Krmu SL vko, LiutLlate , AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN T IN LANCUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINQ DAILY NEWSPAPER NO. 162 CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, JULY 14, 1939 LETO XLII. — VOL. XL1L Anglija in Francija se bojilar da bi jima Hitler ne odtegnil Ruse Paris, Francija. — Anglija in Francija skušata na vse načine, da se začne z nadaljevanjem pogodbenih točk, ki stoje zdaj na mrtvi točki. Boje se namreč, da bi jih Hitler ne prehitel in napravil z Rusijo pogodbo, po kateri bi slednja ostala nevtralna v slučaju vojne. Sem so dospela namreč poročila, da sta Moskva in Berlin že zadnjih deset dni v tajnih dogovorih. Dognalo se je, da je Nemčija ponudila Rusiji ekonomske ugodnosti, vključno kredit. Rusija pa da je ponudbe zavrnila. Rusija čaka, kdo bo več ponudil. Delavske organizacije so napele vse sile, da pregovorijo kongres za preklic postave za daljše delovne ure pri WPA projektih Washington, D. C. — Delavski to doseči le direktno od kongre- voditelji pri A. F. of L. so razdeljeni v mnenjih, da-li se urgira WPA delavce za nadaljno stavko ali ne. Zedinili pa so se v tem, da gredo naravnost pred kongres in k Rooseveltu, da se postava glede podaljšanih delovnih ur spremeni na prejšnjo bazo. Hugh Van Arsdale iz New Yorka, ki zastopa unijo elektri-karjev, je svetoval, da se pokliče na stavko vse delavoe pri vseh vladnih delih v deželi in da se ne pusti obrniti niti enega kolesa na kateremkoli delu, kjer ima kongres svoj interes. Wm. Green, predsednik A. F. of Labor, ki se zelo poganja, da kongres vrne nazaj prejšnje de-Mliio uxi:, jV izjavil, da se more delo. -o sa in ne z stavko. Obljubil pa je, da bo delavcem ob svojem času povedal, komu je pripisati krivdo za postavo daljših delovnih ur. Dalje je Green rekel, da ne verjame, da bi predsednik Roosevelt trpel to očitno krivico napram delavcem. Voditelji WPA delavcev so mnenja, da oni delavci, ki so bili odpuščeni od WPA del, ker so šli na stavko, ne bodo za stalno izločeni od tega dela. Lahko je mogoče, da bodo morali ponovno prositi za WPA delo pri lokalnih agencijah in čakati, da pridejo na vrsto, kot so morali čakati prej, predno so dobili to Komisar Donahue umrl Najbolj slikovita oseba pri clevelandski policiji je bil komisar Edward J. Donahue, ki je včeraj umrl. Pod njegovim nadzorstvom je bil prometni oddelek policije. Kot policist je Donahue nastopil službo junija 1900 in je hitro napredoval vsled svojih izrednih zmožnosti. Bil je jako Priljubljen in znan po vsej deželi radi svojih prometnih odredb, ki jih je vpeljal v Clevelandu. Slovencem je bil zelo naklonjen. Kadar smo potrebovali izjemno Policijsko postrežbo pri kaki Večji paradi, ali kaj podobnega in smo ga za to prosili, je vselej prišel osebno v naš urad, da se je vse uredilo. To se je zlasti pokazalo, ko je bil tukaj ljubljanski škof dr. Rozman in ljubljanski župan dr. Adležič. Zato naj mu bo tudi med našim narodom ohranjen lep spomin. SLAB ZAČETEK New Haven, Conn. — Nikolaj Cruseunole je nameraval začeti novo trgovino s čevlji. Dobil je veliko zalogo obuvala. Razglasil je otvoritev. Pa ni bilo nič. Ponoči so udrli v trgovino tatovi in odnesli zalogo do zadnje copate. _____—o-- Dr. Beneš imenovan Chicago, 111. — Dr. Edvard Beneš, bivši predsednik čehoslo-vaške republike, je sprejel mesto profesorja na čikaški univerzi. Je to stalna služba. -o-- Na obisku v mestu Za par dni se je nahajala tukaj Miss Anne Tanko, hčerka •Mrs. Frances Tanko, 1395 E. 45th St. Ima dobro službo v ^Vashingtonu, D. C., pa je prišla pogledat svojo mamico, katero ilna tako rada in vedno zanjo ®krbi. Anna je bila irojena v Clevelandu, šolo je izvršila na ^ilbertu, Minn., kolegij pa Minneapolis, Minn. Dviganje podmornice Portsmouth, N. H. — šest tednov nadčloveškega napora, da se dvigne podmornico Squalus je bilo zastonj včeraj. Podmornico so že dvignili na površje in še par minut dela, pa bi bila v rokah pomorščakov. Naenkrat so se pa pretrgale verige pri treh pontonih, ki so dvignili podmornico in ta je zopet izginila v morski globini in ž njo 26 trupel pomorščakov, ki se še nahajajo v podmornici od časa nezgode. Mornariški oddelek je odredil, da se takoj prične zopet z dviganjem. -—o--— JABOLKO GA JE REŠILO London, Anglija. — Vojak Joseph Smith se je peljal v vlaku, ko mu je naenkrat postalo močno slabo. Nek sopotnik je napisal na kos papirja obvestilo, ga zataknil v jabolko in vrgel skozi okno. Neki železničar je jabolko pobral in telefoniral v London. Ko je vlak dospel na postajo, je tam že čakala ambu-lanca. Ljubezen pa taka Omaha, Neb. — Oskar Wiggenjost se je nekaj zameril ženici, pa se je sku-jala in šla (Tomov. Pa je Oskar najel nekega pilota, mu plačal $100, da. se je dvignil nad mestom in z dimom iz letala zapisal preko neba z ogromnimi črkami: "Wiggie ljubi Helenco!" Pa niti ta dokaz vroče ljubezni ni Helenco ganil in Wiggie bo moral poskusiti kaj drugega. LAHI SO DALI BAJE TRST V NAJEM NEMCEM Geneva, Švica. — Sem so dospela poročila, da je dala Italija Trst v najem Nemcem. V Rimu te vesti zanikujejo. Vendar pa se trdi od zanesljivih virov, da je šlo zadnje čase več kot 20,000 nemških čet skozi Trst in od tam v laško Libijo in severno Afriko. Več tednov je bil Trst v rokah nemške tajne policije, ki je nadzorovala vkrcavanje nemških čet in nalaganje municije na ladje. Trdi se tudi, da bodo Nemci postavili v Trstu več stavb, kar bo služilo za strategično bazo vojnih operacij. Med drugim bodo Nemci zgradili v Trstu zrakoplo-vno pristanišče in vojaško pomorsko luko. Iz Francije tudi prihajajo vesti, da je Italija dala Trst v najem Nemčiji. -o-— Roosevelt je odločen, da nadaljuje boj « za nevtralnost Washington, D. C. — Kongres, ki se je že pripravljal, da odide na zaželjene počitnice, se je naslonil nazaj in čaka, kaj bo napravil Roosevelt. Predsednik se ni še izjavil, toda iz njegovih ožjih krogov se sliši, da je trdno odločen, da se nevtralitetna postava reši, še predno gre kongres na počitnice. Kakšno pot bo kongres zavzel, se še ne ve. Toda če bo zahteval in bo v tem dobil podporo v senatu, da se odpre debata glede nevtralitetne predloge, se senat lahko pripravi na dolgo in vročo debato. Predsednik ima dve poti na, izbiro, če hoče izsiliti v senatu glasovanje o tem predlogu. Prvič, da se razpusti komitej, ki je položil predlog na mizo, ali pa se predlog pridruži kakemu dru gemu predlogu kot dodatek. Pozdravi iz domovine Precej ljudi se je zbralo sinoči SND na 80. cesti, da slišijo sporočila svojcev iz domovine, katere sta jim prinesla naša go-sta, čč. gg. Demšar in Oven. Rev. Demšar je izročil pozdrave od škofjeločanov, Rev. Oven pa od dolenjskih štvidčanov. Prinesla sta pozdrave od ljubljanskega vladike! dr. Rožftiana, dr. Korošca in ljubljanskega župana dr. Adlešica. Narod je z zanimanjem poslušal govornika^ Rev. Oven odpotuje proti San Fran-ciscu, kjer bo obiskal svojega brata. Spremljal ga bo g. Julij Slapšak. G. Demšar pa ostane v Clevelandu. Za pevski koncert Pevski zbor Adria, ki se pripravlja za koncert v novembru ima pevske vaje vsak pondeljek ob 7:30 v Društvenem domu na Recher Ave.. Poroka V soboto Se poročita v cerkvi Marije Vnebovzete gdč. Mary A. Anslovar, hči Mr. in Mrs. Anton Anslovar iz 717 E. 155th St. in g. Chas. A. Terček, sin Mr. in Mrs. Luka Terček, 15621 Holmes Ave. Poročna maša se vrši ob devetih, h kateri so vabljeni prijatelji in sorodniki. Naše iskre ne čestitke vzornemu paru. Vile rojenice Družini Mr. in Mrs. Charles Lah, 1410 E. 41st St., je bil rojen 11. julija sinček. Mati in dete se zdrava počutita doma Naše čestitke! Romanje v Carey Kdor se namerava peljati na romanje v Carey, O. 15. avgust^ naj »e priglasi pri Mary Novak 3623 E. 82nd St., ali pa pri Mrs Kic, 3558 E. 81st St. Vožnja bo $2.00 na oba kraja. VLADA POMAGA K POKOJNINI Washington, D. C. — Senat je odglasoval z 43 proti 35 glasovom, da vlada pomaga plačevati starostno pokojnino državam in sicer bo vlada plačala dve tretjini, država pa eno. To se tiče vsote $15.00 na. mesec, ki bi jo dobil star in onemogel človek. Kjer dobi pa oseba yeč kot $15 na mesec, bo dala vlada enako vsoto kot država in sicer do maksimalne vsote $40 na,mesec. Zdaj prispeva vlada vsem državam '50-50 do maksimalne pokojnine $30 na mesec. Vlada bo s tem potrošila ponovnih $80,000,000 letno. Senator Lee, demokrat iz Ok-lahome, je predlagal, da bi vlada plačevala $40 na mesec vsem potrebnim osebam, ki so stare nad 60 let. To bi stalo vlado $500,000,000 prvo leto. Senat je ta predlog zavrgel. Senator Bilbo, demokrat iz Mississippi, je predlagal) ,'da plača vlada $30 na mesec vsem potrebnim osebam, ki so stare 65 let, ali več. Tudi ta predlog je bil poražen. Ko je senator Byrd iz /Virgi-nije omenil, da vse kaže, da bo sčasoma padlo vse breme pokojnin na vlado, j.e odgovoril senator Barkley: "Morda je res, da se bližamo času, ko bo morala vlada prevzeti vse to breme nase. Toda če se temu bližamo, moremo to prav toliko preprečiti, kot če bi vzeli metlo in skušali pomesti morske valove nazaj v morje, ki pljuskajo na breg." Washington, D. C. — Senat je včeraj sprejel več novih dodatkov k postavi za izplačevanje starostne podpore onemoglim. Novi dodatki so: dodatna pomoč vdovam, starostna podpora se začne izplačevati 1940, večja podpora onim, ki so šli v pokoj v začetku vpeljave tega sistema, $25 na mesec podpore onemoglim, kar je dodatno sedanjim do-očbam. V sklad starostne pokojnine bodo plačevali delodajalci in delavci po en odstotek za ri leta in ne en odstotek in pol, tot po sedanji postavi. O teh senatnih predlogih mora glasovati poslanska zbornica. -o—- Utopljenec spoznan Uganka, kdo je deček, ki je pred par dnevi utonil v jezeru koncu 49. ceste je zdaj rešena. Več dni je ležalo njegovo, truplo okrajni mrtvašnici, ne da bi se kdo zglasil. Zdaj se je priglasila dečkova mati in je povedala, da je dečkovo ime Štefan Barick, 1560 E. 70th St. Fant je bil poreden in je že bil pred mladinsko sodnijo radi tatvine. Bal se je, da ga bodo poslali v poboljševal-nico, pa je v pondeljek pobegnil z doma. šel se je kopat v jezero in žalostno utonil. STAVKAMI USTAVILI VLAK Pri General Motors so se začela z delavci pogajanja Detroit, Mich. — Avtna družba General Motors je uvidela nevarnost, da tekoča stavka avt-nih delavcev lahko zadrži produkcijo 1940 modelov, zato se je začela pogajati z CIO unijo, ki zastopa stavkarje. General Motors je bila pripravljena za pogajanja potem, ko je dobila od unije obvestilo, da bo prenehalo v prihodnjih osmih dneh vse delo, če ne pride prej do sporazuma. R. J. Thomas, ki govori v imenu stavkujočih delavcev, je včeraj izjavil, da se bo stavka nadaljevala v polnem redu toliko časa, da sprejme General Motors zahteve delavstva. Etijopija je Lahom v silno breme Jibuti, Afrika. Splošno mnenje prevladuje tukaj, da je okupacija Etiopije od strani Italije velik fiasko. Vsled velike razdalje, je Italiji nemogoče, da bi mogla dovolj no prehranjevati svojih 60,000 vojakov, ki jih vzdržuje v Etiopiji. Prej je.Italija dovažala živež od Jibuti po železnici v Etijopijo. Odkar je pa nastal med Francijo in Italijo prepir radi posesti Jibutija, ne morejo Italijani več izlagati živeža v tem pristanišču, ampak doli v Massaoiiah v Rdečem morju in ga od tam prevažajo na trukih do Etijopije. To je pa počasneje in mnogo dražje. Radi slabe prehrane pa laško vojaštvo v Etijopiji zelo trpi. K tem nevšečnostim pomagajo pa še domačini, ki se upirajo, da bi pridelovali vsaj toliko ž,iveža kot so ga pred laško okupacijo. Domačini so prej pridelovali kavo, sedaj so to čisto opustili. Kokoš, ki je stala prej eno liro, stane zdaj petnajstkrat toliko. Domačini neprestano napadajo laške vojake in gorje mu, če vojaka zasačijo samega. Delavci se pritožujejo nad policijo Cleveland, O. — Včeraj so pir keti pri Fisher Body ustavili tovorni vlak na NYC progi, ki je peljal avtne dele iz tovarne Fisher Body. Piketi so hoteli vedeti, če so v železniških vozovih avtni deli za 1940 modele. Vozovi so bili zapečateni in kompa-nija ni pustila, da bi se plombe zlomile. Pač pa je vodstvo Fisher Body dovolilo councilmans 26. varde, Raymond Taylorju, da je pregledal izvozne listine. Councilman je ugotovil, da so avtni deli le za letošnje modele in da so namenjeni v Janesville, Wis. zadržan. Včeraj se je podala deputaci-ja stavkarjev do župana Burto-na, kjer se je pritožila, da mestna policija nastopa brutalno in da celo nagovarja delavce naj gredo skozi piketno vrsto v tovarno. Zlasti so se pritožili nad inšpektorjem Savageom. Savage je povedal, da je bil naprošen za varstvo od delavcev, ki bi radi delali in da jim mora dati varstvo. Vendar pa da se stavka popolnoma mirno vrši. Kompani-ja poroča, da se je vrnilo na delo 281 izučenih delavcev, toda Nato so stavkarji dovolili, da je | delavska unija pravi, da je taka vlak odpeljal. Dve uri je bil vlak (trditev smešna. —T-o-;-- Nevarnost za obstoj domovine je tesno spojila poljske rodoljube Gdynia, Poljska. — William Simms, ameriški časnikarski poročevalec, poroča iz Poljske, kako je opažati tam enotno fronto vsega naroda. Povsod se vidi napise: "Nikdar ne bomo dovolili zapreti vrat do Baltica!" Iz zgodovine je znano, kako so bili Poljaki med seboj vedno sprti,; kar je povzročilo, da so si Nemčija, Rusija in Avstrija trikrat delile Poljsko. Danes pa ne dobite naroda na svetu, ki bi. bil bolj edin ko je poljski. Skoro bi rekel, da se je zgodil čudež. Ta čudež pa ni povzročil nihče drugi kot Hitler, v katerem vidijo Poljaki skupnega sovražnika. Hitlerjeva grožnja, da jim vzame dostop do morja ter njih neodvisnost, je spojil ves poljski narod, visokega in nizkega stanu in ne glede na politično ali versko prepričanje. Voditeljem ni treba navduševati naroda. Celo miriti ga morajo, da ostane hladnokrven. S pomočjo Anglije in Francije, ali pa brez njih, je Poljska odločena, da se bori za svojo neodvisnost. Izdelovalnica sladoleda Euclid Dairy, znano slovensko mlekarsko podjetje na 515 E. 200th St. v Euclidu naznanja, da odpre v »soboto svoje moderne prostore in naprave za izdelovanje sladoleda. Podjetje se toplo priporoča društvom in posameznikom. Zahvala Mrs. Frances Modic, 1107 E. 64th St. se lepo zahvaljuje za številne obiske, cvetlice, molitve in darila, poklonjene ji za časa bolezni. Musso utrjuje Alpe Paris, Francija. — V angleških in francoskih krogih se tolmači Mussolinijevo čiščenje tu-jezemcev v južnem Tirolu kot znamenje, da bo začel tukaj utrjevati mejo in da bosta nemška in laška armada tukaj imeli skupno fronto. To potrjujejo dejstva, da je Nemčija poslala večje število vojaštva v te kraje. Italija je tudi naprosila nemške strokovnjake, da pomagajo v tem kraju postavljati utrdbe. Italija se boji, da bi Francija v slučaju vojne udarila tukaj skozi in na Turin, kjer so laške mu-nicijske tovarne. Zato pa zdaj Mussolini na vso sapo hiti utrjevati mejo v Alpah. To je bilo tudi vzrok, da so morali vsi tuje-,zenici odtod, da ne bodo videli te obrambene priprave. —--o- Seja demokratov Danes zvečer se vrši seja demokratskega kluba 23. varde. Seja se bo obdržavala v prizidku SND, vhod iz 65. ceste. Vabljeni ste vsi, ki ste demokratskega mišljenja. — Vabi Anthony Z»-krajšek, vardni vodja. Delniška seja V nedeljo ob dveh popoldne se vrši delniška seja Slovenske delavske dvorane na Prince Ave. Glavni namen seje je izboljšanje klubovih prostorov. Na operacijo Mrs. Frances Novak, 793 E. 154th St. se je morala podati v Glenville bolnišnico v svrho operacije. Obiski začasno niso dovoljeni. Mrs. Alice Vidmar Slovenke, ki posetijo The Halle Bros. Co., naj se obrnejo do Mrs. Alice Grdina Vidmar, ki je uslužbena spodaj v oddelku za suknje in obleke. DELAVSKE PLAČE NISO KRIVE ZASTOJU V STAVBINSKI INDUSTRIJI Washington, D. C. — Justični oddelek vlade, protitrustni odsek, preiskuje vzroke zastoja v stavbinski industriji v deželi. V ta namen kliče v Washington na zasliševanje zastopnike delavstva, lesne industrije in stavbenikov. Včeraj je pričal pred odsekom predsednik Mednarodne zveze elektrikarjev Dan W. Tracy, in izjavil, da delavske plače niso krive visokim stroškom pri zidanju hiš, kateri stroški so krivi, da je zastala stavbinska industrija. Pred njim je pa pričal Robert Wood, eksekutivni predsednik Sears & Roebuck Co., da je sporazum med delavci in stavbeniki zapreka masne izdelave hiš po nizki ceni. Tracy je dokazal, da so bili1 leta 1932 stroški za delo in material enaki, medtem ko je bila leta 1938 že razlika 35 in 65, namreč 35% za delo in 65 za material. Torej je razvidno, da se mo ra iskati vzroke za zastoj kje drugje, kot pri delavskih plačah. Zagovarja ženske v industriji Kansas City, Kans. — Tukaj se je zbrala k zborovanju Narodna federacija trgovskih in pro-fecijskih žensk, katere je nagovoril dr. Boothe iz ohijske državno univerze. Poudarjal jje, da ženska, ki dela v industriji ali kje drugje, ne dela zato, da )i se izognila hiši in družini, ampak da bi isti pomagala. Radi slabih delavskih razmer so ženske prisiljene delati, da tako pomagajo vzdrževati svoje družine. Propaganda, da se izžene ženske, to je, omožene žene od dela in zaslužka, je boj med moškim in žensko za zaslužek, za delo in denar. Tu ne gre za princip, da je žensko mesto v kuhinji, ampak gre le za zaslužek, >ki bi ga radi moški vsega imeli. --—o- Najhrabrejse dekle na svetu Teaneck, N. J. — Jessie Simpson, stara 20 let in krasotica prve vrste, je padla pod vlak in odrezati so ji morali obe nogi. Pa ni obupala, še ko je bila v postelji, je služila za model s svojo lepo glavo in rokami. S tem si je služila lep denar. Kupila si je lepotični salon in zdaj je ppstala celo nevesta. Tažila je železnico za $265,000, toda menda ne bo dobila nič. Poroka V soboto 15. julija se poroči gdč. Olga Korošec, hčerka dobro poznane družine Mr. in Mrs. Anton Korošec, 1063 Addison Rd. ženin je pa Wm. Slabe iz 68. ceste. Poročna maša se vrši ob devetih v cerkvi sv. Vida. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 14, 1939 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER »117 Bt. CUlr Avenue Cleveland, Ohio _________P^jtoheddjOl^ NAROČNINA: Zrn, Ameriko In Kanado, na leto $5.60. Za Cleveland, po po«ti, celo leto «7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poitl, pol leta 43.60. Za Cleveland, po raznaSalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.60 per year; Cleveland, by mall, $7,00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 8 tncmtha Cleveland, by mall, $3.50 lor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier*, $6.60 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c Piknik v soboto Entered as second class matter January 6th, 1009, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. 83 No. 162, Fri., July 14, 1939 Zgodovinsko slavlje KSKJ Za 23. julija se pripravlja v Jolietu veliko slavlje, kakršnih mesto še ni doživelo. Najstarejša slovenska podporna jednota, Kranjsko slovenska katoliška jednota bo namreč na omenjeni dan blagoslovila in uradno odprla svoje krasno novo poslopje, jednotin urad. Nismo imeli še prilike videti te stavbe, razen na sliki. Po sliki pa sodimo, da je to naravnost palača najmodernejše vrste, zidana v najnovejšem slogu. Obenem je bil pa ta novi jednotin dom začrtan tako, da je obenem praktičen, ki bo odgovarjal potrebam jednote za vedno. Gotovo se ne motimo, če trdimo, da je zamislil ves načrt izkušeni glavni tajnik, g. Jesip Zalar, kateremu edinemu je znana potreba jednote sedaj in v bodoče, ker on edini ve, kako se jednota raz vija in kakšne prostore bo rabila še v doglednem času. Res je stalo poslopje lep denar. Pa ni bil proč vržen. Prejšnji urad so popravljali in flikali, izdajali za popravila in dozidave lepe denarje, pa bilo je škoda vsakega denarja, ker se iz starega poslopja ni moglo napraviti takega, ki bi zadostoval za rapidno rastočo jednoto. Ponosno je lahko vse članstvo KS'KJ na to veličastno stavbo. Ponosen je ves Joliet, slovenski in ameriški. In na 23. julija bo članstvo in narod sploh dal duška svoji radosti, ko se bo zbralo članstvo iz vseh krajev prostrane naše nove domovine, da se raluje ob svoji mogočni palači, ki jo je članstvo postavilo svoji materi za njeno 45 letnico obstanka. Tudi iz države Ohio se pripravlja članstvo, da pohiti na 23. julija v Joliet. Najmanj en vlak bo odpeljal izletnike v soboto 22. julija proti Jolietu in jih v pondeljek zgodaj zjutraj pripelje zopet nazaj. Cena vožnji je jako nizka, ker se je najelo skupen vlak. Za nekaj dolarjev imate lahko lepo vožnjo v veseli družbi in potem boste preživeli en lep dan v Jolietu. Kdor le more, naj se pridruži. Saj je zdravo, da se malo oddahnemo in gremo pogledat tudi kam drugam. Slovenci v državi Ohio naj pohite v Joliet v velikem številu, saj ima jednota ogromno število članstva v naši državi. Pokažimo se in postavimo se tudi drugod, ne samo doma! Na 23. julija-naj bo slovenska država Ohio častno zastopana v Jolietu pri otvoritvi krasnega doma KSKJ ! Naši strelski klubi Dobrih deset let je od tedaj, ko so si omislili Slovenci v državi Ohio svoj prvi strelski oziroma lovski klub. Za prvim so se pojavili drugi, in danes jih štejemo pet, od katerih so nekateri več, drugi manj aktivni. Lep je lovski in strelski šport. Pa zdrav! V prosti naravi se zbirajo naši fantje in možje in si tam utrjujejo zdravje, bistrijo vid ter se vesele v pošteni zabavi in družbi. Pred leti se je nekaj teh klubov strnilo v lovsko zvezo. Jako pametna ideja, ker se v skupnem zanimanju podaljša življenje akciji. Slovenska lovska zveza še obstoji pod spretnim vodstvom predsednika Josipa Lekšana iz Barbertona. Žal pa so nekateri klubi iz zveze izstopili. Lepo bi bilo, če bi pristopili nazaj in s tem omogočili daljše življenje slovenskemu športu v tej novi domovini. V nedeljo se vrši prva letošnja strelska tekma med temi klubi, ki so včlanjeni v lovski zvezi. Tekma se vrši na strelišču Rainbow lovskega kluba iz Newburga in sicer na prostorih Antona Goriška v Randall, O. Prav je in iz srca privoščimo tem našim športnikom par ur zdravega razvedrila. Želimo pa tudi, da posetijo tekmo tudi ostali naši lovski in strelski klubi, čeprav niso Člani Slovenske lovske zveze. Pokažite, da šport je samo šport in nič drugega. Cleveland, O.—Ne spominjam se, da bi še kdaj pisala dopis v Ameriško Domovino. Pa ne zato, da bi list sovražila, saj ga berem že od leta 1921. Sedaj sem tudi sama naročena na list, prej je bil pa moj soprog. Da pa pišem ta dopis, me je k temu napotilo to, da povem širnemu svetu, da bo v soboto 15. julija priredilo piknik eno precej znanih društev, to je društvo Napredne Slovenke št. 137 S. N. P. J. Piknik bo prirejen v Društvenem domu na Recher Ave. Piknik se prične že ob treh popoldne. Seve, glavna stvar bo pa zvečer. Ta piknik, ali bolje rečeno vrtna veselica se bo imenovala "Moon Dance," ali ples ob mesečini. To bo nekaj bolj novega za nas starejše. Ker pa me starejše večinoma čitamo Ameriško Domovino, mislim, da mi bo g. urednik dovolil, da malo poagitiram za to prijetno vrtno veselico v Ameriški Domovini. Torej vabim tem potom v prvi vrsti vse članstvo tega društva, da se brez izjeme vse udeležite te vrtne veselice. Pa da pripeljete tudi svoje može s seboj. Seve, hm, katere ste tako srečne, da jih imate. Pripeljite tudi svoje prijatelje in prijateljice. Vabim tudi vse rojake in rojakinje iz okolice, iz zapadne strani mesta, iz Newburga, iz Collin-wooda in Euclida, da se z nami poveselite in zabavate. Saj razvedrila bo za vse dosti in naple-sali se boste lahko vsi. Za lačne in žejne bomo tudi preskrbele vsega dovolj. Torej na veselo svidenje v soboto večer na naši veselici v Društvenem domu na Recher Ave. Druga stvar, jga^jrla sem napisala v Ameriško Domovino ta dopis, ker se mi je pri Prosveti odreklo pravico po urednikih, da izrazim svoje mišljenje kot članica SNPJ — kaj je prav in kaj ne za nas in SNPJ. Uredniki so pridjali v dopisu besede, ki jih jaz nisem zapisala. In še odgovorili so, pa menda samo zato, ker so se bali Barbiču zameriti. Ne vem, da se Barbiča tako bojite. Pri nas v Clevelandu se ga pa ne. Še z ulično karo se pelja-mo ž njim, pa se ne bojimo, da bi nas kje prekucnil. Ko sem pa zahtevala popravek, sta mi ga urednika pa po hitlersko odklonila. Pa o tem pridem še pozneje na plan. Torej, da se ne pozabi, še enkrat prav prijazno vabim vse občinstvo, da se udeležite te naše vrtne veselice, da se bomo zopet enkrat skupno poveselili in malo pozabili na naše težkoče za en par ur v soboto večer v Eu-clidu. Mary Bajt. -o- z dobrim namenom na zajce. Opoldne smo se vsi zbrali pri ognju, razen Štefana, ki je nekje ostal. Pa se blizu nas nekaj zamaje v grmičju. Brodnik naglo ustreli, misleč, da bo notri kaka žival, pa se prikaže Štefan, ki je dobil nekaj svinčenih zrn pod obleko in dalje pod kožo. K sreči ni nobeno zadelo v oko. Previdno smo pobrali zrna iz kože in ukazali Štefanu, da ostane na farmi 14 dni, da se pocajta. Drugi smo si pa sveto obljubili, da o tem nihče ne sme ziniti eno leto. čez eno leto je Štefan vso stvar povedal, jaz jo povem pa zdaj, da me ne bo tiščalo. Torej lovci, bodite previdni. Pa še eno. Kmalu bo minilo sedem let, kar sem Suhadolniku za hrbtom zajca ustrelil. Ko sem ga hotel pa pobrati, je zajec zbežal. Kdo se je bil bolj ustrašil ne vem, ali Suhadolnik, ali zajec. Bi rekel, da zajec, ker je bežal, Suhadolnik je pa samo belo gledal in se niti prestopiti ni mogel. Potem je moral pa v žehto, kakor sam trdi še danes. Pozdrav in če verjamete je dobro, če ne pa tudi. Joe Pograjc. Lorainski kotiček Josephine Eisenhardt Časi se spreminjajo. Ni še dolgo, ko smo hodili samo iz Amerike na obisk v staro domovino. Na, zdaj nas obiskujejo pa tudi od tam, kar je zelo lepo. če ne moremo mi tje, pa naj oni sem pridejo. Razdalja je prav ista. • * • Stari Rimljani so imeli pregovor, da se o mrtvih raje ne piše nič, če se že noče kaj dobrega. Lep je ta izrek in globokega pomena, ker človek pokaže s tem plemenitost srca in značaja. Seve, navadna sirovina, človek brez stida in brez plemenitosti pljune tudi na mrtvega človek?., ki se ne more več braniti. To je pokazala ultramoderna "Prosveta" v svojem uredniškem članku 10. julija. Celo zakotna propalica bi se z gnusom obrnila od takega pisanja. • * • Ni napačno povedal francoski pisatelj Fontanelle, ki je dejal, da je ženska, namreč lepa ženska, paradiž za oči, pekel za dušo in vice za denarnico. Najhujše so vice, bi rekli. * m • Mi ne moremo otrok izoblikovati po svoje. Zakaj ta ima te, oni ima druge darove. Vsakdo jih uporablja, in vendar je vsak \c po svoje dober in srečen. Otroke pa ljubimo, pa naj bodo taki ali taki. Lovske skrivnosti Cleveland, O.—Pred več leti, ko so imeli avtomobili še zunaj trobente in varnostne zavore, sta e odpeljala dva naša jagra, bi rekel na jago. Z avtom Frank Viranta, predsednikom društva Ribnica. To naj povem, da ne bo kake pomote. Po daljši vožnji sta se premenila, da je dalje vozil John Novak. Na griču blizu Suhadolnikove farme je naenkrat opazil, da te če zajec čez cesto. Novak je naglo krenil avto za zajcem v pa-rek. Zajce je potem po nesreči dobil Virant, avto je pa Suha-dolnikov hlapec iz jarko s konji potegnil. Tako je bilo takrat. Naslednja se je zgodila pa pred dvajsetimi leti. Takrat nas je odšlo kakih dvanajst lovcev na lov. Odšli smo že zvečer s pol- Na praznik Neodvisnosti, 4. julija, ki je največji ameriški praznik, se je tukaj poročila Miss Angeline Zore. Za tovariša v bodočem življenju si je izbrala fanta madžarske narodnosti. Pa ker je Štefan Mol-nar kar fest fant, upamo, da bosta mlada novoporočenca srečno vozila skupaj voz zakonskega življenja. Torej naše iskrene čestitke, Angelca! Saj veš, da Ti želimo kar največ sreče ii^i blagoslova božjega. Mladi naraščaj in to same deklice so prišle na frej košto, pa nič delati v to naselbino. Sledeče družine so jih z odprtimi rokami in z veseljem sprejele : družina Frank Gulič na 33. ulici, družina John Kačur na 29. ulici ter družina John Jakopin na 32. ulici. Vsem tem malim novim priseljenkam želimo, da bi bile vedno prav zdrave in hudo pridne in kadar odrastejo, naj bi bile v veselje in ponos svojim staršem! Iz enotedenskih počitnic so se povrnili družina John Bučer-jeva i z33. ulice. Med drugimi mesti so se ustavili tudi v Wash-ingtonu in tam videli prav veliko zanimivosti. Zadnji teden je tukaj po večmesečni bolezni umrl rojak John Dugar iz 30. ulice, star 55 let. Tukaj zapušča ženo in sina, v Clevelandu pa brata Franka in Lojzeta, v stari domovini še dva brata in eno sestro. Rojen je bil v Ročinju na Primorskem, odkoder je prišel sem pred 25 leti. Bil je član društva Bled SNPJ ter angleškega društva Eagles. Pokoj njegovi duši, preostalim pa naše sožalje. Ko sem bila lansko leto v stari domovini, sem slišala tole anekdoto, ki je res vredna, da se jo zapiše. Nek Meniševec, pa ravno ne vem, ali je bil iz Begunje, ali iz Selščka če ne mar iz Bezuljaka, ali celo iz Kožljeka, no pa glavno je, da je bil iz Menišije doma, — in en Cerkničan sta šla ribe lovit Vv bližnje Cerkniško jezero. Lovila sta vsak na enem koncu jezera. Cerkničan se je kar lepo pri kraju ustavil, češ, saj jezero je itak naše, cerkniško, torej jaz Cerkničan si jih bom kar tukajle pri kraju nagrabil en žakelj. Tisti hri- Vrgla sta v vodo vsak svojo ribiško pripravo in potrpežljivo čakala, kdaj bo kaj pocuk-nilo. Poprej sta se bila pa še zmenila, da po preteku dveh ur se bosta sešla na določenem kraju, pa če bosta kaj vjela ali pa ne. Torej ob času, ki sta bila določila, prideta vsak od svoje strani. Zabiti Meniševec si je brisal potno čelo in se prav pošteno potil pod težo rib, katere je komaj troskal na rami. Zraven se je pa hudomušno režal in muzal strmečemu Cerkniča-nu kateri ga je s praznim ža-kljem in veliko fovšijo čakal. Kar sapo mu je bilo zaprlo. En čas je kar belo gledal, nato pa iztresel iz sebe: "O da bi te tri sto lisic ne skavsalo in vse Meniševce zraven!" je bevsknil Cerkničan, "le kaj za en h . . . ti jih je pomagal loviti in ti jih je!" "O, saj ni bil tisti, ki po žveplu diši, ne," se je režal Meniševec, "ampak dišalo je po šnof tobaku." Cerkničan pa ves nestrpen vpije: "Tok povej no že enkrat, kako si jih v tem kratkem času toliko nagrabil. Saj sem jaz vajen ribe loviti, pa danes nisem drugega vjel kot par malih menkov. Pa še tisto sem nazaj v vodo vrgel. Kaj bom tiste smeti domov nosil in jih bom. Smejali bi se mi domači, kar že naprej vem. Raje grem prazen in se bom v vasi Jezero od same jeze napil in se bom. Saj Cerkničan ima še groš in ga ima," se je z ihto pošekljal po žepu. Meniševec ga je pa dobrohotno potolkel po rami in mu rekel: "Le nikar se ne jezi, prijatelj Cerkničan in ne iztre-saj fovšije, saj zdaj vse to nič ne pomaga. Raje me poslušaj, Novice iz Collinwooda V soboto se poročita v slovenski cerkvi v Collinwoodu Miss Mary Anžlovar, hčerka zelo poznanih in obče spoštovanih Mr. in Mrs. Anton Anžlovar iz 155. ceste. Za svojega ženina si je izbrala Mr. Charlesa Trčka, ki je ravno tako sin velepoznane Trčkove družine iz Holmes Ave., ki so tudi zelo priljubljeni in spoštovani v naselbini. Kqt bivša soseda neveste jo poznam osebno ter visoko cenim vrline in čednosti, s katerimi je ona posebno obdarjena, ter ji ob priliki njene poroke čestitam in poklanjam naslednje vrstice: Sredi zelenja njenih leti cvetočih, z gredice se rožica vzpenja. V žarkih vročih sonce nanjo sije, venec mladosti zlati jej vije. Zarjo jo boža s prameni sonca, brez koncač brez konca. In zato ne vem, da včasih je tožna, nageljoek rdeči, lilija rožna? Naj zvedice mile bi pripeljale po rimski jo cesti svatbeni voz. Naj sreče sipale Micki nevesti zlata bi poln koš. Saj njeno srce, čisto kot oltar, ne pozna zemskih prevar. Mrs. A. Kožel. -o- Pridite na piknik! ogromne prostore. Da si vse to ogledate, bodo računali za tfsebo po 50 cdntov> za vsak obisk. Kdor hoče pa kupiti v predprodaji takozvani pass za vseh enajst dni, lahko to dobi za en dolar. In s to vstopnico gre lahko na razstavo vsak, komur jo daste. Ali mislite, da ni vredno kupiti to stalno vstopnico? Seveda je! Te vstopnice so zdaj že v predprodaji in ne ve se, kako dolgo bodo. Kaj lahko jih odpokličejo. Zato se takoj potrudite zanje. Dobe se pa pri sledečih: V pisarni Steve Pirnat in Josip Grdina, 6128 St. Clair Ave., Novak Confectionery, Norwood in St. Clair Av6., Mrs. Makovec slaščičarna v SND, v Trčkovi in Laurichevi trgovini na Holmes Ave., v obeh uradih North American banke, pri Mrs. Rupert, Mrs. Kosten in Mr. Fr. Stefančič v Euclidu. Dalje jih ima Mrs. Albina Smrekar na Grovewood Ave., Mrs. Koželj na 156. cesti, Mrs. Lusin na 163. cesti. V naselbini se pa dobe še pri sledečih: Mr. John L. Mihelich, Miss Rose IRossa, Miss Erma Sintič, Miss Sophia Posh, Mr. John M. Novak, Mrs. Antonia Tanko, Mrs. Frances Perpar, Mrs. Julia Brezovar, Mrs. Frances Oražem in Frances Ogrin. V Newburghu jih imajo: Mrs. Zi-danič na Rosewood, Mr. Meljač in Mr. Bečaj v Newburghu. Seve, ima jih tudi podpisani. Razstava bo tako zanimiva, da jo bo hotel videti vsak, posebno pa še ženski spol, ki se zanima bolj za perutnino kot moški, škoda bi bilo, če bi tako priliko zamudili. Od prodanih vstopnic bo imel pa tudi naš kulturni vrt r.ekaj dobička. Anton Grdina. Kakor je bilo že kratko poro-čano, priredi društvo Cerkniško na kak način sem vse te ribe v | jeZero št. 59 SDZ skupni izlet na žakelj pobasal. Veš, ko sem vrgel trnek v vodo, se tudi pri meni ni hotelo nič prijeti, čeprav je bilo vse polno rib okoli trnka. Ampak da bi bila katera prijela, tisto pa ne. Kar druga drugo so naprej rinile češ, pa daj ti pokusit. * "čakaj, poštajna, bom pa drugače poskusil. Veš, kar naenkrat mi je šinilo v glav one-kaj nezaslišanega. Nekaj takega, da sam sebi verjeti nisem mogel, da bi se bilo kaj takega v moji glavi izcimilo. Veš, prijatelj, pri sebi sem imel polno škatljo šnof tobaka, katerega sem bil sem grede kupil pri Pogačniku v Cerknici. Saj veš mojo slabost: šnofanje in kihanje zraven. No in tisto šnofanje sem po ribah potresel, ki so se kar v kupu okoli mojega trnka gnetle. In glej čudo,! Ribe so začele kihati, pa še kako! Pa so tako s svojimi glavami butale druga v drugo, da so bile kmalu vse mataste. Jaz sem pa hitro porabil priliko in sem jih lepo z grabljami k sebi nagrabil. Vidiš, zato je moj žakelj poln najlepših rib, ha, ha, ha." Cerkničan je samo rekel: "Aha, drugo rajžo pa tudi jaz tako naredim in poskusim, če bo ratalo." Vidite, pa naj še kdo reče, da niso Meniševci kunštni in brihtnih glav. Jaz bi rekla in djala, da so. Sicer tej ribji storji nisem mogla prav verjeti in še danes ne verjamem, Cerkničan je pa le verjel. Vi pa, ki boste tole brali, pa naredite kakor hočete: verjemite, ali pa ne. Saj nič ne košta, ha, ha, ha! --o—-- • Angleške otroke v Kanado no zalogo vina in piva pa žganja, krompirja. Vsega je bilo dovolj bovški Meniševec naj gre pa na najmanj za dva dni. V Medino smo jo urezali. Predno smo pričeli z lovom, smo se razdelili v dva dela. Eni so pekli krompir, drugi so šli pa farmo brata Anton Jermana, R. F. D. 1, Bishop Rd., Wickliffe, Ohio, in sicer v nedeljo 16. julija. Tem potom prijazno vabimo cenjeno občinstvo, da se nam pridruži. Posebno pa apeliramo na člane in članice, da se gotovo udeleže tega izleta in se tako vsaj enkrat na leto razveselimo v hladni senci košatega drevja. Kar se tiče godbe ali dobre in hladne pijače, bo vse na mestu, tudi sendviči se boGo lahko dobili, če pa hoče kdo imeti še kaj posebnega, pa lahko tudi s seboj prinese in tako upam, da ne bomo pogrešali ničesar drugega kot našega predsednika, ki se že dva meseca nahaja na bolniški postelji. Upam, da se v kratkem zopet povrne med nas zdrav in čil, kar mu vsi člani iz srca želimo. Glede vožnje naj omenim toliko, da vsi tisti, ki nimate svojih avtomobilov, pa bi se nam radi pridružili, pridite pred S. D. D od 12 do 1 ure in vas bodo pripravljeni vozniki prepeljali na prostor izleta. Na svidenje! Tajnica -o- Toronto, Kanada. — Mini-sterski predsednik Hepburn dela na načrtu, da se prepelje otroke iz Anglije v Kanado v slučaju vojne. Minister pravi, da bi v oni konec jezera, kar pod Ja-< tem slučaju morale priti na po-vornik v tiste velike luknje naj moč ženske organizacije. Ka-zleze če hoče, saj itak ne bo nadska vlada bi morala izdati na-nič vjel. Je preveč zabit, bi re- selitveno dovoljenje za angleške kel. -.:<■ otroke. Še en poziv Cleveland, O.—Ne dabi katerega silil, le povem ob času, da ne bo potem izgovora, da "nismo vedeli/' Bilo je že širše naznanjeno v naših, pa tudi v ameriških časopisih, kakšno razstavo da bomo hodili gledat v Clevelandu polnih enajst dni, med 28 julijem in 7. avgustom. Nekateri se šalijo in pravijo, da bo to kokošja razstava. Ne rečem, da ne bodo tudi čikice imele zraven svoj prostor. Toda te čikice bodo priletele iz vseh krajev sveta. Veste, samo vsakih sedem let se vrši taka razstava. V Ameriki bo letos prvič. Kar hočem, da veste je to, koliko bo stalo, da vidite tiste čikice. Naj poprej še povem to, da bo razstava zavzemala nad 20 akrov zemlje ali prostora. Za drag denar se je vzelo v najem prostora od mesta, stadion in tam okrog. Torej lahko računate, da bo prifrčalo veliko tistih ptičic, da bodo pokrile vse te Bajtarska Ves teden sem grabila, žela in plela. Nedelja je. Moji otroci ao lačni— nikoli pač niso še bili drugačni— hm—pravijo vsi, da brez dela ni jela! Ko bilke rumene in obračala žela sem pšenice, ko plela proso travo, na rokah pognalo je cvetje krvavo— zarezale brazde so v trudno se lice. Raztrgala mi je obleko robida, ko butare delat sem v tujo šla hosto. Izgubil se pesek je v čevlje pogosto— in zanje ni voda in blato nič prida. Otroci se v strganih krilcih igrajo: gradijo iz kamnov visoke gradove. Res morda ustvarijo čase si nove— vsaj vero in upanje vanje im^jo! i V kozolcu par travnatih čaka povesem na kravo, ki v hlevu mi žalostno muka. Skoz luknje na strehi pa revščina kuka— da, trpka je bajtarske matere pesem Marija Brenčič. i —o—- IZ PRIMORJA Vremenska neprilika v Reški dolini. Ilirska Bistrica, 15. maja.—V noči od sobote na nedeljo so bili v Reški dolini hudi nalivi tako, da je Reka znatno narastla. Mlinarji so bili v velikih skrbeh in so nekateri morali izprazniti svoje mline, ker je vsled stalnega naraščanja vode grozila velika poplava. Vendar je pa v ponedeljek prenehalo deževati, nakar je voda hitro upadla. V tem letnem času so take nepri-like pri nas bolj redke. AMEfclŠKA DOMOVINA, JULY 14, 19S9 ^ 5 «wtiiii»tt»t»H»»»:nit»tti»iiiiiiiiin»»ttmttiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii»»H»»H»i»Kn WINNET0U Po nemikem lirlrnlk« K. M»y» Cumare—njihova slavna preteklost in vsakdanja sedanjost wmn»»n»xtt»»»»Mt»n:nti»niMii»»»mwi.uiiiiMiiMiiiiii>»t»»»«it»»nniii»iiiiMm "žal! Pa upam, da se bo kmalu ponudila prilika in da bom še katerega grislyja podrl. Poklonim vam drug kožuh!" "Vi meni —? Ali pa jaz vam! Mar mislite, da se sivi medvedi kar takole sprehajajo naokoli pa čakajo, da bi jih takle poljuben greenhorn zaklal? Čisto slučajno je bilo tistikrat, da ste nanj naleteli, in še bolj slučajno, da ste ga zadeli, še vse manj si smete radi tistega medveda do-mišljevati ko radi tistega dovti-pa! Sicer pa si ne želim onobene-ga medveda! Vsaj v bližnji bodočnosti ne. Delali bomo! Ali ni imenitna misel, tista, da bodete smeli merjenje dokončati, kaj?" "Plemenita misel, Sam, z;elo plemenita!" "Yes! Plačo dobite, mi pa tu- di ! Morebiti — thunder storm! Privoščil bi vam, kar sem si se-dajle izmislil!" "Kaj ?" "Da dobite ves denar, ves!" "Ne razumem vas!" "Bi me pa čisto lahko razumeli! če je merjenje opravljeno, ga morajo tudi plačati. Vaše tovariše so Apači upihnili, ne živijo več. Torej njihove deleže vam izplačati!" "Preveč si domišljujete, Sam! Nikdar ne bodo tega storili!" "čisto mogoče je, sir! Je treba stvar le na pravem koncu zagrabiti! Zahtevati morate plačo za vse štiri, zahtevati! Bodete?" "Ne. čemu bi ise smešil in kot da bi vobče ne mislila oditi. In vendar je mislila potovati z nimi na daljni vzhod in ostati v mestih belih ljudi morebiti več let. Koliko dela pa imajo in kako se razburjajo naše dame, če se pripravljajo recimo samo na enodneven izlet! Tudi mene niso prav nič nadlegovali z vprašanji, čeprav so bili namenjeni na vzhod, ki sem ga jaz bolje poznal. Edino, kar sem opravil, je bilo, da sem naše merilno orodje skrbno zavil' v mehke volnene odeje, ki sem si jih naprosil od Winnetoua. Po večerji smo posedli in se pogovarjali — pa besedice ne o nameravanem potovanju. In ko sem legel spat, mi je bilo, kot bi vobče ne mislil odpotovati. Hladnokrvnost Indijancev se je tudi mene prijela. Drugo jutro se nisem sam zbudil. Sam je prišel po mene. Povedal mi je, da je že vse pripravljeno za odhod. Zgodaj je še bilo, komaj da se je dan delal. Hladno je bilo, res je že prišla pozna jesen v deželo in z odhodom nismo smeli več odlagati. Zajutrkovali smo in potem so nas vsi prebivalci puebla, moški, ženske in otroci, spremljali ven k reki. Tam bi se naj vršil obred, ki ga še nisem videl. Medicin-man bi naj prerokoval, ali bo naše potovanje srečno ali nesrečno. Tudi Apači iz sosednjih naselbin so prišli k slovesu. Obred •e je vršil pri našem vozu. Še vedno je stal na peščeni ravnini ob reki. Medicinman si ga je izbral zahteval več, nego so mi dolžni j za svoje "svetišče," za kar se plačati." "Greenhorn, spet greenhorn! Povem vam, da vam v tej deželi v;aša (skromnost le škoduje! Dobro vam hočem, zato storite, Kar vam pravim! Da bi bil iz vas kedaj res dober westman, to misel si le kar iz glave izbijte! Vse življenje ne bodete dober westman, nobenih, prav nobenih zmožnosti nimate za tak posel ! Misliti morate na drug poklic in to stane denar in spet denar! mu je zdel menda jako pripraven, ker je bil ves pokrit s ponjavo. Povrh si ga je še tudi sam zagrnil z odejami. V velikem krogu so se postavili gledalci krog voza in "sveti' obred se je začel. Na tihem sem si dejal, da je komedija, čuli smo iz voza renčanje in pihanje, kot da bi se kregale mačke in psi, ki se mislijo vsak hip spopasti. Stal sem med Winnetouom in jn je ste pametni, ga bo- njegovo sestro. Podobnost med dete imeli, pa še lepo vsoto. Inj njima je bila prav posebno vi- pomagano vam bo, vsa] za ne kaj časa. če mojega nasveta ne ubogate, bo vaša palica narobe plavala, kakor pravimo mi trap-perji — prerijski lovci —, in poginili bodete kakor riba, ki jo voda na suho vrže." "Bomo šele videli. Nisem šel črez Misisipi, da bi me za west-mana naredili, zato tudi nobenih razočaranj ne bom doživel, če se iz mene ne bo dalo narediti pravega westmana, kakor pravite. Pač pa bodete vi doživeli razočaranje —!" "Jaz —-? Kako to?" "Ker ste se toliko trudili, da bi prav iz mene dobrega westmana naredili, že sedaj čujem, kako bodo govorili." "Kako neki?" "Da sem imel za učitelja človeka, ki nič ne razume." "Nič ne razume —? Jaz —? Sam Hawkens da bi nič ne razumel —? hihihihihi! Vse razumem, vse! Razumem celo to, da vas enostavno pustim tule sedeti, sir!" šel je, pa se obrnil in dejal: "Zapomnite si pa tole! če ne zahtevate vsega denarja, ga bom zahteval jaz in vam ga enostavno v žep vtaknil. Howgh —!" Odkorakal je. Njegov korak bi naj bil dostojanstven, pa je bil vse drugo prej. Dober človek je bil, priden možek, le dobro mi je želel, tudi honorar za štiri zemljemerce. Na to pa ni bilo niti misliti. Rdeči se res ne pripravljajo mnogo za svoja potovanja. To sem si tistikrat izkusil. Mirno kakor vsak dan je potekalo življenje v pueblu, prav nič ni dalo sklepati na skoraj-šen odhod. Niti Nšo či se ni spremenila, stregla nam je pri mizi, dna, ker sta bila oba čisto enako oblečena. Tudi Nšo či je namreč nosila mioško obleko, prav tako, kakor sem je pri Winne-touu' opisal. Razoglava je bila, svoje dolge, krasne lase je imela povezane v čeladast šop prav kakor Winnetou in padali so ji še črez tilnik in ramena. Za pasom je imela razne mošnjičke ter nož in pištolo. Puško je dr žala v rokah. Videti je bila zelo bojevita, obenem pa je bila tako ljubko nežna in lepa, da so vse oči visele na njej. Ker sem tu di jaz nosil svojo novo obleko smo bili mi trije čisto enako ob lečeni. Ko se je začelo tisto renčanje in pihanje v vozu, najbrž nisem kazal ravno posebno pobožnega obraza. Zato menda je Winne tou rekel "Moj brat še ne pozna te obredov. Na tihem se nam bo smejal." "Za mene ni noben verski obred smešen, pa če ga še tako malo razumem." "Prav si povedal! Verski obred je! Kar tule vidiš in čuješ, ni kaka maškerada, vsaka kretnja medicinmana in vsak njegov glas ima svoj pomen. To, kar sedajla čuješ, sta glasova dobrega in hudobnega duha, ki se med seboj prepirata." Tako mi je razlagal tudi vse druge obrede medicinmana. Na pihanje se je oglasilo tuljenje, ki se je venomer ponavljalo in se menjavalo z rahlejšimi glasovi. Tuljenje se je čulo tedaj, kadar je medicinman s preroškimi očmi gledal slaba znamenja za bodočnost, rahlejši glasovi pa, kadar je gledal dobra znamenja. (Dalje prihodnjič.) Na trg so že prišle prve kumare. Kdo bi si mislil, da je ta sadež človeštvu znan že iz pradavnih časov! Danes so kumare že tako vsakdanja jed, da pridejo na sleherno mizo. Vsa njih slava se je izgubila postale—kumare. Sadež je prišel iz Vzhodne ndije. Poznali so ga že stari Grki in Rimljani, ki so kumare gojili na svojih vrtovih. Da pa bi ohranili svežost in vonj, so jih sadili navadno med rožami, grozdjem ali breskvam starem svetu so kumare sploh bile nekaj posebnega. ri Rimljanih je veljalo za posebno odlikovanje, če je gostitelj gostu podaril kumaro; med Perzijci in Arabci so uživale neko posebno prednost in so smele priti samo na mizo plemenitnikov. Ko so v Smyr-ni trgali prve kumare, je vse mesto praznovalo in se veselj-o. Ko je suženj odtrgal prvi plemeniti sad, so ta dogodek naznanili z rogom in trobentami. O znanem perzijskem tiranu Timur-Lengu so ohranjene pripovedke, da se je omehčal le tedaj, če je dobil v dar kumare. Ko je—v začetku 15. stoletja—umrl, mu je "hva-ežno ljudstvo" postavilo na grob košaro kumar, ki naj bi ga ustavile, da ne bi hodil nazaj med ljudi. Toda kumare so bile takrat že taka dragocenost, da so jih roparji kljub stražam naslednji dan že ukradli. Ko je sultan Mohamed II. zavzel Carigrad (1. 1453) in ga povzdignil za glavno mesto svoje države, je priredil velikansko pojedino, katere višek e bil v tem, da so na mize prišli tudi krožniki s kumarami. Sultan pa je kumare prej preštel in k« jih je na mizah drugič štel, je opazil, da sta dve izginili. Razsrdil se je in takoj ukazal vse osebje v ku iin ji pomoriti. Le velikim prošnjam gostov se je posreči-o, da so bili kuharji in njih pomočniki kaznovani samo z jiči. Zgodovina tudi pripoveduje da bi kumare nekoč skoraj preložile usmrtitev zločinca na poznejši čas. To je bilo Frankfurtu, kjer je bil na smrt obsojen neki Peter Schwenger. Po tedanji navadi si je smel zločinec zadnje kosilo pred usmrtitvijo sam izbrati in temu je prišlo na mi sel, da si je poželel—kumare Krvnik pa je bil v veliki za dregi; on je moral namreč po skrbeti, da se na smrt obsoje nemu izpolni zadnja želja Kumare pa so bile takrat še zelo redke in drage, poleg te ga je bilo to zadnje kosilo .cela pojedina, udeležili so se ga poleg zločinca še krvnik, vsi sodniki in duhovnik. Krvni je obletal vse mesto in že je kazalo, da smrtne obsodbe ne bo mogoče izvršiti ob napove danem času, ko je slednjič na nekem gradu le dobil toliko kumar, da jih je mogel postaviti na mizo. Zelo se je oddahnil, ko je po vseh izpolnjenih formalnostih mogel reči: "Pravici je zadoščeno." Navada, da se kumare vlagajo v kis, pa izvira iz Rusije, kjer so kumare že od nekdaj ljudska hrana. Danes je to vlaganje kunjaric že cela stroka in gospodinje poznajo celo vrsto najrazličnejših imen. Tako bomo odslej kumare jedli z večjim spoštovanjem in z večjim občutkom sreče. Kar mi lahko uživamo dan za dnem, po tem so morda naši predniki hrepeneli, pa se jim ni uresničilo—razen onemu na zadnjo uro. -o-— IZ PRIMORJA Opčine.—Na mestu prejšnje tramvajske postaje so sedaj zgradili veliko in lično postajo vso iz klesanega kraškega kamna. Stara postaja je bila zgrajena leta 1902. Oslavje.—Umrla je dobro znana posestnica Frančiška Klanjšček, stara 66 let. Pred nekaj meseci ji je umrl mož. Njena družina je bila v vasi najštevilnejša; od trinajstih otrok živi danes še devet. Izredno lep pogreb so ji napravili znanci, sorodniki in vašča-ni. Gorica.—Župnik Ivan Kre-cič je premeščen v Kojnsko, župnik Štefan Gnezda pa je premeščen iz Idrije v Čepovan. Gorica.—Z dekretom goriškega prefekta so bili spremenjeni sledeči priimki v rihem-serški občini: Kodrič v Co-dri, Nusdorfer v Noccioli, Jej-čič v Ieccini, Furlan v Furlani, Kerševan v Chersevani, Hme-jak v Melli, Štubelj v Stu-pelli. Ilirska Bistrica.—Zupan Iv. Berdon, ki je po poklicu notar, je premeščen v Tržič. V lirski Bistrici je županoval že precej let. Za enkrat se še ne ve, kdo ga bo nasledil. Vabilo V soboto 15. julija bomo na ražnju pekli jagnjeta, od tretje ure naprej se bo pečenko servi-ralo. Hladna pijača in izvrstna godba. Se priporoča Frank Kovačič 4121 St. Clair Ave. V najem se odda lep prostor na vogalu, prav dobro za pekarijo ali gostilno. Ogledate si lahko po petih zvečer. Vprašajte na 1144 E. 71st St., Frank Jenskovic. (163) MALI OGLASI Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. _ HEnderson 2978_ M M * ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Inc. 6016 St. Clair Ave. Telefon: ENdicott 3113 Ignac Slapnik, st. CVETLIČAR 6102 ST. CLAIR AVE. HEnderson 1126 šivilja žene in dekleta, ako želite imeti obleke narejene lepo moderno in po vaši meri, obrnite se na izurjeno šiviljo na 1161 E. 60th St., zgorej. (164) Vsak petek ste vabljeni na ribjo pečenko; godba in pijača. Amalija Škuf-a, 4017 St. Clair Ave. IMAMO električne ledenice, pralne stroje in radio — Popravljamo vse te stvari v vaše zadovoljstvo! SAILOR RADIO SERVICE 807 East 152d Street poleg Perušek Furniture Store Liberty 8869 NAZNANILO Cenjenim Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem prevzel . i GASOLINSKO POSTAJO na 15808 Waterloo Rd. Imam SHELL gasolin in najboljše olje Se priporočam JOSEPH TOMAŽIČ mcxxxxxxixxxxxxxxxxxxxxtzj TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE imamo v polni zalogi. Pošiljamo tudi po pošti. MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd., Cleveland, O. SLOVENSKO PODJETJE IiLISS ROAD COAL & SUPPLY CO. Najboljši premog in drva. Pokličite KEnmorc 0808 22290 ST. CLAIR AVE. Kdo želi epe piščance od 4-5 funtov težke, 28c funt, kokoši Od 4-6 funtov težke, po 24c funt, male suhe šunke, po 19c funt, sveže vampe 12c funt, telečja pljuča po 5c funt, dobra govedina za peč (pot roast) 24c funt. Se vljudno priporočam vsem gospodinjam Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave. Clean Cut Meat Market 664 E. 185th St. Kadar želite boljše vrste meso, pridite k nam. Poskusite enkrat pri nas. Anton Novak (Fri — X) Proda se hiša 6 sob, v bližini Grovewood Ave. Hiša se proda globoko pod ceno, ker lastnik odpotuje iz mesta. Cena je samo $3,600, takoj plačate $700.00, drugo pa na lahke obroke na prvo vknjižbo. Vprašajte pri Kovač Realty, 767 E. 185th St., Tel. KE-5030. (163) Proda se lot na Norwood Rd., blizu Glass Ave., ali pa naredim novo hišo za eno ali dve družini. Vpraša se pri Joseph Kraiger, 1193 Addison Rd. (163) Izkušena dekle se išče za hišna opravila. Prilika za ono, ki želi dober dom. Stanovanje ima na delu. Vprašajte po šestih zvečer na 17202 Grovewood Ave. (162) aillllMMillHIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII^ POZIV NA SEJO! i V nedeljo 16. julija se bo vršila ob dveh popoldne izvanredna del- £ £ niška seja, na katero se pozivljejo vsi delničarji, delničarke jn zastop- £ 5 niki dri'š'.ev SDD na 10814 Prince Ave., da se iste gotovo udeleže. £ £ Glavni picdmet — izboljšanje klubovih prostorov ln drugo. 5 DIREKTORIJ SDD 10814 Prince Ave. § EaiiinuuuuiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii^ Spjznd Happy Dayt at CEDAR POINT on Uak£ £tti THE FINEST VACATION RESORT ON THE GREAT LAKES txiendis šeu&Hs Mdeis