odvzel državljanstvo beguncem in bivšim vojnim ujetnikom. Iz istih razlogov se je FLRJ tudi vedno zanimala za begunce in nji-hoVo življenje ter si je prizadevala, da jih osvobodi lažne sovražne propagande. Pomagala jim je, da so lahko vzdrževali stike z družinami in je dovoljevala ponovno združitev družin; lani pa je podvzela korake, ki so omogočili državljanom urediti odnose z FLRJ. (G-lej KT pulija in novembra 1961.)
Rankovič je zagotovil poslancem, da se je večina beguncev poboljšala, ko so si izboljšali življenje in uredili svoje osebne probleme. K .temu je pripomogla skrb vlade in pomoč konzulatov in domoljubnih organizacij gospodarskih izseljencev. Tako se večina političnih emigrantov polagoma spaja z gospodarsko emigracijo in amnestija jim bo pri tem pomagala.
Stran 16.
KLIC IR IGLA VA
Štev.274*
"Po drugi strani ostanejo kot zagrizeni sovražniki našega ljudstva v vrstah politične emigracije," je nadaljeval Rankovič, "samo težki vojni zločinci, organizatorji in aktivni udeleženci v sovražni dejavnosti iz inozemstva proti novi s£ cialistični Jugoslaviji. Na take osebe se predloženi zakon o amnestiji tudi ne na naša. Po zakonskem oredlogu so izvzeti od amnestije neposredni izvrševalci, ukazovale! in organizatorji težkih vojnih zločinov in umorov, organizatorji in začejt niki dejavnosti iz inozemstva, ki še danes aktivno delujejo proti ustavni ureditvi FLRJ."
Od amnestije so tudi izvzeti Volksdeutscherji in pripadniki narodnih manjšin, ;ki so sodelovali v sovražnih vojnih edinicah.in političnih organizacijah, kakor tudi osebe, ki so zagrešile našteta kazenska dejanja-po. povratku .v- .domovino.. "E-nako so od amnestije izvzeti tisti., ki so zakrivili špijonažo; ki so organizirali in pošiljali v FLRJ. oborožene skupine in poedince; ki so izvršili nasilje nad pred stavniki narodne oblasti, jgospodarskih in družbenih, organizacij; ki so zagrešili združevanje proti ljudstvu in državi; kakor tudi tisti, ki so zakrivili vojni zl£ čin genocida."
Ko stoni ta zakon -v veljavo, bodo morali pristojni organi hitro in skrbno dognati, koga se amnestija tiče, ter prizadete, izpustiti iz zapora. Diplomatska predstavništva v tujini morajo posebno skrbno reševati prošnje posameznikov v tujini- in pornaga.ti vsem, ki bi se želeli,vrniti domov. Tistim, ki, so se ustalili v tujini, je treba pomagati, da bi ostali v stiku z domovino po navadi gospodarskih izseljencev. "Amnestija bo omogočila tem osebam prihod in obiske v naši deželi brez strahu pred kazenskim preganjanjem zaradi izvršenih del, naštetih v tem zakonu. "
"Ni dvoma," je izjavil Rankovič, "da bomo z naše strani nudili v bodoče najširše možnosti za obiske in prihajanje teh oseb v našo deželo. V tem smislu smo podvzeli celo vrsto važnih in konkretnih ukrepov za nadaljno liberalizacijo in o-lajšanje prehoda čez mejo tako naših kot tujih državljanov." Izseljenci in njihove organizacije bodo imele priliko, da kot zvesti državljani dežel, v katerih žive, pomagajo k boljšemu razumevanju in zbliževanju med temi deželami in Jugoslavijo, je zaključil Rankovič.
5s>$Iz kasnejših pojasnil v časopisih je bilo razvidno, da pričakujejo od vsakega begunca, da osebno zaprosi za amnestijo na najbližjem jugoslovanskem predstavništvu. Po proučitvi podatkov bo pomiloščeni begunec dobil: potrdilo, s katerim bo "uredil odnose v tuji deželi" ali pa zaprosil za. povratek v domovino.
Tisti, ki bi želeli domov samo na obisk, naj ne pričakujejo nadaljnih ukrepov, ampak naj na jugoslovanskih predstavništvih zaprosijo za vi?o, pravijo jugoslovanske oblasti.
Cena najbolj popularnega vozila v Jugoslaviji "Fiča" (Fiat 600) se je zvišala, od 897.000 na 1.090.000 dinarjev. .CRVENA ZASTAVA iz Kragujevca, ki sestavlja še par drugih Fiatovih modelov,, je-to povišanje, razrožila s povišanjem davka na promet za: dfo in carine od 25^u na 38jJo.
TOMOS iz Kopra hoče povišati cene "spa čka" (mali Citroen) od 845.000 na 1045000 dinarjev iz istih razlogov.
Predstavniki čeških, avstrijskih, jug£ slovanskih in italijanskih železnic, članic mednarodne carinske zveze CSR-Trst,so zasedali v Ljubljani od 7.-12. marca. Sklenili so, da se del prometa, ki se je sedaj vršil preko Italije, preusmeri na progo Jesenice-Repentabor, in da bo promet iz Češke na Trst spet tekel po progi Sentilj-Sežana.
Pri eksploziji v rudniku Banoviči v Bosni je 27. februarja izgubilo življenje 53 rudarjev.
V Mariboru se je vršil od 3. do 11. marca 2. mednarodni sejem'hotelske in restavracijske opreme, kjer je sodelo :valo 85.domačih in 7 tujih, podjetij in so zaključili pogodbe v vrednosti 1.400.000.000 dinarjev.
HIM0 iz Maribora bo do konca marca izvozil 1.000 65-literskih hladilnikov na Poljsko, isto število kot lani.
TAM iz Maribora bo izvozil 50 avtobusov v Združeno Arabsko republiko.
Zvezni sekretarijat za delo prou -čuje predlog avstrijske gospodarske zbornice, da bi Avstrija zaposlila 10.000 sezonskih delavcev iz Jugosla*-vije.	.
Novo izvoljeni predsednik Kostarike Francisco Orlic je pred dnevi obi£ kal rodne kraje svojih staršev na Krku in Cresu.
IVAN STANIČ