SOBOTA, 20. AVGUSTA 2011 • ODGOVORNI UREDNIK: TOMAŽ RANC • PRVA ŠTEVILKA JE IZŠLA 9. MAJA 1945 • WWW.VECER.COM • LXVII 191 (20322) • CENA 1,30 EUR (12 HRK)

Mag. Branko Žibret, ekonomski svetovalec: "Najboljša podjetja so tista, ki vrhnji
menedžment kadrirajo iz lastnih vrst." V soboto 2-5

V strahu pred množičnim
unovčevanjem garancij za
poplačilo podizvajalcev
propadlega SCT je
največja slovenska banka
najela podjetje BGR
bivših kadrov padlega
gradbenega velikana,
ki naj bi mu za vsako
izpodbito garancijo
plačali po deset
odstotkov njene
vrednosti

Podizvajalci pri projektu pomurke in
tudi tisti iz preostalih velikih grad-
benih projektov bodo le stežka prišli
do denarja, ki jim ga dolguje propadli
SCT. Skupna vsota bančnih garancij, ki
jih je firma predložila naročniku avto-
cestnih projektov, družbi Dars, naj bi
presegla 200 milijonov evrov, zaradi
strahu, da bi njihova unovčitev zama-
jala predvsem NLB, pa se je oblikoval
organiziran sistem obrambe pred
njihovimi zahtevki. Tako naj bi NLB
najela podjetje BGR, ki ga vodi nek-
danji direktor operative pri SCT za
področje nizkih gradnje Borut Wil-
lenpart, za pomoč pri izpodbijan-
ju zahtevkov, ki bi jih nanjo utegnil
nasloviti Dars. Isti gradbeniki, ki so
nekoč pridobivali projekte od države
ob obljubah, da bodo korektno izpel-

Neurje, ki je včeraj popoldne, sicer kratek čas, zato pa toliko bolj silovito, div-
jalo na Štajerskem, je veliko škodo povzročilo na območju občine Rače - Fram.
Na bližnjem Letališču Edvarda Rusjana so izmerili, da je veter pihal s hitrostjo
kar 110 kilometrv na uro. Zaradi silovitega deževja, ki sta ga spremljala močan
veter in manjša toča, so morali posredovati tudi gasilci. "Zalitih je sedem objek-
tov, med njimi trgovski objekt in ponovno tudi Osnovna šola Rače, vendar pa
smo vodo povsod že uspeli izčrpati. Odkrilo je tudi kar nekaj streh s hiš, na Ptu-
jski cesti pa je z gospodarskega poslopja odneslo kar celotno streho," je sporočil
poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Rače Gregor Majarič, ki dodaja, da
imajo v Račah težave z meteorno vodo ob vsakem večjem neurju. Nekoliko bolj
je neurje prizaneslo Framu, kjer je, po podatkih podpoveljnika Prostovoljnega
gasilskega društva Fram Jake Kranjca, škoda nastala le na električnem omrežju,
gasilci pa so morali odstraniti nekatera podrta drevesa, ki so padla na cesto.

Podobne posledice so bile včeraj tudi v Velenju in Topolšici, kjer so gas-
ilci odstranjevali podrta drevesa, na Polzeli pa je bila prekinjena oskrba
z elektriko. Več padlih dreves je oviralo promet tudi na koroških cestah. V
Murski Soboti je veter odkril streho trgovine Obi, v občini Rogaševci pa podrl
električna droga. (jaz)

So si zaposleni pri Delu Revijah
včeraj res lahko vsaj nekoliko
oddahnili, ko so izvedeli, da jih
najema pravzaprav njihova
tiskarna in ne konkurenčno
podjetje, ki jim je dalo vedeti, da
delovnih mest za vse več ne bo?
Če je karkoli pomirjujočega v tem
dejstvu, gre za skrajno trpko in
negotovo olajšanje. Menda pod
Kraterjem novinarska ekipa ne bo
množično letela na cesto, kar jim
je grozilo, če bi se do Lady, Jane in
drugih dokopalo konkurenčno
revialno podjetje. A obljub,
zagotovil in zavez, ki so se sfižile,
so se že naposlušali. Zaposleni že
več mesecev nimajo plačanih
prispevkov, honorarci pa delajo
zastonj. In prevzema jih skupina,
ki ima tudi sama veliko težav, pri
čemer ostaja spet odprto eno
večnih vprašanj lastniških
sprememb v slovenskih medijih:
kdo je zagotovil denar?

Smo lahko še enkrat (naivno)
optimistični in upamo, da bodo v
skupini podjetij, kjer se ukvarjajo
z grafično in papirno industrijo,
mediji, založništvom, trgovino s
pisarniškim materialom,
domačim in mednarodnim
transportom, zbiranjem in
predelavo odpadnih in koristno
uporabnih surovin ter ekologijo,
le pokazali, kako ravnati z mediji?
Nedvomno težko. Ker v medijskih
norijah po slovensko, kjer
največja časopisa upravlja
pivovarna, kjer še danes niso
pojasnjene vse neznanke v
umazani brezplačniški zgodbi,
namreč ni povsem izključeno, da
v ozadju prevzema blagovnih
znamk ni spet Matej Raščan. Ta
medijski tajkun, ki je uničil dotlej
stabilno medijsko podjetje,
mojster "bratstev in zavezništev v
interesih in denarju", za katerega
je državna banka kršila protitaj-
kunsko zakonodajo pri podelitvi
in reprogramu kredita.

Ob dejstvu, da nesporno želimo,
da bi se revije ohranile in da se
novinarji ne znajdejo v breznu
socialnih stisk, pa bo treba
razčistiti še en temačen del te
zgodbe, ki se dotika prihodnosti
in verodostojnosti celotnega
novinarstva. Odgovoriti bo treba
na vprašanja o tem, kako in kdo je
revije v zadnjih letih politično in
kapitalsko zlorabljal, pa so bili
takrat vsi tam zaposleni tiho.
Takrat bi bili morali reči ne.
Odločno. To bi bil najboljši možni
odgovor, da bi zaščitili revije pred
prvimi ropi verodostojnosti.
Zgodbi o Delu Revijah in novinar-
stvu daje to, če ne bo razčiščen
tudi ta segment, dodatne
elemente problematičnosti in
usodnosti.

Premier Borut Pahor naj bi
se intenzivno pogovorjal s
kandidati za ministre. Tudi
v njegovi stranki upajo, da
ne gre za pogovore pred
ogledalom.

Poslanci so se zbrali na
žalni seji, prav tako člani
obeh vlad, v katerih je bil
in eno od njih leta 2000
vodil

V navzočnosti državnega vrha, pred-
stavnikov vseh treh vej oblasti, so
se v državnem zboru na žalni seji
včeraj popoldne poslovili od ustano-
vitelja in prvega predsednika zdaj zu-
najparlamentarne NSi, nekdanjega
parlamentarca, v letu 2000 predsedni-
ka slovenske vlade in v štiriletki 2004-
2008 finančnega ministra Andreja
Bajuka. Umrl je v noči na torek, na lju-
bljanskih Žalah ga bodo pokopali jutri.

Pokojnemu politiku v spomin je
govoril opozicijski podpredsednik
parlamenta France Cukjati (SDS).
"Danes vsi vemo," je rekel, "da je bil
odličen finančnik in dober človek, ki v
skrbi za druge pozablja na svoje koris-
ti. V politiko ni vstopil iz koristoljubja,
ampak, ker je resnično želel pomaga-
ti svoji domovini Sloveniji. Vse to mu
danes glasno in jasno priznavamo. In
prav je tako. Ni pa prav, da mu izreka-
mo priznanje šele sedaj." Bajuk je bil
skrben ter dober upravljavec javnih
financ, slabo pa se je, tako Cukjati,
znašel v slovenski različici zakulis-
nega politikantstva in ideološke raz-
klanosti. Ni gledal na svoje koristi in
ne na koristi vplivnih lobijev, ampak
izključno vseh državljanov in države.
"Pri njegovem ravnanju ni bilo sence
koruptivnosti ali podkupljivosti. Ni
se imel za najsposobnejšega ter ed-
inega možnega rešitelja, ni se gnal za
pomembne politične funkcije, tiste pa,
ki so mu bile naložene, je sprejel z ve-
likim strahospoštovanjem. Čeprav je
bil odločen in vztrajen, se ni z nikomer
prepiral ter nikogar ni podcenjeval ali

Jana, Lady, Naša žena in druge revije,
ki jih je še pred kratkim izdajala
družba Delo Revije, bodo odslej izha-
jale pod okriljem Skupine Krater, ki je
včeraj postala najemnik 44 blagovnih
znamk revij in prireditev, med njimi
tudi Slovenke leta in Viktorjev. Revije
je, potem ko je blagovne znamke za
poplačilo terjatev zasegla maribor-
ska Nova KBM, oddajalo njeno hče-
rinsko podjetje KBM Leasing, ki je
omenjene blagovne znamke za več
kot deset milijonov evrov kupilo na
dražbi. Tako kot prejšnji teden so tudi
ta teden revije zamujale, vendar pa sta
od včeraj na policah kioskov spet Jana
in Kih, danes pa so se jim pridružile še
Lady, Stop in Obrazi.

"V skladu s ciljem zasledovan-
ja svojih ekonomskih interesov smo
sprejeli poslovno odločitev, da bla-
govne znamke družbe Delo Revije
oddamo v najem družbi Salomon,
d.o.o., skupaj z Dolenjskim listom,
d.o.o., in Radiom Glas, d.o.o., ki so del
skupine Krater," so včeraj sporočili
iz banke in pojasnili, da dogovora ne
bodo podrobneje komentirali.

Po naših informacijah pa bo Sku-
pina Krater revije najemala za milijon
evrov letno, po približno desetih letih
bo predvidoma postala njihov last-
nik. Pri tem ni jasno, od kod družbi
denar za licenčnino, prvi milijon naj
bi vplačali naprej, ko pa po nekaterih
podatkih te dni ni imela niti denarja
za papir za tiskanje in ko javno dos-
topne evidence kažejo, da je imelo
podjetje v letu 2009 za 116 milijonov
obveznosti do virov sredstev, torej
je bilo zadolženo za več kot sto mili-
jonov evrov. Trenutne finančne bi-
zavračal zaradi njegovega drugačnega
svetovnega nazora." Bil je človek, bil je
strokovnjak in bil je politik, kakršne
Slovenija potrebuje bolj kot karkoli
drugega, je zaključil podpredsednik
državnega zbora. Na žalni seji sta se

lance podjetja menda kažejo drugačno
sliko, pravijo viri blizu podjetja, kon-
solidirano in revidirano poročilo za
leto 2010 naj bi bilo znano čez nekaj
dni. Na banki po naših neuradnih in-
formacijah računajo, da bodo dobili
sredstva z najemom blagovnih znamk
povrnjena bolje, kot če bi jih bili pro-
dali na dražbi, vendar pač v daljšem
časovnem obdobju.

"Imamo dolgoletne izkušnje
in znanja ter interes, da blagovne
znamke Dela Revij nemoteno izhajajo
tudi v bodoče, saj bodo obogatile spe-
kter naših dosedanjih edicij in bralce
dnevno bogatile z raznovrstnimi ko-
ristnimi informacijami in razvedril-
nimi vsebinami," je po izidu izbora
najemnika blagovnih znamk sporočil
izvršni direktor iz Skupine Krater
Gregor Repič, ki je poudaril, da so bili
vsa leta "zanesljiv in zaupanja vreden"
partner pri grafičnem oblikovanju in
tisku revij, zato lahko še lažje zagot-
avljajo nemoteno izdajanje nekdan-
jih edicij Dela Revij. "Zavedamo se,
da brez ustvarjalcev medijskih vsebin
revije ne morejo izhajati, zato je ena
naših prvih nalog, da se z njimi do-
govorimo o nadaljnjem delu," je dodal
Repič in še pojasnil, da bodo bralci
odslej revije prejemali pravočasno.

Za najem se je potegovala tudi družba
Adria Media, ki pri nas izdaja licenčne
revije, kot sta Cosmopolitan in Playboy.
Prvi mož Adrie Media Tomaž Drozg je
včeraj potrdil, da njegovo podjetje ni
podpisalo pogodbe o najemu, celotne-
ga dogajanja okrog prodaje in najema
blagovnih znamk pa ni želel komenti-
rati. Po naših informacijah je družba
Adria Media ponudila trikrat manjšo
je, je rekel, "vsaj v teh dneh po njegovi
smrti se zdi, kot da se tega vsi zaveda-
mo". Pošten, srčen in ognjevit zagov-
ornik vsega, kar narekujeta zdrava
človeška pamet ter slovensko patri-
otsko srce, tako ga je opisal Janša. (va)

Zaradi propada Dela Revije so se spremenile tudi okoliščine nakupa Večera,
ki ga je Denis Čeh, lastnik 3Lana, želel upravljati skupaj z Matejem Raščanom.
Kot smo razkrili včeraj, Čeh dviguje roke od Večera in želi dogovor o vrnitvi
varščine. "Upam, da se Večerova epizoda s 3Lanom in Delom Revije zdaj kon-
čuje, a je kronski dokaz, da prisilne, nepremišljene ter netransparentne pro-
daje lastnikom, ki ne poznajo panoge, ne morejo prinesti nič dobrega. Da so
skrbi nad takimi modeli upravičene, najbolje dokazuje položaj, v kakršnem
so se znašli pri Delu Revije, in prav v taki godlji bi se lahko znašel tudi Večer.
Mediji, ta hip se prodajata Večer in Delo, so za zdravo in sodobno družbo,
premreženo z informacijami, prepomembni, da bi se z njimi trgovalo, jih iz-
črpavalo in upravljalo na tak način. Družba potrebuje strateške lastnike me-
dijev, ki se ob tektonskih premikih v medijski industriji predvsem spoznajo
na medijski posel ter znajo svoje cilje tudi jasno artikulirati in jih predstaviti
zaposlenim ter širši in zainteresirani javnosti - bralcem, poslušalcem in gle-
dalcem," pravi Tomaž Ranc, odgovorni urednik Večera. (fž)

"Po predhodnih nenavadnih finančnih konstrukcijah, ki smo jim bili priča
pri prevzemanju medijev, bi bilo nujno temeljito analizirati finančne moči
Skupine Krater. Že tako imamo problematično zakonodajo, kar se tiče pre-
vzemov, pri medijih pa je to še bolj občutljiva zadeva," pravi dr. Marko Mi-
losavljevic s Fakultete za družbene vede v Ljubljani in dodaja, da podjetja
medije pogosto prevzemajo brez pravih sredstev. Škoda na medijskem podro-
čju je zaradi tega izjemna, račun pa plačamo davkoplačevalci. Milosavljevic še
upa, da prevzem s strani Kraterja ni samo preložitev propada za nekaj mese-
cev, in dodaja, da bi Nova KBM tokrat morala javnosti dokazati, da je ravnala
bolj smotrno in odgovorno kot pri podeljevanju kreditov v preteklosti. (fž)

licenčnino za letni najem blagovnih
znamk, ponudili naj bi okrog štiristo
tisoč evrov, zavzemali pa so se za dol-
goročni najem. Kot je že znano, so pod-
jetje Adria Media zanimale predvsem
blagovne znamke, ne pa tudi zaposle-
ni. Četudi bi z novimi revijami ustva-
rili nova delovna mesta, prostora za
vse sedanje ustvarjalce revij naj ne bi
bilo, predvsem bi se zanašali na svoje
kadre. Ravno to je najbolj zbodlo za-
poslene na Delu Revijah, ki so si želeli
rešitve, ki bi reševala tudi stisko za-
poslenih in honorarnih sodelavcev.
"Odločitev o najemniku, ob tem, kar
je bilo na voljo, pozdravljamo. Glede
na formalne in neformalne obljube bo

Če Pahorjevi predlogi
novih ministrov ne bodo
potrjeni, bo vlada padla.
Še prej glasovanje
o novem šefu DZ.
Po naših neuradnih
informacijah bi tudi v SD
najraje videli, da kandidira
Ljubo Germič (LDS)

Predsednik vlade Borut Pahor je
včeraj v državnem zboru prvič docela
nedvoumno potrdil, da bo v najkraj-
šem možnem času parlamentu predla-
gal kandidate za pet ministrskih mest,
ki jih po odhodu Zaresa in Desusa iz
koalicije zasedajo nadomestni mini-
stri, in bo na to glasovanje vezal še
izrekanje o zaupnici njegovi manj-
šinski vladi. Ta scenarij smo v Večeru
sicer že objavili v sredo. Po Pahorje-
vem mnenju je pomembno, da sloven-
ska vlada čim prej preveri zaupnico, s
čimer bo razčiščeno vprašanje njene
podpore. Če jo bo dobila, bo lahko
s polnimi pljuči delala naprej, meni
vodja vlade in koalicije, v kateri sta le
še SD in LDS.

"Mislim, da je to edino prav in
takšno je tudi stališče poslanske sku-
pine SD," je v pogovoru z novinarji še
pred Pahorjevo napovedjo povedal
vodja poslanske skupine SD Dušan
Kumer. Še pred tem mora manjšinska
koalicija, ki ima le še 33 poslancev,
skozi parlament spraviti nasledni-
ka Pavla Gantarja na čelu državne-
ga zbora in rebalans proračuna. Kot
prvemu se 23. septembra sicer dvojno
ministrovanje izteče Igorju Lukšiču,
ki poleg šolskega vodi še visokošolski
resor. Poleg visokošolskega ministra
pa bo moral predlagati še ministre za
javno upravo, kulturo, gospodarstvo
in notranje zadeve. Službo vlade za lo-
kalno samoupravo in regionalno poli-
tiko bo kot državni sekretar še naprej
vodil Bojan Suvorov.

Širši nabor kandidatov za pet iz-
praznjenih ministrskih mest je pri-
pravljen, je včeraj zatrdil Kumer. O
imenih ni želel biti konkretnejši, po-
vedal je le, da "prehodni čas do volitev
ne bo dolg, zato je prav, da to funkcijo
prevzamejo ljudje, ki se že zdaj ukvar-
jajo s področjem, ki bi ga prevzeli".
Potrdil je, da jih iščejo med poslan-
ci, državnimi sekretarji ter drugimi
uslužbenci ministrstev, saj je v tem
trenutku pomembno izbrati kandi-
date, tako Kumer, ki bodo lahko takoj
prevzeli delovne naloge. "Naše stran-
ke pri imenovanju novih ministrov
ne bo vodila strankarska matematika,
ampak bomo iskali kandidate, ki so v
tem trenutku sposobni in pripravljeni
prevzeti dolžnosti," je povedal vodja
najmočnejše poslanske skupine v dr-
žavnem zboru. Po naših neuradnih in-
formacijah bo vse pogovore opravljal
Pahor, zato si niti nekateri vidni člani
stranke ne upajo napovedati, kakšen
bo končni seznam oziroma dogo-
vor. Vendarle pa so v obtoku nekate-
ra imena, s katerimi naj bi se premier
pogovarjal. Več bi lahko bilo znanega
v torek, ko ima Pahor spet redni kole-
gij z ožjimi sodelavci.

Po naših virih naj bi SD mesto
predsednika državnega zbora pre-
pustil LDS, pri čemer naj bi tudi v
vladajoči stranki podporo užival po-
slanec iz Ruš Ljubo Germič. Ta tega
ni ne zanikal ne potrdil. "Te infor-
macije ne morem komentirati, saj se
bodo ključni pogovori med SD in LDS,
kako naprej, odvili v naslednjih dneh.
Največjo odgovornost, da pove, kako
vidi situacijo in rešitve, ima vladajoča
stranka, mi pa bomo tudi opravili svoj
del nalog," pravi Germič. Za to mesto
se je sicer najglasneje omenjala poslan-
ka SD Darja Lavtižar Bebler, ki pa naj
bi po nekaterih informacijah iz krogov
v SD lahko začasno prevzela resor za
notranje zadeve. Po odhodu Kresalo-
ve ta naj ne bi bil več v domeni LDS.

V kombinacijah za ministrstvo za
kulturo se pojavljata predvsem imeni
državnega sekretarja, nekdaj že kul-
turnega ministra Jožefa Školča, ki
je tja prišel po odhodu Majde Širca,
in poslanke ter podpredsednice SD
Majde Potrata. Na visokošolskem mi-
nistrstvu naj bi ožje vodstvo SD najraje
videlo Tamaro Lah Turnšek, direkto-
rico Inštituta za biologijo, ki je sicer
sodelovala pri pripravi alternativne-
ga vladnega programa 2008. Ko gre
za gospodarski resor, sta iz SD do nas
pricurljali dve imeni: Robert Ličen,
ki je že bil v alternativni vladni ekipi,
in Sandi Češk, šef upravnega odbora
Studia Moderna.

Pri javni upravi je Bojan Bugarič
pobožna želja vrha SD, kot opcijo pa
so nekateri izgovorili tudi ime Rada
Bohinca, rektorja primorske univer-
ze, ki je minister že bil. A ta kombina-
cija je malo verjetna, saj nam je včeraj
po telefonu skopo odvrnil: "Za nobeno
takšno kombinacijo ne vem." Za glaso-
vanje bo kajpak težko dobiti kandida-
te, saj je zelo vprašljiva in negotova
podpora v državnem zboru, zato je
vprašanje, kdo se bo pripravljen izpo-
staviti.

O novih ministrih bi lahko DZ po Ku-
mrovi oceni odločal že v drugi polovi-
ci septembra. Glasovanje o ministrih
je javno, za glasovanje o ministrih je
potrebna navadna večina, običajna
večina, ne pa 46 glasov ali več. Če mi-
nistri ne bodo potrjeni, Pahor pa ne
dobi zaupnice, pa je "na široko odprta
avtocesta do predčasnih volitev". Te
pa bi bile lahko po oceni Kumra konec
leta, če seveda "nima kdo v rokavu
svojega jokerja". Kot morebiten "joker"
se v zadnjem času znova pojavlja lju-
bljanski župan Zoran Jankovic. Glede
ugibanj, da bi utegnil celo prevzeti
kakšno novo stranko, je Kumer dejal,
da je Jankovic večkrat javno izjavil, da
takšnih namer nima, če jih bo pa po-
kazal, bo pretrgal svojo besedo, kar je
njegova "etična zadeva". O rekonstruk-
ciji levice po Kumrovih besedah govo-
rijo prav tisti, ki "levico zadnjih 15 let
intenzivno razbijajo".

Nekaj pa so naši kamiondžije le naučili Avstrijce, da se po slovensko reče klobasi
klobasa ...

Na ministrstvu za delo si
obetajo, da bodo z več kot
desetimi programi aktivne
politike zaposlovanja
uspeli delo najti 20.000
brezposelnim

"Na Zavodu za zaposlovanje je prija-
vljenih 107.562 brezposelnih, med
njimi je več moških kot žensk, kar je
posledica težav v gradbeništvu. Tako
je v Sloveniji trenutno manj brezpo-
selnih oseb kot na začetku leta, ko je
bilo več kot 115.000 ljudi brez dela.
Med brezposelnimi je veliko dolgo-
trajno brezposelnih (45 odstotkov),
veliko je tudi invalidov (15 odstot-
kov) in starejših od 50 let (36 odstot-
kov). Spodbuden je podatek, da je manj
brezposelnih kot pred letom dni med
iskalci prve zaposlitve. Delež brezpo-
selnih mladih do 26 let se je v primer-
javi z lanskim letom znižal za dobre tri
odstotke," je povedala Damjana Košir,
generalna direktorica direktorata za
trg dela in zaposlovanje, na tiskovni
konferenci ministrstva za delo.

Slovenija ima še vedno nižjo sto-
pnjo brezposelnosti od povprečja EU.
V prvem četrtletju letošnjega leta je
pri nas znašala 8,5 odstotka, v EU pa
je po zadnjih podatkih brezposelnih
že slabih deset odstotkov oziroma 9,7
odstotka delovno aktivnih državlja-
nov. Brezposelnim in delodajalcem
so na voljo številni razpisi in progra-
mi zaposlovanja. Ta čas najbolj aktual-
na sta predvsem program "Priložnost
zame", namenjen zaposlovanju dol-
gotrajno brezposelnih oseb, in in-
strument "spodbujanja zaposlovanja
iskalcev prve zaposlitve na področju
socialnega varstva". V jesenskih me-
secih pa so načrtovane dodatne sub-
vencije za samozaposlovanje v višini
9,5 milijona evrov, program "Zaposli
me", namenjen zagotavljanju delovne
sile delodajalcem iz tržnega sektorja,
program "Za Pokolpje - aktivno in de-
javno", javno povabilo delodajalcem za
usposabljanje in izobraževanje zapo-
slenih ter javni razpis za spodbujanje
razvoja socialnega podjetništva II.

"Za politiko trga dela je lani Slo-
venija namenila 451,7 milijona evrov,
od tega največ - 331 milijonov za de-
narna nadomestila brezposelnim in
206 milijonov evrov za aktivno poli-
tiko zaposlovanja. Letos je bilo sprva v
proračunu skupaj predvidenih 375 mi-
lijonov, a skoraj toliko - 312,3 milijo-
na evrov, bo z rebalansom proračuna
zagotovljenih samo za denarna nado-
mestila brezposelnim, skupaj, z več
denarja tudi za programe aktivne po-

"Rekonstrukcija levice je naloga
za vso Evropo, a od vsake dežele
posebej zahteva, da njena levica
razume dogajanje v svetu in da je
njena politika globalna. To pa leta
2011 pomeni razumeti, da je sve-
tovni kapitalizem v strukturni
krizi, zaradi katere se hitro spre-
minjajo razmerja med svetovnimi
regijami, med državami in kapita-
lom, in v zvezi s tem tudi družbena
razmerja v posameznih državah.
Evropski politični razredi ne razu-
mejo, da politika stiskanja pasu in
krčenja javnega sektorja zaostruje
družbena razmerja v posameznih
deželah in povečuje nasprotja med
deželami in da utegne ta tako za-
plesti medsebojne odnose, da se EU
zaradi tega ne bo sposobna spopasti
s ključnimi razvojnimi problemi,
niti racionalno in enotno nastopiti
v globalnih konfliktih, ki se napo-
vedujejo. (Mladina)

Slovenija in Avstrija sta se včeraj do-
govorili, da lahko tovorna vozila,
katerih največja dovoljena masa pre-
sega 7,5 tone, v času podaljšane zapore
prometa z avstrijske strani prečkajo
predor Karavanke v konvojih. Nače-
loma naj bi konvoji vozili ob 1., 3. in
ob 5. uri zjutraj, so sporočili z ministr-
stva za promet. "Vsak dogovor je boljši
kot nič," je dejal predsednik sekcije za
promet pri Obrtno-podjetniški zborni-
ci Slovenije Andrej Klobasa. Razoča-
rano je dodal, da avtoprevozniki s tem
vendarle ne morejo biti zadovoljni. Kri-
tičen je bil predvsem do zunanjega mi-
nistrstva, ki mu očita, da do danes ni
preučilo, ali je Avstrija z enostransko
omejitvijo tovornega prometa kršila
mednarodne pogodbe. Klobasa je tudi
zatrdil, da je zunanje ministrstvo, ki ga
vodi Samuel Žbogar, zaspalo. "Ni zašči-
tilo slovenskih državljanov, slovenske-
ga gospodarstva, slovenskega ponosa,"
je poudaril. Na vprašanje, kakšni - če
sploh - bodo naslednji koraki avtopre-
voznikov, je odgovoril, da bodo od mi-
nistrov Vlačiča in Žbogarja zahtevali
dokončno razrešitev tega zapleta ozi-
roma dosego odstranitve omejitve to-
vornega prometa. (sta)

Največja slovenska banka
si na vse kriplje prizadeva,
da ne bi bile unovčene
bančne garancije, s kate-
rimi bi Družba za avtoceste
(Dars) poplačala podizva-
jalce propadlega SCT

Ob stečajih težkokategornikov med
slovenskimi gradbeniki so najkrajšo
potegnili njihovi podizvajalci, ki jim
podjetja, kot so SCT, CPM in Vegrad, še
vedno dolgujejo na milijone evrov, pri
čemer na svoj denar še vedno čakajo
partnerji ne le pri gradnji pomurske
avtoceste, temveč projektov po vsej
Sloveniji. Vendar bodo težko prišli do
svojega denarja, saj se je vzpostavil
dobro organiziran sistem, katerega
namen je preprečiti unovčevanje ban-
čnih garancij, iz katerih bi bili podi-
zvajalci poplačani.

Samovolja naročnika teh projektov,
državne Družbe za avtoceste (Dars), ki
s svojim odnosom do nekdanjih par-
tnerjev velikih gradbincev in ščitenjem
bank ignorira voljo vlade in parlamen-
ta, je dobro znana. Četudi sam minister
za promet Patrick Vlačič Darsu nalaga,
naj vendarle terja denar za podizvajal-
ce pri bankah, ki so s svojimi jamstvi
velikodušno podpirale podvige pro-
padlih gradbenih baronov, se avtoce-
stna družba tega otepa z vsemi štirimi
in raje tvega tožbe na sodišču in kriti-
ko javnosti. Še bolj pa se unovčevanja
garancij bojijo pri bankah z Novo lju-
bljansko banko (NLB) na čelu, ki bi pri
tem lahko izgubile na desetine milijo-
nov evrov.

Kot smo izvedeli iz dobro obveščenih
virov, je največja slovenska banka tako
najela kar podjetje, ki ga je po potopu
SCT ustanovil del njegove nekdanje
vodstvene ekipe; gre za firmo BGR
Inženiring v lasti bivšega direktorja
operative za področje nizkih gradenj
v SCT Boruta Willenparta in nekda-
njega predstavnika zaposlenih v nad-
zornem svetu te gradbene družbe
Riharda Cerka. Po naših informaci-
jah se je NLB obrnila na BGR izključno
zaradi obrambe pred unovčevanjem
garancij, ki jih je dala njihovemu nek-
danjemu delodajalcu, Willenpartovo
in Cerkovo podjetje pa naj bi tako de-
lovalo praktično kot projektna firma.

Minister za zdravje za
prepoved zaposlovanja
v javnem sektorju
z izjemami ni dvignil roke.
Ohranja optimizem, da
se čakalne dobe ne bodo
podaljšale

"Predvideno je, da bi se lahko ob so-
glasju resornega ministra ali župana
za nekatere profile tudi povečalo šte-
vilo zaposlenih." S takšnim pojasnilom
se je minister za zdravje Dorijan Ma-
rušič odzval na opozorila, da na vladi
sprejeta novela zakona o interventnih
ukrepih, ki med drugim določa prepo-
ved zaposlovanja v javnem sektorju do
konca prihodnjega leta, v zdravstvu ne
bo vzdržala. V Združenju zdravstvenih
zavodov Slovenije so namreč prepri-
čani, da bi dosledno spoštovanje tega
ukrepa, ki lahko pomeni celo nezapo-
slovanje novih zdravnikov, povzročilo
tesno sodeloval tudi nekdanji šef SCT-
jevih pravnikov Stanko Štrajn, ki velja
za enega najbolj podkovanih odvetni-
kov na tem področju, med drugim pa
je delal tudi na ministrstvu za finance
in v Darsu. Banka naj bi BGR plačevala
celo stroške poslovanja, za stimulaci-
jo pa naj bi bila obljubila tudi izplačilo
desetine vrednosti vsake od garancij,
ki bi jim jo uspelo izpodbiti.

Po uradni poti informacij nismo
mogli preveriti, saj nam ne prvi mož
BGR ne banka nista pojasnila, kakšna
je narava sodelovanja med njima.
"Vem, zakaj kličete, in ne želim govo-
riti z vami," je bil kratek Willenpart,
ko smo ga klicali za pojasnila. Še bolj
zaprti so bili v NLB; njena predstavnica
za odnose z javnostmi Mojca Strojan
se ni niti odzvala na naše sporočilo, v
katerem smo jo poleg podrobnosti so-
delovanja z BGR prosili tudi za uradno
stališče banke glede unovčevanja ban-
čnih garancij s strani Darsa.

Tako tudi niso komentirali navedb
dobro obveščenih virov, da naj bi vre-
dnost jamstev, ki jih je NLB izdala SCT,
presegala 200 milijonov evrov. Če bi
torej Dars popustil pred naleti podi-
zvajalcev na pomurski avtocesti, bi se
bržkone opogumili še kooperanti iz
drugih projektov, banka pa bi lahko
ostala brez zneska, ki je skoraj enak
vsoti njene zadnje dokapitalizacije. To

podaljševanje čakalnih dob. Marušič se
strinja, da "bodo morale obstajati ne-
katere izjeme zato, da bi zdravstve-
ni sistem deloval naprej". Ne verjame,
da se bodo čakalne dobe podaljševale,
a tudi sicer je, kot pravi, že naveličan,
da ob vsaki napovedani spremembi v
zdravstvu vsi vpleteni takoj začnejo
groziti s podaljševanjem čakalnih dob.
"Stalno strašenje in mahanje s čakalni-
mi dobami se mi zdi, da že presega vse
razumne meje," se jezi minister.

Prav na to se namreč sklicuje direk-
tor združenja Metod Mezek, ki med
drugim opozarja, da bi bilo tovrstno
omejevanje zaposlovanja "v naspro-
tju s smernicami ministra za zdrav-
je". Spomnimo, vlada proračunskim
porabnikom razen izjemoma prepo-
veduje celo sklepanje podjemnih in
avtorskih pogodb s svojimi zaposleni-
mi, za kršitelje pa predvideva štiri tisoč
evrov globe. Mezek trdi, da je Združe-
nje spremljalo predloge interventnih
ukrepov, ki bi podprli vzdržnost javnih
financ in racionalno rabo javnih sred-
naj bi bil tudi pravi razlog, da uprava
Darsa kljub razpoložljivim pravnim
sredstvom ne želi unovčiti omenjenih
bančnih garancij, ki ji jih je predložil
SCT, saj naj bi s svojim početjem ščitila
banke z NLB na čelu.

Vendar po naših informacijah mo-
rebitna poplačila podizvajalcev ne
bi mogla ogroziti največje državne
banke. Ta ima menda kljub drugačnim
ocenam še vedno nekaj rezerv, poleg
tega ji niti v najslabšem primeru ne bi
bilo treba izplačati celotnega zneska od
ocenjenih 200 milijonov evrov; skupna
vsota upravičenih zahtevkov podizva-
jalcev bi namreč po ocenah naših virov
lahko bila okoli desetkrat nižja. A kot
rečeno, v NLB teh številk niso želeli ko-
mentirati.

Dars pa ima poleg bančnih garan-
cij še drugo možnost, da poskrbi za po-
šteno plačilo podizvajalcem. Gradbinci
so namreč v večje projekte praviloma
vstopali povezani v skupne nastope,
imenovane joint-venture, in s podpisi
pogodb z Darsom so se partnerji v teh
povezavah zavezali, da bodo spošto-
vali njihova določila tudi glede podi-
zvajalcev.

"Če kateri od glavnih izvajalcev sredi
projekta propade, morajo glede na
sporazum z investitorjem bremena
nase pač prevzeti preostali," pojasnju-
je nekdanji računski sodnik Martin
Jakše. Darsu se načeloma tako sploh ne

stev, že od začetka junija, da pa je bilo
o dogajanju obveščano le iz medijev.
Svoje pomisleke je na vlado naslovilo
že 14. junija, obenem pa jo je zaprosi-
lo za ponovni razmislek o ukrepih v
zdravstvu.

Združenje, v katero so včlanjeni javni
zdravstveni zavodi, njihovih pri-
pomb pa vlada ni upoštevala, vztra-
ja pri oceni, da bo sprejeta omejitev
zaposlovanja onemogočala razvoj
zdravstvenega sistema, kakršnega
predvideva strategija ministrstva za
zdravje. "V zdravstvu so omejitve za-
poslovanja lahko vezane le na števi-
lo delavcev iz ur, ne pa na dejansko
število zaposlenih. Dejstvo je, da se v
naši dejavnosti zaradi pomanjkanja
strokovnjakov precejšen obseg dela
opravi zunaj rednega delovnega časa,
to je z nadurami, podjemnimi pogod-
bami in drugimi pogodbami civilnega
prava," opozarja Mezek. Poudarja, da je
v zdravstvu drugačno tudi plačevanje
dela, saj je njegova vrednost upošteva-
na v ceni zdravstvenih storitev, torej
bi bilo treba ukvarjati z dolgovi do ko-
operantov, vendar pa se zdi, da je nje-
gova uprava talka glavnih izvajalcev,
meni Jakše; tako jo preostali gradbin-
ci lahko izsiljujejo s prekinitvijo del, če
jih ne bo odvezala poplačila obvezno-
sti do podizvajalcev - to pa bi v mar-
sikaterem projektu pomenilo znatno
zamudo ali celo ponovitev razpisa,
kar bi darsovcem z Matejo Duhovnik
na čelu nakopalo nepopravljivo škodo.
"Dober primer je predor Markovec,
kjer je Alpine Bau nadaljeval dela pod
čisto novimi pogoji," pravi Jakše.

Težava pa je, da dokler Darsova
uprava ne bo ukrepala, na gradbiščih
po večini vlada zatišje. Glavni izva-
jalci se namreč obotavljajo z nadalje-
vanji del, dokler razmerja med njimi
in kooperanti ne bodo jasno oprede-
ljena, podizvajalci pa ne želijo delati
brez jamstev, da bodo dobili plači-
lo. V takšnem položaju bi bila po Ja-
kšetovem mnenju najbolj smiselna
unovčitev bančnih garancij, enako pa
razmišlja minister za promet Patrick
Vlačič, ki je v nedavnem pogovoru za
Večer ocenil, da bi s tem pridobile vse
strani: "Banke bi tako celo zmanjšale
svojo izpostavljenost, saj so garanci-
je za odpravo napak nižje od tistih za
dobro opravljeno delo oziroma popla-
čilo kooperantov. Obenem bi glavni
izvajalci dobili preostanke denarja iz
naslova sredstev, ki jih sedaj zadržuje
Dars, saj bi bili projekti tudi formalno
zaključeni."

se plače zdravstvenih delavcev ne fi-
nancirajo neposredno iz državnega
proračuna. Marušič, medtem ko skuša
pomiriti prizadete, ne pozabi omeni-
ti, da je glasoval proti takemu zakonu,
češ da "se zaveda težav, ki bi lahko na-
stale, če ne bo posluha za morebitne
korekcije". Intervencija v tej obliki bo
po njegovem mnenju uspešna le, če bo
res obveljal dogovor, da so pri izvajanju
možne nekatere izjeme. Pa še tu je prvi
pogoj, da bo za zaposlovanje na voljo
denar; minister, kot nenehno govori in
ponavlja tudi tokrat, prihranke vidi v
racionalnejši organizaciji in upravlja-
nju zdravstvenih zavodov.

"Eden od izhodov je premislek in
seveda reorganizacija, s katero bi do-
segli povečanje zdravstvenega kadra
namesto administrativnega," pa se je
kot naročeno v podporo takšnim pri-
zadevanjem pokrilo ravno v teh dneh
predstavljeno uvajanje novega infor-
macijskega sistema in sistema slikovne
diagnostike v UKC Ljubljana, katerega
pomembna posledica bo prav zniževa-
nje potrebnega števila administrativ-
nih delavcev.

Če odmisli državo in
njen birokratski labirint,
35 -letni poslovnež Milan
Gabor ugotavlja, da je
v Sloveniji lepo, zato mu
ne pade na misel, da bi
preselil firmo v tujino,
kjer bi plačeval nižje davke

Milan Gabor, 35-letni računalniški
frik, in njegovi sodelavci bi skoraj
gotovo lahko poskrbeli za preseneče-
nje Večerovih bralcev tako, da bi ti ob
jutranji kavi brali prispevke in članke,
ki jih Večerovi novinarji nismo napi-
sali. Lahko bi zamenjali članke ali
vanje vnesli napake, iznakazili bi
oglase, slike, grafike. Medtem ko vse-
bina našega časopisa po elektronskih
vezjih potuje do tiskarne, bi jo lahko
Gaborjevi "hekerji" prestregli, jo brez
vednosti uredništva spremenili, s fo-
tomontažami pa bi lahko celo kakšne-
ga politika spravili v silno neprijeten
položaj. In jasno, tudi vodstvo časo-
pisa. Vse to bi lahko ušpičili - seveda
ob predpostavki, da Večerov infor-
macijski sistem ni dovolj varen. Toda
Milan Gabor, direktor in ustanovitelj
računalniškega podjetja Viris, s pešči-
co sodelavcev hekerskega znanja ne
zlorablja v podle namene. Zaposleni v
Virisu so t. i. "etični hekerji", pri delu
jih vodi etični kodeks, pa tudi certifi-
kat "etičnega hekerja".

In kaj je "etično hekerstvo"? Pod
tem pojmom razumemo varnostne
analize, varnostne preglede omrežij,
izkoriščanja ranljivosti, pa tudi pe-
netracijska testiranja in simulacije
vdorov, ki potekajo enako, kot če bi
jih izvajali pravi škodoželjni heker-
ji. Gre za simulacijo vdora v operacij-
ski sistem podjetja ali kakšne državne
institucije, ki bi jim vdor v sistem po-
menil grožnjo, poslovno škodo ali v
nekaterih primerih tudi nevarnost za
ljudi. Stranke najemajo Virisovo četico
računalniških "geekov" za to, da od-
krijejo luknje v njihovih operacijskih,
omrežnih in aplikacijskih sistemih.
Ko najdejo napake in pomanjkljivosti,
svetujejo in pripravijo rešitve.

"Da odkrijemo vrzeli v sistemih,
uporabljamo metode pravih heker-
jev in izvajamo simulacije napadov
na informacijske sisteme, ki se nepre-
stano dogajajo na internetu. Napade
izvajamo tudi s pomočjo socialnega
inženiringa, torej z 'napadi' na ljudi,"
pojasnjuje Gabor. Ljudje, uslužbenci
podjetij, namreč hitro podležejo pri-
jaznosti neznancev ali pa jih je eno-
stavno prevarati z lažno elektronsko
pošto, ki jo utegnejo pravi hekerji na
koga nasloviti v imenu nadrejenih.
Tako pridejo hekerji do pomembnih
informacij, gesel itd. Zato morajo mo-
žnost tovrstnih vdorov, seveda v do-
govoru z naročnikom, preverjati tudi
Gaborjevi "etični hekerji", če želijo
delo dobro opraviti in opozoriti na-
ročnike na vse luknje v sistemu.

Razlika med delovanjem etičnih he-
kerjev in preostalih škodoželjnih
napadalcev je le v tem, da so slednji de-
jansko nepridipravi, ki svoje tarče na
koncu bodisi ogoljufajo ali pokradejo
pomembne podatke. Virisovi fantje

pri svojih naročnikih poiščejo luknje
v sistemih in jim predlagajo rešitve.
In v času, ko v svetu divja vojna med
političnimi in gospodarskimi centri
moči na eni strani ter mednarodni-
mi hekerskimi združbami na drugi,
so takšne storitve nadvse dobrodošle.
"Lani se je gospodarska kriza našemu
podjetju sicer poznala, letos pa je
očitno, da sta nam veliko pomagala
tudi Wikileaks z objavo ameriških di-
plomatskih depeš pa mednarodna he-
kerska združba Anonymus, ki izvaja
hekerske napade na mednarodne in-
stitucije," razlaga Gabor in dodaja, da
vsi ti dogodki na mednarodnem prizo-
rišču večajo zavedanje o tem, kakšno
škodo lahko kibernetski nepridipravi
povzročijo.

"Težava v Sloveniji je delovanje
po principu 'dogovorne ekonomije'.
Ni svobodnega trga. Pri poslih z go-
spodarskimi družbami, neodvisni-
mi od države, sicer nimamo nobenih
težav," razlaga Gabor. Pri poslovanju z
državnimi podjetji ali z javno upravo
pa dogovorna ekonomija menda igra
pomembno vlogo in manjša podjetja
so lahko kljub odličnim rešitvam in
znanju prikrajšana za poslovne prilo-
žnosti. Sicer pa lahko država po Gabor-
jevem mnenju za majhna podjetja, ki
se ukvarjajo z razvojem in storitvami,
veliko stori tudi z ustrezno davčno po-
litiko. "Dobre ljudi je treba dobro pla-
čati. Država pa žal za dobro plačane
kadre pobere preveč davka."

In kaj je dobrega v Sloveniji? "Nedvo-
mno je kakovost življenja veliko boljša
kot marsikje drugje. Če odmislim
državo in njen birokratski labirint,
hitro ugotovim, da je pri nas življenje
kakovostno," ugotavlja mladi poslov-
než, še posebno ko primerja naš način
življenja s tistim ameriških kolegov, s
katerimi je pogosto v stiku. "Pogosto
mi slovenski kolegi povedo, da prav
zaradi kakovosti življenja ne preselijo
firme v tujino," nadaljuje. Tudi Gabor
bi lahko svoj Viris registriral v kakšni
davčni oazi. Nekje onkraj slovenskih
meja bi obesil poštni nabiralnik z na-
slovom firme, doma pa ne bi plače-
val davkov, čeprav bi imel pisarno še
zmeraj doma. A mu kaj takega niti v
kriznem obdobju ni prišlo na misel.
Tudi domovino je treba ceniti in imeti
rad, in to kljub visokim davkom.

"Država ob tem, da veliko pobere,
veliko tudi daje moji družini in otro-
kom," izstreli brez oklevanja. Davke
zato pošteno plačuje Sloveniji, ker
otroci tukaj hodijo v šolo, na rodni
grudi imajo zagotovljene zdravstve-
ne storitve in drugo. "Zato dajmo ce-
sarju, kar je cesarjevega!" še pravi, a
dodaja, da bi lahko bil davčni primež
za visoko usposobljene hekerje tudi
nekoliko blažji.

In Slovenci? Kakšni smo in kaj
počnemo narobe? "Mislim, da je naša
največja težava zavist. Če je nekdo
uspešen, je to lahko problem. Kot da
smo tega navajeni še iz obdobja pred
osamosvojitvijo, da moramo biti vsi
nekje v povprečju. Ampak prihaja
generacija mladih podjetnikov. In ti
bodo pomembni nosilci sprememb
in slovenske mentalitete," je optimi-
stičen. To nas lahko pripelje v družbo
enakih možnosti, kjer bo dogovorna
ekonomija odpravljena in bodo vsi
enakopravno tekmovali z znanjem in
čim boljšimi storitvami. "Le upati si je
treba," še dodaja.

Prenovljeni, 113,6 milijona evrov dražji investicijski projekt gradnje šestega
bloka TEŠ so potrdili nadzorniki, nekaj njegovih koščkov so zaupali tudi
javnosti. Zatrdili so, da je 1,3 milijarde evrov vredna investicija ekonomsko
vzdržna, celo v primeru, če se poceni elektrika (kar je le malo verjetno),
podraži velenjski premog (kar naj se ob "prisegi" vodstva premogovnika
ne bi zgodilo) ali zvišajo cene emisijskih kuponov (ki pa so vštete v ceno
elektrike).

V prenovljeni projekt so, zatrjujejo, vključili vse stroške, tudi tiste, ki naj bi
jih elektrarna krila iz rednega financiranja, zdaj pa naj bi jih krila investici-
ja, kar je dražje. Pa tudi stroške, ki sta jih imela holding in elektrarna sama
s seboj ter s politiko, saj naj bi za dodatne študije po nareku politike,
recenzije ter strokovna mnenja plačali sedemnajst milijonov več, skupaj
kar 27 milijonov evrov. Energetiki iz Šaleške doline so prepričani, da so
naredili vse, kar je treba, da so upoštevali vse okoljske zahteve, in da
končni znesek investicije ni več stvar ugibanj. Konec koncev nadomestne-
ga scenarija nimajo. Prenova dveh starih blokov termoelektrarne je šla v
pozabo. Projekt, za katerega so že sklenili pogodbe v vrednosti milijarde
evrov, porabili pa že štiristo milijonov, lahko ogrozi le vlada, saj mora
država dati jamstvo za 440 milijonov evrov posojila. Pričakujejo torej, da
bo država prenehala z lovom na čarovnice, in da bo državni zbor oktobra
sprejel zakon o poroštvih, blok šest pa bi, kljub polletni zamudi, lahko
začel obratovati novembra 2014.

Šaleškim načrtom v prid gredo izračuni Elesa, ki kažejo, da bo Slovenija,
upoštevaje porabo električne energije in obstoječe vire, že čez deset let
močno izvozno odvisna, saj bi zmanjkala skoraj tretjina potrebne elektri-
ke. Med viri imamo le premog, vode in biomaso. A se, razen vlade, nad
šoštanjsko naložbo zmrdujejo tudi okoljevarstveniki, ki jim je sicer pobuda
za referendum ušla iz rok, jedrski in plinski lobi, ki se zavedata, da šaleški
projekt odmika gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne ter "južni tok"
daleč v prihodnost, pa še trgovci, ki bi imeli brez TEŠ 6 več možnosti za
donosno trgovanje.

Električno energijo bomo gotovo potrebovali. Nekdo naj bi torej odločil,
kaj je najbolj primerno, kaj je v teh časih finančno vzdržno, kaj dolgoročno
zanesljivo in ekonomsko dovolj donosno, saj bo treba posojila evropskih
bank tudi vrniti. Žal pa bo o energetski prihodnosti le odločala politika in
ne tisti, ki so poklicani za to ...

Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka, nam je potrdila, da sta se pri
njej oglasila policista ter z njo opravila razgovor o blogu Mikstone, ki ga piše
nekdanji član specialne enote Moris Mitja Kunstelj in kjer razlaga tudi o do-
mnevnih nezakonitih posegih v komunikacijsko zasebnost nekaterih političnih
funkcionarjev. Kunstelj je tam zapisal, da so paradržavne strukture prisluško-
vale tudi Janezu Drnovšku, Andreju Bajuku ter Ivu Hvalici. O tem je Pirc Musar-
jeva javno izrazila pomisleke in predvsem zaskrbljenost, ali je v pravni državi
kaj takega res mogoče.

"Kolikor sta mi povedala, bodo zadevo preučili, sama pa sem jih seznanila še
z nekaterimi imeni, ki bi lahko kaj več povedali o možnih prisluškovanjih zunaj
zakonskih poti. Dogovorili smo se, da se v zvezi s tem še slišimo." S policije so
sporočili, da so že pred časom potrdili, da bodo navedbe omenjenega bloga "do-
datno preverili v smislu obstoja razlogov uradno pregonljivih kaznivih dejanj,
čeprav so bili posamezni primeri, ki izhajajo iz navedb na blogu, že predmet
preteklih policijskih preiskav, katerih ugotovitve je policija posredovala pristoj-
nim državnim tožilstvom". Policija bo izvedla ustrezne operativne ukrepe, med
njimi je bil tudi sestanek z informacijsko pooblaščenko. Po neuradnih informa-
cijah naj bi policija ponovno poskusila opraviti tudi pogovor s Kunstljem. (mst)

Bajuk kot finančni minister nikoli
ni zagovarjal enotne davčne stopnje
in g. Prunk za svojo trditev zagotovo
ne more predložiti nobenega pisnega
dokaza, ker ga enostavno ni. G. Bajuk
sicer ni javno polemiziral s takratno
zamislijo tako imenovanih mladoe-
konomistov o uvedbi enotne davčne
stopnje, čeprav smo mu nekateri to
predlagali, ker je bil prepričan, da v
Sloveniji zaradi socialne politike ter
socialnih transferjev enotne davčne
stopnje ni mogoče uvesti in kot taka v
slovenskem prostoru ni izvedljiva. To
nam je v PS tudi večkrat pojasnil.

Toliko, g. Prunk, o zadevi, ki je
očitno ne poznate. O demokrščanskih
opcijah znotraj SLS pa bi pokojni Bajuk
morda samo rekel, ne pozabite, da je
SLS leta 2008 kandidirala v koaliciji z
SMS (stranko mladih).

Ul. slovenske osamosvojitve 2, 2000 Maribor
Prva številkaje izšla 9. maja 1945.
Tisk: Leykam Tiskarna, d.o.o., Hoče
ISSN 0350-4972

Srečko KLAPŠ: vodja deska
Matija STEPIŠNIK: notranja politika
Sonja PLOJ RATAJC: gospodarstvo
Kornelija GOLOB SOKOLOVIČ: Slovenija
Vojislav BERCKO: zunanja politika
Aljoša PERŠAK: mariborska kronika

Petra VIDALI: kultura
Aljoša STOJIČ: šport
Darko ŠTERBENK: črna kronika
Katarina ŠULEK: reportaže
Dejan PUŠENJAK: V soboto
Sašo BIZJAK: fotografija
Aleš DRAGAR: likovni urednik
Tajništvo uredništva
telefon 02/23 53 200
telefaks 02/23 53 371 (364)
desk@vecer.com

DOPISNIŠTVA:
Ljubljana, Cankarjeva 1,
telefon 01/2415 600
Celje, Razlagova 13 a,
03/425 36 48 (46)
Ptuj, Osojnikova 9,
02/749 21 71 (74)
Murska Sobota, Slovenska 25,
02/53 51 410 (412)

Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 3,
dopisništvo 02/875 05 24 (20)
Slovenska Bistrica, Trg svobode 26/3,
dopisništvo 02/84310 03

Ptuj, Osojnikova 9,
naročnina, mali oglasi 02/74 92 170
Murska Sobota, Slovenska 25,
naročnina, mali oglasi 02/5351414

Tiskano 40.200 izvodov. Cena izvoda od ponedeljka do petka je
1,20 EUR, v soboto 1,30 EUR. Mesečna naročnina za avgust 2011
znaša 30,02 EUR, za upokojence in študente 26,86 EUR.
Naročnikom v tujini prištejemo ustrezne stroške poštnine po
ceniku Pošte Slovenije. Pisne odpovedi naročnin upoštevamo
konec meseca. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost
(Ur. list RS, št.134/03) in pravilnika o izvajanju zakona o davku na
dodano vrednost (Ur. list RS, št.17/04) sodi časopis med proizvode,
za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji
8,5 %. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno časopisa.
Transakcjski račun št. 04515-0000521398 pri Novi KBM.

Priznam, da sem se na letošnji dopust v Egipt podal z veliko radovednosti.
V Dahab, mestece ob vzhodni obali Sinajskega polotoka, kakih 100
kilometrov severno od Šarmelšejka, zahajam že več let; z leti si človek pač
želi več miru in se zato pogosteje odloča za letovanje v kraju, ki ga pozna
in kjer se dobro počuti. Marsikateri znanec me je pred odhodom sicer
svaril, češ, v Egiptu je bila revolucija in je nevarno, vendar sem na ta
svarila odgovoril, da lahko umreš tudi zaradi padca po stopnicah v domači
hiši. Nekoliko cinično, ampak tudi uradna opozorila, ki jih vse države
Evropske unije objavljajo na svojih spletnih straneh, so zagotavljala
popolnoma mirno letovanje. Odsvetovala so samo središče Kaira, ki pa je
od teh krajev oddaljen več sto kilometrov.

No, moja radovednost je izhajala iz dejstva, da je bila v Egiptu revolucija, da
je na oblasti nekakšna prehodna, skoraj vojaška vlada, da bodo jeseni
volitve in da so se torej zagotovo zgodile spremembe. Pa sem se zmotil.
Edina velika sprememba je v tem, da ni nikjer več velikih transparentov in
jumbo plakatov s portretom predsednika Hosnija Mubaraka. Pričakoval
sem zaostritev varnostnih razmer, pa sem se tudi pri tem uštel. Celo cestni
bloki, ki so v Egiptu vedno obstajali in na katerih so pripadniki turistične
policije, policisti v beli uniformi, pogosto sitnarili, so sedaj veliko bolj
ohlapni in nič me ne bi čudilo, če bi s časom celo izginili. Vidnih spre-
memb s tega vidika ni, morda če izvzamemo dejstvo, da je vrednost
egiptovskega funta padla za skoraj 20 odstotkov, kar je zagotovo vplivalo
na življenjske razmere prebivalstva, tistega, ki se ne ukvarja s turizmom.
Drugače pa je s turizmom. Ljudje prihajajo v Egipt manj številno kot prej.
Na dolgi turistični promenadi v Dahabu, ki je posejana z restavracijami in
trgovinami za turiste, je v prejšnjih letih tudi sredi avgusta, ki sicer ne velja
za visoko sezono, mrgolelo turistov; letos jih je komaj za pokušino in
mirno bi se sprehajal po njej, če me ne bi domala vsi trgovci in gostilničarji
vlekli za rokav. Restavracije in gostilne so prazne, samevajo pa tudi
trgovine, kjer kupcev pravzaprav ni na spregled.

Seveda sem v teh letih spoznal kar nekaj ljudi. Omenil bom dva. Ahmed je
zaposlen v recepciji mojega hotela in mi je ob prihodu zatrdil, da je hotel
8o-odstotno zaseden; naslednji dan na plaži sem ocenil, da je nekoliko
pretiraval, čeprav je ta hotel ohranil veliko starih gostov, ki so se v letih
nanj navezali. Sosednji hotel, veliko večji, pa sameva; na plaži je malo
kopalcev in v večernih urah lahko na prste prešteješ okna, ki so razsvetlje-
na. Odpovedali so predvsem gostje iz zahodne Evrope, začenši z Angleži in
Nemci, edino Rusi se niso zbali krize in revolucije. Ahmed pa je tudi
povedal, da imajo letos manj zaposlenih, da so zaprli eno od treh hotelskih
restavracij, da bar v bližini plaže zapirajo ob 21. uri in ne več opolnoči, pa
tudi da so za nedoločen čas odložili obnovo hotela, ki so jo načrtovali za
letošnjo pomlad.

Hasan je taksist. Taksi ima v španoviji z bratom in vozi ob popoldanskih in
večernih urah. V prejšnjih letih sem ga moral loviti po telefonu, letos je bil
vedno prost. Zelo se je pritoževal: spomladi ni bilo ljudi in tudi dobička ne,
je dejal, sedaj je rahlo bolje, ampak Dahab je še vedno prazen. Vendar je
Hasan velik optimist: septembra bodo volitve, potem bo nova vlada in vse
bo tako kot prej, pravi z zanosom. Sam sem samo prikimal, pri sebi pa sem
si mislil, da je Hrvaška potrebovala veliko let, da je po vojni na Balkanu
zopet privabila turiste. Te namreč zelo lahko izgubiš, težko pa jih privabiš
nazaj.

Severovzhod Japonske je včeraj stresel potres z magnitudo 6,8, ki je sprožil opo-
zorilo pred cunamijem. Žarišče potresa, ki so ga čutili tudi v Tokiu, je bilo pred
obalo Fukušime na globini 20 kilometrov. O škodi ne poročajo. (sta)

Prepoved gradnje je sicer
zmanjšala apetite vlaga-
teljev po približno 1200
hrvaških otočkih, interes
zanje pa je še vedno velik

Stipe Marušic ni videti kot nekdo,
ki ima v lasti jadranski otok. Toda ta
brezposelni 40-letni hrvaški mornar
skupaj s svojima bratoma vendarle pro-
daja otok za precej denarja. "Bil je last
mojega pradeda in po svoje nam je žal,
da ga prodajamo. Toda vsi smo mor-
narji, podjetja, za katera smo delali,
so bankrotirala, zaradi česar smo zdaj
brezposelni in nimamo druge možno-
sti," je povedal Marušic med razkazo-
vanjem svojega otoka Srednja Kluda
v trogirskem arhipelagu, severno od
Splita.

Za 2,4 hektarja veliki, z grmičevjem
poraščeni otok, sredi katerega stoji
kamnita hiška, bi moral kupec odšteti
1,05 milijona evrov. "Interes obsta-
ja, enega resnega kupca že imamo,
toda zaradi birokracije vse skupaj
teče počasneje," je dejal Marušic.
Njegova zgodba kaže na zapletene
razmere v državi, ki je nastala po raz-
padu komunistične Jugoslavije leta
1990 in se bo leta 2013 pridružila EU.
Hrvaška je svoj trg nepremičnin za
tujce odprla leta 2005 in tedaj so takoj
prodali dva čudovita otočka. Vlada
je nato prepovedala vsakršno grad-
njo na neposeljenih majhnih otokih,
ker jih je hotela ohraniti "za kmetijst-
vo in organizirane obiske". Prepoved
je zmanjšala apetite vlagateljev po
hrvaških otočkih, ki jih je približno
1200 in so razpršeni po prekrasnem
vzhodnem Jadranu. Medtem si je
Hrvaška opomogla po vojni za neod-
visnost, ki jo je bila med letoma 1991
1995, in je ponovno postala priljubljen
poletni počitniški cilj.

"Naši otoki so cenejši od tistih v
Grčiji, naše morje je eno najlepših.
Zanje se zanimajo mnogi znani ljudje
iz poslovnega sveta, prav tako iz sveta
športa in šovbiznisa ter kraljevske
družine, vendar na koncu vsi dvi-
gnejo roke zaradi prepovedi gradnje,"
pravi Jasminka Biliskov iz vodilne
hrvaške nepremičninske agencije Bi-
liskov Nekretnine. Mnogi slavni ljudje,
ki poleti z jahtami križarijo po Jadran-
skem morju, med njimi tudi monaška
princesa Caroline in šef Formule 1
Bernie Ecclestone, so izrazili zani-
manje, vendar so ga kmalu izgubili.

Lastnik mora pred prodajo kat-
eregakoli otoka tega najprej ponudi-
ti hrvaški vladi, ker ima predkupno
pravico. Vlada, ki ji obupno priman-
jkuje denarja, se nakupu skoraj zago-
tovo odreče, vendar lahko proces traja
približno pol leta. "Večina vlagateljev,
ki iščejo naložbene priložnosti na
Hrvaškem, je razočarana," pravi Chris
Krolow, izvršni direktor spletnega
podjetja Private Islands Online, agen-
cije s sedežem v Kanadi, ki prodaja
otoke po vsem svetu in ima v svoji po-
nudbi tudi štiri hrvaške. "Zakaj bi ku-
povali hrvaške otoke, če pa na njih ne

Poljska nezadovoljna z izidom
srečanja Merkel-Sarkozy

Poljska, ki trenutno predseduje Svetu EU, je izrazila nezadovoljstvo nad izidom
nedavnega srečanja francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja in nemške
kanclerke Angele Merkel glede ukrepov zoper dolžniško krizo v območju
evra. Poljsko predsedstvo pričakuje bolj trdne odločitve, pravi poljski premier
Donald Tusk. "Nezadovoljni smo z izidom srečanja Merkel-Sarkozy, saj dejansko
ni vodilo h krepitvi finančnega upravljanja v območju evra," je včeraj dejal Tusk.
Poljsko predsedstvo je po njegovih besedah pričakovalo in še vedno pričakuje
bolj trdne odločitve. "Ne bojimo se, da bi srečanja politikov območja z evrom
prinesla močnejše gospodarsko upravljanje tega območja, saj evrsko območje
absolutno to potrebuje," je dodal poljski premier.

Trdnejše upravljanje tega območja, kateremu Poljska še ne pripada, bi po
njegovem mnenju prineslo večjo disciplino pri javni porabi v vseh članicah
območja evra. "To je dobra priložnost za discipliniranje tistih članic območja z
evrom, ki zaradi svojega pomanjkanja discipline pod vprašaj postavljajo obstoj
območja z evrom," je dejal Tusk in dodal, da bi bilo treba predvsem Francijo
vprašati, ali je zanjo sprejemljivo, da bi lahko EU uvedla določena pravila, če bi
bilo njeno "domače stanje slabo".

Sarkozy in Merklova sta se na srečanju v torek zavzela za to, da bi se vseh 17
držav z evrom k uravnoteženemu proračunu zavezalo tudi v svojih ustavah, ter
pozvala k ustanovitvi "prave gospodarske vlade območja evra".

To telo bi sestavljali predsedniki vlad in držav iz območja evra, imenovali
bi ga na dve leti in pol, sestala pa bi se dvakrat na leto. V prvem mandatu bi ga
po njunem predlogu vodil Herman Van Rompuy, sicer predsednik Evropskega
sveta. (sta)

smete zgraditi hiše ali zemljišča ure-
diti tako, da bi postalo finančno don-
osno," se sprašuje Krolow. Na večini
teh otočkov so bili oljčni nasadi in vi-
nogradi ali samo pašniki za ovce, kat-
erih meso velja, ker se prehranjujejo
s travo, obogateno z morsko soljo, za
še posebno okusno. Zdaj so pretežno
zapuščeni in neobdelani.

Vlada, ki jo decembra čakajo
splošne volitve, doslej ni nakazala, da
namerava prepoved gradnje odprav-
iti. Toda Jasminka Biliskov, katere
agencija ponuja 15 otokov, pravi, da
utegne država prepoved v prihodnosti
odpraviti, na podlagi česar se bo vred-
nost otokov še povečala. "Po mojem
mnenju je zdaj pravi čas za nakup. Ko
se bomo pridružili EU, bo naša vlada
najverjetneje ravnala tako kot grška,
ki gradnjo dovoljuje, vendar jo strogo
nadzira. Seveda bo cena otokov v tem
primeru veliko višja, zato pravim, da
pomeni njihov nakup zdaj dobro in
varno naložbo."

Turška letala so v noči na petek ob-
streljevala 28 tarč na severu Iraka, ki
jih po trditvah turške vojske kot opori-
šča uporablja Kurdska delavska stran-
ka (PKK). Po podobni operaciji v noči
na četrtek je tako turška vojska nada-
ljevala z napadi, s katerimi odgovarja
na krvav napad kurdskih upornikov
na turške vojake. Tarče letal so bile v
pokrajinah Kandil, Hakurk, Avasin
Basjan in Zap na severu Iraka. Poleg
zračnih napadov je bilo 96 drugih tarč
istočasno pod topniškim obstreljeva-
njem. Turška vojska je kurdske upor-
nike na severu Iraka prvič napadla v
sredo pomoči, potem ko so uporniki
PKK izvedli napad na turške vojake
v mestu Cukurca na jugovzhodu
Turčije. Ubitih je bilo devet vojakov.
Gre za prve napade turške vojske na
oporišča PKK na severu Iraka v več kot
letu dni, vojska pa jih namerava nad-
aljevati, dokler ne bodo "onemogočili"
delovanja kurdskih upornikov. (sta)

Mednarodna skupnost
je končno našla toliko
moči, da je zahtevala
odstop sirskega predse-
dnika Bašarja Al Asada in
se lotila okrepljenih sankcij
proti njegovemu režimu

Evropa je dolgo časa čakala, da bi se
pridružila Ameriki v pozivu sirskemu
predsedniku Bašarju Al Asadu, naj se
"umakne z oblasti". Ni pa tako hitro
reagirala glede sankcij. Medtem ko je
poziv predsednika Baracka Obame
spremljala prepoved investicij in ame-
riške trgovine s Sirijo, uvoza sirske
nafte in plina in zamrznitev premo-
ženja sirskega režima, je evropska zu-
nanja ministrica Catherine Ashton
zgolj sporočila, da EU nadaljuje raz-
prave o razširitvi sankcij proti sirske-
mu režimu.

Kakorkoli že, po dobrih petih me-
secih, odkar se je začela sirska vstaja,
ki jo je vojska predsednika Asada za-
dušila s tanki, pobojem več kot 2000
ljudi in aretacijami na tisoče prote-
stnikov, sta ZDA in EU sirskemu dik-
tatorju končno vzeli še zadnje ostanke
mednarodne legitimnosti. Svetovna
organizacija bo imela zdaj lažjo pot,
če bo hotela uresničiti namero visoke
komisarke za človekove pravice Navi
Pillay, da bi s priporočilom Varnostne-
ga sveta ZN razmerje v Siriji obravna-
valo mednarodno kazensko sodišče.

Minuli četrtek je bilo končno ob-
javljeno poročilo komisije OZN o
poteku dogajanj v Siriji. Gre za dolg
seznam splošno razširjenih in siste-
matičnih kršitev človekovih pravic
proti civilnemu prebivalstvu. Vse-
buje tudi podrobne dokaze o več kot
350 namernih eksekucijah in muče-
nju, o uporabi tankov, težkega orožja
in helikopterjev proti protestnikom
ter o najdbah množičnih grobišč, kar
vse skupaj govori v prid obtožbi, da
je sirski režim zagrešil zločine proti
človeštvu. Komisija ni smela obiskati
Sirije in je svoje poročilo sestavila na
podlagi zaslišanja 180 sirskih begun-
cev. Bo pa danes domnevno v Damask
odpotovala humanitarna delegaci-
ja svetovne organizacije, da bi oceni-
la razmere po nasilni zadušitvi vstaje.

Če je predsednik Asad izgubil tudi
zadnjo slamico podpore na zahodu in
med arabskimi državami, pa to seveda
še ne pomeni, da bi se bil pripravljen
ukloniti zahtevi po odstopu. Skupna
akcija ZDA in Evrope na videz sicer
zbuja optimizem, da se bo režim pod
tako močnim pritiskom sesul sam od
sebe, toda v resnici ima mednarodna
skupnost malo vzvodov, da bi vpliva-
la na sirske razmere. Vojaško posre-
dovanje, ki ga imajo zahodne države
z izkušnjami v Iraku, Afganistanu in
Libiji dovolj za naslednjih deset let, ne
pride v poštev.

Ostajajo sankcije, ki pa imajo
omejen domet, čeprav po podatkih
organizacije Oxford Business Group iz
leta 2009 izvoz nafte in plina v blagaj-
no sirskega režima prinašats tretjino
vseh dohodkov. Francija, Nemčija, Ita-
lija in Nizozemska, ki uvozijo največ
sirske nafte, lahko sicer brez težav po-
iščejo dobavitelje drugje, toda na nji-
hovo mesto utegnejo prav tako hitro
stopiti velike azijske porabnice energi-
je, kot sta Indija in Kitajska. Za Bašar-
ja Al Asada zato predstavljajo veliko
večjo grožnjo morebitne finančne
sankcije. Sirska osrednja banka je še
na začetku leta imela za 18 milijard
dolarjev rezerv v tujih valutah, ki pa
se vsak teden zmanjšujejo za dobrih 80
milijonov dolarjev. In poleg tega so se
že v prvih štirih mesecih bančni de-
poziti zmanjšali za deset odstotkov,
denar pa se je preselil v libanonske
banke.

Z omejenim domačim kapitalom
in brez možnosti najemanja kreditov
bo moral režim, če bo hotel pomiriti
prebivalstvo z zmanjšanjem cen hrane
in znižanjem davkov, zvestobo držav-
nih uslužbencev in vojske pa z rado-
darnejšimi plačami, iskati pomoč
prijateljskih držav. Iran je menda že
nakazal pripravljenost, da bi zagoto-
viti 5,8 milijarde dolarjevfinančne
pomoči. Za zdaj je bolj ali manj verje-
tno je, da sankcije ne bodo imele žele-
nega učinka in da bo Bašar Al Asad še
nekaj časa držal Sirce v vojaškem pri-
mežu.

V Egiptu preiskujejo napad, v katerem
je bilo v četrtek ubitih pet egiptovskih
vojakov. Napadalci so na jugu Izraela
napadli avtobus, avtomobil in patruljo
izraelske vojske. Število smrtnih žrtev
napadov je naraslo na osem, potem ko
je včeraj ranam podlegel izraelski po-
licist, okoli 40 Izraelcev pa je bilo v
napadih ranjenih. Med napadalci in
varnostnimi silami je po napadih iz-
bruhnilo silovito streljanje, pri čemer
so bili ubiti štirje napadalci.

Izraelska vojska je v odzivu na
napad že v četrtek popoldne obstre-
ljevala območje Gaze in pri tem ubila
šest ljudi, med drugim voditelja skraj-
ne palestinske skupine Odbori ljud-
skega odpora, z obstreljevanjem pa
je nadaljevala tudi v noči na petek.
Po neuradnih podatkih je bil ubit en
človek. Palestinci so nato v odgovor
na obstreljevanje iz Gaze globoko na
območje Izraela izstrelili vrsto raket;
skupno naj bi jih bilo 12. Eno od raket,
katere tarča je bil Aškelon, je uspel
sestreliti izraelski nov protiraketni
sistem Iron Dome.

Na območje Sinaja ob meji z Izra-
elom je medtem včeraj odpotoval na-
čelnik generalštaba egiptovske vojske
Sami Enan, ki bo vodil preiskavo če-
trtkovega napada. Ti naj bi bili ubiti,
ko so v četrtek skupaj z izraelskimi
varnostnimi silami preiskovali obmo-
čje, kjer je prišlo do več napadov. Poro-
čila o incidentu so različna; egiptovska
tiskovna agencija Mena je poročala, da
naj bi jih po nesreči ubili streli z izra-
elskega helikopterja, ki je sicer meril
na bežeče skrajneže. Po drugi stani pa
naj bi jih po pisanju časnika Al Ahram
ubili oboroženi napadalci, ki so se sku-
šali pretihotapiti čez mejo z Izraelom.
(sta)

To je ameriški podpred-
sednik Joe Biden obljubil
kitajskemu premieru
Wenu Jiabau in dodal,
da Kitajska ne rabi skrbeti,
saj bodo ZDA zaščitile
ogromno kitajsko posojilo

Ameriški podpredsednik Joe Biden
je na včerajšnjem srečanju s kitajskim
premierom Wen Jiabaom v Pekin-
gu poskušal prepričati sogovornika,
da bodo ZDA zaščitile kitajsko poso-
jilo oziroma 1.200 milijard dolarjev
vredne ameriške obveznice, ki jih je
kupil Peking. Biden je poudari, da
Kitajska ne rabi biti zaskrbljena, ker
bodo ZDA držale obljubo, ter dodal,
da je zelo pomembno, da dobi Kitaj-
ska jasno sliko o ameriških garanci-
jah. Bidenova obljuba je pred njegovim
včerajšnjim srečanjem s kitajskim
predsednikom Hu Jintaom delovala
pomirjujoče. Kajti nihče, verjetno niti
bodoči kitajski predsednik Xi Jinping,
ne zanika, da imajo ZDA ogromno mo-
žnosti, da se zaščitijo.

A svet, ki je prvič doživel padec
ameriške bonitetne ocene, skrbi, kako
lahko ZDA v gospodarskih odnosih
zaščitijo druge in ali to sploh želijo.
Bidenu so vodilni kitajski funkcio-
narji zato sporočili, da je Kitajska od
leta 2005 vrednost svoje valute juana
povečala za 20 odstotkov (v prvi polo-
vici tega leta za 2,33 odstotka) in da ni
gospodarsko opravičljivo zahtevati do-
datnega hitrega povečanja valute. ZDA
še naprej vztrajajo, da Peking namerno
vzdržuje nizko vrednost juana v pri-
merjavi z dolarjem, kar Kitajski olajšu-
je izvoz številnih proizvodov. Po drugi
strani Peking poziva k vzpostavitvi
globalnega tržiščnega in finančnega
zaupanja ter opozarja, da 57 odstot-
kov tujih rezerv kitajske banke Bank
of China predstavljajo ameriške rezer-
ve ter da bi padec dolarja tudi Kitajsko
potisnil navzdol po "toboganu smrti".

Namestnica predsednika ameri-
ško-kitajskega poslovnega sveta Erin
Ennis je med srečanjem Bidena z
ameriškimi in kitajskimi gospodar-
stveniki izpostavila, da tečaj juana
ni najpomembnejše vprašanje. Po
njenem mnenju je veliko bolj po-
membno, kakšna je resnična odprtost
kitajskega tržišča za ameriške vlaga-
telje ter kakšna je kitajska zaščita tuje
intelektualne lastnine. Coca-Cola, ki
ji je najštevilčnejše tržišče na svetu
široko odprlo vrata, bo od leta 2012
do leta 2014 v Kitajsko investirala do-
datne štiri milijarde dolarjev. Kitaj-
ski podpredsednik Xi Jinping je jasno
sporočil, da je kitajsko tržišče povsem
odprto tudi za proizvode ameriške
visoke tehnologije, ZDA pa bi z iz-
vozom tega blaga občutno zmanjša-
le trgovinski primanjkljaj s Kitajsko.
Kljub temu, da je svet zelo zaskrbljen,
ker ZDA še naprej živijo na tuj račun,
veliko čez meje lastnih zmožnosti in
ker so se v zadnjem trenutku uspele
izogniti bankrotu, je Biden v Pekingu
kar žarel od zaupanja v ameriško go-
spodarsko moč ter optimistično sporo-
čil: "Brez skrbi znova stavite na ZDA!"
Medtem so kitajski funkcionarji pohi-
teli utišati neprijeten incident, ki se je
zgodil ob nepravem času. Na olimpij-
skem stadionu v Pekingu so se namreč
stepli ameriški in kitajski košarkarji.

Ameriška vlada je WikiLeaks razglasila za državnega sovražnika. Odkar so
spektakularno razkrili tajne dokumente iz ameriških veleposlaništev ter tiste iz
vojne v Afganistanu in Iraku, pomenita organizacija in njen ustanovitelj Julian
Assange grožnjo za varnost ZDA. Na vso moč mu sledijo. Vendar, kako je bilo
mogoče, da je peščica aktivistov omrežja, ki so se združili leta 2006, velesilo ZDA
tako grozovito prestrašila?

Iz največje slovenske energetske družbe Petrol so sporočili, da so podpisali po-
godbo o odkupu 74,9-odstotnega lastniškega deleža družbe El-Tec Mulej z Bleda.
S tem nakupom uresničujejo načrte na področju energetike in ekologije, zasta-
vljene v strategiji družbe do leta 2014. Delež so odkupili od družbenika in usta-
novitelja Damjana Muleja, ki je v družbi prokurist. Lastnika El-Tec Mulej sta
bila tudi direktor družbe Jože Torkar ter Blaženka Pospiš Perpar. V podjetju
El-Tec Mulej so lani dosegli domala deset milijonov evrov prihodkov, 615 tisoč
evrov dobička iz poslovanja ter 406.319 evrov čistega dobička. Na ravni skupi-
ne zaposlujejo 60 ljudi, dejavni pa so v Sloveniji, Avstriji, Bosni in Hercegovini,
na Hrvaškem, v Italiji, na Kosovu, v Makedoniji in v Srbiji. Podjetje je bilo usta-
novljeno maja 1990, že pred tem pa je Stanislav Mulej, oče Damjana Muleja, od
leta 1968 imel obrtno delavnico. Družba je lansko leto sklenila s poltretjim mi-
lijonom kapitala, kupnina za 74,9-odstotni lastniški delež pa bi lahko znašala
štiri do pet milijonov evrov.

El-Tec Mulej in njene hčerinske družbe tržijo proizvode in celovite sistemske
storitve na področnih stebrih daljinske energetike, učinkovite razsvetljave, vo-
dovodnih sistemov in energetskega upravljanja objektov. Predsednik uprave Pe-
trola mag. Tomaž Berločnik je ob tem povedal: "S podpisom pogodbe za nakup
El-Tec Mulej smo naredili velik korak k uresničevanju strateških usmeritev na
področju razvoja celovitih energetskih rešitev za naročnike v segmentu komu-
nalne energetike, javnih ustanov in industrije. Preraščamo v celovitega regi-
onalnega ponudnika energetskih in ekoloških storitev. Z jasnimi strateškimi
usmeritvami in razvojnimi prioritetami pomembno sooblikujemo ne le slo-
venski energetski prostor, pač pa postajamo pomemben igralec na energetskem
trgu širše regije." (dt)

"Enostavno ne razumem, od kod je
sindikalist Vojko Korošec dobil in-
formacije, da delavce skrbi izplači-
lo plač. Saj sploh še nismo bili 18. v
mesecu. Pa regres ... Saj ga zadnja leta
nikoli niso dobili izplačanega v enem
kosu," je ogorčena Vesna Frelih. "Raz-
iskujemo, kdo je plasiral takšne dezin-
formacije. Po pojasnilih predsednika
podjetniškega sindikata Aleksandra
Slapernika to ni prišlo s strani naših
delavcev. Saj so bili čisto zaprepade-
ni, ko so brali, kaj da se tukaj dogaja.
Torej gre očitno za produciranje čistih
laži." Prizadela jo je tudi izjava, da de-
lavci mesec dni niso videli direktorice.
"Res me ni bilo. Imeli smo kolektivni
dopust, pa še v bolniško sem morala.
To so delavci vedeli. Ugotovili so tudi,
da pravzaprav niso sklicali nobenega
sestanka, na katerem me ni bilo."

Bolj kot za ime Frelihovo po objavi
takšnih informacij skrbi Garant sam.
"Ne vem, zakaj nam je kdo hotel tako
škodovati," poudari in pokaže dopis
dobavitelja, v katerem jih opozarja,
da bo zaradi vsega slišanega zaostril
pogoje poslovanja z Garantom. "Tudi
tisto o zadolževanju ne drži. Garant se
v letu 2011 ni dodatno zadolževal. Bili
bi sicer zelo veseli, če bi dobili poso-

Prisilnim poravnavam
finančno nasedlih
gospodarskih družb blizu
mariborske nadškofije
slabo kaže

Bodo finančna holdinga Zvon Ena in
Zvon Dva, lastniško povezana s fi-
nančno nasedlo mariborsko nadškofi-
jo, in nadškofijsko Gospodarstvo Rast,
vsi trije zadnje mesece insolventni in
prav tako vsi v prisilni poravnavi, na-
zadnje pristali v stečaju?

Nič dobro ne kaže tačas tem prisil-
nim poravnavam. Na kakšno konkre-
tno dokapitalizacijo v obliki dotoka
svežega denarja pa tudi nič ne kaže,
kljub dolgo časa drugačnim obetom.
Včeraj je ugovor k prisilni poravna-

Uvedba skupnih evrskih obveznic po
besedah glavnega ekonomista ECB in
člana izvršilnega odbora osrednje de-
narne ustanove območja evra Jurge-
na Starka ne bi bila prava rešitev za
dolžniške težave članic evrskega ob-
močja, temveč navidezna rešitev, ki
bi državam pri urejanju javnih financ
dajala napačne spodbude.

Kot je v pogovoru za nemški po-
slovni časnik Handelsblatt dejal Stark,
skupne evrske obveznice ne pomeni-
jo zgolj "vstopa v transferno unijo,
temveč dejansko že transferno unijo".

S tem je odgovoril na glavne pomi-
sleke Nemčije pri uvedbi skupnih evr-
skih obveznic, s katerimi bi si države
jilo, sploh trimilijonsko. Vendar nam
ga žal banke zato, ker se nahajamo
v lesni branži, obenem pa smo imeli
tri leta zapored izgubo, niso odobri-
le. Edino, kar se je aprila dogajalo, je
to, da je banka vpisala drugo hipote-
ko na nepremičnine, saj je zapadel leta
2006 in delno leta 2007 najeti kredit
v višini 276 tisoč evrov. Veste, zato se
čutim toliko bolj prizadeto, saj je bilo
vse, kar sem naredila, v korist družbe.
Niso vsi kriminalci, ki se danes ukvar-
jajo z gospodarstvom."

Dogajanj, povezanih s preteklimi
nakupi lastnih delnic do leta 2006,
Frelihova ni želela pogrevati. "To nam
v tem trenutku prav nič ne pomaga,
treba je iti naprej. Poudarila bi pa, da
je na zahtevo največjega delničarja,
Nivoja, bila izvedena izredna revizija,
ki pa ni odkrila nobenega izčrpava-
nja podjetja. Je pa podjetje tudi zaradi
njega oziroma podjetja Nivo investici-
je danes v težavah. Dolgujejo nam 104
tisoč evrov. Zanj smo namreč opre-
mili dom upokojencev Lipa in kupili
opremo še od drugih dobaviteljev
(posebne električne postelje). S tem
denarjem bi lahko mimogrede izpla-
čali regres."

vi Gospodarstva Rast spisala prisilna
upraviteljica Alenka Gril. Prijavljenim
upnikom je priznala vse terjatve (v
skupnem znesku dobrih 132 milijonov
evrov). Terjatev državne NLB je pogoj-
na, ker je prijavljena tako v postopku
prisilne poravnave holdinga Zvon Ena
kot v prisilni poravnavi Gospodarstva
Rast, ki se tu pojavi kot porok kredi-
tojemalca Zvona Ena. Kar na Rast zdaj
dodatno finančno pritiska. Grilova
mariborskemu okrožnemu sodišču,
kjer se vodi ta prisilna poravnava,
sporoča, da so v Gospodarstvu Rast v
načrtu finančnega prestrukturiranja
prikazali za več milijonov evrov terja-
tev upnikov - največ je bank - prema-
lo. Spričo vsega prisilna upraviteljica
dvomi, da bo finančno prestrukturi-
ranje Gospodarstvo Rast pripeljalo iz
plačilne nesposobnosti.

območja skupne evropske valute
medsebojno jamčile za del državnega
dolga ali morebiti celo ves dolg in tako
zmanjšale pritisk finančnih trgov na
gospodarsko in javnofinančno šibkejše
države območja skupne valute.

V delu nemške politike in med jav-
nostjo je do vzpostavitve skupnih evr-
skih obveznic čutiti močan odpor, saj
Nemčija kot gospodarsko najmočnejša
članica območja evra in javnofinanč-
no ena najbolj zaupanja vrednih držav
na svetu v njih vidi transferno oziro-
ma solidarnostno unijo, ko gospodar-
sko in javnofinančno uspešne države
podpirajo manj fiskalno disciplinira-
ne in gospodarsko konkurenčne čla-

Simona Potočnik, nekdanja direktori-
ca Cetisa, bo kot direktorica Garanta
pregledala vsa področja dela in iskala
morebitne rezerve. (Sašo Bizjak)

Luč na koncu predora za Garant ven-
darle je. "Je na določeni prelomnici, pa
vendar še v dobri kondiciji, saj podjetje
po zakonu o finančnem poslovanju ni
insolventno. Smo tudi eno redkih pod-
jetij, ki vse davke in prispevke plačuje
ob roku. Je pa zadnji čas, da se podjetje
finančno prestrukturira in obnovi vse
poslovne procese, tako kot jih nareku-
jejo svetovni trgi. Treba je narediti sa-
nacijski program, ki ga bodo podprle
banke, da se rešimo izgube." S tem se
sicer Frelihova ne bo več ukvarjala, saj
je ves čas poudarjala, da je bilo njeno
delo na Polzeli le začasno. Mesto direk-
torice je prepustila nekdanji direkto-
rici Cetisa Simoni Potočnik. "Vsega
sicer še nisem pregledala. Zagotovo pa
bo treba pregledati vsa področja dela,
poiskati morebitne rezerve in z ob-
stoječim ter kakšnim novim kadrom
poskušati narediti največ, da podjetje
zapeljemo v pravo smer," je povedala
nova direktorica.

Na odgovor mariborskega sodišča
čaka tudi poročilo upraviteljice prisil-
ne poravnave Zvona Ena Mojce Bre-
znik o (ne)uspešni pretvorbi terjatev
upnikov v lastniške deleže. Brezni-
kova je zaradi domnevnih tehnič-
nih napak iz konverzije izločila Zvon
Dva, kar je začudilo male delničarje
in upravo holdinga Zvon Ena, ene in
druge zainteresirane, da bi bila Zvo-
nova prisilna poravnava uspešna. V
Zvonu Ena so sodišču poslali ugovor
na odločitev prisilne upraviteljice.
Epilog bi se znal zgoditi od ponedeljka
naprej, ko se stečajna sodnica Neven-
ka Debi vrne z dopusta. Konec tega
meseca pa bo sodišče znova odločalo
o zahtevi velike upnice NLB, ki ne pri-
stane na prestrukturiranje najetih po-
sojil in terja, da se prisilna poravnava
Zvona Ena obrne v stečaj. (va)

nice območja skupne valute. Vsaj kot
začasno rešitev za dolžniške težave ob-
močja evra medtem uvedbo skupnih
evrskih obveznic podpirajo opozicijski
socialdemokrati.

Skupne evrske obveznice po Star-
kovem mnenju niso čudežna pot iz
dolžniških težav. "Gre za navidezno re-
šitev, ki ustvarja napačne spodbude,"
pravi glavni ekonomist Evropske cen-
tralne banke (ECB), ki dodaja, da bi šlo
dejansko za "transfer javnofinančne
verodostojnosti od solidnih do manj
solidnih držav", tiste manj disciplini-
rane članice območja skupne valute
pa bi bile pod manjšim pritiskom, da
spravijo svoje finance v red. (sta)

Zaradi manjšega obsega
poslovanja predvidoma
36 manj zaposlenih, teče
ukrep napotitve čakanja
na delo

V družbi Petrochem, ki je ena od
sedmih hčerinskih družb matičnega
podjetja oz. Skupine Nafta Lendava
s skupaj 424 zaposlenimi, poteka fi-
nančno, tehnološko, poslovno in ka-
drovsko prestrukturiranje, s katerim
želijo ohraniti najpomembnejšo de-
javnost petrokemijo, na kateri temelji
dejavnost preostalih družb, ter stabili-
zirati poslovanje. Za ta ukrep so se od-
ločili konec 2010, ko je družba Nafta

V Agenciji za trg vrednostnih papir-
jev (ATVP) za Večer niso potrdili ne-
uradne informacije, da naj bi bili v
tem tednu sprožili postopek nadzo-
ra nad ključnimi lastniki Maribor-
ske livarne Maribor (MLM), saj naj
bi obstajal sum, da več družbenikov
deluje usklajeno in da skupaj presega-
jo prevzemni prag. Informacije o kon-
kretnih zadevah so zaupne narave,
zato jih ne komentirajo, so poveda-
li v ATVP, dali pa nekaj splošnih po-
datkov o tem, kako poteka nadzor
gospodarske družbe, ki zapade pod
prevzemno zakonodajo, kadar so

Petrochem, kjer je bilo takrat 153 za-
poslenih, postala insolventna. Pripra-
vili so načrt prestrukturiranja družbe,
ki ga je potrdila tudi Agencija za upra-
vljanje kapitalskih naložb RS v vlogi
lastnika Nafte Lendava, kjer poleg pe-
trokemije opravljajo vzdrževalne stori-
tve za procesno industrijo, vzdržujejo
in vrtajo vrtine, raziskujejo in izkori-
ščajo geotermalno enegijo, proizvaja-
jo energetske medije, specializirane
stroje in naprave za kemično, naftno
in lesno industrijo, čistijo odpadne
vode, skladiščijo in prodajajo naftne
derivate. Namen prestrukturiranja je
ohraniti proizvodnjo formalina, urea-
formaldehidnih in melamin formalde-
hidnih lepil, fenolnih smol in čiščenje
odpadnih vod. Po načrtu poteka tudi
kadrovsko prestrukturiranje, saj - kot
zagotavljajo v vodstvu lendavske Nafte

njeni delničarji v tujini. V MLM je
tujega nekaj več kot polovica lastni-
štva, čeprav vsaj uradno ni v rokah
iste pravne niti fizične osebe.

ATVP lahko na podlagi sporazu-
ma o sodelovanju od tujih nadzornih
organov zahteva podatke o lastništvu
tuje družbe, pojasnjujejo, in še, da
lahko, če ugotovijo, da je bila kršena
prevzemna zakonodaja, z odločbo ne-
zakonitemu prevzemniku prepovejo
uresničevanje glasovalnih pravic v
družbi, vse dokler ne zniža svojega
deleža pod prevzemni prag oziroma
ne izstavi prevzemne ponudbe. V pri-
- "kljub vsem aktivnostim, ki se izvaja-
jo za ohranitev delovnih mest, družba
Nafta Petrochem zaradi zmanjšanega
obsega poslovanja in zaustavitve to-
varne metanola ne bo mogla zagotovi-
ti dela vsem 153 zaposlenim v družbi,
število se je od decembra 2010 do zdaj
že zmanjšalo za 18.

V skladu z zakonodajo potekajo na-
daljnji postopki za zmanjšanje števila
zaposlenih. Tako so se s sindikatom
družbe dogovorili za kriterije za ugota-
vljanje presežnih delavcev in pripravili
program, ki predvideva, da bo delov-
no razmerje prenehalo še 18 zaposle-
nim". Dodajajo še, da gre za posledice
svetovne gospodarske krize in upad
povpraševanja po petrokemičnih pro-
izvodih, zato "je zaradi zmanjšanega
obsega proizvodnje v teku tudi ukrep
napotitve čakanja na delo".

meru MLM so tuji, avstrijski, trije la-
stniki - največji je dunajska Metalka
v lasti Slovenca Stanislava Kuneja, ki
ima 24,90 odstotka lastništva, in je
tudi največja posamična lastnica li-
varne, petino ima Rainer Wolfgang,
še pet odstotkov pa svetovalno pod-
jetje Ditachmair & Partner, prav tako
z Dunaja. Ob naštetih je večji druž-
benik še ljubljanska družba Riko v
lasti Janeza Škrabca in Joza Draga-
na. Predsednik uprave MLM Branko
Žerdoner je sicer pred dnevi poudaril,
da v lastništvu MLM ni ničesar neja-
snega ali skrivnostnega. (If)

Osrednji borzni indeks Ljubljanske borze (SBITOP) je ta teden preskušal
nove rekordno najnižje vrednosti. Včerajšnje trgovanje je sklenil pri vsega
649 indeksnih točkah, kar je vnovič najnižje od 3. aprila 2006, ko se je
začel izračunavati ta indeks, ki je nadomestil prejšnji SBI 20. Samo v tem
tednu je bil SBI TOP ob skoraj štiri odstotke vrednosti.

Novomeška Krka se je znašla na nivojih okrog 55 do 56 evrov, Nova KBM
vztraja pri 5,50 evra, delnica Gorenja je vredna le še 6,50 evra. Hud padec,
na vsega 173 evrov za delnico, je doživela tudi delnica Petrola. Ob tako
nizkih tečajih večine delnic slovenskih borznih podjetij, resda so se v
zadnjih tednih precej znižali tudi tečaji delnic na večini tujih borz, je
umestno vprašanje, kdaj se bo v Ljubljani pojavila kakšna resna prevze-
mna ponudba, če vemo, da je recimo celotno Gorenje na borzi vredno
vsega 103 milijone evrov, druga največja slovenska banka, Nova KBM, pa
215 milijonov evrov.

Je pa Krka od 29. julija do 18. avgusta dokupila še za 11.646 lastnih delnic v
skupni vrednosti 681.522 evrov ali po 58,52 evra v povprečju za posamezno
delnico. Krka, ki želi lastne delnice v prihodnjem letu uvrstiti na eno
izmed tujih borz (najverjetneje Varšavo ali Dunaj), je tako lastnica že
1,877.905 lastnic delnic ali 5,301 odstotka vseh delnic Krke. Splitska banka,
članica francoske Societe Generale, pa je v četrtek dokupila 1960 delnic
Mercatorja in je zdaj 5,09-odstotna lastnica največje slovenske trgovske
družbe, s čimer je presegla kvalificiran lastniški delež pet odstotkov.

Še najbolj svetla zvezda Ljubljanske borze v teh dneh ostaja celjska
Cinkarna, kjer so že v prvem četrtletju na medletni ravni okrepili prihod-
ke za 41 odstotkov, višino čistega dobička pa popeterili. Tomaž Benčina,
predsednik uprave Cinkarne Celje, je za včerajšnjo izdajo časnika Finance
izjavil, da bo drugo četrtletje boljše, še nekoliko boljše pa jim kaže (glede
na naročila) v drugem polletju. Ker pa bodo v prihodnje tudi sami začeli
po višjih cenah nabavljati surovine, ko jim bodo potekle trenutne pogod-
be, naj bi jim tako vendarle začela upadati marža, svari Benčina. Delnica
Cinkarne je v tem tednu s 84 skočila na 85 evrov, letos pa se je njena
vrednost gibala med 60 in 90 evri. Se je pa tržna kapitalizacija (vrednost
podjetja) Cinkarne z dobrim poslovanjem povzpela na 70 milijonov evrov.
Če že ne v prevzemnih aktivnostih, torej tiči odgovor v višjih vrednostih
delnic podjetij na Ljubljanski borzi v njihovem boljšem poslovanju ...

Včerajšnja prva javna dražba za prodajo hale Preventa Global v stečaju v Radljah
po izklicni ceni 2,8 milijona evrov pričakovano ni bila uspešna. Predkupno pra-
vico bi sicer lahko uveljavljal Boxmark, najemnik proizvodne hale stečajnega
dolžnika, ki pa za halo ni bil pripravljen odšteti pričakovane kupnine, čeprav
je za nadaljevanje proizvodnje načeloma zainteresiran. Najemna pogodba med
Preventom Global in Boxmarkom se sicer izteče septembra, pričakovati pa je
njeno podaljšanje, če bo s predlogom stečajnega upravitelja soglašalo tudi so-
dišče. (plt)

Ameriška banka Bank of America bo v tem četrtletju ukinila 3500 delovnih
mest, odločitev pa je del načrta prestrukturiranja, ki bi lahko vodil do ukinitve
še dodatnih več tisoč delovnih mest, tuje tiskovne agencije povzemajo pisanje
ameriškega časnika Wall Street Journal. V okviru obsežnega načrta prestruktu-
riranja, imenovanega "Project New BAC", bi lahko delo izgubilo še dodatnih več
tisoč zaposlenih. Končno število naj še ne bi bilo določeno, po navedbah virov
pa bi lahko bilo ob delo tudi 10.000 zaposlenih oz. 3,5 odstotka vseh zaposle-
nih v banki. Končno odločitev naj bi sprejeli prihodnji mesec, poroča franco-
ska tiskovna agencija AFP.

Glavni izvršni direktor banke Brian Moynihan je prejšnji teden dejal, da je
banka v boljšem položaju kot med finančno krizo. Delnica banke je sicer letos
izgubila že 47 odstotkov vrednosti. Tudi nekatere druge velike banke so napo-
vedale obsežna zmanjšanja števila delovnih mest, in sicer bo HSBC do leta 2013
ukinila 30 tisoč delovnih mest, Lloyds pa do leta 2014 15 tisoč. (sta)

V družbi Elektro Celje, d.d., želimo po-
jasniti navedbe, ki so bile zapisane v
časopisu Večer, 11. 8. 2011, na strani
10.

Naše stališče je sicer, da mediji
niso prostor za razglabljanje o tovr-
stnih zadevah, vendar pa menimo, da
moramo bralce seznaniti z resničnimi
dejstvi in o korektnem poslovanju se-
danje uprave družbe Elektro Celje, d.d.

V omenjenem članku prejšnji predse-
dnik uprave Viktor Tajnšek še naprej
medijsko črni podjetje, v katerem je
zaposlen. Njegova ravnanja med od-
stopom s položaja decembra 2009, tri
mesece pred iztekom mandata in po
že drugi zapored, s strani delničarjev
nepodeljeni razrešnici za njegovo delo,
kažejo, da se ni sprijaznil ne z novo-
nastalimi razmerami in prav tako ne
s poslovnim izidom, ki ga je pustil za
sabo.

Neodvisno strokovno mnenje o
resničnosti ter poštenosti računovod-
skih izkazov je po temeljiti in dolgo-
trajni reviziji, ki je bila opravljena v
skladu z določili zakona o revidiranju,
podala pooblaščena revizijska družba.

Ker se je Viktor Tajnšek zavedal,
da bi takšno mnenje dala vsaka revi-
zija, opravljena v skladu z zakonom,
ki ureja revidiranje, ni predlagal izre-
dne revizije, ki bi jo lahko predlagal v
skladu z ZGD. Kot manjšinski delničar
se je raje odločil, da na sodišču vloži
tožbo za ničnost oziroma razveljavi-
tev sklepov skupščine. Razlog za tožbo
naj bi bilo neupoštevanje poračuna za
2009 v zaključnem računu, z izkazano
izgubo v višini 1,682.362 EUR, ki pa ga
agencija za energijo v času oddaje za-
ključnega računa za 2009 še ni izvrši-
la. Plačilo poračuna prav tako ni bilo
ustrezno urejeno v pogodbi s Sodom,
d.o.o.

Tudi nobeno od preostalih štirih
distribucijskih podjetij v Sloveniji po-
računa za 2009, ki ga AGEN-RS opre-
deljuje kot razliko med dejanskimi
upravičenimi stroški in fakturami
Soda, d.o.o., za najemnino, opravljene
storitve ter izgube električne energi-
je, ni izkazalo med prihodki za 2009,
saj tega ni moglo storiti. Vse revizijske
družbe, ki so revidirale njihove raču-
novodske izkaze, so pritrdile temu sta-
lišču.

V omenjenem članku Viktor Tajn-
šek govori o izgubi, ki naj bi mu jo na-
prtili, pri tem pa zamolči dejstvo, da
je leta 2009 imel velike težave, ker je
v poslovnem načrtu predvidel izgubo,
nadzorniki pa izgube niso hoteli po-
trditi. Zato je za 4. 6. 2009 sklical iz-
redno skupščino družbe, na kateri je
hotel pridobiti soglasje k takšnemu
načrtu. Ker ni pridobil soglasja ve-
činskega delničarja, da bo glasoval
o načrtu poslovanja, ki predvideva
izgubo, je sklic skupščine 1. 6. 2009
preklical, od takrat pa govori o "su-
mljivi izgubi".

Spomniti gre tudi na dejstvo, da
uprava na redni skupščini leta 2009
ni dobila razrešnice za leto 2008,
enako pa se je ponovilo na skupščini
leta 2010.

Upamo, da avtorica članka ni
imela v mislih odločitve o nezakoni-
ti podražitvi električne energije za go-
spodinjske odjemalce, ki se nanaša na
obdobje od 1. 1. 2008 do 28. 2. 2009,
ko je govorila o neupogljivosti Viktor-
ja Tajnška. S sodbo vrhovnega sodišča
je bila dokončno ugotovljena kršitev
zakona o preprečevanju omejevanja
konkurence in s tem tudi ničnost po-
dražitve, ki jo je Viktor Tajnšek kot
takratni predsednik uprave kartel-
no dogovoril, s tem pa povzročil po-
slovno škodo v višini 2,340.195 EUR,
ki jih je podjetje moralo nameniti kot
vračilo nezakonitih podražitev elek-
trične energije za gospodinjske odje-
malce, 125.000 EUR pa za plačilo globe
in predvsem veliko posredno škodo
zaradi izgube ugleda ter zaupanja in
s tem povezanim odhajanjem kupcev.
Vendar se Viktor Tajnšek za to ne čuti
niti moralno odgovornega, pač pa s
tožbami in članki, v katerih govori o
"sumljivi izgubi" leta 2009, povzro-
ča še dodatno izgubo dobrega imena
podjetja, v katerem je zaposlen.

Na uspešen poslovni izid v letu
2010 smo v Elektru Celje, d.d., pono-
sni. K rezultatu je z vestnim ter pre-
danim delom pripomoglo vseh 700
zaposlenih. Uprava se je trudila delati
transparentno in bo tudi v bodoče re-
ševala vse eventualne nesporazume
prvenstveno znotraj podjetja, zato ne
nameravamo v medijih nadaljevati
razprave na temo, ki jo je izzval prej-
šnji predsednik.

Elektro Celje
Gordana Stojnšek Žnidarec,
predstavnica za komuniciranje in
marketing

Legenda: VP = vrednostni papir; NT = način trgovanja; ET = enotni tečaj, % spr =
odstotek spremembe; ZT = zaključni tečaj; + Pov. = najboljše povpraševanje; + Pon. =
najboljša ponudba; v 000 € = promet v tisoč EUR; PL = promet v lotih; ŠP = št. poslov;
PK = preknjižbe; OP = opombe; Št. ES = število enot sklada € = promet v tisoč eUr; PL =
promet v lotih; ŠP = št. poslov; PK = preknjižbe; OP = opombe; Št. ES = število enot sklada

Abančna DZU DELNIŠKI AZIJA
Abančna DZU DELNIŠKI BALKAN
Abančna DZU DELNIŠKI EVROPA
Abančna DZU DELNIŠKI PASIVNI AFRIKA & ME
Abančna DZU DELNIŠKI PASIVNI BALTINORD
Abančna DZU DELNIŠKI SVET
Abančna DZU DELNIŠKI ZDA
Abančna DZU DENARNI EURO
Abančna DZU MEŠANI
Abančna DZU OBVEZNIŠKI
Abančna DZU URAVNOTEŽENI
ALTA ASIA
ALTA BALKAN
ALTA BOND

ALTA INDIA
ALTA KOMET
ALTA MONEY MARKET
ALTA NEW EUROPE
ALTA PHARMA-TECH
ALTA PRIMUS
ALTA TURKEY
ALTA USA
ALTA WATER
SENIOR

ESPA CASH EMERGING MARKETS
ILIRIKA Amerika delniški
ILIRIKA Azija delniški
ILIRIKA BRIC delniški
ILIRIKA Energija delniški
ILIRIKA Farmacija delniški
ILIRIKA Finance delniški
ILIRIKA Gazela delniški
ILIRIKA Globalni sklad skladov
ILIRIKA Gold delniški
ILIRIKA Latina delniški
ILIRIKA Ilirika Modra kombinacija mešani
ILIRIKA Obvezniški
ILIRIKA Prehrana delniški
ILIRIKA Vzhodna Evropa delniški
Infond Bond
Infond BRIC
Infond Delniški
Infond Dynamic
Infond Energy
Infond Europa
Infond Frontier
Infond Global
Infond Hrast
Infond Life
Infond PanAmerica

Krekov Most Novi trgi
Krekov NANO & TECH
Krekov Sidro Obvezniški
Krekov Skala Uravnoteženi
NFD 1 Delniški
NFD Azija/Oceanija
NFD Energija

NLB Skladi - Globalni delniski
NLB Skladi - Ju., Sr. in Vz. Evropa delniški
NLB Skladi - Kombinirani globalni

NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški
Perspektiva: BalkanStox
Perspektiva: EmergingStox
Perspektiva: EurAsiaStox
Perspektiva: ResourceStox
Perspektiva: SpecialOpportunities
Perspektiva: WorldMix
Perspektiva: WorldStox
PSP Modra Linija

POD

v %
-2,40

1,41

1.96

3.10

1,89

5,00

2.97

3,48

0,00

2.40

0,10

1,32

1,45

1.67

0,05

3.41

4.82

3,59

2.77

0,80

0,29

2,69

3.31

0,00

3.05

4,21

1,53

3,94

3.26

2,30

1,10

1,12

2.97

0,37

1,38

3.78

2,14

3.83

0,75

3.74

1.06

2,57

3,09

0,02

0,21

3.18

0,05

3.47

3.11

2,94

4.06

3.98

1,69

2,08

1,83

2.69

3,61

1.75

0,12

2,21

2,18

3.98

2,86

2.99

3.32

0,01

4,83

3.68

2.59

2,89

3,63

4,53

3,35

2,21

3.70

1,88

4,02

2.89

3.60

0,07

1.52

0,77

1.07

4.42

3.90

4.71

3.86

3.51

1.27

2,75

2,83

4,82

4.35

2,68

3.87

3.70

1.69

4.19

1,16

0,47

0,73

3,94

4,05

3,02

0,95

2,07

3.36

4.18

4.19

5.71

1,90

4.81

2.48

2,73

0,29

3.89

0,56

2,04

3,65

3.53

0,21

2,21

3,21

0,00

2.82

1,50

1,82

3,02

4.20

0,02

2.90

1.54

3,42

3,68

3.52

v %

14.91

12.42

13,74

-8,97

27,94

-6,09

11,24

12,20

1,39

-7,84

1,86

-4,16

10,31

18.45

0,29

15.46

-2,99

11,01

-8,68

6,44

23.16

15,50
W
10,58

12,08

11.17

30,77

13,87

-8,43

-8,84

7,34

-4,02

11,06

10,19

12,82

27.94

-1,68

15,13

20,67

-3,48

19,27

0,64

15,98

14,24

18.83

12.84

16,12

16,05

10.85

-4,66

12,71

12,50

-0,34

11.95

23,95

19,55

20,19

13,60

1,95

31,79

18.43

13.04

19.92

10,66

-4,85

-8,91

13.46

12,38
W
15,70

14.35

14,87

-0,76

13.47

-7,17

10,34

-7,67

27.05

-4,84

12,34

-9,03

-7,10

16.86

-7,99

-9,08

-7,38

12,26

17,64

-5,54

12.18

-6,75

0,79

19,47

10,11

-9,57

17,97

-7,99

20,97

19.36

13,27

13,09

-8,40

11,53

14.93

-8,00

-6,70

-3,69

-3,71

-6,76

-2,28

-5,23

-4,82

1,77

-9,57

14.44

-5,50

23,74

12,55

19,84

-9,18

-2,96

-0,89

11.53

-8,11

14,64

-9,68

10.54

36
v %

-41,12

-7,76

11.48

-35,67

-18,51

-21,98

-19,24

4.77

-21,42

9,13

-14,63

1,15

-60,42

8,41

-4,57

-1,18

-20,06

-15,07

64.49

6,23

42,45

-42,51

-17,46

-31,83

-24,34

-15,34

-14,72

-3,26

12,11

-16,10

-24,52

-7,09

-42,17

8,39

-22,59

-33,63

8,36

-42,69

-6,35

-33,06

-29,66

-38,22

-24,28

-2,07

-12,85

-57,08

6,52
W

-46,00

22,34

7,01

-59,75

-3,14

-8,60

-51,11

-8,87

-16,38

6,88

8,34

-23,98

-6,62

-27,01

11,36

-24,25

6,25

-35,18

-18,92

-39,70

-9,95

-11,79

4.78

-23,68

-6,14

-18,33

-4,78

-32,39

-5,84

-13,15

-10,87

14,91

-66,42

-12,62

-10,90

-4,47

-55,00

-11,06

-24,92

-26,20

-38,89

-15,37

-22,87

-26,94

-6,88

-1,13

-0,78

2,66

-5,56

-13,31

-8,26

1,22

-20,68

-10,71

-34,99

-9,63

-48,08

-11,07

-12,59

4,38

-3,78

-17,68

-31,43

-12,72

-18,07

VEP

3.66

3,19

11.15

9,54

34,48

33,33

0,28

2,56

44,46

3.51

7.39

3,97

5,10

0,68

0,58

0,98

4.52

4.45

4.63

53,62

0,96

40,97

1,41

1,00

0,89

0,82

1.53

30,23

0,96

28,57

8,68

129,20

8,79

6,22

6,21

4.33

5.10

2.83

4,94

4,78

9,02

8.94

2,87

0,49

9,71

5,41

12,60

18,12

1,82

3.84

10,95

3.30

11,82

8.49

28,36

11,50

8.95

2,08

13,42

5.40

1.11

0,62

6,87

1,18

1,28

50,99

0,48

4.53

4.50

15.16

3,00

3,99

4,48

0,96

1,10

6,28

15,87

21,21

12,19

22,42

56,23

0,75

3,74

2.76

3.77

1,60

3.31

4,09

4,48

2.67

9,31

4.04

3,59

3.46

12,10

3.05

4.54

4,17

20,32

5,28

2.27

3,87

3.51

4.64

1.36

9.11

9.06

6,05

7.12

4.37

2,35

6,58

1,30

3,76

23,67

13,81

0,96

51,00

5,44

1,09

4.34

0,65

4,11

8,90

0,50

3.28

2.78

4,34

3,53

4,87

4,19

10,04

15,03

3,24

2,92

POD

v %
0,72

-1,01

-0,09

-1,39

-0,96

-1,81

-1,33

0,01

-1,83

0,45

0,52

0,74

0,55

0,45

0,98

1,36

0,14

0,54

0,86

0,57

-0,06

-0,12

-0,08

0,18

-0,17

0,89

-0,05

0,86

0,30

-0,05

-0,35

1,57

-0,40

-1,04

-0,42

-0,09

0,27

0,13

-1,36

v %
0,56

-14,38

0,72

3,12

1,71

-10,43

-5,11

-2,19

11,07

-2,97

0,20

-1,24

-1,15

-0,02

-3,71

2,29

5,09

9,61

-6,84

2,24

-2,92

-8,07

-6,65

-10,09

3,93

16,53

26,86

14,13

1,70

-3,62

-5,57

-2,22

14,29

11,18

8,59

7,74

-9,33

11,15

-3,11

36
v %
11,63

15,43

24.14

4,93

43,66

17,20

3,17

2,16

19,10

13,58

29,42

9,38

12.15

32,17

32,29

10,25

17,77

12,04

-6,72

17,08

-8,96

75,28

37,13

11,73

21,71

20,98

28,57

15,52

6,32

4,67

12,42

14,00

.2011

2011

.2011

2011

.2011

5,0

0,0

5,0

4,0

5,0

4,5

4,5
W
4,5

4,5

Legenda: * = zaustavitev vplačil in odkupov enot podsklada od 3. 8. 2011 do vključno
13, 8. 2011 zaradi preoblikovanja; OD = obračunski dan; V = valuta; VEP = vrednost enote
premoženja; POD = prejšnji obračunski dan; 6 = pred 6 meseci; 12 = pred 12 meseci; 36 =
pred 36 meseci; NVP = največja vztopna provizija, NIP = največja izstopna provizija

Opombe: NP = ni podatka, prekratko obdobje poslovanja sklada; ? = do zaključka
redakcije nismo prejeli podatkov; $ = stroški za različne načine varčevanja v skladu so
navedeni v prospektu, izvlečku in pravilih; & = posebni vzajemni sklad; * = objavljena
VEP je manjša od dejanske za izplačane prihodke iz naslova obresti.

Trgovanje na Ljubljanski borzi se je včeraj končalo z globokim
padcem indeksa najpomembnejših podjetij SBI TOP; znižal se
je za 3,22 odstotka oziroma 21,56 točke na 648,59 točke. V inde-
ksu so se pocenile vse delnice, med njimi najbolj delnice Tele-
koma Slovenije, Petrola, Nove Kreditne banke Maribor in Krke.

Borzni posredniki so opravili za skoraj 3,2 milijona evrov
prometa. Največ zanimanja so pokazali za delnice Mercatorja
in Krke. Z delnicami Mercatorja so opravili za dobrega 1,4 mi-
lijona evrov prometa, od tega v treh svežnjih za 1,23 milijona
evrov. Z delnicami Krke so opravili za skoraj 1,2 milijona evrov
prometa, od tega v enem svežnju za 280.000 evrov.

Zaključni tečaj delnic največjega slovenskega trgovca se je
sicer včeraj znižal za 1,95 odstotka na 151 evrov, tečaj delnic no-
vomeškega farmacevta pa za 3,45 odstotka na 56 evrov.

Najbolj je padel tečaj delnicam Telekoma Slovenije (13.580
evrov; -4,33 odstotka na 64,10 evra), sledile pa so še delnice Pe-
trola (30.030 evrov; -3,89 odstotka na 173 evrov), NKBM (13.520
evrov; -3,51 odstotka na 5,499 evra) in Gorenja (12.050 evrov;
-2,97 odstotka na 6,50 evra).

Na Varšavski borzi so delnice druge največje slovenske
banke sredi dneva kotirale pri 22,50 zlota (5,42 evra), kar je za
4,21 odstotka manj kot ob koncu četrtkovega trgovanja. Včeraj
je bilo do zgodnjega popoldneva prodanih 30.214 delnic NKBM,
promet pa je dosegel dobrih 679.814 zlotov (163.708 evrov).

Globoko v rdečem sta včerajšnje trgovanje sklenili tudi pre-
ostali delnici v prvi kotaciji. Delnice Intereurope so ob sicer
skromnem prometu 300 evrov izgubile 13,64 odstotka in kon-
čale pri 1,52 evra, delnice Luke Koper pa so se ob 15.770 evrih
prometa pocenile za 4,55 odstotka na 10,50 evra.

V standardni kotaciji so se pocenile delnice Pozavarovalni-
ce Sava (3770 evrov; -6,81 odstotka na 6,02 evra), Aerodroma
Ljubljana (3700 evrov; -3,86 odstotka na 13,71 evra), Zavaroval-
nice Triglav (11.010 evrov; -3,85 odstotka na 12,50 evra) in Save
(5800 evrov; -1,87 odstotka na 31,99 evra). Pridobile so delni-
ce Pivovarne Laško (6870 evrov; +6,80 odstotka na 11 evrov).

V vstopni kotaciji so po prometu izstopale delnice Agrogo-
rice. Z njimi je bilo opravljenih za 64.810 evrov poslov, njihov
zaključni tečaj pa je ostal nespremenjen pri 5,95 evra. (sta)

1,20

0,61

-7,15

2,83

-30,35

8,32

19,98

17,39

-2,94

-8,50

-37,03

-21,39

15,32

11,48

7,29

2.74

-0,03

9,38

12,58

-6,58

-14,15

-14,79

-16,60

-25,75

-30,82

-38,24

-6,59

-15,96

-9,09

-20,31

-14,50

-45,47

5,99

-7,61

-13,47

13,20

-8,11

-2,11

-9,92

-5,22

5,87

-0,80

-3,98

13.38

11,07

1.49

-1,88

33.20

30.21

-9,97

-11,95

-15,86

-17,61

6,13

1,43

3,77

50,55

40,07

48.39

-5,71

-13,85

-7,07

10,92

56,95

52,07

49,65

53,57

-10,52

-12,57

3.50

4.75

12,77

-1,25

-1,99

6,09

-51,76

-32,92

-15,28

-11,48

-28,33

11,61

-14,44

-26,22

20,74

15,94

-13,99

83,83

12,43

€ 108,10

t 65,96

€ 146,25

t 160,33

€ 150,41

t 95,46

€ 98,07

t 100,68

€ 272,30

t 95,95

€ 69,03

t 164,18

€ 298,31

t 136,45

€ 111,24

t 89,11

€ 76,58

t 136,78

€ 127,17

t 131,18

75,97

76,48

69,17

38,32

39,81

47,34

54,50

t 122,47

€ 131,97

49,95

58,12

€ 370,14

t 49,41

€ 52,39

t 152,54

€ 116,25

t 112,43

€ 100,35

93,08

11,23

11,14

20,54

19,74

14,99

12,90

3,98

3,65

4,85

4,95

10,18

23,44

23,42

32,72

14,20

11,38

13,80

13,71

17,50

18,34

17,30

16,54

8,51

7,79

Včeraj dopoldan se je v Slovenijo vrnil
Boštjan Šoba, soobtožen v sojenju
zoper nekdanjega državnega sekre-
tarja na gospodarskem ministrstvu
Borisa Šuštarja. Šoba se je roki pra-
vice izmikal šest let, izsledili in prije-
li pa so ga v Kanadi. Šoba je v Kanado
na službeno pot odšel že leta 2005, ko
so njemu, Šuštarju ter še šestim soob-
tožencem sodili zaradi zlorabe položa-
ja, vendar se s poti ni vrnil. Postopek
proti njemu so zato izločili in mu bodo
sodili ločeno.

Kanadski policisti so ga avgusta
2007 prijeli na podlagi tiralice, vendar
so ga po treh mesecih izpustili. Nato so
ga znova prijeli februarja 2009. Kanad-
sko pristojno sodišče in ministrstvo za
pravosodje sta izročitev dovolila, a je
Šoba poskušal s pritožbami doseči, da
ga ne bi izročili Sloveniji. Slovensko
ministrstvo za pravosodje je od ka-
nadskih kolegov 15. julija letos preje-
lo odločbo, da se dovoli predaja Šobe
Sloveniji. Po kanadski zakonodaji je
morala biti predaja izvedena do 28.
avgusta. Ker je v konkretni zadevi šlo
za izročitev in ne deportacijo, so Šobo

Včeraj dopoldne sta v križišču Mariborske in Kidričeve ceste v Celju trčili vozili.
69-letni voznik je peljal iz smeri Teharij in v križišču prevozil rdečo luč na sema-
forju. Voznik, doma iz Imenega, je tako izsilil prednost vozniku, ki je pripeljal
iz smeri Vojnika. Med osebnima voziloma je prišlo do trčenja, pri čemer se je
69-letni povzročitelj nesreče huje poškodoval in so ga odpeljali na zdravljenje v
celjsko bolnišnico. Njegova sopotnica se je v trčenju lažje poškodovala, medtem
ko drugi voznik k sreči ni bil poškodovan. (maj)

Na cesti Ilirska Bistrica-Jelšane se je nekaj pred poldnevom pred naseljem Do-
lenje pri Jelšanah zgodila prometna nesreča, v kateri je umrl voznik tovornega
vozila. 35-letni voznik iz Križevcev, hrvaški državljan, je zaradi neprilagojene
hitrosti s tovornim vozilom s priklopnikom v desnem ovinku zapeljal s ceste,
kjer se je tovornjak prevrnil na levi bok, voznika pa je v kabini ukleščilo. Zdrav-
nica je ugotovila smrt in odredila sanitarno obdukcijo. (čk)

Pod Rodico v občini Bohinj je v četrtek nekaj minut po poldnevu strmoglavil ja-
dralni padalec in zaradi poškodb kljub posredovanju reševalcev umrl na kraju do-
godka, so sporočili iz uprave za zaščito in reševanje. Pokojni je bil 51-letni državljan
Avstrije, so potrdili na Policijski upravi Kranj, okoliščine nesreče pa še preiskujejo.
Posredovali so reševalci postaje gorske reševalne službe Bohinj in helikopter Slo-
venske vojske z dežurno ekipo za reševanje. Umrlega so prepeljali v dolino. (čk)

Igor Mančič naj bi bil grozil
pričama, da spremenita
izjavo o njegovem prijatelju

Na sojenju zoper 24-letnega Igorja
Mančica iz Ljubljane, ki ga breme-
ni obtožba zaradi oviranja pravoso-
dnih in drugih državnih organov,
so s pomočjo prič ugotavljali, kaj
natančno se je zgodilo 15. aprila v
Sodražici. Takrat naj bi bil obtože-
ni pozvonil na domovih Anžeta G.
in Uroša L. in ju z grožnjami posku-
šal prepričati, da v sodnem proce-
su zoper njegovega prijatelja Luko
K. spremenita obremenilni izjavi,
ki sta ju podala v preiskavi. Fanta
sta se ustrašila in zadevo prijavila
policiji. Obtoženi zanika, da bi bil
uporabil nehumane postopke "pre-
pričevanja". Fanta je res obiskal,
vendar le zato, ker je hotel izvedeti,
kaj se dogaja z njegovim prijateljem,

Okrožno državno tožilstvo v Celju
je tamkajšnjemu okrajnemu sodišču
v začetku leta predlagalo, da zoper
zdravnika Andreja Žmavca opravi po-
samezna preiskovalna dejanja, poja-
snjuje tožilka svetnica Marjeta Kreča.
Po slabem letu dni, ko je vodstvo Zdra-
vstvenega doma Celje z uradno prija-
vo policiji sprožilo kriminalistično
preiskavo zoper dolgoletnega vodjo
osnovne zdravstvene dejavnosti in
specialista nujne medicinske pomoči
primarija Andreja Žmavca, je bilo
po besedah Kreče treba zaslišati več
prič, v tem času je osumljenec podal
tudi zagovor, trenutno pa čakajo na
o čemer naj bi bila bolj natančno po-
učena Uroš in Anže.

Na včerajšnji obravnavi je nastopil
obtoženčev dobri prijatelj Aleksander
M., ki je kritičnega aprilskega dne delal
družbo Mančicu. Ponovil je Mančicevo
verzijo in dodal, da nista grozila Urošu
in Anžetu, ki tudi nista vedela ničesar
o obtoženčevem prijatelju. Priznal je,
da sta bila fanta videti prestrašena, še
posebno Uroš, ki je dajal "videz narko-
mana". Nista pa se bala njiju, temveč
nekega Roma, ki so ga tudi hoteli
obiskati in s katerim sta se nedavno
zapletla v nečedne posle z železom. Za-
nimivo, da je Aleksander z identični-
mi besedami kot Mančic opisal, zakaj
je treba dvomiti o verodostojnosti od-
visnikovih izjav. "Narkomani so labil-
ne osebe," menita oba, Mančic pa celo
sklepa, da sta ga prijavila prav zaradi
tega, ker sta narkomana. Na tem mestu
je treba spomniti, da naj bi se bil Anže
G. odvadil droge, medtem ko se Uroš
L. bori z resnimi psihičnimi problemi,
ki niso povezani z grožnjami. Po drugi

izvedensko mnenje. Preiskava naj
bi bila zaključena predvidoma sredi
prihodnjega meseca. Žmavca sumijo
kaznivega dejanja neupravičene pro-
izvodnje in prometa s prepovedani-
mi drogami. Žmavca bremeni nabava
več kot dva tisoč ampul dolantina,
narkotika, s katerim si je več kot leto
dni lajšal bolečine v hrbtenici, za ka-
terimi je kronično bolehal. Zlorabe
narkotikov osumljeni zdravnik je po
izbruhu afere, za katero krivi sode-
lavce, priznal, da si je bolečine lajšal
z dolantinom, ki si ga je kot zdravnik
predpisoval na svoje, nikoli pa na tuje
ime. Omenjena trditev naj bi se razli-
strani se Mančicevo ime pojavlja še v
nekaterih drugih odprtih kazenskih
postopkih, med drugim zaradi pre-
prodaje droge, nasilništva in povzro-
čitve lahke telesne poškodbe, njegov
kolega Luka pa je bil pred kratkim
pravnomočno obsojen na pogojno za-
porno kazen zaradi preprodaje mamil.

Neprijeten obisk iz Ljubljane je opi-
sala tudi Uroševa mati. "Šlo je za napet
pogovor na dvorišču pred hišo," se spo-
minja in dodaja, da sta bila njen sin in
njegov prijatelj Anže po končanem
obisku povsem iz sebe. Sklenila sta,
da obvestita policijo, s katero sta pred
kratkim že sklenila "kupčijo". Ko so ju
pred kratkim zasačili pri kraji železa,
sta izdala svojega dobavitelja mamil in
dobila le 200 evrov kazni. Diler ni bil
nihče drug kot Mančicev kolega Luka,
o katerem naj bi pričala v lepši luči.
Tudi tokrat sta vse povedala polici-
stom, ki so odredili varovanje njunih
hiš. Toda le za kratek čas, saj se je štu-
dent Mančic že čez en teden znašel v
priporu. Sojenje se nadaljuje.

kovala od suma, da naj bi si bil Žmavc
narkotik zagotovil tako, da naj bi ga
bil predpisoval starostnikom in bol-
nikom v celjskem domu sv. Jožefa.
Po sumljivem izginotju ter poveča-
ni porabi ampul dolantina v začetku
lanskega septembra so Žmavca odsta-
vili kot vodjo osnovne zdravstvene
dejavnosti Zdravstvenega doma Celje,
nakar je začel delati kot splošni zdrav-
nik v eni od zdravstvenih ambulant.
Zoper zdravnika je bil uveden notranji
izredni strokovni nadzor, ki je poka-
zal na njegovo nestrokovno ravnanje,
enako stališče je zavzela tudi Zdravni-
ška zbornica Slovenije. (maj)

V torek okoli 15.15 se je v križišču Dogoške ceste in Lenardonove ulice v Ma-
riboru zgodila prometna nesreča, v kateri je bila udeležena voznica modrega
kolesa z motorjem, ki je padla po vozišču. Zaradi razjasnitve okoliščin prometne
nesreče policija naproša morebitne očividce, da se oglasijo na Postaji prometne
policije Maribor, Ptujska cesta 117, Maribor, ali pokličejo na telefonski številki
02 450 20 30 oz. 113. (čk)

V četrtek ob 10.50 se je v Stritarjevi ulici v Celju zgodila prometna nesreča, v
kateri sta bila udeležena mopedist in voznik kombija. Voznik kombija je vozil
po Stritarjevi ulici iz Kersnikove proti Ipavčevi ulici. Ko je pripeljal po ravnem
delu vozišča Stritarjeve ulice do odcepa za podjetje Simer, je pričel zavijati levo,
za njim pa je takrat pripeljal voznik mopeda. Ko je mopedist opazil, da kombi
zavija levo, je sunkovito zavrl ter trčil v robnik hodnika za pešce, padel in zadel
v kovinski drog prometnega znaka ter se huje poškodoval. Okoliščine nesreče
niso povsem razjasnjene, zato policisti naprošajo očividce, da pokličejo eno od
telefonskih številk, in sicer 54 26 400, 113 ali 080 12 00. (maj)

Policijska postaja Žalec organizira danes med 14.30 in 19.30 preventivno akcijo
"moto točka". Akcijo pripravljajo v sodelovanju s Postajo prometne policije Celje,
Svetom za preventivo v cestnem prometu občine Prebold in Moto klubom Bliss-
full. Z akcijo želijo voznike motornih koles in koles z motorjem ozavestiti in opo-
zoriti na nevarnosti, ki prežijo nanje. Lokacija "moto točke" bo ob regionalni cesti
na parkirišču pri Športnem klubu Marija Reka. Policist motorist in inštruktor bo
obiskovalcem svetoval o načinu varne vožnje z motornim kolesom. Na stojnici
bodo obiskovalcem na voljo različne zloženke s preventivno vsebino in nasveti
za ravnanje v prometu, policisti bodo obiskovalce seznanjali tudi s spremembami
prometne zakonodaje ter predstavili opremo, ki jo uporabljajo pri delu. Predstav-
nik občinskega sveta za preventivo bo ob tem opozoril na pasti na enem nevar-
nejših cestnih odsekov Prebold-Marija Reka-Vrhe, kjer so pogoste nesreče, tudi
tragične. Z nasveti bodo na voljo tudi izkušeni motoristi moto kluba Blissfull. (maj)

Minuli četrtek se je na Policijski postaji
Murska Sobota oglasila 38-letna oško-
dovanka in policistom prijavila, da sta
jo z lažnim prerokovanjem ogoljufa-
li neznani ženski. "V prijavi je nave-
dla, da sta jo pred dnevi v prodajalni v
Murski Soboti po naključju nagovorili
nepoznani ženski temnejše polti, ki sta
govorili srbski ali hrvaški jezik. Oško-
dovanko sta v pogovoru prepričali, da
je njen sin 'v velikih težavah', velika ne-
varnost pa da grozi tudi njihovi hiši. Da
bi preprečili sinovo smrt in hišo rešili
pred prekletstvom, sta ji ponudili pre-
rokovanje, v kar je oškodovanka privo-
lila in takoj plačala 50 evrov. Naslednji
dan je oškodovanka vedeževalkama iz-
ročila še 5000 evrov, plačilo nadaljnjih
6500 evrov pa je odklonila. Od takrat
se vedeževalki tudi nista več oglašali
na mobilni telefon," nam je včeraj po-
vedal predstavnik za stike z javnost-
mi na Policijski upravi Murska Sobota
Jožef Prša. Policisti zaradi utemelje-
nega suma storitve kaznivega dejanja
goljufije intenzivno zbirajo obvestila o
obeh neznankah. (mš)

Črnomaljski policisti so na podlagi zbranih obvestil pridobili odredbo sodišča
in opravili hišno preiskavo pri 27-letnem osumljencu v okolici Črnomlja. Med
hišno preiskavo so našli in zasegli pet plastičnih zavitkov s posušenimi rastlin-
skimi delci, za katere obstaja sum, da gre za prepovedano drogo, v skupni teži
okoli 500 gramov in pripomočke za tehtanje. 27-letnemu moškemu so zasegli
tudi okoli 6000 evrov, ki bi lahko izvirali iz kaznivega dejanja, in 20 nabojev za
pištolo. Osumljencu so odvzeli prostost in ga pridržali. Ovadili ga bodo zaradi
kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi dro-
gami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo
prepovedanih drog. (čk)

"Res je, da gre večinoma za novinarke, in mnoge med njimi so samohranilke
- tako da jih vseeno ne gre prehitro soditi, zakaj niso šle protestirat na cesto.
Ker jaz sem sicer izjemno bojevito bitje, ampak če bi imela doma majhnega
otroka in nobenega drugega vira dohodkov, ne bi šla na cesto." Tako je med
drugim Bernarda Jeklin, ustanoviteljica in urednica Jane ter "mati" pogona, ki
se danes imenuje Delo Revije in ki gre očitno v franže, v Mladini delno
razložila sorazmerno medlo upiranje tamkaj redno in honorarno zaposlenih,
iz katerih se lastnika (najprej Matej Raščan, danes pa NKBM s svojo hčerinsko
družbo) delata norca in jih ponižujeta, človeško in profesionalno. Neizplače-
vanje plač in prispevkov, honorarjev pač ni nič drugega kot hudo poniževa-
nje. Kogarkoli, ki zna in je pripravljen delati, še posebej pa, če to delo opravlja
v firmi, ki bi pravzaprav še vedno lahko solidno živela, kot je, preden se je je s
pomočjo banke polastil Raščan.

O novinarstvu je skoraj isti dan v Delu pisal filozof in publicist Boris Vezjak,
med drugim takole: "Žal so ob vseh etiketah slovenski novinarji izbrali
najslabšo možno taktiko: žalitve na svoj račun nemo prenašajo. Nobenih
posebnih obsodb, nobenega jasnega protesta. Naj tako končam z znano
parafrazo: 'Če se novinarji ne bodo zanimali za politike, se bodo politiki (spet)
zanimali za njih'". Vezjak je v svojem razmišljanju govoril o odnosu politike in
politikov do novinarstva, in ne toliko eksplicitno o lastnikih medijev; četudi
je meja med enimi in drugimi včasih popolnoma zabrisana. In je tudi
ilustriral ta odnos s še eno uničujočo Janševo domislico. Res je tako groba, da
je Janša tokrat, kot Večerov bob britanskemu premierju Blairu, najbrž ni
mogel ukrasti kakemu drugemu politiku, ker bi najbrž težko našel koga, ki se
izraža na tak način: "Če bi v Sloveniji laž prepovedali za en dan, bi večina
medijev propadla ali šla na dražbo kot Delo Revije." Kateri mediji sodijo v to
večino, najbrž ni posebej težko uganiti; Večer je gotovo med njimi. Med
tistimi, ki po mnenju prvaka SDS ne lažejo, pa - upam staviti - bi zanesljivo
našli Reporterja, Demokracijo, nekdanje brezplačnike. Ja, Demokracijo, ki
objavlja tudi za Janšo tako slaveče sestavke, da se jih še osrednji severnokorej-
ski dnevnik ne bi sramoval objaviti o svojem predsedniku.

In kaj naj bi novinarji storili ob Janševi in podobnih izjavah, ki jih mrgoli tako
iz ust politikov kot njegovih vdanih novinarskih podpornikov? Zaletavanje z
enakimi sredstvi, kot jih uporablja sam, v vodjo opozicije je popolnoma
nesmiselno, ker se od njega vse odbija. Poleg tega pa bi bilo, vsaj zame, poniže-
valno, da bi se spustil na njegovo raven. In mislim, da za še na kopico drugih
slovenskih novinarjev, ki so do Janše sicer zelo kritični, vendar pri tem
skušajo uporabljati argumente, ne pa podtikanj in namigovanj ali celo laži.
Ker ne pišejo za tega ali onega politika, ampak za javnost. In, če bi se šli
esdeesovcem tako ljubega preštevanja, bi povrh vsega zanesljivo ugotovili, da
so ti isti novinarji v dobrih dveh letih in pol, kar je na oblasti sedanja
garnitura, Pahorju in levici nasploh namenili neprimerno več kritičnih besed
kot opoziciji z Janšo na čelu; kar je seveda tudi edino normalno in prav.
Ampak to seveda ne šteje: treba je kar naprej lajnati, da je skoraj ves medijski
prostor izrazito naklonjen komunistični tranziciji, ki da obvladuje vse, torej
tudi večino časopisov, televizij in radijev. Mnogi bralci, poslušalci in gledalci
seveda vedo, kaj je resnica, in prav zaradi teh je nujno nadaljevati edino
možno vojno, v kateri smo novinarji lahko relativno uspešni. To pa je
neusmiljena kritičnost do politike kateregakoli izvora in do njenih voditeljev.
Seveda pa se je nujno organizacijsko krepko povezati prek sindikata in
novinarskih združenj in uporabiti vsa možna sredstva za preprečitev kakšnih
čudnih manipulacij, kot je sedanja z Delom Revijami, kot je bila načrtovana s
prodajo Večera podjetju 3Lan, kot je bilo izhajanje brezplačnikov ali trgovanje
med kapitalom in politiko za Delo in še kateri medij. Druge vojne in druga
orožja pa kar prepustimo Janši, ki se na te reči spozna veliko boljše od nas.

Bo pa zanimivo opazovati, kako se bo del novinarske srenje počasi obračal.
Pravzaprav se tu in tam to že dogaja. Da si namreč nekateri pisci, tudi
uredniki, skušajo postlati čim bolj mehko posteljo, v katero bi radi legli, ko bo
po naslednjih parlamentarnih volitvah, kadarkoli že bodo, oblast spet prevzel
Janša. Pač verjamejo, da bo takrat za sedanje novinarske garniture labodji
spev. Trde besede, kakršne so mu namenjali ob porazu na prejšnjih volitvah
in še dolgo po njih, se že mehčajo in počasi jih bo zamenjala prikrito veselo
pričakovanje novega voditelja, ki ga bodo - še vedno govorim le o delu, a ne
zanemarljivem, novinarstva - na koncu sprejeli z navdušenjem. Blazno me
zanima, ali bo Janša te 'lažnivce' uporabil ali pa jih bo zavrgel že pred tem; če
bo to seveda v njegovi moči. Ta nikakor ne bo majhna.

Številni umetniki, intelektualci in založniki s celega sveta predlagajo argentin-
sko-izraelskega skladatelja Daniela Barenboima za Nobelovo nagrado za mir
2012, piše nemška tiskovna agencija dpa. Glasbeni mirovni aktivist je pred več
kot 10 leti ustanovil orkester, ki ga sestavljajo mladi arabski in izraelski glasbeni-
ki. Predlog, ki naj bi ga odboru za Nobelovo nagrado za mir predstavili septembra,
po besedah argentinskega založnika Isaya Klasseja, podpira že okrog 2500 ljudi
in institucij. Barenboim (68) je vodil že številne ameriške in evropske simfonične
orkestre. Trenutno je glasbeni direktor Berlinske državne opere, obenem pa po
vsem svetu nastopa še z arabsko-izraelskim Divan Orchestra. Ta mirovni orke-
ster, ki ima sedež v Sevilli, je bil ustanovljen, da bi preko glasbe spodbujal mir na
Bližnjem vzhodu. V ponedeljek je orkester koncertiral na prostem na meji med
Severno in Južno Korejo. Klasse je Barenboima na novinarski konferenci v Buenos
Airesu opisal kot "bojevnika za mir" in "veličastnega nosilca vrednot in načel
umetniške kulture, plodnega dialoga, ljubezni in svetovnega miru". "Ne gre za
rešitev konflikta pač pa za most, utopijo, ki jo je možno doseči z umetnostjo," je še
dodal Klasse. Barenboim, veliki kritik izraelske okupacije palestinskih ozemelj, je
do kampanje zadržan. "Nagrado ali dobiš - v tem primeru moraš dobro premisliti
kaj boš povedal - ali pa je ne dobiš - takrat je boje biti tiho," je povedal v Berlinu. A
kampanji vseeno ne primanjkuje znanih imen. Med podporniki so namreč tudi
perujski avtor in dobitnik Nobelove nagrade za književnost Mario Vargas Llosa,
nekdanji urugvajski predsednik Julio Maria Sanguinetti, Argentinska akademi-
ja umetnosti in književnosti in ženevska Mednarodna zveza založnikov. (sta)

Zgodovinsko turbulentna,
čustveno silovita, skoraj
komorna koprodukcijska
drama Besa Srdjana
Karanoviča ter glavnih
igralcev Mikija Manojloviča
in Ive Krajnc

Naj naslovna formulacija o medkul-
turnem dialogu in izmenjavi zveni že
skrajno obrabljeno, pa tako ne
učinkuje - oziroma se celo nasprotno
zdi v najboljšem pomenu še kako
ustrezna - v primeru kinematograf-
sko aktualne drame Besa (2009), za
zdaj zadnje stvaritve mednarodno
priznanega beograjskega filmskega
ustvarjalca Srdjana Karanoviča
(Petrijin venec, Vonj poljskega cvetja
...). Za medkulturni dialog in
izmenjavo gre v tem primeru ne zgolj
zato, ker je Besa mednarodna, srbsko-
slovensko-francosko-madžarsko-hr-
vaška koprodukcija (kar je zagotovo
dobrodošlo), tembolj pa zaradi njene
duhovite pripovedi.

Začne se s 1. svetovno vojno v Srbiji,
ko je razmeroma mlajši ravnatelj
podeželske osnovne šole, Filip, ki
ravno prispe tja službovat s svojo
mlado in lepo ženo Leo (po rodu
Slovenko in po poklicu učiteljico), že
vpoklican v srbsko vojsko. In ker je

Na pročelju hotela Slon je češki ve-
leposlanik v Ljubljani Petr Voznica
odkril spominsko ploščo, posveče-
no violinistu, dirigentu in glasbene-
mu pedagogu Hansu Gerstnerju ob
160-letnici njegovega rojstva. Ger-
stner je med letoma 1871 in 1939 delo-
val v Ljubljani in bil poročen z Josefino
Gnezdo, hčerko lastnika hotela Slon,
kjer je tudi bival.

Gerstner se je rodil 17. avgusta
1851 v Žluticah na Češkem, kjer ga je
za glasbo navdušil Emanuel Wirth, ka-
sneje priznan in uspešen violinist ter
pedagog v Berlinu. Leta 1864 se je Ger-
stner vpisal na Praški konservatorij,
kjer je študiral violino do leta 1870, v
razredu dveh takratnih najuglednejših
violinskih pedagogov - Moritza Mil-
dnerja in Antonina Benewitza.

Leta 1871 je Gerstner prišel v Lju-
bljano, kjer se je zaposlil kot direktor
Deželnega gledališča in kot violinski
pedagog na šoli Filharmonične družbe.

zaskrbljen, kako bo medtem z Leo, jo
po nekaj neuspelih poskusih, da bi
zanjo skrbela katera od kolegic ali
celo kak uglednejši krajan (kar ni
uresničljivo, saj velja za zdaj osovra-
ženo Avstrijko, ker Slovenija
trenutno spada pod agresorsko
Avstro-Ogrsko), naposled zaupa v
skrb Albancu Azemu, sicer zaneslji-
vemu šolskemu oskrbniku in
družinskemu človeku, ki da Filipu
celo beso, častno zaobljubo, da bo
pazil na Leo.

Posledice tega pa so hitro zlasti zanjo
kot svetovljanko nepredvidljivo
omejujoče, četudi navidezno rahlo
komične, saj jo Azem najprej celo
zaklepa v stanovanje na šoli ter le
postopno pusti vsaj na sprehod, a to
izključno pod svojim strogim
nadzorom kvečjemu po ograjenem
šolskem dvorišču. Kajti, kot se kmalu
izkaže, bi v okolju, sovražnem do nje
ter hočeš nočeš vse bližjem vojni
vihri, lahko že najmanjša nepozor-
nost in slepo zaupanje bila usodna.
Varovalec Azem in varovanka Lea, ki
sicer skuša kljub vojni voditi pouk
dalje, sta tudi priči vdiranja z vojno
povezanih dogodkov v šolsko
poslopje ter njegove uporabe za vojne
potrebe. Njun vsakodnevni odnos pa
postopno prerašča najprej v vzaje-
mno spoznavanje celo najosnovnej-
ših kulturnih razlik med njima, se
pravi, v medkulturni dialog in
izmenjavo ter nadalje v nepredvidlji-
vo, čustveno silovito razmerje.

V svojem glasbenem delovanju se je
posvečal predvsem pedagoškemu po-
klicu in vzgojil več kot 1000 učencev,
med njimi mednarodno priznanega
violinista, dirigenta in skladatelja Lea
Funteka, je ob odprtju dejala muziko-
loginja Maruša Zupančič z Muzikolo-
škega inštituta ZRC SAZU.

Gerstner je v Ljubljani deloval tudi
kot koncertni violinist, sodeloval je na
številnih komornih koncertih, med
drugim tudi s slavnim Gustavom Ma-
hlerjem. S svojim violinskim in peda-
goškim znanjem je utrl pot razvoju
violinizma na Slovenskem. Postavil je
prve pomembne temelje, na katerih
so gradile vse kasnejše generacije vi-
olinskih pedagogov, ki so bile skupaj
z njim neposredni snovalci današnjih
orkestrov.

Kljub nedvomnim zaslugam in
odlikovanju cesarja Franca Jožefa leta
1902, je Gerstner starost preživel v
revščini in bedi. Umrl je leta 1939 v

Nevarnosti najbrž ni bilo, da bi "stari
maček" Karanovic "podlegel"
obrabljeno učinkujočemu

medkulturnemu dialogu in izmenjavi,
kaj šele preizkušeno romantični, kljub
preprečujoči zaobljubi uresničeni
ljubezni. Ta se torej ne uresniči, čeprav
je včasih že na meji, da bi se lahko
(tudi ko Azem s skrajnimi sredstvi reši
Leino čast pred vsiljivim oficirjem,
domujočim v šoli, nakar Lea reši
Azema iz posledičnih vojaških
krempljev), medkulturni dialog in
izmenjava pa sta rajši življenjsko
pristna, recimo, da Azem tako
spoznava tudi klasično glasbo, Lea pa
ljudsko, še potem ko je Azemova besa
Filipu (Nebojša Dugalič) po nekaj
letih že izpolnjena in ko gresta Lea in
Azem spet vsak svojo pot.

Ob turbulentni zgodovinski oprede-
ljenosti in siloviti čustveni zaznamo-
vanosti je Besa torej skoraj komorna
drama v glavnem dveh protagoni-
stov, postavljena večinoma v mračno
šolsko poslopje in poleg tega v
pogosto zelo deževno okolje, oboje
kot nekakšni dodatno utesnjujoči
prispodobi vojne. Popolnoma
suvereno pa dramo predvsem
oživljata vse bolj tudi mednarodno
uveljavljena slovenska igralka Iva
Krajnc (Varuh meje ...) kot obenem
damska, ženska in drzna Lea ter
legendarni, že zdavnaj mednarodno
priznani Miki Manojlovič, ki se spet
izkaže kot mojstrski igralski
"kameleon".

Ljubljani. Pokopan je na ljubljanskih
Žalah. Čeprav je v Ljubljani glasbene-
mu življenju vtisnil močan pečat, je
spomin nanj potisnjen v ozadje, ker je
deloval predvsem kot pedagog in za
seboj ni pustil sledi v obliki partitur,
kot drugi veliki glasbeni ustvarjalci, je
še dejala Zupančičeva. Monografijo o
delu skladatelja z naslovom Hans Ger-
stner (1851-1939), življenje za glasbo je
napisal Jernej Weiss, izšla je pri mari-
borski založbi Litera.

Ob odkritju spominske plošče je
Ljubljano obiskal župan mesta Žluti-
ce Vaclav Slavik, kjer so pred dvema
letoma 70-letnico Gerstnerjeve smrti
prav tako počastili z odprtjem spo-
minske plošče. Pošta Slovenije in
Češke sta pedagogu posvetili skupno
izdajo spominske znamke.

Pobudo za postavitev spominske
plošče na pročelju hotela Slon sta dala
Češko veleposlaništvo v Ljubljani in
Filatelistična zveza Slovenije. (sta, kr)

Ian Coates, ki s svojim
motorjem Honda
Africa Twin že
dvanajst let potuje po
svetu, tudi po Sloveniji

Ian Coates, angleški motorist,
je s svojo hondo prepotoval vse
glavne kontinente, trenutno
pa drvi po evropskih cestah.
Ko je prispel v Koper, je sprva
imel namen zaviti naravnost
do Italije. A radovedni voznik
se ni zadovoljil zgolj z ogledom
obmorskega mesta. Nasmeja-
ni devetinšestdesetletnik se je
za potovanje odločil povsem
spontano. "Leta 1999 sem dobil
vabilo na dvomesečno srečanje
motoristov v Avstraliji. Odločil
sem se, da grem, in se od takrat
še nisem vrnil."

"Ko pridem v državo, je nikoli
preprosto ne prevozim. Tudi
zato, ker se velikokrat izgu-
bim," v smehu pove Ian, nato
pa zajame sapo in začne našte-
vati, kje vse je že bil. Začel je v
Afriki: Mozambik, Bocvana,
Zambija, Zimbabve, Tanzanija,
Kenija, Uganda, Ruanda, Etio-
pija, Sudan, Egipt. Pot je nada-
ljeval po Avstraliji. "Tam sem
se pravzaprav po robu zapeljal
okrog države. Moja edina na-
vigacija je bilo morje na levi
strani. Ko se je pojavilo na
desni, sem vedel, da grem v
napačno smer." Po enem letu
se je odpravil v Novo Zelandi-
jo, leta 2003 pa v Argentino.
"Moj cilj je bil priti do Aljaske,
tja sem potoval šest let," se spo-
minja gospod Coates. Peljal
se je skozi Čile, Urugvaj, Para-
gvaj, Brazilijo, Bolivijo, Peru,
Ekvador, Kolumbijo, Venezue-
lo. V Trinidadu in Tobagu se je
z ladjo odpravil v Panamo. "Na
ladji so me vprašali, ali želim
nadaljevati pot z njimi v Novo
Zelandijo. Načrtovali so sedem-
mesečno potovanje po otokih.
Tako sem videl še Galapaške
otoke, Tahiti, Bora Boro, Fidži
... Čez osem mesecev sem se
vrnil v Novo Zelandijo, kjer so
me vprašali, zakaj nisem že na
Aljaski. 'Samo ovinek sem na-
redil,' sem jim pojasnil." Vrnil
se je v Panamo, kjer je potova-
nje nadaljeval skozi Kostariko,
Nikaragvo, Honduras, Salva-
dor, Gvatemalo, Mehiko, ZDA,
Kanado in Aljasko. Lani aprila
so bila na vrsti ruska prostran-
stva. Pred Slovenijo je bil še v
Ukrajini, Moldaviji, Romuni-
ji, Bolgariji, Turčiji, Grčiji, Ma-
kedoniji, Albaniji, Črni gori,
Srbiji, na Kosovu, v Bosni, na
Hrvaškem. "In zdaj sem tukaj,"
v smehu pove naš sogovornik.

Ian najraje potuje po divjih
cestah, kot jih sam imenu-
je. "Rad vozim po naravnem
terenu, tudi tam, kjer ni ele-
ktrike, internetne povezave,
hotelov, bencinskih postaj in
trgovin." Za vožnjo po takih
poteh mu njegova masivna
honda, ki je po toliko letih po-
tovanja okrašena z nalepkami
z vsega sveta, odlično služi. Ko
je delal kot mehanik, je pripra-
vljal vozila za vožnjo po Afriki.
Te izkušnje so mu pomagale
pri nakupu motorja, ko je bilo
pomembno izbrati model, pri-
meren za naraven, divji teren.
"Potreboval sem vzdržljiv
motor. Ta je letnik 91 in me
doslej še ni pustil na cedilu."
Do zdaj je enkrat predrl zračni-
co, rezervne dele, ki se uničijo,
kupuje sproti. Poleg pokojnine

Ian Coates: "Velikokrat niti ne
vem, v katero državo sem prispel.
Včasih se naenkrat znajdem ob
meji, kjer oddam potni list. Šele
ko dobim žig, vem, kje sem."
(Maja Orešnik)

si Ian denar zasluži tudi z raz-
ličnimi deli, kot so na primer
vožnja dvonadstropnega avto-
busa na Češkem ali pomoč pri
delih na kmetiji v Rusiji.

Ian na poti ne prebiva v ho-
telih. S seboj ima šotor, v kate-
rem spi; največkrat pa ga pod
streho vzamejo ljudje. "Sploh
zdaj, ko se pojavljam v medijih,
me ljudje prav radi povabijo k
sebi." Svojega potovanja ne na-
črtuje vnaprej. Potuje v vsakem
vremenu. "Skozi Skalno gorovje
sem vozil pri -35 stopinjah Cel-
zija. Ne razmišljam o vremenu
- ko se odločim, grem. Ko sem
prispel v Rusijo, je bila zima, in
v Bolgariji sem se moral ustavi-
ti, saj so bile ceste zaradi snega
neprevozne."

Kljub svojim letom je Ian po
duši mlad avanturist. V Sudanu
se je izgubil v puščavi in deset
dni iskal pot iz nje. Hrane mu je
zmanjkalo tri dni prej, preden
je našel pot iz puščave, in ostal
mu je le liter vode. Še poseb-
no rad ima nepredvidljive do-
godke. "Velikokrat niti ne vem,
v katero državo sem prispel.
Včasih se naenkrat znajdem ob
meji, kjer oddam potni list. Šele
ko dobim žig, vem, kje sem,"
razlaga.

Včasih se na mejah tudi za-
plete. Ker je v Salvador prišel
čez gore, sploh ni vedel, da je
pristal v drugi državi. Dokler
ga niso ustavili in mu pregleda-
li potni list. Žiga v njem ni imel,
prav tako bi za to državo moral
imeti dovoljenje za vožnjo z
motorjem. Nekajkrat se mu
je tudi zgodilo, da ni dobil
vizuma, zato je moral spreme-
niti pot. Popotnik večinoma
med potovanjem po tujih drža-
vah ne čuti strahu. Nekoliko za-
skrbljen je bil v Sudanu, kjer je
peljal po povsem zapuščenem
območju in ni našel nobenega
človeka, ki bi ga usmeril.

Ian ima izkušnje tudi s ta-
tovi. "V Sudanu in Etiopiji so
me oboroženi arabski tatovi
želeli okrasti. A me take stvari
ne skrbijo preveč, saj s sabo ne
nosim nič posebno vrednega.
Nimam niti GPS-a in ne nosim
dragih oblačil. Zato se tatovi ne
zmenijo zame."

Večinoma pa Coates naleti
na prijazne ljudi. "Nekateri
ljudje mi celo poklanjajo stvari.
Šel sem v trgovino ter kupil
kruh in banane. Ko sem prišel
ven, sem sedel ob svoj motor in
začel jesti. Prisedel je brezdo-
mec. Ponudil sem mu kruh, a ga
je zavrnil. Nato je poleg mene
sedel še eden ... in še eden.
Mislil sem si: kaj vsi ti brezdom-
ci počnejo tukaj? Na koncu je iz
trgovine prišel moški z vozič-
kom, polnim hrane. Vse stvari,
ki so kakorkoli poškodovane,
na primer strgane embalaže,
dajo brezdomcem. Razdelil je
hrano in jo dal tudi meni, saj
je mislil, da sem eden od njih.
To me je zelo zabavalo." Ian je
človek, ki se znajde na vsakem
koraku, prepušča se spontano-
sti in vedno ostaja pozitiven in
nasmejan.

Ian je med dvanajstletnim po-
tovanjem spoznal najrazlič-
nejše države - nekatere do
zadnjega kotička. In kaj je nanj
naredilo največji vtis? "Všeč sta
mi Kanada in Aljaska, saj imata
veliko divjine in divjih živali. V
Rusiji živali ne vidiš veliko, saj
so ljudje tako revni, da jih ubija-
jo za hrano. Ne maram velikih
mest, na podeželju pa nimam
nobenih problemov."

Slovenija mu je še zlasti všeč
zato, ker je čista in, kot pravi,
imamo lepo naravo. V gorah
se je počutil odlično, majhne
vasice in lep razgled so ga še
posebno navdušili. "Všeč mi je
vaša majhna država. Če se iz-
gubim in pristanem na drugem
koncu države, imam zgolj tri
ure, da se vrnem tja, od koder
sem začel. V Rusiji je druga-
če. Tam se zares izgubiš," je v
smehu dodal Ian. Ogledal si je
tudi Ljubljano. "Ko me je klical
moj bratranec, ki tudi veliko
potuje, me je vprašal, kako je
videti Ljubljana. In rekel sem:
Videti je kot čiste Benetke!"

Motoristov podvig podpira tudi
njegova žena Judith. Redno se
slišita po e-mailu ali telefonu,
vsake toliko časa pa ga obišče.
Doslej je to storila sedemkrat.
"Naslednjič se vidiva septem-
bra, ko bom v Pragi." Ian se na-
smeje mojemu zaskrbljenemu
obrazu in razloži: "Z njo je vse
v redu. Doma so najini otroci,
vnuki - na poti sem postal celo
pradedek. Judith ima ob sebi
družino, ni ji dolgčas. In sama
veliko potuje. Mislim, da po
tihem tekmuje z mano."

Ko se bo vrnil domov, v
Hebden Bridge, v Yorkshire v
Angliji, bo postal Guinnessov
rekorder. Že za leto 2013 Ian
Coates načrtuje novo potova-
nje po svetu: tokrat v naspro-
tni smeri.

Ime Bernard izhaja iz nem-
škega imena Bernhard, ki
ga razlagajo kot zloženo
ime, tvorjeno iz starovi-
sokonemških besed bero,
bern - medved, in hart -
močen, drzen.
REKLO ZA DANES:
Ne gre vse po enem kopitu.
ZGODILO SE JE NA DANAŠNJI
DAN:

1779 - Rodil se je švedski
kemik Jons Jacob von Ber-
zelius (umrl leta 1848), eden
od ustanoviteljev znanstve-
ne kemije. Natančno je do-
ločil atomske mase, uvedel
izraz izomerija in še danes
veljavne simbole kemijskih
elementov.

1901 - t Rodil se je eden naj-
večjih sodobnih italijanskih
pesnikov Salvatore Quasi-
modo (umrl leta 1968).
1932 - Rodil se je sloven-
ski fizik Bogdan Povh. Od
leta 1975 je direktor Max-
Planckovega inštituta za je-
drsko fiziko v Heidelbergu.
1944 - Rodil se je indij-
ski politik Radživ Gandi
(umorjen leta 1991), sin
Indire Gandi.
1953 - ZSSR uradno sporo-
či, da je testirala vodikovo
bombo. Prvi poskus z vodi-
kovo bombo so izvedle ZDA
leta 1952.

1968 - Čete petih sociali-
stičnih držav so vkoraka-
le na Češkoslovaško, da bi
po lastni oceni "rešile so-
cializem". Pet držav, ki so
vojaško zadušile "praško
pomlad", se je sklicevalo na
poziv skupine češkoslova-
ških državnih in partijskih
voditeljev.

Ne imejte slabe vesti zaradi
odkritih besed. Če boste
dovolili, da bodo pometali
z vami, se bo to ponavljalo.
BIK

Nežne vezi se počasi rahlja-
jo, krivi pa ste sami, ker na-
pačno mislite, da je poleg
navad treba menjati tudi
partnerja.
DVOJČKA

Zmagali boste samo do po-
lovice črte, potolažite pa se
lahko z dejstvom, da je tudi
taka zmaga nekaj vredna.

Vsakdo je nadomestljiv,
toda vrzel, ki bi ostala za
vami, lahko nekomu pov-
zroči veliko težav.

Vdajte se v usodo. Vaša
sreča je pravzaprav čisto
blizu vas, a ste prenerodni,
da bi jo zagrabili.
DEVICA

Malo koketiranja si lahko
privoščite, v kaj resnejšega
pa se ne spuščajte, saj se bu-
dne oči nekoga ne utrudijo.
TEHTNICA

Vaše pripombe so sicer ve-
činoma dobronamerne,
a kljub temu pazite, da z
njimi ne zadenete preveč
v živo.
ŠKORPIJON

Potrpežljivost bo nagrajena,
a ne še tako kmalu. Kdor
vas ima rad, vam pomaga iz
srca, imate pa tudi sovra-
žnika.

Čeprav znate trdno stati na
tleh, vas tu in tam le zanese
in potem ste razočarani.
Bodite bolj samokritični.

Vaše resnične kvalitete so
globoko skrite in površni
ljudje jih ne znajo odkriti,
nekdo pa jih zelo ceni.

Ne odrekajte se tistemu, kar
vam pripada! Namesto nav-
dušenja bi poželi samo za-
čudenje ali celo posmeh.

Vaša načela in vaše navade
nekdo s pridom izkorišča,
vendar se boste kmalu stre-
znili in padli na trda tla.

Jadranska liga za košarkarice doživlja novo dejanje. V Beogradu so opravili žreb
za enajsto sezono, vendar brez hrvaških predstavnic. Evroligaš iz Gospica naj bi
imel prenatrpan urnik, Šibenik bo igral samo domače prvenstvo, Lupa promo-
tion pa naj ne bi dobila dovoljenja za nastop v tem tekmovanju. Vrhunec težav
je bil zadnji zaključni turnir, ko sta se od štirih ekip v šibeniški dvorani pojavili
le ekipi Celja in Šibenika.

Letos bo liga štela deset klubov, v njej bodo Partizan, Hemofarm, Radivoj
Korač, Vojvodina, Voždovac, Athlete Celje, Jedinstvo Bijelo Polje, Čelik Zenica,
Mladi Krajišnik Banja Luka in Sloboda Novi Grad. Celjanke, edine slovenske
predstavnice, bodo v prvem kolu (8. oktober 2011) gostovale v Novem Sadu pri
Vojvodini. Ekipa Athleta je edina med udeleženci tega tekmovanja, ki v njem
sodeluje že od samega začetka, saj bo naslednja sezona za Celjanke že enajsta
po vrsti.

"Vesel sem, da se je v teh kriznih časih in po številnih pretresih liga obdržala,
kar je za kakovost in nadaljnji razvoj ženske košarke na tem prostoru izjemnega
pomena. Za naš klub je ta liga izjemno pomembna, saj imamo v svojih vrstah
številne perspektivne mlade košarkarice, ki potrebujejo močnejše tekmovanje,
kot je slovenska liga. Glede na to, da trenutno še ne poznamo rosterjev preosta-
lih ekip, je o ciljih prezgodaj govoriti. Vsekakor pa se bomo tudi letos potrudili,
da bomo celjsko in slovensko žensko košarko dostojno zastopali," je dejal trener
Damir Grgič. (ukr)

Na predsinočnji drugi tekmi prvega kroga tradicionalne poletne hokejske lige
Rudi Hiti na Bledu - v prvi je beljaški VSV po kazenskih strelih s 3:2 premagal
Tilio Olimpijo - so državni prvaki, hokejisti Acronija Jesenice, premagali štu-
dentsko selekcijo ZDA s 3:1 (1:1, 0:0, 2:0). V prvi tretjini so imeli Jeseničani po-
polno premoč, kljub temu pa se je končala neodločeno, prav tako tudi druga, v
kateri so Američani vzpostavili ravnotežje in Jeseničani so stežka prihajali do
priložnosti.

Zadnja tretjina je spet minila v znamenju boljše igre jeseniškega moštva, ki
je z dvema zadetkoma zasluženo zmagalo. Za Acroni Jesenice so gole dali Jaka
Ankerst, Wacey Rabbit in Antti Pusa. V drugem krogu sta se sinoči na Bledu
pomerila večna slovenska hokejska tekmeca Acroni Jesenice in Tilia Olimpi-
ja. (šr)

Selektor slovenske kolesarske reprezentance je izbral potnike za svetovno pr-
venstvo, ki bo od 19. do 26. septembra v Kobenhavnu. Na seznamu članov in
članic je 14 tekmovalcev, sedem starejših članov, štirje mlajši in tri članice. V
kategoriji elite bosta v kronometru Slovenijo zastopala Jani Brajkovič in Robert
Vrečer, slednji je za cestno dirko rezerva, ekipo bodo poleg Brajkoviča sestavlja-
li še Gorazd Štangelj, Grega Bole, Borut Božič, Kristijan Koren in Jure Kocjan,
se pravi isti tekmovalci kot na lanskem svetovnem prvenstvu v avstralskem
Geelongu.

V kronometru mlajših članov bosta na startu Jan Polanc in Klemen Štimulak,
ki sta prav tako na seznamu za cestno dirko, na kateri bodo nastopili trije ko-
lesarji. Ker sta v mislih Hvastije še Andrej Rajšp in Mark Džamastagič, bo eden
naknadno odpadel. Polona Batagelj, Alenka Novak in Tjaša Rutar naj bi nasto-
pile na cestni dirki članic, slednji tudi v vožnji na čas. (sta)

Uzbekistanski Karši je srečno mesto za Blaža Kavčiča. Najboljši slovenski teni-
ški igralec se je uvrstil v finale challenger turnirja z nagradnim skladom 50.000
ameriških dolarjev, na katerem je prvi nosilec in tudi brani lansko zmago.
Kavčič je v polfinalu s 6:3, 5:7, 6:4 premagal Rusa Mihaila Ledovskega. V dana-
šnjem finalu bo igral proti drugemu nosilcu, Uzbekistancu Denisu Istominu,
ki je v polfinalu s 7:6, 6:3 izločil Rusa Konstantina Kravčuka.

Na ITF-turnirju z nagradnim skladom 10.000 ameriških dolarjev v Čakovcu
se je v polfinale prebil Blaž Rola, potem ko je v četrtfinalu s 6:1, 6:1 ugnal Hrvata
Krešimirja Ritza. V polfinalu turnirja ITF z enakim nagradnim skladom v Cari-
gradu bo igrala tudi Anja Prislan, ki je v četrtfinalu s 4:6, 6:3, 6:0 premagala Ro-
munko Ano Bogdan. Prvič v karieri pa bo v četrtfinalu ITF-turnirja zaigrala
mlada Tjaša Šrimpf; v osmini finala turnirja v Brčkem je s 7:6, 7:6 izločila Srb-
kinjo Jovano Jakšic. (zg)

Predsinoči so na Dunaju na 15 mesecev zaporne kazni obsodili nekdanjega
trenerja avstrijskih smučarjev tekačev in biatloncev Walterja Mayerja, ki si je
dopinški sloves pridobil na olimpijskih igrah v Torinu 2006. Mayer je bil v do-
pinško afero vpleten že leta 2002 na olimpijskih igrah v Salt Lake Cityju, zato so
mu do leta 2010 prepovedali sodelovanje na OI. Kljub temu se je pojavil v Torinu,
zato je policija opravila preiskave v hotelu avstrijske tekaške reprezentance in
tam našla injekcijske igle in nekaj sumljivih preparatov, Mayerja pa so nato po
pravi filmski akciji ujeli italijanski policisti. Poleti leta 2008 smo Mayerja opa-
zili tudi na Rogli, kasneje pa je bil omenjan tudi v zvezi z dopinškim prekrškom
in dveletno prepovedjo nastopanja maratonke Helene Javornik. Njen trener in
življenjski sopotnik Borut Podgorelec je takrat trdil, da naj bi bil Mayer zame-
njal urinske vzorce ter tako zaščitil svojo partnerko, dolgoprogašico Evo Mario
Gradwohl. (vk)

V Munchnu se je z moškimi kvalifikacijami začela finalna tekma svetovnega
pokala športnih plezalcev in športnih plezalk v balvanskem plezanju. Klemen
Bečan si je z vrhunsko predstavo, s katero si je s še petimi tekmovalci delil prvo
mesto kvalifikacij, zagotovil odlično izhodišče v sobotnem polfinalu. Drugi
Slovenec na tekmi Jernej Kruder, ki je tekmoval v prvi kvalifikacijski skupi-
ni, je ostal pred vrati polfinala na končnem 43. mestu v konkurenci skupno 65
tekmovalcev. (sta)

Slovenci se bodo danes
in jutri v Španiji pomerili
z aktualnimi evropskimi
prvaki

Tri tekme in tri priložnosti odpravi-
ti pomanjkljivosti. Košarkarska iz-
brana vrsta bo v Španiji odigrala dve
pripravljalni tekmi, v sredo pa v Stoži-
cah še zadnjo z Litvo za srečno pot na
evropsko prvenstvo. To bo že deseta
udeležba naše reprezentance. Brez Slo-
vencev si evropskega prvenstva prak-
tično ni mogoče predstavljati. Pred
vsako sezono oziroma velikim tek-
movanjem imajo mnogi reprezentanti
težave s pridobivanjem novih deloda-
jalcev. Tudi to poletje ni bilo izjema.
Število "brezposelnih" se zmanjšuje.
Novi klub je dobil tudi Matjaž Smodiš.
S podpisom pogodbe je potrdil infor-
macije, da je zelo blizu ambicioznemu
hrvaškemu ligašu Cedeviti. To moštvo
je lani igralo v finalu hrvaškega prven-
stva in skupaj z Zagrebom zasenčilo
veliko Cibono.

Kasači se bodo v nedeljo
v Ljutomeru v sklopu
49. mednarodnega
kmetijsko-živilskega sejma
Agra pomerili za pokal
Pomurskega sejma

Približujejo se vrhunci letošnje ka-
saške sezone na slovenskih hipodro-
mih. V začetku tega meseca so se na
ljutomerskem hipodromu najboljši slo-
venski štiriletniki potegovali za vsto-
pnice, ki vodijo na septembrski XXI.
slovenski kasaški derbi, ki bo v Ljublja-
ni, to nedeljo pa se bodo v Ljutomeru
triletni kasači pomerili za vstop na dr-
žavno prvenstvo, ki bo 11. septembra
na hipodromu v prleški prestolnici.

Ljutomerski kasaški klub v času
mednarodnega kmetijsko-živilskega
sejma Agra, ki bo od sobote naprej
v Gornji Radgoni že 49-ič, tradicio-
nalno pripravlja kasaške dirke, ena
preizkušnja pa bo tudi to nedeljo pod
pokroviteljstvom družbe Pomurski

"Pogovori s Cedevito so bili v teku
že kar nekaj časa in zdi se mi, da je to
odlična ekipa in odlično okolje zame,
saj bom blizu doma, klub pa je tudi
dobro organiziran. To bo velik izziv
zame, saj ima klub visoke želje, tudi
po uvrstitvi v evroligo. Verjamem, da
je to ena najbolj organiziranih ekip na
prostoru nekdanje Jugoslavije in da je
taka sredina v tem trenutku najbolj
primerna zame," je odločitev pojasnil
31-letni Smodiš, ki je po mnenju selek-
torja Maljkovica odlično prestal vse
zahtevne treninge. Prestop k Cedeviti
je olajševalna okoliščina, saj je Smodiš
v jeseni igralske kariere hladno Rusijo
zamenjal s 50 kilometrov oddaljenim
in košarkarsko vedno atraktivnim Za-

sejem. V preteklosti so se med sejmom
kasači merili na stezi v Gornji Radgo-
ni, ki pa je sedaj ne vzdržujejo, zato
se bodo tudi tokrat pomerili na lju-
tomerski stezi. Na 2100 metrov bodo
za pokal Pomurskega sejma nastopi-
li Mistra (Tina Gordon, Krim), Super
Pleasure (Matej Osolnik, Ljutomer),
Anna Scott (Tine Jagodic, Brdo), Moby
Dick (Jernej Slavič, Ljutomer), Franja
NMK (Janko Sagaj, Ljutomer), Vin-
cennes (Jože Judež, Šentjernej), Pika
M (Jože Sagaj ml., Ljutomer), Neysha
Gill (Andrej Pirc, Ljutomer), Kiga KP
(Uroš Predan, Ljutomer), Menelik
(Andrej Antolin, Ljutomer) in Richy
Rich (Janez Hrovat, Komenda).

V nedeljo popoldan bodo v dveh
kvalifikacijskih skupinah nastopili
tudi triletniki, ki si bodo poskušali
privoziti karto za državno prvenstvo.
V prvi skupini se bodo za štiri mesta,
ki neposredno vodijo na prvenstvo,
merili Pikon Vita (Andrej Marinšek,
Ljubljana), Fortis AS (Simon Slavič,
Ljutomer), Patricia MP (Peter Zadel
ml., Ljubljana), Luna GP (Sašo Kukolj,
Ljutomer), Fuseti (Jernej Slavič, Ljuto-
mer), Jerry Lou GJ (Roman Jerovšek,
grebom. Navsezadnje je Cedevita del
velike poslovne družine oziroma sku-
pine, ki je kupila slovenski Drogo in
Kolinsko, ter je hkrati veliki pokrovi-
telj jadranske lige.

Pred Slovenci sta ta konec tedna
dve izjemni pripravljalni tekmi.
Španci sodijo med favorite evropske-
ga prvenstva, mnogi jih spet vidijo v
finalu olimpijskih iger. Najprej se bodo
danes ob 19. uri pomerili v Malagi,
jutri jih ob 21.30 čaka še dvoboj v
Granadi. To bosta izvrstni preizkušnji
za izbrano vrsto in predvsem selektor-
ja Božidarja Maljkovica. Ta bo lahko
spoznal, kako moštvo deluje proti v
tem trenutku najboljši izbrani vrsti
stare celine.

Komenda), Isar (Primož Slavič, Lju-
tomer) in Inerra (Mirko Šonaja, Lju-
tomer), v drugi skupini pa se bodo za
prva štiri mesta potegovali Florida
(Alojz Slavič, Ljutomer), Dušca (Blaž
Babnik, Ljubljana), Leo Gerd (Dušan
Jureš, Ljutomer), Idiana KP (Uroš
Predan, Ljutomer), Florko (Darko
Sodec, Ljutomer), Duffy MS (Mitja
Slavič, Ljutomer) in All Juliano S
(Janko Sagaj, Ljutomer). Štirje se bodo
na prvenstvo triletnikov uvrstili še po
najboljšem kilometrskem času.

Obiskovalci nedeljskih kasaških
dirk v Ljutomeru, ki se bodo pričele
ob 14. uri, bodo znova lahko stavili na
svoje favorite, skupno pa bo v osmih
preizkušnjah nastopilo 77 kasačev
iz vseh slovenskih klubov. Poleg
dirke za pokal Pomurskega sejma in
kvalifikacij za državno prvenstvo
triletnikov pa bodo kasači tokrat nas-
topili v dveh dirkah prvega predteka
Grand prix Zürich, kjer bodo nekateri
štiriletni kasači na 1600 metrov dolgi
progi z morebitnim izboljšanjem ki-
lometrskega časa lovili zadnji vlak za
uvrstitev na letošnji slovenski kasaški
derbi.

Deset slovenskih predstavnikov bo
nastopilo na 13. svetovnem prven-
stvu v atletiki v Daeguju v Južni Koreji
(od 27. avgusta do 4. septembra). Med
petimi atletinjami in petimi atleti je
tudi branilec naslova ter olimpijski
zmagovalec v metu kladiva Primož
Kozmus (Brežice). Cilj ekipe sta ena
do dve finalni uvrstitvi. Na sezna-
mu so še Marina Tomič (Kladivar, 100
m ovire), Nina Kolarič (Ptuj, daljina),
Marija Šestak (Mass, troskok), Tina
Šutej (Mass, palica), Martina Ratej
(Šentjur, kopje), Rožle Prezelj (Kranj,
višina), Matija Krajnc (Mass, kopje),
Primož Kobe (Krka, maraton) in Anton
Kosmač (Štajerska, maraton).

Kozmus se je po dveh zlatih odli-
čjih na OI v Pekingu (2008) in SP v
Berlinu (2009), prvih v slovenski zgo-
dovini, za leto dni umaknil s tekmo-
vanj in vrnil na tekmovališča letos,
ko je njegovega dosedanjega trener-
ja Vladimirja Keva zamenjal Marjan
Ogorevc, ki je bil že v preteklosti v
njegovi ekipi. Cilj Kozmusa, letos je še
daleč od 80-metrske oznake, je uvrsti-
tev v finale, naslednje leto v Londonu
pa ubranitev olimpijskega zlata.

Ratejeva je izjemno začela sezono
in bila nekaj časa lastnica najboljšega
izida sezone, potem prišla ponovno v
sam vrh, nato pa se je zaradi operaci-
je za nekaj časa poslovila od tekmo-
vališč. Na DP v Kopru je 7. avgusta na

Rokometaši Gorenja iz Velenja, lanski
slovenski podprvaki in slovenski pred-
stavniki v novi sezoni v pokalu EHF,
so predstavili cilje za novo sezono,
med njimi je tudi lov na naslov prvaka.
Tega bodo skušali ujeti tudi s tremi no-
vinci v moštvu, z Juretom Dolencem,
Markom Dujmovičem in Vahrudi-
nom Melicem. Pred dnevi so v klubu,
ki bo imel letos 1,8 milijona evrov
proračuna, končali najtežji del pri-
prav na Golteh, danes pa začenjajo ša-
leško-savinjski turnir, kjer se bodo v
uvodnem krogu ob 19.30 merili s sara-
jevsko Bosno, letošnjim udeležencem
lige prvakov.

Direktor Stane Ostrelič je na novi-
narski konferenci zanikal zamujanje
plač igralcem in potrdil, da jim spon-
zorji še vedno trdno stojijo ob strani.
Trener Branko Tamše pravi, da se

drugi tekmi po enomesečni prekini-
tvi tekmovanj dvakrat presegla 61 m
ter bila zadovoljna s potrditvijo dobre
forme.

Šutejeva je imela po vrnitvi s študi-
ja v ZDA nekaj časa precej težav, da se
je vrnila v vrhunsko formo. Po izjemni
dvoranski zimski sezoni je 15. maja na
univerzitetni tekmi v mestu Athens v
jugovzhodnem delu ZDA dosegla dr-
žavni rekord in tedaj izid sezone na
svetu 4,61 m. Po nekaj neuspešnih na-
stopih doma je nekdanja mladinska
svetovna podprvakinja nato na DP v
Kopru s 4,50 m potrdila, da je na dobri
poti. Tekmovalka, ki se je lani prvič
uvrstila v finale članske konkurence
na veliki tekmi in bila na evropskem
prvenstvu v Barceloni deseta (4,35 m),
pred SP nastopa na univerzijadi. V ki-
tajskem Shenzhenu je v kvalifikacijah
s svojim edinim poskusom na 4,16 m
prišla v finale s prvim izidom.

Uvrstitvi v finale sta napovedala
tudi Prezelj in Šestakova, nastop sta
zaradi težav z zdravjem odpoveda-
la Snežana Rosdic in Boštjan Buč (Ve-
lenje). Normo je na 400 m z ovirami
izpolnil tudi Američan Brent LaRue

Igralec Niko Medved je povedal,
da so se igralci dodobra spoznali med
seboj na pripravah na Golteh, veseli
pa ga tudi, da so se novinci dobro
vključili v ekipo, da bodo dobro od-
igrali sezono in dosegli zastavljene
cilje. (sta)

V Račah od včeraj poteka že 61. nogometni turnir v spomin na preminule igral-
ce tega nogometnega kluba v osrčju Dravskega polja. Sodelujejo štiri članske
(Brunšvik, Slivnica, Fram, Rače) in štiri veteranske ekipe (Rogoza, Spodnja Pol-
skava, Celje, Rače). (šr)

Balinarsko društvo Angel Besednjak iz Maribora bo danes na svojih igriščih
na Taboru priredilo tradicionalni mednarodni turnir trojk. Gre za največji ba-
linarski turnir v Mariboru, saj bo na njem nastopilo osemnajst slovenskih in
hrvaških ekip, med njimi tudi nekaj prvoligaških. Tekmovanje se bo začelo ob
9. uri. (zg)

Na svetovnem prvenstvu v sprintu na
mirnih vodah v madžarskem Szegedu
sta Lovro Leban in Rok Kuk v B-finalu
na 1000 metrov zasedla drugo mesto
ter prvenstvo tako zaključila na konč-
nem enajstem mestu. V B-finalu na isti
razdalji je nastopil tudi Jernej Župančič
Regent, ki je bil deveti. V konkurenci
kajakašic je na 500 metrov dobro na-
stopila Špela Ponomarenko Janic in se
uvrstila v B-finale. Na isti razdalji bo
kajakaš Jošt Zakrajšek veslal v C-fina-
lu.

Lovro Leban in Rok Kuk sta na Ma-
džarsko pripotovala z visokimi ambi-
cijami po osvojitvi enega izmed prvih
šestih mest, ki vodijo na olimpijske
igre v Londonu. Prijetne sanje so se
spremenile v nočno moro že po polfi-

Danes, teden dni prej kot ponavadi, se
pričenja zadnja od treh največjih kole-
sarskih prireditev, 66. dirka po Špani-
ji. V 21 etapah bodo kolesarji prevozili
3300 kilometrov. Največ, deset, je gor-
skih etap, devet ravninskih ter po en
posamični in moštveni kronometer. S
slednjim se bo dirka tudi pričela, 13,5
kilometra dolga proga čaka karavano
v Benidormu ob sredozemski obali.
Zaključek bo po tradiciji v nedeljo 11.
septembra v Madridu. Posebnost le-
tošnje dirke je gostovanje v Baskiji,
kamor jo bo direktor Javier Guillen
popeljal po sušnih triintridesetih letih.

Na startu ne bo prvega domačega
zvezdnika Alberta Contadorja (zmago-
valca leta 2008), ki po zmagi na Giru
in petem mestu na Touru počiva ter
rešuje dopinške obtožbe. V krogu po-
znavalcev med favorite sodita že zma-
nalu, kjer jima kljub odlični vožnji ni
uspel preboj v A-finale. Prvotno razo-
čaranje sta uspešno potisnila v pozabo
in dober nastop ponovila tudi včeraj v
B-finalu, kjer sta zasedla drugo mesto.

Danes Ponomarenko Janicevo čaka
pomemben kvalifikacijski in polfinal-
ni nastop na 200 metrov, kjer se mora
uvrstiti v A-finale, če se želi boriti za
olimpijsko mesto, v primeru uvrsti-
tve med najboljše pa mora v A-finalu
končati med prvimi osmimi tekmo-
valkami. "Vedno več punc je, tako
da je konkurenca vse bolj zgoščena.
Časi se sicer niso izboljšali, čeprav je
zdaj to olimpijska disciplina. Upam,
da bom veslala tako kot danes, morda
še boljše, in upam, da bo to na koncu
dovolj za A-finale," je pred nastopom
na priljubljeni razdalji povedala Pri-
morka.

govalca Rus Denis Menchov (2005,
2007) in Italijan Vincenzo Nibali
(2010), njegov rojak Michele Scarpo-
ni, domačina Igor Anton in Joaquim
Rodriguez, Kanadčan Daniel Martin,
Nizozemec Steven Kruiswijk ter osmo-
ljenci Toura, Jurgen ven den Broeck,
Andreas Kloden in Bradley Wiggins.
Še enega od slednjih, Janeza Brajko-
viča, ni med njimi, čeprav po uspešni
sanaciji poškodbe meri na uvrstitev
med peterico ter ob ugodnem razple-
tu celo višje. Belokranjca, ki je dobro
formo potrdil s tretjim mestom na ne-
davni dirki po Utahu, visoko vidi tudi
športni direktor moštva RadioShack
Johan Bruyneel. Sicer pa španski krog
velja za najtrofejnejšega med Sloven-
ci. Brajkovič je namreč pred petimi
leti dva dni nosil zlato majico, Borut
Božič je predlani osvojil prvo in doslej
edino etapno zmago na Giru, Touru ali
Vuelti.

Rana po zlomu dlančnice ne boli več.
Zgolj sledi rezov in šivov po operaciji
se še poznajo. "Opornico sem odvrgel.
Zadnja dva tedna sem jo prenašal zgolj
zaradi varnosti," je dejal Etien Veliko-
nja. Spet je skromno stal na vzhodni
strani Ljudskega vrta. Kjer je v poletju
taka sopara, da znoj curlja, ne kaplja.
Od njega ni curljalo nič. Že prej ne, ko
je moral na dopinško kontrolo. Bilo je
malo pred polnočjo, v noči na petek,
dobro uro po tekmi, ko je fant, ki je
potreboval enajst minut, da je zlomil
Škote, stopil iz uradni(ški)h prostorov
mariborskega nogometnega stadiona.
"Dopinška kontrola? Težje kot zabiti
gol!" se je nasmehnil, "z Volašem sva
spila vse možno. Za rezultat dopinške-
ga testa pa se ni treba bati."

Spila vse? Kakšno pivo ali viski pa
bi še lahko padla pozneje, če že pade
veliki Glasgow Rangers. "Ne, domov

je treba, počivat, v nedeljo je nova
tekma." Takšen je Velikonja. Tudi ko ga
Rangersom zabije s peto v sodnikovem
podaljšku tekme. Za 2:1 pred četrtkovo
povratno tekmo, za prednost, ki je NK
Maribor postavila bližje evropski ligi.
"Žoga mi je šla malček za hrbet. Pri-
čakoval sem jo pred sabo. Eden mojih
najlepših golov, ja. Eden najpomemb-
nejših. Bil sem na pravem mestu. Pa
podaja je bila dobra," je opisal moj-
strovino, za katero mu je brcnil Dejan
Mezga. In se je začelo navijaško prera-
čunavanje. Koliko golov bi dal Veliko-
nja, večinoma pozno orožje trenerja
Darka Milaniča, če bi več igral? "Ne,
ne, vsi so opravili odlično delo, naj-
bolj važno je, da smo pravi kot ekipa.
Pred tekmo se tako nikoli ne ve, kdo
bo igral. Kar je prav, ker imamo veliko
kvalitetnih nogometašev. Normalno
pa je, da si vsi želimo igrati."

V četrtkovem drugem polčasu so
končno igrali, kot si želijo navijači. Ti
so bili že prej odlični, odločilni udarec
Velikonje je dvanajst tisoč ljudi pognal
v ekstazo. "Ta gol je zanje. Sploh v
drugem polčasu, po tistem, ko je zadel
Ibraimi, so bili fantastični. Ponesli so
nas do zmage. Ko so Rangersi, prej
malo bolj zaprti, dodali drugega napa-
dalca, smo to izkoristili. Saj so fantje
celo tekmo odigrali na visoki ravni,
toda v drugem polčasu so Škotom
skrili žogo. A čaka nas še povratna
tekma, ostati moramo na realnih tleh,
čeprav gremo v Glasgow samozave-
stni. Enkrat zadenemo, pa smo že zelo
blizu cilju." Jeseni v Evropi, potem ko
je prvi cilj, šest mednarodnih tekem,
že dosežen. Za novega bo treba med
Škoti prestati pekel Ibroxa. "Oni so
tudi spoznali naš pekel," je zadovoljno
pokimal Velikonja. "Nimamo se česa
bati, smo spoznali na prvi tekmi. Pri-
tisk bo resda velik, Rangersi se morajo
odpreti, na tribunah bo 50 tisoč ljudi.
Toda imeli bomo priložnosti. Verja-
mem, da jih bomo izkoristili. In na-
vajeni smo, da stadion nori. To ti da
zagona, ne moreš postati utrujen."

Kako se med dvema takima tek-
mama jutri ob 19. uri v Ljudskem vrtu
osredotočiti na šesti krog državnega
prvenstva, na Muro? "Ja, lepa zmaga
je bila to, a jutri je nov dan. Prvenstvo
je pomembno, hočemo biti prvaki, da
bi lahko spet igrali za ligo prvakov.
Več kakovosti premoremo od Mure,
kaj drugega kot zmaga ne pride v
poštev."

10.30 Kajak in kanu - Szeged, svetov-
no prvenstvo (Eurosport)
13.00 Nogomet - Sunderland, an-
gleško prvenstvo, Sunderland -
Newcastle (Sportklub +)
13.40 Nogomet - London, angle-
ško prvenstvo, Arsenal - Liverpool
(Sportklub)

16.25 Košarka - London, prijateljska
tekma, moški, Hrvaška - Francija
(Šport TV 1, HTV 2)
17.00 Kolesarstvo - Benidorm, dirka
po Španiji, prva etapa (Eurosport)
17.15 Košarka - Bamberg, mednaro-
dni turnir, moški, Nemčija - Grčija
(Sport 1)

18.10 Rokomet - Umag, prijateljski
turnir, finale (HTV 2)
18.30 Nogomet - London, angleško
prvenstvo, Chelsea - WBA (Sport-
klub +)

19.00 Tenis - Cincinnati, ATP-turnir,
polfinale (Sportklub)
19.00 Nogomet - Brest, francosko
prvenstvo, Brest - Lyon (Eurosport)
19.20 Košarka - Malaga, prijateljska
tekma, moški, Španija - Slovenija
(TVS 2)

19.55 Nogomet - Domžale, sloven-
sko prvenstvo, Domžale - Gorica
(Šport TV 1)

20.40 Nogomet - Lizbona, portu-
galsko prvenstvo, Benfica - Feiren-
se (Sportklub +)

21.25 Košarka - London, prijatelj-
ska tekma, moški, Srbija - Avstrali-
ja (Šport TV 2)

23.55 Nogomet - Bogota, svetovno
prvenstvo, igralci do 20 let, tekma
za tretje mesto, Francija - Mehika
(Eurosport)

3.00 Nogomet - Bogota, svetovno
prvenstvo, igralci do 20 let, finale,
Portugalska - Brazilija (Eurosport,
ORF 1)

10.00 Kajak in kanu - Szeged, svetov-
no prvenstvo (Eurosport)
13.55 Odbojka - Hongkong, grand
prix, ženske, Poljska - Kitajska
(Šport TV 2)

Iskreno se je zasmejal Dalibor Volaš.
Na svoj račun, ko so ga vprašali, kako
je bil zadovoljen s svojo predstavo
proti Rangersom. Glasno se je plo-
skalo v Ljudskem vrtu, ko ga je v 79.
minuti naposled zamenjal Etien Veli-
konja. Enajst minut je potreboval, da je
naredil tisto, kar se je prej, ko sta po-
izkušala Berič in Volaš, zdelo povsem
nemogoče. Kljub temu je Volaš koraj-
žno stopil pred gručo novinarjev. In
smo ga vprašali, ali mu lahko zdaj nje-
gova zamenjava na treningu pokaže
tisti udarec s peto. "Odlično je zadel
Etien. Že Mezga je lepo prebil po boku,
kar je dalo poguma tudi Velikonji.
Super!" se je nesebično zasmejal mari-
borski napadalec.

Ni mu bilo lahko v četrtek. Visoki,
žilavi, trdi so bili Škoti, vijoliča-
sta zvezna linija pa je znova večkrat
zaman iskala prav njegov skok. "Bra-
nilci Rangersov? Zavedali smo se, da
bo težko, a tudi mi smo profesionalci,
vemo, kako se kosati tudi s takšnim
tekmecem."

Volaša je ujezil uvodni zadetek
gostov, označil ga je za nesrečnega.
"Poceni smo ga pokasirali. Kaznova-
li so prav vsako našo napako, da smo
videli, kaj so Glasgow Rangers. A po-
brali smo se." Kako? "Ob polčasu smo

dali glave skupaj in si rekli, da bomo
rezultat že preobrnili. Stevena Naismi-
tha in Nikico Jelavica so naši 'štoperji'
dobro zaustavili." Je pričakoval tako
nemočne, nesamozavestne Rangerse?
"Pričakoval sem točno takšne Ranger-
se, kot so se predstavili danes," je od-
govoril.

Pa na Škotskem, bodo tudi tam
čakali, skušali vstati od mrtvih, tr-
masto preobrniti rezultat, če bo treba?
"Zadetka ne smemo prejeti, jasno,
sploh pa ne tako zgodaj. Potem bo vse
odprto." A tudi bučno bo, je pristavil,
ko se je spomnil lanskega gostovanja
pri Hibernianu. "Že tam je bilo glasno,
v Glasgowu bo zagotovo še toliko bolj
bučno. Toda glasnejši od naših navija-
čev najbrž že niso."

Prešerne volje so odhajali Maribor-
čani po četrtkovi tekmi s stadiona.
Veselo je bilo tudi pod tribunami, kjer
so slačilnice zapuščali igralci. V mari-
borskem taboru, seveda. Prve besede
so pripadle Darku Milaniču, strategu
vijoličastih. "Odigrali smo eno dobro
tekmo, kaj dobro, odlično in bili na-
grajeni za naše delo in naš trud, kar se
nam ne dogaja pogosto. V tekmo smo
šli zelo dinamično, saj smo vedeli, kaj
nas čaka. Ob številčni izenačenosti na
sredini igrišča smo odigrali odlično.
Škoti niso znali odgovoriti na našo ne-
predvidljivost. Bili smo boljši, fantje si
zaslužijo čestitke. Na povratno tekmo
se moramo dobro pripraviti. Pametno
moramo izkoriščati prostor. Imamo iz-
kušnjo od lani, ko smo igrali z Hiber-
nianom."

Aleš Mertelj je poudaril pripravo
pred tekmo: "Bili so točno takšni, kot
smo jih pričakovali. V gosteh bo sigur-
no drugače, še težja tekma. Vemo, da
Škoti doma igrajo drugače." "Sicer mi
je ljubša desna stran, ampak z Deja-
nom lahko to menjavava. Tako je od-
ločil trener, to se spoštuje," je menjavo
mesta z Mezgo komentiral strelec iz-
enačujočega zadetka Agim Ibraimi.
V Glasgowu obljublja trud. "Na po-
vratni tekmi ni važna zmaga, tudi
nič proti nič je dovolj." Dejan Mezga
je ostal skoraj brez besed. "Ne vem,
kaj naj rečem. Dogovorili smo se, da
bomo dali vse od sebe. Obrestovalo se
je. Rangersi so dobra ekipa. Nimamo
si kaj zameriti. Uživati moramo v tej
zmagi."

Pa še Nikica Jelavic, hrvaški napa-
dalec slovitega škotskega kluba: "Tega
nismo pričakovali. Kar smo pokaza-
li, je veliko manj od naših sposobno-
sti. Prejeli smo neumna gola. Maribor
je bil veliko boljši od nas, ker smo mu
to dovolili. Ampak na povratni tekmi
pri nas doma bo druga zgodba. En gol
lahko odloči udeleženca evropske
lige."

Center za mlade Ruše
je po petih letih dobil
objekt, velik dobrih tisoč
kvadratov; v 2,6-milijonski
investiciji bodo prirejali
vse, od koncertov
do konferenc

Po petih letih takih in drugačnih
zapletov je Center za mlade Ruše,
Cezam, včeraj končno odprl nove
prostore na Mariborski cesti 31 pod
hotelom Veter. Slavnostni trak na
vratih dolgo pričakovanega objekta
so prerezali direktor Cezama Miha
Kranjčevic, ruški župan Uroš Štanc
in minister za šolstvo in šport (MŠŠ)
Igor Lukšič. Dogodka, ki ga je spre-
mljal tudi včerajšnji začetek Cezamo-
vega Festivala letni oder Ruše, pa so
se udeležili tudi številni Rušani, ob-
činski svetniki in nekdanji župan
občine Ruše Vili Rezman.

"Za Ruše to pomeni več kot Can-
karjev dom za Ljubljano," je bil z
izjemno pridobitvijo za Cezam in tam-
kajšnjo mladino, znano po svoji dobri
organiziranosti, zadovoljen Kranjče-
vic. Lukšič je poudaril, da imajo kraja-
ni z novimi prostori še več priložnosti
v povezovanju s prihajajočo univerzi-
jado ter Evropsko prestolnico mladih
2013. "Tovrstni prostori pomenijo in-
kubatorje za mlade, a ne, da bodo pod-
pirali ideje starejših, ampak skupaj z
mladimi iz celega sveta pripravili al-
ternative," je zbrane, kjer sicer ni bilo

Spet afera, spet sum korupcije, spet župan ... je v Mariboru najbrž že
marsikdo naveličan novinarskih razkritij o pokvarjenosti mestnih
oblastnikov. Roko na srce, čeprav se kri in sperma menda prodajata bolje, bi
Večer kot mariborski časopis z največjim veseljem na naslovnici pospremil
kakšno pozitivno zgodbo v mestu ali vsaj veselo novico, kot je bila zmaga
nogometašev nad Rangersi, recimo. A jih ni, žal, že nekaj časa. Namesto da
bi poročali o zaključkih investicij v novo knjižnico, umetnostno galerijo ali
prenovljen Lent z novo brvjo, se ti ključni projekti za EPK 2012 še začeli
niso, namesto da bi bili ponosni na kakšno že končano, spoznavamo, da je
bil azil pomemben samo do konca televizijskega prenosa otvoritve, da
živali v slabo zasnovanem objektu pozimi zebe in da tamkajšnji zaposleni
ne dobivajo plač, pa zdaj očitno ne gane nikogar od odlikovanih, namesto
da bi pomagali blažiti posledice svetovne krize, se politiki delavcev
izogibajo kot nadležnih komarjev, namesto da bi zaradi naštetega še bolj
odgovorno ravnali s skupnim denarjem, županstvo skrbi predvsem zase in
s privilegiji pita izbrance. Nekateri ob tem še naprej tiščijo glavo v pesek,
bolj pokončni zardevajo od sramu.

Če bi Kangler odprte probleme mesta reševal vsaj približno tako produktiv-
no kot kadruje, zraven pa pri organih pregona ne bi vzbujal različnih
sumov o nezakonitih ravnanjih, Maribor danes ne bi bil talec afer in bi
zgodovinske priložnosti, kar EPK nedvomno je, izkoriščal kot Etien
Velikonja. A za mojstrske poteze zraven srčnosti potrebuješ tudi znanje. Od
leta 2006 so se stroški za plače zaposlenih na občini povečali skoraj za dva
milijona evrov in še naraščajo, pri imenovanjih na direktorske stolčke in
nadzorne funkcije lahko na prste ene roke naštejemo primere, pri katerih
ni bilo zaznati političnih ali prijateljskih interesov, pri javnih naročilih
nadzorni organi ugotavljajo številne nepravilnosti, vrstijo se kazenske
ovadbe, mestni proračun je tako izžet, da se prodaja družinska srebrnina.
To je portret uspešnega politika/menedžerja?

A tej ekipi službe, položaji in posli očitno niso dovolj, izbrancem so na voljo
celo službena stanovanja in brezplačna parkirišča. Za vedeževalko Karin, ki
naj bi pomagala invalidom (pa kaj, če oni tega ne vedo ali čutijo), za okrog
20 kriminalistov, ki bi morali neodvisno in profesionalno preiskovati
številne sume storitve kaznivih dejanj na občini. Da se s takšnim početjem
nesramno norčuje iz zaostrene socialne slike v mestu, iz svojih slonokošče-
nih stolpov seveda ne opazi, zna pa zelo odločno napasti, če začuti, da je
njeno kraljestvo ogroženo. Bi lahko Kangler in druščina na podoben način
vodili tudi kakšno zasebno podjetje, je seveda zgolj retorično vprašanje.

Okoli 250 delavcev mariborske-
ga gradbenega podjetja Konstruk-
tor VGR, za katero je sodišče prejšnji
teden potrdilo začetek postopka pri-
silne poravnave, še vedno čaka manj-
kajoče tri plače. Stavka traja že od 13.
julija. Direktor plačilno nesposob-
nega in prezadolženega Konstruk-
torja Samo Majcenovič izpolnitev
obveznosti do zaposlenih prelaga iz
tedna v teden. Po novem je, tako spo-
roča sindikalni predstavnik Mladen
Kutnjak, nakazilo denarja obljubil v
sredo.

A delavci besedam ne verjamejo
več, zato zbirajo dokumentacijo, da bi
preko jamstvenega sklada sami zahte-
vali stečaj in si čim prej uredili status
brezposelnih. Položnice se jim nabi-
rajo, pred vrati je šola in stiske vse
bolj naraščajo. (na)

Vodja Univerze v Mariboru (UM) Da-
nijel Rebolj je ostal brez rektorskih
insignij. Za simbolom vladanja na
univerzi, zlato verigo z velikim meda-
ljonom, se je izgubila vsaka sled. "In-
signije so bile odtujene. Izginotje smo
prijavili policiji, ki to tudi preiskuje,"
je informacijo včeraj potrdil Teodor
Lorenčič, vodja oddelka za promoci-
jo UM. Ob tem ni želel razkriti, kdaj so
insignije izginile, prav tako ni obelo-
danil vrednosti tega protokolarnega
"nakita" niti tega, kako so ga shranje-
vali. "Prav zaradi interesa preiskave
ne moremo dati podrobnejših infor-
macij. Takoj ko bo preiskava zaključe-
na, bomo o tem obvestili javnost," je
še dodal.

"29. julija 2011 je Policijska uprava
(PU) Maribor prejela prijavo, da so iz
pisarne UM odtujili rektorsko verigo.
Policisti so opravili ogled kraja in ugo-
tovili, da je neznani storilec istega dne
vstopil v omenjeno pisarno in iz notra-
njosti odtujil rektorsko verigo. Polici-

Ne vznemirjajte se zaradi panoramskih kamer, ki so na
znanih mestih in preko interneta v živo promovirajo
mariborski mestni utrip. Bolj zahrbtne so skrite, ki ne
prenašajo na svetovni splet, pač pa snemajo. Po navadi
so skrite v ptičjih hišicah.

Ambulanta za nujno medicinsko pomoč - dežurna ambulanta deluje v UKC Ma-
ribor, Ljubljanska ulica 5, v urgentnem centru - v pritličju stolpnice (kirurgi-
ja). Delovni čas: od ponedeljka do petka od 20. do 7. ure zjutraj, v soboto od
7. ure zjutraj in neprekinjeno do ponedeljka do 7. ure zjutraj. Ob praznikih je
delovni čas enak kot v nedeljo.

• Obiski dežurnega zdravnika na domu se izvajajo od ponedeljka do sobote
med 16. in 23. uro, v nedeljo in praznikih pa med 10. in 23. uro. Sprejem
naročila za obisk poteka po telefonski številki 02 33 31 888, dnevno od 9.
do 22. ure. Druge informacije glede organizacije in delovanja službe lahko
uporabniki dobijo na številki 02 33 31 800 ali 02 33 31 888 in na www.
zd-mb.si.

• Zobozdravstvena dežurna služba deluje v zobnih ambulantah v Svetoza-
revski ulici 21 (pritličje nove zgradbe). Delovni čas: sobota od 7. do 12. ure,
nedelja in prazniki od 8. do 13. ure. Zaradi spremembe delovnega časa so
ob petkih popoldne zobozdravstvene ambulante v Svetozarevski ulici 21
zaprte. Telefonska številka: 02 23 56 633. Nočna dežurna zobozdravstvena
služba deluje vsak dan od 20. do 24. ure.

• Dežurna ambulanta za otroke in mladostnike do 19 let deluje v pritličju Vo-
šnjakove ulice 2. Namenjena je otrokom in mladostnikom do dopolnjenega
19. leta starosti, pri katerih je bolezensko stanje tako hudo, da ne morejo
počakati na svojega izbranega zdravnika. Delovni čas: sobota od 15. do 20.
ure, nedelja in prazniki od 8. do 20. ure. Telefonska številka: 02 22 86 429.
Nočna dežurna ambulanta za otroke in mladostnike do 19 let deluje vsak
dan od 20. do 23. ure.

• Ambulanta za osebe brez zdravstvenega zavarovanja s pripadajočo sve-
tovalnico deluje v Strossmayerjevi 15 v Mariboru (prostori Nadškofijske
karitas Maribor). Delovni čas je od ponedeljka do četrtka od 8. do 13. ure,
zdravnik je prisoten vsak ponedeljek med 16. uro in 17.30, ob sredah in če-
trtkih od 10. ure do 12.30, vsak drugi in tretji teden v mesecu ob sredah
pa tudi od 15. ure do 16.30. Informacije na telefonski številki 0590 80 359.

Krvodajalske akcije - Rdeči križ vabi vse zdrave občane od 18. do 65. leta na
krvodajalske akcije v UKC Maribor, v center za transfuzijsko medicino (v
kleti stolpnice), vsak torek od 7. ure do 17.30 in četrtek od 7. do 11. ure. Več
informacij na spletni strani www.rkmb-drustvo.si.

Dežurna lekarna - Dežurna lekarna v Mariboru je lekarna Tabor v Ljubljan-
ski ulici 9, pri vhodu v bolnišnico. Odprta je 24 ur dnevno. Po 21. uri izda-
jajo zdravila pri dežurni linici.

MB-zibelka - V mariborski porodnišnici so rodile: Katarina Polanec Zver
deklico (3340 g, 49 cm), Petra Marguč deklico (3680 g, 50 cm), Katja Ceh-
ner deklico (3650 g, 49 cm), Anja Milojevic dečka (2970 g, 48,5 cm), Lidija
Kurnik dečka (3450 g, 50 cm), Anja Breznik dečka (3020 g, 49 cm) in dekli-
co (2590 g, 48 cm), Aleksandra Koren deklico (2940 g, 48,5 cm) in deklico
(2050 g, 45 cm), Darja Capl deklico (3700 g, 52 cm), Jelka Rajter deklico
(2870 g, 47 cm). Čestitamo.

Evropski kulturni in tehnološki center (EKTC) Maribor vabi na počitniške otro-
ške in mladinske delavnice v center eksperimentov. Zainteresirane pričakujejo
vsak torek med 14. in 18. uro v dvorcu Betnava, Streliška cesta 150, kjer so pri-
pravljeni zanimivi poskusi, preko katerih lahko mladi raziskujejo naravoslovje
in znanost na zabaven in zanimiv način. V jesenskem času se bo torkova po-
nudba Centra eksperimentov Maribor razširila in vabi mlade ob lepem vreme-
nu v zeleno okolico dvorca, kjer bodo modelarske delavnice izdelovanja letal,
za katere pa prosijo za predhodno najavo na telefonski številki 05 90 802 85 ali
na elektronskem naslovu info@ektc.si. (mbk)

Mestna občina Maribor, Urad za šport in Športna zveza Maribor vabijo v nedeljo,
21. avgusta, z začetkom ob 9. uri na Glavnem trgu v Mariboru na kolesarjenje
od Maribora do Ruš in nazaj. Pot poteka pretežno po asfaltiranih in manj pro-
metnih cestah ter tudi po makadamu, za udeležence, ki bodo prevozili 26 kilo-
metrov nezahtevne poti, pa je obvezna kolesarska čelada. Prireditev v okviru
akcij Toti šport 2011 in Toti pecikl bo ob vsakem vremenu. (gt)

Investitorka prenove 250
let stare hiše v središču
Maribora Lejla Festič
Britovšek pravi, da je
vsebina še v nastajanju,
da pa bo pridobitev
tudi za mesto

V središču Maribora, na vogalu Žido-
vske in Ključavničarske ulice, poteka
prenavljanje 250 let stare hiše in vzpo-
stavitev primarnega dvorišča, ki je
bilo na tem mestu, kjer se zdaj ruši,
pozidano. Po zagotovilih investitor-
jev gre za rušenje stavbe brez zgodo-
vinske vrednosti, v kateri je bila nekoč
popravljalnica koles, kasneje pohištvo
Brest, nato pa je bila kar nekaj časa za-
puščena in v občinski lasti.

V sedemdesetih letih so uničili
njeno severno pročelje kot tudi dvo-
rišče 250 let stare hiše, ki se trenutno
prenavlja in je evidentirano kot kul-
turni spomenik. Celoten kompleks je
propadal, v njem so se zbirali brez-
domci.

Investitorka projekta Lejla Festič
Britovšek je povedala, da je ruši-
tev del načrta, ki poteka v tesnem
sodelovanju z Zavodom za varstvo
kulturne dediščine Slovenije in reno-
miranim arhitekturnim birojem AR-
REA. Glavna projektanta sta Matjaž
Bolčina in Maruša Zorec v sodelo-
vanju z Ireno Horvat Krajnc. Sam
projekt je zelo zahteven. Ustrezno do-
kumentacijo so pričeli pridobivati že
pred približno dvema letoma. Objekte
so na novo izolirali in postavili požar-
ni zid. Kaj gradijo, nam ni uspelo iz-
vedeti. Investitorka želi staro mestno
jedro ohraniti, hkrati pa mu dati sodo-
ben videz. Festiceva pravi: "Vsebina je
še v nastajanju. Bo pa toliko večje pre-
senečenje ob zaključku našega projek-
ta, ki bo vsekakor pridobitev, ne samo
za nas, ampak tudi za mesto Maribor.
Če bo vse po sreči, predvidevamo za-
ključek projekta v drugi polovici pri-
hodnjega leta."

Sodobnega videza obeh ulic, pred-
vsem Ključavničarske, ki naj bi bila
najožja ulica v mestu Maribor, se veseli
tudi večina bližnjih lastnikov lokalov,
ki so ob vsem hrupu in dimu ostali
zelo strpni. Lastnik frizerstva Tomas -
Tomas Rožman v Židovski ulici pravi:
"Razumem, da ne morejo delati v
tišini. Vesel sem, da bo ulica ponovno
dobila ugled." V Ključavničarski ulici
smo za mnenje o novogradnji pov-
prašali zaposlene v trgovini Pak Car
Audio, ki se nahajajo v neposredni bli-
žini tega gradbišča. Matej Pak je pove-
dal: "Razumem, da to morajo narediti,
vendar je včasih problem, ker stranke
ne morejo v trgovino zaradi tovor-
njakov, parkiranih ravno pred našim
vhodom." Kitajska restavracija Chang
xing, prav tako v neposredni bližini v
Ključavničarski ulici, pa je dneve, ko je
bilo delo na gradbišču najbolj moteče,
izkoristila za prenovo lastnega lokala.
Festiceva je vse sosede v Židovski ulici
12 z obvestilom pri vhodu tudi prosila
za razumevanje in podporo pri izvaja-
nju tega projekta.

Trenutno poteka betonaža spodnje
plošče, tako da je glavno rušenje že
mimo. Trudijo se, da bi najbolj moteča
dela opravili čim hitreje in ne bi motili
bližnjih stanovalcev ter lokalov.

Ledna dvorana Tabor v Mariboru je v minuli drsalni sezoni privabila več kot
26 tisoč rekreativnih drsalcev. V letošnji jih pričakujejo še nekaj več, saj je re-
kreativno drsanje vabljiva rekreacija predvsem za mlade. Sezona za rekreativ-
ne drsalce naj bi se začela v začetku septembra. "Skupina naših delavcev, ki že
ima bogate izkušnje s pripravo ledu, je ledeno ploskev začela pripravljati 12.
avgusta in delo dokončala v treh dneh. Prvi so trdoto ledu preizkusili maribor-
ski hokejisti, ki odtlej v Ledni dvorani redno vadijo, v kratkem se jim bodo pri-
družili še kegljači na ledu, hokejistke in umetnostni drsalci. Prvo rekreativno
drsanje načrtujemo 9. septembra s tradicionalnim disko drsanjem in s simbo-
lično vstopnino, le en evro," pravi Aleš Antolinc, pomočnik direktorja Javnega
zavoda Športni objekti Maribor.

Podobno kot v minulih letih bodo v Športnih objektih Maribor tudi v leto-
šnji sezoni poskrbeli za pester urnik rekreativnega drsanja, za začetne in na-
daljevalne tečaje, ki jih bodo vodili strokovno usposobljeni vaditelji, in tudi
za športne dneve mariborskih in okoliških osnovnih šol, po katerih je vedno
večje povpraševanje. "Septembra bo rekreativno drsanje potekalo po začasnem
urniku, predvidoma po dvakrat na teden, ob koncu septembra pa bomo pri-
pravili urnik, ki bo veljal za vso sezono. Ledna dvorana bo takrat zasedena od
zgodnjih jutranjih do poznih večernih ur. Potrudili se bomo, da bo cena vsto-
pnice za enkratno drsanje približno enaka, kot je bila v lanski sezoni, in tudi
cene drugih storitev v Ledni dvorani naj bi bile podobne lanskim. Naš cilj je, da
v Ledno dvorano privabimo čim več otrok in tudi starejših, saj je drsanje zdrava
rekreacija," še dodaja Aleš Antolinc. (zg)

Na Osnovni šoli Sladki Vrh so pred dnevi že četrtič organizirali tridnevni košar-
karski tabor, ki sta ga vodili pedagoginja Valerija Gjura in športna pedagoginja
Tatjana Polič, udeležilo pa se ga je 15 učencev, ki so odigrali več medsebojnih
prijateljskih tekem. Košarkarski tabor so si ogledali številni krajani Sladkega
Vrha. (gt)
"Udeležence akcije Pohorje, moj
hrib, pa tudi druge ljubitelje narave
vabimo na zaključni izlet v Logar-
sko dolino. Organizirali ga bomo v
nedeljo, 28. avgusta. Zahtevnejši po-
hodniki se bodo lahko odpravili še
na Ojstrico ali Kamniško sedlo," vabi

V lanskem juniju začeta gradnja
novega vrtca v Zgornjem Dupleku se
bliža koncu, pravi Franc Beber, direk-
tor dupleške občinske uprave, saj dela
potekajo v skladu s pričakovanji. Če
ne bo nepredvidenih zapletov, priča-
kujejo, da bo malčkom odprl vrata v
začetku prihodnjega meseca. Pojasnju-
jejo še, da je vrtec energijsko varčen, v
njem bodo trije oddelki, sprejel pa bo
lahko 66 otrok. Imel bo ravno streho,
ki bo deloma pohodna in namenjena
igri otrok, končna zasnova vrtca pa
bo z obliko povzela plavajoče prista-
ne oziroma hiše na vodi. V vzhodnem
in južnem delu objekta bodo igralnice,
v severozahodnem pa pomožni pro-
stori, oba dela vrtca povezuje skupni
hodnik. Skupna vrednost investici-
je je 1,4 milijona evrov (pogodbena
vodja akcije Franc Kebrič in že spre-
jema prijave po telefonu 331 46 78 ali
040 55 44 97.

Ob letošnji 20-letnici akcije so
pripravili tudi izlet na Prisojnik. Ne-
kateri udeleženci, ki so se na ta vrh
povzpeli po zelo zahtevni Kopiščerje-

vrednost z izvajalcem, celjskim pod-
jetjem Ingrad gramat, je nekaj več kot
840 tisoč evrov) in jo delno financira
Evropska unija iz Evropskega sklada
za regionalni razvoj, gradnja pa sodi v
okvir Operativnega programa krepi-
vi ferati, bodo prejeli posebna prizna-
nja. Kebrič je povedal, da so to Rudi
Hriberšek, Alojz Kranvogel, Ernest
Kidrič, Andrej Rutar, Zlatko Zorec,
zakonca Peršak, Franc Ladinek,
Veljko Bulatinac, Dragiša Bradič in
Edi Herič. (zr)

tve regionalnih razvojnih potencialov
za obdobje 2007-2013, razvojne priori-
tete Razvoj regij. Za projekt so pridobi-
li še sofinanciranje Ministrstva RS za
šolstvo in šport v višini nekaj več kot
322 tisoč evrov. (gt)

Gramozna jama pri Hočah je že od
nastanka priljubljeni cilj številnih re-
kreativcev, med drugim tudi ribičev
in kopalcev. Prav tako je zaradi svoje
velikosti ob vetrovnem vremenu zelo
popularna pri deskarjih oziroma sur-
farjih. Vendar so imeli deskarji v za-
dnjih nekaj letih številna srečanja s
policijo zaradi domnevne prepove-
di deskanja v gramoznici. "Skorajda
vedno, ko smo deskali v gramoznici,
so prišli policisti, popisali imena in
spraševali, zakaj smo tam in če vemo,
da je zadrževanje ob gramoznici pre-
povedano," je povedal deskar Uroš
Cafnik, ki je tudi soustanovitelj špor-
tnega društva Grabit. "Sprva smo mi-
slili, da policija prihaja sama od sebe.
Šele naknadno smo izvedeli, da jo
vedno znova kličejo ribiči," je še dodal
Cafnik.

Ribiška družina Maribor je leta 2009
od kmetijskega ministrstva pridobi-
la sladkovodno ribiško koncesijo za
izvajanje ribiškega upravljanja za ce-
loten mariborski okoliš, kar jim omo-
goča športni ribolov tudi na območju
gramoznice Hoče. Tomaž Muršak iz
Ribiške družine Maribor je zatrdil, da
so policijo klicali zato, ker naj bi de-
skarji kršili številne predpise, med
drugim tudi Zakon o varstvu pred
utopitvami ter Zakon o plovbi po ce-
linskih vodah, in s svojo dejavnostjo
škodovali okolju. Prav tako so pred-
stavniki občine Hoče - Slivnica že
pred leti postavili opozorilne table,
ki prepovedujejo kopanje, vožnjo s
skuterji in drugimi plovili ter zadrže-
vanje na območju gramoznice. Kljub
temu po podatkih policije ni bila
izdana nobena kazen zaradi deska-
nja, plavanja ali zadrževanja ob gra-
moznici. Muršak je komentiral, da se
to ni zgodilo zato, ker se "policistom
enostavno ni dalo pogledati, katere
predpise kršijo deskarji". Vendar so
na Policijski upravi Maribor sporoči-
li, da so na Občini Hoče - Slivnica po-
izvedovali o obstoju pravnega akta,
ki bi prepovedoval kopanje, deskanje
in zadrževanje na območju gramoz-
nice, ter ugotovili, da takšnega prav-
nega akta ni.

Cafnik je dejal, da so deskarji sča-
soma ugotovili, da jim policisti kazni
ne morejo napisati, vendar so jih kljub
temu popisovali in opozarjali, da bodo
kaznovani zaradi nepravilnega par-
kiranja, kar se Cafniku zdi nesmisel-
no. Po njegovem mnenju je prostora v
gramoznici dovolj za vse in obžaluje,
da se ribiči ne morejo prilagoditi ter
deskarje in druge dobesedno prega-
njajo, policija pa jim pri tem pomaga.
Ribiška družina je na cesti, ki vodi do
gramoznice, celo postavila zaporni-
co, ki preostalim obiskovalcem ome-
juje dostop z avtomobilom. Muršak
je pripomnil, da so z zapornico želeli
preprečiti pretirano obremenjenost z
motornimi vozili na območju gramo-
znice in onemogočiti dostop obisko-
valcem, ki bi s smetmi onesnaževali
naravo. Po njegovem mnenju občani
postavitvi zapornice niso nasproto-
vali.

Ker so se spori z ribiči in incidenti s
policijo nadaljevali, je Cafnik v imenu
društev Grabit in ŠD Surf na Agencijo
RS za okolje (ARSO), upravljavca gra-
moznice, lansko poletje poslal uradno
vlogo za pridobitev vodnega dovolje-
nja v gramoznici, ki bi jim omogoča-
lo neovirano deskanje na vodi. Vlogo
so jim zavrnili z razlago, da dovolje-
nja sploh ne potrebujejo. Deskanje,
prav tako tudi kopanje, po Zakonu o
vodah spada pod splošno rabo vodne-
ga dobra, ki ne zahteva uporabe poseb-
nih naprav, zgraditve objektov in ne
škoduje vodi in okolju. Zato ni zakon-
ske podlage za omejitev izvajanja tega
športa. Prav tako je dovoljeno zadrže-
vanje na priobalnem zemljišču, če se
lastniku ne povzroča škoda. Iz ARSO
so nam še sporočili, da mora lastnik
vodnega, priobalnega ali drugega ze-
mljišča dopustiti vsakomur neoviran
prehod čez svoje zemljišče do vodnih
površin in dopuščati njihovo rabo.
"Na vodnem ali priobalnem zemljišču
zato ni dovoljeno postavljati objek-
tov ali drugih ovir, ki bi preprečevale
dostop," so še povedali v ARSO.

Ravno to je po mnenju Cafnika
storila ribiška družina s postavitvi-
jo zapornice. Tudi na ministrstvu za
kmetijstvo so dejali, da ribiška družina
kljub koncesiji za ribiško dejavnost "ne
more samovoljno omejevati dostopa
do gramoznice, razen če so za to ute-
meljeni razlogi, pa še to le v dogovo-
ru z lastnikom in upravljavcem voda".
Cafnik je mnenja, da so ribiči po svoji
volji postavili zapornico, čeprav za to
nimajo pristojnosti in niti niso lastniki
okoliških zemljišč.

Kljub temu da ima Ribiška družina
Maribor koncesijo za izvajanje ribo-
lovne dejavnosti v hoški gramozni-
ci, bi morali od Agencije RS za okolje
pridobiti še vodno pravico. Za njo so
ribiči zaprosili že leta 2004, vendar jim
ARSO do danes vodnega dovoljenja ni
izdala. Z dovoljenjem se podeljuje pra-
vica do rabe vode, in sicer pod določe-
nimi pogoji, ki zagotavljajo trajnostno
in neškodljivo rabo. Vodna pravica se
podeli za določen čas in iz nje izhaja
obveznost plačila za vodno pravico in
vodnega povračila. Prav tako se z do-
voljenjem predpišejo ustrezni pogoji
rabe vode, ki jih mora imetnik vodne
pravice izvajati. Cafnik, ki je nekaj časa
tudi delal na enoti ARSO v Mariboru, je
mnenja, da ribiči niso dobili dovoljenja
zaradi podtalnice, s katero se gramo-
znica napaja. S trajnim ribolovom naj
bi po njegovih besedah tako škodovali
podtalnici in se zato ne bi smel izvaja-
ti. Zato se tudi čudi, kako lahko ribiška
družina v gramoznici prireja večdnev-
na ribolovna tekmovanja in izdaja pla-
čljive dovolilnice za ribolov. "Verjetno
jim je uspelo zato, ker nihče o tem še ni
obvestil policije ali drugih pristojnih
organov," je še dodal Cafnik.

Na Občini Hoče - Slivnica se zave-
dajo, da je gramoznica priljubljena
pri deskarjih in kopalcih. Opozarja-
jo pa jih, da gramoznico uporabljajo
na lastno odgovornost. Menijo, da je
kopanje nevarno, saj je temperatu-
ra vode v globini enega metra lahko
tudi do 10 stopinj nižja kot na gladi-
ni. To pa povečuje nevarnost krča in
posledično utopitve. Kljub temu ko-
panje in deskanje nista uradno pre-
povedani.

"Zakon o varstvu pred utopitva-
mi lokalni skupnosti daje pravico, da
prepove ali omeji športne dejavnosti
tam, kjer obstaja povečana nevarnost
utopitve. Prepričani smo, da v gramo-
znici ta nevarnost obstaja, vendar z
občinskim odlokom prepovedi nismo
urejali, ker so omejitve že določene v
zakonu," je dejala Irma Bračko, direk-
torica občinske uprave.

Da bi rešili polemiko, ki se je pojavi-
la zaradi dogajanja v gramoznici, so
konec julija Inšpektorat za okolje in
prostor zaprosili za njihovo pojasnilo
ter pravno podlago glede dovoljenosti
kopanja, deskanja in drugih športnih
aktivnosti. "Ko bomo odgovor prejeli,
bomo ravnali v skladu z njihovimi na-
vodili," je dodala Bračkova. Na inšpek-
toratu so nam povedali, da so doslej
kaznovali le kršitelje, ki so se z vodnimi
skuterji vozili po gramoznici. Nadzor
nad plavanjem, deskanjem in ribolo-
vom pa po njihovih besedah sploh ni v
pristojnosti inšpekcije za okolje. Sporo-
čili so še, da bodo preverili, ali je ribiška
družina z dovoljenjem postavila zapor-
nico in ali s tem kršijo določila o pro-
stem dostopu do vodnih površin.

Takšne in podobne dileme bi se
lahko rešile, če bi gramoznico in njeno
okolico primerno uredili. Potem bi
športne aktivnosti, kot sta plavanje
in deskanje, postale varno početje.
"V preteklosti smo načrtovali uredi-
tev športnorekreacijskega centra na
območju gramoznice. Vendar zaradi
neusklajenosti z lastniki okoliških ze-
mljišč ne moremo izvajati nadaljnjih
aktivnosti v zvezi z ureditvijo gramo-
znice," je še povedala Bračkova.

Kulturno društvo Mladinski center
IndiJanez letos drugo leto organizira
festival kreativnosti mladih alterna-
tivcev Pekart, ki bo trajal od 26. do 28.
avgusta v mariborski Pekarni. Kot pra-
vijo organizatorji, je festival namenjen
neuveljavljenim kreativcem in vsem,
ki se ne strinjajo z »mašinerijo prevla-
dujočega kuratorskega monopola«, za
cilj pa ima mreženje idej in konceptov
ter združevanje kreativnih potencia-
lov, predvsem pa spodbujanje mladih
k razvoju umetniške žilice. Na festiva-
lu bo mogoče tri dni ustvarjati na pro-
stem in v prostorih Pekarne, in sicer
v različnih konceptualnih in tradici-
onalnih likovnih zvrsteh - od slikar-
stva, fotografije, videa do interaktivne
ter konceptualne umetnosti.

Sočasno s Pekartom bo potekal tudi
spremljevalni program z glasbeniki iz
različnih držav in alter gledališkimi
delavnicami. Na Pekart se morajo po-
samezniki in skupine prijaviti z že iz-
delano idejo ali konceptom. Posamezni
koncept naj poleg ideje vsebuje še raz-
lago, potrebne materiale ter podatke in
reference avtorja ali skupine. Prijave
in koncepte lahko zaineteresirani po-
šljejo na spletno pošto info@klub-mc.
si, predhodna prijava na ta naslov pa
je potrebna tudi za udeležbo na spre-
mljevalnem programu. (jmc)

Cvetličarna Palma, Ptujska cesta 110, Maribor, tel. 02/42 60 800 ali 051/611 616,
v soboto od 9. do 20. ure, v nedeljo od 9. do 13. ure

Cvetličarna Palma, TC Mercator Slovenska Bistrica, Ljubljanska 36, tel. 02/81 80 528,

cvetličarna Aralija - Dobrava, tel. 02/62 95 396, v soboto in nedeljo od 9. do 15. ure.

Cvetličarna Zvonka, Vrablova ulica 6, Maribor, v soboto od 8. do 13. ure,
v nedeljo od 8. do 12. ure

Cvetličarna pri Slaviji, Partizanska cesta 6, Maribor, v soboto od 8. do 13. ure,
v nedeljo ZAPRTO

Do včeraj opoldne bi
bil moral skrivnostni
podjetnik sporočiti, ali
namerava dokapitalizirati
ptujske Nizke gradnje. Ker
tega ni storil, se v ponede-
ljek napoveduje stečaj

Podjetje NGP Nizke gradnje Ptuj iz-
gublja bitko s časom in denarjem. Na
včerajšnjem jutranjem zboru delavcev
z direktorjem naj bi jim ta predstavil
rešitelja, a je vest o morebitni doka-
pitalizaciji prestavil na opoldne. Ob
zaključku redakcije je direktor Mitja
Omulec še čakal na odgovor in po-
stajal vse bolj skeptičen do pozitivne
usode podjetja, ki ga vodi dvajset let.
Povedal je, da bi bilo za poplačilo dol-
žnikom in za del plač dovolj okrog 700
tisoč evrov. S posli, ki se jim obetajo,
bi si lahko zagotovili nemoteno po-
slovanje v prihodnosti. Eden od teh bi
bilo urejanje vodnih virov v Slovenski
Bistrici (pogodba je bila podpisana že
lani), kjer je posel vreden okrog štiri
milijone evrov. Delo bi lahko pričeli že
v naslednjem tednu. "Brez sofinancer-
ske pogodbe finančnega ministrstva
ni bilo možno začeti. Imam podatek z
ministrstva za okolje, da je ta pogod-
ba včeraj (18. avgusta, op. p.) šla v Slo-
vensko Bistrico," je povedal Omulec.
Prepozno.

Nizke gradnje je po navedbah di-
rektorja pokopal dolg Cestnega pod-
jetja Maribor (CPM), s katerim so kot
partner sodelovali pri projektu obnove
vodnih virov podtalnice na Dravskem
in Ptujskem polju. Pri poplačilu jim
ni pomagala niti lastniška poveza-
va preko Janeza Škoberneta, kot je
dejal Omulec, se je nedavno umaknil
iz podjetja. 76-odstotni lastniški delež
ni bil dovolj mamljiv za potencialnega
vlagatelja.

"Računov še nimamo blokira-
nih, zadolženi nismo skoraj nič, smo
pa dolžni podizvajalcem iz naslova
stečajnega postopka Cestnega podjetja
Maribor. Tu gre za 1,6 milijona evrov,
če tega ne bi bilo, bi bila situacija bist-
veno drugačna. Od tega je 1,1 mili-
jona evrov iz Mestne občine Ptuj. Mi
smo mislili, da bomo problem delno
rešili, da bomo vsaj delavce poplačali,
vendar se to ni zgodilo," je povedal
Omulec. Ptujski župan Štefan Čelan
je sicer obžaloval nezavidljivi položaj
podjetja, vendar je zanikal vso odgov-
ornost za nastalo situacijo, saj naj bi
občina ravnala v skladu z zakonoda-
jo in podpisanimi pogodbami pri pro-
jektu. "CPM je pravi naslov in tam je
njihov denar. Naj gredo po njega. Če
mislijo, da smo jim kaj dolžni, naj pri-
nesejo papirje in dokažejo," je dejal
Čelan. Občina izhaja iz partnerske
pogodbe, kjer so vsa podjetja prenes-
la pooblastila na CPM, preko katerega
je potekalo tudi plačilo vseh del, ob
tem pa so se solidarnostno obvezali,
da jih bodo zaključili v rokih, ki so že
zdavnaj minili. V NGP so te dni opo-
zarjali tudi na nekatere nepravilnos-
ti že pri pripravi in izvedbi projekta,
a kot je zatrdil župan, niso prejeli niti
enega dopisa. Tudi bančne garancije
na občini niso vložili, ker menijo, da
zanjo niso izpolnjeni vsi pogoji. Več
mesecev sta se obe strani pogajali, a
na koncu ni prišlo niti do enega centa
plačila ne do pogodbe o nadaljevan-
ju dela, ki jo je investitor s 15. juli-
jem prekinil. Tako Omulec kot Čelan
pričakujeta epilog preko drugih poti.

V podjetju je zaposlenih 80
delavcev, kot smo v Večeru že
poročali, so zadnji teden julija stavka-
li, od začetka avgusta pa jih je večina
na čakanju. Le petnajst jih je v službi
in opravljajo nujna vzdrževalna dela.
V tem času je vodstvo družbe zago-
tovilo plače za maj in junij, delavcem
so plačali kredite, dolžni pa so jim še
plačilo prispevkov za ta dva meseca,
julijsko plačo in regres. "Zmeraj smo
imeli upanje, da bomo omogočili do-
kapitalizacijo podjetja. Klima v Slo-
veniji je podobna, vsi so skeptični, ker
se ne ve, kaj se bo dogajalo v prihod-
nosti, sploh z gradbenimi podjetji. Žal
načrtovanih del verjetno ne bomo
mogli opraviti, zato vodstvo družbe
pripravlja predlog za stečaj. Trudili
smo se, naredili smo, kar smo lahko.
Danes še počakamo, če se ne bo nič
spremenilo, bomo v ponedeljek podali
vlogo za stečaj, za kar imam pooblas-
tilo nadzornega sveta," je pred delav-
ci dejal Omulec. Sindikalni zaupnik
Marjan Zebec je krivdo za nastalo
situacijo pripisal lastniku in ptujski
občini ter se s ponosom ozrl na oprav-
ljeno delo: "Ti dve zgodbi odvračata
morebitne vlagatelje v nas, ki smo
velik kapital in imamo precej refer-
enc, saj smo delali vodovode od Ptuja
do vseh hiš na podeželju. Marsikatero
kanalizacijsko cev smo položili, metre
in metre cest smo naredili kvalitetno.
Za svojim delom smo stali z vsemi
obveznostmi. Lahko verjamem, da
bi uspešno nadaljevali pot, če bi bil
posluh tudi drugje."

Danes in v nedeljo je na Ranci na Ptuj-
skem jezeru na ogled prva samostojna
fotografska razstava Jureta Vilčnika z
naslovom Izrazi na prostem. Kot nam
je povedal avtor, želi s svojimi foto-
grafijami predstaviti ljudi, ki ga ob-
krožajo, predvsem njihove karakterne
lastnosti. Zatorej je upodobil svoje bli-
žnje. Sicer študira fotografijo na Visoki
šoli za storitve v Ljubljani. (sip)

Športno društvo sv. Ana prireja danes
turnir v ulični košarki pod naslovom
Streetball Ana 2011. Tekmovanje se bo
v športnem parku pričelo ob 14. uri, če
bo slabo vreme, bo prestavljeno v telo-
vadnico. V ekipah bodo po trije igralci
in rezerva. Zmagovalec bo prejel pokal
ter denarno nagrado v višini sto evrov.

Posodobitev ceste in postavitev razsvetljave bosta trajali dva meseca. (Uroš Gramc)

V začetku avgusta je Cestno podjetje Ptuj pričelo obnovo
ceste v Cirkulanah. Devetsto metrov dolg odsek pod de-
lovnim naslovom Kapela je treba asfaltirati, ob njem pa po-
staviti javno razsvetljavo. Občina je zanj prejela 117 tisoč
evrov (85 odstotkov upravičenih sredstev) na razpisu za

"Vrata gradu Borl so še vedno nepredušno zaprta, kljub
naši pripravljenosti, da nevarnosti, ki obstajajo za obisko-
valce, prostovoljno in samostojno odpravimo. Prebivalci
ter različni civilni akterji in predvsem ljudje, ki prosto-
voljno že več let delamo na področju kulture, turizma in
drugih društvenih aktivnosti, se žal ne moremo sprijazni-
ti s tem dejstvom. V letošnjem letu je na gradu Borl odpa-
dlo že nekaj tradicionalnih prireditev, kot sta recimo Mi
in vino ter Tamburanje ob večerih, ker organizatorji niso
dobili dovoljenj za izvedbo od lastnika, ministrstva za kul-
turo, oziroma tehnično ni bilo možno prireditve izvesti
pred vhodnimi vrati," je povedal član Društva za oživitev
gradu Borl Jernej Golc. Vsa pogajanja do sedaj niso padla na

Turistično-etnografsko društvo Lukarji iz Dornave pripravlja to nedeljo 18. Lu-
karski praznik. Prireditev bodo pričeli ob 14. uri v vaško-kulturni dvorani in
na športnem igrišču pri osnovni šoli Dornava. Najprej bodo odprli etnografsko
in kulinarično razstavo ter predstavili slikovno razstavo in bilten ob 50-letnici
dornavskih Ciganov, ki že 18 let delujejo v okviru društva kot sekcija. Sledil bo
etnografski prikaz različnih del, od priprav do trženja luka na prireditvenem
prostoru, predstavili pa se bodo Ljudske pevke iz Dornave, Ljudski godci, fol-
klorna skupina Mladi lukarji iz Osnovne šole dr. Franja Žgeča Dornava, moški
oktet iz Dornave in gostje.

Nagradili bodo tri obiskovalce, ki bodo s seboj prinesli najdebelejši rdeči
luk, pomerili pa se bodo tudi v pletenju luka v krence (vence). Dogajalo se bo še
veliko zanimivega, tudi domačih dobrot, povezanih predvsem z lukom, bo v
izobilju. Za dobro voljo bo skrbel ansambel Zreška pomlad. (dlž)

Športno društvo Voličina po tradiciji v avgustu pripravi Športni dan v Sloven-
skih goricah. Letošnji je že dvanajsti, dogajanje pa so razširili na dva dneva.
Včeraj so v vzorno urejenem športnem parku že izpeljali balinanje za ženske,
mali nogomet veteranov, nogomet na mivki, nogometni turnir nogometnih šol,
košarkarske trojke in turnir teniških dvojic za ženske.

Danes popoldne ob 16. uri bodo izpeljali še turnir v malem nogometu, ki
šteje za 35. pokal Slovenskih goric, balinanje za moške, odbojko na mivki, moške
teniške dvojice, tek na 60 metrov, streljanje z zračno puško in mali nogomet za
ekipe nogometnih šol.

Kot pravi predsednica društva Cvetka Bezjak, so za vse ekipe udeležencev
pripravili diplome, pa tudi okrepčilo. Če bo vreme slabo, bodo neizvedene
športne dejavnosti nadaljevali jutri ob 10. uri. (dlž)

Pokrovitelj vinskega dela festivala,
Klet P&F Jeruzalem Ormož,
vas v času festivala vabi na degustacije svojih prestižnih
vin in penine: Muškatna penina, Sauvignon Gomila, Terase,
Šipon, Sauvignon&Sivi pinot. Vsakdan od 18. ure naprej na
Vrazovem trgu na Ptuju.

Zavetišče za brezdomce
v Murski Soboti
je regijskega pomena,
a (finančni) posluh zanj
kaže le Mestna občina
Murska Sobota

Izguba zaposlitve, revščina, brezpo-
selnost, konflikti v družini, razpad
partnerske skupnosti so med najpo-
gostejšimi vzroki za pojavnost in na-
raščanje brezdomnih situacij, tudi
starejši, ki živijo v samskih gospodinj-
stvih, in pripadniki drugih ranljivejših
skupin neredko postanejo brezdomne
osebe, je povedala Carmen Šeruga
Bednar iz Centra za socialno delo
(CSD) Murska Sobota na okrogli mizi o
perspektivah in izzivih pri socialnem
vključevanju brezdomnih oseb. Ta je
potekala v Murski Soboti v organiza-
ciji društva Mozaik - društva za soci-
alno vključenost v sklopu festivala
Zbujdi se, ki ga v tem tednu organizira
Pomursko društvo za krepitev social-
nega dela. V Murski Soboti je zavetišče
zaživelo konec leta 2006, deluje pod
okriljem društva Mozaik in njegovih
partnerjev. Doslej je bilo v zavetišče, ki
lahko hkrati sprejme 15 ljudi, vključe-
nih skupno 66 stanovalcev. Analiza
kaže, da se jih je med odseljenimi 40
odstotkov preselilo k sorodnikom,
staršem ali partnerju, 15 odstotkov se
jih je preselilo v novo ali podnajemni-
ško stanovanje, prav toliko je bilo tudi
tistih, ki so bili izseljeni, ker so kršili
red v zavetišču; nekaj oseb je v zaveti-
šču nastanjenih tudi za daljše obdobje.
Zavetišče ponuja nastanitev, prenoči-
tev, celodnevno bivanje, prehrano,
topel obrok, tudi krizne namestitve
so tam možne, zagotavljajo jim pomoč
pri urejanju statusne dokumentacije in
individualnih načrtovanjih ter različ-
ne dnevne aktivnosti. V pomoč tem
osebam se s svojimi storitvami vklju-
čuje vrsta organizacij in društev.

Čeprav je zavetišče za brezdom-
ce regijskega pomena, saj so njegovi
uporabniki z vseh koncev Pomurja,

V Lendavi so lutkovni
festival začeli s premiero
domačega gledališča
Pupilla

S premiero v izvedbi domačega lutkov-
nega gledališča Pupilla se je v Lenda-
vi v četrtek začel enajsti mednarodni
lutkovni festival Lutkovni pristan
Lendava 2011. Predstava Zoopotni-
ki, ki jo je režirala in si zamislila kon-
cept zanjo madžarska režiserka Rita
Bartal Kiss, prikazuje, kako zanimivo
lahko postane sicer monotono poto-
vanje z vlakom, če pustimo domišlji-
ji prosto pot. V vlogah potnikov, ki iz
svoje prtljage pričarata množico različ-
nih živali, sta nastopila Petra Kavaš in
Vito Vratarič, kot sprevodnik pa je na-
stopil Miha Malek, ki je skrbel tudi za
glasbeno spremljavo. Likovno je pred-
stavo oblikovala Sabina Šinko. Bartal
Kissova je s Pupillo tokrat sodelovala
prvič, k sodelovanju pa so jo povabili,
pravi Šinkova, potem ko so videli nekaj
predstav te režiserke na Madžarskem.

S predstavo, ki je deseta predstava
Pupille, načrtujejo gostovati v vrtcih
in šolah, upajo pa tudi na sodelovanje
na še kakšnem festivalu, pravi Šinko-
va. To je prva predstava, ki so jo ustva-
rili brez teksta, in tudi prva, ki temelji
na igri s predmeti. Štiridesetminutno
predstavo so ustvarili v dobrih dveh
pa pri njegovi vzpostavitvi in delova-
nju izmed lokalnih skupnosti ne sode-
luje nobena druga pomurska občina
razen Mestne občine Murska Sobota
(MOMS), je opozorila Rofina Bernjak
z MOMS. Zaznavajo potrebo po doda-
tnih kapacitetah in drugih programih,
pravi Bernjakova, "ampak brez tega,
da bi pritegnili druge občine, to ne bo
možno". Potreben je mehanizem, ki
bo k sodelovanju prisilil vse občine,
je dodala Bernjakova in pristojno mi-
nistrstvo pozvala, naj ga vzpostavi.
Okrog 40 brezdomcev so doslej vklju-
čili v različne projekte in usposablja-
nja, ki jih izvaja Mozaik, je povedal
njegov predsednik Alojz Kavaš. Po-
membno je, da se takšna oseba ne
"zaleži", kot je povedal Kavaš, a se soo-
čajo s težavami pri pridobivanju sred-
stev za te programe.

Brezdomne osebe - te sicer lahko
razvrstimo v različne kategorije - se
soočajo z več oblikami socialne izklju-
čenosti: iz delovnega življenja, družbe,
mehanizmov moči in vpliva. Progra-
mi za pomoč brezdomnim osebam
drugod so različni: zatočišča, dnevni
centri, prenočitveni centri, razdelil-
nice hrane in tako naprej. Na mur-

tednih. "To pomeni, da smo delali cele
dneve. Ampak smo bili polni energi-
je, radi to ustvarjamo, tako da ni bilo
težav," je povedala Kavaševa. "Ne
samo otrokom, ampak tudi odraslim,
ki jim marsikdaj primanjkuje domišlji-
je, morda tudi sprostitve, smo s pred-
stavo želeli sporočiti, da so dobrodošli
v svetu lutk, ki je fantastični svet, v ka-
terem se lahko zgodi, kar se nam v re-
sničnem življenju ne more ali pa se
nam je morda nekoč lahko, pa smo na
to že pozabili," pravi Kavaševa.

Poleg premiere lutkovne predsta-
ve Zoopotniki prinaša letošnji festival
Lutkovni pristan na letni oder gledali-
ške in koncertne dvorane v Lendavi še
pet predstav, najprej Zgodbo v belem
skosoboškem CSD ugotavljajo, da je
potrebna ta širša paleta možnosti za
brezdomce. "Poleg zavetišča morda
kakšne druge prenočitvene možno-
sti, dodatne kapacitete zavetišča še v
kateri drugi upravni enoti, pomemb-
na je ponudba enostavnih trajnejših in
cenovno dostopnejših oblik namesti-
tve, ponudba nastanitvenih možnosti
za mamice z otroki, ki je sedaj v pri-
pravi, razdelilnica toplih obrokov za
osebe, ki se soočajo s skrajnimi obli-
kami revščine, nastanitvene možnosti
za posebne skupine, kot so uporabni-
ki drog, ljudje s težavami v duševnem
zdravju, in več alternativnih pristopov
za zmanjševanje revščine in brezdom-
stva," pojasnjuje Šeruga Bednarjeva.

Evropske usmeritve za konec brezdomstva v Evropi je predstavil Borut Gra-
brijan z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Eden prvih ciljev, ki
so bili sprejeti 2008, torej pred izbruhom krize, je, da naj nihče ne bi spal "na
cesti", kar naj bi bilo uresničeno do leta 2015. Nihče naj tudi ne bi spal v za-
silnih prenočiščih dlje časa, kot je to potrebno. Pri tem so prakse v državah
zelo različne, najvišji standard je na primer na Norveškem, kjer velja, da naj
življenje v zavetišču ne traja več kot tri mesece, na Irskem šest mesecev, pri
nas pa je takšno bivanje pogosto kar dolgotrajno, meni Grabrijan, ki ob tem
dodaja, da bi se v reševanje tega lahko bolje vključevale lokalne skupnosti.
Med cilji je tudi ta, naj nihče ne bi zapustil institucije brez možnosti stano-
vanjskega prebivanja - na primer če zapusti zapor - in da noben mladostnik
ne sme postati brezdomen zaradi faz prehajanja na primer v neodvisno ži-
vljenje. Države naj bi pripravile različne nacionalne strategije za doseganje
teh ciljev, Slovenija enotne strategije na področju brezdomstva še nima. Ali jo
bomo imeli, bo pokazal čas, pravi Grabrijan. Trenutno se problematika ureja
na treh različnih področjih: stanovanjskem (zagotavljanje bivalnih enot in
subvencioniranje najemnine), socialnem (različni programi namestitev) in
zaposlitvenem. V Sloveniji imamo trenutno 232 ležišč za brezdomce. Sedaj
poteka postopek sprejemanja nacionalnega programa socialnega varstva
2011-2020, ki vsebuje tudi programe za brezdomce, pripombe nanj je mogoče
podati še do 7. septembra.

Korak od relativnega blagostanja
do brezdomstva je v sodobni družbi
lahko zelo kratek, v ekonomski krizi
postane ob spletu osebnih in drugih
okoliščin še krajši, tako Šeruga Bed-
narjeva. Brezdomstvo je postalo,
dodaja, del vsakdanjosti, značilno za
vse družbe, pomembno pa je, kako
ga prepoznavamo in sprejemamo in
koliko smo kot posamezniki in družba
pripravljeni narediti za to, da bi ga bilo
manj.

avstrijskih avtorjev in izvajalcev Na-
tasche Gundacker in Joachima Ber-
gerja (danes, 20. avgusta, ob 10. uri).
V petek, 26. avgusta, ob 18. uri bo na
ogled predstava Očka medved, igraj
se z mano v izvedbi gledališča Margit
Gysin iz Švice. Cirkus iz kock gleda-
lišča Vagon iz Izraela bo na ogled v
soboto, 27. avgusta, ob 10. uri, v nede-
ljo, 28. avgusta, ob 18. uri, pa predstava
Hopplada v izvedbi madžarskega lut-
kovnega gledališča Mesebolt in Paula
Maara. Festival se bo v Lendavi za-
ključil z Rdečo kapico v izvedbi KŠD
Štumf iz Ljubljane. Ogled vseh pred-
stav je brezplačen, v primeru slabega
vremena pa bodo izvedene v dvorani
ali v preddverju kulturnega doma.

V okviru 14. praznika občine Gornji
Petrovci so v četrtek zvečer na slavno-
stni seji v kulturnem domu v Stanjev-
cih najbolj zaslužnim posameznikom
in organizacijam podelili plakete in
diplome. Zlato plaketo je prejel Ale-
ksander Ružič, profesor zgodovine in
geografije na OŠ Gornji Petrovci, ki ga
najbolj zanima zgodovinska, geograf-
ska in demografska problematika Go-
ričkega, avtor številnih leposlovnih
prispevkov, pisec knjige Ko se niti čas
ne premakne in skečev za društva. Sre-
brno je dobil kvartet Martinje, ki na-
stopa že dvajset let, njegovi člani so
bratje Ciril, Metod in Danilo Kozar
ter Alojz Andrejek, nastopajo po Go-
ričkem in v Porabju. Bronasto plaketo
so podelili Zorici Kovač iz Adrijancev

Jutri z začetkom ob 10. uri bodo v
evangeličanski cerkveni občini ali
gmajni v Bodoncih med svečano božjo
službo obhajali 80 let življenja doma-
čega duhovnika ali fararja Ludvika Jo-
šarja. (bž)

Politična svetovalka Maggie Costello, potolčena po večletnih razočaranjih,
končno dela za voditelja, v katerega lahko verjame. Skupaj s preostalimi
ameriškimi državljani je položila svoje upe v predsednika Stephena Bakerja, za
katerega je prepričana, da lahko izboljša svet. Nenadoma pa se pojavi sovražnik:
Vic Forbes najprej razkrije en škandal novega predsednika, potem pa še drugega.
Nato grozi s tretjim razkritjem, ki bi lahko Bakerja popolnoma uničilo. Ko Forbesa
najdejo mrtvega, se Maggiejin svet obrne na glavo. Ali se za Forbesovim umorom
morda skriva voditelj, ki ga je kovala v zvezde? Ali jo je preslepil s svojo pridigo o
spremembi in upanju? Kdo je Stephen Baker v resnici?

V MCC se
bodo smejali

Stand up komedija je postala priljublje-
na tudi pri Celjanih. Najboljši komiki
namreč poskrbijo, da se marsikateri
obiskovalec od smeha drži za trebuh,
in takšen večer spet načrtujejo danes.

V Celjskem mladinskem centru bodo
namreč gostili tri stand up komike, in
sicer Angleža, Srba in Slovenca. Večer
mednarodnega smeha bodo pripravili
že drugič, sicer pa so s stand up večeri
v MCC začeli že pred petimi leti.

"Ker vsakič naletimo na dober
odziv publike in se povpraševanje na-
stopajočih kakor tudi občinstva veča,
bomo vsekakor s tovrstnim progra-
mom še naprej bogatili kulturno doga-
janje v Celju. Že to soboto boste lahko
presodili, ali vas bodo trije komiki iz
treh držav nasmejali, ali ne," so dejali
v Celjskem mladinskem centru. Od 21.
ure dalje bodo v atriju pod kostanji na-
stopili Anglež David Whitney, ki na-
stopa po večjih britanskih klubih,
imitacije, bizarne zgodbe in razmišlja-
nja o odnosih med spoloma, politiki in
medijih bodo zaznamovali nastop srb-
skega komika Srdana Jovanovica, pri-
družil se jima bo še slovenski komik
Dušan Tomic - Dule. (mpi)

Posebni vlak iz Celja
na radgonski sejem

Slovenske železnice bodo v nedeljo, 21.
avgusta, organizirale posebni vlak, ki
bo peljal iz Celja na mednarodni kme-
tijsko-živilski sejem Agra v Gornji
Radgoni. Vlak bo iz Celja odpeljal ob
7.15, v Šentjurju bo ob 7.24, na Ponikvi
ob 7.32, v Poljčanah ob 7.47, v Slovenski
Bistrici ob 7.55, na Pragerskem ob 8.02,
v Cirkovcih ob 8.09, na Ptuju ob 8.19, v
Veliki Nedelji ob 8.34, v Ormožu 8.38,
v Ivanjkovcih ob 8.47, na postaji Lju-
tomer mesto ob 8.57, v Ljutomeru ob
9. uri, v Križevcih oziroma Borovcih
ob 9.07, v Radencih ob 9.21 in v Gornji
Radgoni ob 9.28. (gt)

Slovenski hmeljarji so na robu preži-
vetja. V teh dneh so največji hmeljar-
ji že začeli obirati zeleno zlato, največ
pa naj bi jih z obiranjem letos začelo
nekoliko kasneje, torej prihodnji
teden. A stroški obiranja so bistve-
no višji, kot je odkupna cena hmelja,
poleg tega konkurenco letošnjemu
pridelku delajo zaloge iz preteklih
let, zato hmeljarji razmišljajo, da bodo
hmelj preprosto pustili na žičnicah.
Okoli 1 evra je trenutno vreden kilo-
gram hmelja, kar je bistveno manj kot
še pred nekaj leti, ko je lahko zaradi
izjemnega povpraševanja na svetov-
nem trgu dosegel tudi do 30 evrov
za kilogram. Eden največjih sloven-
skih hmeljarjev Slavko Leskovšek je
že začel obiranje najzgodnješe sorte
hmelja, savinjskega goldinga. Njego-
va družina se s hmeljarstvom ukvarja
že 140 let in pravi, da tako hude krize,
kot je sedaj, še ni bilo. Strinja se z osta-
limi hmeljarji, da bi bilo treba stare
zaloge umakniti s trga, saj znižujejo
ceno prihodnjih letnikov. V tako za-
ostrenih gospodarskih razmerah, ko
ne vidijo izhoda, je okoli 130 hmeljar-
jev, ki pridela 2,45 odstotka svetovne-
ga pridelka, za pomoč prosilo državo,
ki bi jim pomagala rešiti zaloge. Mno-
žica se jih je v četrtek popoldne zbrala
na okrogli mizi o problematiki slo-
venskega hmeljarstva v Žalcu, potr-
pežljivo pa jih je ves čas poslušal tudi
minister za kmetijstvo, gozdarstvo

Kanalizacijo v Petrovčah bo gradilo podjetje Radok s partnerjem, družbo Nivo,
dela so začeli že včeraj. Na posnetku direktor Nivoja Danilo Senič in žalski župan
Janko Kos (Metka Pirc)

Takoj po podpisu pogodbe med žalsko občino in podjetjem Radok so včeraj
začeli priprave na gradnjo sekundarne kanalizacije v Petrovčah. Za okoli milijon
evrov (brez DDV) vredni projekt so dobili evropski denar, dela pa nameravajo
zaključiti konec poletja prihodnje leto. Najprej bodo razkopali ulice v Petrov-
čah, na pomlad jih čakajo dela še v Drešinji in Arji vasi. Uredili bodo okoli 4000
metrov kanalizacije in okoli 1500 metrov vodovoda. Kot je povedal Stojan Pra-
protnik iz Regionalne agencije Savinja, se bodo po zaključku del gospodinjstva
s 664 uporabniki lahko priključila na kanalizacijo, 356 uporabnikom pa bodo
zagotovili boljšo vodo. Tudi izgradnja kanalizacije v Šempetru naj bi šla počasi
h koncu. Ker bodo morali dodelati še pločnike in cestišče v Šolski ulici, jih bodo
zaključili nekoliko kasneje, kot so načrtovali, predvidoma novembra. Drugi del
kanalizacije predstavlja kohezijski projekt izgradnje primarne kanalizacije v Sa-
vinjski dolini. Kot je dejal Praprotnik, so tam odkrili še nekaj pomanjkljivosti, a
naj bi CM Celje dela dokončal jeseni. Drugačna je zgodba z dokončanjem čistilne
naprave v Kasazah, kjer še vedno niso dobili zelene luči za novi razpis za izva-
jalca, ki bi opravil z dediščino CP Maribor. Čistilna naprava sicer obratuje, a je
še vedno gradbišče in tako bo vsaj še do prihodnjega leta. (mpi)

Še zmeraj je možno,
da bodo v Vitanju konec
letošnjega oktobra odprli
Kulturno središče evrop-
skih vesoljskih tehnologij

Na vrh vitanjskega Kulturnega sredi-
šča evropskih vesoljskih tehnologij
(KSEVT) so namestili smrečico, kar
pomeni, da je gradbeni del nove na-
ložbe končan. Direktor vitanjske ob-
činske uprave Srečko Fijavž je včeraj
povedal, da so končana tudi strojna in
inštalaterska dela, kar pomeni, da je v
zgradbi že elektrika. Zdaj so na vrsti
obrtniška dela, in če pri teh delih ne
bo kakšnih zapletov, bo središče
odprto konec oktobra ali v začetku no-
vembra letošnjega leta. "To je gradbeni
unikum," je poudaril Fijavž. "Gradbe-
niki so se tako rekoč učili novih grad-
benih prijemov. Doslej so bili uspešni
in prav po njihovi zaslugi je mogoče
predvidevati, da bo vesoljsko središče
zgrajeno do konca oktobra."

Načrt za KSEVT so izdelali arhi-
tekti, združeni v asociacijo Združenje
arhitektov za Vitanje. Ideje za izde-
lovanje načrta so združili slovenski
arhitekturni biroji Bevk Perovič arhi-
tekti, Dekleva Gregorič arhitekti, biro
Sadar Vuga in skupina arhitektov Ofis.
Od arhitektov so Vitanje in tudi pobu-
dnika vesoljskega središča, atraktor
Dragan Živadinov in arhitekt Miha
Turšič, pričakovali, da bodo upošte-
vali pionirsko vesoljsko delo Hermana
Potočnika Noordunga in urbanistič-
no strukturo vitanjskega trga. Doslej
je bila spominska soba slovenskega
vesoljskega znanstvenika v graščini
prepoznavna točka za Vitanje, novo
poslopje pa bo točka identifikacije
Slovenije v Evropi in svetu. V Vita-
nju bodo na poseben način poudari-
li kulturizacijo vesolja, obraniti pa se
nameravajo komercializacije vesolja.
To pomeni, da bo KSEVT povezoval
znanost in tehnologijo z umetnostjo
in kulturo.

Novi objekt - nekateri kritični arhi-
tekti ga imenujejo leteči krožnik - bo
visok 13 metrov, meril pa 2500 kva-
dratnih metrov. Po besedah Srečka
Fijavža bo središče razdeljeno v štiri
vsebinske sklope: v spodnjih etažah
bodo prostori za lokalna kulturna dru-
štva, za knjižnico, čitalnico in druge
dejavnosti, zgornji okrogli etaži pa za
galerijsko in muzejsko dejavnost ve-
soljskih tehnologij. V objektu bo tudi
dvorana za 300 ljudi. Vrednost objek-
ta je dva milijona evrov. Denar sta
prispevala ministrstvo za kulturo in
EU oziroma evropski sklad za regio-
nalni razvoj. Slednji je za KSEVT pri-
speval 1,7 milijona evrov, preostanek
prispeva država oziroma ministrstvo
za kulturo. Razstave za obdobje šestih
let so v središču že napovedane: tri
bodo dveletne, več kot deset pa obča-
snih. Posvečene bodo Potočnikovemu
delu, umetnosti in svetovni vesoljski
tehnologiji.

Hotel Slovenj Gradec je včeraj dopol-
dne dobil novega lastnika, in sicer
podjetje Insula, za katero je objekt na
dražbi kupil lastnik podjetja Gorazd
Fale, ki pa o načrtih pred podpisom
kupo-prodajne pogodbe ni želel govo-
riti. Insula je podjetje za nepremični-
ne, inženiring in svetovanje z Raven
na Koroškem.

Kot je povedal stečajni upravi-
telj družbe Kompas Hoteli Slovenj
Gradec Boris Kastivnik, je bil to že
sedmi poskus prodaje hotela, za kate-
rega je iztržil izklicno ceno 550 tisoč
evrov. Fale je bil tudi edini interesent
za nakup objekta v starem mestnem
jedru Slovenj Gradca. Naj spomnimo,
da so Hoteli Kompas leta 2001 šli v
stečaj, sledil je dolg denacionalizacij-
ski postopek. Prvotna cena hotela je
bila leta 2008 kar 2,5 milijona evrov.

"Upniki zagotovo ne bodo v celoti
poplačani," je po dražbi dejal Kastiv-
nik. Ocenjuje, da bodo poplačani vsaj
polovično, kar bo znano v kratkem.
Upnikov je okoli 50. "Moramo biti za-
dovoljni s tem, kar nam je uspelo iz-
tržiti," je dejal stečajni upravitelj, ki
meni, da se je cena toliko znižala od
tržne vrednosti zaradi dolgotrajnega
procesa denacionalizacije in krize, ki

Na Ravnah na Koroškem
se v ponedeljek začnejo
10. Ravenski dnevi, na
katerih organizatorji iz
Koroškega zavoda za kul-
turo in domačih društev
pričakujejo približno deset
tisoč obiskovalcev

Korošcem tudi to poletje ni dolgčas,
četudi so ostali doma. Potem ko se
bodo iztekle prireditve v sklopu tu-
rističnega tedna v Črni na Koroškem,
se bodo na Ravnah v ponedeljek, 22.
avgusta, začeli tradicionalni Raven-
ski dnevi, ki bodo trajali do nedelje,
28. avgusta. "To je že deseta prireditev
in z njo se poslavlja dosedanji organi-
zator, Turistično društvo Ravne, ki je
pod vodstvom predsednika Damjana
Ziha dosegel, da so Ravenski dnevi po-
stali odmevni," je povedal Aleksander
Kotnik, direktor Koroškega zavoda za
kulturo (KZK), kjer letos domačinom

Brezskrbni počitniški dnevi se počasi pomikajo h koncu, počitniški otroški pro-
gram pa marsikje še bogati proste dneve šoloobveznih otrok. Ena od priredi-
tev za otroke, s katero se bodo postopno sklenili avgustovski dnevi, je bila tudi
tako imenovani Škratkov dan na črnjanskem stadionu. Tradicionalna prireditev
članic črnjanskega Društva prijateljev mladine je tokrat potekala v znamenju
čarovniških trikov, k ogledu katerih je čarodej pritegnil številne otroke in tudi
njihove starše. Nepopustljiva poletna vročina je malo manj otrok kot k ogledu
čarodejeve predstave pritegnila k plesu, kljub temu pa je bilo tudi na plesišču
živahno, saj se je otroško obarvanega popoldneva udeležilo veliko otrok. (plt)

V okviru Vuzeniških dnevov je na novem štiristeznem kegljišču v Radljah pote-
kalo tekmovanje društev upokojencev iz koroške regije v disciplini borbene igre.
Med štirimi šestčlanskimi moškimi ekipami so zmagali kegljači DU Ravne s pred-
nostjo kar 57 kegljev pred drugouvrščeno ekipo DU Radlje. Tretji so bili Prevaljča-
ni in četrta ekipa gostiteljev turnirja iz Vuzenice. Med tremi ženskimi ekipami so
bile najboljše kegljačice DU Radlje pred ekipama DU Prevalje in DU Ravne. (iml)

Na kegljišču v Črni je v sklopu 56. Koroškega turističnega tedna potekala tekma,
ki je bila posvečena spominu na Zdenka Jelena, preminulega člana domačega
kegljaškega društva. Srečanje med kegljači Črne in drugo ekipo Gašperja Korota-
na s Prevalj v disciplini 120 lučajev mešano se je končalo z zmago Prevaljčanov
z rezultatom 6:2 in to z minimalno razliko vsega štirih kegljev. Pri Črnjanih sta
najboljša rezultata dosegla Ivan Ropič (592) in Jože Ramšak (575), pri Prevaljča-
nih sta Zdravko Senica in Tomaž Sekalo podrla po 551 kegljev. (iml)

VEGETARIJANSTVO: Otroci so zdravi in odlično napredujejo
SREDICA: Recepti za vlaganje
JOGA: Mantra ali moč besede
FELJTON: Hitlerjevi zadnji dnevi

6.30 Odmevi (vps 6.30)
7.15 Zgodbe iz školjke (vps 7.15)
8.25 Pod klobukom # (vps 8.20)
9.15 Prekletstvo čarovnice, film za

otroke, 2009 (vps 9.10)
10.45 Polnočni klub (vps 10.45)
12.00 Njegovo visočanstvo Otto von

otroke, 2009 (vps 14.05)
15.55 Sobotno popoldne:
O živalih in ljudeh
16.15 Sobotno popoldne: gost Zvone

Šeruga
17.00 Poročila, Šport, Vreme
17.15 Sobotno popoldne: Na vrtu
17.40 Sobotno popoldne: gostja Alya
17.55 Z Damijanom
18.25 Ozare (vps 18.25)
18.35 Primer za prijatelje (vps 18.35)
18.40 Fifi in Cvetličniki (vps 18.40)
18.55 Vreme (vps 18.55)
19.00 Dnevnik
19.25 Utrip
19.40 Vreme
19.45 Šport

23.25 t Naravnost v srce, kanadska
drama, 2008, pon. (vps 23.35)
1.15 Alpe-Donava-Jadran, pon. #

10.05 Kraji in običaji (vps 10.05)
10.35 Posebna ponudba (vps 10.40)
11.05 Eko utrinki (vps 11.05)
11.40 Ameriški film: Rob Hollywooda,

posnetek iz Budimpešte
17.00 Športni magazin (vps 17.00)
17.25 Maribor: Maribor - Glasgow
Rangers, play off za Evropsko ligo,
prva tekma, posnetek

19.20 t Košarka (M): Španija - Slove-
nija, prijateljska tekma, prenos iz
Malage (vps 19.20)
21.20 Bleščica, oddaja o modi # (vps 22.C
21.55 Gandža, ameriška nadaljevanka

Leta 2008 nas je zapustila pevka
Majda Sepe. V spomin na legendo
slovenske zabavne glasbe so v lju-
bljanskih Križankah pripravili kon-
cert na katerem so nastopili Big Band
RTV Slovenija, okrepljen z godali
orkestra Sinfonika z Vrhnike in soli-
sti Elda Viler, Nuša Derenda, Alenka
Godec, Darja Švajger, Vita Mavric,
Irena Vrčkovnik, Oto Pestner, Lado
Leskovar, Anžej Dežan in Nino Robič.

7.30 TV prodaja
8.00 Profesor Baltazar
8.10 Florjan, gasilski avto
8.35 Poštar Peter

8.50 Mojster Miha - Projekt gradimo
9.05 Jagodka
9.30 Bakuganski bojevniki
9.55 TV Čira čara
10.20 Preverjeno, ponovitev
11.10 Najbolj zeleni domovi sveta,

2005 (Kellie Martin)
18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti
18.55 24UR vreme
19.00 24UR

akcijski film, 2003 (Samuel L. Jackson)
22.05 Čudoviti um, ameriška drama, 2001

Vsaka družina ima svoje skrivnosti,
tudi družina Maylesbury. Njegova
zmešana žena Iona ne pozna razlike
med psihiatrom in trgovcem, osem-
letni sin Orlando ima resne psiholo-
ške probleme, njegov gejevski boter
Stephen pa se na pol mrtev po pre-
tepu znajde v bolnišnici. Poleg tega
ga skuša njegov šef prepričati, naj
sodeluje v goljufiji, oče Edward pa
od njega pričakuje več, kot je Marcus
sposoben dati.

humoristične nanizanke
9.50 Dokler naju smrt ne loči, 5. del
ameriške humoristične nanizanke
10.15 Starševske norčije, 3. del ameriške

humoristične nanizanke
10.40 Nora Pazi, kamera!a, zabavna oddaja
11.10 Bud Spencer: Indijanci,

ameriško-italijanska komedija, 1993
12.45 Živine, 4. del ameriške nanizanke
13.35 Faktor strahu UK, angleška

tu!, ameriška resničnostna serija
18.05 Dokler naju smrt ne loči, 5. del
ameriške humoristične nanizanke
Pazi, kamera!
ŠKL

7.55 Očka na prevzgoji, mla-
dinska serija, 5. del
8.20 Freddie, humoristična nanizanka, 17.
del

8.45 Smallville, nadaljevanka, 4. del
9.30 Kanadski top model, pon., 8. del
10.20 Modni oblikovalci Heidi Klum,

11.15 101 največji zvezdniški spodr-
sljaj, zabavna oddaja, 4. del
12.10 Vojna holivudskih zvezd,

skrivnosti, razvedrilna oddaja, 5. del
13.40 Pa sem te!, resničnostni šov, 20. del
14.05 Newyorška elita, serija, 4. del
15.05 Modeli d. d., nadaljevanka, 23. del
16.05 Vse za ples, resničnostni šov, 7. del
17.05 Glee, glasbena komična serija, 14. del
18.00 Slovenski top model, resničnostni

serija, 16. del
23.40 Jazon in argonavti, zgodovinska
miniserija, 1. del (1/2)
1.20 Survivor: Neverjetno preživetje,
13. del.

TV Maribor ■ 9.00 Hrana in vino, pon;
10.00 Novice TV Maribor; 10.10 Odmevi
TVS; 10.50 Skozi čas; 11.00 Novice TV
Maribor, pon; 11.10 Glasba za vas; 12.00
Novice TV Maribor, pon; 12.10 Kronike
regij VTV; 12.40 Ptujska kronika; 13.00
Poročila^ TVS; 13.20 Ljudje in zemlja, pon;
14.10 Čez ocean v Transmurano, 3/3,
dok. film; 14.50 Oktet bratov Pirnat, pon;
15.10 Miš maš; 15.55 O živalih in ljudeh;
16.20 Sobotno popoldne; 17.20 Na vrtu;
17.45 Sobotno popoldne; 18.30 Pregled-
nik TV Maribor; 18.50 Skozi čas; 19.00
Noč Modrijanov, 2/2, pon; 20.00 Komisar
Rex, avstrijska nanizanka, 5/15; 20.45
Dežela dolgega belega oblaka, dok. film;
21.30 Preglednik TV Maribor, pon; 21.55 V
dobri družbi, pon; 22.55 Košarka, prijatelj-
ska tekma: Španija Slovenija, posnetek iz
Malage; 0.50 Informativni program TVS.;

RTS ■ 8.00 Štiri tačke, oddaja o živalih;
8.30 TV prodajno okno; 9.00 Cecil in Pepo
odkrivata olimpijske igre; 9.15 Od besede
do besede; 9.30 TV prodajno okno; 10.00
Utrip tedna: Kronika; 10.30 Narava in živa-
li: Divje čebele, reportaža; 11.00 TV prodaj-
no okno; 11.30 Zelena bratovščina; 12.00
Modro; 12.30 Monitor; 13.00 Kasaške dir-
ke, reportaža; 14.00 V živo z Živo: Tanja
Žagar, posnetek koncerta; 15.00 V živo z
Živo: Nude, posnetek koncerta; 16.00 TV
prodajno okno; 16.30 Veliko platno, odda-
ja o filmu; 17.30 TV prodajno okno; 18.00
Narava in živali, reportaža; 18.30 Utrip
tedna: Kronika; 19.00 Zgodovinski dogod-
ki, dok; 19.30 Videomix; 20.00 Z Mojco po
domače, narodno zabavna oddaja; 21.00
Bizarno aktualno; 21.15 Belin - oddaja o
ljubiteljski umetnosti; 23.15 Utrip tedna:
Kronika; 23.45 RTS Portal.;

NET TV ■ 7.30 TV prodaja; 8.00 Risanka;
11.00 Hrana in vino; 12.00 Resnica o J.F.
Kennedyu, dok., pon; 13.00 Od šivanke do
slona, tv prodaja v živo; 15.00 Poročeva-
lec, dok., pon; 16.00 Razkrito, dok., pon;
16.30 Mednarodno oko, magazin, pon;
16.55 Doku tv - Madonna, dok., pon; 17.50
Nosečnost po 40. letu, večerna pogo-
vorna oddaja, pon; 18.50 Risanke; 20.00
Poletne melodije; 21.40 Clairein Portret,
akcijski triler, 2001 (Juliette Lewis); 23.15
Arhiv zločinov, dok; 0.10 Možni svetovi,
ameriška grozljivka, 2000 (Tilda Swinton);
1.40 Poletne melodije, pon; 2.20 glasbeni
predah.;

VTV ■ 9.00 Miš maš, otroška odda-
ja; 9.40 Vabimo k ogledu; 9.45 Pozdrav
pomladi 2011, 2. koncert; 10.30 Hrana
in vino; 10.55 Pesem za ljubezen; 12.15
Naj slovensko kopališče 2011 - Terme
3000; 12.30 Videospot dneva; 13.00 Vide-
ostrani; 18.55 Vabimo k ogledu; 19.00
Nerodna Avguština, gledališka predstava
Vrtca Velenje; 19.15 Cas za nas - taborni-
ke!; 19.50 Videospot dneva; 19.55 Vabimo
k ogledu; 20.00 Novice tega tedna; 20.20
Vabimo k ogledu; 20.25 Popotniške raz-
glednice: Spomini na Everest; 21.25 Video-
spot dneva; 21.30 Jutranji pogovori; 23.00
Arhivski zakladi: Festival Akustika 2008,
posnetek 2. dela; 0.10 Vabimo k ogledu;
0.15 Videospot dneva; 0.20 Videostrani,
obvestila.

TV IDEA ■ 7.30 Pomurski informa-
tivni kažipot; 13.00 Spletna TV Zveze
društev gluhih in naglušnih Slovenije;
14.00 Pozdrav Prekmurcem in Prlekom;
18.45 Pomurski tednik; 19.25 Aktualno,
pon; 20.15 Polka in majolka; 21.15 Pomur-
ski informativni kažipot.;

Gnes; 18.30 Bepillanto - vpogled; 19.00
Sejemski utrip - Agra 2011; 19.30 Asov
magazin; 20.00 Gnes; 20.30 Bepillanto -
vpogled, magazin Porabja; 21.00 Sejemski
utrip - Agra 2011; 21.30 Ujemi sanje, glas-
bena oddaja; 22.30 Sejemski utrip - Agra
2011; 23.00 Pom - info.;

POP BRIO ■ 7.00 Glasbeni mozaik;
10.15 TV prodaja; 10.35 Pat, na pomoč!;
11.50 Otrok na poti, ameriška komedija;
13.30 Najbolj zeleni domovi sveta, ame-
riška dokumentarna serija; 14.00 Izgub-
ljeno dekle, ponovitev 1. dela kanad-
ske nanizanke; 14.50 Kuharski mojster,
ameriška resničnostna serija; 15.40 Zvez-
dniška preobrazba, ameriška resničnostna
serija; 16.25 Designerska devetka, ame-
riška resničnostna serija; 17.15 Urgenca,
2. del ameriške nanizanke; 18.05 Zgodbe
Toma in Jerryja, risana serija; 18.30 Rado-
vedni George, risana serija; 19.00 Glas-
beni mozaik; 20.00 Rizzoli in Isles, 4. del
ameriške nanizanke; 20.55 Brez sledu, 17.
del ameriške nanizanke; 21.50 Grace ima
težave, 18. del ameriške nanizanke; 22.45
Varni prehod, ameriška drama, 1994 (Su-
san Sarandon); 0.25 Nočni utrinki.;

HTV 1 ■ 7.45 Iskalci, vestern, 1956 (John
Wayne); 9.55 Novice iz kulture; 10.10 Hišni
ljubljenčki; 10.45 Ko že obstaja gora:
Velebitski koloplet, dok; 11.15 Normalno
življenje, magazin; 12.00 Poročila; 12.20

Prizma, magazin; 13.05 Capri, serija; 14.00
Ekumena, magazin; 14.45 Jedilniki izgub-
ljenega časa; 15.05 Trčeni profesor, kome-
dija, 1963 (Jerry Lewis); 16.55 Poročila;
17.00 Novice iz znanosti; 17.05 Novice iz
znanosti; 17.10 Evropski magazin; 17.45
Lewis, serija; 19.15 Loto; 19.30 Dnevnik;
20.10 Capri, serija; 21.05 Glasbeni festival
v Šibeniku, prenos; 22.55 Poročila; 23.10
Novice iz kulture; 23.20 Poslednji samuraj,
akcijski film, 2003 (Tom Cruise); 1.50 Glas-
beni festival v Šibeniku, prenos.

HTV 2 ■ 8.00 Program za otroke; 10.25
Mojstri godci: koncert v Požegi (1); 10.55
Športne igre mladih; 11.10 Niti da niti
ne; 12.05 Greystoke: Legenda o Tarzanu,
drama, 1984 (Ralph Richardson); 14.10 KS
avtomagazin; 14.40 Festival folklore, pre-
nos; 15.55 4 stene; 16.25 Košarka, turnir v
Londonu: Hrvaška - Francija, prenos; 18.10
istra Handball Cup 2011, prenos; 19.55
Risani film; 20.10 Pogled z neba, dok;
21.05 Oasis - duša in uspeh; 22.00 Mamut-
ka, serija; 22.45 Mamutka, serija; 23.35
Čas je za jazz; 0.35 Glasbeni program.;

AVSTRIJA 1 ■ 8.00 Otroški program;
12.10 Parker Lewis, serija; 12.35 Jamie
Oliver doma, dok; 13.00 Vsi sovražijo
Chrisa, serija; 13.20 90210, serija; 14.00
Opravljivka, serija; 14.45 Glee, serija;
15.25 Rita zažiga, serija; 15.45 Neporoče-
ni Gary, serija; 16.10 Kako sem spoznal
vajino mamo, serija; 16.30 Veliki pokovci,
serija; 16.50 Veliki pokovci, serija; 17.15
Glavca, serija; 17.35 Simpsonovi, risanka;
18.00 Simpsonovi, risanka; 18.25 Newton,
magazin; 18.55 Mladi zdravniki, serija;
19.20 Mladi zdravniki, serija; 19.45 Čili,
magazin; 20.00 Čas v sliki; 20.15 Jaz, ti
in nadloga Dupree, komedija, 2006 (Owen
Wilson); 21.55 Čas v sliki; 22.00 Nogomet-
na arena; 22.25 Superman se vrača, zf
film, 2006 (Brandon Routh); 0.45 Že mrtev,
triler, 2007 (Til Schweiger).

AVSTRIJA 2 ■ 9.00 Čas v sliki; 9.05
Policisti iz Rosenheima, serija; 9.45 Dobra
ženska, komedija, 2004 (Helen Hunt);
11.10 Ljubi Johann, ljuba Johanna, drama,
2009; 12.50 Podobe Avstrije; 13.00 Čas v
sliki; 13.10 Pogledi s strani; 13.25 Vedno,
ko sem srečna, komedija, 1938 (Martha
Eggerth); 14.55 Grajski hotel Orth, serija;
15.40 Na poti po Avstriji; 16.05 Ljubezen-
ske zgodbe in poročne zadeve, dok; 17.00
Čas v sliki; 17.05 Harryjeve najljubše koče,
dok; 17.30 Družinska odvetnica, serija;
18.20 Bingo; 19.00 Zvezna dežela danes;

19.30 Čas v sliki; 20.05 Pogledi s strani;
20.15 Noro dobro poletje 2011, kabare;
21.45 Čas v sliki; 21.50 Policaj iz Tolza:
Umor z vilami, kriminalka, 1997 (Ottfried
Fischer); 23.20 Komisar Rex, serija; 0.10
Umori na podeželju: Klub mrtvih pisate-
ljev, kriminalka, 2003.

MADŽARSKA 1 ■ 9.00 Dan sv. Šte-
fana; 12.01 Poročila, Vreme; 12.15 Lili-
omfi, madž. kom; 14.05 SP v kajaku in
kanuju 2011; 16.25 Skupina Csillagsze-
muek, madž. doku film; 16.55 Sv. maša
in procesija z relikvijo sv. Štefana; 19.30
Dnevnik, Šport, Vreme; 20.10 Luxor show,
Loto in Joker; 21.00 Ognjemet v Budim-
pešti; 21.30 Ludas Matyi, madž. film, 1949
(imre Soos); 23.15 Poročila, Šport; 23.25
Istvan Kiraly, madž. film; 0.45 Koncerti na
ladji A38.;

MADŽARSKA 2 ■ 9.00 Glavni trg -
Sarviz; 9.45 Od Afrodite do Zevsa; 10.15
Milijon in pol korakov po Madžarski, madž.
doku. nad; 10.50 Popotnik; 11.15 IV. Kun
Ladislav, doku. nad; 12.02 Hiša tradicije;
12.25 Cirkuški leksikon; 13.05 Zaltifest;
13.30 Pravljica o kruhu; 14.15 Narodne
svetinje; 15.00 Oregbereny, madž. nad;
15.35 Portret - Bela Czobel; 16.05 Madžar-
ski znanstveniki; 16.35 A vasracs, madž.
film; 17.35 Na obisku pri Magdi Szabo;
18.25 Silvestrovo 1971; 18.55 Risanka;
19.20 Eleg az hozza!; 20.00 Poročila, Vre-
me, Šport; 20.30 Rozsa Sandor, madž. nad;
21.50 A vendeg, madž. film; 23.40 Liliom-
fi, madž. film; 1.25 Nočni izbor.;

SPORTKLUB ■ 7.50 Magazinska odda-
ja: Trans World Sport; 9.10 Košarka, Super-
pokal: Turčija - Grčija, prvič; 10.55 Košarka,
Superpokal: Nemčija - Belgija, prvič; 13.10
Nogomet, Premier liga: Napoved kroga,
prvič; 13.40 Nogomet, Premier liga: Arse-
nal - Liverpool, v živo; 15.55 Nogomet,
Premier liga: Everton - QPR, v živo; 18.00
Nogomet, argentinska liga: Pregled kroga,
prvič; 19.00 Tenis, ATP Masters: Cincin-
nati - polfinale, v živo; 23.00 Nogomet,
Premier liga: Sunderland - Newcastle Uni-
ted, prvič.

SPORTKLUB+ ■ 9.30 Nogomet, Pre-
mier liga: Napoved kroga; 10.00 Telemar-
keting; 11.00 Rugby, Super liga: Wigan
- Bradford; 13.00 Nogomet, Premier liga:
Sunderland - Newcastle United; 15.00
Nogomet, argentinska liga: Pregled kroga;
16.00 Nogomet, Premier liga: Swansea -
Wigan; 18.00 Magazinska oddaja: Premier
League World; 18.30 Nogomet, Premier
liga: Chelsea - WBA; 20.45 Nogomet, por-
tugalska liga: Benfica - Feirense; 22.15
Nogomet, švicarska liga: Luzern - Basel.

ŠPORT TV 1 ■ 7.30 Nogomet: Najboljše
tekme sezone, Primera Division: Barcelona
- Deportivo; 9.30 Top Shop; 10.00 Nogo-
met: Prva liga, Olimpija - Rudar; 12.00 Top
Shop; 12.30 Nogomet: Najboljše tekme
sezone, Primera Division: Real Madrid -
Almeria; 14.25 Nogomet: Primera Division,
Pregled sezone; 15.25 Nogomet: Prime-
ra Division, Najboljši goli sezone; 16.25
Košarka: Pripravljalni turnir, Hrvaška -
Francija; 18.25 Magazin: Odštevanje do
Londona, 82. oddaja; 18.50 Nogomet:
Primera Division, Napoved sezone; 19.55
Nogomet: Prva liga, Domžale - Gorica;
22.00 Reli: WRC, Nemčija, vrhunci 2.
dneva; 22.30 Avtomobilizem: RACEit, 5.
oddaja; 22.55 Nogomet: Campeonato Bra-
sileiro, Corinthians - Figueirense.

ŠPORT TV 2 ■ 8.00 Nogomet: MLS,
New York Red Bulls - Chicago Fire; 10.00
Top Shop; 10.30 Tenis: ATP magazin, 54.
oddaja; 11.00 Nogomet: Global Football,
263. oddaja; 11.30 Ekstremni športi: Worl-
d of Free Sports, 183. oddaja: PKRA World
Series 2011 - Mexico; 12.00 Avtomoto
šport: Motor World, 220. oddaja; 12.30
Top Shop; 13.00 Nogomet: Najboljše tek-
me sezone, Serie A: Fiorentina - Inter;
15.00 Top Shop; 15.30 Košarka: Najboljše
tekme sezone, NLB liga: Krka - Radnički;
17.10 Rugby: Najboljše tekme sezone,
Pokal šestih narodov: Italija - Irska; 19.00
Tenis: ATP magazin, 54. oddaja; 19.30
Nogomet: Global Football, 263. oddaja;
20.00 Avtomoto šport: Motor World, 220.
oddaja; 20.25 Ekstremni športi: World of
Free Sports, 183. oddaja: PKRA World Seri-
es 20ll - Mexico; 20.55 Avtomoto šport:
FIM Motoshow, 134. oddaja; 21.25 Košar-
ka: Pripravljalni turnir, Srbija - Avstralija;
23.30 Poker: Poker Stars, LAPT3, Rosario,
Pro Challenge, prvi del.

EUROSPORT ■ 8.30 Tenis, WTA turnir
v Cincinanatiju, posnetek; 9.30 Kanu, SP,
posnetek; 10.30 Kanu, SP, prenos; 12.00
tenis, wTa turnir v Cincinatiju, prenos;
14.00 Avtomobilizem, Formula Reanult,
prenos iz Silverstonea; 15.00 Kanu, SP,
posnetek; 16.00 Kanu, SP, posnetek; 17.00
Kolesarstvo, dirka po Španiji, 1. etapa, pre-
nos; 19.00 Tenis, WTA turnir v Cincinnatiju,
prenos; 20.00 Borilni športi, Fight Club;
21.00 Nogomet, francoska liga; 23.00
Kolesarstvo, Dirka po Španiji, posnetek;
0.00 Nogomet, SP do 20. let, posnetek.

Timi gre (vps 8.25)
Mala kraljična (vps 9.00)
Smrkci (vps 9.10)
Žametek (vps 9.45)
Maks (vps 10.20)
Sledi (vps 10.50)
Ozare (vps 11.20)
Obzorja duha (vps 11.25)
Ljudje in zemlja
(vps 12.00)

dok. # (vps 12.05)
13.00 Ribniki, dok. (vps 12.55)
13.30 Sadovi narave: Divje sadje, dok.
(vps 13.25)

(vps 18.00)
19.50 Žrebanje Lota (vps 19.50)
20.00 Največja avtomobilska dirka na
svetu, dok., 1.del (vps 20.00)

21.20 t Košarka (M): Španija -
Slovenija, prijateljska tekma,
prenos iz Granade (vps 21.20)
23.20 Ljubice, angleška nadaljevanka, pon.

(vps 23.20)
0.10 Bilo je ... (vps 0.10)
1.10 Gola resnica (vps 1.10)
1.25 Noč v hotelu (vps 1.25)
1.45 Zabavni infokanal.

Nekdanji tajni agent Jason Bourne se
odreče življenju poklicnega morilca.
Kljub temu nekega dne postane tar-
ča ruskega plačanega morilca in se
za las izogne smrti, mora nenadoma
zaščititi prijateljico Marie in opra-
ti svoje ime. Iščejo ga zaradi umora
kitajskega podpredsednika in Jason
priseže, da bo tokrat izpolnil svojo
obljubo in enkrat za vselej obračunal
z nekdanjimi nadrejenimi.

7.30 TV prodaja
8.00 Profesor Baltazar
8.10 Florjan, gasilski avto
8.35 Poštar Peter

8.50 Mojster Miha - Projekt gradimo
9.05 Jagodka
9.30 Bakuganski bojevniki
9.50 TV Čira čara, otroška zabavna oddaja
10.15 Tom in Jerry

resničnostna serija
12.20 Zvezdniška preobrazba, ameriška
resničnostna serija

resničnostna serija
14.10 Roryjev prijatelj, angleško-irski
akcijski film, 2005 (James McAvoy)
16.10 Mamini fantje, ameriška

nikomur, ameriška komedija, 2000
(Ashley Olsen)
18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti
18.55 24UR Vreme
19.00 24UR

20.00 t Hitch: Zdravilo za sodobnega
moškega, ameriška komedija, 2005
(Will Smith)
22.10 Dekleta s koledarja, angleška

Dogajanje se odvija po koncu 2. sve-
tovne vojne. Mladi kavboj John je
strasten ljubitelj konj. Že od malih
nog živi na ranču v Teksasu. Z naj-
boljšim prijateljem Laceyjem se od-
pravita proti Mehiki, kjer še vedno
živijo pravi kavboji, kjer ni avtocest,
kjer konji svobodno dirjajo naokoli
in kjer ljubezen gori kot gozdni po-
žar. Med potjo naletita na najstnika
Jimmyja, kar ne pomeni nič dobrega.

humoristične nanizanke
9.50 Dokler naju smrt ne loči, 6. del
ameriške humoristične nanizanke
10.15 Starševske norčije, 4. del ameriške

humoristične nanizanke
10.40 Nora Pazi, kamera!, zabavna oddaja
11.10 Bud Spencer: Gonzales,

ameriško-italijanska komedija, 1993
12.45 Živine, 5. del ameriške nanizanke
13.35 Faktor strahu UK, angleška

t Kuharski super junak, ameriška
komedija, 2008 (Lucas Grabeel)
Slavna oseba sem, spravite me
od tu!, ameriška resničnostna serija
Dokler naju smrt ne loči, 6. del
ameriške humoristične nanizanke
18.30 Magazin Lige prvakov
19.05 ŠKL

humoristična nanizanka, 18. del
8.45 Smallville, nadaljevanka, 5. del
9.30 Slovenski top model, pon., 12. del
10.30 Škratje, britansko-ameriška družinska

krivnosti, razvedrilna oddaja, 6. del
13.40 Pa sem te!, resničnostni šov, 21. del
14.05 Newyorška elita, serija, 5. del
15.05 Modeli d. d., nadaljevanka, 24. del
16.05 Vse za ples, resničnostni šov, 8. del
17.05 Glee, glasbena komična serija, 15. del
18.00 Pisarna, pon., 6. del
18.30 Navigator karavaning, 18. del
19.00 Navigator navtika, 15. del
19.30 Načrtno po pomoti, humoristična
serija, 8. del

20.00 t Posledice cunamija: Zgodba o
preživelih, britansko-ameriška
drama, miniserija, 2. del (2/2)
21.40 Prava kri, serija, 7. del
22.55 Po sledeh prihodnosti, akcijska

serija, 17. del
23.45 Jazon in argonavti, ameriška zgo-
dovinska miniserija, 2000, 2. del (2/2)
1.25 Survivor: Neverjetno preživetje,
pustolovski resničnostni šov, 1. del.

TV Maribor ■ 9.00 Miš maš; 9.40 Slo-
venski utrinki; 10.10 Mladinska oddaja
VTV; 10.50 Skozi čas; 11.00 Hrana in vino;
12.00 Ljudje in zemlja; 13.00 Poročila TVS;
13.15 Festival Ptuj, prenos; 15.15 Posebna
ponudba; 15.35 Spoznajmose.com; 16.25
Muraraba; 16.55 Dober večer; 17.45 O
živalih in ljudeh; 18.05 Na vrtu; 18.30 Pre-
glednik TV Maribor; 18.50 Skozi čas; 19.00
Toti video festival; 20.00 Glasbeni spomi-
ni z Borisom Kopitarjem; 20.55 Nedeljske
reportaže; 21.30 Preglednik TV Maribor,
pon; 21.55 Košarka, prijateljska tekma:
Španija Slovenija, posnetek iz Granade;
23.50 Informativni program TVS; 0.15
Polena scena, posnetek.

RTS ■ 8.00 Duhovna misel, verska odda-
ja; 8.15 Cecil in Pepo odkrivata olimpijske
igre, dok; 8.30 TV prodajno okno; 9.00
Zelena bratovščina, oddaja o lovu; 9.30 TV
prodajno okno; 10.00 Veliko platno, odda-
ja o filmu; 11.00 TV prodajno okno; 11.30
Modro, oddaja o navtiki; 12.00 Z Mojco po
domače, narodno zabavna oddaja; 13.00
Kasaške dirke, reportaža; 14.00 TV prodaj-
no okno predstava "Kako smo ljubili tova-
riša Tita"; 14.30 Kuhinjica, oddaja o zdravi
prehrani; 15.30 Monitor, portretna oddaja;
16.00 TV prodajno okno; 16.30 Bogati in
slavni, dok; 17.00 TV prodajno okno; 17.30
Duhovna misel, verska oddaja; 17.45 Bizar-
no aktualno, satirična oddaja; 18.00 Utrip
tedna: Kronika; 18.30 ZA zdravje, oddaja o
zdravem načinu življenja; 19.00 Nori rekor-
di. dok; 19.30 Nori rekordi, dok; 20.00
Opredeljevanja, drama; 21.50 Duhovna
misel, verska oddaja; 22.05 Veliko platno,
oddaja o filmu; 23.05 V živo z Živo: Zlatko
in optimisti; 23.55 Utrip tedna: Kronika;
0.25 RTS Portal.;

NET TV ■ 7.30 Tv prodaja; 8.00 Risanke;
11.00 Hrana in vino, pon; 12.00 Moč na
morju, dok; 13.00 Od šivanke do slona, tv
prodaja v živo; 15.00 Narava zdravi, pon;
16.30 Poletne melodije, pon; 18.10 Studio
5, pon; 19.10 Risanke; 20.00 Najverjet-
nejši vzrok, dok; 20.55 Svetovni popot-
nik, ameriška drama, 2001 (Billy Crudup);
22.40 Tankisti, pon; 23.35 Poročevalec,
dok., pon; 0.30 Clint Eastwood, dok., pon;
1.25 Formula 51, kriminalna drama, 2001
(Samuel L. Jackson); 3.00 Najverjetnejši
vzrok, pon.

VTV ■ 9.00 Nerodna Avguština, gleda-
liška predstava Vrtca Velenje; 9.20 Prav-
ljica za otroke; 9.35 Pikin studio (2); 10.10
1950:VTV magazin; 10.25 Kultura, infor-
mativna oddaja; 10.30 Vabimo k ogledu;
10.35 Popotniške razglednice: Spomini na
Everest; 11.35 Abba the show, ponovitev
koncerta; 12.35 Vabimo k ogledu; 12.40
Naj viža, oddaja z narodnozabavno glas-
bo; 13.55 Vabimo k ogledu; 14.00 Arhivski
zakladi: Festival Akustika 2008, posnetek;
15.10 Hrana in vino; 15.35 Videostrani,
obvestila; 18.55 Vabimo k ogledu; 19.00
Modri Jan; 19.25 Zvezdica zaspanka; 19.50
Pop corn, glasbena oddaja; 19.55 Vabimo
k ogledu; 20.50 Jutranji pogovori; 22.20
Biti misijonarka: s. Gosia Ksiazek; 23.15
Arhivski zakladi: Ansambel BUM na Graški
gori, 2. del; 23.55 Vabimo k ogledu; 0.00
Videostrani, obvestila.

TV IDEA ■ 7.30 Pomurski informativ-
ni kažipot; 9.00 Otroški direndaj; 9.30
Kasaške dirke, pon; 10.30 Hrana in vino;
11.30 20. Bujraški dnevi, reportaža; 12.00
Iz pomurskih občin: Občina Ljutomer;
12.30 Intervju; 13.00 Mozaik; 13.30
Kmečke igre Gornji Črnci, reportaža; 14.00
Senje po celem Lotmerki, reportaža; 14.15
Stube: domače; 15.15 Stube: tuje; 16.15
Pomurski tednik; 16.55 Aktualno, pon;
17.45 Tedenski pregled Ptujske kronike;
18.15 Polka in majolka; 19.15 Prekmurje
na prepihu, dok; 20.45 Pomurski informa-
tivni kažipot.;

Teden ob Muri; 9.35 Pregled dogodkov
- ponedeljek; 10.15 Pregled dogodkov -
torek; 11.00 Pregled dogodkov - sreda;
11.40 Pregled dogodkov - četrtek; 12.25
Pregled dogodkov - petek; 13.00 Sejemski
utrip - Agra 2011; 13.30 Ujemi sanje; 14.30
Pom-info.;

POP BRIO ■ 7.10 Glasbeni mozaik;
10.25 TV prodaja; 10.40 Pat, na pomoč!,
resničnostna serija; 11.30 Vprašajte otro-
ka, ameriški film; 13.10 Rizzoli in Isles,
ponovitev 4. dela ameriške nanizanke;
14.00 Brez sledu, ponovitev 17. dela ame-
riške nanizanke; 14.50 Kuharski mojster,
ameriška resničnostna serija; 15.40 Zvez-
dniška preobrazba, ameriška resničnostna
serija; 16.25 Designerska devetka, ame-
riška resničnostna serija; 17.15 Urgenca,
3. del ameriške nanizanke; 18.05 Zgodbe
Toma in Jerryja, risana serija; 18.30 Rado-
vedni George, risana serija; 19.00 Glas-
beni mozaik; 20.00 Rizzoli in Isles, 5. del
ameriške nanizanke; 20.55 Brez sledu, 18.
del ameriške nanizanke; 21.50 Grace ima
težave, 19. del ameriške nanizanke; 22.45
Asi in osmice, ameriški akcijski film, 2008
(Casper Van Dien); 0.15 Nočni utrinki.;

HTV 1 ■ 7.15 Mala TV; 8.05 Program za
otroke; 10.00 Poročila; 10.10 Naključni
upornik, serija; 11.40 Manjšinski mozaik;
12.00 Poročila; 12.30 Sadovi zemlje; 13.25
Split - morje; 14.00 Apokalipsa, dok; 15.05
Mir in dobrota; 15.40 Poročila; 15.50
Poletni solsticij (2), drama, 2005 (Jan
Niklas); 17.20 Skrivno življenje primatov,
dok; 18.15 Po lepi naši: Ljubeščica (1);
19.15 Loto; 19.30 Dnevnik; 20.10 Veliko
mesto, serija; 21.30 Jadranske igre, razve-
drilna oddaja; 23.25 Poročila; 23.40 Novi-
ce iz kulture; 23.50 Gospodična Marple:
Skrivnost dvorca Chimneys, kriminalka,
2010 (Julia McKenzie); 1.20 Ponovitve.;

HTV 2 ■ 7.40 Orkester mladih Evrop-
ske unije; 8.20 Komu zvoni, pustolovski
film, 1943 (Gary Cooper); 10.50 Portreti
cerkve in mesta, dok; 11.00 Maša, prenos
iz Kraljevca na Sotli; 12.00 Biblija; 12.15
Hotel Schwarzwaldhof, serija; 13.45 Pula:
Klape v Areni, posnetek; 15.05 Opera pod
zvezdami, posnetek; 16.15 Maraton ladij,
reportaža; 16.25 Košarka, turnir v Lon-
donu: Hrvaška - Kitajska, prenos; 18.10
Magazin nogometne Lige prvakov; 18.35
Stoletje kinematografije v Splitu, dok;
19.30 Garaža; 20.00 Gospodar prstanov:
Vrnitev kralja, zf film, 2002 (Ellijah Wood);
23.25 Vrtoglavica, kriminalka, 1958 (Ja-
mes Stewart); 1.30 Glasbeni program.;

AVSTRIJA 1 ■ 7.30 Otroški program;
10.10 Sam proti času, serija; 10.35 Sam
proti času, serija; 11.00 Big Time Rush,
serija; 11.25 Športni pregled; 12.10 Gol,
komedija, 2005 (Kuno Becker); 14.00 Dvoj-
ne težave, akcijska komedija, 1984 (Bud
Spencer); 15.45 Nogomet, avstrijska liga,
prenos; 18.00 Nogometna arena; 18.40
Kobra 11, serija; 19.30 Čili, magazin; 20.00
Čas v sliki; 20.15 Hancock, akcijska kome-
dija, 2008 (Will Smith); 21.35 Čas v sliki;
21.45 Na kraju zločina: Miami, serija;
22.30 Preiskovalci na delu, serija; 23.10
Monk, serija; 23.50 Columbo: Umor v bis-
troju, kriminalka, 1976 (Peter Falk); 1.00
Usodne lekcije, triler, 2004 (Erika Eleniak).

AVSTRIJA 2 ■ 9.00 Čas v sliki; 9.05
Aviso, magazin; 9.30 Martin Grubinger -
jurišnik, dok; 10.05 Pervsko tekmovanje
Hans Gabor Belvedere, dok; 10.35 Reke
užitkov, dok; 11.00 Čas v sliki; 11.05
Češnje iz sosedovega vrta, komedija, 1956
(Oskar Sima); 12.30 Orientacija; 13.00 Čas
v sliki; 13.05 Panorama; 13.30 Tuja domo-
vina, dok; 14.00 Pogledi s strani; 14.10
Cesarski lov v Salzkammergutu, domovin-
ski film, 1955 (Hans von Borsody); 15.45
Za živali, dok; 16.05 Najlepši angleški
vrtovi, _dok; 16.30 Doživetje Avstrija, dok;
17.00 Čas v sliki; 17.05 Sveže postreženo,
dok; 17.50 Poštna loterija; 18.25 Podo-
be Avstrije; 19.00 Zvezna dežela danes;
19.30 Čas v sliki; 20.05 Pogledi s strani;
20.15 Kraj zločina: Roparji templja, kri-
minalka, 2009 (Alex Prahl); 21.50 Čas v
sliki; 21.55 Zgodbe za vsakdan, dok; 22.45
Plaže šestdesetih: Copacabana, dok; 23.25
Črni Orfej, drama, 1958 (Breno Mello); 1.10
Aviso, magazin.

MADŽARSKA 1 ■ 9.00 Verski pro-
gram; 12.01 Poročila, Vreme, Šport; 12.05
Telešport; 12.40 SP v kajaku in kanuju
2011; 15.40 Nogomet - Ujpest FC : DVTK;
18.00 Anno; 18.30 Orseg, dok. film; 19.30
Dnevnik, Šport, Vreme; 20.10 Pogovor z
madžarskim predsednikom Palom Schmit-
tom; 20.40 Amadeus, am. drama; 23.40
Poročila, Šport; 23.50 Zlatifest; 0.20 Nelly,
fr. drama.

MADŽARSKA 2 ■ 9.00 Za otroke in
mlade; 10.25 Hvala, otroci so v redu!, fr.
nad; 12.05 Verski program; 14.50 Piller;
15.45 Don Matteo, it. nad; 16.35 Rozsa
Sandor, madž. nad; 17.25 Voyager, it. nad;
17.55 Zdravstvo v Evropi, dok; 18.40 Risan-
ka; 19.00 Pri Maupassantu, fr. nad; 20.00
Poročila, Vreme, Šport; 20.30 McLeodove
hčere, avstral. nan; 21.15 Koncert Zolta-
na Mage; 22.10 A boldogsag szine, madž.
film; 23.35 Nogomet - Ujpest FC : DVTK;
1.20 Moj Imre Antal.;

SPORTKLUB ■ 7.50 Tenis, ATP
Masters: Cincinnati - polfinale, pon; 11.50
Nogomet, Premier liga: Arsenal - Liverpo-
ol, pon; 14.15 Nogomet, nPower Champi-
onship: West Ham United - Leeds United,
v živo; 16.30 Nogomet, nizozemska liga:
ADO Den Haag - PSV, v živo; 18.30 Tenis,
ATP Masters: Cincinnati - finale, v živo;
20.45 Nogomet, Premier liga: Bolton -
Manchester City, prvič; 22.40 Magazinska
oddaja: Inside Racing; 23.10 Nogomet,
argentinska liga: Newell's Old Boys - Boca
Juniors, v živo.

SPORTKLUB+ ■ 8.00 Košarka, pokal
Beko: Belgija - Turčija; 10.00 Telemarke-
ting; 11.00 Košarka, pokal Beko: Nemči-
ja - Grčija; 12.45 Nogomet, Premier liga:
Arsenal - Liverpool; 14.30 Goli Premier
lige; 15.00 Nogomet, Premier liga: Wol-
verhampton - Fulham; 17.00 Nogomet,
Premier liga: Bolton - Manchester City;

19.00 Nogomet, ruska liga: Anji - Dinamo;
20.45 Nogomet, nizozemska liga: ADO Den
Haag - PSV; 22.30 Košarka, pokal Beko:
Nemčija - Turčija.

ŠPORT TV 1 ■ 7.30 Košarka: Najboljše
tekme, FIBA SP 2010: Četrtfinale: Litva -
Argentina; 9.30 Top Shop; 10.00 Nogomet:
MLS, New England Revolution - New York
Red Bulls; 12.00 Top Shop; 12.30 Maga-
zin: Odštevanje do Londona, 82. oddaja;
13.00 Motokros: MX2, VN Velike Britanije,
prva dirka; 14.00 Motokros: MX1, VN Veli-
ke Britanije, prva dirka; 15.00 Magazin:
Emotions, 10. oddaja; 15.30 Avtomobili-
zem: RACEit, 5. oddaja; 16.00 Motokros:
MX2, VN Velike Britanije, druga dirka;
17.00 Motokros: MX1, VN Velike Britanije,
druga dirka; 18.00 Nogomet: Prva liga,
Domžale - Gorica; 19.50 Nogomet: Primera
Division, Napoved sezone; 20.55 Magazin:
Odštevanje do Londona, 82. oddaja; 21.25
Košarka: Pripravljalni turnir, Srbija - Fran-
cija; 23.30 Reli: WRC, Nemčija, vrhunci 3.
dneva.

ŠPORT TV 2 ■ 8.05 Nogomet: Naj-
boljše tekme sezone, Serie A: Napoli -
Catania; 10.05 Top Shop; 10.35 Rugb-
y: Najboljše tekme sezone, Pokal šestih
narodov: Francija - Škotska; 12.30 Top
Shop; 13.00 Košarka: FIBA Basketball, 239.
oddaja; 13.25 Tenis: ATP magazin, 54.
oddaja; 13.55 Odbojka: Velika nagrada,
Poljska - Kitajska; 16.00 Reli: WRC, Nemči-
ja, Power Stage; 17.00 Nogomet: Campeo-
nato Brasileiro, Corinthians - Figueirense;
19.00 Košarka: Najboljše tekme sezone,
NLB liga: Široki - Olimpija; 20.55 Nogomet:
Campeonato Brasileiro, Internacional -
Flamengo; 23.00 Tenis: ATP magazin, 54.
oddaja; 23.30 Ekstremni športi: World of
Free Sports, 183. oddaja: PKRA World Seri-
es 2011 - Mexico.

EUROSPORT ■ 8.30 Kolesarstvo, Dir-
ka po Španiji, posnetek; 10.00 Kanu, SP,
prenos; 13.00 Kanu, SP, prenos; 14.00
Avtomobilizem, Formula Reanult, prenos
iz Silverstonea; 15.00 Kolesarstvo, Cyclas-
sics, prenos iz Hamburga; 16.30 Kolesar-
stvo, Dirka po Španiji, 2. etapa, prenos;
17.45 Nogomet, SP do 20. let, posnetek;
18.45 Avtomobilizem, magazin; 19.00
Tenis, WTA turnir v Cincinnatiju, posne-
tek; 20.00 Tenis, WTA turnir v Cincinna-
tiju, posnetek; 22.00 Tenis, WTA turnir v
Cincinnatiju, prenos; 23.45 Nogomet, SP
do 20. let, posnetek; 1.15 Avtomobilizem,
magazin.

Tri leta, od 1869 do 1872, se
je šolal v madžarskem mestu
Koesegu (Guens). Svoje prvo
vojaško usposabljanje, ki pa
je trajalo samo kratek čas, bo
opravil na Ogrskem, že leta
1872 je nadaljeval s šolanjem
na Kadetski šoli v Libenau pri
Gradcu. S šestnajstimi leti, še
kot gojenec vojaške šola, si bo
prislužil prvi čin, desetarski.
Po dveletnem šolanju, ki ga je
končal z izrednim uspehom,
si bo mimo vrste prislužil čin
poročnika, star samo 19 leta.
Vrnili so ga v garnizon na Ogr-
skem, kjer se je pričela njegova
aktivna vojaška kariera. Dve
leti pozneje bo doživel svoj
ognjeni krst v okupaciji Bosne
in Hercegovine in si prislužil
prvo vojno odlikovanje: oficir-
ski križ 3. stopnje za zasluge.

Leta 1880 je dobil čin nad-
poročnika, naslednje leto ga
bodo poslali na dveletno šola-
nje na vojno šolo na Dunaju, ki
jo bo končal z izvrstnim uspe-
hom. Prislužil si bo mesto ča-
stnika v generalštabu in s tem
statusom bo služboval v po-
veljstvu 63. pehotne brigade.
V letih med 1887 in 1891 bo na
najbolj prestižni vojaški aka-
demiji Marije Terezije v Dunaj-
skem Novem mestu delal kot
predavatelj in inštruktor za
celo tri različne predmete: tak-
tiko, vojno organizacijo in zgo-
dovino vojskovanja.

Tu se bo preizkusil tudi
kot pisatelj. Napisal bo svojo
prvo knjigo, "Durch Bosnien" ,
prvi avstro-ogrski vodič skozi
Bosno. Po izkušnji predavate-
lja na vojni akademiji mu bodo
podelili pruski red krone III. ra-
zreda. Po odhodu z vojaške aka-
demije bo pri 36 letih dobil prvi
visoki častniški čin, čin major-
ja, in znova bo dobil službo ča-
stnika v generalštabu dvojne
monarhije. Leta 1895 bo imel
čin podpolkovnika in postal

Knjiga Mira Simčiča je izšla pri
založbi Intelektualne storitve
v Kopru. Naročila tel. 040 67
16 97, e-pošta katarinasimcic@
gmail.com.

bo najprej načelnik štaba divi-
zije v Plznu, pozneje pa v Mo-
starju in v Košicah. Kot častnik
na visokih dolžnostih bo služ-
boval v različnih delih dvojne
monarhije.

Čin polkovnika je dobil
1897. leta in poveljaval je la-
stnemu bataljonu. Leto pozne-
je je bil imenovan za načelnika
glavnega štaba 8. korpusa v
Pragi, kjer je ostal šest let. Po
končanem službovanju v Pragi
je dobil čin generalmajorja
in postal poveljnik 14. peho-
tne brigade v Petrovaradinu.
Leta 1904 je svojemu priimku
dodal plemiški naziv pleme-
niti, leto dni pred začetkom
vojne je postal pehotni general
in prevzel poveljstvo 6. korpu-
sa v Košicah. Na tej dolžnosti bo
dočakal začetek prve svetov-
ne vojne in se udeležil bojev v
Galiciji. Spomladi leta 1918 je
postal feldmaršal, edini med
častniki dvojne monarhije iz
vrst južnih Slovanov v celotni
zgodovini avstro-ogrske vojske.

Leta 1907 so mu dodelili red
železne krone III. razreda, dve
leti pozneje pa viteški križ Le-
opoldovega reda. Leta 1907 je
dobil službo v Zagrebu, kjer je
poveljeval hrvaško-slavonske-
mu 7. domobranskemu okrož-
ju. Pod njegovim poveljstvom
bo 42. domobranska divizija
("vražja") postala najboljša do-
mobranska divizija v cesarstvu.

Še nekaj besed o njegovih
odlikovanjih, čeprav vseh ne
bomo naštevali. V prvi svetov-
ni vojni so podelili 120 redov
Marije Terezije, ki so bila v av-
stro-ogrski vojski najvišja odli-
kovanja. Šlo je za individualna
in izjemno visoka odlikova-
nja, vsi odlikovanci so v času
prve svetovne vojne dobili po
eno, le Svetozar Borojevic je
prejel dve. Prvo mu je podelil
cesar Karel I. na svojo osebno
pobudo za uspešno povelje-
vanje v deseti soški bitki. Bo-
rojevic ga je prejel leta 1917 v
Sežani. Posmrtno, leta 1931, so
mu podelili še red Marije Tere-
zije viteške stopnje za njegove
zasluge za zmago vojske dvojne
monarhije pri Komarowu v Ga-
liciji.

Tu je prišlo do zanimivega
in dokaj nenavadnega zapleta.
Nenavadnega zato, ker je bilo
prvo odlikovanje višje od dru-
gega, običaj je bil, da isti osebi
najprej dodelijo nižje odliko-
vanje, šele pozneje pa višje. Pri
Borojevicu se je zgodilo naspro-
tno, saj je najprej dobil najvišje
odlikovanje, šele potem, po-
smrtno, pa odlikovanje nižje-
ga reda. Najvišje odlikovanje je
dobil po osebni odločitvi cesar-
ja Karla I., ki je imel diskrecij-
sko pravico, da je sam odločal
o takšnih zadevah.
Za odlikovanje viteški križ
Marije Terezije pa je Boroje-
vica predlagal njegov neposre-
dni predpostavljeni poveljnik
4. armade general Moritz Ritter
von Auffenberg jeseni leta 1914.
V svojem predlogu je ocenil, da
je Borojevicev 6. korpus s svojo
držo in vztrajnostjo odločil-
no prispeval k zmagi vojske
dvojne monarhije nad Rusi v
bitki pri Komarovu. Iz nezna-
nih razlogov se je prošnja zata-
knila v cesarskih pisarnah. Ko
pa je Borojevicu cesar osebno
podelil red Marije Terezije
komturske stopnje, je birokra-
cija v cesarjevih pisarnah prvi
predlog za odlikovanje von
Auffenberga enostavno dala v
predal, saj naj bi ta visoka odli-
kovanja bila osebna in se jih v
načelu ni dodeljevalo večkrat.
Šele Republika Avstrija, ki se je
živega Borojevica bala in mu ni
hotela dati niti skromne pokoj-
nine, je popravila napako cesar-
ske birokracije. Ko je Borojevic

prejel red Marije Terezije kom-
turske stopnje, je dobil pravico
do viteškega naziva ogrskega
barona. Borojevicu se je zdelo,
da je premalo dobil za svoje za-
sluge, in cesarja je leta 1917 za-
prosil za naziv grofa, kar pa je
cesar zavrnil.

Svoje prvo odlikovanje je dobil
v bojih za okupacijo Bosne in
Hercegovine, s to deželo je po-
vezano tudi njegovo prvo pisa-
teljsko delo Skozi Bosno. Ta čas
je bil usoden za evropske dežele
in posledice čutimo še danes,
še zlasti na Balkanu. Človek
se danes upravičeno vpraša,
ali so mogoče prav dogodki iz
leta 1877/78 bili pomemben vir
zla in vojn, smrti milijonov in
množičnega trpljenja ljudstev,
ki so Evropo in svet prizadeli v
20. stoletju.

Fascinira podatek, da je
Evropa 99 let, od bitke pri Wa-
terloou (16.-19. junij 1815) do 28.
julija 1914, bolj ali manj živela
v miru in da v tem času ni bilo
niti ene vojne, v kateri bi bilo
sodelovalo več držav. Mir je
Evropi omogočil razcvet, go-
spodarski in kulturni preporod,
toda zbudil je v evropski vlada-
joči eliti tudi politično prepo-
tentnost, aroganco, občutek
evropske večvrednosti, kolo-
nialistični duh, rivalstvo, poli-
tične in vojaške ambicije, ki so
se pokazale kot nerealne in so
po prvi svetovni vojni pripelja-
le celotno Evropo v večdesetle-
tno hudo kolektivno nesrečo.

Prva svetovna vojna je pov-
zročila, da so - po vojni - vse
evropske dežele bankrotirale,
tako poraženci kot zmagoval-
ci. Pravi zmagovalec prve sve-
tovne vojne so bile edino ZDA.
Zavihtele so se v sedlo, kjer so
še danes. Borojevic je imel to
osebno življenjsko srečo ali pa
nesrečo, da se je rodil v tem
usodnem času ter da je v teh
prelomnih časih kot mlad po-
ročnik prišel v Bosno, v deželo,
ki so jo pred dvestotimi leti za-
pustili njegovi predniki Boroje-
vici ter se naselili v zapuščeni
Vojni krajini.

Telesi sta se privili drugo k drugemu. Dišal je prijetno, malo po
popitem, malo po čistoči, po milu in svežem, nežnem pralnem
prašku. Njegov mehki pulover je dehtel. In to ji je bilo še posebej
všeč; nikakršen divji, nasilni, pretirani vonj aftershava for real
men se ni širil od njega. Voljno se je prepustila glasbi in nežne-
mu objemu.

Koliko časa je pravzaprav minilo? Zavrtelo se je kot ... kot
kakšen vrtoglav tobogan. In omotična je, kot si najverjetneje po
vožnji z vrtiljakom. Je bilo pol ure? Več? Manj? Zdelo se ji je, da je
bil le trenutek. Ali pa je minil ves večer?

Pogledala je na uro. Niti polna ura ni pretekla od takrat, ko je
zaslišala Armstrongov glas. Nič dlje ni trajalo.

Nasmehnila se je. Kot da se ni nič zgodilo, sedi za mizo, srka
vino in grizlja pecivo.

Na plesišču se zdaj na veliko pleše. No ja, bolj divja in nori.
Ravnokar vrtijo popularno turbo polko. Glasnost so privili in po-
skakujoča gmota se organizira v kolono. Drug drugega grabijo za
ramena. Zdaj zdaj se bodo podali na lov. Med mizami bodo na
silo vlekli medse tiste, ki ne plešejo. Tega še posebej ni marala,
tega siljenja.

Ogrnila si je plašč in se umaknila ven. Pred tem je z mize izma-
knila cigareto. Po vsem tem ji bo nekaj dimov prav prijalo.

Zunaj na srečo ni bilo nikogar. Bilo je prijetno hladno, hrup
manjši, zrak neprimerno boljši. Čeprav se notri ni kadilo, je bil
zrak v prostoru gost, da bi ga rezal. Znoj, vročina, hrup, vonj po
hrani, alkoholu. Tukaj, za stekleno steno, zastrto z debelimi zave-
sami, pa blažen mir.

Edino ognja ji nihče ni mogel ponuditi. Morala se bo vrniti v
dvorano. Smuknila je skozi špranjo v zavesi, stopila do mize in
pograbila najbližji vžigalnik. Poskakujoča in vriskajoča človeška
kača se je zvirala na drugi strani dvorane. Prvi v koloni, biologija-
kemija, topoglav in prazen, a prostodušen veseljak, je vodil. Dlan
je stisnil v pest in roko kot kakšen dimnik molel navpično v zrak.
Z drugo je vlekel za namišljeno ročico. Ob tem je sopihal in spuščal
zvoke parne lokomotive. Ostali so navdušeno povzemali njegovo
sopihanje. Zdaj bodo nekaj časa vlak.

Ko je segala po vžigalniku, jo je za trenutek prešinil občutek,
da jo nekdo opazuje. Prav nič je ni mikalo, da bi preverila, ali jo
res ali se ji dozdeva. Pograbila je roza vžigalnik in smuknila ven.
Zaprla je vrata za seboj in si prižgala cigareto. Močno je potegnila.

Prvič v življenju je prevarala moža. Prvič, odkar je poročena,
je imela odnos z drugim moškim.

Najprej je pomislila, ali ji je žal ... in ugotovila, da ne. Vedela je,
da tega ne bo ponovila, da se ne bo spustila v razmerje. Čeprav ji
je simpatičen, ga ne ljubi. Ljubi svojo družino. Ampak možu ne bo
povedala. Preveč bi ga prizadelo. In rada ga ima. Vseeno pa ji ni
žal. Bilo je neverjetno lepo, nežno, čarobno. Kot v kakem drugem
svetu. Kako se je sploh spustila v to? Splet okoliščin? ... Najverje-
tneje res. Najprej Armstrong, potem povabilo na ples, njegov vonj,
nežni pulover, pogled.

Potlej je odšel, se umaknil, ona se je vrnila. Potrebovala je
pijačo, da se zave, kaj se je zgodilo. Najbolj ji je bilo všeč, da nista
govorila. Po tistem, ko jo je zaprosil za ples, ni bila med njima iz-
rečena niti ena sama beseda.

Ko je Večer objavil razmišljanje ugle-
dnega profesorja dr. Vlada Sruka na
to temo, je to takoj vznemirilo pisca
pisem bralcev Valterja Drozga. Žal
ne tako, kot si je to najbrž želel prof.
Sruk, tako torej, da bi pritegnil k raz-
misleku o nujnosti kritičnega, levega
družbenega angažmaja. Drozg je raje
pričel jadikovati, kakšne vse pomi-
sleke da ima v zvezi s Francijem Žni-
daršičem in Vilijem Rezmanom. Pri
tem mu je nekako "ušlo" strinjanje z
Vladom Srukom. Pravi, da se "v celoti
lahko strinja" z vsebino Srukovega pri-
spevka. A ker profesor Sruk ni napisal
o Žnidaršiču in Rezmanu nič žaljivega,
prej nasprotno, je nekaj žaljivk in laži,
Drozg jim pravi pomisleki, dodal pač
kar sam. Poglejmo si na kratko ta cve-
tober (le kar zadeva mene).

Valter Drozg zavajajoče piše, da
naj bi bili ustanovitelji nove stranke
"krivi" cele vrste grdobij. Meni očita,
da sem član že "najmanj" tretje stran-
ke, kar da ni dobra popotnica. To pre-
prosto ni res. Nisem ne ustanovitelj
stranke in še manj je Demokratič-
na stranka dela moja "najmanj tretja
stranka". Ker g. Drozg ve, da sem bil v
DZ izvoljen dvakrat kot nestrankarski
kandidat (on me je obakrat podpiral)
ter da sem bil dvanajst let nestrankar-
ski župan. G. Drozg mimogrede pozabi
na svojega političnega šefa Karla Erjav-
ca, ki je (bil) član vsaj štirih strank. In
čeprav je Drozg dolga leta v samem
vrhu DeSUS, se gladko zlaže, da so me
iz te stranke izključili. Pozabi poveda-
ti, da so me "preganjali" med drugim
prav zato, ker nisem hotel vstopi-
ti v njihovo stranko. V stranki, tako
pravi, se "je treba podrejati večini".
Tako leninistično vzdušje sem sam
res zaznal v "njegovi" stranki. In ker
se temu nisem hotel podrediti, kot se
je lahko on, pač nisem želel biti njen
član. Iz stranke, katere član nisem
nikoli bil, pa me tudi ni mogoče iz-
ključiti, g. Drozg!

Valter Drozg pravi, da nisem mogel
uveljavljati svoje volje. Sam sem po-
tolažen, da mi jo je uspelo uveljaviti
na primer takrat, ko sem nasproto-
val silni ambiciji Karla Erjavca, da bi
vnovič postal minister za obrambo. In
mi je žal, da svoje volje nisem mogel
uveljaviti takrat, ko nisem podpiral
DeSUS-ovih favoritov Gjerkeša, Bu-
čanove, Žarniča ... Žal mi je tudi, da
nisem prodrl z idejo, da bi v času krize
zamrznili najvišje pokojnine, tistih
nižjih pa ne ... Sem pa vesel, da so mi
doslej volivke/-ci na državnozborskih
volitvah zaupali kot nečlanu DeSUS
bistveno več glasov kot posamezni-
kom iz vodstva te stranke. Morda pa
Drozga prav to grize, da mi očita, da
nisem človek, ki je pripravljen razisko-
vati, študirati, pač pa bolj šušmariti in
slepo izvrševati direktive. Le od kod se
mu je vzela vsa ta modrost?

Za konec pa lahko Drozga le po-
tolažim. Nič preveč jezen nisem na
DeSUS, kot zatrjuje, če imamo pod tem
pojmom v mislih številne volivke/-
ce, ki izbirajo v skladu s svojimi poli-
tičnimi interesi, preferencami. Tudi
do vodstva ne gojim nobene averzije.
Mar ni opazil, da jih pustim povsem
na miru? Morda pa je g. Drozg jezen
name, da me brez potrebe vlači po
zobeh? Sem pa zelo zadovoljen, da
sem lahko tudi sedaj povsem "nepo-
drejen", neodvisen in daleč od njih! In
da lahko sodelujem z Demokratično
stranko dela, kjer bomo, za to si bom
prizadeval, uveljavili drugačen tip de-
mokracije kot v DeSUS. In ni moj cilj,
da bi predvsem slabil druge stranke,
kar je še eden od zapisanih strahov
g. Drozga. Mi tudi ni treba v kakšno
od drugih strank, čeprav so prijazno
ponudili sodelovanje. Poskušal bom
skupaj s stranko dela kaj storiti za pre-
seganje sedanjih družbenih razmer,
kar je poanta Srukovega pisanja in
kar je Drozg povsem (namerno?) spre-
gledal.

Tako opravičuješ svoja dejanja in
člene v občinskem glasilu občine Šen-
tilj v aprilu 2011. Glede tvojih bregov,
ustvarjenih ob volitvah, ki sem jih
omenil v zadnjem pismu bralcev,
meniš, da stvari le niso tako ozke. Če
so bregovi, si preberi članka politič-
nih strank SMS zeleni Evrope in SD v
istem glasilu pa globoko v sebi o vsem
premisli. Nisi pa odgovoril, zakaj eni
plačujemo NUSZ, tisti v tvoji indu-
strijski coni pa ne. Z namišljeno indu-
strijsko cono si želel upravičiti nakup
17.300 m2 kmetijskih zemljišč po
osem evrov. V omenjeni coni sta žena
in svakinja lastnici določenih parcel.
Ker se v tednu, ki si ga določil, nismo
odločili prodati svoje lastnine, so se
uresničile govorice v tem kraju - če
ne boste prodali, boste pa plačeva-
li visok NUSZ (100 točk). Dobili smo
odločbo z zares visokimi zneski. Pro-
daje ni bilo, ker občina ni bila pripra-
vljena plačati odškodnine za naseljeni
objekt (Gursova cena 25.000 evrov),
in tudi pri površini zemljišča bi bili
oškodovani za 130 m2. Svakinja -
večinska lastnica, je morala plačati
162.852 SIT (679,57 evra) za 1484 m2
za leto 2006, podobno tudi v letu 2007.
Njeni mesečni prejemki pa so znašali
ca. 250 evrov. V upanju, da bo lahko
rešila svoj problem na občini, so ji
tam povedali, da mora pritožbo vlo-
žiti na Durs Maribor. Pritožba je vlo-
žena, dopis potuje z Dursa na občino,
da občina ponovno preuči zadevo, da
mogoče le ni kaj narobe. Občina odgo-
varja Dursu, da se pritožbi ne ugodi,
da sta omenjeni parceli po družbe-
nem planu industrijska cona. Plačaj,
če pa ne bo za preživetje, sta tu Rdeči
križ in Karitas, ki sta tudi poskušala
pomagati, vendar ne najbolj uspešno.
Težko je človeku, ki je celo življenje
živel pošteno, jemati miloščino - za
druge pa obstajajo členi (mogoče jih
tudi ni), s katerimi župan omogoča že
šest let brezplačno uporabo 17.300 m2
občinskega zemljišča (županova indu-
strijska cona).

Pritožbo obravnava tudi drugo-
stopenjski organ Dursa; ta dvomi, da
je bilo v konkretnem primeru stanje
pravilno ugotovljeno. Iz listin v spisu
ni razvidno, kateri prostorski izved-
beni akt je bil sprejet za to območje,
na katerem so naše parcele, niti ni raz-
vidno, da so ta zemljišča komunalno
opremljena, da se plačuje NUSZ.

Z zgoraj navedenim utemeljujejo
svojo odločitev, da se pritožbi ugodi.
Ko ugotoviš, da večkrat izrečena laž
ne bo postala resnica, priznaš, da so
omenjene parcele po dolgoročnem
prostorskem planu namenjene za sta-
novanjsko gradnjo. Zgoraj navedeno te
prisili, da znižaš točke na deset točk -
stanovanjska gradnja.

Po priznanju občinskega organa,
da ta zemljišča niso industrijska cona,
in po svojih ugotovitvah izda Durs
nove odločbe za leti 2006 in 2007, zni-
žane za 90 točk. Na izdane odločbe
organ občine ni imel pripomb, obdr-
žal pa je ca. 1400 evrov - nezakonito
pobranih za 90 točk.

KOPRODUKCIJA Z LUTKOVNIM GLEDALIŠČEM MARIBOR
PREMIERA Z- SEPTEMBRA 2011 V STARI DVORANI

Vpis v otroška abonmaja KRESNIČKA, ob 10. uri, in
ZVEZDICA, ob 11.30, ter abonmaja za odrasle REDNI
TESPIS in IZBIRNI ORFEJ bo od 12. 9. do 3. 10. 2011.

Dosedanji abonenti bodo svoj abonmajski sedež lahko obnovili od ponedeljka,
12. 9., do vključno srede, 21. 9. Novi abonenti ste k vpisu vabljeni od četrtka,
22. 9., do vključno ponedeljka, 3. 10.

Blagajna je odprta vsak delavnik od 9.00 do 13.00, ob sredah do 17.00 in uro pred
predstavo. Informacije po tel. 02 749 32 50, info@mgp.si, www.mgp.si.

- zaključna koncerta udeležencev festivala. Petek, 26. 8., ob 11.00 pred mestno
hišo, ob 17.00 na dvorišču minoritskega samostana.

Koncert WALDHUETTER & BRAT (harmonika, kitara, vokal).
Šilihova dvorana OS Gustava Šiliha, nedelja, 21. 8., ob 19.00.

VERONIKINI VEČERI 2011: večer poezije s podelitvijo Veronikine nagrade 2011 in
zlatnika poezije 2011. Stari grad, torek, 23. 8., ob 19.30.

Koncert ŠKM BANDA (SLO) & KHUDA (VB). eMCe plac, danes, 20. 8., ob 22.00.
Koncert BIG BAND VOX z gosti (SLO). eMCe plac, nedelja, 21. 8., ob 21.00.
Koncert SREČNA MLADINA & MUŠKAT HAMBURG.

Koncert GOBLINI (SRB), TAHIJEVI KMETOVI (HR), THE HANGOVER (HR).
Unterhund, danes, 20.8., ob 21.00.

Koncert JARARAJA (večer svetovnih viž in slovenske ljudske glasbe). Evropska
ploščad, danes, 20. 8., ob 21.00.

Ustvarjalna delavnica Mladi arhitekti odgovornega mesta.
Mentorica: Moira Kobše. Od ponedeljka, 22. 8., do srede, 24. 8.

|_Ll!KCY\U Lutkovna predstava ZGODBAV BELEM (Natascha
C L i DA; I i Čl-' Gundacker in Joachim Berger, Avstrija). Danes, 20. 8.,
« .mi . i_V ob 19.00 pri Minoritih in v nedeljo, 21. 8., ob 10.00

Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož vabi družine na Muzejski vikend: izdelovali boste
slane in peščene slike. Ptujski grad, nedelja, 21. 8., od 10.00 do 16.00.

Klovnsko-cirkuška predstava za otroke: SKORAJ NAJBOLJŠI CIRKUS
(produkcija: Teater Cizamo). Letni oder, torek, 23. 8., ob 18.00.

v Mestnih četrtih Lava, Nova vas in Slavka Slandra. Od ponedeljka do petka, med
22. in 30. 8., med 9.00 in 12.00.

Počitniške ustvarjalno-zabavne delavnice. Od ponedeljka do petka,
med 22. in 30. 8., od 10.00 do 13.00 v Celjskem mladinskem centru.

Ponirkova otroška delavnica: ustvarjalnica na plaži.
Danes, 20. 8., in v nedeljo, 21. 8., med 17.00 in 19.00.

Otroška ustvarjalna delavnica Spoznavam druge kulture - Evropa in EU.
MKC Slovenj Gradec, ponedeljek, 22. 8., in sreda, 24. 8., ob 10.00.

Komedija SLOVENIJA IMA AVDICIJO (produkcija: Cafe teater).
Letni oder, petek, 26. 8., ob 21.00.

Komedija GOSPODIČNA MICI (Fran Milčinski) v izvedi Gledališkega društva
Vurberk. Grajski letni oder, danes, 20. 8., in v nedeljo, 21. 8., ob 20.00.

Kino na prostem: VESELO GOSTIVANJE. Grad Slovenska Bistrica, petek, 26. 8., ob 21.00.

MCC international Stand-up comedy show: David Whitney (GB), Srdan Jovanovič
(SRB), Dušan Tomič - Dule (SLO). MCC atrij, danes, 20. 8., ob 21.00.

s pesniki: Irena Delonga (HR), Ivan Landzhev (BG), Tomaž Šalamun (SLO), Jan
Gavura (SK). Grad Ormož, torek, 23. 8., ob 20.00.

RISBE IZ POPOTNIH SKICIRK: razstavlja Ervin Kralj.
Razstava je posvečena umetnikovi 70-letnici.
Na ogled do 27. 8.

Galerijaje od odprta od torka do petka med 9.00 in 13.00
ter med 16.00 in 18.00, v soboto od 10.00 do 13.00.

Otvoritev razstave del Saše Bezjak: OGLEDALCE,
PLAVUT IN OBLEKA SO ŠLI NA SPREHOD.
Nedelja, 21. 8., ob 10.00.
Razstava PREDSTAVITEV/PONAZORITEV -
_PRESENTATION/REPRESENTATION. Na ogled do 21. 8.

Otvoritev razstave Scott Hocking: PHOTOGRAPHS / FOTOGRAFIJE.
Sreda, 24. 8., ob 19.00. Na ogled do 14. 9.

Razstava slikarskih del mariborskega akademskega slikarja
Ivana Kosa: OLJA IN AKVARELI. Na ogled do 3. 9.

Razstave so od 4. 7. do 20. 8. na ogled vsak dan med 8.00 in 14.00, ob sredah med
8.00 in 17.00 ter ob sobotah med 9.00 in 13.00. Vstopnine ni.

- SPOMENIK MARIBORSKI INDUSTRIJI - industrijski
Maribor v 20. stoletju, stalna razstava.

- ČLOVEKA NIKAR ... boji za slovenske severne meje
junij-julij 1991, občasna razstava.

Poletni delovni čas (do 31. 8.): od ponedeljka do petka med 8.00 in 16.00, v soboto
med 9.00 in 12.00.

Razstava ročno izdelanih lutk: LUTKE ŽIVIJO Z NAMI
Predstavljajo slovenske pisateljice in pisatelje:
ANDREJ ROZMAN - ROZA

Razstava ŽIVLJENJE IN DELO AKADEMSKEGA SLIKARJA RUDOLFA KOTNIKA
Knjižnica Bistrica ob Dravi
Razstava PRETEKLOST DANES
Knjižnica Šentilj

Razstava FOSILI IN MINERALI SLOVENIJE
Knjižnica Kamnica
Razstava VIZA ZA ŽIVLJENJE
Knjižnica Pesnica

Upodobitev dvorca Betnava skozi čas, občasna razstava.
Galerija je odprta od 10.00 do 16.00 vsak delovni dan.

z vrhunskimi
štajerskimi vini,
ročno izdelani
pralineji, darila
in spominki,
prireditve ...
Razstaviščni, turistično-informacijski,
degustacijski in prodajni center. Delovni
čas: vsak dan od 10.00 do 20.00.
Informacije: www.maribor-pohorje.si,
stara-trta@maribor.si, Vojašniška 8,
tel. 02 25 15 100._

Razstava DIALOG, Ksenija Čerče & Anica
Vučetič - na dveh lokacijah:
Razstavni salon Rotovž in Sodni stolp.
Na ogled do 21. 8.

Razstava fotografij Stefi Praprotnik:
SONČNO OKNO. Občina Lenart, avla
Jožeta Hudalesa, na ogled do 31. 8.

Razstava KONTINUITETA. Galerija
sodobne umetnosti Celje in Likovni
salon Celje. Na ogled do 11. 9.
Vadim Fiškin: interaktivna inštalacija
ZAPOMNI SI/REMEMBER. Friderikov
stolp, Stari grad Celje.
Na ogled do 31. 10.

SMRKCI, 3D, sinhronizirano 11.00, 12.50, 14.25, 15.00, 16.35, 17.10, 19.20, 21.30,

Sobota, 20. 8.2011
Ob 9. uri: Družabno-športna prireditev na reki Dravi
»VIII. RUŠKA RANCARIJA«
DOM RIBIŠKE DRUŽINE RUŠE
Ob 10. uri: Lutkovna predstava ZRCALCE (LGNebo)
OTROŠKI ODER na letnem gledališču

V primeru slabega vremena bo prireditev v Domu kulture Ruše.
Ob 17. uri: Delavnica in potep v gozd KAJ MI POJE
PTIČIC A (Andreja Borin, Maruša Zoreč, Tilen Baslet)
ODER POHORSKA PRAVLJICA ZA OTOKE

Ob 18.30 uri: NAREČNE ZGODBE (Milivoj Miki Ros, Agica
Kovše, Jasna B. Staman, Marjan Pungartnik, Mukičova banda iz
Porabja)

V primeru slabega vremena bo prireditev v Domu kulture Ruše.
Ob 20. uri: Komedija POSLEDNJI TERMINA(L)TOR

Nedelja, 21.8.2011
Ob 10. uri: Plesno glasbena animacija
DINOZAVROV PLES in BEN 10 (Alenka Kolman)
OTROŠKI ODER na letnem gledališču

V primeru slabega vremena bo prireditev v Domu kulture Ruše.
Ob 17. uri: Provinca OTROŠKI MOSTfJaswa B. Staman) in
delavnica MLINČKI NA POTOKU (Matej Borin)
ODER POHORSKA PRAVLJICA ZA OTOKE

Ob 18.30 uri: ZOC (ljudska glasbila in plesne viže na Slovenskem -
izvaja "urbani ljudski godec " Tomaž Rauch)
ODER POHORSKA PRAVLJICA ZA ODRASLE
Glazeijeva domačija

V primeru slabega vremena bo prireditev v Domu kulture Ruše.
Ob 20. uri: Komedija SAŠO HRIBAR SHOW (SiTiTeater)
GLAVNI ODER na letnem gledališču

Cenjene obiskovalce obveščamo, daje Informacijska pisarna
Narodnega doma Maribor zaprta do 21. avgusta 2011.

vrta, prodamo 3-sobno stanovanje, ter-
asa, parkirišče, vrt, cena 129.000 EUR.
Tel. 041/216-999. (OJ48195/02/1)
prodam 1-sobno stanovanje v
pritličju, 45 m2. Cena po dogovoru. Tel.
041/837-793. (OJ48208/02/1)
garsonjero na ptuju prodam. Ve-
likost 30 m2, cena 30.000 EUR. Tel.
041/517-001. (OJ48237/02/1)

PTUJ, Rabelčja vas, obnovljeno mansardno
dvoetažno 2-sobno stanovanje, 58,40 m²,
zgrajeno l. 1987, cena 67.900 €.
Informacije: RE/MAX Poetovio, Nepremičninska

družba, d.o.o., Dravska ulica 7, 2250 Ptuj, tel.
02/620 88 17 ali 070/341 092, poetovio@re-max.si

v centru naselja damo v najem op-
remljeno 3-sobno stanovanje v
dvodružinski hiši, s samostojnim vho-
dom, vel. 90 m2, klima, internet,
parkirišče, zelenica ... Tel. 031/683-
868. (OJ48068/02/3)

oddam lepo 2,5-sobno stanovanje
na Taboru z vso opremo za 300 EUR.
Tel. 040/161-648. (OJ48090/02/3)

študentkam oddam dvosobno
stanovanje v Mariboru, v bližini
bolnišnice. GSM 040/602-556.

na pragerskem oddamo delno op-
remljeno 1-sobno stanovanje. Tel.
040/416-462. (OJ48142/02/3)
opremljeno 1-sobno stanovanje

garsonjero, obnovljeno, op-
remljeno, vsi priključki, na Taboru,
zaposleni osebi. Tel. 040/126-330.

novo hišo dvojček v Račah za
175.000 EUR in parcelo v Radizelu pro-
dam. Tel. 040/650-606. (OJ48223/03/1)

poslovni objekt 350 m2, + 1000 m2
dvorišča, začetek ind. cone Ptuj, pro-
dam ali dam v najem. GSM 040/804-
876. (OJ48256/08/1)

kokvalitetna oprema za notranji
poslovni prostor: ordinacija, pisarna,
sprejemnica za stranke in drugo. Zelo
ugodno prodamo. Tel. 031/63-64-20.

karambolirano ali rabljeno
vozilo plačam takoj, uredim prepis,
odvoz. GSM 041/726-236. (OJ35104/12/2)

poškodovano vozilo, tudi to-
talka, pokvarjeno, slabo ohranjeno,
kupim. Prepis, prevoz. GSM 041/679-
029. (OJ35106/12/2)
poškodovano ali rabljeno
vozilo od l. 2000 naprej kupim! Go-
tovina takoj. Tel. 041/761-971.
(OJ35663/12/2)

rabljen ali karamboliran avto-
mobil kupim. Gotovina, prepis. Tel.
031/632-240, 040/466-025.

gotovinsko odkupim rabljeno ali
karambolirano vozilo, uredim prepis
in odvoz. Tel. 041/408-375.

ugodno prodam: ročno stiskal-
nico za grozdje, mlin, koš in 80 l sod.
Tel. 02/4613-568. (OJ48179/16/1)

poceni prodam vino, domače za-
jce, komplet kolesa alu - volvo, hidro-
for, jagenjčke in ovna. Tel. 041/507-
363. (OJ48139/20/1)

čebulo, domačo, ptujsko -
rdečo ter holandsko - rumeno, in
šalotko, ameriško - debelo. Tel.
02/3313-088. (OJ48150/20/1)
prodam koruzo. Tel. 031/767-161.

nesnice, rjave, grahaste, črne,
pred nesnostjo, dostava.Vzreja nesnic
Tibaot. Tel. 02/582-14-01. (OJ47876/21/1)
labradorci, mladiči,
čistokrvni, z rodovnikom. Tel.
041/826-690. (OJ48098/21/1)
prodam pujske, 25 kg, za nadaljnjo
rejo in smrekovo hlodovino. Tel.
041/244-643. (OJ48106/21/1)
odojke ter suhe hrastove in
češnjeve mostnice. Cena za mostnice
400 EUR/m3. Tel. 051/350-608.
(OJ48187/21/1)

veliki črni šnavcer, samček, star
4 mesece, čipiran, cepljen, odličnih
staršev, z rodovnikom, prodam. Tel.
031/627-521, 02/640-88-01.

041/258-494. (OJ48235/21/1)
prodam odojke od 20 do 25 kg, tudi
očistim. Tel. 02/640-6701 ali 031/263-
503. (OJ48261/21/1)

za nedoločen čas s poskusno dobo
šestih mesecev zaposlimo samostojne-
ga KV-inštalaterja ogrevanja z najmanj
10 leti delovnih izkušenj, vozniškim
izpitom in znanjem avtogenega
varjenja. Pisne prošnje z
življenjepisom pošljite najkasneje do 2.
9. 2011 na naslov: Danilo Senegačnik,
s.p., Limbuška c. 54 a, 2000 Maribor.
(OJ48097/23/1)

takoj zaposlimo kvalificirane
elektrikarje s prakso in delovodje
v elektro stroki z znanjem nemščine,
delojevNemčiji in Avstriji. Justinek
Matej, s.p., GSM 041/919-045.
bagerkom@gmail.com. (o: 48102/23/1)

VOZNIKA C-, E-KATEGORIJE za pre-
voze A-I-A z vlačilcem. Tel. 040/698-
280.Avto Branko, d.o.o., Pleterje 14,
Lovrenc/Dr. polju. (OJ48185/23/1)
ZAPOSLIM VOZNIKA C- in E-kategori-
je. GSM 031/618-677.
AVTOPREVOZNIŠTVO Dragan Unuk,
s.p., Keltska 9, MB. (OJ48200/23/1)

ZAPOSLIMO PICOPEKA in osebo za
pomoč v kuhinji (popoldan). Tel.
02/320-44-66. Picerija Pomodoro,
Betnavska 13, MB. (OJ48267/23/1)

SANACIJA HIŠ, RAZPOKE, KERAMI-
KA, vlažni temelji, kleti, drenaže in
drugo. Tel. 040/690-145, SVINGA-
Tišma Milan, d.n.o., Veljka Vlahoviča

polagamo keramiko in izdelujemo
fasade. Tel. 041/333-604. Milan Robič,
s.p., Vranji Vrh 86, Sladki Vrh.

. namenski in hipotekami do 30 let
. lizingi za nakup vozil ali nepremičnin
Tudi za nižje dohodke in poplačila
starih obveznosti!

KREDITI - tudi za višje zneske brez
hipoteke! Odplačilo starih kreditov.
Posredujemo za več kreditodajalcev.
PANTA RHEI & CO, d.n.o., Industrijska
9, MB. Tel. 02/228-3021. (OJ47436/24/1)
GOTOVINA NA OSNOVI VOZILA.
Odplačilo na položnice. Vozilo vam
ostane. Posredujemo za več kreditoda-
jalcev. AVTOMOBILI P.R., d.o.o., Indus-
trijska 9, MB. Tel. 02/228-3020.
(OJ48145/24/1)

urejen, želi spoznati urejeno, postav-
no, privlačno prijateljico. Če želiš, lah-
ko kak teden preživiva na obali. GSM
041/269-541. (OJ48206/26/)

BRUNA, LADIJSKI POD, OPAŽ, rezan
les, drva za kamin, z dostavo, prodam.
Tel. 041/331-831. (OJ37364/30/)
PRODAM BUKOVA DRVA. Tel.
031/245-948. (OJ48063/30/)
OKOLICA ZADRA - NIN, 70 m od mor-
ja, klim. apartmaje ugodno oddamo.
Tel. 0038598867112 www.vrsimulo.
eu. (OJ48101/30/)

APARTMAJE V SABUNIKAH pri Zadru
oddamo. Tel. 040/663-365, Zoran,
www.sabunike.com. (OJ48127/30/)
FRIZERSKO OPREMO PRODAM. Tel.

041/349-586. (OJ48260/30/)
V ČASU TURISTIČNE SEZONE oddamo
apartma, Koper - Žusterna, 50 m do
bazenov in plaže. Tel. 051/364-882.

NA PRELEPEM OTOKU srednje Dal-
macije ugodno oddam lep apartma s
čudovitim pogledom na morje za pri-
jeten poletni oddih. Mobi 031/736-
462. (OJ48266/30/)

Smo uspešno in rastoče podjetje, z 85- letno tradicijo v
logistiki, usmerjeno v kakovost storitev, ki jih zagotavljamo
našim kupcem. Za naš oddelek - VZHOD iščemo mlado in
dinamično osebo,

Vaše pisne prijave z življenjepisom, prosim,
da nam dostavite do 31.08.2011 na naš naslov:

JÖBSTL Gesellschaft m.b.H.
ga. Gudrun Obruly
Gewerbepark 1
A-8142 Wundschuh
T: +43 3135 501 - 816
F: +43 3135 501 - 49
E: gudrun.obruly@joebstl.at

Po dve brezplačni vstopnici za ogled komedije Svetovalnica, ki bo v
soboto, 27. avgusta, ob 20. uri na Letnem odru Ruše, prejmejo:

Po dve brezplačni vstopnici za ogled tekme, ki bo v nedeljo, 21.
avgusta, ob 19. uri na stadionu Ljudski vrt v Mariboru, prejmejo:

Janez Blažič, Stantetova 6, Maribor
Gorazd Perkovič, Kadrenci 18, Cerkvenjak
Dejan Petkovič, Borštnikova 110, Maribor
Marko Hecl, Prešernova ul. 10, Orehova vas
Franc Haler, Veljka Vlahoviča 37, Maribor
Stanislav Slavič, Šarhova 101, Maribor
Slavko Muršič, Gorišnica 20, Gorišnica

Nagrajencem čestitamo. Vstopnice lahko prevzamete z osebnim
dokumentom pri varnostniku Večera, Ul. slovenske osamosvojitve 2,
Maribor.

Smo mlado mednarodno podjetje, ki se ukvarja z opremljanjem
hotelskih objektov in zasebnih rezidenc. Iščemo sodelavca z
visoko stopnjo prilagodljivosti za samostojno delo:

Delovno področje vključuje razvoj in širitev proizvodnih procesov,
odgovorno upravljanje človeških virov, razporejanje in usklajevanje
dela zaposlenih s potrebami proizvodnega procesa, pravočasno in
kvalitetno izdelavo in dobavo izdelkov.

Od vas pričakujemo izobrazbo in izkušnje na področju lesarstva (ali
druga tehnična stroka) in proizvodnje izdelkov iz masivnega lesa,
aktivno znanje nemškega jezika, osnovno poznavanje vseh
procesov in proizvodnih stroškov. Prednost bodo imeli kandidati, ki
imajo izkušnje na področju vodenja, poznavanja programov CAD
(AutoCAD, MegaCAD) in znanje programiranja obdelovalnih CNC-
strojev. Delo vključuje tudi pripravo delavniških načrtov.

Vodja proizvodnje naj bi bil ekipni igralec z visoko stopnjo
neodvisnosti in samostojnosti, natančnosti in učinkovitosti. Plačilo
za opravljeno delo je stimulativno in odvisno od delovnih rezultatov.
Veselimo se vaše prijave.

Sprejemamo samo pisne prijave z življenjepisom, dokazili o
izobrazbi in drugih znanjih ter s priporočili, ki naj bodo naslovljene
na:

storitvami opravljenimi
z največjo pieteto.
Vse o naši ponudbi na:
www.help.si

Centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj na Ptuju, v Ljubljani, Kopru, Kranju, na
Jesenicah, v Murski Soboti in Velenju so na voljo vsak dan v tednu 24 ur na dan.
Če ste bili žrtev kakršnegakoli kaznivega dejanja, če nad vami izvajajo nasilje, če
ne vidite poti iz situacije, v kateri se počutite kot žrtev, in ne glede na to, ali je
storilec znana, neznana oseba ali institucija, poiščite pomoč.
Prijazni svetovalci so vam na voljo osebno vsak delovni dan od 8. do 14. ure v
Obrtniški ul. 11,2250 Ptuj, ali po telefonu 02/7711017, in sicer 24 ur na dan (tudi
ob sobotah, nedeljahinpraznikih). Pomočje zaupna in brezplačna.

Z bolečino v srcu sporočamo
žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi mož,
oče, dedek in tast

Od njega se bomo poslovili v ponedeljek, 22. avgusta 2011,
ob 16. uri na pokopališču na Prihovi.
Žara bo položena v poslovilno vežico jutri, v nedeljo,
21. avgusta 2011, ob 16. uri.

Tvoji vnuki Boštjan, Bogdan, Mitja, Simon, Aleš, Grega
in vnukinja Vesna z družinami

Na zadnji poti jo bomo pospremili v ponedeljek, 22. avgusta 2011,
ob 16. uri na pokopališču na Gorci v Malečniku.
Pokojna bo v vežo pripeljana na dan pogreba ob 10. uri.

Imel je oblake in veter,
imel bo zdaj drobceno zvezdo,
imel bo tam klopco in cesto.

Od njega se bomo poslovili v torek, 23. avgusta 2011, ob 13.45
izpred kapele na pobreškem pokopališču v Mariboru.

Solza, žalost, bolečina
te zbudila ni,
tiha, nema je gomila,
kjer počivaš ti.

Strašno je bilo spoznanje, ko smo resnično dojeli,
da si nas za vselej zapustil.
Na tisoče prelitih solza ne more ublažiti bolečine, nastale v naših srcih.

Na glasbenem festivalu Pukkepop v
bližini mesta Hasselt na severu Belgi-
je je v močni nevihti, ki je podrla dva
odra in ruvala drevesa, po zadnjih
podatkih umrlo pet ljudi, so sporoči-
le lokalne oblasti. Med nevihto je bilo
na festivalu okoli 65.000 ljudi. Po na-
vedbah obiskovalcev se je nebo na-
enkrat stemnilo in vsi so začeli iskati
zatočišče pred močnim nalivom s
točo in silovitim vetrom. Eden izmed
odrov se je podrl na udeležence festi-
vala, ki je potekal že 26. leto. Na pri-
zorišče so kmalu prihitela reševalna
vozila. Županja Hasselta Hilde Claes
je sporočila, da je bilo osem ljudi huje
poškodovanih, 65 pa jih je v nevih-
ti dobilo lažje poškodbe. "Izjemno

Do konca avgusta bomo v Večeru objavili eno izmed fotografij, ki nam jih pošiljate na spletno stran www.vecer.com/
foto2011. Ob zaključku natečaja bomo izbrali in nagradili najboljšo fotografijo leta 2011. (dr)

Moški čisti preparirane glave slanovodnih krokodilov, ki jih na krokodilji
farmi v južnofilipinskem mestu Davao prodajajo kot spominke. Krokodiljo
glavo lahko tako kupite za 3000 filipinskih pesosov oziroma 50 evrov. Farma
se ukvarja tudi s prodajo krokodilje kože, ki jo izvažajo v tujino za predelavo
v luksuzne izdelke. Uvoz izdelkov iz kož ali delov ogroženih in zaščitenih
vrst živali v Evropsko unijo in nekatere druge države je prepovedan.

62-letna Hrvatica je v Pulju svojega 27-letnega sina zapirala v sobo, ga prikleni-
la z verigo in ga stradala. Mladeniča je rešila policija, kruto mater pa so ovadili
zaradi nezakonitega odvzema prostosti in družinskega nasilja.

Policijo so na primer opozorili iz lokalnega dnevnika Glas Istre, potem ko
jih je poklicala sestra nesrečnika, ker je mati ni spustila v stanovanje. Policija je
nato hitro posredovala, mladeniča osvobodila, mater pa prijela. Preiskovalni
sodnik ji je že prisodil mesec dni pripora. Za žrtev bo zdaj poskrbela sestra, ki
je še povedala, da je bila njuna mati vseskozi zelo nasilna, da ju je zlorabljala in
pretepala. Sicer pa je njen brat normalen in šolan in si česa takega ni zaslužil,
je še poudarila. Eden od sosedov je povedal, da je bil mladenič dober, da pa ga
mati ni nikoli spustila iz stanovanja. Videti ga je bilo mogoče le skozi zaprta
polkna; bil je zelo bled in suh, z dolgimi lasmi in brado, je še povedal sosed. (sta)

■ 20 % POPUSTA NA DODATNO OPREMO RENAULT IN RENAULT BOUTIQUE*
- 37 % POPUSTA NA ENKRATNO OPRAVLJENO STORITEV V SERVISNI DELAVNICI*
* UGODNOSTI VELJAJO SAMO OB PREDLOŽITVI TEGA KUPONA TER PLAČILU Z GOTOVINO

Napoved za Slovenijo: Danes bo pretežno
jasno. Popoldne in zvečer bo predvsem v severni
Sloveniji nekaj več oblačnosti in tam bodo nastale
posamezne nevihte. Danes čez dan bo pihal jugo-
zahodnik, jutri pa severovzhodnik.
Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 17, ob
morju in na Goriškem okoli 19, najvišje dnevne od
27 do 34 stopinj Celzija.

Vremenska slika: Nad srednjo in južno ter deloma
nad vzhodno Evropo je šibko območje visokega
zračnega tlaka. Alpe je zajela oslabljena vremen-
ska motnja. S šibkimi jugozahodnimi vetrovi
doteka k nam topel in občasno nekoliko bolj
vlažen zrak.

V prihodnjih dneh: Jutri in v ponedeljek bo
pretežno jasno. Temperature zraka včeraj ob 13.
uri: Maribor 28, Ptuj 28, Radenci 28, Murska
Sobota 27, Celje 27, Slovenj Gradec 26, Velenje

29, Novo mesto 27, Ljubljana 28, Letališče Jožeta
Pučnika 27, Portorož 30, Koper 31, Nova Gorica

Vremenski vpliv bo ugoden in ob sončnem
vremenu spodbuden. Po nižinah bo zgodaj
popoldne velika toplotna obremenitev.

Gospodarska rast se je znova upoča-
snila, je zgroženo ugotovil evropski
statistični urad in nameril zdru-
ženi Evropi v drugem četrtletju le
0,2-odstotno rast, Nemčiji, ki naj bi
bila lokomotiva vlaka, na katere-
ga bi tako rad zlezel naš premier, pa
še pol manj. Ifo, ugledni munchen-
ski inštitut za gospodarske zadeve,
je opozoril, da se je gospodarska
klima v zahodni Evropi prvič po
letu 2009 poslabšala in da to velja
tudi za pričakovanja za pol leta
naprej. Ameriški ekonomisti so na-
povedali, da je možnost vnovične
recesije v ZDA vsaj 30-odstotna.

Angela Merkel in Nicolas Sarko-
zy, "najmočnejša voditelja območja
evra", sta takoj staknila glavi in si
zaželela več vpliva Bruslja na ravna-
nje držav članic, "evropsko vlado"
in ustrezne ustavne spremembe v
državah, ki bi zagotovile, da bi bile
bruseljske direktive natanko iz-
polnjene. Ne nazadnje sta ponovi-
la zahteve komisije po evropskem
davku, ki bi ga "v pravičnem svetu"

plačevali na finančne transakcije.
Nove pobude pač prihajajo vedno
z istih koncev Evrope. "Naša priho-
dnost se prične s 1. januarjem 1999,
evro je evropski ključ za 21. stoletje.
Obdobje solističnih fiskalnih in go-
spodarskih politik je končano," je
dan pred uvedbo skupne evropske
valute vzneseno in tudi nekoliko
preroško dejal Gerhard Schröder,
tedanji nemški kancler. Pa ga je
zaupanje v "evropski ključ" hitro
minilo, saj je že marca naslednje
leto zapisal: "Evro je bolan, prezgo-
daj rojeni otrok, rezultat prenaglje-
ne monetarne unije." Spet nekoliko
preroško.

"Evropska valuta bo pripeljala do
tega, da bodo države članice pre-
nesle svojo neodvisnost v finanč-
ni, plačni in monetarni politiki na
Bruselj. Iluzorno je, da bi države
lahko obdržale avtonomijo pri
davčni politiki," je nekoč že idejo
o skupni valuti pospremil predse-
dnik nemške centralne banke Hans
Tietmeyer. Nekdanji predsednik

evropske komisije Romano Prodi,
devet mesecev po rojstvu evra, pa:
"Vse od propada rimskega imperi-
ja imamo danes prvič priložnost, da
zares združimo Evropo ... "

Zgodovina nas uči, da je bila Evropa
združena v eni državi vsaj štirikrat
v času rimskega imperija, Svetega
rimskega cesarstva Karla Velikega,
pod Napoleonom in Hitlerjem. In
vsakič je prišlo do razpada. Nobene-
ga zagotovila ni, da se ravno sedanji
konstrukciji to ne more zgoditi, pa
čeprav bi utegnilo trajati nekaj dlje
časa. Bolj ko Bruselj in Frankfurt po
koščkih jemljeta državam njihovo
nacionalno suverenost in identiteto
in jo nadomeščata z nadnacionalno
državo, bolj bodo državljani članic
dvomili vanjo.

V krizi in recesiji se je izkazalo, da je
EU območje ekonomske stagnacije,
ne pa rasti. Zaradi močne centraliza-
cije je okostenela in neprilagodljiva,
članstvo v njej za države ni nikakr-
šno zagotovilo za napredek. Neuke

politične elite seveda govorijo o na-
predku, o vlakih dodane hitrosti, o
skupnem trgu. Tudi ob pričakova-
nju osebnega napredovanja.

Zastavlja pa se vprašanje, kako
lahko ista obrestna mera in me-
njalni tečaj enako ustrezata vsem
državam v evroconi. Državam, ki
imajo različno stopnjo razvoja, pro-
duktivnosti, različne vire sredstev.
Še zlasti, ko je fiskalna politika za
uravnavanje recesije in posledic
ekonomskih pretresov dosti manj
učinkovita, kot je bilo spreminjanje
obrestnih mer in menjalnih tečajev.

Bruto domači proizvod je merilo
dohodkov in izdatkov domačega
gospodarstva, merilo gospodarske
rasti. Statistika ga spremlja, popra-
vlja za nazaj, a prave mere nikoli
ne zadene. Čeprav smo vsi na glas
proti sivi ekonomiji, se ljudje na re-
ferendumu niso želeli odreči vsem
ljubi sosedski pomoči in plačilu na
roko. Vsako delo šteje, vsak račun
pa ne. ■

Branko Žibret ima v svetovalnem
podjetju A. T. Kearney, kjer je par-
tner in vodja tima za jugovzhodno
Evropo, več kot desetletne sveto-
valne izkušnje, sodeloval pa je z
vodilnimi podjetji v jugovzhodni
Evropi v različnih sektorjih indu-
strije, kot so potrošniško blago,
procesna industrija pa tudi finanč-
ne in vladne institucije. Njegovo
glavno strokovno področje obsega
razvijanje strategij, pozdružitvene
integracije, reorganizacije in velike
programe preoblikovanja. Pred
vstopom v A. T. Kearney je med
drugim deloval v vlogi predsedni-
ka uprave družbe Slovenijavino,
kot glavni izvršni direktor družbe
za upravljanje Krona in Studia Mar-
keting, bil je lastnik podjetja Žibret
& Žibret. 47-letnik je po rodu iz Kr-
škega, poročen in oče treh sinov.
Diplomiral je na ljubljanski eko-
nomski fakulteti, smer finance in
organizacija, končal je tudi MBA
študij na IEDC Bled, kjer je tudi ma-
gistriral, na Harvardu pa zaključil
program splošnega menedžmen-
ta, ki je neke vrste post MBA-pro-
gram. Za naš časnik govori o tem,
da so slovenska podjetja prema-
lo ambiciozna, razvojno zaostala,
prezadolžena ter da bi nas ustrezne
ambicije, manj tarnanja in dosle-
dno upoštevanje tržnih principov
lahko znova vrnili na stara pota
(gospodarske) slave.

Pred časom ste izjavili, da so slo-
venska podjetja premalo ambici-
ozna. Zakaj je tako?

"Zato, ker se je tržni mehanizem v
slovenski ekonomiji premalo uve-
ljavil. Lahko naredimo paralelo
s športom. Če si državni prvak v
Sloveniji, je lepo, a če ne tečeš na
sto metrov okrog desetih sekund,
v svetovnem merilu ne pomeniš
nič posebnega. Torej moraš imeti
visoke ambicije. Če pa tržni me-
hanizem ne deluje in lahko prideš
do ustrezne marže ali zaslužka na
drugačen način, potem teh ambicij
ni. Slovenija je tradicionalno zelo
zaprta družba z vidika ekonomije,
pretoka ljudi, kar je zgodovinsko
pogojeno in ni nujno slabo, vendar
nas to lahko zanese predaleč. Smo
tako majhna družba in ekonomija,
da enostavno moramo biti uspe-
šni na mednarodnem področju.
V nasprotnem pride do stagnaci-
je. Primerjati se je treba s tujimi in
ne le domačimi konkurenti, kar
je naporno, a drugače ne gre. Ne
nazadnje je vsako malo večje
slovensko podjetje izvoznik.

In če hoče uspešno izvaža-
ti, mora imeti konkurenč-
ni izdelek ali storitev,
česar pa ni mogoče
dosegati na račun
nižjega plačila za-
poslenim ali da se
razdeli manj do-
u

mehanizem ne
deluje in prideš do
ustrezne marže
ali zaslužka na
drugačen način,
najverjetneje ni
velikih ambicij

bička med lastnike. Ljudje morajo
biti primerljivo dobro plačani in
lastniki morajo dobiti primerljiv
donos. Slovenija sodi v skupino 25
do 30 najbolj razvitih držav sveta
in temu primerno se moramo
začeti obnašati in funkcionira-
ti. To samozavest je treba imeti,
jo vzgojiti. Ker je premalo tržne-
ga pritiska, so tudi nadzorni sveti
v podjetjih manj zahtevni, uprave
se prepogosto menjavajo in ni sta-
bilnega poslovanja. Vlada prepri-
čanje, da se ne izplača 'matrati' z
novimi izdelki, iti z njimi v tujino,
če obstaja lažja pot."

"Relativno večji del podjetij, a ne
vsa, v času konjunkture med letoma
2006 in 2008 ni izkoristil tudi 'pri-
garanega' razvojnega potenciala.
Ukvarjali so se bodisi z lastništvom
podjetij ali dejavnostmi, ki niso
sodile med osnovne. Zato dodatno
zadolževanje podjetij tem ni pri-
našalo dodane vrednosti. Ravno
nasprotno. In ko se je začelo poslo-
vanje krčiti, so dolgovi enostav-
no 'udarili' ven. Le manjši del teh
dolgov je povezan s t. i. tajkunskimi
zgodbami, veliko takšnih prime-
rov je tudi med majhnimi in srednje
velikimi podjetji. Podjetja so začela
'svaštariti', se ukvarjati s področji, ki
jih niso razumela in obvladala. Po-
javljala se je floskula diverzifikacije,
da se z dodatnimi dejavnostmi raz-
bremeni tveganje poslovanja, kar
pa seveda ni povsem res. Imamo
podjetja, ki so v relativno majhni
Sloveniji dosegla maksimalno rast.
Alternativa je z istim produktom
rasti v tujini ali na domačem trgu z
razvijanjem drugih produktov. Od
obeh opcij je na kratek rok druga
lažja, ker domači trg bolje poznaš.
Vsak dodaten posel pa, če ni bolj
donosen od osnovnega, znižuje
vrednost podjetja. Če si se za novo
dejavnost zadolžil, to pomeni, da
boš prej ali slej v finančnih težavah,
hkrati pa izgubljaš človeški in de-
narni potencial podjetja. Verjamem
v teorijo deset tisoč ur. Toliko ur
moraš vložiti v nekaj, da postaneš v
tem dober."

"V začetku tega stoletja se je poja-
vilo vprašanje, kdo bo združevalec
na področju elektronskih komuni-
kacij. Ali bodo telekomi pripeljali
vsebine ali bodo medijske hiše, kot
je Disney začele dominirati na tem
področju. Na koncu pa so se poja-
vila povsem nova IT-podjetja, kot
so Google in druga, ki so v bistvu
združila vsebino in elektronsko
komunikacijo ter jo še nadgradila.
Zdaj so to tako velika podjetja, da
dominirajo in le še kupujejo poten-
cialne konkurente ter dopolnjuje-
jo dejavnost. Na področju glasbe
in komunikacije je podobno storil
Apple, a le malokdo se spomni, da
se je pred leti to podjetje znašlo na
robu obstanka."

Za nekatera slovenska podje-
tja se domneva, da so pri prodo-
ru na trge jugovzhodne Evrope
(JVE) bolj kot resne podjetniške
namene izkazovala željo po pre-
nosu denarja "v kalne vode" ...
"Tega ne vem. Trgi JVE imajo ome-
jene ekonomske potenciale, saj
gre za ekonomije, ki so na pol poti
razvitosti. Ni pa slovenska država
nikoli oblikovala celovite strategi-
je prodora na te trge, kar sta storili
sosednji Italija in Avstrija. Bili so
sicer parcialni poizkusi, poveči-
ni pa je to bilo v Sloveniji prepu-
ščeno podjetjem in zato imamo
nekaj dobrih primerov, a tudi
nekaj slabih. Prav tako ne gre tja
zgolj prenesti slovenskega modela,
ampak ga je treba nadgraditi v
skladu z lokalnim okoljem. V dolo-
čenih tovrstnih primerih, ki so se
končali različno uspešno, smo sve-
tovali tudi sami."

Pri svetovanju ostajate na te-
oretični ravni ali dajete
praktične predloge za po-
slovanje na tujem, za pre-
vzeme tujih podjetij?
"Na praktični ravni.
Vedno delamo s
stranko, ki mora
biti vključena od
začetka proce-
sa. »

Skupaj ugotovimo cilje, ki se jih
skuša doseči, nato pa ukrepe za
dosego teh ciljev. To vse mora biti
ustrezno ovrednoteno, drugače se
ne zgodi nič."

"Ko pride svetovalec v podjetje,
ima ozek cilj, ki ga mora doseči v
kratkem roku. Prinese novo ener-
gijo, novo znanje, organizacijsko in
tehnološko podporo. Razumeti je
treba, da uprava za vse to enostav-
no nima časa, saj mora skrbeti za
tekoče poslovanje, za lastnike, za
sodelovanje z bankami. Vlogi me-
nedžmenta in svetovalca nista iz-
ključujoči, ampak se dopolnjujeta.
Tesno sodelovanje je pri tem ključ
do uspeha."

Zakaj potem v teh podjetjih
plačujejo upravo, njihove ne-
posredne svetovalce, srednji me-
nedžment ...

"V podjetju je na razpolago določe-
na količina človeških virov. Ti ljudje
se ukvarjajo s celo vrsto aktivno-
sti, a vodstvo reče, da bo naredilo
preboj bodisi na prihodkih, stro-
ških, organizaciji. In če interne vire
pretirano angažirate na teh nalo-
gah, zmanjka časa za tekoče posle."

Pa imate prepoved svetovanja
podjetju, če ste že svetovali nje-
govemu neposrednemu konku-
rentu?

"To so t. i. kitajski zidovi. Kot sve-
tovalci podpišemo zaveze, da ne
bomo svetovali podjetjem, ki so
neposredna konkurenca svetovan-
cem. In tega se tudi držimo."

Kako pa si lahko potencialni na-
ročnik izračuna, kdaj se mu izpla-
ča najeti vaše svetovanje?
"Naši učinki so vsi ovrednoteni in
jasno razvidni, v finančnem smislu
pa naš angažma nikoli ne presega
20 odstotkov letnega učinka."

"Se ne spomnim, da bi imeli tak
primer. Vedno pripeljemo stranko
do tega, da lahko povleče iz našega
svetovanja ustrezne ekonomske
učinke."

Se vaših uslug poslužujejo pro-
pulzivna podjetja ali tista, ki so
že v fazi stagnacije?

"Pomembna je predvsem ambici-
ja vodstva podjetja. Ali je to nekdo,
ki se želi izviti iz težke situaci-
je, lahko pa je tak, ki želi naredi-
ti dodaten korak naprej. Sicer pa
v podjetjih obstajajo zadeve, ki
se pojavljajo občasno, lahko tudi
enkrat na pet let, in podjetjem se
za takšne naloge ne izplača imeti
lastnih virov. Takšni primeri so
lahko prevzemi drugih podjetij,
kjer se ne gleda le na finančne ka-
zalnike, ampak na številne druge
mehke dejavnike, ki jih je težko
oceniti na prvo žogo."

Kakšna pa se vam zdi profesi-
onalna raven slovenskih me-
nedžerjev? Je v Sloveniji dovolj
dobrih menedžerjev in kako priti
do njih?

"Seveda so. Treba je pogledati vsak
posamezen primer. Tako kot po
vsem svetu imamo dobre in tudi
neuspešne menedžerje. Bolj kot o
uspešnosti menedžmenta je treba
govoriti o celotnem sistemu upra-
vljanja podjetij. Trenutno smo spet
pred menjavo oblasti, glede na pre-
tekle izkušnje pričakujemo kopico
menjav direktorjev, a po tako krat-
kem obdobju ne moremo soditi,
ali so dobri ali slabi menedžerji.
Gre pa za podjetja, ki imajo velik
vpliv na celotno slovensko ekono-
mijo. Najboljša podjetja pa so tista,
ki vrhnji menedžment kadrirajo iz
lastnih vrst. To je tako kot v špor-
tnih klubih, kjer vzgajajo večino
kadra skozi večletni proces. Za naj-
uspešnejše klube velja, da le redko
menjajo trenerje, pa še takrat jih
največkrat nadomestijo njihovi
pomočniki. Slovenskemu mene-
džmentu najbolj manjkata konti-
nuiteta in stabilnost razvoja. Ena
od izjem je Krka, ki ima v vsej zgo-
dovini šele tretjega direktorja, po-
novno iz lastnih vrst."

Krka je v pomembni državni
lasti. Torej državno lastništvo ne
more biti ovira za ustrezno ka-
drovanje vodstva?

"Nikakor ne. Ne nazadnje imamo
državi, kot sta Hrvaška in Madžar-
ska, kjer prevladuje tuje lastništvo,
pa sta še v večjih težavah, kot je
Slovenija."

Izjavili ste, da profesionalna
raven nadzornikov v podjetjih ni
zadovoljiva. Bi moral biti nadzor-
niški poklic v Sloveniji profesio-
nalen?

"Ta profesionalnost pride na
koncu. Enostavno so nadzorniki
ujeti v sistem upravljanja, kjer ni
zadostne naravnanosti za uspe-
šnost na trgu. Zato za nadzorni
svet in upravo ne iščejo ljudi, ki bi
bili k temu dovolj nagnjeni, ampak
so morebiti h kakšnim drugim
ciljem. Pri nadzorniku mora biti
motiv uspeha kakor tudi nadzora.
Imeti mora izjemno močno strate-
ško vlogo pri razumevanju razvoja
smeri podjetja. Največja slovenska
podjetja so po definiciji izvozniki,
torej globalna, koliko pa imamo v
teh podjetjih tujih nadzornikov?
Ta podjetja bi morala biti odprta
za talente iz vseh okolij, kjer de-
lujejo."

"Največ k temu pripomorejo re-
ference in priporočila. Nadzorni
sveti formalno predlagajo nadzor-
nike, so pa lastniki tisti, ki jih po-
trjujejo. Tu bi morala svoje odigrati
slovenska država, ki bi od uprav pa
tudi nadzornikov morala zahteva-
ti ustrezne donose. Ne glede na la-
stništvo imajo podjetja na splošno
zadnja leta slabše donose, seveda
pa so javno bolj izpostavljena tista
v pretežni državni lasti. Vzposta-
viti se morata določen nadzorni-
ški ceh in zdrava konkurenca med
njimi."

"V poslovnem svetu - tako za di-
rektorje, nadzornike in druge - je
tudi denar pomemben dejavnik
motivacije, ne bi pa smel biti edini.
A denar mora biti zaslužen na trgu
in za uspešno delo."

Torej bi zdaj, ko postajajo nadzor-
niški prejemki po večini stalni
in višji, kazalo izbirati temu pri-
merno strokovnejše ljudi, ne pa
tistih, ki želijo hitro do popol-
danskega zaslužka?

"Plačilo bi moralo biti v prvi vrsti
odvisno od uspeha podjetja na
trgu. Ne razumem, zakaj imajo
skoraj vsa podjetja, ne glede na
uspešnost, za svoje nadzornike po-
dobna letna pavšalna plačila."

"Sam delež tujih naložb še ni
noben garant za uspeh. Da imamo
v Sloveniji zadržek do tujih naložb,
je zgodovinsko pogojeno, saj so
bili v preteklosti ključni lastniki
slovenskega kapitala tujci, z osa-
mosvojitvijo Slovenije pa se je ta
zavest o domačem kapitalu kre-
pila."

Ampak Slovenske železnice (SŽ),
kjer ste tudi sami svetovali, so
primer, ko slovensko (državno)
lastništvo že več let ne uspe pod-
jetja spraviti v pravi pogon ...

"V nekaterih branžah podjetja
samostojno težko delujejo. Tudi
avtomobilsko industrijo obvladu-
je pet ali šest velikih korporacij,
zato bi bilo iluzorno pričakovati,
da bi lahko na primer avtomobil-
sko podjetje iz Novega mesta de-
lovalo samostojno. Moramo tudi
vedeti, ali podjetje prodajamo,
ker je zašlo v finančne težave in
nimamo kapitala, da bi ga rešili,
ali pa ga prodajamo, ker smo ga
slabo vodili. Drži pa, da Slovenija
ni uspela v zadostni meri ustvari-
ti pogojev za neposredne tuje na-
ložbe, ko bi nekdo prišel iz tujine
in tu postavil podjetje iz ničle. Ko
prodajaš neko podjetje iz t. i. stare
industrije, v Sloveniji nimaš zadaj
veliko podjetij iz novih branž.
Novih podjetij nismo ustanavlja-
li, ker ni bilo potrebe. Ne maramo
bogatih Slovencev, pod tajkunski
dežnik pa smo dali kar vse bogata-
še. Ko sta dva bogata posameznika
prišla iz tujine in kupila dve veliki
slovenski podjetji, Drogo Kolin-
sko in Fructal, pa je v redu, četudi
sta oba ravno tako najela kredit.
Tretji možni lastnik je država, za
katero pravimo, da ni dober la-
stnik, a primer Krke kaže, da ni
vedno tako. Upam, da razumete,
da konkretnega primera SŽ ne bi
komentiral, saj verjamem v spo-
štovanje zaupnosti in dobro po-
slovno prakso."

Je država kot lastnik premalo
zahtevna do upravljavcev podjetij
v njeni pretežni lasti?

"Absolutno obstaja precej prosto-
ra za izboljšave. Ne zasleduje do-
sledno ciljev, ki si jih je zadala. Ste
že kdaj slišali, da bi v takšnih pod-
jetjih zamenjali direktorja, ker je
dosegal premajhen donos! Pa bi
najbrž koga morali. Zato se pod-
jetja ne razvijajo tako, kot bi se
morala."

Zakaj pa se v Sloveniji ne razvija
podjetništvo - zaradi naše menta-
litete ali birokratskega okolja?

"Na tem področju še imamo precej
možnosti za izboljšave. Ne morete
vedno uspeti, ker to, ali ste najbolj-
ši na trgu, ni edino merilo, ampak
še kaj drugega. Zato marsikdo raje
odneha. Slovenija je v klubu najra-
zvitejših držav sveta in, statistič-
no gledano - po ravni zadolženosti,
višini BDP, stopnji izobraženosti -,
naše stanje ni slabo. Problematičen
pa je prihodnji trend, predvsem po-
manjkanje še kako potrebne samo-
zavesti. Ključnega pomena je, da
se raven produktivnosti v Sloveniji
dvigne. V uveljavljenih podjetjih,
ki ne dosegajo mednarodno pri-
merljive produktivnosti (merjeno
skozi dodano vrednost na zaposle-
nega), jo morajo dosegati, če želijo
biti ekonomsko učinkoviti in kon-
kurenčni. Ne smejo pa se v podje-
tjih 'šlepati' na račun nižjih plač
svojih zaposlenih ali nižjih dono-
sov za lastnike, kar se, roko na srce,

v velikem številu primerov pri nas
dogaja. Ambicije ljudi v Sloveniji se
morajo povečati. Veliko BDP-ja iz-
gubimo s tem, ko pri nas študentje
zavoljo različnih bonitet študirajo
predolgo. Rešitev, da bi se izšolane
študente zaposlilo, je v tem, da ti
ustanavljajo lastna podjetja, saj ko
so mladi, lažje prevzamejo tvega-
nja za podjetniški (ne)uspeh, ali pa,
da iz slovenskih podjetij prihajajo
signali, da želijo zaposlovati mlade,
izobražene in ambiciozne ljudi. Pri
nas je preveč podjetij ustanovljenih
iz socialnih in bistveno premalo iz
podjetniških vzgibov."

"Ker ni nuje oziroma tržne prisi-
le, da bi bila višja. Bo pa morala
slovenska država pospešeno tudi
zniževati javno porabo in s tem
dajati možnosti, da bodo manjša
pa tudi večja podjetja dodatno za-
poslovala. Za to bo treba imeti
koncept in ga izvrševati v obdo-
bju pet do deset let. Hitreje žal ne
bo šlo. Določeni ukrepi ob začet-
ku krize pred tremi leti, da se ni
občutno povečevala brezposel-
nost, so bili pravi, a za vnaprej ni
bilo ustreznega koncepta, in ta
brezposelnost je udarila ven zdaj.
Za večjo slovensko učinkovitost
bo na vladni ravni treba dodela-
ti koncept razvoja, ki bo usmerjen
v odpiranje novih delovnih mest,
vzpostaviti sistem upravljanja
podjetij, ki bo usmerjen v njiho-
vo visoko konkurenčnost, posta-
viti programe prestrukturiranja
podjetij, tu je še kup podpornih
ukrepov, med katerimi bi lahko
bil ta, da se, recimo, vsako leto na
izobraževanje v tujino pošlje tisoč
študentov."

Kdo so naročniki vašega podje-
tja? V katerih primerih? V koli-
kšni meri sploh upoštevajo vaša
priporočila?

"Da, med njimi so tudi državne
institucije. Tudi vlade. In tudi iz
tujine. Delamo tudi za podjetja, ki
so v pretežni državni lasti. Pred
leti smo za avstrijsko državo nare-
dili pregled ukrepov za znižanje
javne nabave, katere stroški so se
znižali za desetino. S tega vidika
je zunanjemu svetovalcu bistveno
lažje potegniti radikalne poteze.
Kratkoročno bi slovenska vlada
lahko dosegla pomembne prihran-
ke pri javni nabavi, pri organizaciji
dela, kjer se z isto stvarjo ukvarja
več ministrstev in državnih insti-
tucij ter se delo podvaja. To je slabo
s kadrovskega vidika pa še učinko-
vitost dela je temu primerno nižja.
Če te nekdo naroči iskreno, plača,
ima motivacijo, da tvoje svetova-
nje izkoristi. So pa tudi drugačni
primeri. Svetovalne rešitve morajo
biti vsebinsko dobre, ljudje jih
morajo razumeti, se z njimi stri-
njati, biti morajo izvedljive. Na-
ročniku lahko pomagaš tudi pri
implementaciji. Pri uvajanju spre-
memb pa je vedno določen odpor,
ki ga skušamo premagati skupaj."

"Slovenija, primerljivo gledano,
vlaga več proračunskih sredstev v
inovacije kot Finska. A Finci to poč-
nejo prek ene institucije v poveza-
vi raziskovalnega dela s podjetji in
učinke teh vlaganj merijo. Slove-
nija to dela preveč razpršeno, brez
ustreznih pravil, in ne meri učinkov
v zadostni meri. Zato je ta denar za
inovacije slabše izkoriščen. Imamo
odlične inovacijske projekte, ki pa
se v praksi ne udejanjijo.

Inovacija ni nujno bistvena novost.
Lahko gre le za določeno izboljša-
vo že znanih zadev, ki pa so upo-
rabniku dosti bližje in zato na
trgu zelo uspešne. Inovacije v za-
dnjem času uspešnega Appla gredo
v smer poslovnih inovacij, ne pa
novih tehnoloških odkritij. Izku-
šnje nas učijo, da najboljše uspe
inovacija, ki pobere tisto, kar je že
bilo na trgu, in pridobi nov in večji
segment kupcev. Tudi ko se je poja-
vil tranzistor kot kopija radijskega
sprejemnika, je s svojo mobilno-
stjo pridobil povsem nov segment
kupcev - mladino, ki je lahko šla z
njim po svetu in poslušala glasbo."

Smo tako
majhna družba
in ekonomija,
da enostavno
moramo biti
uspešni na
mednarodnem
področju. V
nasprotnem pride
do stagnacije

Govorimo večinoma o ameriških
podjetjih, posebej iz Silicijeve
doline. Ima Slovenija potenci-
al, da bi lahko z inovacijami bila
uspešna v globalnem merilu?
"Tak primer je IEDC Bled, kjer so
Executive in MBA program zdru-
žili, ker niso imeli dovolj profe-
sorjev z mednarodno izkušnjo.
Naredili so partnerstvo s tujimi
šolami in so danes vodilna poslov-
na šola v regiji. Seaway je naredil
jadrnice, na katerih pridobiva tudi
sončno energijo. Poseben primer
je Studio Moderna s svojimi mar-
ketinškimi prijemi. Inovacija je
uspešna, ko je narejena tako, da je
konkurenti ne morejo takoj skopi-
rati, pri kupcih pa tudi ne zahteva
nobenih sprememb navad. Pri tem
nas uči izkušnja Elana in njego-
vih carving smuči, da je treba po-
skrbeti tudi za ustrezno patentno
zaščito."

Kakšne so bile vaše glavne ugo-
tovitve ob izdaji knjige o nabavni
funkciji v podjetju?

"Svetovna podjetja od tistega, kar
prodajo naprej, več kupijo, kakor
naredijo sama. Zato mora biti na-
bavna funkcija profesionalizirana
do te mere, da se ta razvoj in doba-
vitelji vključijo v poslovni model
podjetja. Nabava danes ni več ad-
ministrativna funkcija, ampak ra-
zvojno in ekonomsko pomembna,
ker drugače v podjetju ne ustva-
rimo ustrezne dodane vrednosti.
Zato se nabavne funkcije vse bolj
profesionalizirajo, centralizirajo in
so vedno bliže najvišjemu vodstvu
podjetja."

Kakšen nasvet bi dali predstavni-
kom slovenskih podjetij, ki so se
znašla v težkem finančnem polo-
žaju, tudi zaradi t. i. tajkunskih
zgodb?

"Treba je ločiti, kaj je osnovno po-
slovanje, ki mora biti uspešno. Če
osnovno poslovanje ni uspešno,
ni mogoče rešiti še tako slabe fi-
nančne situacije. Če te prezadolže-
nost ovira pri osnovni dejavnosti,
jo moraš čim prej znižati in se čim
prej in čim bolj začeti ukvarja-

(Tit Košir)
ti z osnovno dejavnostjo. In če bo
osnovna dejavnost funkcionirala,
bo sledilo finančno prestrukturi-
ranje. Tiste, ki so zaradi napačnih
finančnih transakcij zašli v težave,
se bo lažje rešilo, ker imajo dobro
osnovno dejavnost, tisti, ki pa so
v veliko zadolženost zašli zaradi
šepajoče osnovne dejavnosti in po-
krivanja izgub, bodo imeli precej
več težav. Še največ pa tisti, ki so
imeli slabo osnovno poslovanje in
še določene finančne transakcije,
recimo za menedžerske prevze-
me."

Kaj vse še manjka slovenske-
mu gospodarstvu in kako vidite
njegov položaj čez deset let?

"Verjamem, da se bo spet vzpo-
stavil gospodarski razvoj, ustva-
rila ustrezna podjetniška klima,
da se bodo odpirala nova delovna
mesta, podjetja pa prestrukturira-
la. Edina bodočnost slovenskega
gospodarstva je v internacionali-
zaciji in v mednarodni uspešno-
sti najvišjega merila. Verjamem v
optimističen scenarij. Morajo biti
ambicije, ki jih je treba izpeljati.
Politiki, gospodarstveniki in drugi
v Sloveniji naj bodo bolj optimi-
stični, saj imajo podobne ali še
večje težave tudi v drugih evrop-
sko primerljivih državah."

"Če smo realni, je čisto vseeno.
Pomemben je koncept in zagon.
Predčasne volitve naj bodo, če
bo prišla na oblast nova vlada z
novim konceptom, če se bo na-
daljevalo s podobno politiko, je
povsem vseeno, kdaj bodo priho-
dnje volitve."

"Tržni mehanizem ni popoln. Ob-
časno privede do težav, zato so po-
trebni določeni državni korektivi
pa tudi socialni. Ker je delovanje
tako globalizirano, se države že
zdaj povezujejo pri ukrepih na po-
dročju gospodarstva." ■

Tudi tokratni vladni predlog rebalansa
proračuna prinaša več odgovorov, česa
vsega letos še ni treba nujno plačati,
kot koga ali česa država ne potrebuje,
zato tudi nič ne stane

Prebiranje tokratnega rebalansa
proračuna je predvsem branje o
tem, česa vsega letos v tej državi še
ni tako zelo nujno plačati. Tako se
je vlada še enkrat spretno izma-
knila izpitu, na katerem bi dobila
šestico le za odgovor, kaj v sedanji
državni upravi in javnem sektor-
ju ni potrebno, plačujemo pa kljub
temu. Davkoplačevalci seveda.

Izpit bi vlada naredila, če bi v to-
kratnem rebalansu poslancem
sporočila, koga še ni nujno zaposli-
ti oziroma odpustiti, reorganizira-
ti, več oziroma manj plačati ... ter
česa sploh ni nujno imeti, ustano-
viti, zagotoviti, popraviti, obnovi-
ti, kupiti, sofinancirati, zgraditi,
naročiti ... in na koncu v zakoni-
tem roku tudi plačati.

A vladi se je dolgoletno iskanje
tega istega odgovora spet pone-
srečilo. Zato je poslancem tudi
letos poslala seznam 365 milijo-
nov evrov vrednih načrtovanih
izdatkov, ki še niso nujno potreb-
ni. Če bi te iste "še nebodijihtreba
stroške" prepoznali za take tudi
poslanci na septembrski seji, bi bila
letošnja proračunska poraba po re-
balansu precej nižja od trenutno
veljavne. Ta namreč zdaj presega
10 milijard evrov. Da ne bo mili-
jardno milijonskih zmed, ko bodo
prizadeti točili solze zaradi kleste-
nja načtovanih izdatkov, kar takoj
zapišemo, da bi tudi po rebalan-
su ožja država letos porabila 9,65
milijarde evrov. Porabila za tisoče
namenov, koristnih in nekori-
stnih, upravičenih in nepotrebnih,
do ljudi poštenih in nepoštenih, z
bolj izdatnimi socialnimi pomo-
čmi in razliko za pokojnine vred. A
tudi tako znižane porabe davko-
plačevalci letos znova ne moremo
pokriti. V državno blagajno naj bi
bili sposobni primakniti 8,3 mili-
jarde evrov oziroma prej omenje-
nih 365 milijonov evrov manj, kot
se je zdelo verjetno še lani. Erar bo
tako ostal v visokem minusu. Po
rebalansu bi v njem zijal 1,688 mi-
lijarde evrov težak primanjkljaj, ki
bi se po rebalansu vendarle znižal.
Za simboličnih 58.315 evrov. Ne, ni
napaka. Vsak dan v letošnjem letu
bi ga bilo za po 160 evrov manj.

Zniževanje izdatkov po preizku-
šenem receptu malo tu, malo tam,
h kateremu se je kljub drugačnim
ambicijam Pahorjeva vlada zate-
kla, imajo kritiki na piki že leta.
Le da ga pogosto enačijo z varče-
vanjem, ki ga zgolj z zniževanjem
izdatkov največkrat ni mogoče
doseči ali pa je le hipno.

Tudi to pot kritiki ne ravnajo dru-
gače. Z labilnostjo Pahorjeve vlade
pa postajajo ocene kritikov vse
manj odmerjene tudi v krogih, ki

jim plače vsak mesec nakazujejo iz
državnega proračuna. Tam so šte-
vilni iz dneva v dan bolj prepriča-
ni, da se poskuša Pahor ponovno
rešiti na njihov račun in tako Pa-
horjevo Slovenijo utrditi in vpisati
s seboj vred med politično stabilna
evro gospodarstva. Taka, ki so in
bodo ostala vredna zaupanja bo-
nitetnih hiš. Govori premier sicer
drugače, toda kdo bi verjel poli-
tiku?

Če strankarski veljaki septem-
ber povezujejo s trenutkom, ko bo
Pahorjeva vlada obstala ali padla
neodvisno od rebalansa, Pahor
pa s časom, ko bo dobil ali izgubil
zaupanje državnega zbora kot šef
svoje dopolnjene ministrske ekipe,
vidijo sindikalni kritiki rebalan-
sa v septembru novo priložnost
za dokazovanja. Predvsem tista,
čemu vse so se v javnem sektor-
ju v kriznih letih že odrekli, da bi
imela Slovenija manjše javnofi-
nančne težave, kot jih ima.

Tako je sindikat vzgoje in izobraže-
vanja (SVIZ) te dni opozoril na ne-
sprejemljivost zniževanja sredstev
za izobraževanje učiteljev. Odzva-
li so se na okrožnico, ki so jo sredi
dvotedenskih vladnih počitnic pre-
jeli ravnatelji osnovnih šol, podpi-
salo pa jo je Lukšičevo ministrstvo
za šolstvo in šport. "Od tokratnih
zahtev ministrstva, naj šole var-
čujejo pri izobraževanju zaposle-
nih, ni daleč do še skrajšane logike,
ki visoko izobražene in strokovno
usposobljene učitelje vidi kot nepo-
treben strošek v primerjavi s slabše
usposobljenimi, neizkušenimi,
manj kakovostnimi in torej cenejši-
mi učitelji. Takšen princip je prevla-
dujoč v številnih državah v Afriki,
naklonjenost pa mu kažejo tudi v
naši bližini, natančneje v Grčiji,"
je ugotovil sindikat. Nikakor se ne
strinjajo, da bi za osnovne šole tak
rebalans pomenil manj denarja za
nakup učil in učnih pripomočkov
ter za izobraževanje učiteljev.

Šolski sindikat varčevanje na račun
dodatnega izobraževanja in stro-
kovnega usposabljanja šolnikov
ostro zavrača. Zaradi hipnih pri-
hrankov, meni, bi pristali na "ne-
popravljive dolgoročne posledice
za položaj učiteljev v družbi, nji-
hovo strokovno usposobljenost in
zlasti kakovost izobraževanja pri
nas ... , to pa bi moralo skrbeti zlasti
vse starše, katerih otroci obiskuje-
jo ali še bodo obiskovali slovensko
šolo, ki se je v dosedanjih medna-
rodnih raziskavah praviloma uvr-
ščala precej visoko in velja za zelo
kakovostno".

SVIZ-ovci pa obračunajo tudi z raz-
lago, s katero ministrstvo šolam
varčevalni ukrep utemeljuje. Po-
treben naj bi bil zato, da bi zago-
tovili zadostna sredstva za plače
zaposlenih v šolstvu. A sindi-
kat pisce okrožnice zelo odločno
spomni: "Učiteljske plače varujeta
tako kolektivna pogodba kot no-
vembra lani (med delom sindika-
tov in vlado) podpisani dogovor o
ukrepih na področju plač v javnem
sektorju, kjer se v eni od točk vlada
RS zavezuje, da za leto 2011 ne bo

V modi je varnost.
Najprej zaposlitve,
sledi varčevanje
na vsakem koraku.
Že kar pretirano
varčevanje

enostransko posegla v politiko
plač, dogovorjeno z aneksom št. 4 h
kolektivni pogodbi za javni sektor
in s tem dogovorom. Sindikat zato
ocenjuje, da želi šolsko ministr-
stvo z izgovorom o zagotavljanju
zadostnih sredstev za plače zapo-
slenih v šolstvu zgolj poceni priti
do soglasja med učitelji o nujnosti
krčenja oziroma popolne odpove-
di sredstvom za dodatno izobraže-
vanje zaposlenih, kar je naperjeno
proti kakovosti slovenskega šol-
stva." Vlada naj torej premisli o
taki enostranski odločitvi in se ji
čim prej odpove.

Kritiko, ki jo je za rebalans izrekel
šolski sindikat, smo vzeli za primer
naključno in tudi zato, ker je še
vroč dregnil v marsikaj. Najprej v
prihodnost Slovenije, torej v priho-
dnje znanje naših otrok. Nato v že
podpisane dogovore o plačah, na
katere je vlada pozabila. V njem je
svarilo, naj vlada nikar ne računa
na poceni poskus, da bi se učitelji
odrekli plačani pridobljeni pravici.
Pa še zaveznike v starših je sindikat
poiskal. In jih je najbrž tudi dobil.

Tak sindikat bi si želel še kdo. Še
najbolj prav bi ta hip prišel davko-
plačevalcem, kar so mimogrede
tudi učitelji. Njim ni vlada v reba-
lansu odpustila nobenega davka.
Le ugotovila je, da vseh pričako-
vanih ne bodo plačali. Če bi imeli
sindikat ali pa bi zahtevali refe-
rendum, bi lahko organizirano še
oni sodelovali v testiranju logike,
zakaj je treba iz proračuna zmeraj
vse za vsako ceno plačati, pogosto
zgolj zaradi tega, ker se je znašlo
v proračunu oziroma ker je bilo
nekoč že plačano. Zdi se namreč,
da je v javnem sektorju nekaj pri-
dobljenih pravic kar dednih. Pla-
čane so, ne glede na čase suhih
ali debelih krav, ne glede na to ali
ono vlado, ne glede na hitra ali
dolgotrajna sindikalna pogajanja,
celo ne glede na to, ali so take pra-
vice dostopne sploh še komu na
trgu dela. Zunaj javnega sektorja
sistem napredovanja, ki bi prinašal
vsakih nekaj let višjo plačo, pač ne
temelji na pogosto med delovnim
časom organiziranem, torej plača-
nem izobraževanju. In v zadnjih
nekaj letih je v gospodarstvu od-
govor šefa na delavčevo vpraša-
nje, zakaj nimam nič stimulacije,
saj sem vložil v izdelek toliko več
z lastnim denarjem pridobljene-
ga znanja in svojega časa, vi pa ste
ga dobro prodali, kaj preprost: "Saj
bi si jo zaslužil. Ampak pri sosedih
že odpuščajo, pa jim gre bolje kot
nam. Poleg tega imajo prav tisti, ki
pravijo, da kriza pri nas sploh še ni
dosegla dna, ko prihaja že nova. In
še vlada nerazumno stiska z inve-
sticijami. Bog vedi, koliko bo sploh
še posla."

Kaj si tak delavec misli, vemo. Ali
ima še izbiro in lahko najde boljše-
ga delodajalca, pa je že vprašljivo.
Tako pač plačuje poslavljanje stare
krize in morebitno naseljevanje
nove vsak dan sproti in brez vsa-
kršnega pompa, ki še zlasti ob zni-
ževanju proračunov okupira javni
sektor, politiko, lobije, sindikate,
civilna združenja, medije. Cirkus je
do sprejetja rebalansa. Tedaj posta-
ne v splošnem jasno, kaj bo oblast
komu dala, komu drugemu pa ne

več, potem pa se začne jesen, ki
prinese predlog novega proraču-
na oziroma kar dva nova, da bi bilo
laže načrtovati prihodnost.

In se vse zavrti znova, morda malo
drugače, bistveno pa ne. Pa bi sploh
lahko bilo drugače? Bi sploh pre-
nesli proračunski pogovor, ki ne
bi tradicionalno do evra natanč-
no razčlenjeval desetmilijardne
porabe? Seveda s posebnim pou-
darkom na tem, kdo kaj dobi in kdo
česa ne, pri čemer bi znali le po-
znavalci odgovoriti na vprašanje,
koliko proračuna gre za zaposle-
ne v javnem sektorju, četudi bi bil
brez teh izdatkov proračun pravo
investicijsko razkošje. Tisto razkoš-
je, ki ga mnogi pogrešajo prav zdaj,
saj so prepričani, da država prora-
čunske vreče ni zavezala pravi čas
oziroma jo prazni napačno, ker si
je z ohranjanjem statusa quo zave-
zala roke.

Predvsem pa, ali ko to berete, zelo
pogrešate pikantarije, da se je lani
vlada uštela v svoj plus za 128 mili-
jonov evrov, ker je mislila, da bodo
imela podjetja manj dobička? Da
je za 93 milijonov evrov preceni-
la apetite po bencinu, alkoholu in
cigaretah in naj bi zato letos po-
brala toliko manj trošarin? Da bo
tudi DDV-ja manj za 50 milijonov
evrov, dohodnine za 26, nedavčnih
prihodkov proračuna pa za 49 mi-
lijonov evrov? In da so se načrto-
valci zmotili kar za 205 milijonov
evrov, ko so pričakovali, da bomo
iz EU letos prejeli več kot milijar-
do evrov?

Bolj se nam je usedlo v ušesa Pa-
horjevo priznanje, da ne moremo
večno črtati predvsem izdatkov za
policijo in vojsko, če želimo ostati
po tragediji na Norveškem varni
brez dodatnega omejevanja svobo-
de. In tudi njegova trditev, da razu-
mno črtanje pri vojski in policiji še
ne pomeni, da ne bodo z lupo bdeli
nad njihovimi naložbami. Tudi
kulturniki so bili s peticijo dovolj
glasni, da jim rebalans ne bo vzel
38 milijonov evrov, skoraj za 54
milijonov evrov nižje subvencije
pa lahko privatna podjetja sprej-
mejo s preprostim "pač ni". Podob-
no velja za trgovce, ki bodo državi
prodali za 45 milijonov evrov manj
pisarniškega materiala in storitev,
gradbince, saj ne bo še 150 milijo-
nov za novogradnje in obnove in za
vse, ki so to leto pričakovali denar
iz malhe investicijskih transfer-
jev. Ta bo za več kot 200 milijonov
evrov lažja.

Če si sedaj bolje predstavljamo,
kakšen bo rebalans proračuna,
nismo daleč od spoznanja, da je
navada železna srajca. Tudi vlada
je poskusila s programskim prora-
čunom in celo ušla čisti proračun-
ski klasiki za mišjo dlako ali dve.
Toda zdaj je med Slovenci v modi
preizkušeno. V modi je varnost.
Najprej zaposlitve, sledi varčevanje
na vsakem koraku. Že kar pretira-
no varčevanje. Kdo se ga je od koga
nalezel, vlada od Slovencev ali Slo-
venci od vlade, je že nova zgodba.
Najbrž letos še ni tako pomemb-
na, da bi se z njo nujno spopadli in
začeli ločevati varčevanje od hi-
pnega zniževanja stroškov. ■

Prehod v kapitalistični sistem je za
celotno slovensko gospodarstvo
predstavljal veliko preizkušnjo -
Maribor kot industrijsko središče
pa je prehod v tržno gospodarstvo
še posebno prizadel.

Dolga leta je mesto ob Dravi sodilo
v vrh jugoslovanske industrijske
proizvodnje, a ker se je razvijal
zgolj industrijsko, mu to v času
prehoda v nov sistem ni veliko ko-
ristilo. Za Maribor je bila značilna
zelo pestra struktura industrije, saj
so bile v Mariboru razvite skoraj
vse industrijske panoge, ki so bile
prisotne v Sloveniji. Vendar pa se
je v Mariboru struktura industrij-
ske proizvodnje razlikovala od
slovenskega povprečja, odločilne-
ga pomena je bilo predvsem od-
stopanje na področju proizvodnje
sredstev za delo. To je bila namreč
najzahtevnejša vrsta proizvodnje,
saj je terjala visoko stopnjo tehno-
loške opremljenosti in angažiranje
visokih finančnih sredstev, kar se
pa v primeru mariborskega gospo-
darstva ni zgodilo.

V osemdesetih letih minulega sto-
letja je začelo mariborsko gospo-
darstvo zelo padati. Značilna je
bila počasna rast industrijske pro-
izvodnje, akumulacija v podjetjih
pa je bila pičla ali pa je povsem
usahnila. Velik problem je pred-
stavljala tudi inflacija. Sredi osem-
desetih let je več kot 60 odstotkov
dohodkov mariborsko gospodar-
stvo ustvarilo s predelovalnimi
dejavnostmi, kjer sta imeli vodil-
no vlogo proizvodnja vozil in teks-
tilna industrija. S krizo v teh dveh
panogah so nastale resne težave v

mariborskem gospodarstvu, saj je
ob razpadu jugoslovanske države
velik del trga izgubila predvsem
proizvodnja investicijske opreme
in tekstila.

Poudariti je treba, kot je ugotovi-
la že geografinja Lučka Lorber, da
se je glavni pretres v mariborskih
predelovalnih dejavnostih zgodil
nekaj let pred osamosvojitvijo in
prva leta po njej. Mariborsko go-
spodarstvo je doživelo šok že leta
1988, ko je drastično začel padati
delež proizvodnje v sektorju pro-
izvodnje vozil. Jugoslovanska
vojska je namreč tega leta skoraj v
celoti prenehala kupovati pri ma-
riborskih podjetjih.

Podjetja tekstilne dejavnosti so
med tranzicijo doživela več kri-
znih obdobij, posebno v letih 1995,
1998, 2004 in 2005. Zadnji večji
udarec je tekstilna dejavnost v
Mariboru doživela leta 2009, ko je
zaradi posledic globalne gospo-
darske krize vrata zaprlo podjetje
MTT Tekstil, ki je bilo od leta 2007
v družinski lasti.

Z osamosvojitvijo, s prehodom v
tržno gospodarstvo in z izgubo
nekdanjih jugoslovanskih trgov
so se zgodili številni stečaji, ki so
sprva prizadeli velike sisteme, po-
zneje pa tudi manjša podjetja. Po
mnenju gospodarstvenikov je bilo
na področju Slovenije najbolj pri-
zadeto ravno gospodarstvo v Mari-
boru in regiji, zlasti zaradi zlomov
velikih industrijskih, gradbenih in
trgovskih velikanov.

Lilet, je postopoma začelo nara-
ščati število stečajev mariborskih
podjetij. Med letoma 1990 in 1991
je bilo uvedenih šest stečajev, leta
1992 se je stečajni postopek začel
v devetih podjetjih, leta 1993 v 15
podjetjih in leta 1994 v 19 podje-
tjih.

Najbolj so Maribor na gospodar-
skem in socialnem področju za-
znamovali stečaji leta 1995 (23
stečajev, med drugim tudi v pod-
jetjih Metalna Mio, Metalna TPI,
TVT Termex, Merinka Melinda in
GZP Mariborski tisk) in leta 1996
(33 novih stečajev, med drugim
tudi v podjetjih SGP Stavbar
Megrad, EM Hidromontaža, Tovar-
na avtomobilov Maribor - TAM,
Tekstilna tovarna Maribor, Jeklo-
tehna in PIK Exclusive), ko je delo
izgubilo največ delavcev.

Posledica propadanja podjetij so
bili strm padec deleža industri-
je v prihodkih mariborskega go-
spodarstva, padec izvoza in uvoza
ter velika stopnja brezposelnosti.
Delež dolgotrajno brezposelnih
je bil približno 10 odstotkov nad
slovenskim povprečjem. Po izra-
zitem povečanju stopnje brezpo-
selnosti v prvi fazi tranzicije se je
število brezposelnih v MO Mari-
bor v obdobju med letoma 1995
in 2004 sicer zmanjševalo, nara-
ščal pa je delež brezposelnih žensk
(leta 1999 je bil delež brezposelnih
žensk 52,6 odstotka, leta 2004 pa
54,1 odstotka) in delež brezposel-
nih s V., VI., VII. in VIII. stopnjo iz-
obrazbe.

Na drugi strani se je zmanjševal
delež brezposelnih z nizko sto-
pnjo izobrazbe. Težava je bila tudi
v slabo vodeni politiki, saj so do-
tacije za ohranjanje delovnih mest
imele nasprotni učinek od pričako-
vanega. Državne subvencije so bile
porabljene predvsem za sanaci-
jo likvidnosti in plače zaposlenih,
ne pa za vlaganje v investicije in v
ustrezno prestrukturiranje. Pro-
blematika brezposelnih se je med
drugim kazala v stavkah delav-
cev, žal pa sistematičnega zbiranja
podatkov o stavkah in delovnih
sporih ni bilo. Potreba po sistema-
tičnem zbiranju podatkov o stav-
kah in delovnih sporih je postala
izrazitejša šele po vstopu v EU.

Standard v občini je bil pod slo-
venskim povprečjem, kar se je na
primer kazalo tudi v višini plač.
Najnižje plače so bile v gospodar-
skem sektorju. Povprečna neto
plača v podjetjih in drugih orga-
nizacijah je bila oktobra leta 1994
natančno 62.892 SIT (v Sloveniji
65.284), v gospodarstvu 56.151 SIT
(RS 60.207) in v negospodarstvu
81.747 (RS 81.373). Po letu 1991
se je mnogo ljudi zaradi slabega
stanja v občini odselilo - nezane-
marljiv del tudi v osrednjesloven-
sko regijo (Ljubljana z okolico).

Okrevanje gospodarstva je bilo
zelo počasno, in če vemo, da je
na republiškem nivoju slednje - z
oživitvijo gospodarske aktivno-
sti - nastopilo že sredi leta 1993, se
je okrevanje v mariborski občini
začelo z nekajletnim zamikom,
šele po letu 1998, ko je nasto-
pilo obdobje pomembnih spre-
memb v gospodarski rasti (v letu
1998 2,8-odstotna letna rast), ki
so bistveno vplivale na povečanje
zaposlenosti in zmanjšanje brez-
poselnosti.

Industrija si je opomogla, se v do-
ločeni meri prestrukturirala in
vzpostavila nova strateška par-
tnerstva, poleg nje pa se je zelo
razvijal storitveni sektor. Maribor
je pridobival vse bolj uravnoteže-
no zaposlitveno strukturo. Struk-
tura mariborskega gospodarstva
malo pred formalnim zaključkom
tranzicije (za formalni zaključek
tranzicije štejemo vstop Slovenije
v EU, ki se je zgodil 1. maja 2004),
natančneje 31. decembra 2003, se
je bistveno razlikovala od tiste iz
začetka devetdesetih let prejšnje-
ga stoletja.

V mariborski občini je bilo re-
gistriranih 8087 poslovnih su-
bjektov, kar je predstavljalo 43,8
odstotka vseh poslovnih subjek-
tov v Podravju in 5,7-odstotni
delež na ravni celotne Slovenije.
Največ je bilo gospodarskih su-
bjektov na področju trgovine, po-
pravil motornih vozil in izdelkov
široke potrošnje, sledijo poslo-
vanje z nepremičninami, najem
in poslovne storitve, na tretjem
mestu pa so bile predelovalne de-
javnosti.

Po velikosti so leta 2003 prevlado-
vale male gospodarske družbe s
kar 95-odstotnim deležem, velike
pa so imele le 2,1-odstotni delež.
Po poročilu Agencije Republike
Slovenije za prestrukturiranje in
privatizacijo iz leta 1999, torej po
koncu šest let trajajočega procesa
lastninskega preoblikovanja, ki se
je formalno končalo z zakonom o
zaključku lastninjenja in privati-
zaciji pravnih oseb v lasti Sloven-
ske razvojne družbe, se je glede
na dejavnosti v mariborski regiji
največji delež družbenega kapitala
lastninil v predelovalnih dejav-

nostih (46,3 odstotka), sledili so
kmetijstvo, lov, gozdarstvo in ri-
bištvo (14,4 odstotka) ter trgovina
in popravila motornih vozil (10,2
odstotka).

Kljub okrevanju pa so še naprej
stečaji podjetij ostali sestavni del
gospodarskega življenja po letu
1998, tedaj je 0,2 odstotka mari-
borskih podjetij - z njihovim ste-
čajem je izgubilo delo 2,3 odstotka
vseh zaposlenih v občini - ustva-
rilo 1,4 odstotka vseh prihodkov,
te družbe pa so imele v lasti 1,1
odstotka vseh sredstev. Največje
odstopanje od slovenskega pov-
prečja je bilo predvsem v števi-
lu zaposlenih, ki so izgubili delo v
teh podjetjih. Leta 1999 je na novo
odprlo stečajni račun 21 gospodar-
skih družb s sedežem v mariborski
občini, leto pozneje pa se je začel
stečajni postopek še v 37 maribor-
skih podjetjih.

Nekateri stečajni postopki so bili
zelo dolgotrajni. V mariborski Hi-
dromontaži so stečaj objavili na isti
dan kot v TAM-u, torej na začet-
ku junija 1996, a stečajni postopek
leta 2009 še vedno ni bil zaključen.
Kot zanimivost ob stečaju Hidro-
montaže še podatek, da so delavci
izvedeli za stečaj zjutraj ob prihodu
na delo. Čeprav je bil nekako pri-
čakovan, pa si lahko mislimo, da
je za številne zaposlene pomenil
velik šok.

Ključna težava in razlog za številne
težave podjetij sta vsekakor tičala v
neustreznem prestrukturiranju in
premajhnem vlaganju v investicije
in tehnološki razvoj. Nekatera pod-
jetja so vendarle zgodaj spoznala,
da se, če želijo uspešno poslova-
ti v novih pogojih gospodarjenja,

morajo ustrezno prestrukturira-
ti. Omenimo na primer vodstvo
takratne Tovarne Zlatorog Mari-
bor, ki je že leta 1988 spoznalo, da
mora začeti sodelovati s svetovno
znanim, uspešnim partnerjem, s
katerim bi postalo sodobnejše pod-
jetje. Leta 1990 je bila s Henklom
Austria GmbH podpisana pogod-
ba o ustanovitvi mešane družbe,
kar se je izkazalo za modro potezo;
Henkel Slovenija je še danes dobro
in uspešno podjetje.

Ena še posebno žalostna zgodba je
usoda Tovarne avtomobilov Ma-
ribor, giganta, ki je bil ponos ne
samo mariborske, temveč tudi slo-
venske in jugoslovanske industrije.

Stečajni postopek tega podjetja se
je končal šele maja 2009. Na sim-
bolni ravni je slovo TAM-a označila
odstranitev oglasne konstrukcije
logotipa tega giganta poleti 2004,
ki je "krasila" vrh stavbe maribor-
ske železniške postaje (odstranili
so jo predvsem zaradi dotraja-
nosti). S ciljem, da se prenos ob-
veznosti v javni dolg na podlagi
predvidenega stečaja družbe TAM
čim bolj omeji, je država v drugem
četrtletju leta 1996 začela dejavno-
sti za ustanovitev novih družb MPP
(Mariborski program prestruktu-
riranja), ki naj bi prevzele dejavno-
sti poslovnega sistema TAM skupaj
z delom zaposlenih. Tri dni pred
uvedbo stečajnega postopka nad
družbo TAM, d.d., so sklenili naje-
mne pogodbe (za najem poslovnih
prostorov in opreme) med družba-
mi poslovnega sistema TAM in no-
voustanovljenimi podjetji MPP. Ob
uvedbi stečajnega postopka je pri-

Od leta 1989, ko
je bil zabeležen
stečaj prvega
večjega podjetja
Lilet, je število
stečajev
mariborskih
podjetij začelo

bližno 1200 delavcev takoj začelo
delati za nedoločen ali določen čas
v novih MPP-podjetjih.

Kljub temu prenos obveznosti v
javni dolg ni bil majhen. O tem
govori podatek, da so se, ko se je
junija 1996 začel stečajni posto-
pek v TAM-u in Avtomontaži Bus,
banke z zapadlimi terjatvami obr-
nile na državo in pri državnem
proračunu unovčile poroštva za
98,7 milijona evrov. Država je na
drugi strani prijavila terjatve iz
unovčenih državnih poroštev v
stečajnem postopku omenjenih
družb. Po končanem stečajnem po-
stopku in razdelitvi stečajne mase
je državi uspelo izterjati le 12,3 mi-
lijona evrov zapadlih terjatev. To
pa pomeni, kot je zapisal ekono-
mist Stanislav Kovač, da smo na
koncu davkoplačevalci iz državne-
ga proračuna plačali kar dobrih 86
milijonov evrov bančnih dolgov
TAM-a in Avtomontaže Bus.

Svetla točka v TAM-ovi žalostni
zgodbi je, da je na njegovem pogo-
rišču nastala Poslovno-proizvo-
dna cona Tezno, ki je danes največji
tovrstni gospodarski agregat v
državi in jo je kot zgodbo o uspehu
omenjal celo londonski Financial
Times. V coni Tezno danes deluje
skoraj 200 podjetij, ki zaposlujejo
približno 3500 ljudi. Ponos cone,
kjer med drugim nastajajo deli in
sklopi za nekatere največje svetov-
ne avtomobilske proizvajalce, so
poleg kovinskopredelovalne indu-
strije, kovinske galanterije, orod-
jarstva in proizvodnje specialnih
strojev tudi razvoj in proizvodnja
letaliških in turističnih avtobu-
sov, zapleteni proizvodni sistemi,
orodja, podjetja za računalniško
programiranje in razvoj, visoko-
tehnološke dejavnosti za varčno
uporabo energije in še bi lahko na-
števali. V njej so svoj prostor našli
tudi centralni računalniški in or-
ganizacijski center Nove kreditne
banke Maribor, Zavarovalnice Ma-
ribor in centralni logistični center
Pošte Slovenije.

Na področju Poslovno-proizvo-
dne cone Tezno je imela svojo bazo
tudi Tovarna vozil Maribor (TVM),
ki je bila ustanovljena aprila 2001.
Z vstopom podjetja Viator&Vektor
v lastniško strukturo družbe leta
2004 so se začele intenzivne trženj-
ske dejavnosti za pridobitev novih
naročil, novih projektov in siner-
gijskih učinkov v skupini in obeti
so bili veliki. Žal je bilo vse prej
kot ne kratke sape. Poleg ostalega
je tudi zadnja globalna gospodar-
ska in finančna kriza vplivala na
poslovanje omenjene družbe in jo
tako rekoč pahnila v boj za preži-
vetje. Priča smo bili še eni v vrsti
zgodb z žalostnim koncem, saj je
okrožno sodišče v Mariboru letos
marca izdalo sklep o začetku ste-
čajnega postopka v Tovarni vozil
Maribor.

Če so skoraj vsa večja podjetja v
Mariboru propadla v začetku de-
vetdesetih let prejšnjega stoletja,
pa je bila zadnja kriza v prvi fazi
usodna predvsem za mala podje-
tja. Samo do konca novembra 2009
so namreč na mariborskem okro-
žnem sodišču začeli stečajne po-
stopke v 40 podjetjih, vloženih pa
je bilo tudi 70 predlogov za začetek
postopkov zaradi insolventnosti.
Seveda pa kriza - kar se je potrdilo
v lanskem letu in v prvi polovici le-
tošnjega - ni zaobšla niti nekaterih
večjih in do izbruha krize uspešnih
mariborskih podjetij. ■

Še včeraj velika, stabilna mari-
borska podjetja danes padajo kot
domine - Tovarna vozil Mari-
bor, Maksina, Stavbar Gradnje,
Cestno podjetje Maribor, MTB,
Konstruktor, T-2. Dejstvo je, da
je med vsemi gospodarskimi pa-
nogami gradbeništvo v najslab-
šem položaju. Potem ko je leta
2008 doživelo vrhunec, v bruto
domači proizvod je prineslo
7,3-odstotni delež, gradbeništvo
v Mariboru zadnji dve leti zazna-
mujejo verižne prisilne poravna-
ve, ki so praviloma v približno
enem letu kulminirale v steča-
je (MTB, Stavbar Gradnje, Cestno
podjetje Maribor). Medtem ko so
glavni igralci že lani začeli dihati
na škrge in v postopkih prisilnih
poravnav dolžnikom, svojim po-
slovnim partnerjem odjedli mi-
lijone, je veliko manjših podjetij
in samostojnih podjetnikov po-
tonilo po hitrem postopku. Samo
letos je mariborsko okrožno so-
dišče v gospodarskih družbah
začelo 76 stečajev in devet prisil-
nih poravnav. Stiske delavcev, ki
jim delodajalci več mesecev niso
nakazali plač in prispevkov za
zdravstveno in socialno zavaro-
vanje, so ljudi pognale na ulice.
A hujših udarcev kot nekaj mi-
roljubnih stavkovnih shodov, na
katerih so padle kakšne sočne
psovke, ni bilo. Poslovodstvo in
lastniki so takšna zborovanja ve-
činoma ignorirali. Samo zaradi
propada gradbenih velikanov je
v začetku tega leta na cesti ostalo
okoli tisoč Mariborčanov. V te-
žavah pa je celotna gradbena
veriga: izvajanje, proizvodnja, tr-
govina, transport, projektiranje.

O vzrokih za zlom panoge teme-
ljitih, iskrenih (samo)refleksij ni
bilo, vase se je zazrl le redkoka-

"Izvirni greh krize so gradbeni-
ki, ki nimajo premoženja, odnosa
do zaposlenih in stroke," razmi-
šlja Peter Kosi, direktor Granita iz
Slovenske Bistrice, enega redkih
še živečih gradbenih podjetij
s širšega mariborskega obmo-
čja. Sicer pa gradbinci krivdo za
težave iščejo pretežno v: zmanj-
šanem obsegu državnih investi-
cij, plačilni nedisciplini, kriteriju
najnižje cene pri javnih naročilih,
ogromnih komercialnih popu-
stih, problematičnem (ne)krediti-
ranju bank. Pred svojim tveganim
zanašanjem na dolžniške vire,
zastarelimi poslovnimi modeli,
nespametnim instant načrtova-
njem, zaletavimi investicijami
(predvsem v nakupe zemljišč), no-
tranjo nepravičnostjo, namernim
izčrpavanjem podjetij, nakupi
jaht in prestižnih avtomobilov si
raje zatiskajo oči in ušesa. ■

Kljub temu da se krizi tudi sama
niso izognila, so recesijo nekate-
ra podjetja na območju Poslovne
cone Tezno občutila precej manj
kot druga. Predvsem podjetja, ki so
svoj razvoj zastavila v smeri "čiste"
proizvodnje in storitev, temelje-
čih na znanju in visoki dodani
vrednosti. Zaradi njihove visoke
specializacije in pretežne usmer-
jenosti na tuje trge je večina teh
podjetij, razen med strokovnjaki
in dobrimi poznavalci posame-
znih področij, javnosti popolnoma
neznana. Po kvaliteti proizvo-
dov in storitev je namreč načrtno
nizek javni profil druga skupna
točka teh podjetniških biserov.
Imena, kot so SMM, Vamar, Pik-
tronik, Hagspiel ..., pač ne bodejo z
naslovnic časopisov, zato pa toliko
bolje poslujejo proč od oči javno-
sti. "Ne želimo, da se o nas govori.
Slovenskih kupcev nimamo, naša
izkušnja pa je, da je vlaganje v re-
klamo pri nas izguba energije, ki
na koncu prinese samo še težave.
Sicer pa sami sebe ne vidimo kot
propulzivno podjetje, prej bi rekel,
da v okviru globalnega trga delu-
jemo običajno, normalno," meni
Ivan Rečnik, direktor podjetja
SMM, v katerem je nekaj čez sto
zaposlenih, od teh nekaj manj kot
polovica z visoko izobrazbo. SMM
izvaja projekte na ključ, ki zaje-
majo strojništvo, avtomatizaci-
jo in informatiko, njihovi najbolj
karakteristični izdelki so stroji za
proizvodnjo avtomobilskih gum,
največja kupca pa Goodyear in Ge-
neral Electric.

v dveh mešanih podjetjih zaposle-
nih 92 ljudi, predvsem ključavni-
čarjev in varilcev z visoko stopnjo
specializacije. Podjetje se ukvar-
ja z dodelavnimi posli na podro-
čju strojegradnje in transportne
tehnike, v Sloveniji pa ustvari le
dva odstotka celotnega prometa.
"Želimo ostati v ozadju, z medijsko
izpostavljenostjo nimamo dobrih
izkušenj. Že ob nastanku smo se
navezali na tujino, podatkov o
tem, za koga delamo, v javnost ne
dajemo, imamo pa iste stranke že
več kot desetletje," se pred pozor-
nostjo javnosti še naprej skriva
direktor Vamarja Aleksander
Markuš. Podjetje večino izdelkov
izvaža na avstrijski in nemški trg,
najti jih je mogoče tudi v Indiji, na
Kitajskem, v Turčiji ... , saj so nji-
hovi naročniki globalna podje-
tja. Prav zaradi tega tudi Vamarja
kriza ni povsem zaobšla. "Ko se
zamaje globalno gospodarstvo,
se zamaje ves svet in z njim tudi
mi. V realizaciji smo lani nekoliko
padli, so pa zato letošnji rezultati
precej boljši," dodaja Markuš.

"Nimamo časa gledati,
kje so sosedi"

V nasprotju z Vamarjem se kriza
podjetja Piktronik, ki se ukvar-
ja z razvojem opreme za elek-
trična vozila in hibridna plovila,
v manjši meri pa tudi s proizvo-
dnjo, ni niti dotaknila. "V Sloveni-
ji prodamo med dvema in štirimi
odstotki, ostalo pa večinoma v
srednjo Evropo, Švico, tudi Nem-
čijo in na Nizozemsko. Krize sploh
nismo opazili, ker se določeni naši
izdelki uporabljajo v luksuznih
aplikacijah, te pa krize niso doži-
vele," razlaga direktor Branko Pre-

mzel. Podjetje zaposluje 18 ljudi,
med njimi tri doktorje znanosti,
enega magistra, večina ostalih so
inženirji. Za uspeh zelo pomen-
ljiv je tudi Premzelov odgovor na
vprašanje, kako uspešno je njiho-
vo podjetje v primerjavi z ostalimi
v Poslovni coni Tezno: "Težko se
primerjamo s sosedi, ker nimamo
časa gledati, kje so."

Kljub bistveno drugačni izobraz-
beni strukturi, 25 zaposlenih ima v
glavnem srednjo in višjo izobrazbo,
je na globalnem trgu, kjer ustva-
ri kar 90 odstotkov prometa (deset
odstotkov zajemajo storitve, kot
je vzdrževanje strojev v Sloveni-
ji), uspešno tudi podjetje Hagspiel,
proizvajalec in distributer profesio-
nalne pralne in procesne tehnike. V
Hagspielu so prepričani, da je poleg
usmerjenosti na tuje trge njihova
prednost predvsem ta, da izdelujejo
končne produkte. "Kupimo le 'pleh',
na koncu pa spogramiramo stroj.
Prodajamo torej znanje in ne železa
na kile, če se malo pošalim. Brez
tujih trgov pa tako nimaš kaj iskati,
slovenski trg je en vrt," razlaga di-
rektor Roman Peršuh in doda, da
so si nekaj konkurenčne prednosti
nabrali že ob delu v Primatu, kjer je
večina bila zaposlena že prej in kjer
so navezali stike s podjetjema Hag-
spiel & Dobler GmbH iz Nemčije ter
belgijskim koncernom Primus CE,
ki sta tudi njihova največja poslov-
na partnerja.

Še najbolj znano ime iz Poslovne
cone Tezno je Menerga. Podjetje, ki
se ukvarja z učinkovito rabo ener-
gije v stavbah, prezračevanjem z
visoko stopnjo vračanja energije in
s kompletno digitalno regulacijo

tega v zgradbah, zaposluje 35 ljudi,
v glavnem diplomiranih inženir-
jev strojništva in tehnikov. Največ
proda v Avstrijo in Nemčijo, pro-
dira na Poljsko in Češko, močno
je tudi na trgih bivše Jugoslavije.
"Prodor na tuje trge ni enostaven,
za uspeh vsakodnevno gara celo-
tna ekipa. Upam si trditi, da smo
že prej delali nadpovprečno, zdaj
pa delamo še več. Eden od recep-
tov za naš uspeh je zagotovo to, da
je v naše izdelke vgrajenega veliko
znanja, vendar to ne pomaga, če
nisi znanja, izdelka, storitve spo-
soben tudi prodati. Treba se je
namreč zavedati, da so tudi drugi
dobri, da se zmeraj najde kdo, ki je
še boljši. Zato je bistveno, da znaš
pravilno oceniti, kje trenutno si,
in ne prehitevaš razvoja," razlaga
direktor Daniel Muršič, ki se lahko
pohvali s kar sedmimi projekti, ki
jih je Evropska komisija nagradila s
prestižno nagrado Green Building.
Prav pravilna ocena stanja v podje-
tju in na trgih je bistvena za uspeh,
je prepričan tudi Rečnik: "Naša
prednost je bila predvsem v tem,
da nismo rasli prehitro, da nismo
preskakovali stopenj razvoja."

Kljub temu si v Poslovni coni
Tezno želijo hitrejšega razvoja.
Prepričani so, da bi na območje bi-
všega TAM-a lahko privabili še več
uspešnih podjetij, če bi imela več
posluha za to tudi Mestna občina
Maribor. "V Poslovni coni Tezno
je še precej zazidljivega prostora,
vendar občina kot lastnica teh ze-
mljišč bistveno premalo naredi za
spodbudo, stimulacijo. Je pa treba
povedati, da se v zadnjem času
stvari vendarle hitreje premikajo,"
sklene tiskovni predstavnik cone
Braco Zavrnik. ■

"V psihoterapiji je stvar zelo jasna,"
je odločna psihiatrinja in psiho-
terapevtka dr. Karin Sernec iz
ljubljanske psihiatrične klinike.
"Nekdo, ki ima na vratih napisa-
no, da je psihoterapevt, mora za to
imeti licenco. Če je nima, ni psi-
hoterapevt. In takih je veliko. S
svojim delovanjem pa nedvomno
povzročajo škodo." Omenjeno li-
cenco podeljuje Združenje psiho-
terapevtov Slovenije. Le ta, kot
pravi, naj bi štela. Enakovredna
pa naj bi bila "konkretni" fakulte-
tni diplomi. "Razlika med tistim,
ki ima psihoterapevtsko licenco,
in tistim, ki se proglaša za psiho-
terapevta, a je brez nje, je enaka
razliki med uradno in alternativ-
no medicino. Verjamem, da ima
cela vrsta ljudi določene 'darove',
vendar pri tolikšnem navalu ama-
terjev iskalec pomoči enostavno ne
ve, kdo je tisti 'ta pravi'." Proble-
matika pa ima dvojno razsežnost.
Psihoterapevti, ki pravzaprav to
niso, v Sloveniji za neakreditira-
na, torej s strani države nepriznana
izobraževanja zapravijo ogromne
vsote denarja, ko pa si želijo zapo-
slitve v zdravstvenem sistemu, so
zaradi neprave licence razočarani.
S takimi se Sernčeva srečuje zelo
pogosto: "Ogromno je takih, ki si
želijo zaposlitve na naši psihiatrič-
ni kliniki kot psihoterapevti, pa
kljub zapravljenemu denarju, trudu
in času za izobraževanje nimajo z
naše strani priznane ustrezne kva-
lifikacije. Kar je grozno."

Veliko zaposlitve željnih "psihote-
rapevtov", pripoveduje sogovorni-
ca, prihaja iz (slovenske izpostave)
dunajske Univerze Sigmunda
Freuda (USF). Ta si trenutno priza-
deva akreditirati transnacionalni
bolonjski tristopenjski psihote-
rapevtski študij tudi v Sloveniji.
Sernčevo pri tem moti predvsem
starost mladih, ko začno študirati.

"Če pomislim, da mladi končajo gi-
mnazijo pri osemnajstih in pri teh
letih začno študirati psihoterapijo,
ko sploh še nimajo izdelane lastne
identitete ali izkušenj in modrosti,
se mi zdi vse skupaj nesprejemljivo.
Že psihoterapevti od Freuda naprej
so namreč vedeli, da ne moreš pri
tej starosti biti psihoterapevt, saj to
delo zahteva določene življenjske
izkušnje."

Po nekaterih ocenah naj bi v Slove-
niji potrebovali pet tisoč psihote-
rapevtov, da bi pokrili vse potrebe.
Zato je lukrativno stimuliran
motiv za na videz nenadzorova-
no razpredanje mnogih psihohi-
gienskih mazačev, ki se prodajajo
kot sposobni psihološke terapi-
je, razumljiv. "Pri njih pa ni toliko
pomembna njihova izobrazba,
temveč vprašanje, na čem temelji
njihova ponudba. Ali imajo realno
znanstveno vrednost, torej," raz-
mišlja psiholog dr. Marko Polič z
ljubljanske filozofske fakultete. To,
kar uporabljajo medicina, psiholo-
gija ali katerakoli druga znanost,
mora biti namreč preverjeno. Zato
mora skozi vrsto preizkusov, da se
ugotovi, ali deluje ali ne, raziskati
pa je treba tudi škodljive posledi-
ce. "Pri raziskovanju učinkovito-
sti vseh teh kvaziterapij je pogosto
v napoto placebo učinek. Če je
namreč izvajalec storitve nekdo,
ki izžareva zaupanje in pozornost,
bo lahko njegovo početje celo učin-
kovito, saj so ljudje psihofizična
celota, in če so v nekaj prepričani,
jim lahko zgolj zato (ne pa nujno)
neustrezna pomoč celo pomaga.
Kar je sicer lepo in prav, a le do
neke meje. Težava pa se pojavi, ko
placebo neha delovati, pomoči po-
trebni pa ne poiščejo pomoči, ki bi
resnično delovala."

Gre za ogromno različnih kombi-
nacij izigravanja zaupanja ljudi,
strokovno oriše situacijo Polič, ki
svari, da tudi resni ljudje prisegajo
recimo na nevrolingvistično pro-
gramiranje (NLP), "ki je dokazano
neučinkovito. Prav zato bi bil nujen

državni nadzor 'terapevtskih' po-
nudnikov psihohigienskih storitev;
v kapitalizmu namreč lahko ogla-
šuje vsak, kar pač želi. Spomnite se
le gurujke v kinu Šiška, kjer je pred
leti imela predavanje, na katerem
je trdila, da lahko s svojo terapijo
pozdravi sladkorno bolezen. Starši
so nehali dajati otroku ustrezna
zdravila. Posledice, vemo, so bile
katastrofalne." Kopica podobnih
znanstveno nerelevantnih terapij
je naredila veliko škode, ocenjuje.

In kako naj psihološke pomoči po-
trebni vedo, komu lahko zaupa-
jo? "Najbolje je, da se obrnejo na
uradne psihologe ali zdravnike.
Žal pa je slovenska težava v ne-
doslednosti njihovega sprotnega
dela." Ali drugače: čakalne vrste.
Prav zato izbere veliko psiholo-
ške pomoči potrebnih kot dejanje
obupa in razočaranja psihohigien-
ske alternativce. Stanje, v katero bi
že zdavnaj morala poseči in ga (z)
regulirati država. Pa ga ne. "Ko bo
nekdo od mazačev povzročil veliko
škodo in bo pri tem morda celo kdo
umrl, se bodo naši poslanci zmiga-
li. Dokler pa stvari tečejo relativ-
no benigno, ker škodljive posledice
niso razvidne, se najverjetneje na
tem področju ne bo zgodilo nič,"
ocenjuje Polič. Stanje spominja, ka-
rikira psiholog, na družbeno spre-
jetje astrologije in grafologije, kjer
so znanstveniki opravili precej raz-
iskav in dokazali njuno neučinko-
vitost, pa se še zmeraj ponujajo. Ne
nazadnje spadajo v isti koš tudi ho-
roskopi, pravi. Glede študija psiho-
terapije na USF je komunikacijsko
skop, saj meni, da bi vsakršen ko-
mentar zvenel, kot da se psihologi
bojijo konkurence. Dvomeče prista-
vi le: "V Društvu psihologov Slove-
nije menimo, da zgolj poučevanje
terapije ne zadostuje. Za ustrezno
samostojno terapiranje je namreč
treba obvladati diagnostiko."

Vprašanje, ali zadostuje bolonj-
sko izobraževanje za pridobitev
naziva psihoterapevt, ni enostav-
no, ni enoznačno, razmišlja psiho-
log Heliodor Cvetko. "Kaj pa mladi
zdravniki, ki imajo najvišjo posta-
vljeno odgovornost, pa začnejo že
pri rosnih letih odločati o življenju
in smrti? Zanje se nihče ne sprašu-
je, ali so za to dovolj starostno zreli.
Starost kot argument proti dunaj-
sko-freudovskemu študiju psihote-
rapije torej ne vzdrži." Sistem USF,
kjer lahko diplomanti začno delati
samostojno komaj po petih letih
oziroma po zaključeni drugi bo-
lonjski stopnji, se mu zdi relativno
varen. "Veliko nevarnejše so ne-
regulirane poti, ki jih je v našem
okolju zadnjih trideset let čedalje
več. Razne 'psihoterapevtske šole'
namreč omogočajo izobraževanja,
ne da bi bile podvržene kakršnim-
koli zunanjim kriterijem. Za kar
je nedvomno kriva država. Danes
lahko namreč vsak državljan po-
stane samostojni podjetnik in se
prezentira kot svetovalec. Naziv, v
katerega se lahko skrije praktično
vse. Žal državo briga le to, ali imajo
taki podjetniki pravilno izstavljene
račune. Nihče pa ne bo vprašal, ali
imajo za svoje svetovanje ustrezne
kvalifikacije."

Zadnjih deset let zagovarja uvedbo
zakona o psihoterapevtski dejav-
nosti. "Pa ga ne uspemo spraviti
niti v parlament. Glavni naspro-
tniki temu so namreč na podro-
čju zdravstva zaposleni kadri, torej
psihiatri in psihologi. Kar se tiče
zakonske ureditve, so nas prehite-
li celo alternativci, ki imajo danes
svoj zakon, čeprav so z njim neza-
dovoljni. Nam ni uspelo niti to, saj
so bili na ministrstvu za zdravje
nezainteresirani. Očitno vsem bolj
paše, da zakona ni."

Lahko govorimo o posredni dr-
žavni regulaciji dubioznega psi-
hohigienskega področja s tem,
da Nacionalna agencija RS za ka-
kovost v visokem šolstvu psiho-
terapevtskim šolam ne podeli
akreditacije? Odločno izpostavi:
"Če ni zakona, ki bi opredeljeval,
kdo sme opravljati dejavnost in kdo
ne, je neakreditiranje teh terapev-
tskih izobraževanj še slabše. Tako
so namreč vsi v istem košu: tako
tisti, ki opravijo petletno izobraže-
vanje na USF, kot tisti, ki opravijo
neki šestmesečni tečaj."

Za (ne)akreditacijami, verjame, sto-
jijo lobiji psihiatrov, tudi kliničnih
psihologov, ki hočejo obdržati svoje
"mesto za koritom". "Hkrati pa so
zadaj še interesi zdravstvene zava-
rovalnice. Če danes namreč želite
dobiti psihoterapevtsko storitev v
sistemu zdravstva (obisk speciali-
sta klinične psihologije ali psihiatra,
torej nekoga, ki je po kriterijih Zdru-
ženja psihoterapevtov Slovenije pri-
dobil naziv psihoterapevt), boste
najprej čakali šest do devet mese-
cev, psihoterapevt pa vam bo verje-
tno naklonil le nekaj ur. Za tovrstno
zdravstveno pomoč je namreč na-
menjenega izredno malo denarja.
Če bi bilo to področje ustrezno za-
konsko regulirano, bi država v to
morala bistveno več investirati." In
ker je psihičnih težav čedalje več,
ljudi pa je manj sram poiskati psi-
hohigiensko pomoč, bi rešitev pro-
blematike za državo predstavljala
zajetni finančni zalogaj.

Za porast psihičnih težav, pripo-
veduje, je kriv kapitalizem. Vr-
hovni zakon zdajšnje družbe je
namreč biti prvi in najboljši, kar
terja stalne angažmaje, borbo,
tudi dokazovanje, vse skupaj pa
je seveda precej naporno. In ker je
prvi zmeraj lahko le eden, bodo
vsi ostali - in teh je ogromno - raz-
očarani. Četudi lahko laično do-
mnevamo, da zaradi neurejenih
razmer na državni ravni in zaradi
finančno pogojenega primanjklja-
ja časa pravih psihoterapevtov du-
biozne psihopomoči sposobni na
neki način regulirajo trg psiholo-
ške pomoči potrebnih, pa se poraja
vprašanje, ali lahko terapevtski
amaterji trud pomagati tudi "zavo-
zijo"? "Veliko večja možnost je, da
ne bodo mogli pomagati, kot da bi
naredili škodo," presodi Cvetko.

Med letoma 2006 in 2009 je Slo-
venski inštitut za psihoterapijo v
Ljubljani omogočal vpis slovenskih

Po nekaterih
ocenah naj
bi v Sloveniji
potrebovali
pet tisoč
psihoterapevtov
študentov na avstrijsko USF. Zaradi
želje po ureditvi statusa študija v
Sloveniji so vpis leta 2009 ustavili,
že vpisanim pa zagotovili zaklju-
ček študija.

"V Avstriji je USF priznana in akre-
ditirana, taisti študij psihoterapi-
je je akreditiran tudi v Parizu. Na
vpis v Sloveniji, ki bo mogoč komaj
po zaključku nacionalnega akre-
ditacijskega postopka, upamo že
prihodnjo jesen," razkriva direktor
(s strani nekaterih strokovnjakov
spornega) Slovenskega inštituta za
psihoterapijo, sicer tudi sam psiho-
terapevt, Lan Pečjak.

Pečjaku smo posredovali tudi
dvom psihiatrinje Karin Sernec,
kam z "nepravimi" psihoterapev-
ti. Da je Slovenija tozadevno v
zaostanku, ocenjuje direktor psi-
hoterapevtskega inštituta, saj naj bi
za Avstrijo zaostajali vsaj petnajst
let. "Psihoterapija je v večini evrop-
skih držav samostojen poklic, prav
tako pa priznana samostojna zna-
nost z urejeno zakonsko podla-
go. Slovenci zakona še nimamo, je
pa res, da se psihoterapija izvaja
v okviru javnega zdravstvenega
sistema, pri čemer pa nastaja pro-
blem, da psihoterapija kot proces
zdravljenja potrebuje kontinuiteto
in določeno frekventnost srečanj,
ki pa jo javna zdravstvena mreža
trenutno ne zagotavlja."

Psihoterapijo si želijo nekateri pri-
lastiti, špekulira sogovornik, USF
pa je, pravi, prvi poskus na svetu,
da se psihoterapija educira kot sa-
mostojna znanstvena veda za sa-
mostojen poklic. Pa namigi stroke
o njenem - zaradi domnevno pre-
malo izobrazbe - mazaškem ka-
rakterju? "Po evropskih vzorih je
dokazano, da oseba ne potrebu-
je petletnega študija psihologije
ali pa šestletnega študija medici-
ne, da lahko postane psihotera-
pevt," kljubuje Pečjak, ki hkrati
izpostavi, da je v okviru javnega
zdravstva psihoterapija podplača-
na. "Tako se name pogosto obrne-
jo klienti, ki pridejo pri psihiatru
na vrsto le enkrat na mesec ali še
redkeje. Kar je absolutno premalo.
Zato moramo delati z roko v roki.
Če namreč psihoterapevt prepo-
zna motnjo, ki jo je treba zdraviti
z zdravili, mora vključiti psihiatra.
V takih primerih pa je psihotera-
pija dobrodošla kot neka dodatna
suportivna terapija. Po mojih izku-
šnjah in izkušnjah mojih psihotera-
pevtskih kolegov v Sloveniji poteka
neke vrste tiha izmenjava oziroma
sodelovanje, saj kar nekaj psihia-
trov in psihologov k nam pošilja
svoje paciente v vzporedno psiho-
terapevtsko obravnavo. Je pa res,
da večina teh psihiatrov ne želi, da
se to obeša na veliki zvon zaradi
morebitnih nevšečnosti z njihovi-
mi stanovskimi kolegi."

Osnutek za pripravo zakona o psi-
hoterapevtski dejavnosti naj bi bil
po naših neuradnih informacijah
že pripravljen, a naj bi na ministr-
stvu za zdravje zaradi spreminjanja
krovnega zakona o zdravstveni de-
javnosti obležal. V njem naj bi bilo
psihoterapevtsko izobraževanje a la
Lan Pečjak (s študijsko smerjo psi-
hoterapija je v akreditacijskem po-
stopku tudi novogoriška Fakulteta
za uporabne družbene študije) pri-
znano. Z uradnimi informacijami pa
so bili na ministrstvu minuli teden
skopi, sporočili so le, da želijo, da na
naša vprašanja odgovarja stroka.

Na za zdaj še nedoločen čas pre-
stavljeni sprejem zakona o psiho-
terapevtski dejavnosti pa Pečjak
vendarle ocenjuje kot velik korak v
razvoju slovenske psihoterapevtske
dejavnosti, še zlasti, ker bodo s tem
zaščiteni pacienti, ki se prevečkrat
znajdejo v obravnavi pri, kot jih po-
imenuje, samooklicanih psihotera-
pevtih, ki ne upoštevajo osnovnih
etičnih načel in standardov.

O tem, kaj je torej psihohigiensko
mazaštvo in kaj ni, bodo do spreje-
tja zakona veljala (zaradi prelivanja
vročih strasti morda celo po njem)
različna mnenja.

Da sam ni psihohigienski mazač,
je prepričan tudi gestalt terapevt
Tomaž Flajs, kar argumentira z dej-
stvom, da postaneš gestalt terapevt
po minimalno štirih letih izobra-
ževanja. Ocenjuje, da bo psihote-
rapevtski zakon do gestalt terapije
"prijazen"? "Glavna težava je pre-
dizobrazba, ki je potrebna za vklju-
čitev v izobraževanje. Tozadevno
imamo namreč poseben pristop, ki
ga imenujemo akreditacija predho-
dnega učenja. Tisto, kar je za nas po-
membno, je, da ima oseba zadostno
splošno izobrazbo in širino, ki (mu)
zagotavljata, da bo izobraževanje
zmogel." Pravi, da se je sicer v praksi
izkazalo, da je za uspešno zaključen
študij potrebna predhodna univer-
zitetna izobrazba, vendar priznava,
da če ocenijo, da je nekdo z zaklju-
čeno poklicno strokovno srednjo
šolo sposoben študija, mu to tudi
omogočijo. "Pri tem pa ne gre za-
nemariti vprašanja, kaj bo država
uvedla z zakonom, saj se prav glede
pogojev vpisa namreč naša in dr-
žavna filozofija križata. Morali se
bomo prilagoditi," je uvideven Flajs.
Med njegovim pripovedovanjem
pa ima sumljivo mazaško vonjavo
predvsem podatek, da že v samem
procesu izobraževanja, najhitreje
konec drugega letnika, gestalt tera-
pevtski edukant prejme dovoljenje
za izvajanje terapij s klienti, če se
oglašuje kot edukant.

Kje so meje njegovih psihohigien-
sko učinkovitih sposobnosti, smo
povprašali tudi nevrolingvistične-
ga trenerja Milana Kotnika, ki ima
na dotičnem področju dvajsetletne
izkušnje. "Nimam pomisleka, da
ne bi mogel pomagati komurkoli.
Moj učitelj Richard Bandler je uspe-
šno delal celo z ljudmi, s katerimi
uradna stroka ni znala," je samoza-
vesten. Celjski hipnoterapevt Vili
Brence je glede svoje vsemogoč-
nosti skromnejši, saj pravi, da ne
dela vsega. "Z ljudmi, ki potrebuje-
jo zdravstveno pomoč psihiatrov,
se ne ukvarjam. Če gre namreč za
resne stvari, se naj s tem ukvarjajo
zdravniki. Sam raje delam z zdra-
vimi, ki si želijo izboljšati svoje ži-
vljenje," priznava Brence. ■

3. septembra bo Rade Šerbedžija
gostoval v Mariboru, zato nekaj
osebnih spominov. Sredi osem-
desetih let preteklega stoletja me
je uredništvo nekdanjega saraje-
vskega tednika Svijet napotilo k
temu tedaj enemu najbolj prilju-
bljenih jugoslovanskih igralcev in
gledaliških režiserjev. Pred mano
je bil teden dni, ko je bil Rade moj
namišljeni urednik, ki mi je do-
ločal teme oziroma intervjuje.
In tako sem najprej odšel do nje-
govega prijatelja Arsena Dediča,
nato sva se skupaj odpravila v
Zagreb na srečanje z Ljubišo Ri-
stičem, za katerega mi je te dni
dejal, da v tistih časih ni bil le naj-
bolj nadarjen in najboljši gleda-
liški režiser v Jugoslaviji, ampak
tudi najbolj zanimiv režiser na
vsem svetu, potem sem odšel
do danes že pokojnega pisatelja,
scenarista in režiserja Fadila Ha-
džiča, na koncu pa sem se nekega
večera v Sarajevu sestal z bosan-
sko-hercegovskim igralcem Josi-
pom Pejakovičem.

Spominjam se ne ravno kratke
poti, ki sva jo prehodila od Skende-
rije do kultne sarajevske restavraci-
je Kot palate v osrčju Baščaršije. To
je bil čas, ko so po televiziji pred-
vajali znano dramsko nanizanko
Berači in sinovi, v kateri je Rade

odigral eno izmed svojih antolo-
gijskih vlog. Lik, ki ga je igral, se je
imenoval Matan. In ko sva se poja-
vila v restavraciji, so bili tam neki
neznani mladi ljudje, med katerimi
ga je nekdo prepoznal kot Matana
in od tistega trenutka naprej nama
ni bilo več treba skrbeti za vino, ki
je v steklenicah prihajalo na najino
mizo. Pošiljali so nama ga ti mladi
in od časa do časa nazdravljali:
"Živel Matan!"

Nisem vedel, da se je Rade Šerbed-
žija, ki se je po tedanji Jugoslaviji s
svojimi idejami in projekti spreha-
jal kot po svoji veliki hiši, v trenut-
ku zaljubil v Sarajevo in se odločil,
da tam kupi stanovanje in tam na-
daljuje svoje življenje in delo. Toda
to se je zgodilo v nepravem tre-
nutku.

"Le kdo si je tedaj mislil, da se bo v
Sarajevu zgodilo tisto, kar se je zgo-
dilo," pravi.

Bilo je leto 1992. Postavili so ba-
rikade, začelo se je streljanje in
zadnje sporočilo, ki ga je Rade
izrekel, preden je zapustil svoje
nesojeno mesto, se je glasilo: "Go-
spodje, pošljite mirovne sile, tukaj
bo vojna."

Ni soglašal z Miloševičem, ni pod-
piral Tudmana, nacionalizem s
katerimkoli predznakom mu je
bil tuj ... Zato se je odločil preseliti
se v Slovenijo. S soprogo Lenko in
komaj rojeno Milico-Nino je živel
v skromnem stanovanju v Fužinah
v Ljubljani. Leta pozneje je Rade
opisal enega nedeljskih prizorov iz
tega stanovanja.

Sredi avgusta leta 1992 je Šerbedži-
ja nastopil v Mariboru. Po prespa-
ni noči sva zjutraj v hotelu Orel pila
viski in opravila intervju. S Šerbe-
džijo je bil pevec in skladatelj Saša
Lošič, še en umetnik, ki je v Slove-
niji našel svoj novi dom. Eno izmed
mojih vprašanj Šerbedžiji, ki je,
če uporabimo športni besednjak,
osvojil vse naslove, ki jih je mogoče
osvojiti na jugoslovanskih filmskih
in gledaliških festivalih, se je glasi-
lo: "Zakaj se niste ne ti ne kdo drug,
denimo Bekim Fehmiu, preizkusili
na svetovnem odru?"

"Meni je območje Jugoslavi-
je povsem zadostovalo, tako da
nisem niti razmišljal o širnem
belem svetu," je odgovoril Šer-
bedžija. Toda ta širni beli svet je
prepoznal njega. Mojstrsko je od-
igral še eno vlogo v filmu Milča
Mančevskega Pred dežjem, raz-
glašen je bil za najboljšega evrop-
skega igralca, na široko so se mu
odprla vrata Hollywooda. Med
premorom se je ponovno vrnil v
Maribor in med obujanjem spo-
minov opisal prizor iz fužinske
garsonjere. "Bila je nedelja, sedel
sem za mizo, pred menoj je bilo
pivo, Lenka pa je kuhala kosilo.
In jaz sem se zaskrbljen z obema
rokama prijel za glavo. Lenka pa
me gleda in pravi: Rade, ti si eno
budalo. Poglej, otrok mirno spi, jaz
ti kuham kosilo, ti pa piješ pivo."
Odlična ilustracija za modrost, ki
jo tako pogosto omenjamo in ki
pravi, da je sreča v majhnih stva-
reh.

Sledilo je desetletje, ki ga je preži-
vel na poti med Zagrebom, Lon-
donom in Los Angelesom. Dnevi v
ZDA so minevali v znamenju sne-
manja filmov, spoznavanja tam-
kajšnje umetniške scene in njenih
velikanov, predvsem hollywood-
skih. Z nekaterimi izmed njih,
denimo s Tomom Cruisom, je stkal
tudi iskreno prijateljstvo. Preosta-
li prosti čas, ki ga je imel veliko,
je preživljal v kavarni, v kateri so
se srečevali predstavniki jugo dia-
spore. Igrali so remi, pili "špricar-
je" in včasih zapeli. Tam je spoznal
tudi Miroslava Tadiča, svetovno
znanega in priznanega virtuoza
ob kitari. Peli so, kar tako za svojo
dušo, včasih romske pesmi, včasih
Arsenove, včasih narodne make-
donske, včasih tiste, napisane za
Šerbedžijeve verze. Nato je Šerbe-

džija predlagal, da bi posneli CD.
To je bil zadetek v polno. Tandem
Tadic-Šerbedžija je osvojil ugle-
dno hrvaško glasbeno nagrado
Porin, uspešnice z albuma pa so
cele tedne vztrajale na vrhu glas-
benih lestvic. Miroslav Tadic je
ostal v ZDA. Nazaj prihaja po po-
trebi oziroma večinoma tedaj, ko
ima koncerte s Šerbedžijo. Julija
sta nastopila na Ptuju. Po koncertu
mi je Tadic dejal: "Rade je zapustil
Ameriko in mi še danes jočemo
zaradi tega."

Pred koncertom sem nekaj trenut-
kov ostal sam s Šerbedžijo. Spo-
mnila sva se ljudi iz preteklosti in
ugotovila, da čas hitro teče. Rade
se je spomnil na svojega očeta
Daneta. Dvignil je kozarec in dejal:
"Jutri bo moj Dane dopolnil 99 let.
Nazdraviva Danetu!"

Med koncertom pred ptujskim ob-
činstvom sedi Miroslav Tadic na
enem, Rade pa na drugem stolu ob
mizi, na kateri sta bila kozarec in
steklenica vina. Rade je nalil vino
v kozarec in dejal: "V tem pre-
krasnem mestu sem bil davnega
leta 1970, ko sva z Živojinom Pa-
vlovicem snemala enega izmed
mojih prvih filmov. Spominjam se
mnogih prijaznih ljudi in spomi-
njam se, da sem tedaj tukaj pil zelo
dobro vino. Od tedaj tega nisem
nehal početi in Ptuj je kriv, da sem
ostal zvest vinu."

Na koncu koncerta se je Radetu
približal človek nižje rasti. "Rade,
se me spomniš?" Rade nemočno
dvigne roke. "Rade, jaz sem Kekec."
"Kekec, Kekec. Kako se te ne bi spo-
mnil. Pridi bliže. Dajte nama ko-
zarce... Hej, Kekec je z nami."

Nato je Kekec povedal Radetu, da
ima še vedno dobro vino in da
ga naslednjič vabi k sebi v goste.
Predstavil mu je tudi svojo hčerko.
Rade jo je pogledal in ji rekel, da je
zelo lepa. Nato so prišli ljudje, da
bi mu čestitali. Rade si je vzel čas
in z vsakim izmenjal besedo ali
dve. Radetov menedžer, ki je ves
čas stal ob strani, mi je rekel: "Ma,
on je najboljši človek na svetu." In
kaj bo z mojim intervjujem? "Eh,
Toni, najbolje bo, da prideš k meni
na Brione. Tam bova imela mir in
veliko časa."

Držal sem ga za besedo in v nede-
ljo, 14. avgusta, zgodaj zjutraj s pri-
jateljem Željkom Bogdanovicem
Mirčijem, Sarajevčanom iz Mari-
bora, dopotoval v Fažano. Kakšno
nenavadno naključje. Na isti dan
pred 19 leti sem Radeta intervjuval
v hotelu Orel. Fažana se je počasi
prebujala iz sna, odprle so se prve
kavarne na obali, ljudje odpravlja-
li na jutranji tek, pred pekarno je
nastala gneča. Prevladovala je ita-
lijanščina. V Italiji so še vedno po-
čitnice. Enega izmed domačinov
sem vprašal, kako lahko pridem
na Brione, in ali si je ogledal katero
izmed predstav Lenkinega in Ra-
detovega gledališča. "Ja, njune
predstave so res izredne. In Rade
je deležen privilegijev kot ... " "Kot
Tito," sem mu vskočil v besedo. "Ne
ravno kot Tito, saj nima takega va-
rovanja."

Vožnja na Brione stane 30 evrov
na osebo, če pa ste Radetovi gosti,
se lahko peljete brezplačno. O Bri-
onih, tem biseru Jadrana, ne bom
niti govoril. Pred hotelom Neptun
naju je pričakal Šerbedžija. Odšli
smo na vrt na drugi strani otoka.
Tam smo se pogovarjali, medtem
ko je od časa do časa k mizi prite-
kel eden izmed Radetovih vnukov.
"Dedek, bomo šli na plažo?" Rade
ga je poljubil in mu dejal, naj gre
sam, da se mu bo on pridružil po-
zneje. Od kod in od kdaj Radetova
ljubezen do Brionov?

"Tukaj sem bil, mislim, da leta
1987. Nisem bil med tistimi lju-
bljenci, ki so bili gosti predsedni-
ka Tita. Konec 90. let sem v Istro
prihajal s svojimi prijatelji, ki so me
začeli nagovarjati, naj delam tukaj.
Rekel sem, da bom, tako iz radove-
dnosti. Nato pa so me enkrat pova-
bili na Male Brione, v trdnjavo, ki
so jo rešili pred propadom. Ko sem
prišel tja, sem fasciniran začel go-
voriti Hamletove besede. Kjerko-
li sem katero izgovoril, je bilo tam
idealno mesto zanjo. In to je zače-
tek zgodbe o nastanku gledališča
Ulysses, s katerim zdaj že desetletje
delamo tukaj."

Vaše gledališče je postalo močno
umetniško dejstvo v regiji. Izme-
njujejo se predstave z gostujoči-
mi igralci, med katerimi so tudi
znani zvezdniki s slavo, ki sega
tudi v daljno preteklost. S teboj
so tukaj igrali Mira Furlan, Radko
Polič, Josip Pejakovic ... Ker šteje
igralska družina, ki jo poznaš,
veliko članov, ali bi si upal, tako
na športni način, izdelati tabelo
najboljših igralcev z območja
nekdanje Jugoslavije?"
"Težko odgovorim na to vpraša-
nje in moj seznam je neobjekti-
ven. Težko je reči, da je Ljuba Tadic
največji igralec vseh časov. Gre za
neki občutek, spričo katerega ne
ocenjuješ le igralskih sposobnosti,
marveč vse skupaj. In to vse skupaj
je zelo pomembno. Če pa že hočeš
slišati moje mnenje, potem je to za-
gotovo Ljuba Tadic in nato Fabijan
Šovagovic in še Cica Perovic ... Med
živimi pa je to vsekakor neverjetni
Pero Kvrgic. Omeniti moram tudi
Brika Krivokapica, ki je nedvomno
velik igralec, vendar se za vsem
skupaj skriva tudi neka najina inti-
mna zgodba, interakcija, ki je zelo
pomembna."

Obstaja še ena osebnost, ki si jo ti,
pa ne samo ti, nekoč zelo hvalil.
To je režiser Ljubiša Ristic, ki se je
nenadoma znašel na političnem
prizorišču in postal del strankar-
skega projekta Mire Markovic.

"Ljubiša Ristic je tragična oseb-
nost. Še vedno ima svoje gledali-
šče KPGT v Beogradu, vendar ima
veliko težav, ker ga ovirajo pri delu,
kjer in ko ga le lahko. Tako se mu
maščujejo. On je čudovit človek in
po mojem pojmovanju gledališča
in tistih, ki v njem delajo, je Ljubiša
Ristic ob Kosti Spaicu največji rež-
iser, ki se je kdaj pojavil na tem ob-
močju. Bili so tudi časi, ko je veljal
za najbolj zanimivega režiserja na
svetu. Ne vem natančno, kaj se je

Pomembno je biti
pravičen, četudi v
svojo škodo.
In ne smemo
se pregrešiti
zoper ljudi
dogajalo z njim, in zakaj se je ujel,
jaz bi rekel, v svojo lastno zanko.
Zakaj je sprejel politični angaž-
ma? Kolikor ga poznam, mislim,
da je to storil zaradi enega samega
dejstva. Vedeti je tudi treba, da je
v politiko vstopil leta 1996, šlo je
torej za čas po vojni tragediji. Srbijo
so v tem času preplavile narodne
in nacionalistične stranke in giba-
nja, on pa se je verjetno odločil za
to novo levico, ker je mislil, da pri-
naša nove vrednote. Toda zmotil
se je. In ker ga poznam kot zelo po-
nosnega človeka, vem, da tega ne
bo nikoli priznal. Hkrati moram
povedati, da je med vojno njegovo
gledališče delovalo in da so v njem
igrali tako Srbi in Hrvati kot Bo-
sanci in Madžari."

Obstaja še ena močna umetniška
osebnost, ki ji zamerijo politični
angažma ... Emir Kusturica?

"Z Emirjem nisem nikoli delal,
vendar lahko kljub temu rečem,
da je to eden izmed največjih
umetniških talentov z našega ob-
močja. Njegovi filmi so preprosto
božanski. Menim, da je v njego-
vem značaju nekaj lastnosti, ki
bi lahko olajšale razumevanje
njegove osebnosti, izjav, dejanj.
Najprej je tukaj trma, s katero je
mogoče razložiti njegov konflikt
s Sarajevom in Bosno. Ena stvar
je, če človek nekaj počne iz trme,
druga pa, kaj dejansko počne ...
Nimam razloga, da bi Emirja za-
govarjal, vendar sem prepričan,
da ni človek sovraštva in da ne so-
vraži. Emir je impulziven človek.
Spomnim se njegovega pisma in
zgodbe o podkovanem Muslima-
nu, zaradi katerega se je iskreno
razjokal. Toda v primeru Emirja
je nekaj podobnega kot pri meni.
Vem, da me na Hrvaškem še
danes mnogi sovražijo, ker nisem
nikoli podpiral ne Tudmana ne
nobenega nacionalističnega pro-
jekta. On ni soglašal z nacionali-
sti, zato trdim, da tedaj, če ne bi
bilo vojne, ne bi bilo bolj goreče-
ga borca za Bosno, kot je Emir Ku-
sturica."

Najin razgovor, pa tudi tvoje ži-
vljenje in delo so precej poveza-
ni z nekdanjo Jugoslavijo. Kako
danes gledaš na jugoslovanstvo?
Kje je pri tebi Jugoslavija?

"Jugoslavija je tam, kjer je tudi
bila. Ni propadla. Da me ne boste
narobe razumeli, naj povem, da ne
zagovarjam nobene nove Jugosla-
vije, toda če ta država ne obsta-
ja v naših glavah, obstaja v glavah
vseh tistih, ki so v dobri meri tudi
zasnovali njen propad. Natanko
vemo, kje so meje, in nekega dne,
ko bodo vse te države del Evropske
unije, bomo spet natanko vedeli,
kje so te meje in kje se začne oze-
mlje, na katerem živijo južni Slo-
vani. Jaz nisem sociolog, vendar
spremljam tiste, ki o tem govorijo,
spremljam Slavoja Žižka, ki je naj-
briljantnejši um, in vem, da prihaja
čas črnega scenarija. Tisti, ki do-
mnevno pomagajo na tem obmo-
čju, tudi danes niso nič drugega kot
gospodarji. Tak je bil odnos med
malimi in velikimi državami, in
tak bo tudi ostal. Nenehno pa traja
in bo še trajala lingvistična vojna,

v kateri bodo mali narodi izgubili
svojo identiteto. To se ne bo zgodi-
lo jutri ali čez eno ali 50 let, se bo
pa zgodilo čez sto let. To je čas ve-
likih jezikov, prišel pa bo tudi čas,
ko bodo mladi ljudje začeli osvajati
svetle prestolnice: Dunaj, London,
Berlin, Pariz ... To bodo njihovi
cilji in podzavestno ali zavestno se
bodo učili novih, dominantnih je-
zikov, angleščine, nemščine, fran-
coščine. Pri tem bodo izgubljali
svojo identiteto in zgodba o državi,
iz katere izvirajo, bo zreducirana
na obiske folklornih večerov, ob
katerih se bodo spominjali svojih
korenin."

Vrnimo se iz tega črnega scena-
rija k igralcu Šerbedžiji. Katera je
tvoja najljubša vloga?

"Težko rečem, vendar bom citiral
besede svojega pokojnega profe-
sorja Izeta Hajdarhodžica, ki nam
je govoril, da lahko igralec reče, da
je bil uspešen, če lahko našteje tri
svoje vloge. In to je hudičevo res.
No, pa bom naštel te tri svoje vloge:
Georgij v Osvoboditvi Skopja, Peer
Gynt in kralj Lear...."

Na Ptuju sva pred koncertom
nazdravila na rojstni dan tvoje-
ga očeta. Kje je tvoj oče zdaj in
katere lastnosti si podedoval po
njem?"

"Moj Dane živi v Beogradu. Sam.
Sedi ob oknu in opazuje okolico. Če
ga vprašaš kaj o politiki, ti ne bo
odgovoril, ampak bo le zamahnil
z roko. Od Daneta sem podedoval
občutek za pravičnost. Pomemb-
no je biti pravičen, četudi v svojo
škodo. In ne smemo se pregrešiti
zoper ljudi ... "

"Moja mama je na žalost že
umrla. Po njej sem podedoval
optimizem in dobrodušnost. Ne-
davno sem imel koncert v svojih
Vinkovcih, kjer sem živel s starši.
Moja mama je delala v vrtcu,
vzgojila je cele generacije Vinkov-
čanov, ki so ji pravili 'teta Stana
- naša mama'. V Vinkovcih nisem
bil od leta 1986 in na koncer-
tu sem prepoznal nekatere svoje
stare prijatelje. Prišli pa so tudi
mnogi mlajši ljudje in vedel sem,
da so otroci moje Stane in da so
prišli ravno zaradi nje."

Z Brionov sem se vrnil v organiza-
ciji skrbnega gostitelja. Pred tem
je Rade, ko je primerjal življenje
v daljnih ZDA in tukaj, poudaril,
da tukaj živimo bolj kakovostno.
Nekaj ljudi, ki smo jih srečali na
poti do pomola, kjer je bil parkiran
Radetov čoln, ga je pozdravilo z
besedami 'pozdravljen, kralj'. Tako
ljudje na širšem območju Hrva-
ške, Bosne, Srbije ... pravijo tistim,
ki so jim blizu in jih cenijo, zato je
asociacija na monarhično uredi-
tev na Brionih povsem odveč. Sedli
smo v čoln ... Nekje v daljavi so se
iz morja dvigovali zeleni otočki,
čolni in jahte, ki so bili videti kot
igrače. Sonce je poletno pripekalo,
Rade pa se je posvetil vožnji čolna.
Moj prijatelj in fotoreporter Željko
je - očitno navdušen nad to silno
lepoto - vzkliknil: "Rade, jebote
Amerika!" "Jebote, Amerika," se je
nasmejal Rade. ■

Slavje, kakršnega v Ljudskem vrtu že dolgo ni bilo. Saj na nogometnem
stadionu v središču Maribora padajo mnoga moštva, domači fantje osva-
jajo številne pokale. A na novo veliko evropsko zmago je bilo treba poča-
kati do predsinoči, ko so padli sloviti Rangersi, 54-kratni prvaki Škotske.
In da je bilo praznovanje še glasnejše, je bil potreben komaj verjeten
zasuk. Rangersi so prvi šokirali, Maribor je šokiral nazaj. Dvakrat. Da je
bilo dvanajst tisoč navijačev v deliriju. Z golom v sodnikovem podaljšku
tekme se je končalo z 2:1, a zlom Škotov še ni dokončen. Povratna tekma
bo v četrtek v Glasgowu, na Ibroxu. V glasnem peklu, ki so ga vijoličasti
spoznali že pred desetimi leti. Skupni zmagovalec gre v evropsko ligo, z
milijonom evrov več v blagajni. A bolj kot ta milijon si Mariborčani po
dvanajstih letih, ko je bila v mestu liga prvakov, želijo dolge evropske
sezone. Jeseni na mednarodnem prizorišču. V četrtek zvečer so naredi-
li velik korak k cilju. (bpm)

Pomen južnoameriške glasbe za
Evropo se je razvil z radiem, filmom
in pozneje s televizijo, povečal pa se
je zaradi političnih razmer v teh dr-
žavah, pogosto tragičnih. Po tangu,
ki je v dvajsetih letih preteklega sto-
letja preplavil popularno kulturo
Severne Amerike in Evrope, je juž-
noameriška glasba po drugi svetovni
vojni postala svetovna uspešnica, in
to v nekaj različnih slogih in obli-
kah. Ob mnogih spremembah in pri-
redbah ter prilagajanju okusu drugih
je ostalo zelo malo prostora za kar-
koli avtentičnega. Šele v šestdesetih
letih preteklega stoletja, z razvojem
državljanske zavesti in zanimanja
za druge kulture v času študentskih
gibanj in po njih, pravzaprav prave
kulturne revolucije, ki je globalizi-
rala svet in ga naredila veliko bolj
dovzetnega za težave in dosežke
drugih, je južnoameriška glasba,
tokrat v izvirnih oblikah, postala
naša vsakdanja spremljevalka.

Imela pa je tudi nekaj predhodnic:
v socialističnih državah so v radij-
skih programih dopuščali glasbo,
ki je veljala za izraz ljudstva, kot sta
portugalski fado v izvedbi Amalie
Rodrigues in francoski šanson, zlasti
v izvedbi umetnikov levice, denimo
Yvesa Montanda. Med temi "dovo-
ljenimi" tipi glasbe se je znašla tudi
pevka, ki simbolizira vse grozljive
kolonialne napake in grehe do juž-
noameriške glasbe in hkrati ilustrira
njene izredne možnosti. Gre za Ymo
Sumac, pevko z nejasnim poreklom,
rojeno ali v Peruju ali v Brooklynu,
in fantastičnimi glasovnimi spo-
sobnostmi: razpon njenega glasu
je segal čez pet oktav, kar je redek
fenomen, ki smo mu priča morda
enkrat v stoletju. Yma Sumac si je, da
bi uspela na zahodni obali in v Hol-
lywoodu, izmislila, da je po poreklu
majevska princesa, in je sodelovala
v mnogih filmih, ki so prikazova-
li popolnoma nesmiselno eksotiko.

Je pa dejansko postala priljubljena
po vsem svetu in na koncu tudi v
južnoameriških kulturah, čeprav je
preživela tudi obdobja popolne re-
vščine. V enem izmed takih obdobij
je sprejela povabilo ter gostovala v
ZSSR in drugih socialističnih drža-
vah, med drugim tudi v Jugoslaviji,
kjer so njene pesmi že redno predva-
jali po radiu. Karkoli je Yma Sumac
pela - celo najhujše izmišljotine na
eksotične teme - je zvenelo izredno
in tako zveni še danes. Njene pesmi
pa niso takšne, da bi si jih sami pre-
pevali, in niso postale del vsakdana.
Še danes se odlično prodajajo njeni
posnetki kot spomin na srečne čase,
ko je tak talent lahko postal last
celega planeta. Kolikor je vedela in
znala, je Yma Sumac popularizirala
etnoglasbo Južne Amerike in pred-
stavljala, četudi nekoliko napačno,
predkolonialno glasbeno kultu-
ro. Tradicijo etnične pesmi in tudi
njeno prisvajanje dinastičnih naslo-
vov je nadaljeval pevec Atahualpa
(ime zadnjega inkovskega vladarja)
Yupanqui. Njegova ustvarjalnost je
dobro znana vsem ljubiteljem in po-
znavalcem etnomuzikologije, hkrati
pa velja za največjega argentinskega
izvajalca folka v preteklem stoletju.

Zlata doba južnoameriške popular-
ne skladbe se je začela z družbeni-
mi spremembami v Južni Ameriki,
zlasti v Čilu, kjer se je tudi najbolj
tragično končala. Preobrat k druž-
benemu angažmaju je bil viden že v
delih Violete Parra, ki se je ob kom-
poniranju in petju ukvarjala tudi z
zbiranjem in interpretiranjem etno-
glasbe. Njena najbolj prepoznavna
pesem Hvala življenju (Gracias a la
vida) je preroška, vzbuja pa upanje
za življenje tudi po vojaški diktatu-
ri in grozotah, ki jih je ta prinesla.
Pesem so s seboj prinesli čilenski be-
gunci, nekateri izmed njih tudi na
jugoslovanske univerze. To ni bila
več radijska kultura, hkrati pa takih
pesmi niso predvajali po televizi-
ji: to je bila neposredna, zunajme-

Hvala življenju
(Gracias a la
vida) je preroška
pesem, ki vzbuja
upanje za življenje
tudi po vojaški
diktaturi in
grozotah, ki jih je
ta prinesla
dijska, spontana kultura mladih,
predvsem študentov. Ob njej so se
zaljubljali, medtem ko so sedeli na
tleh študentskih sob. Pesem so se
preprosto učili in jo znali. Violeta
Parra je naredila samomor, preden
so v Čilu nastopili črni časi. Obstaja
nešteto interpretacij te njene pesmi:
namesto v družbi prijateljev se je
lahko danes naučite prek interne-
ta. Po Violeti Parra je njeno najbolj-
šo različico odpela Mercedes Sosa,
druga velikanka angažirane juž-
noameriške pesmi. Potem so prišle
druge mode in pesmi in lepi čilenski
študenti so bili hitro "razgrabljeni".
Osladni El Condor Pasa (Kondorjev
let) je postal glasba, ki so jo predva-
jali na letalih, v dvigalih in samopo-
strežnih trgovinah, moja generacija
pa je uživala še v Misi Criolli (Kreol-
ska maša). Danes je ta vrsta južno-
ameriške glasbe v poplavi salse ter
pop pevcev in pevk s spodnjega dela
ameriške celine utopljena v global-
ni pop in rock. Toda celo Shakira na
svoje koncerte vabi Mercedes Sosa
in zna zapeti katero izmed starih
angažiranih pesmi, ki spravijo ob-
činstvo na noge v vseh južnoameri-
ških mestih.

Moj kanal do te glasbe je bila Ber-
nadetta, Argentinka, s katero sem
si zadnje leto polkovniške diktatu-
re delila stanovanje v Atenah. Grška
hunta je barantala z Američani tudi
tako, da je mnogim, ki so bili po-
vezani z gibanji za osvoboditev, pa
tudi teroristom, pripadnikom irske
Ire in palestinskega gibanja, dovo-
lila, da so se nastanili v Grčiji. Ber-
nadetta je bila pripadnica mestne
gverile Tupamaros. Po rodu je bila
iz odlične mestne družine in izje-
mna poznavalka rafiniranega stila
Buenos Airesa, od mode do hrane in
krajev, kjer mora biti človek v mestu
opažen, in podobno; vedela je, kdo
je kdo in kdo je - vsaj bil - s kom: še
nikoli mi mesto, ki ga nisem videla
v živo, ni bilo tako blizu. Toda naj-
bolje je bilo, ko je Bernadetta vzela v
roke kitaro ter začela mene in najine
goste učiti najlepše pesmi. Ker je bila
Bernadetta muzikalična marksistka,
je izvajala angažirane pesmi vseh
južnoameriških držav, zlasti ljudske
in še zlasti kubanske. V delovnih
dneh sva na dokaj slabem kaseto-
fonu na tleh v dnevni sobi poslu-
šali že težko razumljive posnetke.
Bernadetta je v Atenah poznala vsa
dobra skrivna mesta, kjer so prei-
gravali pesmi prepovedanega The-
odorakisa. Po drugi strani pa so na
takih mestih pogosto izvajali tudi
južnoameriške pesmi. Dvojni izvor
po poreklu, dvojni po smislu, saj je
hkrati izzival žalost in navdušenje.
Glasba nas je izražala in dopolnje-
vala besedila, očrtala naše čustvene
mape, oblikovala naše osebne zgo-
dovine kot del drugih, v katerih smo
se znašli pri skupnem uživanju in
razumevanju, brez cenzure in ome-
jitev kolektivov, ki so si nas prilašča-
li. Bernadetto sem po mnogih letih
spet srečala v Atenah: na uglednem
inštitutu za jezikoslovje je predavala
španščino, bila je popolno elegantna
in očitno dobro situirana. Uspelo ji
je obiskati Argentino, vendar se je
vrnila, saj tam ni bilo več ničesar,
kar bi v njej prebudilo staro moti-
viranost za delo. Grčija je ponujala
več izzivov. Dejala mi je, da ni mogla
pozabiti samo sebe, zato je ostala
tam, kjer pozaba njenega načina mi-
šljenja ni bila mogoča. Tako pa sem
nevidna, je dejala z nasmeškom in
z roko orisala svojo postavo. Dala
mi je seznam po njenem okusu naj-
boljših mest za poslušanje rebetske
glasbe in mi povedala, da še vedno
poje - svojemu vnuku.

Izoliranost, osamljenost in internet
imajo tudi svoje prednosti: mnoge
spomine, ki so postali zamegljeni,
sem zbistrila med srfanjem po you-
tubu, saj nič ne razjasnjuje slike bolje
kot glasba. Poiščite krhko pojavo
Violete Parra, ki s tiste druge strani
sporoča, da je življenje najpomemb-
nejše ... ■

Kamere in mediji
so prepričani, da
je tisto, kar oni
posnamejo ter
pošljejo v eter,
pomembnejše od
dogodka samega

Pred več kot tridesetimi leti se nas
je nekaj odločilo, da bomo delali
ulično gledališče. Vedeli smo,
zakaj, nismo pa vedeli, kako. Zato
smo ure in dneve viseli skupaj ter
malo vadili in se veliko pogovar-
jali. Po nekaj mesecih neuspešne-
ga iskanja smo prišli do spoznanja,
da je dovolj teorije, in da potrebu-
jemo konkretno izkušnjo ulične-
ga gledališkega nastopa. Zanimalo
nas je, kako se bomo počutili mi
in kako bodo reagirali ljudje. Od-
ločili smo se za nekakšen plesni
ritual, s katerim smo sredi dneva
na ploščadi pred ljubljanskim Kon-
zorcijem presenetili mimoidoče. A
ti sploh niso bili presenečeni. Ne
vem točno, kdo iz naše ekipe se je
odločil, da bo dogodek tako zgo-
dovinski, da ga je treba dokumen-
tirati, a končalo se je tako, da sta
naš nastop spremljali dve filmski
kameri. Bili sta tako dominantni,
da se mimoidoči niso niti malo
spraševali, kaj se pa ti čudno oble-
čeni ljudje gredo, ampak jim je bilo
vsem popolnoma jasno, da snema-
mo film.

Danes bi kamere delovale bolj ne-
vpadljivo. Postale so del vsakda-
na. Vgrajene v telefone jih imamo
vedno pri roki. Potem so tu še tu-
risti, ki si jih brez kamer sploh ne
moremo več predstavljati. Ljudje
hodijo okrog ter lovijo trenut-
ke tako, da jih dokumentirajo.
In jih zaradi tega ne ujamejo ta-
kšnih, kot so, ampak jih zvede-
jo na filmski zapis. A v tem je pač
bistvo umetnosti. Da ni naravna,
in da umetnik zanjo žrtvuje nekaj
sebe. Čeprav sem samo enkrat
snemal gledališko predstavo, in
sicer nastop svojega otroka in nje-
govih vrtčevskih sodelavcev, vem,
da ko snemaš gledališko predsta-
vo, ne moreš hkrati v njej tudi uži-
vati kot gledalec. Kljub temu je ob
vsaki ulični predstavi kopica ljudi,
ki dogodek spremljajo skozi moni-
tor svojega snemalnika. Zanimive
trenutke svojega življenja spravljajo
za takrat, ko bodo imeli čas, da jih
bodo pogledali. Nekatere igralce to
moti. Videl sem že uličnega ume-
tnika, ki mu je bilo toliko do tega,
da bi njegov nastop izginil hkrati
s časom, v katerem je bil izveden,
da je imel pri sebi vodno pištolo, s
katero je streljal v kamere neza-
željenih snemalcev. A je tak boj
precej brezupen in sem se sam že
sprijaznil, da živimo v času, ko te
vedno lahko nekdo snema. Pred
nekaj leti je menda nacionalna tele-
vizija pri vseh dnevnih informativ-
nih oddajah in potem še v tedenski
kroniki objavila posnetek prvega
spomladanskega dne, ki je na Tro-
mostovje privabil množico spre-
hajalcev. Na posnetku sta bila tudi
zaljubljenca, ki pa sta bila v resnici
poročena. In to ne drug z drugim.
Menda sta prav zaradi tistega po-
snetka zdaj končno srečno skupaj
tudi uradno ter javno. Takšna je
moč filmske kamere in njej pripa-
dajočih medijev.

In te moči se kamere ter mediji za-
vedajo. Včasih še preveč. Prepriča-
ni so, da je tisto, kar oni posnamejo
in pošljejo v eter, pomembnejše
od dogodka samega. Tako sem bil
pred mesecem in pol vpleten v za-
nimiv konflikt med dogodkom ter
njegovim prenosom v živo. Na prvi
večer ljubljanskega festivala ulič-
nih gledališč naj bi se z novinarko
naše nacionalke pogovarjal o svoji
predstavi na tem festivalu. Ker naj
bi prenos potekal v živo, za kar je
potreben cel kup opreme in mala
četica ljudi, se mora ta živost tudi
čim bolj videti. Tako so se tistega
dne odločili, da bo pogovor z mano
postavljen na rob pripovedovalske-
ga večera, ki se bo dogajal v koritu
reke Gradaščice. Midva z novinar-
ko naj bi stala tik ob gledalcih in
se pogovarjala, medtem ko bi v
najinem ozadju pripovedovalec
tem istim gledalcem pripovedoval
zgodbo. Televizijcem sem omenil,
da bi tak pogovor grobo motil tako
občinstvo kot nastopajočega. Saj bo
samo dve minuti, so rekli.

Bil sem precej šokiran nad takim
načinom razmišljanja. Vprašal sem,
ali bi enako posneli pogovor tudi
med predstavo v Drami, in izvedel,
da to ni stvar njihovega razmišlja-
nja, ampak tega, kako si je pogovor
zamislila urednica. Te seveda ni
bilo na prizorišču ter si je najbrž iz
studia v Kolodvorski 2 zlahka pred-
stavljala, da je gledališko dogaja-
nje na prostem eno tistih, ki so kot
ustvarjena za to, da popestrijo tele-
vizijsko sliko. Gledano s perspekti-
ve televizije je ves realni svet tako
ali tako samo kulisa. In če lahko
Karmen Švegelj poroča, medtem ko
se za njenim hrbtom bliska ter kadi
od resnične vojne, in Mojco Du-
mančič sunki burje, o kateri nam
pripoveduje, skoraj odnesejo izpred
kamere, si menda lahko tudi kul-
turna redakcija privošči poročanje s
prizorišča enega ubogega kulturne-
ga dogodka.

Kljub tej trdni televizijski logiki ja-
vljanje z roba pripovedovalskega
večera ni uspelo, ker so bile že prve
novinarkine besede tako moteče,
da so posredovali organizatorji.
Tako je bilo 30. junija pri večer-
nih poročilih malo manj kulture.

Upam, da to ni preveč vplivalo na
gledanost, za katero si tako zelo
prizadevajo z vsemi mogočimi in
hkrati tako neverjetnimi prijemi,
da so mene že povsem odvrni-
li od želje po konzumaciji pravice,
ki si jo plačujem z naročnino. In
ker so me na področju informativ-
nih oddaj slovenske televizije že
povsem pregnale v angleščino, iz-
koriščam vašo trenutno pozornost,
da vam zelo priporočam poroči-
la na democracynow.org. Nobene
šminke, namesto reklam pa preki-
nitve z glasbenimi vložki. Normal-
nost, za katero smo že pozabili, da
je mogoča.

V nasprotju s televizijskimi eki-
pami, ki se javljajo v živo, so ostali
snemalci veliko bolj diskretni. Tru-
dijo se, da bi bili čim bolj neopazni
in ne bi motili dogodka. Nekate-
ri so v tem tako dobri, da dogod-
ke snemajo skrivaj. Kako dobri so
danes takšni posnetniki, vemo iz
filmčka z Zoranom Thalerjem v
glavni vlogi. Žal je bila v moji mla-
dosti tehnika skrivnega snemanja
precej manj razvita. Pred kratkim
sem namreč izvedel, da se nekdo
hvali, da je naše delo spremljal za
potrebe uprave državne varnosti.
Ker verjamem v kontinuiteto kot
temelj razvoja naroda, sem pomi-
slil, da mogoče ne bi bilo slabo, če
bi ministrstvo za notranje zadeve
organiziralo zgodovinsko razstavo
kulturnih prireditev s perspekti-
ve dokumentov varnostnoobve-
ščevalnih služb. Da se vidi, da so
tajne službe, ki iščejo notranjega
sovražnika, lahko pri svojem delu
tudi koristne za ohranjanje zgodo-
vinskega spomina. Komaj čakam
na novega ministra za notranje
zadeve, da mu predlagam. ■

Usojeno nam je,
da se nesmiselno
pozibavamo
naprej in nazaj od
Busha do Obame,
od Pahorja
do Janše

Skrb za to, kakšen svet zapuščamo
svojim otrokom, je bila dolgo eden
od priljubljenih retoričnih pripo-
močkov med politiki in drugimi, ki
morajo po službeni dolžnosti pre-
pričati javnost v to ali ono. Okolje-
varstveniki so se na primer pogosto
zanašali na čustveno formulacijo
"Kakšen planet zapuščamo svojim
otrokom?", da bi, ko znanost ni več
zadostovala, tako zaigrali na čustve-
ne strune morebitnih podpornikov.
Na drugi strani političnega spektra
pa so desno usmerjeni republikan-
ci v ameriški politiki podobno upo-
rabili isto lažno skrb, da bi nadeli
prijazen obraz svojim finančnim
načrtom za znižanje državnega pri-
manjkljaja (načrt, ki ga v veliki meri
sestavlja krčenje ugodnosti, name-
njenih za pomoč vedno bolj obu-
panemu srednjemu sloju, in takih
razkošij za delavsko ljudstvo, kot so
javne šole, nadomestila za brezpo-
selne ter zdravstveno zavarovanje,
to pa brez povečanja davkov za zelo
bogate). Prihodnosti naših otrok ne
smemo pognati v bankrot, zatrjuje-
jo dobrosrčni politiki, pri tem pa ni
pomembno, da so starši teh otrok
danes brez dela; ni pomembno, da
otroci ne morejo obiskovati spodob-
nih šol, in da niso deležni spodobne
zdravstvene oskrbe v primeru bo-
lezni, da ne bodo imeli možnosti za
zaposlitev, ko odrastejo.

Pred kratkim sem bila priča pretre-
sljivemu učinku retorične neiskre-
nosti, s katero je prepojeno naše
javno življenje: nepričakovana zapu-
ščina, ki jo prenašamo prav na vse
tiste nedolžne otroke, za katere nas
domnevno tako zelo skrbi, na vse
tiste otroke, ki jih rutinsko izkori-
ščamo kot vedno uporabni izgovor
za kakršnokoli javno politiko, naj bo
dobra ali slaba. Otroci nam ne ver-
jamejo več. Nikomur od nas. Tako
kot deček iz pravljice Cesarjeva nova
oblačila, ki je takoj opazil, da cesar
nima ničesar na sebi, ali kot Dorote-
ja in njeni prijatelji, ki ugotovijo, da
čarovnik iz Oza ni čarovnik, ampak
slepar, tako tudi naši bistrooki
otroci med odraščanjem ugotavlja-
jo, da je v ureditvi moderne družbe
nekaj močno nepristnega. Spozna-
vajo, da obstaja ogromen prepad
med tem, kaj naši politiki govori-
jo in kaj delajo, ter da v bistvu med
tem ni nobene povezave. Naučijo se,
da je družba, v kateri živijo, zgrajena
na čisti retorični laži, in da je resnič-
no delovanje sveta nenehno zastrto
z zaveso. Enakost in človekove pra-
vice. Ja, pa kaj še! Ne me hecat! Povej
mi še kakšno pravljico! In tudi jezik
ter besede, ki jih uporabljamo, so po-
stale sumljive kot prinašalke vsega,
kar ni ironija ali prevara.

Ta zaskrbljujoč učinek sem opazi-
la v pogovoru s svojimi odraščajoči-
mi otroki in njihovimi najstniškimi
prijatelji. Ena od stalnih tem pogo-
vorov pri nas doma je jezik in ali je
dovoljeno uporabljati besedi, kot sta
čefur in "nigger" (črnuh). Pred krat-
kim sem izvedela, da mladi Slovenci
besedo žid uporabljajo kot sopomen-
ko za škrt. Lahko si predstavljate,

kako sem reagirala na to informa-
cijo in kako je izzvenela razprava
z mladostniki! Na običajno iskren
ter strasten način sem povzela vso
svoje idealistično liberalno znanje
o človekovih pravicah, prepričujoč
otroke, da morajo tudi v jeziku po-
kazati spoštovanje do drugih etnič-
nih skupin. Otroci so mi zatrjevali,
da se južnjaki sami imenujejo če-
furji, kot se tudi temnopolti raperji
sami imenujejo "niggers", da gre le
za besede, modo, humor. Pripadajo
namreč "South Park" generaciji: ni
tabujev, ni iskrenosti, samo ironija
in satira. Vztrajala sem pri tem, da so
besede pomembne, da imajo resnič-
no težo, in da lahko nestrpen jezik
vodi do resnične nestrpnosti. Spo-
mnila sem jih na grozovite zgodbe o
ameriškem suženjstvu, na holoka-
vst, na Srebrenico. Otroci so ob tem
le skomignili in dejali, da to zanje
ni pomembno, da je to naša zgodba
in ne njihova, da so strpni moderni
mladi ljudje, da se ne bodo podredili
diktaturi odraslih, niti veliki hina-
vščini odraslega sveta.

Ne strinjam se z njimi. Še vedno
sem prepričana, da je jezik pomem-
ben. Da je zgodovina pomembna.
Ob vsaki slabšalni uporabi besede
žid v Sloveniji se še vedno zdrznem.
Pa vendar ne morem kriviti njih.
Kako bi se inteligentni mladi ljudje
lahko drugače odzvali na neiskre-
no besedo? Našim otrokom nismo
zapustili le osiromašenega planeta
in tako zadolženega gospodarstva,
da verjetno ne bo sposobno ustvariti

dovolj služb ter blagostanja za pri-
hodnje generacije, ampak jim zapu-
ščamo povsem neavtentično javno
življenje in javni jezik, s katerim
več ne moremo razkriti preprostih
resnic. Zapustili smo jim izpraznjen
ter bankrotiran jezik.

V teh mračnih časih pogosto hrepe-
nim po tem, da bi ves hrup pregla-
sil neki glas. Glas, ki bi nas prebudil
s prepoznavno resnico o stanju
našega sveta, o stanju naših življenj.
Glas, ki bi povedal nekaj, kar je po-
membno. Hrepenim po Martinu
Luthru Kingu, vendar dobim samo
Baracka Obamo, zgovornega in spre-
tnega retorika z bore malo vsebine
v besedah: zapeljivo, vendar prazno.
Hrepenim, to že. Ampak konec
koncev niti ne verjamem, da lahko
sedanja generacija voditeljev ustvari
avtentičen glas. Usojeno nam je, da
se nesmiselno pozibavamo naprej in
nazaj od Busha do Obame, od Pahor-
ja do Janše, brez resničnih možnosti
za vpogled v to, kako se vodita svet
in gospodarstvo. V tem primeru je
dobro, da so naši otroci spregleda-
li to javno prikrivanje resnice, da
so sposobni odstreti zaveso in se
smejati spletkarjem, ki upravljajo
družbeno mašinerijo. Dobro je, da se
nam zoperstavijo, da nas prepoznajo
kot lažnivce, kar tudi smo: popolno-
ma smo jih razočarali. Navsezadnje
bodo morali storiti več kot si zgolj
zagotoviti svojo prihodnost. Morali
bodo odkriti novo avtentičnost.
Samo ironija jih ne bo rešila. ■

"Nikoli nisem skušala delati poe-
zije, prišla je sama in mi narekova-
la," pravi večno mlada romunska
pesnica Nora Iuga, deklica s tisoč
gubami, kot je naslov slovenskega
izbora njene poezije, največja pod-
pornica in idol najmlajše generaci-
je romunskih pesnikov. Nora Iuga
je maestro besede, ne obrtnik, saj
jo vodi izključno navdih. Zanjo na
svetu ni normalnosti, ni banalno-
sti, k vsemu lahko vedno prime-
šamo sanje, in življenje postane
poezija. O navdihu in poeziji je
napisala tudi esej, ki je objavljen
v knjigi Deklica s tisoč gubami, z
naslovom Navdih ne pride, če ga
kličeš "kuži-kuži".

Nora Iuga bo Slovenijo obiskala v
prihajajočem tednu, v Ljubljani bo
svojo poezijo prebirala v Trubar-
jevem antikvariatu (v torek, 23.
8., ob 20. uri), na Ptuju pa bo za-
ključila veliko večerno festivalsko
branje na Vrazovem trgu v sredo,
24. 8. Na isti dan boste lahko iz-
vedeli več o poeziji Nore Iuge tudi
na začetnem dogodku festivala na
Ptuju, na okrogli mizi z naslovom
Vid onkraj vida: erotična pisava
Nore Iuga, ki jo bo moderirala
Manca Košir. Dogodek bo potekal
v hotelu Primus v Termah Ptuj.

Nora Iuga, častna gostja letošnje-
ga festivala Dnevi poezije in vina,
se je rodila v Bukarešti v Romuni-
ji. Študirala je germanistiko, delala
kot učiteljica nemščine, bibliote-
karka in urednica časopisa za kul-
turo v nemškem jeziku. Od leta
1986 živi kot svobodna pesnica
in pisateljica v Bukarešti. Objavi-
la je petnajst pesniških zbirk, za

katere je prejela številne nagra-
de in romane, med katerimi velja
omeniti Milo Leopolda Blooma
(1993, nagrada Društva pisate-
ljev Romunije), Šestdesetletnica in
mladenič (2000, nagrada romun-
skega društva pisateljev), ki je v
slovenskem prevodu izšel v zbirki
Beletrina leta 2008, in roman
Ukradimo lubenice, ki je izšel leta
2009. Nora Iuga je tudi izvrstna
književna prevajalka iz nemške-
ga jezika, prevedla je Pločevinasti
boben Günterja Grassa, romane
Herte Müller in Elfride Jelinek ter
mnogo drugih del. ■

Ne morem pozabiti, ko sem med
svojim prvim bivanjem kot štipendist-
ka v Nemčiji leta 2003, štipendijo mi
je podelila Akademie Schloß Solitude,
med obširno razpravo o poeziji sliša-
la uglednega literarnega kritika brez
oklevanja reči, da je poezija obrt kot
katerakoli druga, ki se jo da uspešno
naučiti na posebnih tečajih "izdelova-
nja poezije" na filozofskih fakultetah,
kjer predavajo "uveljavljeni" pisatelji z
izjemnimi dosežki. Celo Herta Müller,
Nobelova nagrajenka, je vodila tovr-
stne tečaje in na podlagi teh izkušenj
mi je zaupala, da med naj pesnikom
in krojačem ne bi bilo nobene razlike.
Seveda se je ugledni teoretik osredoto-
čil predvsem na "navdih", ki ga imajo

pesniki, ki niso seznanjeni z najnovej-
šimi teorijami Zahoda o razvrščanju
poezije po klasifikaciji dejavnosti, za
"božji dar".Za omenjenega reformi-
stičnega teoretika je"božji dar" samo
metafizična kaprica. Ko sem slišala te
aksiome, ki se jih z logično razlago ni
dalo ovreči, aksioma tako ali tako ne
moreš ovreči, sem za trenutek ostala
brez besed, kot takrat, ko uro ali dve
negibno sediš pred pisalnim stro-
jem, si prižigaš eno cigareto za drugo,
čutiš, kako se ti pod lobanjo kot v
loncu na zvišan pritisk nabirajo vroči
parni mehurčki, kako ti poka glava in
na papirju ali računalniku ne moreš
povezati dveh besed skupaj, medtem
ko prej omenjeni krojač pritiska na
gumbe, pedala, prižigajo se žarnice,
slišijo zvočni signali, ven prihajajo kosi
že skrojenega blaga, prave pesnitve iz
na pol odprtih ust kovinskih bitij, ki iz-
delujejo oblačilne mojstrovine... Torej
razlika vseeno obstaja; oblačilna moj-
strovina nastane takrat, ko to hoče
njen izdelovalec, pesniška mojstrovi-
na pa samo takrat, kadar to hoče ona,
poezija. Vem, dobro poznam reakcijo
današnjih raziskovalcev zagonetne-
ga sveta poezije, tu gre za demokra-
tični položaj, za enako obravnavo
vseh oblik ustvarjanja, ki ne zasledu-
jejo podob, marveč med neprekinje-
nim vzpenjanjem na Golgoto samo
proizvajajo človeku potrebne dobrine,
morda gre tudi tu za neke vrste globa-
lizacijo ali potrebo po"politični korek-
tnosti", ki ti vselej koristi kot"potni list
za na morišče". Očitno se rada šalim,
zato se igram s trditvami, ki povzro-
čajo škandale. Kako lahko razmišlja
o poeziji nekdo, ki je z branjem na fa-
kulteti iskal odgovore na vprašanja,
kaj je poezija in s čim jo ješ, kako o
tem razmišlja bralec Pisem mlade-
mu pesniku Rainerja Marie Rilkeja,
"velikega" Rilkeja, ki danes v Nemčiji
velja za že zdavnaj obrabljenega pe-
snika, in tudi če bi hotela iti v korak z
modo, se leta 1949, ko smo v Romuniji
že lahkotno prešli od bratstva žele-
znega križca k zvezdnemu bratstvu,
na fakulteti še nismo učili pesniške
"obrti", kar pa očitno v Romuniji roje-
nih Oskarja Pastiorja in dosti pozneje
Herte Müller ni oviralo, da v nemški
književnosti ne bi postala prvorazre-
dni imeni. Nekaj me znova kliče nazaj
k pesniku, ki več ur sedi pred pisalnim
strojem, verižno kadi, pije že tretjo
skodelico kave in se mu razen "belega
konja" na ledeni stepi ne pojavi nič.
Navdiha torej ni, ne glede na to, koli-
kokrat si mu rekel "kuži-kuži!" In ker
sem že omenjala Oskarja Pastiorja,
moram potegniti manjšo vzporednico
s čisto drugačnim načinom, s katerim
si ustvarjajo svoj položaj pesniki iste
generacije, ko se ukvarjajo s temo roj-
stva poezije (morda prav tako iz duha
glasbe, kot je o rojstvu tragedije govo-
ril Nietzsche?). Oskar Pastior trdi, da
poezije ni mogoče ustvariti po naro-
čilu kot katerokoli drugo obrt, navdih
je nepogrešljiv in pesnik ni samo njen
ponižni sluga, saj izvrstno obvlada
sredstva. Pogled Oskarja Pastiorja je
razumljiv ob upoštevanju dejstva, da
je"preizkuševalec" žanra sodobne
svetovne poezije, član skupine OuLiPo,
ki svoja besedila pogosto ustvarja
z uporabo matematičnih procesov.
Druga predstavnica iste generacije
kot Oskar Pastior, ki zavzame popol-
noma drugačno stališče, ko je govor
o "navdihu", je pesnica Nina Cassi-
an, tudi rojena v Romuniji, ki pa že
več kot četrt stoletja živi v New Yorku.

Slednja trdi, da poezija ni nič druge-
ga kot izum romantičnega porekla,
saj se v kabali svet začne z belo, ne-
skončno besedo, napisano v veliki črni
knjigi lepa metafora, ki hoče iz pe-
snika narediti "izbranca", obdarjene-
ga z božjo iskro "navdiha", veliki krof
z metafizičnim nadevom. Po naravi
nisem agresivna oseba in ne trdim,
da imam prav, toda vsa ta kresanja
mnenj, ki me ne zadenejo tam, kjer bi
me morala, da bi me izzvala, saj če se-
demdeset let živiš samo "v" poeziji in
"za" poezijo, imaš potemtakem pravi-
co ustvariti si mnenje o muhasti mo-
distki, ki gre brezbrižno iz rok starih
mojstrov v roke mladih plejbojev, o
rojstvu in odraščanju, o njeni najvišji
stopnji potence in zapeljevanja, o spo-
znavanju prvih neuspehov, ko trajnost
izgublja obliko in večno mlada poezi-
ja zapusti pesnika. Tega otročjega ali
bolje rečeno lahkomiselnega načina
nisem uporabila, da bi prek cikličnih
faz, skozi katere gre človeški organi-
zem, razložila pojav, ki se izmika za-
konom materije in logike; zavedam se
smešnosti takšnega početja, danes, ko
nam znanost v vsem svojem razcvetu
na pladnju prinaša najbolj parado-
ksalna odkritja. Toda prav omenjeno
sedemdesetletno sobivanje s poezijo
je v mojem primeru izključno erotične
narave, tekom katerega so mi zakoni
nagona in cikli obnavljanja narave,
kontroverzni zakoni sanj in misteriji
seksa, ki kot ameba slepo napreduje-
jo v iskanju partnerja, vsi ti obskurni
gibi naših limf in žlez, naše hormo-
nalne konstelacije, zasejali vid onkraj
vida in tako je v mojih možganih, ki so
tudi telo, vzklila tudi ona. Vse to me že
na samem začetku postavi v nasprotje
z metafizičnim gledanjem na rojstvo
in substanco poezije in v enaki meri
nasproti uvrščanju le-te med obrti, ki
se jih lahko vsakdo nauči, ali oprede-
ljevanju poezije kot zagonetnega iz-
delka ali matematičnega izračuna, z
izjemo formalnega eksperimenta, kjer
vladajo drugačna pravila. Da bi že
na samem začetku ovrgla omenjene
tri kategorije, ki imajo s poezijo toliko
skupnega kot jaz s Kleopatro, bom
zamenjala register, saj že čutim, kako
me srbijo dlani:

In ker je v moji glavi še vedno pesnik,
ki kadi cigarete, sreba kavo in dva-
krat ponovi: "bel konj...", nato
končno pride glagol: "gre mimo", a
to ne zveni ravno najbolje, predol-
go je, bolje bi bilo "zbeži", toda če
zbeži, je, kot da bi bil izgubljen, zato
bi bilo bolje "koraka", kar je diskre-
tno in hkrati veličastno, nepričako-
vano, presenetljivo ... nepredvidljivo:
"bel konj koraka..." To je to! Glej,
navdih se upira prisili, pa poglejmo
dalje. Kdo, konj ali pesnik? Saj gre za
eno in isto stvar, za "lirski subjekt", se
pravi, koraka, koraka, koraka, koraki,
korak ... korak-parola, parole, v Italiji
je Pad korak, koraka in vdihava zrak
v pljuča... Nenadoma odpre oči, za-
sliši glas, ki narekuje, zagleda roko, ki
piše. Pesnik med pisanjem odreveni
in se zbudi čez nekaj sekund, v kate-
rih še vedno v snu piše besede. Glej,
to je eden od znanilcev poezije, ki je
ne zgolj oznanja, ampak jo tudi vzdr-
žuje, kot vzdržuješ ljubico: poezijo
narekujejo sanje. V obdobju, ko sanje
ostanejo prilepljene na možgane, kot
so se v mojem otroštvu na lepljivi trak
muholovca lepile muhe, poezija išče
pesnika in ne obratno. Če torej pri-
znamo, da sanje narekujejo poezijo
in da so sanje nočni obraz poezije, ki
je dnevni obraz sanj, tu tiči odgovor,
a vendar ostanejo velika neznanka
glavni vir pesniškega ustvarjanja kot
tudi dobri, vodilni elementi poezije.
Ko sem dosledno spremljala srečna
obdobja, ko se je poezija hitro vrača-
la k meni, ne da bi jo klicala, sem na
podlagi lastnih izkušenj in notranjih
raziskav prišla do zaključka, da je
erotizem glavni vir poetičnega toka.
Največkrat se poezija začne spo-
mladi, točneje aprila, ko se razcveti-
jo popki, ko se življenje prismodi kot
mleko, spomladi vznikne vse, kar je
otrpnilo pozimi, spomladi se utrgajo
snežni plazovi kot cela vrsta nevest, ki
so zbežale iz ujetništva, spomladi se v
brlogih mladih volkov prebudi nagon,
spomladi rukajo jeleni, spomladi je
sperma brezovega drevesa zelena,
pomlad govori s tvojim jezikom pri
dvanajstih, ko v tvojem telesu nekaj
ni več v redu, ko te kot strela z jasne-
ga zadene veselje, kot kakšna bolezen
in vse se ustvari znova in je drugač-
no, kot da bi prvič ugledal luč sveta.
Čutiš, da te nekaj kliče, a ne veš, kdo
in kje. Pri dvanajstih se začne puber-
teta. Sediš za mizo v kuhinji, znova
prebiraš zapiske, ki si jih zapisala v
beležnico. Zraven, v spalnici, oče na
violini vadi Zefir Jenoja Hubayja...
in naenkrat zaslišiš, ne da bi slišala,
kako ti v tvoji glavi nekdo nekaj na-
rekuje, zagotovo ne profesorica zgo-
dovine, vzameš svinčnik in pišeš: "bel
konj koraka / na črnem listu / sledovi
kopit / oooooo / odprta usta pona-
vljajo / kanon, začudenje. Glej, kako
se vsi trije spremljajo: pomlad, puber-
teta in omenjeni klic, ki ga ne moreš
locirati, kot tri medvedke okrog zibel-
ke, v kateri poezija sesa prst. O poeziji
ne moreš govoriti, nihče ne more najti
objektivne in logične definicije, vsaka
definicija poezije avtomatično posta-
ne tudi sama "poezija", od tod tudi ta
otipljiva nesubstančnost, ki za seboj
na površinah, ki se jih dotika, pušča
srebrnkaste sledi, kot bi bile polžje;
bolj je podobna organskim izločkom,
katerih žlez zaenkrat še ne poznamo.
Ko o puberteti govorimo kot o staro-
stnem obdobju, v katerem spolnost
okleva, smo prav na točki, ko se jezi-
ček na tehtnici ne uravnovesi, ko ni
mogoče umestiti nobene končnosti,
na točki, na kateri se nič ne umešča,
brez doseganja cilja pa more biti nič
v ravnovesju. Ravnovesje pomeni
konec gibanja. Enako stanje, ki si ga
drznem poimenovati milost, srečamo
tudi v obdobju starosti, ko opazimo
pojav, podoben tistemu, ki je lasten
mladostništvu... ista oklevajoča spol-
nost, oklevajoče gibanje letala, tako
med vzletom kot tudi med pristan-
kom, preden se najde ravnovesje, ki
je, kot sem že rekla, po navadi statič-
no. Nedvomno lahko vsakdo zlahka
razstavi mojo "pro domo" teorijo, saj
se poezija piše v vsakem življenjskem
obdobju in prav veliki pesniki so tisti,
ki Everest svojega ustvarjanja doseže-
jo ravno v obdobju popolne zrelosti,
ko na pomoč ne moreš več priklica-
ti ne letnega časa, ne odraščanja, ne
oklevanja spolnosti in ne brezpred-
metnega klica, ki je generator poezije
... Govori se, da so pesniki posamezni-
ki, ki za vselej ostanejo mladostniki. Je
res tako? Pa vendar večnemu gonilu,
ki sproži prihod srečnega obdobja,
ustvarjanje pomeni "neprihod" do
predmeta želje.

Ne morem si kaj, da v ta kontekst ne
bi umestila začetkov evropske poezije
v stvaritvah trouverjev in minnesan-
gerjev, pri katerih navdihujoča muza
nikoli ni resnična, marveč "izmišlje-
na" grajska ženska. Naj pri tem ci-
tiram Juliusa Evola: "pri trouverjih
gre za vrsto erotičnega odnosa, ki v
principu odklanja fizično posedova-
nje ženske; v neki precej ekspresivni
ilustraciji nekega rokopisa ima moški
simbolično zvezaneroke. Pod sliko je
izrecno napisano: "Kdor hoče imeti
žensko v popolni lasti, ne ve ničesar
o donnoi (platonska ljubezen), C. Fa-
uriel pa v svoji Histoire de la poésie
provençale še podrobneje pojasnjuje
nedoseganje spolne končnosti kot vira
poezije: "Vrhunski preizkus, ki ga je
gospa zadala kavalirju, naj oba gola
preživita noč v postelji, brez mesene-
ga odnosa, in tako nahranita vrhunec
želje, ne v smislu discipline nedolžno-
sti, ampak kot neke vrste tantrično
pripravo na magično parjenje..." Ko
sem brala ta odlomek, sem se spomni-
la izvrstnega romana, ki je dosti bližje
današnjim dnevom, gre za roman
Yasunarija Kawabate Speče lepotice,
v katerem stari japonski plemiči noč
preživijo v postelji mladih priležnic,
potopljenih v globoko narkozo, in se
jih ne smejo dotakniti. Ta dva primera
sem omenila zato, da bi z njima pod-
prla svojo teorijo o bistvu telesnega
izvora poezije, ki pretvarja neizpol-
nitev žleznih potreb in tako poveču-
je moč z imaginarnega vidika. Ko se
večinoma sklicujem na sredstva z ma-
gičnim nabojem, ustaljene oblike be-
sedil obrednih pesmi, poezije, metafor,
simbolov in večina pesniških rekvizi-
tov nasploh so namreč pogosto enaki
čarobnim formulam, imam v mislih
bolj metafiziko spola kot pa metafi-
ziko božanskega. Kadar po telefonu
govorim z Angelo Marinescu, romun-
sko pesnico, ki izpolnjuje vse zahteve
velike poezije, me vsakič, ko izrečem
besedo "navdih", popravi z "intuici-
ja", čeprav sem sama prepričana, da
ta dva pomena nista ena in ista reč,
saj bi v tem primeru tu svoje mesto
lahko našla tudi beseda "naključje"
ali celo coup de foudre, zakaj ne? Kot
vsak pravi pesnik Angela dobro ve, da
poezija ne pride, dokler ne pošlje svo-
jega skrivnostnega sla, ki se mu reče
"navdih", toda ta znak, ki je nepredvi-
dljiv kot strela z jasnega, si ona razla-
ga bolj uporabno, znanstveno: navdih
je "blisk informacije", pravijo zadnje
teorije, gre za trenutek, ko se vse infor-
macije, ki so se nagrmadile v našem
bitju, borijo, da pridejo ven in se spro-
stijo kot eksplozija, kot kopičenje, ki
telesno spreminja v duha in kvantiteto
v kvaliteto, saj so konec koncev mož-
gani tudi telo... In glej, kako se prav-
zaprav mnenja pesnikov o poeziji, naj
bodo še tako različna, na koncu sreča-
jo kot prave vzporednice.

Vedno se sprašujem, zakaj takrat,
ko pišem, vedno prečrtam kakšno
besedo, rekoč: "To tukaj ne gre," kot
da bi si na rdečo obleko dala oran-
žen šal, to ne gre skupaj! Ko začne v
pesnikovi glavi delovati poezija kot
električni šivalni stroj, ob določenih
besedah občuti nelagodje, so besede,
ki poezijo opraskajo do krvi ali se blo-
kirajo kot topa igla v teksturi blaga.
Pesnikovo uho je sito, ki loči zrno od
plevela... toda Amoz Oz v svojem
nepozabnem stavku pravi, da knji-
ževnosti ni nič pod častjo. Ker mate-
rialno telo poezije ni nič drugega kot
konglomerat besed, lahko to trditev
omejimo na "nobena beseda ni pod
častjo književnosti" in morda prav
zaradi akutne potrebe, da bi z bese-

Izbor poezije
Prevedel: Aleš Mustar
Zbirka Beletrina,
Študentska založba
Ljubljana, 2011
Cena: 25 EUR

dami zapisovali misli, se pravi, da bi
misli dovolili, da se na papirju popra-
ska po nosu, poezija, še posebno v dr-
žavah, ki se nedolgo tega niso otresle
samo cenzure, ampak tudi hinavske
lažne sramežljivosti, na papir izloča
najbolj smrdljive besedne izločke. Po-
treba človeškega duha, da bi se osvo-
bodil različnih oblik nedolžnosti, ki
so bile tekom zgodovinskih obdobij
vsakič izpopolnjene, je vodila k me-
njavi prednostnih motivov in oblik
prednostnih motivov, ki so po potrebi
ali s silo, kot pri posilstvu, prodirali
v telo poezije. Bila so dolga obdobja,
ko so bili določujoči mehanizmi člo-
veštva v gibanju, enkrat v vzponu,
drugič v zatonu, besede iz "politič-
ne", "tehnološke" in "gospodarske"
sfere, celo socialne, izključene, pa ne
z državno cenzuro, ampak z estetsko
cenzuro umetnika, ki ima intuitivno
nagnjenje, da verjame, da se vse, kar
se na svetu giblje, nahaja skrito v nje-
govem individualnem svetu. Morda
se je ravno zato skozi dolga stole-
tja celotna os poezije vrtela okrog
bistvenih tem: ljubezen, bog, smrt.
Brez dvoma in neizbežno se je, glede
na to, da je razum dobil vse bujnejše
oblike in je supermoderna tehnologi-
ja dosegla razsežnosti boksarskega
dvoboja z nespremenljivimi božjimi
zakoni, dalo predvideti, da so politi-
ka, tehnologija, gospodarstvo obkolili
ozemlje poezije z najbolj učinkovitimi
besedami. V isti napad na območja
poezije, razglašena za "tabu", sodijo
tudi invazija seksualnosti brez meja,
nekakšnega misticizma brez meja,
ekscesa brez meja, bojni vozovi, kate-
rih razpoznavni znak je "globalizaci-
ja"... Nihče več ne napada na lastno
pest, "posameznik" je že zdavnaj
umrl, naj živi "postavljanje v kolone",
videti je, da je planet postal nezado-
sten in poezija tudi. V obdobju, ko se
prostori omejujejo in jih znova obču-
timo kot restriktivne, nastajajo velika
gibanja ljudstev, velike človeške mi-
gracije, ki se zrcalijo v nadstrukturi, v
obliki pretvorb motivov, tekočih tem,
izrazov, ki so časovno in prostorsko
koristni. Zato je zdaj "metafizika" na
nevidnem delu meseca, in kdo ve na
katerih neznanih planetih in komu
zdaj Rainer Maria Rilke, pesnik, ki mi
je pisal pisma, ko sem bila študent-
ka, poje svoje hvalnice, celo žarnice
tajnih policij sveta, dimniki, iz katerih
se nenehno vali dim, skupna grobišča
se počasi prekrivajo s patino rutine
in nihče naj si ne dela utvar, da bodo
ostali na vrhu. Na Zahodu so vse bolj
v modi žonglerji, govorci iz trebuha,
iluzionisti ... toda na prostranem oze-
mlju poezije od vsega ostane le glas
nenehnega posameznika, ki je prvič
rekel JAZ in odmev velike gore mu je
odgovoril JAZ. Jaz ga slišim, vi ne? ■

Minula nedelja je bila vroča kot v
peklu. Vsaj na srbskem juguzaho-
du, tam okrog Čačka, kjer boste na
kakšnem natančnejšem zemljevi-
du našli drobno piko, Gučo, vas ali
trgec z dva tisoč dušami, ki pa jo,
tako vsaj pravijo domačini, pozna
ves svet. Jasno, po zboru trubačev,
trobentačev, ki se vsako leto avgu-
sta zgrinjajo na ta festival. Na le-
tošnjega, že enainpetdesetega po
vrsti, je prišlo, ocenjujejo organi-
zatorji, čeprav še niso do konca ob-
delali vseh številk, več kot šeststo
tisoč ljudi. Zbor je odprl ruski ve-
leposlanik v družbi Bobana Mar-
kovica, trobentača svetovnega
slovesa, ki je ruskemu diplomatu
seveda obljubil, da mu bo trobil na
uho. No, nič manj spektakularen ni
bil nedeljski zaključek z Goranom
Bregovicem in njegovim Orke-
strom za poroke in pogrebe.

Brega ve, kako to gre. Tako kot
njegov (nekdanji) prijatelj Emir
Kusturica, čigar filmi so cigansko
glasbo, trobentače in s tem tudi
Gučo lansirali v svet. Verjeli ali
ne, po zadnjih raziskavah javne-
ga mnenja je Guča tretja najuspe-
šnejša blagovna znamka Srbije, za
teniškim čudežem Novakom Do-
kovicem in srbskim športom na-
sploh.

Pred pol stoletja, globoko v socia-
lizmu in Jugoslaviji, je bila Guča,
vas bogu za hrbtom tam nekje
pri Čačku, ne samo svetu, ampak
celo Srbiji, povsem neznana. Brez
ceste, brez vsakršne infrastruktu-
re in, tako se je zdelo, brez obetov
za prihodnost. Pa se je našla sku-
pina domačih intelektualcev, ki je
študirala v Beogradu, se po študiju
vrnila v te kraje in začela razmišlja-
ti, kaj bi spremenila. Danes 81-letni
profesor književnosti Nikola Stojic
je menil, da bi bilo treba poseči po
čem avtentičnem, izvirnem in spo-
mnili so se trobent.

"Resda trobenta ni srbski nacional-
ni instrument, a se je tu udomači-
la. Iz vojske so jo prinesli možje, ki
so pri vojakih postali trobentači,
'značarji', torej tisti, ki so s troben-
to dajali znak za umik ali napad
...," pripoveduje Dušan R. Ivanovic
iz Ekološkega društva Dragačevo,
civilne organizacije, ki se že 13 let
ukvarja z obnovo, zaščito in razvo-
jem naravnega in kulturnega blaga
v teh krajih. "Po vrnitvi domov so
trobento izkoristili za veselje in
žalost, za življenje. Veste, s troben-
to se tu rojevamo in pokopava-
mo. Kaj mislite, od kod je Bregovic,
zelo inteligenten mož, dal svojemu
orkestru ime Orkester za poroke
in pogrebe? Najprej je raziskoval
tukaj, dve, tri leta, kot v izvidnici.
Veste, trobenta zmore to, česar člo-
vekov glas ne more ..."

Uradno se ta največji festival
etnoglasbe, kot ga oglašujejo Srbi,
imenuje zbor dragačevskih troben-
tačev, po Dragačevu, področju med
Šumadijo in Starim Vlahom, z 49
naselji. Eno od dveh, poleg Luča-
nov, kjer je sedež občine, najbolj ur-
banih, je Guča. Danes ima vas celo
svoj bazen, kjer so se tudi to nede-
ljo hladili razgreti kopalci, medtem
ko so le streljaj stran na glavnem
prizorišču, v normalnih razme-
rah vaškem nogometnem igrišču,
zažigali trobentači. Tudi bazena
tako kot še marsičesa brez trobent
in njihovega festivala najbrž ne bi
bilo. Guča 2010 jim je po besedah
dr. Zorice Kovačevic, zdravnice,
ki pa je ambulanto zamenjala za
funkcijo namestnice predsedni-
ka občine Lučani, navrgla kakšnih
dvesto tisoč evrov, za letos se še
ne ve. V občini je nekaj industri-
je, v glavnem pa ljudje živijo od
zemlje, natančneje od malin, robid
in krompirja. Letos je usoda Guče
in njenega festivala zaradi malin in
malinarjev nekaj časa celo visela
v zraku, ker so pridelovalci malin
zaradi nizke odkupne cene, ta je
padla pod evro za kilogram, grozili
z blokado cest. A se je, potem ko so
se pogajanja s hladilnicami konča-
la pri evru za kilogram, vse srečno
izteklo in Guča 2011 je dobila svoje
nove zmagovalce.

V muzeju sredi vasi, posvečenem
trobenti in trobentačem, pa si
lahko ogledate stare zmage. Guča
in Dragačevo sta imela velike moj-
stre trobente že v obdobju med
obema vojnama. Leta 1961 jim
je uspelo zbrati nekaj orkestrov.
Ljudje so po podstrešjih poiskali
pozabljene instrumente, jih, ker ni
bilo denarja za nove, zakrpali, za-
lepili z lepilom, ki so ga naredili iz
moke ... Prvi zbor je bil organiziran
na pravoslavni cerkveni praznik,
posvečen Materi božji, 14. oktobra
1961. Ivanovic: "Bila je nevarna,
pogumna poteza, ki v tistih časih
seveda ni imela podpore oblasti.
Prof. Stojic, ki je bil tedaj v Guči
ravnatelj šole, in drugi so trepetaje
čakali, kako bodo ljudje reagirali,
koliko jih bo sploh prišlo. Odziv je
bil neverjeten, tekmovalni duh je
ljudi pritegnil."

Guča je tako dobila prvega zma-
govalca, dragačevskega trobenta-
ča Desimirja Perišica. Množični
mediji so ga poimenovali draga-
čevski Harry James, čeprav sam,
pravijo, ni vedel zanj oziroma kdo
je to, in ga povzdignili v višave.
Danes vas pri vstopu v vas pozdra-
vi njegov veliki kip.

Potem so začeli prihajati v Gučo
trobentarski mojstri iz vse države,
zbor se je kot požar razširil na vse
strani (sprva le) srbskega neba. Na
zbor v Guči, sanje vsakega troben-
tača, se danes ne pride kar tako,
marveč s področnih tekmovanj,
eno od štirih je, recimo, tudi na
vojvodinskem severu, v Kovačici,
vasi, znani po slikarjih.

Letos je v Gučo zakoračil šest-
najstmilijonti gost, dobila pa je
tudi nove zmagovalce in tudi iz
mednarodnega okolja. Iz Sloveni-
je je prišel velenjski Fešta band,
že tretjič zmagovalec slovenskega
tekmovanja Zlata trobenta, ki ga
za Gučo prireja pobrateni Dravo-
grad. Pobratenje, razlaga dravo-
grajski gost Darko Žižek, sega še
v jugoslovanski čas, začelo pa se
je na športnem področju, najprej
se je dravograjski nogometni klub
pobratil s tistim iz Guče, potem
je prišla kultura. Tako je Dravo-
grad postal mesto, kjer izbira-
jo slovenskega favorita za Gučo,
in letos je že tretjič zmagal Fešta
band. V Guči te sreče ni imel, a
kot pravijo njegovi muzikanti, je
važna zabava. Nekaj letošnjih zma-
govalcev: prva trobenta je Elvis
Ajdinovic iz Surdulice, najboljši or-
kester pa tisti Dejana Lazarevica iz
Požege, ki je osvojil tudi naziv naj-
boljšega orkestra sveta; najboljši
trobentač sveta je Djambo Agusevi
iz Makedonije.

"Slovenci ste prijatelji Guče, veliko
vas prihaja. Ali veste, da je prvo
ploščo naših trobentačev posnela
RTV Ljubljana, tudi zagrebški Jugo-
ton se je izkazal, ne pa srbska tele-

divjega taborjenja, saj lahko posta-
vijo svoj šotor kjerkoli na okoliških
pobočjih, organiziranega kampa
ni.

Prva in druga Srbija

Pravzaprav je svojevrsten napre-
dek Guče tudi to, da je Mladica in
Karadiča na stojnicah zamenjal
Novak Dokovic. Majicam z Mla-
dičevo glavo in napisom "Vemo,
kje je, a ne povemo" je očitno pote-
kel rok trajanja.

Kar se tiče Guče in politike, je do
nedavnega veljalo, da gre za sejem
domoljubja, kamor hodijo "pravi
Srbi" iz "prve Srbije". Tisti iz "druge
Srbije" naj bi hodili na novosad-
ski Exit, vsaj po glasbeni vsebi-
ni čisto drugačen festival. Lani je
prišlo do sprave obeh Srbij, se šalijo
srbski novinarski kolegi, v Gučo je
namreč prišel lider izrazito proe-
vropsko usmerjene moderne Libe-
ralno demokratske stranke, LDP,
Čedomir Jovanovič. Presenetljivo
le za tiste, ki ne vedo, da je bil prvi
lokalni odbor te stranke ustano-
vljen prav v Guči.

Če kdo, so v dilemi Guča ali Exit
nevtralni pivovarji. "Pred estradi-
zacijo so sem prihajali v svečanih
oblekah ali narodnih nošah, zdaj
pa videvam polgole ljudi s pivov-
skimi konzervami v rokah," se jezi
gospod stare šole Nikola Stojič,
eden od očetov Guče. Pravi, da so
hoteli, da bi se na zboru pojavlja-
la kulturna elita, igralci, pisatelji,
ne pa politiki. Zbor ni ne politič-
no zborovanje ne velika pivnica, je
jezen. Tudi na tiste, ki vabijo samo
politike. Menda je pred časom
predsednik občine povabil na zbor
samega Obamo in Putina. Trikrat
lahko ugibate, ali sta prišla.

Tudi politiki imajo o Guči različ-
no mnenje. Pokojni Zoran Dindič,
ki je bil prireditev nekoč tudi obi-
skal, je v njej videl spoj modernega
in tradicionalnega, nekaj, kar lahko
promovira Srbijo v svetu. Danica

Draškovic, žena predsednika SPO,
Srbskega gibanja obnove, in pisatelja
Vuka Draškoviča, vidi v Guči splo-
šno atmosfero norosti, žretja, pijan-
čevanja, kiča in še nikoli ni bila tam.
Kritičen do današnje Guče je tudi
Josip Joška Broz, Titov vnuk in pred-
sednik obstranske Komunistične
partije Srbije, ki je bil v starih časih
celo član žirije na enem prvih tek-
movanj. Danes lahko pride v Gučo
kdorkoli, politiki jo izrabljajo za
lastno promocijo, se, hm, pritožuje.

Predsednika Borisa Tadica, uradno
zaradi številnih obveznosti, v
Gučo letos ni bilo, ne prihaja pa
niti Emir Kusturica, čigar Podze-
mlja in Arizona Dream sta pone-
sla sloves Guče v širni svet. Ker
ne mara gneče, pravi, trobento in
Gučo pa ima vseeno rad. Trobenta
dviguje od mrtvih, zato jo je pro-
slavil tudi s svojim No smoking
orkestrom. Z Bregovicem, avtor-
jem hitov, kakršen je Mesečina, pa
od Podzemlja naprej nimata več
stikov. Po Kusturičevi verziji zato,
ker je glavna Bregoviceva skladba
za Arizono Dream, ki jo je izvajal
Iggy Pop, plagiat stare francoske
pesmi, na kar ga je nekaj let kasne-
je opozoril sam Iggy. Čeprav ni to
v primerjavi s tem, kar se dogaja
danes, ko lahko vsak bedak vzame
v roke mikrofon in poje pa govori,
kar hoče, nič.

Bregovic, tudi po Kosturici eden
največjih umetnikov ciganske bal-
kanske glasbe, pa je v Guči znova
dokazal, da zmore s svojimi svati
in pogrebci dvigniti na noge tudi
umirjene gospode, kakršen je indo-
nezijski veleposlanik, ki je prišel v
Gučo z družino, vključno s preva-
jalko in guvernanto. "Noro, noro,"
je ponavljal indonezijski gost.
Kratka in jedrnata je bila tudi Bre-
goviceva izjava za Večer, ko sva se
po koncertu, zvečer, ko so z vseh
koncev in krajev odmevale tro-
bente, srečala na terasi bližnjega
hotela: "Kdor v Guči ne znori, ni
normalen." ■

Večina, prevladujejo seveda mladi,
jih pride v Gučo zaradi gole zabave.
Mladeničem, ki se s pivom v roki
hladijo v reki, ki, skrbno regulira-
na, teče skozi vas, bi lepo pristaja-
la majica z napisom "Menda sem
lahko tudi jaz enkrat vsak dan
pijan", ena mnogih z bolj ali manj
duhovitimi sporočili, ki jih proda-
jajo na številnih stojnicah. Tista,
ki sporoča "Če hočete pustiti al-
kohol, ga pustite pri meni", bi bila
že pretiravanje. No, v Guči lahko
kupite vse od Tita, ki nas, kot spo-
roča napis, samo gleda, "mater
vam božjo", do četniškega generala
Draže Mihajlovica, čigar domnev-
ne ostanke so pred kratkim našli
in izkopali na Adi Ciganliji. Tu je,
seveda ne v živo, tudi Nole nacio-
nale, svetovna teniška številka ena,
Novak Dokovic, ki z majice zatrju-
je: "Guča je večje svetovno čudo od
Wimbledona." Lahko pa ste priča
tudi svojevrstnemu zgledu sprave
med četniki in partizani: šajka-
ča s kokardo na glavi, na prsih, na
majici pa Tito. Čeprav je le malo
verjetno, da bi bil nosilec te nena-
vadne oprave Srb. Cene majic: od
petsto do tisoč dinarjev (odvzemi-
te dve ničli in dobite evre). Maji-
cam in šajkačam delajo v nepopisni
gneči na stojnicah družbo odojki,
ki se vrtijo na ražnju, cvrčeče ple-
skavice in čevapčiči, v ogromnih
glinenih loncih, samo takšni pride-
jo v poštev, pa se cmari znameni-
ti svadbarski kupus, poročno zelje,
ki sodi h Guči skoraj enako kot
trobente. Najprej popijte domačo
rakijo, pojejte zelje in ga popla-
knite z vinom, se glasi priporoči-
lo domačinov, ki živijo za Gučo in
njen festival vse leto. Na mizah pa
ne manjkajo niti trebušne plesalke,
žive in polgole seveda. Vsi progra-
mi so brezplačni, plačate pa parki-
ranje, dinarskega tisočaka za teden
dni, če imate avto, ne kamiona.
Na svoj račun pridejo tudi ljubitelji

OPIS: Ščepec zasedbe Anavrin in pest Srečne mladine, pa dobite za-
sedbo Adam. Peter Dekleva ni nič manj Peter Dekleva, njegova kitara
je še vedno najbolj eksperimentalna. Damir Lisica rad napenja glasil-
ke. Celostni projekt, ki pa se še vedno zdi bolj projekt kot ornk band.
Čakamo na drugi album, čeprav je bil prvenec Alfa (2010) debel sodob-
ni rockerski zalogaj.

OPOMBA: Eni redkih, ki še poznajo besedo turneja. Letos bodo imeli
skupno (vsaj) 24 koncertov. Igrali so pred Gossipom.

OPIS: Če vas indie scena vsaj malo zanima, jih niste mogli zgrešiti. Kot
predskupina so igrali pred The Walkmen (Kino Šiška), pa kot zmago-
valci predizbora Glasba z drugega planeta tudi pred Mobyjem (Gospo-
darsko razstavišče). Kaj jim prinaša zmage? Rahlo odtujena, temačna
glasba, ki pa v refrenih postane svetla, lepa.

OPOMBA: Izrazito instrumentalno dodelan band. Vsekakor pa ne pri-
čakujte žura. Mirno, počasi.

OPIS: Eskobars so med najbolj aktivnimi. So kot Nicolas Anelka (Chel-
sea). Veliko priložnosti imajo. Bili so celo predskupina Plavemu orke-
stru (indie in jugo pop sicer nista baš udarna kombinacija), gledati jih
je imel namen kitarist zasedbe The Killers.

OPOMBA: Hvala bogu, prepevajo predvsem v slovenščini. Toplo pripo-
ročam komad Sobotne noči.

OPIS: Komada Disconnected in Obsession z albuma Random Survivor
(2008) sta najbrž edina v tej druščini, kjer se Slovenija res približa sve-
tovni širše indie pojmovani sceni, če je celo ne prehiti. Globok glas, di-
namična glasba, preudarna besedila. Skratka, zadetek v polno. Močno
upamo na nove komade in nove koncerte.
OPOMBA: Sodeč po spletni strani, so trenutno (žal) na premoru.

OPIS: Ena redkih dobrin naše mlade scene. Ne flancajo. Direkt, hvala
lepa za tako Prekmurje, iztegnjen sredinec, tja, do Ljubljane. Debitant-
ski Koga briga! je prinesel vse tisto, kar so leta rumene glasbe odnesla.
Besedila z jajci. Fantje imajo odprte oči, mi pa ušesa. Naj le ne usahne
kreativnost.

OPOMBA: Če jih boste srečali, ni slabo vzeti s sabo vžigalnika. Fantje
kadijo tako, kot radi govorijo.

OPIS: Kitare, kitare, kitare. In hripav vokal. Marljivo se gredo
rock'n'roll The Toronto Drug Bust. Rock Otočec, Itak Džafest, Ortofest,
Kino Šiška. Tudi oni se raje slišijo v angleščini, čeprav v The Best Of Me
lahko slišimo tudi ščepec Big Foot Mame. Enfant Terrible, prva plata,
čisto okej.

OPOMBA: Hvalevreden poizkus slovenske mini turneje. Od vseh se naj-
bolj trudijo pojavljati v medijih.

OPIS: Že sedem let negujejo transverzalo London-Slovenija. So med
prvimi, ki so k nam prinesli tisto, za čimer je znorela Anglija. Prečesa-
li so Slovenijo po dolgem in počez, zdaj tudi že Križanke in veliki oder
Kina Šiška. Sami so zapisali na myspaceu, da je njihova glasba še naj-
bolj podobna zadnjih uram silvestrske zabave.
OPOMBA: Skupaj z zasavskimi kameradi Red Five Point Star so lani
koncertirali tudi v fuzbalski Južni Afriki.

ŽANR: Khm, alternativa. Vsega po malem, malo po vsem.
MATIČNA GARAŽA: Slovenj Gradec

OPIS: Zircus si ne bi mogli nadeti bolj primernega imena. Cirkusanti so.
Ponudijo vse živo. Zdelo se vam bo, da poslušate The Doors (komad Son
of the Beach) ali marsovce (Journey). V živo so tisto, čemur bi lahko
rekli moderno. Da, pomagajo si z računalniki. In z angleščino.
OPOMBA: Koncerti? Pričakujte nepričakovano. Res.

Imel sem, kaj pa vem, slab obču-
tek. Da pa morda le ni tako slabo,
tako uborno, tako žalostno. Da
ima slovenska scena, ta sodob-
na, vendarle tisto nekaj. Da kdor
išče, že najde. In tako sem v torek
stal v amfiteatru Križank, čeprav
je večina stala v preddverju, pila
pivo, prepovedano pod odrom.
Ameriški indie rockerji Interpol so
bili dovolj dobri, da so domačim
fantom, Trboveljčanom We Can't
Sleep At Night, dali okoli pol ure
priložnosti. Mladci so žagali, udri-
hali. Usklajeno, suvereno. Narod
pa je bolščal vanje. Zijal. Povsem
neprepričan. Nekako ni bilo prave
interakcije. Ni kaj, nehvaležno je
biti predskupina. Zlasti domača
predskupina.

Pa sem šel v zaodrje, po intervju.
Diktafon, beležka in gremo. Da bi
te fante, ki ni šans, da bi zapeli v
slovenščini, povprašal tisto, kar
sem (prejšnji teden) na teh straneh
spraševal srbske bande.

Aja, kdo so We Can't Sleep At
Night? Med mlajšimi bandi eden
tistih, ki tako ali drugače izstopa-
jo. Dovolj dolgo so na sceni, imajo
specifičen britanski zvok (k Arctic
Monkeys jih vleče), dobro so na-
študirali svoje vzornike. Uigrani
so, navajeni "tistih nekaj" sloven-
skih odrov.

Ampak nismo se ujeli. Nekako ni
šlo. Podajali so si besedo, pevec
je lokal ohlajen viski in, med
drugim, zinili, da prave interakcije
kot predskupina pravzaprav sploh
ne moreš dobiti. Da je na njihovih
klubskih nastopih drugače. In da
so slovenski toliko, kot je internet
slovenski. Ko so tako razlagali, da
to počnejo zase, pa kaj, če publi-
ka ne tapka z nogo ob tla do konca
komada, mi nič več ni šlo v glavo.
Sem jih dobil na slab dan? Se jim
ne da? Smo glasbeni novinarji zlo,
ker imamo mnenje? Še manj pa mi
je bilo jasno, ko je eden od njih po
nastopu Interpola stopil do mene
in me povprašal, ali jim lahko dam
intervju v avtorizacijo. Da se ja ne
bo zgodila še kaka off the record
afera.

Da, tako je to pri nas. Spomnim
se, kaj vse mi je razlagala Ida Pre-
ster iz Lollobrigide. Kako direk-
tni so bili Zemlja gruva. Kaj vse je
na pamet pred leti padlo Canetu
iz Partibrejkersov. Pa nobeden niti
slučajno ni omenil avtorizacije.
Najbrž zato, ker je niti ne pozna-
jo. Pri nas pa se to dogaja redno. Še
vsak najmlajši garažni band priča-
kuje, da bo lahko mile volje "po-
pravljal" samega sebe. Da bo bolje
izpadlo. Kot da ne dojamejo, da se
s tem izgubi ves čar, vsa interakcija
intervjuja. S takšnimi potezami si
bandi sami, žal, zapirajo vrata.

Seveda ne gre vseh metati v isti
koš. Daleč od tega. So takšni, ki
povedo direktno, da je Prekmur-
je v pizdi, kot so to storili Stekli
psi. Ali da bi Maribor lahko dal kaj
več od sebe, kot radi povedo Teko-
chee Kru. Imamo dobre, presliša-
ne albume tipa Reciklejšon (2009)
dvojca Dance Mamblita. Splača
se pogledati koncerte interaktiv-
ne koroške zasedbe Zircus. Neu-
morno se pri življenju sceno trudi
obdržati Založba Radia Študent.
Samoiniciativno je nastala facebo-
ok stran Slo-rock, skoraj 9000 obo-
ževalcev ima, kjer najdete popis
vseh bandov z vsemi potrebnimi
povezavami (YouTube, MySpa-
ce, Facebook), vseh (rock) klubov
(v Mariboru, denimo, so jih našli
pet). Zdaj se je rodila še spletna te-
levizija Slo-Rock.

Pravzaprav ima tooooooliko prilo-
žnosti. In tudi denarja. Da, velike
bale denarja. Ki jih največje štu-
dentske organizacije "morajo"
namenjati za podporo in razvoj
domače "podhranjene" scene. Na-
tečajev, razpisov, predtekmovanj
je toliko, da se je že skoraj nemo-
goče znajti v vsem skupaj. Vsi pa
bi seveda imeli objave, intervjuje,
predvsem pa najave, da bo sploh
kdo prišel na Gospodarsko raz-
stavišče ali v Štuk. Po navadi je na
koncu bolj žalostno prazno. In kaj
dobi zmagovalec? Nastop na še
eni enako slabo obiskani študent-
ski prireditvi, ki deluje po enakem
preživeto zgrešenem principu. Nič
več ne gre od ust do ust. Ne. Vse
mora iti preko medijev. Informa-
cijsko bombardiranje.

Na koncu vse skupaj izpade tako,
da zmagovalni študentski band
nastopi prvi, ko študentarija še
na debelo tanka pred Razstavi-
ščem, ker sta dobra stara literca ali
piksna pira pač še vedno najbolj
poceni varianta za drago priredi-
tev. Komunikacije med starejšimi

bandi, ki redno in rade volje na-
stopajo za "študente", in temi, mla-
dimi, zagnanimi ni ravno veliko.
Drugače je danes, strahospoštova-
nje in rešpekt hitro izgineta. Zame-
nja ju marsikaj drugega. Facebook
generacija.

Ironično je, da se lep del študent-
skega denarja kar tako vrže skozi
okno. Finta je tudi v tem, da pevci,
kitaristi običajno niso več kelnar-
ji (kot je to bilo recimo v prime-
ru Tomija Megliča). Rosno mladi
bandi z repertoarjem šestih av-
torskih komadov namreč imajo
že takoj najboljšo in najdražjo
opremo. Tisoče in tisoče evrov.
Muka je to gledati v klubih -
denimo Klub Mc v Mariboru -, ki so
zrasli s povsem drugačno, vzroč-
no-posledično filozofijo. Najprej
štalca (dobri komadi), pol pa kravca
(dobri inštrumenti, piar, promoci-
ja). Danes je, žal, obratno.

Predvsem pa manjka tisti rockerski
element. Komunikacija s publiko.
Saj nekateri jo imajo, jasno. Multi-
ball recimo. Ampak na tistih že kar
velikih koncertih, sploh, ko naše
skupine dobijo čast biti predsku-
pina, sodobne slovenske skupine,
tako se zdi, niti nočejo razumeti
občinstva. Seveda vsak glasbenik
najprej igra zase, kot radi rečejo,
toda če igraš res samo zase, ne pa
še za tistih nekaj sto, tisoč ljudi pod
odrom, je nekaj pač narobe. Ni šti-
munge. Bistvo rocka, še tako širo-
kega, pa je, kolikor se mi pač zdi, da
ljudje v njem uživajo. Da ga konzu-
mirajo. Da imajo neki odnos.

Zakaj tega pri nas ni, je več ra-
zlogov. Med mladimi zlasti indie
bandi je glavni problem jezik. Z
izjemo zasedbe Grimmski, ki ima
dobro dikcijo in skoraj native-en-
glish tekste, je večino ostalega pač
copy-paste metoda. A dikcija iz
Sheffielda pač v Mariboru ne bo za-
palila. Glasba je univerzalni jezik,
to že, vendar mora imeti tudi uni-
verzalne ideje. Te pa je pač mnogo
težje prenašati v tujem jeziku do-
mačim ljudem. Zanimivo, da se
še vedno redki odločajo stopati
po poti Videosexa. Dvojec Dance
Mamblita in njihov album Reci-
klejšon - kar poslušajte komad Boli
me kurac - pritegne ravno zato, ker
tekst (srbohrvaščina) razumemo
takoj, na prvo žogo. Začutimo in
zamrmramo.

Seveda obstajajo izjeme. A obsta-
jajo z razlogom. Laibach in Elvis
Jackson niso uspeli zgolj zavoljo
angleščine. Ni jim ta prinesla (le-
talske) vozovnice za tujino. Ne, ne.
Svojevrstna mešanica, poseben
stil, nekaj novega. Točno to imajo,
tujini so prinesli nekaj, česar tam
še niso jemali. V njim razumljivem
jeziku. In to pali, v sekundi.

Aktualna všeč-so-nam-Kings-of-
Leon-naredimo-band logika pa
ravno tega nima. Saj Slovenija ni
sto let za časom: dobimo tudi ori-
ginal in v zadnjem času tudi kon-
certe. Poznali smo The Killers, ko
so prišli k nam. Prav nobenih mo-
žnosti pa naši indie nimajo niti
v evropskem prostoru, kaj šele v
angleškem, matičnem. Prinaša-
ti Angležem indie rock je kot pri-
našati Štajercem špricar. Hvala, že

Sploh pa, saj je doma več kot dovolj
priložnosti. Imamo dve alternativ-
ni "mesti" (Pekarna, Metelkova),
več dejavnih in koncertov želj-
nih klubov - Lokal Patriot (Novo
mesto), MIKK (Murska Sobota),
Mostovna (Nova Gorica), Orto bar
(Ljubljana), Pub 33 (Koper)-, aktiv-
na so tudi manjša mesta (Sloven-
ska Bistrica, Ptuj, Ilirska Bistrica,
Ravne na Koroškem). Da imajo naj-
večji klubi dovolj denarja, mladi
bandi - vsaj tisti, ki ne postavi-
jo previsoke cene - radi poudari-
jo/pohvalijo. In, da ne pozabimo,
imamo festivale (Rock Otočec,
Metalcamp), kjer ne pozabijo na
domače gore liste.

Scena ima na razpolago dve al-
ternativni radijski postaji (Marš,
Radio Študent), počasi k sebi priha-
ja tudi Televizija Slovenija (Glasbo-
rola, Effe's Inferno). Edino, kar po
zamrtju RSQ-ja res manjka, je glas-
bena revija. Nadomestek, sicer bolj
slab, so spletni portali (Rockline,
Rockonnet), itak pa se vse dogaja
na že omenjenem trojčku facebo-
ok, myspace in youtube, kjer velja
zgolj do-it-yourself iznajdljivost.

Kaj torej pri vsem skupaj sploh
manjka? Infrastruktura? Imamo.
Natečaji, razpisi, koncerti? Imamo.
Denar? Odkljukano.

Kaj torej manjka? Saj res, publi-
ka. Ja, te se kupiti pač ne da. Pa
čeprav nadudlani piarovci in re-
kreativni menedžerji zagotavlja-
jo, da se seveda tudi to da. Morda,
za en koncert, dva. Pa na dolgi
rok? Ne gre. Izkušnje kažejo - naj-
lepši primer so koncertni favoriti
Elvis Jackson -, da moraš za pu-
bliko garat. Pokati morajo glasil-
ke, strune in živci. Da ko se vržeš z
odra, te publika nosi po hrbtu. Da
ne telebneš na tla.

In to je tisto, česar naša scena
nima. Kot Božidar Maljkovic, se-
lektor slovenske košarkarske re-
prezentance, skeptično, a odkrito
pravi, da pri nas trenutno ne vidi
novih Lorbkov, Smodišev in La-
kovičev, tako je tudi na glasbeni
sceni. Nimamo pevca, mlajšega od
25 let, ki bi imel tisto, kar imajo
Grega Skočir, Tomi Meglič ali Ma-
gnifico. Nobenega vica, nobene
kritike preveč anemičnemu ob-
činstvu, nobene face. Karizma, to
pogreša občinstvo. Zato pa je tako
težko ločiti band od banda (kar je
sicer splošni trend v indie rocku,
Slovenija tu samo pridno in vneto
sledi), pa če se piarovci na glavo po-
stavijo.

Da, tako slabo je. Bi lahko bilo
še slabše? Seveda, zlahka. Kot je
zlahka tudi šimfati po dolgem in
počez. Zato so v tem članku iz-
postavljene skupine, ki delajo so-
lidno. Vračajo vsaj malo upanja,
da še ni vse izgubljeno. Da bo
nekega dne Slovenija morda imela
svojo Dubiozo Kolektiv, S.A.R.S.,
Eda Maajko. Tudi oni so žanrsko
zelo ozko usmerjeni, kar je sicer
glavna značilnost aktualne sloven-
ske (mlade) scene. Pa jim vseeno
ratuje. Pozna jih cel Balkan. Pa še
kdo drug. Kot poznajo band Elvis
Jackson.

Ob vsakem vprašanju v spodnji
mreži prečrtajte črko v ustreznem
polju - na primer črko O v kvadrat-
ku 1C, če menite, da je odgovor na
prvo vprašanje C.

Na koncu vse neprečrtane črke pre-
berite po navpičnih stolpcih, da
dobite končno rešitev kviza.

1. Koliko planinskih koč in zavetišč
imamo v Sloveniji, ki jih upravlja 94
planinskih društev?

2. Iz Mojstrane se odpravimo na 6 km
dolgo pot v dolino Vrat. Kateri dom
nas pozdravi na začetku poti na Tri-
glav?

4. Kakšnih 45 minut hoje imamo od
hotela Bellevue do znane pohor-
ske koče na 1068 metrih nadmorske
višine. Katere?

5. Kateri dom nam nudi gostoljubje
na Velem polju, veliki ravni planini v
osrčju Julijskih Alp?

6. Katera koča nas pozdravi na Slav-
niku, 1.028 metrov visokem vrhu na
Primorskem, kjer je tudi TV pretvor-
nik?

7. Katera koča ima lep razgled na
smučišče Golte, kjer mnogi pozimi
smučajo in se poleti nastavljajo sonč-
nim žarkom?

8. V katerem domu se lahko okrep-
čamo, če je naša izhodišče Sevnica in
zaključek poti na Lisci?

Rešitev kviza: 1B, 2B, 3C, 4A, 5C, 6B, 7A, 8B, 9C, 10B, 11A, 12B. Geslo: Koliko koč imamo v Sloveniji? rešitev uganke: Dober mojster odtehta deset delavcev.

10. Katera koča je kraljica Pohorja,
saj stoji na nadmorski višini 1.507
metrov na mali planoti tik pod Malim
Črnim vrhom ?

11. Katera koča je na lepi panoramski
točki na Nanosu, iz katere je lep raz-
gled na Postojno, Vremščico, Snežnik
in Tržaški zaliv?

12. Kateri dom na Vršiču se imenuje
po znanem slovenskem planincu, ki je
skupaj z Jernejem Demšarjem usta-
novil Gorsko reševalno službo?

SESUTA MISEL: Pri tej uganki morate s poskušanjem in kombiniranjem iz
zgornjega v spodnji lik prepisati po dve ali tri črke tako, da boste skupaj
z že vpisanimi črkami dobili med črnimi polji besede, ki sestavljajo ruski
pregovor.

Janez Šibila (rojen 1919) je svojo
umetniško pot začel na kipar-
skem oddelku državne obrtne
šole v Zagrebu, nadaljeval s ki-
parstvom na zagrebški akademi-
ji (1940), presedlal na slikarstvo
(Akademija na Dunaju 1942) in se
nato odločil za študij slikarstva
na novoustanovljeni Akademiji
za likovno umetnost v Ljubljani.
Diplomiral je leta 1948 pri pro-
fesorju Antonu Gojmirju Kosu in
nadaljeval s slikarsko specialko
pri profesorju Gabrielu Stupici. Od
sredine petdesetih let prejšnje-
ga stoletja se je ustalil v Maribo-
ru, kjer je deloval kot pedagog in
slikar. Za retrospektivno razstavo
v Umetnostni galeriji Maribor leta
1977 je dobil nagrado Prešernove-
ga sklada.

Akvarel Vkrcanje iz leta 1973 je
nastal v času, ko se je Janez Šibila v
sredini šestdesetih let ponovno in-
tenzivno posvetil akvarelu. Morsko
obalo je preučeval tudi v leto ali
dve zgodnejših akvarelih. Široke
zaplate okraste barve je prepredel
s hitrimi potezami v rjavkastih in
sivo-modrih ter vijoličnih tonih,
ki izzvenijo v nemirnem staccatu
in ustvarjajo vtis ostrih kamnitih
gmot. V tukaj reproduciranem delu
je zasnova bolj tekoča in pripove-
dna. Akvarel je diagonalno razde-
ljen na kopenski in morsko-zračni
del, horizont zavzema zgornjo tre-
tjino lista. V prvem planu sta dve
figuri; sedeča in ležeča. Njuna drža
kaže, da spremljata gručo figur,
ki se bo pravkar vkrcala na jadr-
nico, zasidrano ob obali. Figure
so le skicirano označene, prav
tako morje in nebo, medtem ko je
morska obala z rastlinjem izrazi-
tejša in predvsem v zadnjem planu
natančneje definirana. Poteze so
drobnejše in ostrejše. Celoten vtis
je kljub ne povsem enoviti uglaše-
nosti nadvse sproščen in lahkoten,
poln zračne prosojnosti. V podris-
bi je prepoznati nekaj hitrih potez
s svinčnikom, ki pa označujejo le
najosnovnejša kompozicijska izho-
dišča, vse ostalo je plod neposre-
dnega zapisa, ki se je očitno dogajal
na kraju samem.

Enak motiv je avtor istega leta
upodobil tudi v olju na platnu. V
primerjavi z akvarelom je uvedel
le nekaj manjših kompozicijskih
sprememb, slikarsko delo pa je
precej bolj enovito uglašeno. Za-
molklo vijolična barva morja in
neba je precizno uravnotežena s
peščeno-zelenimi odtenki obale,
enakomerna poteza čopiča pa veči-
noma prepušča presevanje platna.
Če govori akvarel o neposrednem
dogodku tukaj in zdaj, pa je slikar-
sko delo rahla in zabrisana podoba,
premišljeno uravnotežena in po-
maknjena v preteklo.

Reproducirano delo je eno izmed
del na aktualni razstavi Umetni-
kovanje, ki je še do 21. avgusta na
ogled v spodnjih prostorih Ume-
tnostne galerije Maribor. Predsta-
vlja pester izbor motivov iz zbirke
UGM v različnih zvrsteh (slikar-
stvo, kiparstvo, grafika, risba,
fotografija, video, prostorska in-
stalacija). Za otroški pogled posta-
vljena razstava nagovarja otroke z
najrazličnejšimi temami tipičnih
poletnih motivov in preživljanja
prostega časa. Še dve vabili:

V nedeljo, 21. avgusta, ob 10. uri
bosta v UGM, Strossmayerjeva 6,
otvoritev razstave otroških del Mi-
prijagalerija in lutkovna predstava
Zgodba v belem.

UGM med 29. avgustom in 7. sep-
tembrom vabi na tolkalno ustvar-
jalnico Zvočna centrala, ki jo bo
vodil Primož Oberžan, vodja za-
sedbe The Stroj. Namenjena je otro-
kom od devetega leta in odraslim.

Kustodinja UGM
Umetnostna galerija Maribor,
Strossmayerjeva 6, 2000 Maribor,
+386 2 2 229 58 60, info@)ugm.si,
www.ugm.si, tor.-ned.: 10.00-18.00

V naših vrtnih centrih zagotavljamo najširšo ponudbo okrasnih rastlin v Sloveniji!
Več kot 2000 različnih rastlin primernih za vaše vrtove, pisarne, terase, balkone,
atrije, dnevne sobe, okenske police,... Seveda s pripadajočimi okrasnimi lonci!:)

Med reševalci sobotne nagradne
križanke 1715 je žreb izbral nasle-
dnje nagrajence:

Vse nagrajence prosimo, da sporo-
čijo svojo davčno številko na tel.
02/23-53-100.

Vodoravno: APNO, KROS, TET, RUSKA, KAPELICA, PERA, TREN, VITRI-
OL, MAHRE, OZVEZDJE, AMONT, DRINOV, NANIVA, BF, NOLA, RMAN,
RENNAE, AČ, NIŠA, ADAC, ALS, JIN, LITANI, UDOT, ATO, AČIH, ARIMANI,
MEGAN, OGLAS, RAV, AVANZMA, ROVT, BRA, LAAGE, PL, BSD, ANK, KREK,
NATAŠA, MAI, VITAL, PIRC MUSAR, MANILA, UO, ORIS, BERCZIK, LLANOS,
KAKTEIST, IOS, RACA, KASATA, AGA, AKAD, ALA, AT.

Med reševalce, ki nam boste poslali pravilno rešitev križanke (izrezan lik
iz časopisa), bomo z žrebom razdelili tri vrednostne bone Vrtnega centra
Florina.

1. nagrada je darilni bon za nakup v vrtnih centrih Florine v vrednosti 40 evrov,

2. nagrada je darilni bon za nakup v vrtnih centrih Florine v vrednosti 30 evrov,

3. nagrada: je darilni bon za nakup v vrtnih centrih Florine v vrednosti 20 evrov.

Na kuverto napišite Nagradna križanka 1716. Izid žrebanja bomo objavili
prihodnjo soboto.

Nekoč težav z onesnaženostjo veso-
lja nismo imeli, saj je človek precej
pozno premagal silo težnosti in smo
tudi danes šele na začetku osvajanja
breztežnostnega prostora. Vseeno
pa imamo 350 kilometrov visoko
na Mednarodni vesoljski postaji ISS
stalne prebivalce, ki se vsakodnev-
no soočajo s številnimi težavami
in neznankami. 28. junija letos je
delček vesoljskih smeti skoraj zadel
ISS, vseh šest članov posadke pa se
je preventivno zbralo v kapsulah za
pobeg ter se pripravilo za evakuaci-
jo v sili in vrnitev na Zemljo. Ome-
njeni delček smeti je le eden od več
milijonov kosov odpadkov, ki danes
krožijo okrog Zemlje, in čeprav je
njegova pot celih 335 metrov odda-
ljena od vesoljske postaje, so velja-
li za zaščito astronavtov najstrožji
varnostni ukrepi. Kot je sporočila
Nasa, je bila velikost delčka nezna-
na, že najmanjši - s premerom nekaj
centimetrov - pa bi utegnil povzro-
čiti precejšnjo škodo.

Ruski uradni viri poročajo, da
zadnje ugotovitve kažejo, da je le
deset odstotkov predmetov v ze-
meljski orbiti satelitov, 90 od-
stotkov pa predstavljajo smeti:
odslužene raketne stopnje, pro-
padli sateliti, pospeševalni bloki
in drugi odpadki. Znanstveni-
ki domnevajo, da je več sto tisoč
fragmentov v vesolju velikih od
enega do deset centimetrov, že
tako majhni predmeti pa so ne-
varni zato, ker potujejo s hitrostjo
več tisoč kilometrov na uro. ISS
se lahko najnevarnejšim izogne,
toda le, če jih zaznajo pravočasno,
v omenjenem primeru pa je bilo za
tak manever prepozno.

Že dalj časa se različne ustanove
trudijo razviti oziroma poiskati re-
šitev, da bi odpravili težavo, ki se z
vsakim poletom v vesolje poveču-
je. Prva možnost je izstrelitev sa-
telita, ki bi se srečal z največjimi
deli vesoljskih odpadkov in nanje
namestil raketni pogon, s pomo-
čjo katerega bi odpadek usmerili
navzdol proti Zemlji, kjer bi zgorel
v atmosferi. Avtorji, ki so koncept
predstavili v publikaciji Journal
Acta Astronautica, so izračunali, da
bi bilo letno mogoče uničiti pet do
deset odsluženih objektov. Toda v
nižji zemeljski orbiti je evidentira-
nih preko 17.000 predmetov, ki so
večji od deset centimetrov, ostaja
pa bojazen, da bi se ob ponovnem
vstopu v atmosfero raztreščili in ne
bi popolnoma zgoreli, v atmosferi
pa bi se pojavilo več majhnih smeti,
pojasnjuje Marco Costronuovo,
avtor študije, ki deluje pod okriljem

italijanske vesoljske agencije. Da
je njegov strah utemeljen, potrjuje
delovanje kitajskega antisatelitne-
ga sistema, s katerim so leta 2007
želeli uničiti enega izmed odsluže-
nih satelitov, kar je ustvarilo 2000
novih delčkov nevarnih vesoljskih
smeti. Nedavno trčenje ameriške-
ga in ruskega satelita je bilo še bolj
uničujoče, stroka pa se vse bolj boji
verižne reakcije, ki so jo napoveda-
li že leta 1978 znanstveniki Nase in
jo poimenovali Kesslerjev sindrom.
Govor je o nastanku nepreglednega
oblaka smeti, ki bi popolnoma one-
mogočil nadaljnje vesoljske polete.

Dr. Costronuovo meni, da bi bilo
najlažje pričeti s čiščenjem višje ze-
meljske orbite, saj so na višini 850
kilometrov zaznali preko 60 objek-
tov, katerih dve tretjini sta težji od
treh ton. Pripravil je načrt, po kate-
rem naj bi vsakih sedem let lansirali
satelit z dvema robotskima rokama,
ki bo velike kose usmerjal na pot do
uničenja, vendar se poleg tehnolo-
ških izzivov pojavljajo še težave z
lastništvom. S političnega vidika
imajo tudi vesoljske smeti lastnike,
ki pa pri čiščenju ne želijo sodelo-
vati ali celo ne dovolijo dostopa do
njihovih objektov, četudi so že od-
služeni. Mednarodnih predpisov o
tem, kdo mora pomesti pred vesolj-
skim pragom, pa še ni. ■

Podobno kot smo zavezani recikliranju
in ohranjanju čistega planeta, nikakor ne
smemo pozabiti na čistočo v vesolju

DENIS ŽIVCEC

Človek bi pomislil, da se bomo medijskega pompa okoli Severine prej
ali slej naveličali. Videli smo jo že v vseh možnih situacijah, oblačilih,
videospotih, ne nazadnje tudi pozah. Pa vendar najbolj izstopajoča
hrvaška estradnica zadnjega desetletja še kar naprej ostaja garant za
dobro branost. Kljub dejstvu, da smo v povezavi z njo videli že vse
razen rentgenskih slik, se vsakemu njenemu še tako banalnemu de-
janju posveča nenavadno veliko pozornosti in razprave.

O Severini ni mogoče govoriti brez komaj opaznega seksualne
ga, če ne že kar nekoliko vulgarnega podtona, ki namiguje na
to, da je hrvaška pop boginja v zadnjih letih živela promiskui-
tetno. Severina o svojih moških nikoli ni preveč rada govorila.
Ji tudi ni bilo treba, saj so o njih na dolgo in široko razpredali
drugi in jo pri tem krasili z besednim kičem, kot so "seksbom-
ba", "usodna ženska" in "vroča Seve Nacionale". Nekateri so
pevko, ki je erotiko sicer res vselej znala obrniti v prid pro
mocije lastne glasbe, poskušali prikazati kot nenasitno
žensko spolno pošast, ki razdira zakone in vabi dostoj-
ne družinske očete v ladijske kabine, kjer jih opijani s
cenenim gaziranim italijanskim vinom, spusti nase,
in jih pri tem celo snema. Verjetno za svojo zbirko
trofej. Spričo že skoraj fanatičnega zanimanja jav-
nosti za njeno spolno življenje bi morda Severino
lahko označili kar za hrvaško Maleno ali Ka-
rolino Žašler.

"Slovenija ima izjemno kakov-
ostno gledališče,
je v evropskem
vrhu, imamo
izjemne

igralce, režiserje,
a se tega v resnici sploh ne
zavedamo. Zato pa to vedo
drugi in zato naša gledališča
toliko gostujejo."

ALAN HRANITELJ, ustvarjalec podob

"Mediji poročajo predvsem o
vojaških operacijah, v resnici
pa se v Libiji dogaja humani-
tarna katastrofa, in Tuaregi
so še posebno v težki situaciji,
saj nimajo nobenih pravic,
niti denarja, niti drugih
možnosti. Povsem so odrin-
jeni, in to v lastni domovini."

MIRA DELAVEC,
doktorica literarnih ved

"Ja, za to, da moški napravi,
kar mora napraviti, je odgov-
orna ženska. Da ga omehča,
da mu da veljavo. Šele v
njenih očeh jo dobi. Brez
ženske ne mora postati to,
kar bi lahko bil. In kaj naj
ženska naredi v tem svetu? Če
je pametna, že zgodaj pobere
dobrega moškega."

DR. ANDREJ PERKO, psiholog

"Ni revolucije brez hijen. Še več,
brez hijen nobena ne bi uspela.
Revolucijo navsezadnje vodijo
hijene, človeku podobna bitja,
oropana vsega človeškega. Če
jih ne bi bilo, bi bila revolucija
sploh potrebna?"

BORIS DEŽULOVIC, publicist

O moških pa pripoveduje veliko
njenih pesmi. Evolucije njene-
ga odnosa do močnejšega spola ni mogoče pre
zreti. Od malo trapastih, naivnih popevčic o zeleni travi in deklici s
podeželja so besedila prešla k resnejšim ter vrhunec ženstvenosti in zrelosti
doživela z albumom Zdravo Marijo, ki ga je Severina ustvarila z Goranom Bre
govicem, Ljiljano Jorgovanovic in že skoraj legendarno avtorico dramatično mrač-
nih ženskih besedil Marino Tucakovic. V spotu za pesem Gade se je prikazala v
vlogi ženske, ki si jo po mili volji jemlje moški, ki sploh ni njen, v pesmi Tridesete je
prvič spregovorila o tem, da čas teče tudi zanjo in da je ženska sredi tridesetih (vase)
pripravljena sprejeti marsikaj, v skladbi Haljinica boje lila je naslikala zgodbo o žen-
skem varanju, vse svoje spoznanje, ki ga je pridobila z leti intenzivnih antropoloških
posteljnih raziskav, pa najbolje utelesi v uspešnici Muškarcu samo treba kurva.

Ker je zadnje mesece v intervjujih večkrat omenila materinstvo in ker se je med pro-
mocijo zadnjega albuma v Srbiji celo oblekla v nevesto, je bilo precej predvidljivo, kaj
sledi. Po seriji moških, ki prav tako niso bili vedno njeni, je očitno prišel najprimer-
nejši. In to še preden so se njena trideseta iztekla. Poslovnež Milan Popovic - temnolas,
postaven, bolj milijarder kot milijonar - bi v tej zgodbi deloval že skoraj klišejsko, če
ne bi bil po narodnosti Srb. Otroka pričakujeta februarja. Sina. Še eden v nizu Sevinih
usodnih moških torej. S srečno Severino, ki je tik pred tem, da postane žena in mati, si
mediji nimajo kaj veliko početi, zato lahko te dni prebiramo malo trčene članke o tem,
da je pevka, kljub nosečnosti, še vedno fantastična v kopalkah. Očitno so nekateri prve
strije pričakovali že po treh mesecih. Med drugim pa smo lahko prebrali, da so Popovica
opazili, kako se v diskoteki zabava v družbi neke neznane ženske, a da mu Seve zaupa in
ga še naprej brezpogojno ljubi. Mediji se nasploh poskušajo elegantno izogibati opazne-
mu spotikanju ob dejstvo, da si je eden od hrvaških nacionalnih simbolov našel partner-
ja iz države, ki na seznamu najljubših sosed ne kotira visoko. Precej bolj iskreni, nekateri
celo prizadeti, so bralci v svojih komentarjih pod spletnimi članki. Da bi zadevo nekoliko
ublažila, je Severina javnosti že sporočila, da bo rodila v eni od hrvaških porodnišnic. Ali
bo pri tem na sebi imela dres hrvaške nogometne reprezentance, pa še ni znano.

Bolj kot pevkini mednarodni odnosi pa nekatere skrbi, kaj se bo zgodilo z njenim imi-
džem seks simbola. Da ne misli postati ena tistih žensk, ki se zaradi materinstva zapnejo
do vratu in pod razpelom v nedogled pasirajo kašice, je nakazala s svojim aktualnim vi-
deospotom za skladbo Bred Pit, v katerem je verjetno videti atraktivno kot še nikoli. Po-
snela ga je, ko je že bila noseča, gledalcem pa so najbolj všeč prvokativni kadri, v katerih
nosi črne podvezice.

Zgodba se tako ponavlja. Ko smo že mislili, da smo o Severini videli in slišali vse in da je
končno napočil čas, ko naj mesto na naslovnicah vsaj začasno prepusti kakšni mlajši frklji,
je spet na novo izumila samo sebe in se obdržala v središču pozornosti. In prav to jo očitno
dela večno zanimivo, priljubljeno in poželjivo. Z dudo ali brez nje. ■

ne veš, kako sem vesela, da ti lahko
pišem. Zaradi nenehne stiske s
časom (saj vem, splošna floskula
sodobnega življenja, kajne) vedno
redkeje pridem do vajinega idilič-
nega ranča. Pa čeprav najine "ži-
valske debate" močno pogrešam.
Občudujem vajin pogum, da sta
pred leti odločno rekla ne temu
noremu tempu in kljub negotovi
prihodnosti zapustila dobro pla-
čani in varni službi v zdravstvu.
Včasih razmišljam, kakšni črni ovci
sta se kaj zdela okolici. "Otroka
imata, pa sta se preselila v to blatno
kočuro. Pa konjem morata čistiti."
Imam prebujno domišljijo? Vem,
da se nekaterim še danes zdita

"čudna", ker otrok ne posadita le na
konjski hrbet, ampak tudi v konjski
hlev. Po moji logiki je tako edino
prav. Le tako lahko vzpostaviš stik
s konjem, sicer je bolje, da sedeš na
motor ali pred računalnik.

Ne vem, ali sem ti to že kdaj pove-
dala (mogoče je zdaj priložnost),
ampak preden sem te spoznala,
sem imela kar "rešpekt" pred tabo.
Zame sta bila z Andrejem (in sta še)
sinonim za konje. Kako naj se po-
govarjam z njo, če o konjih ne vem
ničesar. To, da so mi všeč, najbrž ni
dovolj, sem se spraševala pred na-
jinim prvim zmenkom. Trema je
s prvim tvojim stavkom izginila.
Takoj sem spoznala, da ne komu-
niciraš na frekvenci prestižnosti in
vzvišenosti, kot prepogosto velja za
konjenike, ampak ti je edino merilo
ljubezen. Da si kljub ogromnemu
znanju še vedno preprosta. Se spo-
mniš, kako sva se sploh spoznali?
Poklicala sem te, ker sem hotela na-
pisati reportažo o tvojem potovanju
na Florido. Tam si namreč obiska-
la svetovno znano psihologinjo za
živali Lindo Tellington Jones. Edino
na svetu, ki dejansko razume živali.
Še več. Kot učenka, ki si ji zelo pri-
rasla k srcu, si ves mesec živela pod
njeno streho. To se meni še danes
zdi povsem nedojemljivo. In če sem
popolnoma iskrena, ti to še vedno
kar malo zavidam. Moje otroške
želje sicer niso bile v stilu dr. Do-
littla, toliko sem že bila realna, da
sem vedela, da živali ravno ne go-
vorijo tako kot ljudje. Občudovala
sem pa film Šepetati konjem. Ko bi
jaz lahko vzpostavila tako pristen
odnos z živaljo ... Brez Linde tega
filma ne bi bilo. Kot tudi ne filmov
o najbolj priljubljeni orki na svetu,
Willyju. In ti si lahko delala z njo, pa
celo obiskala te je. Že dvakrat. Se ti
zdi sedaj, ko jo precej dobro poznaš,
kot nekaj "nadnaravnega"? Ali se
lahko komuniciranja z živalmi res
vsakdo nauči?

Preden odgovoriš ... Vem, dolo-
čene stvari se da naučiti. Saj zato
pridobljeno znanje daješ naprej in
na Ranču Kaja in Grom gostiš sve-
tovno znane strokovnjake. Kmalu,
čez en teden, na ranč prihaja celo
avtorica "biblije" za ravnanje s psi,

Sarah Fisher. Pa vendar, posebne
lastnosti so najverjetneje dane le
redkim izbrancem. Se ti ne zdi? Ali
tega kot izbranka ne vidiš?

Nekaj me še zanima. Ali si res
povsem obupala nad odraslimi, da
se vedno znova posvečaš le otro-
kom? So le še ti dovolj pristni?
Glede na to, da na vajinem ranču
redno opažam skupinice manj sreč-
nih otrok, kot so na primer otroci iz
doma Malči Beličeve, avtisti, rejen-
ci iz Bosne, nekako razumem obup.
Razumem ga tudi, kadar spremljam
razne živalske debate po forumih.
Pa vendar. Boš vsaj poskusila?

res je moje življenje drugačno in
srečna sem, da sem ga izbrala.
Vesela sem tudi, ker lahko s pono-
som pogledam hčerko in sina in
vidim, da je bila pot prava in vzgoja
dovolj široka. Ko sva zapustila
mesto, najini službi in se odločila
za življenje v naravi in z živalmi,
je bilo poleg velike hrabrosti treba
pomisliti tudi na otroka. Ju smeva
takole prisiliti v življenje, kakršne-
ga si midva želiva? Vedno sva bila
pristaša tega, da otrok ne posilju-
ješ s svojimi filozofijami, vero ali
stilom življenja. Starši so tisti, ki
otroka čuvajo in mu vedno stoji-
jo ob strani, ne pa vsiljujejo neke
svoje ideje ... In z Andrejem sva
uspela: otroka, zdaj že dvajsetletni-
ka, imata dovolj civilizacije, pa še
vedno ogromen čut za razumeva-
nje narave in živali. Ob tem, da ju
nikoli nisva silila kidati, jezditi ...
Prepustila sva jima, da sama začu-
tita ali pa ne.

Meni je že kar smešno, kako ljudje
razumejo ljudi, ki živimo v naravi.
Če kupiš posestvo in imaš še živali,
ne pa tudi društva, kluba, priva-
tnega centra, potem si kmet. Če
pa kupiš posestvo in nimaš živali
(mogoče le kužka ali muco) ter
hodiš v službo, si na novo ozave-
ščen meščan, ki živi z naravo. Kot
veš, sem tudi svetovalka za turi-
zem. Kar nekaj let sem se trudila,
da bi ljudje razumeli, da je najboljši
menedžer kmet. Če podjetnik in
podjetje propadeta, ni nič takega.
Če je podjetje majhno, mu ostane-
jo nevšečnosti pri dolgovih, če je
veliko, se pa danes itak vse odpiše
in je vse okej. Če pa kmet in nje-
gova dejavnost propadeta, ni nič
več hec: poginejo lahko vse živali,
ogrožena je družina. Vsak kmet
bi moral vedeti, da je dober in pa-
meten ter marsikdaj modrejši kot
marsikateri njegov svetovalec, pre-
davatelj ...

Komunikacija z živalmi? Čudna
stvar ... Kolegica je takole razložila
to zadevo: " ... in potem praviš, da
ti je konj Enter, ko je imel kolike,
povedal, kje ga pomasiraj, in nato
še, kdaj mu privzdigni trebuh, da
ga bo manj bolelo? Daaarja, tega
nihče ne bo verjel." Tudi jaz prvič,
ko sem slišala za Lindo in njena
dela, nisem verjela, da je to sploh
mogoče. Ko pa vidiš na lastne oči,

Če bodo otroci
enkrat začutili
žival, v njihovem
odraslem življenju
ne bo več treba
imeti zavetišč za
živali in ne za ljudi

nisi več nejeverni Tomaž. Bolj ko
spoznavam Lindo, bolj me osupne
njen spontan in preprost odnos do
živali. Že leta se od nje učim mo-
drosti ambasadorstva živali, kako
predstaviti žival človeku na vseh
ravneh razumevanja. Ona je tako
strpna, prijazna, razumevajoča,
zna obiti neprijetnosti in pokaza-
ti pravo pot. Primer: človek grobo
ravna z živaljo ali človek po svoji
predstavi obravnava žival kot člo-
veka ter ji ne dopusti biti žival. Oba
primera sta lahko enako huda za
žival. Linda pokaže prijetno, igrivo
in zanimivo preprosto delo z ži-
valjo na način, da bo človek spre-
menil svoje vedenje, jaz pa sem še
vedno "brus" in povem direktno.
To pa ni v redu, saj nihče noče, da
se na glas pove, kaj ne dela prav.
Vsi se v sebi zavedamo, kaj je prav
in kaj ni, vendar pa največkrat ne
znamo drugače in zato delamotako
kot znamo.

Linda je z menoj potrpežljiva in
pravi, da naj delam to, kar dobro
znam - učim otroke. Za odrasle pa
pravi, naj še naprej delam s tistimi,
ki mi pridejo naproti. In prav ima.
Udeleženci mojih seminarjev so
krasni ljudje, ki se trudijo biti svoji
živali prijatelj. Cenim ljudi, ki se
zavedo, da so znanje, praksa, izme-
njava izkušenj več vredni kot ovra-
tnica Swarovski, trendi oblekica
za kužka, potiskane bandaže ... V
Sloveniji organiziram vsako leto

tudi številne seminarje, tečaje, de-
lavnice ali študije drugih učiteljev,
predavateljev, inštruktorjev, vete-
rinarjev ... Trudim se dobiti vedno
najboljše in preverjene ljudi, kot
je mednarodna trenerka Sarah
Fisher, ki bo imela štiridnevno
kliniko z naslovom Komunikaci-
ja s psom na višjem nivoju - za vse,
ki se želijo naučiti, kako razume-
ti pasjo dušo, kako psu pomagati,
kako odpraviti vedenjske motnje,
zakaj se te sploh zgodijo. Vsak ude-
leženec bo lahko s seboj pripeljal
svojega psa in pod vodstvom tre-
nerke odpravil morebitno težavo,
ki jo ima z njim. Jaz nisem imela
možnosti, da bi mi kdo v Slove-
niji ponudil izobraževanje, ki bi
izpostavljalo razumevanje živali,
psihologijo živali, komunikacijo z
njo ... Zato sem z velikim veseljem
"zlobirala" predavatelje, da bi vsi,
ki želijo svojo žival bolje razume-
ti, dobili to možnost doma. Tako
so jim prihranjeni potni stroški,
visoki stroški bivanja v tujini, vse,
kar sem sama morala plačati. Zato
me včasih prav ujezi, ko kdo ko-
mentira ceno (Linda bi me zdaj
opomnila, da me taka zadeva pač
ne sme ujeziti, temveč jo moram
razumeti). Sploh ne pomislijo,
koliko bi jih enak seminar (pa še v
tujem jeziku bi bil) stal v tujini.

Vsekakor bom z odraslimi delala,
imela bom še naprej seminarje, de-
lavnice ... Nisem pa prepričana, da

bom nekoč lahko delala z vsemi
odraslimi. Razumem namreč, da
ljudje delamo napake. Nikakor
pa ne razumem vase zagledane-
ga človeka, ki v živali vidi le te-
rapevtsko orodje, ki pa ga, poleg
vsega, celo smatra kot nižje razvito
bitje, ki mu mora služiti. Ne razu-
mem soljudi, ki dovolijo, da otroci
mučijo živali, nato pa ostanejo
nekaznovani (primer pred nekaj
leti), ravnatelja šole, ki jih je želel
kaznovati, pa odpustijo. Nimam
potrpljenja z reševalci živali, ki na
primer rešujejo mačke na način,
da jih pobirajo po kmetijah, kjer
po njihovem mišljenju trpijo, in
jih nosijo v mesto, da bodo živele v
stanovanju. Ali ure in ure preče-
pijo pred računalniki na forumih,
kjer kritizirajo zavetišča ali posa-
meznike, namesto da bi dvignili
svoje zadnjice in šli spoznat življe-
nje. Ja, s takimi nimam potrplje-
nja, in če priznam, sem v letih, ko
človek želi svoje življenje deliti le z
ljudmi, ki mu ga bogatijo, dopol-
njujejo in plemenitijo.

In s takimi že delam. Morda jih ni
res veliko, so pa udeleženci mojih
seminarjev čudoviti ljudje, ki mi
tudi veliko dajo. Predvsem vero
v to, da bomo nekoč ljudje tudi
čutili z živalmi in jih ne imeli
samo radi. Največkrat ljudje ne
znamo, ne zmoremo ali nočemo
razumeti in čutiti niti svojih
otrok. Takšne otroke imenujemo
manj srečne in res, pri nas jih je
bilo že kar lepo število. Večinoma
z njimi delimo, kar imamo, brez-
plačno. Ker ne želimo svoje sreče
ali podjetnosti graditi na nesreči
drugih, teh otrok nikoli ne ome-
njamov reklamne namene. Takšni
pa nismo zanimivi niti sponzor-
jem niti donatorjem. Te dni sem
pisala poročilo za Mednarodno
združenje Ambasadorjev živali
in presenečeno ugotovila, da smo
face. V 20 letih dela z otroki smo
sprejeli 1104 otroke na brezplačne
programe počitnic, taborov ... Ta
podatek je prvič javno zapisan. Za-
pisala pa sem ga samo zato, da bi
ljudje pomislili, ali je res vse zlato,
kar se sveti. Marsikateri manj
srečen otrok bi bil hvaležen za po-
čitnice, ki imajo tudi terapevtski
učinek. Tako pa leta in leta otroke
pošiljamo na morje. Ko bo neko
podjetje začelo kampanjo z ja-
halnimi počitnicami, bodo pa vsi
otroci morali jahati, in ko ... Oh, ta
svet odraslih. Vidiš, res je bolje, da
ostanem pri otrocih. Saj če bodo
otroci enkrat začutili žival, v nji-
hovem odraslem življenju ne bo
več treba imeti zavetišč za živali
in ne za ljudi.

Sem predolga, kaj. Če si me pa spet
potegnila za jezik ... Upam, da
se kmalu vidiva in spet ušpičiva
kakšen projekt na temo živali ali/
in narave.

Ta teden je Velika Britanija v
objemu neskončnih razprav o ne-
mirih. Veliko ljudi je nemire okli-
calo za "nepremišljen kriminal"
mladih in trdilo, da so se obnašali
kot "divje podgane". Politiki pa so
za dogajanje dolžili slabo pripravlje-
no in nemočno policijo. Za nekate-
re so bili glavni krivci starši, ki naj
ne bi prevzeli dovolj odgovornosti
za dejanja svojih otrok, medtem ko
so drugi iskali vzroke med revšči-
no, naraščajočo brezposelnostjo in
v ogromnem prepadu med boga-
timi in revnimi. Spet nekateri so
opozarjali na dvojna merila, s kate-
rimi se sooča mladina. Vsi namreč
vedo: če si bogat bankir, poslovnež,
ki utaja davke, ali medijska zvezda,
se je mogoče kazni ogniti z goljufijo,
lažjo in krajo na račun davkoplače-
valcev.

Vprašanja otrokovih pravic, ne-
enakosti in vrednot ta teden za-
znamujejo delo ekipe političnih
svetovalcev v moji pisarni. Večina
nas dan preživi v razpravah o
ravni minimalne plače, brezplačni
pravni pomoči za revne in o tem,
kako prepričati vlado, da vklju-
či mednarodno Konvencijo o pra-
vicah otroka (UNCRC) v domačo
zakonodajo. Nemiri so še posebej
odmevali v naši pisarni, ker je mla-
dina, ki je v središču našega dela,
pogosto demonizirana v medi-
jih, njihovi glasovi pa popolnoma
odsotni iz vsakršne debate. Skoraj
vedno se pozabi, da so ti mladi in-
tegralni del skupnosti, prizadete v
nemirih. Iste skupnosti, ki je sedaj
soočena z nalogo reorganizacije in
iskanja novih vrednot za priho-
dnost.

Služba in življenje v Londonu na
splošno sta precej pestra. Včasih
želim izkusiti vse, kar se dogaja v
okolici - restavracije, koncerte, ga-
lerije. Medtem ko druge vikende ne
potrebujem nič več kot sedeti doma
na udobnem kavču in lenariti. Ta
sobota spada v prvo kategorijo. S
prijatelji se odpravimo v Canary
Wharf v vzhodnem Londonu na
brezplačni jazz festival. Kraj je ne-
koliko zastrašujoč, s stolpnicami vo-
dilnih bank in podjetij visoko nad
nami ter napisi, ki strmijo v nas,
medtem ko jemo kosilo in poskuša-
mo uživati v ritmih skupine Cousin
Alice.

Poleg tega, da je Canary Wharf pri-
ročno blizu mojega doma in v bli-
žini hiše prijateljev, je hkrati tudi
eden najbolj brezdušnih in dolgo-
časnih krajev v Londonu. Stoji na
umetnem otoku, polnem korpora-
cij in bank z lepo urejenimi angle-
škimi tratami. Brez sledi revščine.
A hkrati je del Tower Hamletsa,
enega najrevnejših okrajev v celo-
tnem Londonu z rastočo bangla-
deško in somalijsko skupnostjo.
Raznolikost, prisotna povsod po
Londonu, je glavni razlog, zakaj sem
prišla sem. In kljub vsem kritikam
evropskih voditeljev mi je izkušnja
Londona dokazala, da multikultu-
ralizem deluje ne samo kot koncept,
ampak kot način življenja. Neverje-
tno, ljudem navkljub vsem razlikam
vedno uspe najti kompromis in
skupen jezik.

Za 3. september je skrajna desni-
čarska skupina English Defense
League, ki oporeka islamu, migran-
tom in drugačnosti nasploh, na-
povedala protestni shod na ulicah
našega okraja. Za zdaj britanska
vlada še ni intervenirala in prekli-
cala shoda. Če ne bodo posredovali,
se bo težko izogniti strahu in nasilju
v skupnosti.

Dan velike čistke stanovanja, nakar
se odpravim na kopanje v bazenu
in srečam s starim prijateljem iz Slo-
venije. Na poti domov je mogoče
povsod opaziti povečano prisotnost
policije. Prijazni policaji na obhodih
ulic. Skupina mladih fantov je še
posebej previdna, saj pusti starejše-
mu moškemu prednost pri vstopu
na avtobus. Avtobusi so najboljši
pokazatelj razpoloženja v Londo-
nu. Turisti se največkrat prevažajo s
podzemno železnico, ker mislijo, da
je hitrejša, vendar se ne zavedajo, da
so njeni zemljevidi povsem popače-
ni. Narisane razdalje med postajami
niso sorazmerne tistim nad zemljo.
Avtobusi so hitrejši (vsaj na kratke
razdalje) in predvsem zabavnejši.
Sedenje na vrhu "double deckerja"
ponudi veliko boljši pogled, poleg
tega občutiš energijo mesta. Hitro
spoznaš, da so v prometnih konicah
ljudje na splošno nestrpni in nepri-
zanesljivi. Toda po nemirih ima vse
skupaj drugačen priokus. Ljudje si
gledajo v oči in vljudno kimajo v
pozdrav.

Ponedeljek se začne z jutranjim se-
stankom med direktorji, z ekipo
za stike z javnostjo in politični-
mi svetovalci. Skupaj preletimo
teme našega dela: migracije, re-
vščino, brezdomstvo. Pregledamo
načrte vlade za prihajajoči teden, da
lahko začrtamo plane za lobiranje.
Ta teden načrtujemo odgovor na
vladno politiko o sprejemnih krite-
rijih v osnovno šolo. To je definitiv-
no dobra priložnost, da poudarimo
pomanjkanje dostopa do izobraz-
be za begunce in migrante. Veliko
otrok beguncev pride v Veliko Bri-
tanijo po začetku šolskega leta,
nakar morajo zaradi pomanjkanja
fleksibilnosti čakati po več tednov
in celo mesecev. Večina izmed njih
še nikoli ni bila v šoli in ne razume-
jo sistema, velika ovira pa je tudi
znanje jezika.

Velika Britanija sprejme okrog
30.000 iskalcev azila vsako leto, od
tega 7000 otrok. Vsi iščejo zavetje
pred pregonom. Nekateri pride-
jo sami, drugi z družino. Veliko je
žrtev mučenja, zlorabe in izkori-
ščanja. Izobraževalni sistem jim
pogosto daje edino stabilnost in
normalnost v njihovem življenju.
Poleg tega je dostop do izobrazbe te-
meljna pravica otrok.

Trenutno pišem poročilo o obsegu
revščine med otroki in mladimi be-
gunci v Veliki Britaniji. Zaposleni
naše organizacije ugotavljajo, da je
vedno več mladih brez dostopa do
državnih sredstev, brez dovoljenja

za zaposlitev. Nekateri živijo brez
strehe nad glavo, na ulici ali na lon-
donskih avtobusih. Brezdomstvo
med mladimi v Angliji se je v za-
dnjem letu povečalo za 15 %. Veliko
posameznikov, ki se znajdejo na
cesti, prihaja iz rejniških družin ali
pa so se tam znašli zaradi zavrnjene
prošnje za azil.

Med drugim delamo z več mladi-
mi v Croydonu, eni izmed sosesk,
ki je bila hudo prizadeta v izgredih.
Medtem ko je večina Londončanov
bežala pred nemiri v varno zatišje
svojih domov, so morali ti otroci po-
iskati zavetje na ulicah, prizadetih
od požarov. Večina jih je v Britanijo
pribežala zaradi vojne in uničenja v
svojih državah, kot sta Afganistan
in Irak. Kakšna neverjetna ironija!

Danes sem šla na ogled prostorov
za nastanitev družin, preden jih
država izseli nazaj v njihovo domo-
vino. Lansko leto, ko je nastopila
nova koalicijska vlada, so obljubi-
li prav to. Leto kasneje sem priča
sadovom njihovih obljub: sveže
pobarvana lepo opremljena hiša,
ki namesto ključev za ključavnice
uporablja kartice. Družinski apart-
maji poimenovani po cvetlicah, kot
sta orhideja in zvonček. Dva poseb-
na apartmaja za obravnavo "težav-
nih" družin, vključno s samico za
primere nasilne narave. Vse skupaj
je opremljeno kot moderen hotel.

A to je še vedno stavba za pripor in
pridržanje družin z otroki. Ne glede
na to, kako lepo je videti od zunaj.
V celotnem postopku obravnavanja
prošenj za azil se ni nič spremenilo.
Le malo družin bo imelo ustrezne-
ga pravnega zastopnika in večina
njihovih prošenj bo obravnavana
po hitrem postopku. Ker je vladna
politika še vedno osredotočena na
povečevanje odstotka zavrnjenih
prošenj, ostajajo družine še naprej
brez pravih možnosti.

Konservativci trdijo, da nemiri ni-
kakor ne morejo biti posledica nji-
hove politike manjšanja porabe v
javnem sektorju, ker večina spre-
memb sploh še ni bila aktualizi-
rana. Toda ne glede na to, ali je
socialna podpora še vedno na voljo,
vsesplošna klima podžiga občutek
jeze, frustracije in brezupa. V tem
letu smo videli veliko mirnih pro-
testov sindikatov, različnih skupin
in navadnih ljudi. A obstajajo neka-
teri, ki se ne izražajo tako. Politi-
ki izraženega drugačnega mnenja
ne morejo vedno pričakovati le v
obliki peticij in lepo naslovljenih
pisem. Nekateri posegajo po uni-
čevanju. To seveda ne opravičuje
nasilja. In gotovo je prav, da žrtve
nasilja prejmejo podporo in opravi-
čilo ter so primerno kompenzirane.
Vendar moramo razumeti impulz
teh množic, še posebej mladih, da
bi našli trajno rešitev. Kvalitetna iz-
obrazba, zaposlitev in možnosti za
uspeh so nadvse pomembni, hkrati
pa jim je treba dati možnost, da so-
delujejo pri oblikovanju njihove
prihodnosti. Mladina je sposobna
razviti čut za skupnost, ki ji hočejo
pripadati in na katero so lahko po-

sprotni dostop do jutriSnjega Večera že danes, med nastajanjem
neomejeno branje Večera v obliki za tisk (pdf), za iPad, splet ali telefon
udarne SMS-novIce o pomembnih dogodkih
10 knjig iz Veferove e-založbe Ruslica

Paket Večer plus lahko naročite obstoječi in novi naročniki tiskanega Večera na spletni strani vecer.com/plus s svojo
naročniško kodo. Doplačilo za paket je le 5 € mesečno. Darilo dobrodošlice, bon za iPad, boste prejeli ob vezavi naročnine
za 24 mesecev. Unovčite ga lahko za nakup iPada v trgovini iSpot, Gosposka 21, Maribor. Akcija velja do konca avgusta 2011.

ČRNA KRONIKA
Boštjan Soba
izročen Sloveniji
	ED
MARIBOR
Ribiči proti
deskarjem	ED
VSOBOTO

Država	Oznaka	Šifra	Tečaj
ZDA	USD	840	1,4385
Japonska	JPY	392	110,00
Bolgarija	BGN	975	1,9558
Češka	CZK	203	24,475
Danska	DKK	208	7,4487
Velika Britanija	GBP	826	0,86965
Madžarska	HUF	348	272,15
Litva	LTL	440	3,4528
Latvija	LVL	428	0,7092
Poljska	PLN	985	4,1724
Romunija	RON	946	4,2678
Švedska	SEK	752	9,2204
Švica	CHF	756	1,1340
Norveška	NOK	578	7,8575
Hrvaška	HRK	191	7,4800
Rusija	RUB	643	41,9115
Turčija	TRY	949	2,5700
Avstralija	AUD	036	1,3783
Brazilija	BRL	986	2,2928
Kanada	CAD	124	1,4189
Kitajska	CNY	156	9,2006
Hongkong	HKD	344	11,2199
Indonezija	IDR	360	12320,66
Izrael	ILS	376	5,1380
Indija	INR	356	65,8110
Južna Koreja	KRW	410	1563,67
Mehika	MXN	484	17,6173
Malezija	MYR	458	4,2889
Nova Zelandija	NZD	554	1,7404
Filipini	PHP	608	61,374
Singapur	SGD	702	1,7394

VP Izdajatelj	NT ZT	% spr.	Odp. tečaj Maks. tečaj Min. tečaj			PL	ŠP
abkn abanka	n 27,0000	0,0000
aelg aero. ljubljana	n 13,7100	-3,8600	14,2500	14,5000	13,5550	267	6
dprg delo prodaja	a 21,0000	0,0000
etog etol	a 65,0000	0,0000
ialg iskra avtoe.	n 17,0050	0,0000
itbg istrabenz	a 2,6100	0,0000
majg mlinotest mtsg kompas mts M1YM MTfA	a 3,8000 a 7,5010 A 1 A WW1	0,0000 0,0000 n fYYYl
nikn nika pilr pivovarna laško	a 16,5000 n 11,0000	0,0000 6,8000	11,0000	11,0000	10,9900	625	5
posr pozavarov. sava prbp probanka	n 6,0200 a 16,0000	-6,8100 0,0000	6,1000	6,1000	6,0200	621	8
salr salus	n 266,0000	0,0000	266,0000	266,0000	266,0000	2	1
sava sava	n 31,9900	-1,8700	31,0000	32,0000	31,0000	185	10
tcrg terme čatež	a 178,9000	0,0000
ztog žito	a 100,0000	0,0000	100,0000	100,0000	100,0000	43	2
zvtg zavarov. triglav	n 12,5000	-3,8500	12,6000	12,6000	12,5000	880	16
Trg delnic - Vstopna kotacija
VP Izdajatelj	NT ZT	% spr.	Odp. tečaj Maks. tečaj Min. tečaj			PL	ŠP
agog agrogorica	a 5,9500	0,0000	5,9500	5,9500	5,9500 10893		1
apag alpe. potov. agen.	a 12,0000	0,0000
apog alpos atpg aktiva naložbe	a 0,1000 n 4,0400	0,0000 0,0000	4,0400	4,0400	4,0400	848	8
cetg cetis cicg cinkarna cel.	a 23,0000 a 85,0000	0,0000 1,1900	85,0000	85,0000	85,0000	223	8
datr datalab tehnologije	a 1,7000	0,0000
finr finetol	a 1,3000	0,0000
ghug grand hotel union	a 9,8400	0,0000
gorg goriške opekarne	a 8,0000	0,0000
gsbg gea hdog helios	a 6,3500 n 390,0000	0,0000 0,0000
ielg elmo ihpg inles	a 2,4000 a 3,2600	0,0000 0,0000
inrg intertrade ita jpig javor pivka	a 40,0000 a 0,9100	0,0000 0,0000
jtkg juteks	a 18,9950	0,0000
kdhp kd group	a 7,8500	-2,0000	7,8500	7,8500	7,8500	16	2
kdhr kd group	n 41,4800	-0,0200	41,4900	41,4900	41,4700	120	9
ksfr ks naložbe MAUD " 1". 1" L'i r,\|f \|,	a 0,4860 A nni cn	4,7400 1 / 1IW1	0,4860	0,4860	0,4860	87	2
mahr maksima holding mapg marina portorož	a 0,0160 a 53,0000	14,2900 0,0000	0,0160	0,0160	0,0160	19	1
mkir maksima invest	a 0,1500	0,0000
mkog melamin	a 13,0000	0,0000
mlhr modra linija holding	a 7,0000	0,0000
mplr mp naložbe	a 12,0000	0,0000
mr0r mercata	a 1,8000	0,0000	1,8000	1,8000	1,8000	508	3
mr1r m1	a 1,5500	0,0000	1,5500	1,5500	1,5500	459	3
naln nama	a 23,5000	-2,0800	23,5000	23,5000	23,5000	10	1
nf2r nfd holding	a 0,3190	22,2200	0,3190	0,3190	0,3190	3108	5
popg plama - pur	a 15,0000	0,0000
sing sivent	a 0,0200	0,0000	0,0200	0,0200	0,0200	48	2
skdr kd	a 450,0000	0,0000
sllg slovenijales	a 63,9500	-2,9600	63,9500	63,9500	63,9500	10	1
st1r hram holding	a 0,4000	0,0000
teag tekstina	a 0,4500	0,0000
tr1r trdnjava i holding	a 0,0410	0,0000
trsg triglav naložbe	a 1,5800	0,0000
vhdr vipa holding	a 0,4000	0,0000
vljg velana	a 2,0000	0,0000
zddg terme dobrna	a 5,8000	0,0000
zv2r zvon dva holding	a 0,0400	-11,1100	0,0400	0,0400	0,0400	4148	3
zvhr zvon ena holding	a 0,0400	0,0000	0,0400	0,0400	0,0400	189	2
Trg obveznic - Obveznice
VP Izdajatelj	NT ZT	% spr.	Odp. tečaj Maks. tečaj Min. tečaj			PL	ŠP
ab10 abanka vipa 10. izd.	n 100,0000	0,0000
ago1 agrogorica, obveznice 1. izd.je	n 100,4000	0,0000
bce10 banka cel. 10 izd.	n 95,0000	0,0000
bce11 banka cel. 11. izd.	n 89,0000	0,0000
bce12 banka cel. 12. izd.	n 101,0000	0,0000
bce13 banka cel. 13. izd.	n 100,1000	0,0000
bce15 banka cel. 15.izd.	n 100,0100	0,0000
bdm1 banka domžale 1. izd.	n 100,0000	0,0000
deo1 deos 1. izd.	n 100,0200	0,0000
dpr1 delo prodaja 1. izd.	n 45,0000	0,0000
drs1 dars	n 103,0000	0,0000
drs3 dars 3. izd.	n 102,0000	0,0000
fb09 factor banka 9. izd.	n 90,0000	0,0000
fb11 factor banka 11. izd.	n 103,7000	0,0000
fb14 factor banka 14. izd.	n 98,0000	0,0000
fb15 factor banka 15. izd.	n 96,5000	0,0000
fb16 factor banka 16. izd.	n 102,0000	0,0000
fb20 factor banka 20. izd.	n 96,0000	0,0000
fb21 factor banka 21. izd.	n 95,5000	0,0000
kbg1 kb1909 1. izd.	n 102,5000	0,0000
kbm7 nova kbm 7. izd. kbm9 nova kbm 9. izd.	n 98,2200 n 103,0000	0,0000 0,0000
kdh1 kd holding 1. izd.	n 97,0000	0,0000
kdh2 kd holding 2. izd.	n 87,0000	0,0000
meo1 pos. sistem mercator	n 100,4000	0,0000
nlb13 nlb 13. izd.	n 104,0000	0,0000
nlb15 nlb 15. izd.	n 100,0000	0,0000
nlb18 nlb 18. izd.	n 100,0000	0,0000
nlb19 nlb 19. izd.	n 91,7000	0,0000
nlb22 nlb 22. izd.	n 100,0000	0,0000
nlb26 nlb 26. izd.	n 99,9900	0,0000	100,0000	100,0000	99,9900	23	2
pbs6 pošt. banka slo. 6. izd.	n 104,0000	0,0000
pbs7 pošt. banka slo. 7. izd.	n 100,0000	0,0000
pet1 petrol 1. izd.	n 108,0100	0,0000
prb10 probanka 10. izd.	n 100,0000	0,0000
prb11 probanka 11. izd.	n 95,0000	0,0000
prb8 probanka 8. izd.	n 100,0000	0,0000
prb9 probanka 9. zdaja	n 75,0000	0,0000
rs21 r. slovenija 21. izd.	n 98,2000	0,0000
rs29 r. slovenija 29. izd.	n 101,1000	0,0000
rs32 r. slovenija 32. izd.	n 102,0000	0,0000
rs33 r. slovenija 33. izd.	n 140,0000	0,0000
rs38 r. slovenija 38. izd.	n 102,0000	0,0000
rs44 r. slovenija 44. izd.	n 105,0000	0,0000
rs48 r. slovenija 48. izd.	n 100,0000	0,0000
rs49 r. slovenija 49. izd.	n 101,0000	0,0000
rs50 r. slovenija 50. izd.	n 99,1300	0,0000
rs53 r. slovenija 53. izd.	n 101,0000	0,0000
rs54 r. slovenija 54. izd.	n 102,5000	0,0000
rs57 r. slovenija 57. izd.	n 105,5000	0,0000
rs59 r. slovenija 59. izd.	n 100,5000	0,0000
rs62 r. slovenija 62. izd.	n 91,0100	0,0000
rs63 sloven4,375 6/2/2019	n 104,2100	0,0000
rs65 r. slovenija 65. izd.	n 102,3700	0,0000
rs66 r. slovenija 66. izd.	n 112,7200	0,0000
rs67 slorep 4.125 26/01/20	n 94,3000	0,0000
sa02 sava 2. izd.	n 99,9900	0,0000
si01 sid banka 1. izd.	n 100,0000	0,0000
sos2e slov. odš. dru. 2.izd.	n 104,3500	0,0000	104,3500	104,3900	104,3100 10480		10
zt01 zavarov. triglav 1. izd.	n 102,0000	0,0000
zt02 zavarov. triglav 2. izd.	n 101,0000	0,0000
Trg strukturiranih produktov - investicijski kuponi
VP Izdajatelj NT	ZT % spr. Odp. tečaj Maks. tečaj Min. tečaj VEP					PL	ŠP

MARIBOR - OKOLICA	PODRAVJE	KOROŠKA
Maribor	Ptuj	Slovenj Gradec
Ribiči proti deskarjem	Rešitelja podjetja so čakali zaman	Slovenjegraški hotel prodan
		Insuli za550 tisoč evrov

	Ali pristojni organi dovolj nadzirajo in urejajo promet s plovili na Ptujskem jezeru?
	Da	Ne
	Glasujte in komentirajte na www.vecer.com/pomurje
Odgovor na prejšnje vprašanje
	Menite, da je na Ptujskem jezeru preveč prometa s plovili?

	54 % Da	46 % Ne
	Število glasov: 51
VAŠE MNENJE na www.vecer.com

Milan Gabor
Ustanovitelj in direktor Dodietia, ki se ukvaria z varnostjo

ZAMENJAVA 14.50, 17.10, 19.30, 21.50, v sob. tudi 0.10
PRVI MASCEVALEC: STOTNIK AMERIKA	15.30
KAKO SE ZNEBITI ŠEFA?	13.20, 18.00, 20.10, 22.15
KAVBOJI IN VESOLJCI 14.00, 16.30, 19.00, 21.30, v sob. tudi 0.00
AVTOMOBILI 2, sinhronizirano	12.50, 15.10, 17.30
PREKROKANA NOC 2	19.50, 22.00, v sob. tudi 0.15
PINGVINI GOSPODA POPPERJA	12.20, 14.15, 16.10, 18.05
SUPER 8	20.00, 22.10, v sob. tudi 0.20
PIRATI S KARIBOV: Z NEZNANIMI TOKOVI	12.55, 15.45, 18.30
TRANSFORMERJI: TEMNA STRAN MESECA	21.15
HARRY POTTER IN SVETINJE SMRTI, 2. del	13.25, 16.05, 18.45, 21.20,
v sob. tudi 23.55
RIO, sinhronizirano	15.00
KUNG FU PANDA 2, sinhronizirano	13.10, 17.00
VZPON PLANETA OPIC	18.50, 21.00, v sob. tudi 23.10
DVORANA XPAND SMRKCI, 3D	12.50, 15.00, 17.10, 19.20
ZELENA SVETILKA, 3D	21.30, v sob. tudi 23.50

PINGVINI GOSPODA POPPERJA	12.10, 19.10
HARRY POTTER IN SVETINJE SMRTI, 2. del, 3D	21.55
KAKO SE ZNEBITI ŠEFA? 11.50, 14.00, 16.10, 18.20, 20.30, v sob. tudi 22.40
PRVI MAŠČEVALEC: KAPETAN AMERIKA, 3D	16.40
SUPER 8 11.20, 13.40, 16.20, 18.40, 21.00, v sob. tudi 23.20
VZPON PLANETA OPIC 14.20, 16.50, 21.20, v sob. tudi 23.45
ZAMENJAVA 12.20, 15.40, 18.15, 20.50, v sob. tudi 23.25
ZELENA SVETILKA, 3D	19.25
SMRKCI, 3D, sinhronizirano 11.40, 13.50, 15.00, 17.10, 19.20, 21.30,
v sob. tudi 23.40
SMRKCI, sinhronizirano 11.40, 13.50, 16.00, 18.10, 20.20, v sob. tudi 22.30
KAVBOJCI IN VESOLJCI 12.00, 15.30, 18.00, 20.40, v sob. tudi 23.10

v sob. tudi 22.20, 23.20
SMRKCI, 3D 11.30, 13.50, 16.00, 18.10, 20.20, 23.2022.30
HARRY POTTER IN SVETINJE SMRTI, 2. del	10.50, 13.30, 16.10, 18.50, 21.30
AVTOMOBILI 2, sinhronizirano 10.45, 12.00, 13.10, 14.30, 15.40, 17.00
KAKO SE ZNEBITI ŠEFA?	18.05, 20.10, 22.15, v sob. tudi 0.25
KAVBOJI IN VESOLJCI 10.55, 13.25, 16.00, 18.30, 21.10, v sob. tudi 23.50
ZAMENJAVA 11.50, 14.20, 16.50, 19.20, 21.50, v sob. tudi 0.15
SUPER8	19.30, 21.50, v sob. tudi 0.10
VZPON PLANETA OPIC 15.15, 17.30, 19.45, 22.00, v sob. tudi 0.20
KUNG FU PANDA 2, sinhronizirano	11.10, 13.05, 15.00, 16.55
PIRATI S KARIBOV: Z NEZNANIMI TOKOVI	18.50
PREKROKANA NOČ 2	21.30, v sob. tudi 23.40
PINGVINI GOSPODA POPPERJA	12.10, 14.10, 16.10
PRVI MAŠČEVALEC: KAPETAN AMERIKA	18.10
ZELENA SVETILKA	20.40, v sob. tudi 23.10
DVORANA XPAND SMRKCI, 3D	12.50, 15.00, 17.10, 19.20
ZELENA SVETILKA, 3D	21.30, v sob. tudi 23.50
KINOKLUB VIČ HARRY POTTER IN SVETINJE SMRTI, 2. del	18.00
KRALJEV GOVOR	20.30

CUKRCEK2		15.50, 18.00
KAKO SE ZNEBITI ŠEFA?	20.10, 22.10, v sob. tudi 0.10
PIRATI S KARIBOV: Z NEZNANIMI TOKOVI		19.00
VZPON PLANETA OPIC	16.50	, 21.40, v sob. tudi 23.50
KRANJ
SMRKCI 13.50, 16.00, 18.10,		20.20, v sob. tudi 22.30
HARRY POTTER IN SVETINJE SMRTI, 2. del		13.40, 16.20, 19.00
ODDELEK GROZE		21.40, 23.40
AVTOMOBILI 2, sinhronizirano		14.50, 17.00
ZAMENJAVA	19.10	, 21.30, v sob. tudi 23.50
NOVO MESTO ^^ KJIT H< > zvcvc/c rforrUJ
KAKO SE ZNEBITI ŠEFA?		20.20, v sob. tudi 22.30
PRVI MAŠČEVALEC: KAPETAN AMERIKA, 3D		18.45
SUPER8		11.20, 13.50, 16.00
VZPON PLANETA OPIC		16.40
ZAMENJAVA	18.20,	20.50, v sob. tudi 23.25
ZELENA SVETILKA, 3D		21.25, v sob. tudi 23.55

Vsak dan drugačne interesne vsebine v Večeru
Ponedeljek	Kvadrati, Okolje, Zdravo življenje, Tehnologije
Torek	Bonbon, Zaposlovanje, Slavni in zabavni, Toti list, Enigma, Teden v sliki
Sreda	Znanost, Arhitekturna beseda/Zoom, Šesta prestava, Taček, Slavni in zabavni
Četrtek	Slavni in zabavni. Potovanja, Vrt, narava, gore
Petek	TV-Večer, Kulinarika
Sobota	V soboto, Za brihtne glavce

Sprejem osmrtnic v prizidku Večerove stavbe v Svetozarevski 14 v Mariboru
ob delavnikih za objavo naslednji dan	od 8. do 15. ure
ob nedeljah za objavo v ponedeljek	med 15. in 16. uro
zadnji dan praznikov za objavo naslednji delovni dan www.vecer.com

Sprejemna mesta za
osmrtnice	_r zahvale
spomine
v Večeru
MARIBOR	OREHOVA VAS
• Večer, Svetozarevska 14	• ALZIS, Radizel,
• Pogrebno podjetje Maribor,	Mariborska 100
C. XIV. divizije 42	RAVNE NA KOROŠKEM
• Yamaco, Masarykova 16	RAVNE NA KOROŠKEM
	• Komunala Log,
CELJE	Dobja vas 187
• Večer, Razlagova 13 a	• Koratur, Koroška 5
	• PRIMOŽIČ,
DRAVOGRAD	pogrebne storitve,
• Javno komunalno podjetje,	Na Šancah 10
Meža 142
	SELNICA OB DRAVI
GORNJA RADGONA	• SLOVO, Igor Eferl, s.p.,
• Pogrebništvo Vrbnjak,	Sp. Boč 32 f
Lomanoše 12 a
	SLOVENJ GRADEC
LENART V SLOVENSKIH GORICAH	• Komunala,
• Almaja, pogrebna dejavnost,	Partizanska pot 12
Jurovska 23	• Koratur, Pohorska 15
LJUBLJANA	SLOVENSKA BISTRICA
• Večer, Cankarjeva 1	• Komunala,
• Koratur, Kolodvorska 16	Ul. Pohorskega bat. 12
• Žale, javno podjetje,	• NEGRA-GEO,
Med hmeljniki 2	Ob stadionu 33
MEŽICA	• PANEK, Ljubljanska 12
MEŽICA
• Komunala Mežica, Trg svobode 1	SLOVENSKE KONJICE
• Komunala Mežica, Trg svobode 1	• KPU Špes, s.p.,
MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU	Tattenbachova 14
• Solza, pogrebna dejavnost,	ŠENTILJ
Dravski dvor, Ul. Paherjevih 1 a	ŠENTILJ
	V SLOVENSKIH GORICAH
MURSKA SOBOTA	• HELP, Mariborska 24
• Večer, Slovenska 25
	VIDEM PRI PTUJ
MUTA	• MIR, pogrebno podjetje,
• POGREBNA SLUŽBA	Videm pri Ptuju 44
Jasmina Kamer, s.p.,
Gortinska c. 17	ZGORNJA POLSKAVA
	• PANEK, Cankarjeva 9
PREVALJE
• Koratur, Perzonali 48	ZGORNJA VELKA
	• METHANS, pogrebništvo,
PTUJ	Spodnja Velka 18
• Večer, Osojnikova 9	in vse POŠTE v Sloveniji
• Komunala, PuhovalO	in vse POŠTE v Sloveniji
www.vecer.com	VEČER

Intervju	Aktualno	Dosje	Tema	Fluid
Mag. Branko	Rebalans:	Težki desetletji za	Psihohigiensko	Darja Žnidaršič,
Žibret, ekonom-	kaj letos ni nujno	mariborsko gos-	mazaštvo?	terapevtka za
ski svetovalec	kaj letos ni nujno	podarstvo		živali in ljudi
>> 2-5	>> 6-7	>> 8-11	>> 12-13	>> 30

I Indeksi LJSE	Vrednost	Spr. v % I
SBITOP	648,59	-3,22

1 koleda	R	HOROSKOP

K35TB	VEČER