GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE AGIS - PTUJ
■gg }	m m m mm m m rnmmm. m
ŠT. 10	OKTOBER 1984	LETO VIII.
Ocena razvojnih možnosti v srednjeročnem in dolgoročnem obdobju
Razvojno programska usmeritev delovne organizacije Agis
V mesecu novembru bo stekla o RPU javna razprava v strokovnih službah, samoupravnih organih in DPO DO AGIS. Zato apeliramo na vse zaposlene v DO, da se čimbolj kreativno vključijo v razpravo in se predhodno v celoti seznanijo z materialom RPU, ki je na razpolago pri vodstvih TOZD in DSSS.
Razvojno raziskovalna naloga »RAZVOJNO PROGRAMSKA USMERITEV DO AGIS«, ki bi naj opredelila usmeritve srednjeročnega in dolgoročnega razvoja naše delovne organizacije, je pri koncu.1 Izvajalec naloge Visoka tehnična šola Maribor je v mesecu oktobru zaključil delo na tem obsežnem projektu.
Kaj želimo delavci AGIS-a za boljši jutri, oziroma kakšne razvojne možnosti obstajajo, o tem nekoliko pozneje. Za začetek nekoliko zgodovine. Analize poslovnih rezultatov delovne organizacije AGIS so pokazale, da DO AGIS niti v preteklem srednjeročnem obdobju 1976—1980, niti v začetku novega srednjeročnega obdobja 1981— 1985 ne dosega načrtovanih rezultatov, nasprotno, v DO AGIS so se celo pričele pojavljati občasne izgube v poslovanju posameznih TOZD. Zato so se samoupravni in poslovodni organi DO AGIS odločili preko razvojne naloge ugotoviti najprimernejše proizvodne programe, ki bodo v bodoče DO AGIS zagotavljali najoptimalnejšo dohodkovno učinkovitost, večjo izvozno usmerjenost ob boljšem izkoriščanju obstoječih proizvodnih kapacitet in ne prevelikih investicijskih vlaganjih. Perspektivni proizvodni programi morajo sloneti na uvajanju novih tehnologih ter večji uporabi domačega znanja. Na uvajanju novih tehnologij ter večji uporabi domačega znanja. Na kusiti upravičenost sedanje samoupravne organiziranosti DO AGIS.
Za spremljanje poteka raziskovalne naloge v smislu postavljenih ciljev in usmerjanje projekta je DS DO imenoval projektni svet raziskovalne naloge, ki ga sestavljajo predstavniki DO AGIS, DO TAM, Visoke tehnične šole, Medobčinske gospodarske zbornice za Podravje in Občinske raziskovalne skupnosti.
Izvedbo naloge so omogočile s svojimi finančnimi prispevki naslednje organizacije:
Občinska raziskovalna	skupnost Ptuj	1.200.000.—	din
IS SO PTUJ	200.000.—	din
MGZ Podravje	700.000.—	din
DO AGIS	  100.000.—	din
SKUPAJ	2.200.000.—”diri
K izvedbi naloge sta prispevala še DO AGIS v obliki delovnega prispevka in VTŠ v obliki znanja:
DO AGIS	2.300.000.—	din
in
VTŠ —VTO STROJNIŠTVO	1.000.000,—	din
Iz strukture financiranja raziskovalne naloge je nedvomno vidna skrb in pripravljenost širše družbene skupnosti, da postane DO AGIS zanesljiv subjekt razvoja občine Ptuj.
Kot naročnik naloge smo izvajalcu definirali naslednja globalna izhodišča za izvedbo raziskave:
—	Forsirati take programe, ki so zaokroženi na višji stopnji sestavljenosti in na visoki stopnji obdelave.
—	Zagotoviti je potrebno celotno obvladovanje izbranih programov.
—	Zagotoviti racionalnejši pristop k pripravi in k proizvodnji izbranih programov.
—	Poiskati možnosti širjenja plasmaja izbranih programov na druga tržna področja.
—	Proizvodne programe izpopolniti z zahtevnejšimi zideiki na višji stopnji funkcionalnosti ob upoštevanju sedanjih proizvodnih možnosti in investicijske sposobnosti DO AGIS.
—- Tehnološki proces izdelave izpopolniti tako, da bo na višjem tehnično tehnološkem nivoju z ustrezno gospodarnostjo.
—	Zaradi heterogenosti sedanjih proizvodnih programov je treba upoštevati možnosti prenosa proizvodnje nekaterih programov k manjšim proizvajalcem — dve možnosti:
—	prenos proizvodnje in prodaje:
—	prenos samo proizvodnje — prodaja ostane v DO AGIS.
k-ilji, ki smo si jih zastavili, pa so naslednji:
J Osnovni cilj je izbrati tehnično kvalitetne in ekonomsko uspešne proizvodne programe.
— Doseči 10 do 15 % udeležbo izvoza v celotnem prihodku DO DO AGIS.
—	Omogočiti stabilno poslovanje.
—	Ustvariti ustrezno kadrovsko strukturo v razvoju, v proizvodnji in v kontroli.
—	Ustvariti tehnično-tehnološke pogoje za smiselno oblikovanje proizvodnim programom prilagojenih pogojev izdelave.
—- Ustvariti pogoje za doseganje ustreznih OD delavcev DO AGIS.
Sedaj je projekt RPU DO AGIS, kot smo delovno imenovali razvojno raziskovalno nalogo »Razvojno programska usmeritev DO AGIS«, pred nami, preostane še obravnava v strokovnih službah DO in TOZD ter zaključna ocena projektnega sveta, ali je naloga izdelana v skladu s postavljenimi cilji.
Zaradi obširnosti naloge (500 strani brez delovnih materialov, ki so sestavni del naloge) predstavljamo vsebino z naslovi posameznih poglavij, v nadaljevanju pa nekatere izmed pomembnih ugotovitev.
1.	PREDSTAVITEV DO AGIS 1983
—	Organiziranost in poslovni rezultati —■ Lokacijska razporeditev
—	Kadrovska struktura
—	Posnetek nekaterih poslovnih funkcij
—	Osnovna sredstva in energetika
—	Podatki o TOZD po proizvodnih programih (delež realizacije in direktnih stroškov, proizvodne površine ter razpoložljive in potrebne proizvodne kapacitete).
2.	PREDSTAVITEV PROIZVODNIH PROGRAMOV
—	Opis proizvodnih programov s potrebnimi proizvodnimi kapacitetami in materialnimi potrebami
—■ Ocena in perspektivnost proizvodnega programa s stališča DO TAM (razvoj in kooperacija)
—	Ocena kakovosti proizvodnega programa in
—	ocena nadaljnjega razvoja proizvodnega programa.
3.	PREDLOG PERSPEKTIVNEGA RAZVOJA DO AGIS
—	Ocene in predlogi po posameznih strokovnih področjih: Mehanska obdelava
Tehnologija preoblikovanja in organizacije proizvodnje Toplotna obdelava Uvajanje avtomatizacije
Organizacija priprave dela in proizvodnje na NC stroju
Tehnološka organiziranost in skladiščno transportna dejavnost
Proizvodne naprave in orodja
Priprava proizvodnje
Ocena tim zagotavljam j e kakovosti
Računalniško podprti informacijski sistem
Marketing in programska usmeritev
Položaj DO AGIS v Podravju in Sloveniji ter poslovne usmeritve
—	Rangiranje proizvodnih programov po prioriteti in perspektivnosti
—	Planiranje kadrov, investicij in informacijskega sistema
4.	OCENA RAZVOJA IN TRŽIŠČA ZA PROIZVODNE PROGRAME
—	Ocena tržnih segmentov (kupcev) in možnosti plasmana po posameznih proizvodnih programih
—	Ocena izvoznih možnosti
•—• Strategija nastopa na tržiščih in strukturne spremembe v proizvodnih programih DO AGIS od 1983 do 1990 leta
—	Področje novih oziroma modificiranih programov
5.	POGOJI ZA REALIZACIJO PROGRAMSKE USMERITVE
—	Materialna oskrba proizvodnje
—	Kadri
—	Proizvodna sredstva
—	Proizvodni prostori in prostorski razvoj DO AGIS
—	Organiziranost DO AGIS
Posamezne najinteresantnejše izvlečke iz materialov razvojno raziskovalne naloge bomo objavili v naslednjih številkah našega glasila, zato tokrat samo o perspektivnih proizvodnih programih in perspektivni organiziranosti DO AGIS.
PERSPEKTIVIOST SEDANJIH IN PODROČJA NOVIH OZ. MODIFICIRANIH PROIZVODOV DO AGIS
V celotni naši družbi je sedaj prisotna težnja po nerealnem iskanju novih programov, ki bi naj razrešili vse probleme. Vendar je to napačna usmeritev: za večino delovnih organizacij DO in tako tudi za DO AGIS lahko velja naslednja splošna tendenca in s tem tudi usmeritev:
•—- Iskati je treba nove dopolnilne programe v smeri avtomobilske operem, kjer ima DO AGIS svojo pozicijo, svoje poslovne partnerje in končno tudi svoj ugled.
—	Širiti je treba uporabnost svojih sedanjih in novih izdelkov na drugih tržnih segmentih (izven avtomobilskega programa).
—	Zadržati in širiti le tiste proizvodna programe, ki jih lahko DO AGIS tehnološko obvladuje.
Možne smeri za nove proizvodne programe:
—	področje kmetijske mehanizacije,
—	področje gozdarske mehanizacije
—	področje obdelovalne tehnologije,
—	področje naprav za ekologije.
Vsa ta področja so za DO AGIS nova in bi bilo potrebno najprej ustanoviti izjemno močno projektantsko — konstruktorsko formacijo, ki bi to področje obdelovala.
Precej bolj realne pa so za DO AGIS možnosti na področju sedanjih programov, kjer bi bilo sicer tudi potrebno močno pojačati projektantsko konstrukcijsko formacijo, da bi samostojno in suvereno obvladovali te v avtomobilsko industrijo usmerjene prograrre. DO AGIS mora ostati na področju opremljanja kamionov in av.obusov (ker ima največ možnosti za dosego uspeha). S tem, da širi paleto proizvodov, ki pa morajo biti tehnološko slični (obenem pa izpopolnjeni) sedanjim proizvodom.
Velike so tudi možnosti širjenja orodjarske dejavnosti in sicer v povezavi z delom vzdrževanja za novogradnjo opreme — predvsem pa na področju izdelave naprav in avtomatizacije — kar pa zopet zahteva močno projektantsko formacijo in zato velika vlaganja v kader.
Treba je ostati na realnih tleh:
Znanje, oprema in prostori so v DO AGIS takšni, da lahko še z dosegljivimi investicijskimi vlaganji izdeluje take proizvode, kot jih že sedaj obvladuje. Ta faza lahko traja kakšnih 5 let —■ v tem času pa je treba s skrbnim gospodarjenjem in dobro organiziranim delom ustvariti:
—	ustreznejšo organiziranost
—	kadrovsko pojačanje
—	ustreznejše prostore
—	boljšo In modernejšo opremo,
da se lahko postopoma preide na osvajanje zahtevnejših proizvodov.
Nekaj možnosti bi DO AGIS imela tudi na področjih:
—	toplotni izmenjevalci (kolektorji)
—	električno upravljanje ključavnice,
—- stroji za obdelavo lesa,
—	momentni ključi in orodja.
Zaradi robnih pogojev razvoja sedanjih proizvodnih programov kot so omejena finančna sredstva, zagotavljanje materialne oskrbe proizvodnje, kadrovske kapacitete, tržišče itd., smo se odločili za metodo rangiranja posameznih proizvodnih programov. Programe smo ocenjevali po dveh vidikih, in sicer s stališča
—	prioritete (programi, v katere je potrebno še vlagati v razdobju treh do petih let, na kar ta proizvodnja omogoča s svojo akumulacijo investicije v perspekivne programe)
in
—	perspektive (za te programe je potrebno zagotoviti v obdobju 3 do. 5 let pogoje za realizacijo v naslednjih obdobjih).
Za rangiranje smo definirali 16 kriterijev, jih razvrstili v štiri skupine (razvoj, tehnologija, vir za proizvodnjo, trženje).
Interesantnost posameznih programov opredeljujemo z grafičnim prikazom.
GRAFIČNI PRIKAZ RANGIRANJA PROIZVODNIH PROGRAMOV
PRIORITETA
PERSPEKTIVA
AVTOM. OPREMA
AVTOM. OPREMA
ZAVORE GRAU
TAHOGRAFI
ZAVORE G., GRELCI, ZAVORE H.
TAHOGRAFI
GRELCI, ZAVORE H
OPREMA MOT. KOLES
OPR. MOT. KOLES
SEDEŽI
, SEDEŽI, VZMETI, AKG
VZMETI
POSODE, GLUSNIKI
POSODE, GLUSNIKI
KOVINSKI DEU ZA GUM. IND.
v KOV. DELI ZA G. I.
Pri sedanjih proizvodnih programih pa bi se usmerili v:
—	Razvoj novih grelno-prezračevalnih naprav z ozirom na nove predpise, nove zahteve kupcev, nove tipe vozil in povezava z inozemskimi proizvajalci. Potrebni so inovacijski posegi na celoten program. Izdelava plastike za te izdelke.
—	Visokotlačni izmenjevalci toplote imajo perspektivo v uporabi za nove tržne artikle in na novih področjih. Osvajati nove tehnologije — povezava z licenčnim partnerjem in možnost recipročnih dobav.
—	Znanje pridobljeno ob sodelovanju s fa GRAU je treba še poglobiti in razvijati inženering ponudbe za to področje z vgrajevanjem svojih rešitev in samostojno razvijanje elementov.
—	Zavore hidravlične — ob še nerešenem vprašanju preselitve je potrebno posebno skrbno izbrati nadomestni program, ki mora imeti možnost razvoja.
—- KoViinski deli za gumarsko industrijo ii,n slični deli so dobrodošel dopolnilni program v času prestrukturiranja, poleg tega pa nudi taka dejavnost možnost zaposlitve prostih kapacitet in omogoča razvoj kooperantske mreže.
—	Avtomobilska oprema — postopno je treba osvojiti nekatere pomembne tehnologije, izboljšati kvaliteto Izdelkov in zadržati oz. pojačati vlogo DO AGIS na tem programu s ponudbo svojih rešitev in svojih kreacij. Tu je potrebno narediti tudi več na področju reklame in seznanjanja kupcev. Ojačati projektantsko dejavnost.
—	Pni programu opreme motornih koles je potrebno preiti iz pasivne vloge v aktivno s ponudbo rešitev in s širjenjem obsega ponudbe. Možnosti izvoza.
—	Razširiti ponudbo sedežev z uvajanjem svojih novih rešitev, kar zahteva večje razvojne napore.
—	Na področju glušnikov in posod za gorivo je treba slediti zahtevam kupcev in v času pomanjkanja dela se je možno preorientirati na izdelavo posod za energetiko. Razvijati lastne proizvode.
—	Vzmetarstvo je treba držati na sedanjem nivoju s tem, da so največje možnosti pri individualni proizvodnji, za kar pa bo potrebno ojačati kader, da bo zmogel dovolj hitro reagirati na zahtevo kupcev. Poiskati še nekaj standardnih množinskih proizvodov.
—	Mehanske naprave za kontrolo in zapis bo treba zamenjati z elektronskimi — obenem pa obstaja možnost razširitve programa na elektronske merilne števce za porabo goriva, za nadzor in podobno — kar omogoča razvoj nove komandne plošče za kamione in avtobuse. V povezavi z zunanjim partnerjem razvijati širšo paleto ponudbe.
RAZVOJ ORGANIZIRANOSTI DO AGIS
Ocena sedanje organiziranosti DO
Naloga »Razvojno — programska usmeritev DO AGIS« je bilo v začetni fazi popolnoma usmerjena v analizo proizvodnih programov in v razmišljanja v smeri razvijanja novih proizvodov in programov, pri čemer je bilo zamišljeno pridobiti takšne programe in dela, ki bi naj razrešili sedanje težave. Kaj kmalu pa je bilo ugotovljeno, da ni največji problem DO AGIS programska usmeritev, temveč je precej bolj problematična neustrezna organiziranost in pa preslab strojni park in marsikje neustrezne zgradbe z opremo.
Ugotavljamo, da bi lahko prve vidne uspehe dosegli, če bi sedanjo vse preveč heterogeno in razdrobljeno organiziranost vsaj deloma izboljšali, saj ne omogoča uspešno izvajanje proizvodnega procesa, še manj pa omogoča nujno potrebno koncentracijo in izkoriščanje umskih, proizvodnih in prostorskih kapacitet za intenziven pristop k pospešenemu izboljšanju kakovosti in obsegu proizvodnje. Ostali nujno potrebni koraki na področju investiranja v kadre, opremo, prostore in v pregrupiranje, bi morali slediti v nadaljnjih korakih-
Že pogled na razdelitev prostorov med TOZD-i in DSSS pove vse: tako razmetani oddelki, prostori in pisarne ne morejo voditi k uspehu. Če k temu dodamo še to, da Rajšpova ulica naravnost razdvaja najštevilnejši del DO AGIS in, da so na tej lokaciji še pomešani objekti »Certusa« in »Save« Kranj, pa tudi »Agrotransporta« s svojo motečo mehanizacijo v neposredni bližini upravnih in razvojnih služb DO AGIS, ne vpliva ugodno — potem je slika popolnoma jasna. Za pravilen industrijski pristop in s tem za ustrezen industrijski nivo pa so potrebni popolnoma drugačni pogoji in sicer:
—	čiste organizacijske oblike,
—	prostorska zaokroženost TOZD-ov,
—	grupiranje sorodnih tehnologij oz. sorodnih strojev in naprav,
—	jasni in nedvoumni nivoji in kompetence odločanja.
Ocena perspektivne organiziranosti
Da bi izboljšali stanje organiziranosti smo predhodno proučili vrsto možnih organizacijskih oblik perspektivne organiziranosti in za ocenitev izdelali posebno analizo. Na osnovi opredelitve perspektivnih proizvodnih programov, ocene tehnološkega — tehničnega stanja ter kadrovskih zmogljivosti smo izdelali 4 organizacijske variante in opredelili vse prednosti ter slabosti.
Po proučitvi predloženih variant, dosedanjih ugotovitev ter iz strokovnih razprav, razprave na posvetu predstavnikov DPO, samoupravnih organov, poslovodnih organov iz delovne organizacije AGIS in drugih vabljenih gostov izhaja naslednje:
Kot najustreznejša oblika izvrševanja poslovnih funkcij se predlaga druga varianta z nekaterimi spremembami.
Končni predlog te variante je:
1.	Na ravni delovne organizacije združeno izvajanje naslednjih po-solvnih funkcij:
—	strateški razvoj proizvodnih programov,
—	prodajni marketing,
—	prostorski razvoj in razvoj kapacitet,
—	študij dela in časa,
—	dolgoročno zagotavljanje dobav repromateriala in delov z organizacijo mreže kooperantov,
—	tehnična informatika in standardizacija,
—	projektiranje organizacijskih sistemov in avtomatska obdelava podatkov,
—	integralno upravljanje kakovosti,
—	varstvo pri delu,
—	kadrovsko splošne zadeve,
—	finančno-računovodske zadeve,
—	plan in analize,
—	projektiranje in izgradnja namenske delovne opreme.
2.	Na ravni posameznih TOZD se izvajajo naslednje poslovne funkcije:
—	razvoj, projektiranje in osvajanje novih proizvodov,
—	tehnološka priprava proizvodnje,
—	operativna priprava proizvodnje vključno z operativno nabavo surovin in drugega reprodukcijskega materiala,
—	evidenca porabe materiala in opravljenih delovnih ur,
—	preventivno in tekoče vzdrževanje z nabavo rezervnih delov,
—	nabava ali izdelava ter vzdrževanje specialnih orodij in priprav,
—	nabava in vzdrževanje standardnega orodja,
—	zagotavljanje energetike in vzdrževanje energetskih objektov,
—	proizvodnja v okviru dejavnosti,
—	notranji im zunanji transport.
3.	Pri predlogu odprave slabosti, ki jih kaže prvotna varianta II. smo za opredelitev makroorganizacije, oziroma samoupravne organiziranosti upoštevali še naslednje kriterije:
—	zaokrožena in specializirana tehnološka usmeritev,
—	pretežno specializirani dobavitelji surovin in drugega repromateriala,
—	lokacijska zaokroženost.
Po proučevanju in diskusijah na vseh .ravneh sta se izoblikovali dve podvarianti makro organiziranosti DDO AGIS v bližnji prihodnosti :
Podvarianta I
—	TOZD AVTOOPREMA z združenimi TOZD: TAP, VO, KO, VZD (del za ta TOZD), OR (del za ta TOZD)
-— TOZD Precizna mehanika, VZD (del za ta TOZD), OR, (del za ta TOZD)
— TOZD Vzmetarna, VZD (del za ta TOZD), OR (del za ta TOZD)
—	TOZD Servisi, VZD (del za ta TOZD), OR (del za ta TOZD)
— Delovna skupnost komerciala
— Delovna skupnost skupnih služb.
Podvarianta II
— TOZD AVTOOPREMA z združenimi TOZD: TAP, VO, KO, VZD (del za ta TOZD)
— TOZD Precizna mehanika, VZD (del za ta TOZD)
— TOZD Vzmetarna, VZD (del za ta TOZD)
— TOZD Servisi, VZD (del za ta TOZD)
— TOZD Orodjarna z novogradnjo in generalnim remontom strojev
— Delovna skupnost komerciala
— Delovna skupnost skupnih služb.
Pomembna pogoja za uspešnost ipredlagane reorgamizacije sta:
a)	Ob reorganiziranju pojačati tehnično-tehnološko sodelovanje enakoznačnih TOZD v TAM in v AGIS.
b)	Pojačati funkcijo tehničnega vodenja v organizaciji s primarnimi delokrogi:
—	izdelava programa dela in usklajevanje dela na razvoju proizvodnih programov, projektive, tehnološke priprave in operative,
—	usklajevanje zahtev za zagotavljanje kakovosti proizvodov,
— Izvajanje operativnih nalog priprave, organizacije in vodenja proizvodnje,
—	razvijanje in usmerjanje izdelave pripomočkov,
POVZETEK
Elaborat raziskovalna naloga RPU DO AGIS po mnenju sodelavcev iz AGIS-a ne izpolnjuje vseh zadolžitev, ki so definirane v pogodbi. Res je, da smo na začetku dela pričakovali, da bomo bolj konkretno lahko reševali programsko problematiko z novim programom in z ustreznim prestrukturiranjem, vendar tudi TAM — od katerega se je pričakovalo pri tem veliko — nima na razpolago in izbiro programov, ki bi jih lahko prenesel v DO AGIS.
Zato je bil dan močnejši poudarek na analizo, oceno in perspektivnost obstoječih proizvodnih programov z možnostjo širjenja na slična področja.
Nedvomno je ugotovljeno, da ima DO AGIS na sedanjem proizvodnem področju normalno perspektivo, vendar je treba te danosti optimalno izkoristiti. Tukaj pa se takoj pojavijo kot primarne notranje slabosti DO AGIS, zato je bil dan velik poudarek na oceni stanja na vseh področjih.
Ugotovljene so subjektivne in objektivne pomanjkljivosti — veliko teh pa gre na rovaš neustrezne organiziranosti, ki omogoča odstopanja od zamišljenih rešitev proizvodnih problemov.
RRU DO AGIS daje popolnoma konkretne rešitve organizacijskih problemov, sistematično obdela proizvodne programe ob upoštevanju vseh izvirov, sistemizira proizvodne TOZD, prikazuje investicijsko, kadrovsko in ekonomsko problematiko:
—	izoblikovan je pregled čez vse programe v celotni DO tako, da je možno z argumenti podpreti določene odločitve,
—	podana je oblika in načini zbiranja podatkov, ki služijo za nadaljnjo uporabo — treba bo le ažurno (mesečno, polletno, letno) take podatke dopolnjevati, da bodo vedno služili službam DO AGIS za redno uporabo.
—	ugotovljeno je, da je DO AGIS ob določenem kvalitetnem dvigu sposobna imeti vodilno vlogo na kovinsko-predelovalnem področju v ptujski regiji,
— TAM je skozi RPU bolje začutil utrip DO AGIS in možnosti, ki so dane — pri čemer je zagotovljeno (in obljubleno) sodelovanje TAM-a v času prestrukturiranja DO AGIS,
—	opremo bo treba obnavljati — pa ne le z nabavo nove, temveč tudi s posodabljanjem obstoječe — za kar pa je treba ojačati novogradnjo opreme,
— AGIS ima dobro perspektivo ob pogojih:
a)	da izboljša tehnično reševanje problemov,
b)	da uspešno reši kadrovska vprašanja,
c)	da smotrno reši organizacijske dileme — saj je nujno treba preiti od sedanje organiziranosti na tehnološko organiziranost.
—	nujno je čimprej preiti v aktivno vlogo kreatorjev proizvodov in sicer na bazi »inženeringa proizvodov« — kar pa zahteva ustrezno vlaganje v razvojne kapacitete (oprema in kader).
Priročnik za projektiranje in konstruiranje vzmeti
Velika pripadnost poklicu pogojevala ustvaritev strokovnega priročnika
Kot nam je znano, ste v letošnjem letu izdali priročnik za projektiranje in konstruiranje vzmeti. Prosim, povejte nam, kaj predstavlja to delo?
Ta priročnik predstavlja po eni strani prikaz proizvodnega programa vzmeti v maši delovni organizaciji, po drugi strani pa teoretične modele za izračun in konstrukcijo vzmeti.
Povejte nam, kako in koliko časa je nastajal ta priročnik?
O kakšnem začetku nastajanja je nemogoče govoriti. Pri takšnem delu ne moreš začeti v nekem trenutku. Ideje in znanje se počasi akumulirajo. Prepletajo se teoretično in praktično znanje, ter vzorčenje in preizkusi. Pri takem delu ne sme biti površnosti. Oblikovanje posameznih modelov mora teči po določenem redu. V začetku bliže teoriji, nato pa počasi k praktičnim rešitvam. Vendar lahko praktične rešitve in testiranja ovržejo teoretične modele in postopek se ponovi. Kot vidite sami mislim, da je najprimernejši odgovor, da sem to delo pripravljal nekaj let.
Komu je namenjen priročnik?
Namenjen je mašim kupcem, vendar ne le njim. Vse tehnične službe v naši delovni organizaciji so sprejele po nekaj izvodov, prav tako pa srednješolski center Ptuj, Visoka tehniška šola v Mariboru in Študijska knjižnica v Ptuju.
Neglede na to, da je priročnik strogo strokovno delo, vas prosim, da nam na kratko, v preprostih besedah podate njegovo vsebino?
Najprej so predstavljeni vzmetni materiali in njih vzdržljivosti. Prikazane so tabele materialov in priporočilo za njihovo uporabo. Nato sledijo vzmeti po oblikah in namenu uporabe z modeli izračuna ter tolerancami izdelave vzmeti. Na koncu pa so podani izračuni za vzmeti pri težjih pogojih uporabe.
Če lahko ocenite sami, ali ima to delo predvsem teoretično ali praktično uporabo?
Poudarjam, da izključno praktično. V njem so prikazane le vzmeti iz naših proizvodnih programov. Za vsako teoretično obdelano vzmet je izračunan tudi paktični primer izračuna vzmeti.
Kakšno vrednost pa ima izdaja tega priročnika za vaš TOZD?
Osnovni namen je v tem, da sem standardiziral pri nas uporabne materiale za vzmeti iz vidika mehanskih lastnosti in uporabe za posamezne namene. Nadalje sem prikazal postopke konstruiranja vzmeti po posameznih programih. Tako ima naš kupec na uvid celovitost proizvodnega programa vzmeti. Tako sem želel zmanjšati nesporazume, kateri sledijo iz različno izdelane tehnične dokumentacije in skrajšati s tem roke dobav.
Po drugi strani pa je priročnik primerna strokovna predstavitev lastnega tehničnega razvoja.
Ali ste priročnik predstavili v naši delovni organizaciji strokovnim delavcem?
V mesecu juniju sem predstavil priročnik našim strokovnim delavcem. Odziv ob predstavitvi je bil zelo ugoden.
Preko dnevnega časopisa smo bili seznanjeni, da je bil v dneh 24. in 25. 9. organiziran seminar »Konstruiranje in vgradnja vzmeti« v Škofji Loki. Kot vemo, ste bili v soorganizator tega seminarja. Kaj nam o njem lahko poveste?
Seminar je bij prvi te vrste pri nas. Trajal je dva dni. Njegov namen je bil podati konstrukter-jem in projektantom, ki se srečujejo s problematiko vzmeti potrebne podatke za njihovo delo. Tukaj je bila velika priložnost izkoristiti seminar za lastno predstavitev našega proizvodnega programa.
Zaradi neposrednega dela z udeleženci pri reševanju praktičnih primerov je biil seminar številčno omejen, zato bo seminar ponovljen v mesecu decembru tega leta in mesecu marcu naslednjega leta. Za seminar je namreč veliko zanimanje in Zavod za tehnično izobraževanje Ljubljana je pripravljen organi-zarati še dva osnovna seminarja
in v nadaljevanju tudi dopolnilni seminar iz problematike konstruiranja in vgradnje vzmeti.
Ali ste na seminarju predavali tudi vi?
Da, osnovna predavanja in diskusijo ter reševanje praktičnih primerov sem vodil jaz.
Poudarili ste, da je bil ta seminar prvi te vrste pri nas. Kako so pa do sedaj konstrukterji dobivali potrebno teoretično znanje za definiranje vzmeti?
Redno preko študija na fakultetah in srednjih šolah, delno pa preko proizvajalcev vzmeti. Sami (Nadaljevanje na 5. strani)
Letošnje leto so delavci na področju vzmetarstva bogatejši za priročnik, projektiranje in konstruiranje vzmeti avtorja tov. Janeza Pičerka, vodja TOZD Vzmetarna.
Ker je bila problematika projektiranja vzmeti doslej pri nas zelo slabo obdelana, je ta priročnik še toliko bolj dragocen. Menim, da je prav, da predstavimo avtorja in kako mu je poleg obilice dela v TOZD in drugih obveznostih uspelo ustvarita tako obsežno strokovno delo.
Janez Ričerko se je zaposlil v našem podjetju kot ključavničar. Po treh letih delovnih izkušenj se je leta 1961 zaposlil na delovnem mestu tehnologa vzmeti.
Na srednji tehniški šoli v Mariboru je leta 1963 diplomiral ob delu in opravljal dela vodje tehnične priprave dela v Strojnih delavnicah. Za strojnega inženirja je na VTŠ v Mariboru diplomiral leta 1971 in opravljal dela vodje razvoja v takratni Sigmi.
Po združitvi v DO Agis je opravljal dela vodje službe — PIT.
V začetku leta 1980 je diplomiral za organizatorja dela v Mariboru.
Od leta 1981 pa je zaposlen kat vodja TOZD Vzmetarna, kar uspešno opravlja še danes.
Ob vsem študiju ter odgovornih nalogah v DO pa je in še opravlja ve. družbenih funkcij. Naštel jih bom le nekaj:
—	Predsednik projektnega sveta za prestruktuiranje kovinsko predelovalne industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije v letih 1979—1982.
—	Predsednik skupščine raziskovalne skupnosti občine Ptuj v letih 1982—1984,
—	Član sveta za znanost pri medobčinski gospodarski zbornici v Mariboru,
—	Sodelavec VTŠ v Mariboru,
—	Sodelavec Zavoda za tehnično izobraževanje v Ljubljani, in še bi lahko našteval.
Nobenega dvoma ni, da je dan tov. Pičerka mnogokrat prekratek, da je bilo treba delati tudi ponoči, ob sobotah in nedeljah. Toda, če je kdo svojemu poklicu tako predan kot Janez, mu nobena žrtev ni pretežka.
------tlačna vzmet
------- natezna vzmet
"Risba 33 ; Prikaz sodcaste Vzmeti o) tlačne ) b-J n»l<
Komunisti DO Agis ocenili svoje delo v sklopu razprav o predlogih sklepov po 13. seji CK ZKJ
V	mesecu oktobru so potekale v naši DO seje OO Z K, na katerih so komunisti ocenili stanje v svojih okoljih in razpravljali o predlogu sklepov 13. seje centralnega komiteja ZK Jugoslavije. Ob tem so izoblikovali stališča in predloge, kako odpraviti pomanjkljivosti na vseh področjih življenja in dela in predvsem, kako u red ti vrste zveze komunistov, da bodo le-ti resnični nosilci nadaljnjega razvoja naše socialistične družbe.
V	tem sestavku povzemamo ugotovitve iz razprav:
V	večini osnovnih organizacij je ugotovljeno, da članstvo s svojim delom ni zadovoljno, da so osnovne organizacije akcijsko prešibke, organizacijsko premalo povezane, v svoji delovni sredini se ne čuti kot avantgardna sila delavskega razreda.
V	razpravah so biti v glavnem nakazani tile problem-i:
—	V programih osnovnih organizacij morajo biti vključeni najbolj pereči problemi.
—	V ZK naj bodo Je ti, ki so za to sposobni, idejno zreli in čutijo pripadnost 'k tej organizaciji.
(Nadaljevanje s 4. strani) smo izvajali kratke nekajurne seminarje pri naših velikih kupcih. Prav specializiranega seminarja pa do sedaj pri nas ni bilo.
Tov. Pičerko, kot vemo, vam vzmeti dosti pomenijo. Pridobili ste si mnogo teoretičnih in praktičnih izkušenj. Kako prenašate to znanje na svoje sodelavce?
Vzmeti mi iz dveh vidikov dosti pomenijo. Prvič zato, ker sem odgovoren za proizvodnjo vzmeti v naši DO kot vodja TOZD Vzme-tarne. Drugič zato, ker sem se s problematiko (nejasnosti pri vzmeteh dobesed.no »zastrupil«. Prav
Ali ste v tem priročniku podali vse, kar smatrate, da je potrebno vedeti o vzmeteh?
Ne, še zdaleč ne. Prvič manjka repetitorij teorije vzmeti, kjer bi strokovnjak, ki se ukvarja s problematiko vzmeti, lahko našel potrebne teoretične podatke iz celovitosti tega področja. Nadalje manjka teorija nihanja vzmeti in vzmetnih elementov. V planu naše TOZD pa imamo raziskovalno nalogo pristopa k raziskavi dinamično obremenjenih vzmeti. Kot zaključek vseh zgoraj omenjenih del pa bi sledila še raziskovalna naloga, ki bi obravnavala defektologijo vzmeti.
Tov. Pičerko je vedno tam kjer nastopajo problemi. Obhod proizvodnje in razgovor z delavci so sestavni del njegovega delovnika
zadovoljen sem, ko se nam pojavi kakšen novi, dosedaj še nerešen problem iz področja vzmeti ali vzmetnih elementov.
Na svoje sodelavce prenesem vse, kar sam vem. To sledi tudi iz tega, ker sem priročnik izdal tako, da ga lahko vsakdo, ki ga to zanima, preštudira in dela po njem.
Kot zadnje vprašanje pa je: kdaj delate na področju raziskave vzmeti?
Vedno le v prostem času, ob nedeljah, praznikih, ob večerih, ter med dopustom.
Tovarišu Ričerku ob izdaji priročnika iskreno čestitamo I
M
—	Zahtev v stalni dvig produktivnosti, možnosti za nabavo novih produktivnejših strojev pa ni.
—	člani so nezadovoljni oziroma izgubljajo voljo do dela v DO predvsem, ko ugotavljajo, da nekateri funkcionarji dobivajo neopravičeno visoke nagrade oziroma se zavzemajo za določena pravilna stališča, sami pa iščejo neopravičeno olajšave.
—- Članstvo se mora zavzemati, da bo DO nastopala kot enovita celota, ne pa, kako bomo čim bolj lagodno živeli na račun druge TOZD.
—■ Osnovne organizacije se morajo zavzemati predvsem za nerešene probleme, ki so ključnega pomena za delovne ljudi (nagrajevanje po delu, varčevanje z energijo, zmanjšanje izmeta in dodatnega dela zaradi slabe kvalitete, zmanjšanje režije in administracije, izboljšanje tehnološke in delovne discipline, itd.).
—	Zakaj se odvajajo dajatve od solidarnostnih dni? Sredstva naj
—- Delegatski sistem nima pravega odmeva, ker ne spremlja potreb in želja delavcev.
bi se odvajala bruto kot solidarnost.
Iz teh in podobnih razprav po osnovnih organizacijah predlagamo naslednje zaključke :
1.	Podpiramo predloge sklepov 13. seje CK ZKJ o uresničevanju vodilne vloge ZKJ, h krepitvi njene idejne akcijske enotnosti.
2.	V programih dela v osnovnih organizacijah smo oziroma bomo začrtali dosledno izvajanje in aktivnost v smeri predlogov sklepov, kakor tudi odgovornost vsakega posameznika v OO ZKS.
3.	Sprotno spremljanje gospodarske situacije v TOZD in DO. Aktivno vključevanje v programe mora biti stalna naloga vseh DPO, ne pa samo stihijsko pregledovanje zaključnih računov in programov ob koncu leta.
4.	V razvojnem programu TOZD, DO, kakor tudi pni delu samoupravnih organov in DPO, moramo sprotno analizirati naš način dela. Gospodarske stabilizacije ne smemo ločevati od idejne bitke, ki se vrši z dejansko krepitvijo in razvojem samoupravljanja.
5.	Delo mora biti tehnološko dovolj dobro definirano, saj se z nedelom povečuje nedisciplina. Od izvajalcev del se zahteva tudi tehnološka disciplina.
6.	Za delo in ugled ZK je zelo pomembno delovanje članov ZK, ki zasedajo vodilne funkcije v naši družbi. Dosledno je potrebno spoštovati statut ZKJ od najviišjih pa do zadnjega člana v OO ZKJ. Proti nepravilnostim moramo dejansko ukrepati, ne pa samo govoriti, da posamezniki delajo napake.
Poenotiti delovanje OOZK v DO
Aktivnosti SAK ZK DO Agis
Stalna akcijska konferenca ZK DO je bila ustanovljena oktobra leta 1983, z namenom, da je omogočeno vsklajeno in enotno delovanje OO ZKS v DO o najmočnejših skupnih problemih delovne organizacije.
Ker je glavno delo SAK koordinacija, sloni glavni del delovanja na predsedstvu, ki poskuša usmerjati delo OO ZK v enotni smeri. Kljub pogostim sejam predsedstva, kjer se dajajo usmeritve in delovni impulzi za aktivnost osnovnih organizacij, je opaziti neaktivnost posameznih osnovnih organizacij, še posebaj pa delo članov ZK, s katerim ne moremo biti zadovoljni. Vse preveč članstva lagodno spremlja gospodarski položaj DO, kakor tudi aktivnost in vlogo OO ZK. S tem se je avtomatično pokazala nemoč osnovnih organizacij, njen vpliv in pomen sta ostala le formalnost.
Naloge SAK so v glavnem enake vsem v OO z razliko, da poskušamo poenotiti morebitna razhajanja med posameznimi OO. Tako smo zraven stalnih nalog, kot so: izvedba programsko volilnih konferenc, spremljanje letnih zaključnih računov, letni
programi, periodični obračuni, spremljanje politično varnostne ocene, itd.
SAK je na svojih sejah obravnaval sledečo problematiko:
— Pregled statutarnih sklepov, za katere je na podlagi zahteve samoupravne delavske kontrole DO pravna služba ugotovila, da niso sprejeti v skladu z našimi samoupravnimi akti.
SAK je podprl predlog samoupravne delavske kontrole DO, vendar so se sklepi lahko še koristili do sprejetja SaS, to je do 20. 12. 1983.
— Priprave na referendum o SaS o združitvi v DO AGIS.
SAK je dal podporo SaS in zaustavil aktivnosti ob izvedbi referenduma.
— Priprave na programsko volilno konferenco OK ZKS.
V pripravah na programsko volilno konferenco OK ZKS Ptuj smo vodili široko razpravo, prav tako pa je vsaka OO pripravila razpravo o posameznih problematikah, ki so se pojavile v OO TOZD oziroma DSSS.
— Trenutna situacija obstoječih proizvodnih sredstev, možnosti zamenjave le-teh oziroma na-(Nadaljevanle na 6. strani)
Izbrali smo najboljše delavce TOZD in DSSS
Boljši delovni pogoji - več boljšega dela
Jože Štraus se je rodil 1949. leta. Že leta 1963 se je pričel učit orodjarskega poklica v naši DO, kot kalilec pa je začel delati 1973. leta.
— Kako ocenjuješ akcijo izbire najboljšega delavca TOZD?
»Menim, da je akcija dobro zastavljena in da poteka po dogovorjenih kriterijih. Za naš TOZD lahko to zagotovo trdim.«
— Ti pomeni plaketa najboljši delavec tudi stimulacijo za dosego še boljših delovnih rezultatov?
»Zame je to veliko priznanje, ki je obenem tudi prvo in edino priznanje, ki sem ga doslej prejel za delo. Stimulacija za boljše delo to najbrž ni, ker več in boljše v naši kalilnici delati niti ne moremo.«
— Opravljaš poklic kalilca, ki je vse prej kot lahak. Ti je bilo že kdaj žal, da opravljaš to delo?
»Ne, žal mi še ni bilo nikoli, pa čeprav je naše delo resnično težko..«
— Kaj je največja težava tvojega dela?
»Izjemno težki delovni pogoji, lahko bi rekli celo neznosni. Poleti vlada v kalilnici izredna vročina. Prostor je zelo majhen, kar pa je najglavnejše, je nefunkcionalna in slaba opremljenost kalilnice.«
— Pri vašem delu bi najbrž nujno potrebovali razne priprave —- dvigala, ki bi vam pomagale premagovati težave?
»Res je, da pri nas opravimo veliko dela ročno in bi nujno potrebovali priprave in razne pripomočke za lažje delo. Predvsem pa bi potrebovali večji, svetlejši in zrafnejši prostor.«
— In kje iskati rešitev iz tega?
»Rešitev je le v novi kalilnici.«
— Se strinjaš z mojo ugotovitvijo, da najbrž potem še dolgo ne boste delali v boljših pogo-jih?
»Žal je tvoja ugotovitev točna.«
(Nadaljevanje s 5. strani)
bave novih, in možnosti oziroma potrebe po spremembi tehnologije.
Predložitev dolgoročnega programa DO AGIS; potrebno pripraviti strokovno korekten srednjeročni plan razvoja, ki mora jasno definirati potrebna vlaganja za razvoj Agisa.
— Razprava o predlogu sklepov CK ZKJ o uresničevanju vodilne vloge ZKJ ter krepitvi njene idejne in akcijske enotnosti.
V	okviru razprave smo v osnovnih organizacijah pregledali delo !e-teh, kakor tudi delo posameznih članov 00. Razprava teče tudi o vlogi ZK in ostalih DPO v DO, kakor tudi vloga samoupravnih in vodstvenih organov.
V	mesecu novembru bo programsko volilna konferenca SAK DO Agis.
Predsednik SAK ZK Marko Potočnik
— Kako ocenjuješ delo samoupravnih organov in DPO?
»Mislim, da delajo dobro. Res pa je, da se nekateri premalo aktivno vključujejo v delo samoupravnih organov in DPO, v katere so bili izvoljeni. Kot drugod, pa se tudi pri nas spopadamo s problemom sklepčnosti.«
— Kaj misliš o disciplini v vaši TOZD?
»Disciplina, ja, to je zelo težko vprašanje, na katerega je še mnogo težje odgovoriti. Menim pa, da se v Agisu ne moremo preveč hvaliti s tem.«
— In kaj je tisto v naši DO, kar pogojuje tako slabo disciplino?
»Najprej lokacijska razdrobljenost DO, ki daje ljudem možnost izkoriščanja tega za odhod v bližnje pa tudi bolj oddaljene gostinske lokale.«
— Kako ocenjuješ organizacijo dela v vaši TOZD, je ta takšna, da daje optimalne rezultate?
»Ja, je.«
Jože Štraus
— Je v vaši TOZD kaj tako dobrega, da ne bi moglo biti boljše?
»Ne, ni. Prepričan sem, da nobena stvar ni tako dobra, da ne bi mogla biti še boljša.«
— In za konec še tvoje želje.
»Moja velika želja je, da bi se nam v kalilnici izboljšali pogoji dela. Sanje pa, da bi dobili novo kalilnico, ki bi nam omogočala lažje in boljše delo.
NOVO VODSTVO SAK ZK
Stalna akcijska konferenca ZK v DO bo po enem letu uspešnega delovanja dobila novo vodstvo, in sicer bo od 15. novembra 1984 predsednik Branko Joba, vodja plansko-analitske službe, njegov namestnik Ra tov. Anton Horvat iz TOZD Precizna mehanika. Mandat vodstva SAK tiaja eno leto.
Z gotovostjo lahko trdim, da je sedanje vodstvo SAK v celoti opravilo svojo nalogo. Prepričan sem, da bomo po poteku mandata lahko enako ugotovili tudi za novo vodstvo.	M
Človeka, ki je delal v naši delovni organizaciji več kot tri desetletja, najbrž ni treba posebej predstavljati. Kajti nobenega dvoma ni, da ga pozna vsak član kolektiva. Še bolj pa zato, ker je narava Rudija BERA takšna, da mu je v življenju ustvarila širok krog prijateljev.
Rudi se je rodil 1926. leta v Rogoznici pri Ptuju kot majstarej-ši sin sedemčlanske delavske družine. Po končani osnovni šoli se je zaposlil pri avtoprevozniku v Ptuju. Po vojni vihri, ko se je leta 1945 vrnil iz ujetništva, se je zaposlil pri LIP Maribor — Žaga Ptuj.
— Kdaj ste se zaposlili v našem podjetju?
»V novo ustanovljeni galvaniki pri industriji kovinskih in lesnih izdelkov Ptuj sem se zaposlil leta 1957. Lokacija takratne galvani-ke je bila zdajšnja komerciala. Zaposlenih nas je bilo okrog 30 delavcev. 1959. leta smo se združili s Tovarno avtoopreme.
Rudi Ber
Vsa ta leta sem opravljal dela izmenovodje, kar opravljam še danes. (Sedaj, ko to berete, je sicer Rudi že upokojen.)
— Glede na to, da ste praktično tik pred upokojitvijo, kaj menite o izbiri najboljšega delavca TOZD?
»Ideja je dobra. V TOZD TAP pa je problem v tem, ker je med 600 zaposlenimi težko izbrati enega, ki je resnično najboljši. Mislim, da bi v TOZD z velikim številom zaposlenih morali izbirati več kandidatov za plaketo »najboljši delavec TOZD«. Prepričan sem, da bi se delavci mnogo bolj zalagali, če bi izbirali najboljše delavce po oddelkih.«
— Veliko govorimo o nagrajevanju po delu, ki bi imelo za posledico večjo produktivnost in boljšo kvaliteto dela. Kaj menite o tem?
»Nagrajevanje po delu je teorija, ki je ne bomo zlepa spravili v življenje. V Agisu, pa najbrž tudi drugod, dajemo preveč poudarka režijcem, pozabljamo pa na delavce, ki delajo po normi.«
— Kaj pa delovni pogoji v galvaniki?
»Delovni pogoji v dalvaniki so izjemno slabi. Zrak je poln strupenih hlapov. Ventilatorji povzročajo grozen hrup. Poleti je prevroče, pozimi je prehladno, ker ni nobenega ogrevanja. Čeprav odhajam, želim, da bi končno zgradili novo galvaniko z modernejšo tehnologijo. Le tako je možno pričakovati boljše pogoje dela, ki so sedaj resnično nevzdržni.«
— Kaj bi lahko rekli o disciplini v vaši TOZD in DO?
»Delovna in tudi splošno disciplina je na zelo nizkem nivoju. Nikjer ni čutiti odgovornosti.«
— Kako ocenjujete organizacijo dela v vaši TOZD?
»Organizacija dela je še kar zadovoljiva .Prej smo sicer uvedli organizacijo po opti,planu. Sedaj smo to organizacijo spremenili po Smeltu. Slednje menim, da ne bo tako uspešno.«
Milan Kristovič
— Mi na koncu najinega razgovora lahko zaupate še vaše želje?
»Moja želja je, da bi se delavcem izboljšali pogoji dela, da ne bi manjkalo repromateriala. Da bi vse naročeno blago hitro nabavili ter hitro in dobro prodali.«
Milan Kristovič se je rodil leta 1951 v Pacinju pri Ptuju. Ker so bile možnosti za uk v Ptuju zelo omejene je tudi njega primoralo, da se je odločil za obiskovanje Železniške industrijske šole v Mariboru. Izučil se je zapoklic ključavničarja. Toda na veliko razočaranje tudi službe v Ptuju ni mogel dobiti. Prva možnost se mu je pokazala v Klemosu Lenart v Slovenskih goricah. Šest mesecev se je dvakrat dnevno vozil s kolesom več kot dvajset kilometrov, in to v lepem in grdem vremenu. V Agisu se je zaposlil 1971. leta v TOZD Vzdrževanje, kjer dela kot ključavničar še danes.
— Milan, si zadovoljen s poklicem?
»Že kot mladega fanta me je
(Nadaljevanje na 7. strani)
Naše parkiranje
Ko iščemo prostor za svoj avto, pozabljamo na druge
Prehajamo oziroma smo praktično že prešli v čas, ko je potrebno izkoristiti smotrno vsak prostor, ki je primeren za parkiranje. Kajti sedaj niso več časi, ko smo občudovali vsak avtomobil, ki je pripeljal mimo nas ali smo si ga lahko parkiranega dodobra nagledali in se naužili »čuda« tehnike. Čas je prinesel s seboj tudi določene težave, saj je sedaj te pločevinaste navlake veliko preveč za neko povprečno ravnanje, ki pa ne bi povzročalo težav. S takimi problemi se velikokrat srečujemo tudi na parkiriščih, na katerih mi puščamo svoja vozila v času, ko smo na delovnem mestu. Vsakdo od nas bi se najraje pripeljal s svojim ljubljenim vozilom prav do delovne-
Očiten primer malomarnega parkiranja
ga mesta, da bi ga tudi varoval med delom in se po delu čim-prej sedel nanj oziroma vanj ter odpeljal proti domu. Žal pa to vedno ne gre in ne more iti tako. Parkirni prostori v neposred-
(Nadaljevanje s 6. strani) navduševal poklic mehanika. Ker pa mi to ni uspelo, sem kot ključavničar tudi zadovoljen. Saj imajo ti poklici veliko skupnega. Povsod je pač treba delati.
— Z delom si zadovoljen, kaj pa z osebnim dohodkom?
»Eno od velikih nerešenih vprašanj v naši DO je prav nagrajevanje po delu. Če bi pri nas znali nagrajevati dobra dela, bi bil učinek najbrž veliko boljši. Čeprav rešitev tega vprašanja ni lahka, se ga bomo v Agisu morali lotiti. Stihijsko reševanje in brezglavo »navijanje« OD, kakor komu to pač uspeva, nikamor ne vodi. Najmanj pa k trdnosti in napredku DO.«
— Kaj meniš o organizaciji dela v vaši TOZD.
»O tem je bilo že veliko napisanega, pa tudi rečenega, in prepričan sem, da bo veliko še moralo biti.«
ni bližini okrog naše delovne organizacije so omejeni, zato bomo morali vedno ob parkiranju misliti, da bo omogočeno parkiranje tudi za druga vozila in se ne obnašati tako, da vidimo samo sebe, da je naše prevozno sredstvo parkirano, za druge, kako bodo parkirali, pa nam nič ni mar.
Mi parkiramo naša vozila praviloma na treh lokacijah. Glede parkirnega prostora in tako tudi možnosti parkiranja do sedaj in še nekaj časa ni in ne bo problemov na lokaciji naše delovne organizacije na Forminu in v Mlinski ulici. Tu je, glede na število delavcev, sorazmerno veliki parkirni prostor. Glede parkiranja, predvsem osebnih avtomobi-
lov, pa se večkrat poraja problem na lokaciji Rajšpove ulice. Tu dejansko mislim na lokacijo Rajšpove ulice in ne na tisti del lokacije delovne organizacije, ki j eob Ormoški cesti. Na lokaciji
— Kaj pa pogoji dela v vaši TOZD?
».Vzdrževalci’ imamo izjemno slabe delovne pogoje. Ne le umazanija, tudi vreme nam teži naše delo, saj moramo nenehno čez dvorišče ne glede kakšno je vreme zunaj.«
— Kako pa ocenjuješ disciplino v vaši TOZD?
»Disciplina je na nizkem nivoju. Temu je najbrž .kriva' lokacijska razdrobljenost naše DO.«
— Kako ocenjuješ akcijo »najboljši delavec TOZD«?
»Akcija je dobro zastavljena. Menim pa, da bi bil rezultat akcije še boljši, če bi ocenjevali delo delavca dalj časa nazaj in ne eno leto.
Plaketa je vspodbudna za večje prizadevanje pri delu.«
— Kakšne so tvoje želje ob koncu najinega razgovora?
»Moja velika želja je, da bi naš boj za lepši jutri obrodil tudi sadove.«	M.
Rajšpove ulice se poslužujemo parkiranja na parkirnem prostoru ob glavnem vhodu v delovno organizacijo, na parkirnem prostoru pri novem skladišču gotovih izdelkov, parkiramo pa tudi vzdolž skoraj celotne Rajšpove ulice, Vegove ceste, Kogerjeve poti, in sicer na delu, ki vodi proti sejmišču in tudi na delu ceste za starim delom servisa motornih vozil do Nove ceste. Na tej lokaciji je parkiranih največ naših vozil. Večkrat se zgodi, da tisti, ki prispejo ob določenih dnevih kasneje na delo ali pa imajo pri nas kak opravek, da morajo iskati parkirni prostor.
Kot je že navedeno v uvodu tega sestavka, na kultura parkiranja še ni na zavidljivem nivoju, saj nam je glavno, da najdemo mesto za svoje vozilo, za tiste, ki bi želeli parkirati za nami, pa se kaj malo brigamo, sami pa smo kritizerji, če hitro ne najdemo parkirnega prostora in vidimo, da so vozila nesmotrno parkirana. Dejstvo je, da noben od navedenih parkirnih prostorov ni urejen tako, da bi imel asfaltirano površino, na kateri bi tudi bili vrisani parkirni prostori za vozila. V tem primeru bi lahko parkirali -na bilo katero vrisano površino lin se pri tem ne bi zgubilo prostora. Pri nas pa se dogaja to, da vsakdo parkira vozilo tam, kjer mu je najbolj »pri roki« iln vozil ne parkiramo po nekem vsrtnem redu. Zato se dogaja, da je največkrat med vozili veliko več prostora, kot ga je potrebno za normalno vstopanje oz. izstopanje, malo premalo prostora pa je, da bi kdo vmes parki-iral. Mnogokrat, povdarjam mnogokrat pa se tudi zgodi, da so parkirana vozila tako, da tudi porabijo veliko preveč prostora, saj je eno parkirano pod enim kotom, vozilo poleg pa je parkirano čisto pod drugim kotom, gledano na vozišče. Mnogo jeze im kletvic pa je bilo tudi že izrečenih na račun zaparkiranja vozil, ko so bila vozila puščena tako, da drugi niso mogli z mesta, kjer so pustili svoje vozilo. Dogajalo pa se je tudi, da so bila vozila^parkirana tako, da ni bilo mogoče zapeljati vozila na parkirni prostor. Kultura parkiranja zahteva od vseh nas tako parkiranje, da drugi zaradi našega parkiranja ne smejo biti ovirani. Samo tako lahko pričakujemo od drugih, da sami ne bomo do-
živeli neprijetnosti na parkirnih prostorih.
Zelo veliko dejanj in besed je bilo do sedaj potrebnih tudi na račun parkiranja na nedovoljenih mestih. So pač mesta, na katerih iz raznih razlogov parkiranja ne sme biti, saj parkiranje ovir anormalni promet, ovira dostop ali je mesto pomembno iz požarnovarnostnega vidika. Človek dobi občutek, da nekateri naši delavci ne znajo brati oziroma me poznajo prometnih znakov, saj če bi znali brati in poznali prometne znake, na prepovedanih mestih ne bi parkirali in jih me bi bilo potrebno posebej opozarjati s pismenimi opozorili oziroma zatikati listkov na vetrobranske šipe. Slednje posebej velja za našega delavca, lastnika osebnega avtomobila registrske številke MB 188-971, forda rdeče barve. Zanj, ki parkira svoje vozilo na požarni poti, ob posebnem napisu na vratih, ne bo pomagalo nič drugega kot, da bo treba aktivirati požarnovarnostnega občinskega inšpektorja, ki bo prinesel rešitev v smislu denarne kazni.
Velikokrat se nekateri naši delavci poslužujejo za parkiranje svojih vozil tudi prostora, ki je namenjen za parkiranje vozil naših gostov, in ima posebno označbo za tako parkiranje ter so nastavljeni stožci z verigami. To vse seveda za nas ni dovolj, velikokrat pa tudi poleg že navedenega ni dovolj tudi opozorilo varnostnika, da tu mi prostor za parkiranje. Seveda se najdejo različni izgovori, samo, da se najde opravičilo in da bi vozilo smelo biti tudi naprej tam parkirano. Taki vozniki so se pripravljeni tudi prepirati in žaliti.
Kolesarji, ki puščajo svoja kolesa v kolesarnici pri skladišču gotovih izdelkov, so večkrat pre-penečeni, saj se dogodi, da je zaparkiran dovoz iz Rajšpove ulice, in se do kolesarnice ni mogoče normalno pripeljati. Na tem mestu je namreč »najlepši prostor za parkiranje avtomobila«. Zaradi nemotenega dovoza bomo izgleda primorani podvzeti ukrepe in zabetonirati ob tej poti betonske stebre.
Namen tega članka je, da se vsak pri sebi vpraša, kakšno nepravilnost si lahko očita sebi glede parkiranja s ciljem da se takšne nepravilnosti več ne bi dogajale.
Ljubitelji rekreacije
Z redno tedensko rekreacijo v zimskem času bomo pričeM v nedeljo, dne 11. 11. 1984 ob 8. uri lin bh ob nedeljah ob istem času, če bo športna dvorana prosta.
Udeležite se v čim večjem številu!
»Vroča« tema
Ogrevanje v DO
Zima je pred vrati, vreme postaja vse hladnejše in ker navsezadnje polovico (!) svojega življenja preživimo v službi, ni odveč vprašanje kako se bomo greli v zimski sezoni oziroma v kakšnih delovnih pogojih bomo delali. Da bi nekoliko osvetlili to vprašanje povezano z najrazličnejšimi problemi, sem se pogovarjal z Janezom Verličem, ki je pri nas v Agisu odgovoren za sistem ogrevanja.
— Janez, nam lahko v nekaj besedah opišeš sistem ogrevanja v AGIS-u?
— Težko je govoriti o sistemu, saj enotnega sistema sploh ni, vse se prepleta, ni generalne rešitve za vse . . . Naša DO je nastala z združitvijo SIGME in TAP-a in vsaka od teh dveh DO je imela svoj sistem ogrevanja, kot ga ima še zdaj. Če pogledamo današnje stanje vidimo, da imamo kurilnice na štirih lokacijah (Rajšpova 16 in 12, Breg im Formin) od katerih vsaka uporablja drugo vrsto goriva: mazut, premog, kurilno olje, pa še paro kupujemo od TOZD GUMARNA.
— Ali so predvidene kakšne izboljšave tega sistema?
So, in sicer v projektni nalogi o racionalni rabi energije v DO, ki je bila izdelana v lanskem letu. Predvidene so nekatere rešitve, s ciljem, da se čimbolj poveča izkoristek toplotne energije. Gre za sanacijo strojnega dela instalacij, ki se je že pričela: prehajamo namreč na avtomatsko regulacijo tople in hladne vode na povratku, ki omogoča, da grejemo samo željeni del omrežja in ne celotne mreže — recimo v II. in III. izmeni . . . Večji izkoristek toplotne energije lahko dosežemo tudi z boljšo izolacijo proizvodnih hal. Izolacije stropov bi namreč prinesle kar 10 % prihranka. Nadalje so tukaj mišljene še izolacije velikih vhodnih vrat z zračno zaveso, itd.
— Janez, vse, ki nas rado zebe najbolj zanima kdaj se bo pričela kurilna sezona oziroma kdaj se ponavadi prične?
—- Kurilna sezona se praviloma začne po 15. oktobru, pod pogojem, da je tri dni zaporedoma zvečer ob 21. urni temperatura pod 12° C. Moram pa povedati še to, da takrat, ko bo jutranja temperatura ob 6. uri nad 12° C, ne bomo ogrevali.
— Nam lahko poveš koliko goriva potrebujemo v AGIS-u za ogrevanje v eni kurilni sezoni in kolikšni so stroški?
— Natančnih številk trenutno ne bi mogel navesti, za ilustracijo pa naj povem le to, da na ožji Agisovi lokaciji (Rajšpova 16) v šestih mesecih porabimo okrog 220 ton mazuta: cena za kilogram je 36,75 in zdaj si lahko izračunaš stroške.
(Opomba: 220.000 kg mazuta x 36,75 din/kg = 8.085.000.— din)
— Kako je kaj z dobavami goriva — ali so nam zagotovljene?
— Tega žal nihče ne ve! Sicer Imamo sklenjeno pogodbo o dinamiki dobav s Petrolom, toda, ker je oskrba z naftnimi derivati splošni jugoslovanski problem, smo v AGIS-u v primerih pomanjkanja docela brez moči. Kot je
znano je v veljavi Odlok Republiškega izvršnega sveta, ki določa omejevanje porabe v kriznih situacijah. Po tem odloku imajo prioriteto pri delitvi vrtci, šole, bolnice, stanovanzske skupnosti in mi smo šele nekje pri repu razvrstitve . . . Slejkoprej nam ne preostane nič drugega, kot, da čimtesneje sodelujemo s petro-lom, s tem, da ga redno tedensko obveščamo o stanju zalog goriva, ter da upamo, da pozimi ne bo pomanjkanja naftnih derivatov.
— Glede na to, kar si povedal, bi bilo zaželjeno, da bi imeli čim-večje zaloge goriv. Kakšne so možnosti z ozirom na kapaciteto cistern?
— Tukaj na Rajšpovi razpolagamo z dvema cisternama, ki sprejmeta po 351 mazuta. V zimskih mesecih se porabi 60—70 ton, kar pomeni da je nujna dinamika dobav 2x mesečno okrog 50 t.
Na Bregu znaša mesečna zaloga 801 premoga, s tem, da pokurimo še ves odpadni les — se pravi, da drv ne kupujemo.
Na Forminu pa imamo 30 t cisterno, ki lahko sprejme potrebno letno količino, ki znaša okrog 20 t.
— Janez, znano je, da največ slabe volje pri ljudeh povzročijo prehodna obdobja, ko še ni »prav« mrzlo, toplo pa tudi več ne. Dnevne temperature so recimo še previsoke za start rednega pogona ogrevanja. V teh obdobjih se nekateri pritožujejo, da jih zebe, drugi vklapljajo električne pečke, itd. Ali so kakšne rešitve?
— Vsem se seveda nikoli ne da ustreči, res pa je, da bi morali najti najbolj poceni način ogrevanja v prehodnih obdobjih. Rešitev se ponuja v možnosti izkoriščanja odpadnih toplot v TOZD GUMARNA. Potreben bi bil dogovor in določena investicija. Prepričan pa sem, da bi se vsak vložen dinar v takšno stvar bogato obrestoval . . . Pravzaprav je kar žalostno, če pomisliš, da na eni strani v Agi-su plačujemo dragi mazut, na drugi strani pa iz Gumarne dnevno izpari v zrak tisoče in tisoče kalorij toplote .. .
— V prehodnih obdobjih si radi pomagamo z električnimi pečkami. Ali veš, da smo v Agisu pred kratkim (v oktobru) nabavili 26 novih električnih pečk? Kaj misliš o tem?
— Da, da, vem, da smo kupo--vali električne pečke, vendar mislim, da to ni prava rešitev. Problem gretja s tem samo parcialno rešujemo, da ne govorim o tem, da naša električna napeljava ne prenese tolikšnih obremenitev. Kot vemo, je pred kratkim prav zaradi teh pečk prišlo do
kratkega stika v TOZD KOMERCIALA ... in lep čas so se naši električarji iz Vzdrževanja ukvarjali s popravilom. Tudi stroški porabljene elektrike, ki jo pokurimo s temi pečkami niso zanemarljivi, še posebaj, če upoštevamo večje obremenitve zjutraj ob 6. uri, ko štartajo vsi stroji v proizvodnji.
— Marsikdo bi na te tvoje besede ugovarjal, češ, da ne more delati, če ga zebe, ter, da brez
po stanovanju, na delovnem mesto pa imajo celih 8 ur vklopljene pečice . . .
— Janez, na koncu se ti najlepše zahvaljujem za ta pogovor in — morda še zadnje vprašanje: Ali bi še kaj dodal k najinemu
Tudi letos je sindikat DO sprejel ponudbo za organiziran nakup ozimnice od MIR iz Ptuja.
IO konference je prevzel izvedbo organizacije nakupa ozimnice s tem, da naročeno količino dobavitelju plača v zakonitem Toku, naročnikom pa omogoči plačilo v treh obrokih pri izplačilu OD.
Ugotovimo lahko, da je letos za tak način nakupa ozimnice dokaj majhno zanimanje. Kje iskati vzroke?
V ceni ozimnice, ki je letos skoraj enkrat višja od lanske? Ali
električne pečke včasih pač ne gre.
— Poznam takšne ugovpre in ti me ponavadi še posebej razjezijo.
— Zakaj?
— Najbolj glasni so namreč ravno tisti, (tiste), ki sredi zime hodijo v službo v kratkih rokavih oziroma v tankih bluzah in potem tarnajo kako jih zebe. Doma mogoče hodijo v zimskih plaščih
pogovoru? Morda kakšen »topel« nasvet?
— Vsem skupaj želim, da bi se kot porabniki toplotne energije, na delovnem mestu ponašali vsaj približno tako kot doma.
R. B.
pa so tudi naši ljudje izkoristili kreditne ugodnosti trgovskih organizacij?
Kakorkoli že, ostaja nam samo še to, da ugotovimo, da se je od lanskih 130 naročnikov ozimnice zmanjšalo na vsega 84. Rok za prijavo je potekel 19. 10. 1984.
Resnica pa bo najbrž ta, da je žep vseh tistih, ki smo se na ta način oskrbovali z ozimnico, vedno bolj prazen in da tako dragega nakupa, čeprav pod ugodnimi pogoji, ne prenese več.
M.
Na tem delovnem mestu je prav vseeno kako toplo je znotraj . . .
Smo se oskrbeli z ozimnico?
Letos mnogo manjše zanimanje za ozimnico
Naša solidarnost
Začetek nekega delovnega dne v proizvodnji
Mislim, da, če se pokaže potreba, ne bi smelo biti nikogar, ki bi mu bilo težko sesti za tekoči trak v montaži, za stroj, ali katerokoli delo v proizvodnji. To pa toliko bolj, ker nas je velika večina, ki smo »nekoč« v tej proizvodnji tudi začeli delati. Pa vendar. Nekateri imajo do takega načina solidarnosti odklonilni odnos. Svoje postopanje opravičujejo s tem, da to ni dobro organizirano, da bodo to delo opravili samo eni, da se jim bodo v proizvodnji smejali in podobno.
Lahko verjamemo, da je v vsem nekaj resnice, da pa ima ta resnica tudi dva obraza. Najbrž pa bo držalo, da so imeli do nas v proizvodnji takšen odnos, kot smo ga imeli mi do njih. Res pa je najbrž tudi to, da so nekateri v proizvodnji pomislili, da so prišli delavci iz DSSS v proizvodnjo zato, ker ne bi imeli dela, ampak
ne pa zato, da bi pomagali. Ob tem pa moram povedati, da morajo delavci DSSS tisti čas, ko so delali v proizvodnji, nadoknaditi.
Jaz ne bi mogel trditi, da sem v proizvodnji naletel na negativen odnos. Ne bi mogel trditi, da tam ne bi bilo delo dobro organizirano. Upal bi celo trditi, da
sem opravičil prisotnost, pa čeprav nismo uspeli doseči norme, ki je po moji oceni zelo visoko postavljena, po trditvah delavcev v montaži dosegljiva le pod izjemno dobrimi pogoji. Moram pa reči, da me je to jutro ob prihodu na delo presenetilo nekaj drugega;
»Smo eno podjetje, kjer imamo vsi delavci enake pravice ali nismo. Kaj mislite, da nam ne bi ugajalo, da bi bili v petek, 2. novembra lahko doma kot to delavci nekaterih TOZD«, je glasno komentirala ena izmed delavk. Druga je dodala: »Pri nas v Agisu vsak dela kaj hoče, posledice pa so znane«. Težko bi zlil
na papir vso jezo, ki so jo to jutro izrekli delavci, ko so zvedeli, da so si v nekaterih TOZD (Velika oprema, Precizna mehanika, Orodjarna) uredili prosto za petek, 2. novembra. Torej »podaljšali« so si praznik. Kaj naj ob tem rečem? Da v TOZD, kjer ta dan niso delali, niso ravnali prav, ali pa, da niso ravnali prav tisti, ki so delali?
Zagotovim lahko le to, da je ta primer v Agisu vzburil že tako razburjene duhove. Vsem nam pa da slutiti, da se nikakor ne moremo dogovoriti za enotno akcijo, tudi ko gre za dan, kot je petek
2.	novembra.	M
S seje izvršilnega odbora poslovne skupnosti TAM
Skupno delovanje mora biti tržno usmerjeno
V četrtek, 24. oktobra, so se v Mariboru sestali člani izvršilnega odbora Poslovne skupnosti TAM in razpravljali o poteku izvajanja nalog, zastavljenih v začasnem planu delovanja PS TAM. V razpravi o analizi razvoja za obdobje 1981—1985 in oceni razvojnih možnosti do 1990, ki sta jo obrazložila Zdravko Praznik, predsednik PS TAM in Vitja Rode, predsednik izvršilnega odbora PS TAM so delegati sprejeli stališče, da morajo biti smernice za izdelavo osnov skupnega srednjeročnega in dolgoročnega plana Poslovne skupnosti TAM utemeljene z rezultati analize in ocene in, da morajo težiti k skupnemu, tržno usmerjenemu delovanju. Pri tem je treba poudariti' zlasti pomen skupnega nastopa na zunanjih tržiščih in skupnega urejanja odnosov s tujino. Poleg tega mora zasnova osnov srednjeročnega in dolgoročnega plana PŠ TAM temeljiti na področji,h, na katerih lahko upravičeno pričakujemo največje učinke. Takšna področja so predvsem znanje in skupen razvoj, ki bo na tem znanju slonel.
Pripravljeno gradivo so delegati IO PS TAM ocenili kot stvarno podlago za pravilno načrtovanje skupnega razvoja in delovanja.
Podprli so tudi predlog DO Avtotrgovina, da ponovno predloži SISEOT na zvezni ravni predlog za registracijo posebne skupnosti — reprodukcijske celote PS TAM, ki bi jo tokrat predstavljalo le nekaj OZD, članic te poslovne skupnosti. To naj bi bile OZD, ki v celoti urejajo svoje zunanjetrgovinsko poslovanje prek DO Avtotrgovina, in so torej v svoji celotni zunanjetrgovinski dejavnosti vključene v delo Poslovne skupnosti TAM.
Na koncu seje so delegati IO PS TAM razpravljali tudi o urejanju nekaterih vprašanj informiranja delavcev članic PS TAM in podprli zahtevek delovne organizacije Autodubrava, Zagreb, TOZD Karoserija, da jo po dogovorjenem postopku sprejmejo kot 31. člana Poslovne skupnosti TAM.
Branko Gerlič
V mesecu septembru so se upokojili
MATJAŠIČ TEREZIJA, roj. 20. 9. 1929; starostno upokojena dne 19. 9. 1984; zaposlena v AGIS (prej AVTO KAROSERIJA, TAP) od 21. 5. 1957; delala kot skladiščna delavka do 18. 6. 1967, od 19. 6. 1967 do 31. 10. 1967 kot delavka v pripravljalnem oddelku, od 1. 11. 1967 do 31. 3. 1982 kot monter tahografov, od 1. 4. 1982 do upokojitve pa na delih oz. nalogah vrtanje podsklopov v TOZD Precizma mehanika.
BEDRAČ JUSTINA, roj. 19. 9. 1929; starostno upokojena dne 17. 9. 1984; zaposlena v AGIS (prej AVTO KAROSERIJA, TAP) od 18. 7. 1956 delala kot skladiščna delavka do 18. 6. 1967, od 19. 6. 1967 dalje pa kot monter linijske montaže v TOZD TAP — do upokojitve.
V pokoju jima želimo še veliko zdravih in srečnih let.
Fotografija, ki nam nikakor ne more bit v ponos. Gre za odlitke tahografov za katere pa ni bilo moč najti ustrezne embalaže
Kako zdraviti alkoholizem?
November, mesec boja proti alkoholizmu
Alkoholizem, tumor, ki se nevarno razrašča
Časopisni stolpci, črne kronike so vse daljši in grozljivejši. Iz dneva v dan se vrstijo tragedije. Takšne ali drugačne. Večini pa »botruje« alkohol. Kakšen nesmisel. Saj je vendar vino toliko opevani izvor radosti. Celo praznik vina smo si izmislili v mesecu boja proti alkoholizmu. Vinski patron bo krstil mošt, ob tem pa bomo seveda praznovali. Praznovali, ne zavedajoč se, kaj vse nam bo prinesel jutrišnji dan. Iztreznitev ob tem pa spoznanje, da je ugasnilo veliko življenj samo zato, ker so ljudje pozabili, da je pri pitju vina potreben razum. Razum za določitev meje, koliko lahko popijemo.
Ko bomo srečali na ulici človeka, ki to več ni, ko je ostala samo še razvalina, takrat tega človeka ne prezirajmo, ali pa se nam naj ne smili, ker je ta človek naš prijatelj, znanec, sodelavec .., da smo mu tudi mi kdaj nalili kozarec, ki ga je spustil stopnico niže na stopnišču, ki pelje v popolno razvrednotenje človeka do njegovega dokončnega propada. Poglejmo okoli sebe. Ne zatiskajmo si oči pred resnico ...
Pričujoči prispevki zdravljencev nam naj zaposlijo misli. Objavljamo jih zato, da bomo lažje razumeli obup, ki ga nosi s seboj alkoholizem, ter težave, ki spremljajo zdravljenje te bolezni. M.
Vtisi z zdravljenja
Čeprav sem bila eden izmed motivov, da je šel mož na zdravljenje, sem doživela v začetku precejšen šok. Spraševala sem se, ali je bilo vredno poskusiti. Menila sem, da se je laže ločiti, kot pa preiti prve faze zdravljenja.
Zdravljenje sem teoretično poznala, saj sem o alkoholizmu veliko brala. Presenetila me je reakcija okolice, ljudi, za katere sem menila, da vedo kdo je alkoholik in kaj je alkoholizem. Sram me je bilo, saj je bila cela družina ožigosana. Do odhoda na zdravljenje smo bili vsi normalni: pridni otroci, delaven, skrben mož, ki je imel rad družbo in tu in tam sitna žena (kot večina žena). Za tem pa so se za-
Zdravljenje na Pohorju
Zdravljenje v Mariborski bolnišnici na Pohorju mi je od začetka prineslo precej težav, vendar ne abstinenčnih, temveč z okolico. Stvar sem vzel resno, mogoče celo preveč, tu pa so nastopile razne težave z zdravstvenim osebjem. V pripravljalni skupini sem bil predsednik in inštruktor skupine, sobni starešina, vodja rekreacijske skupine, vodja šanka, vodja kuhinje, vodja pevskega zbora in inštruktor v skupini »C«, tudi v dramskem krožku sem sodeloval. Imel sem občutek, da vsak vidi samo mene, druge pa ne in mi samo nalagajo, tudi prostovoljna dela sem delal. Vse se zmore, če hočeš, da zamenjaš dobro s slabim. Prve dni še nisem bil poučen o teoretičnem znanju alkoholizma in sem moral delati izpit, če sem hotel biti predsednik in inštruktor. Bil pa sem baje najprimernejši, zato me je skuoina predlagala. Prvič sem
čeli ljudje spraševati: Kaj? Zakaj? Kako?
Tudi postavljati polena.
Čas, ko sem se spraševala, kaj bo družina z zdravljenjem pridobila, je mimo. Vem, da sem se pravilno odločila. Preteči pa bo treba še veliko časa, da bodo ljudje spoznali, da so normalni tudi tisti, ki ne pijejo. Želim, da zdravljenci ne bi bili bele vrane, vredni posmeha in pomilovanja. Pomilovati je treba tiste, ki govorijo, da jih pijača ni zasvojila, pa vendar morajo vedno znova na »špricar«. Vsakemu, ki se je odločil za zdravljenje, pa je treba zaploskati. Denar, ki ga bo porabil za zdravljenje, je že zdavnaj oddal družbi.
»Svojec C«
padel na izpitu, to me je prizadelo. Tudi predstavitev pred skupnostjo ni bilo v redu, čeprav sem opravil prvič, nisem pač takoj vsem ugodil in priznal, da je bila žena motiv za zdravljenje. Delovno poročilo tudi ni bilo v redu napisano, kar sem delal, sem napisal, zato sem moral marsikaj črtati. Končno pismeno predstavitev sem dobil tudi zavrnjeno, ker sem imel preveč samokritično. Dobro sem se razumel s tov. dr. Vogrinom in psihologom dr. Magdičem. Z zdravljenci, ki so bili vsaj malo moji somišljeniki, sem se tudi razumel, dočim tisti, ki niso hoteli spremeniti mišljenja o alkoholizmu, niso bili v moji bližini in tudi niso dobili moje naklonjenosti, ker tudi oni niso marali mene.
Hudo sem bil razočaran nad vsakim, ki je samovoljno zapustil bolnišnico, tudi nad tistimi, ki so takorekoč zadržali delovno
knjižico in »spali«. Nad takšnimi bi naj delovna organizacija bolj bdela in bi bili boljši rezultati zdravljenja. Mislim, če se hočeš zdraviti proti alkoholizmu, je najmanj potrebno tromesečno hps-pitalno zdravljenje in pogoj dober zdravljenec —- svojec abstinent.
Sem v obdobju, ko hitim, da
bi omilil zamujeno, ki ga ni bilo malo. Žal mi je samo, da se nisem za zdravljenje odločil že na začetku svoje alkoholne »kariere,« mislim pa, da še vedno pravi čas, ker želim biti dober oče, dober mož in dober član naše družbe.
»Zdravljenec Č«
Kako sam doživljao zdravljenju u Ormožu
Na početku sam se osečao izgubljenim i u neku ruku zoniže-nim. Odnosi terapeut — zdrav-Ijenik su mi izglodali previše arogantni — podcenjivački prema zdravljeniku. Disciplina, bolje rečeno dnevni red je za mene bila jedna vrsta torture — izživljanja terapeuta prema zdrav-Ijenicima. U meni se javio otpor prema zdravljenju i terapeutima kao i prema njihovem sistemu rada sa nama. Sve mi je izglodalo besmisleno: pisanje tema, dnevnika, rad u vrtu (sam sma-trao robijaškim poslom), moja podrobna predstavitev (mi je izglodala kao kad bih sa sebe skidao prisilno moju odeču i sve više pokazivao nagotu — golo-tinju moje duše). Prvi udarac koji me je osvestio i naveo da realno razmišljam o sebi bez ika-kvog ulepšavanja i samolaži bilo je dežurstvo pri dilerantu. Tu sam video svu bedu i pakao koji donosi alkoholizam čoveku i nje-govoj družini. Tada sam shvatio sav smisao zdravljenja i razloge
zbog kojih terapeuti a i sam dnevni red i aktivnosti koje on sadrži u sebi zahtevaju discipli-nu i rad. Proučavajuči alkoholizam sam nalazio sve više sebe, video sam se u jednom potpuno novom svetlu. Priznao sam sebi da sam alkoholičar, a to znači biče bez svojega JA. Lažov, sa-moljubiv, bezosečajan u odnosu na svoje najbliže. Biče koje se godinama služi lo obmanama i lažima da bi moglo uživati alkohol. To priznanje me je novelo da zdravljenje uzmem ozbiljno. Od tog trenutka mi je sve postalo lakše i ostvarljivo sve što je u vezi moje rehabilitacije. Moj odnos prema terapeutima se pro-menio u pozitivnom smislu tako da mi nastavak zdravljenja nije više predstavljao neki problem. Danas sam zahvalan terapeutima kao i svim zdravljenicima koji su mi pomogli da spoznam istinu o sebi i o alkoholizmu (alkohol neprijatelj čoveka broj 1).
Zdravljenec A.
Občutki pri zdravljenju v Ormožu
Odhod v bolnišnico stalno spremlja odpor, kljub temu, da veš in poznaš namen zdravljenja.
na vrtu, obvezno čtivo, plesi, razni krožki, nastopi, vse to ima svoj namen in skupen cilj.
Sprejem je običajen, popis zasvojenosti, kopanje, dodelitev postelje. Pravzaprav te takoj po sprejetju vključijo v proces zdravljenja, ki je zelo raznolik in pester. O občutkih je tukaj težko govoriti, saj se čustva močno prepletajo. Želja po ozdravljenju, negotovost izida, spremenjeno okolje, resnica o osebnosti, ki ti brez olepšanja izstopi iz ozadja, samokritičen odnos do samega sebe, vsi ekonomski, socialni in čustveni problemi (ki jih ima vsak zdravljenec), problemi v družini, v delovni organizaciji, itd., vse to se prepleta. Jaz sem bil med redkimi, ki še niso imeli telesnih okvar — ena skrb manj. Ko ti je vse to predočeno in ko dojameš globino zasvojenosti, šele takrat začneš računati na pomoč terapevtov in svojca, ki te spremlja pri zdravljenju. S to pomočjo in tem pogojem je zdravljenje uspešno, sicer pa jalovo.
Jutranja in popoldanska telovadba, muziko — terapija, delo
Skupinski sestanki imajo po
nje oziroma ojačanje pozitivne človeške lastnosti v vsakem posamezniku. Na teh sestankih se lahko človek odpre, sprevidi, dojame vse, kar se je do sedaj nabralo okrog njega. Začne razločevati dobro od slabega, postavljen je pred dejstva. Opusti laži, razne manipulacije in sprejme svojo zrcalno podobo takšno kot je. To je bistvo vsega. Prav zaradi tega je skupina, če je kompaktna, srčika vsega. Dober terapevt, in teh jim v Ormožu ne manjka, lahko dela čudeže.
Terapevtska skupnost je po moje oziroma v primerjavi s skupino le formalnost, ki deluje širše in ima takšnega vpliva na posameznika. Je bolj odraz časa, načina življenja, splet funkcij in nekakšen nepisani pravilnik o zakonitostih, ki vladajo v bolnišnici.
Zdravljenec B
mojem mnenju vlogo nekakšnega filtra, ki nekako čisti in daje upa-
Odločali smo
Pomembnejši sklepi delavskega sveta DO
Na 15. redni seji, ki je bila 30. 8. 1984 so bili prisotni naslednji delegati:
Ignac Habjanič, Jože Jagari-nec, Marjan Maroh, Jože Petrovič, Jože Mohorko, Vlado Trafela, Marija Babič, Rudi Vneuk, Jože Krajnčič, Anton Peteršič, Slavko Mahorič, Janez Rižnar, Stanko Bračič, Anton Horvat, Martin Ivančič, Jožica Rajh, Zoran Dani-lovič, Franjo Vlah.
Opravičeno odsotni so bili naslednji delegati: Zvonko Milošič, Franc Petrovič, Janez Verlič, Zdenko Kramberger, Janko Štrucl, Franc Kovačec, Peter Bratušek, Marta Šti bere, Marjeta Špes, Darinka Terbuc, Ivan Emeršič.
Na seji so bili sprejeti naslednji pomembnejši sklepi:
1.	Kakor vam je znano, je na 4. redni seji delavski svet DO razpravljal o prehodu plačevanja nadomestil za čas bolniške glede na SaS o uresničevanju zdravstvenega varstva ter sklenili, da ostane nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni nespremenjeno oz. v višini kot to določa 86. člen točka b) SaS o osebnih dohodkih, s tem, da se za naslednjo redno sejo, ki bo v mesecu avgustu, pripravi ustrezen, razumljiv predlog.
V skladu z navedenim je pravna služba pripravila za naslednjo sejo razumljivejši predlog, kateri pa ni bil osvojen oz. je bil sprejet naslednji
SKLEP:
Delavski svet DO ne potrdi spremembe osnove nadomestil osebnega dohodka za čas boleznin, katero je predlagal računovodski sektor, torej ostane pri prvotnem predlogu.
Za čas odsotnosti zaradi bolezni bomo torej še naprej dobivali nadomestilo OD, kot je bilo to do sedaj, t. j. kot določa 86. člen SaS o osebnih dohodkih, in sicer:
»Delavcu gre za čas bolezni do 30 dni nadomestilo OD. Osnova je izplačani OD za preteklo leto po vseh osnovah in merilih brez dodatka za delo v podaljšanem delovnem času, deljen s številom plačanih ur, in sicer:
a)	100 % osnova nadomestila OD v preteklem koledarskem letu po vseh merilih in osnovah za poln delovni čas, kadar gre za:
—	nesrečo pri delu, razen, če je nesrečo zakrivil sam, ker pri delu ni uporabil zaščitnih sredstev oz. je kršil predpise o varstvu pri delu,
—	nesreča na poti na delo ali iz dela, če je bila najpozneje naslednji dan po nesreči prijavljena vodstvo TOZD ali DSSS,
—	poklicno obolenje,
—	pripadnike teritorialnih enot in civilne zaščite, ki se poškodujejo pri izvajanju nalog teritorialne enote oz. civilne zaščite,
—	gasilce, ki se poškodujejo pri gašenju požara v DO,
b)	90 % osnove nadomestila OD iz točke a) v vseh ostalih primerih obolenj.«
2.	Kakor za vsako četrtletno obdobje, tako je tudi za to polletno obdobje DS DO obravnaval poslovne rezultate, ki so bili doseženi na nivoju DO v prvih 6 mesecih tega leta. Gospodarjenje in poslovanje je potekalo v izredno težkih pogojih, kar je odraz splošnih gospodarskih težav doma in v tujini. Težave so posebej nastopale pri nabavah surovin in polizdelkov naše proizvodnje. Temu je sledilo težavnejše zasledovanje dinamike planskih potreb v ustreznih količinah. Motnje v proizvodnji so zahtevale posebne organizacijske prijeme vodenja. To se pa kaže kot posledica pri doseganju boljših rezultatov gospodarjenja.
V	tem obdobju izkazuje izgubo TOZD Kovinska obdelava. Rezultati drugih TOZD pa so tudi slabi.
Delavski svet DO je po daljši razpravi sprejel naslednji
SKLEP:
Delavski svet DO potrdi poročilo o poslovanju DO AGIS za I. polletje 1984 s tem, da je potrebno roke zalog materiala in polizdelkov skrajševati na nujni in potrebni obseg.
3.	V skladu z večletnimi aktivnostmi, da bi na nivoju DO združili funkcijo kontrole kvalitete, je razvojno tehnični sektor pripravil novo organizacijsko shemo sektorja kakovosti ter kadrovsko zasedbo sektorja.
S predlogom organizacije je zamišljeno, da se združijo vse funkcije kvalitete, kakor tudi izvajalci iz temeljnih organizacij na nivoju delovne organizacije v delovno skupnost skupnih služb.
Novi sektor kakovosti je dolo-jčen že v makro organizacijski shemi, t. j., v SaS o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci DSSS in delavci TOZD. To funkcijo pa so temeljne organizacije združile tudi na osnovi sprejetega SaS o združitvi v DO AGIS.
V	sedanji organizirani kontroli kakovosti v DO AGIS je zaposlenih 97 ljudi, po novi prikazani kadrovski strukturi pa bi noj bilo v novem sektorju kakovosti zaposlenih 93 izvajalcev.
Pravtako je bil narejen izračun stroškov za novo in staro organizacijo, ki je naslednji:
—	stroški obstoječe organizacije	33,144.310,51 din
—	stroški predvidene organizacije	32,293.434,24 din
Delavski svet je v zvezi z navedenim sprejel naslednji
SKLEP:
Delavski svet DO potrdi organizacijsko shemo sektorja kakovosti v RTS in število izvajalcev. Istočasno delavski svet DO določi, da dosedanje kontrole iz TOZD preidejo v DSSS.
Kontrola kakovosti začne delovati v DSSS s 1. 1. 1985.
4.	Glede na spremembe SaS o združitvi v DO AGIS in glede na sprejeti rokovnik je pravna služba pripravila osnutek novega besedila poslovnika o delu delavskega sveta DO. V besedilu poslovnika so upoštevane spremembe, ki jih je narekoval novo sprejeti SaS o združitvi v DO AGIS. Bistvene spremembe so v tem, da osnutek ne povzema določil iz SaS o združitvi kot je na primer, glede pristojnosti delavskega sveta ter druga določila, saj to ni potrebno oz. je že določeno v navedenem SaS, saj se je dosedaj dogajalo, da smo v primeru sprememb SaS o združitvi morali spremeniti tudi akte, ki so povzemali določila SaS. Osnutek poslovnika je bil posredovan v javno razpravo, v kateri so bile podane določene pripombe. Pripombe je obravnaval poslovni odbor DO ter predlagal DS DO, da ga potrdi s pripombami, ki so bile podane na 8., 19., 31., 40. in 42. člen.
Na delavskem svetu je bil sprejet naslednji
SKLEP:
Delavski svet DO potrdi poslovnik o delu delavskega sveta DO s pripombami, ki so bile podane na zgoraj navedene člene.
5.	Zavodi Crvena Zastava, delovna skupnost Komerciala FPV so nam dne 30. 7. 1984 dostavili dopis, v katerem navajajo, da sodelovanje z našo DO ni na zadovoljivim nivoju oz., da tega ni mogoče nadaljevati, če se znotraj AGIS-a ne podvza-mejo določeni napori, v cilju prebroditve obstoječega stanja. Navajajo, da se je dogodilo, da je kritičnost pozicij tega leta iz našega programa dosegla takšno stopnjo, da je nemogoče organizirati proizvodnjo v njihovi DO »Fabrika privrednih vozila«.
V nadaljevanju navajajo, da so sicer od začetka leta 1984 evidentirani številni obiski naših predstavnikov v njihovi DO, da bi urgira.li kritičnost pozicij. Redni pojav je, da se določeno dogovori, vendar se dogovori ne realizirajo. Navajajo primer izdo-bave rozete 4914698 za njihovo TOZD »Proleter«.
O dopisu so razpravljali poslovodni organi naše DO ter sklenili, da se naj le-ta obravnava na DS DO ter tudi na DS TOZD Avtooprema In DS TOZD Kovinska obdelava.
Na delavskem svetu DO je bil sprejet naslednji
SKLEP:
1.	Delavski svet DO opozarja TOZD Avtooprema na n e izvrševanje planov.
2.	Delavski svet DO pooblašča direktorja DO, da opravi razgovor z Zastavo.
Istočasno pa opozori TOZD Av-toopremo in TOZD Komercialo, da je brezpogojno treba realizirati naročila.
6.	Kakor vsako leto, je tudi letos delavski svet DO na pred-
log komisije za inovacije razpravljal o imenovanju INOVATORJA LETA ter sprejel naslednji
SKLEP:
Delavski svet DO potrdi tov. Stanka Kukovca, zaposlenega v TOZD Vzdrževanje, na delih in nalogah »obratni električar« v TOZD Vzmetarna, za inovatorja leta.
7.	V časopisu VEČER so bila dvakrat razpisana dela oz. naloge »vodenje DSSS«. Na drugi razpis sta se prijavila dva kandidata in sicer Janez Pičerko, dipl. ing. organizacijsko proizvodne smeri, kateri v celoti izpolnjuje pogoje razpisa, ter kandidat Tone Janežič, kateri ne izpolnjuje pogoje aktivnega znanja tujega jezika.
DPO DO AGIS so podale za kandidata Janeza Pičerka pozitivno mnenje o moralno političnih lastnostih, zato je razpisna komisija predlagala delavskemu svetu DO in DS DSSS, da za vodjo DSSS za dobo 4 let imenuje Janeza Pičerka, dipl. ing. organizacijsko proizvodne smeri.
Na delavskem svetu DO je bil sprejet naslednji
SKLEP:
Delavski svet DO daje soglasje za imenovanje Janeza Pičerka, dipl. ing. organizacijsko proizvodne smeri, za vodjo DSSS za dobo 4 let.
Pripravil splošni sektor
Na 16. redni seji, ki je bila dne 1. 10. 1984, so bili prisotni naslednji delegati: Marjan Maroh, Jože Mohorko, Jože Petrovič, Ivan Emeršič, Zvonko Milošič, Vlado Trafela, Marija Babič, Franc Petrovič, Rudi Vnuk, Milan Arnuš, Zdenko Kramberger, Slavko Mahorič, Janko Štrucl, Franc Kovačec, Anton Horvat, Jožica Rajh, Zoran Danilovič, Darinka Terbuc, Franjo Vlah.
Opravičeno odsotni so bili naslednji delegati: Ignac Habjanič, Jože Jagarinec, Jože Krajnčič, Anton Peteršič, Janez Veršič, Janez Rižnar, Stanko Bračič, Peter Bratušek, Martin Ivančič, Marta Šti-berc in Marjeta Špes.
Na seji so bili sprejeti naslednji pomembnejši sklepi:
1. Kakor je znano, je v izdelavi projektna naloga z naslovom »Razvojno programska usmeritev DO AGIS«, katera bi po zadnjem roku, ki so ga določile DPO DO AGIS, morala biti končana do 15. 9. 1984.
Glede na to, ker naloga ni bila končana do navedenega roka, je delavski svet sprejel naslednji
SKLEP:
Delavski svet delovne organizacije zadolžuje projektni svet, da v skladu s pogodbo imenuje posebno komisijo za ugotovitev nerealizirane naloge ter do naslednje redne seje sporoči, ali je naloga končana, ali če so pod-vzeti ukrepi proti izvajalcem naloge.
(Nadaljevanie na 12. strani)
SMEROKAZ KADROV
PRIŠLI
ODŠLI
DELAVCI, KI SO SKLENILI DE-LOVNO RAZMERJE V MESECU SEPTEMBRU 1984
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
—	LJUBEČ PETER, strojni tehnik določanje normativnih časov s kronometrom — za nedoločen čas
—	FLEGAR JELKA, grafični tehnik
pripravnik — za določen čas
—	LORBEK NADA, dipl. pravnica vlaganje imandatnih tožb in izvršilnih predlogov — za ne-določen čas
—	DREVENŠEK LIDIJA, pripravnica
pripravnik — za določen čas TOZD AVTOOPREMA — TAP
—	TILI VLADIMIR, oblikovalec kovin
pripravnik — za določen čas
—	LORENČIČ MILAN, obdelovalec kovin
pripravnik — za določen čas
—	ČRNIVEC MILAN, strojni tehnik
konstruiranje proizvodov opreme — za določen čas TOZD KOVINSKA OBDELAVA
—	ZADRAVEC STANKO, obdelovalec kovin
pripravnik — za določen čas
—	KRAMBERGER DUŠAN, delavec
izsekavanje in vtiskanje izdelkov in polizdelkov — za nedoločen čas TOZD ORODJARNA
—	JOZIČ MARJAN, brusilec opravljanje manj zahtevnih brusUskih del -—• vrnitev iz JLA
TOZD SERVISI
—	HOHNJEC Mirko, avtomehanik
zahtevna avto kleparska dela — za nedoločen čas
—	MLINARIČ MARJAN, avtomobilski klepar
manj zahtevna avtokleparska dela — vrnitev iz JLA
—	ČAGRAN MIRAN, vzdrževalec vozil in strojev
pripravnik — za določen čas
—	ČREŠNIK ZVONKO, vzdrževalec vozil im strojev pripravnik — za določen čas
—	JELEN SREČKO, avtoličar pripra-vnik — za določen čas
—	LOVRENKO SLAVKO, vzdrževalec vozil in strojev pripravnik — za določen čas
—	PELC MARJAN, avtoličar pripravnik — za določen čcs
—	VIDOVIČ DUŠAN, elektrikar-energetik
pripravnik — za določen čas
—	KRAJNC JANEZ, avtomehanik pripravnik — za določen čas
—	KUNČNIK VIKTOR, vzdrževalec, vozil in strojev pripravnik — za določen čas
TOZD VZDRŽEVANJE
—	RANFL BOJAN, vzdrževalec vozil im strojev
pripravnik — za določen čas
—	VINTER ROMAN, elektrikar-energetik
pripravnik ■—• za določen čas TOZD VZMETARNA
—	MOISLOVIČ MIRKO, oblikovalec kovin
pripravnik — za določen čas
DELAVCI, KI SO PREKINILI DELOVNO RAZMERJE V MESECU SEPTEMBRU 1984
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
—	KORUNIČ MARIJA, dipl. pravnica
pravna dela — sporazumno
—	ČEH MARJAN, ekonomist vlaganje mandatnih tožb in izvršilnih predlogov — sporazumno
TOZD AVTOOPREMA — TAP
—	ZUPANIČ FRIDERIK, strojni delovodja
vodenje izmene linijske montaže — umrl
Ste kdaj razmišljati o tem, da bi topoli, ki rastejo na našem dvorišču, lahko predstavljali problem. Zakaj?
Ti topoli so namreč hitrorasto-ča vrsta, ki ima življenjsko dobo približno 15 let. Zakaj tako kratka življenjska doba?
V večini primerov imajo vse hitro rastoče vrste dreves zelo slabo koreninsko podlago in redko strukturo lesa. To pa pomeni, da se z vsakim letom nad teoretično življenjsko dobo teh dreves slabša tudi njihova stabilnost. Da jih lahko podre močnejši sunek vetra, pa smo se letošnjo pomlad že lahko prepričali. Takrat je namreč enega od topolov podrlo na kolesarnico. Posledice tega so vidne še danes.
—	POPLATNIK VIKTOR, sliko-pleskar
lakiranje izdelkov — sporazumno
—	BEDRAČ JUSTINA, delavka montiranje linijsko zahtevnih sklopov — star. upokojitev
TOZD KOVINSKA OBDELAVA
—	KRAJNC MARJAN, strugar struženje srednje zahtevnih odlitkov — sporazumno
TOZD VELIKA OPREMA
—	KRAJNČIČ MARJAN, delavec montiranje sedežev — sporazumno
TOZD PRECIZNA MEHANIKA
—	MATJAŠIČ TEREZIJA, delavka vrtanje podsklopov — star. upokojitev
V čem je pravzaprav problem? Topoli, pod katerih senco iščemo zavetje našim železnim konjičkom, so stari že okrog dvajset let. Potekla jim je življenjska doba in treba bi jih bilo podreti. Toda to ni tako enostavno, kot se zdi na prvi pogled. Pri podiranju je namreč treba poskrbeti, da ne bi prišlo do poškodovanja družbenega premoženja (stavba, ogrdja, itd.), kakor tudi privatnega (avtomobili, kolesa).
Najpomembnejše ob tem pa je vannost ljudi, ki bodo podirali drevesa. Naj bo tako ali drugače. Ti »dotrajaJi« topoli bodo morali narediti prostor novim, najbrž pravtako hitrorastočim topolom.	M.
Topoli ne delajo samo sence, ampak tudi probleme
(Nadaljevanje z 11. strani)
Pravtako se naj pri izdelavi naloge upošteva pripomba TOZD Vzmetama, ki je naslednja:
»Glede na ponovno odstopanje roka za RPU se postavlja vprašanje uporabnosti omenjene naloge iz vidika, ker že v tem času pripravljamo srednjeročni plan 1986—1990 in bomo morali ne glede na nalogo pričeti z delom.
Iz gornjega smatramo, da bi moral nosilec naloge ali izdelati preliminarne podatke za pripravo srednjeročnega plana ati pa določiti končni rok, do kdaj bo naloga predana.«
2. Zavod SRS za statistiko in republiška skupnost za cene sta v Uradnem listu SRS štev. 28 objavila po družbenem dogovoru znesek povprečnih stroškov za drugo tromesečje leta 1984. Na osnovi objavljenih podatkov je računovodski sektor pripravil predlog za povišanje kilometrine, dnevnice in nočnine. O predlogu je razpravljal poslovni odbor DO in delavski svet DO. Na delavskem svetu je bil na predlog poslovnega odbora sprejet naslednji
SKLEP:
Delavski svet DO odobri naslednja povišanja prejemkov in izdatkov z veljavnostjo od 1. 10. 1984 in sicer:
1. Kilometrina od 11,50 din na 14,00 din/km
— lokalna kilometrina od 13,50 din na 15,10 din/km
2.	Dnevnice
a)	od 6 do 8 ur od 90,00 din na 150,00 din
b)	od 8 do 12 ur ostane nespremenjena 500,00 din
c)	nad 12 ur od 800,00 din na 950,00 din
d)	dnevnica vezana z nočnino od 870,00 din na 1.060,00 din
3.	Nočnina
a)	z računom ostane nespremenjena 850,00 din
b)	brez računa od 150,00 din na 200,00 din.
3.	Že nekaj časa se v splošnem isektorju — pravni službi kaže potreba po delih oz. nalogah za enega izvajalca, kateri bi se izključno ukvarjal z odškodninskimi zahtevami t. j. z uveljavljanjem škod od zavarovalnice po zavarovalnih policah. Dogajalo se je, da imamo veliko škodnih primerov, vendar od zavarovalnice nismo zahtevali odškodnine, čeprav smo bili do nje upravičeni.
V skladu z navedenim je bila narejena sprememba organizacijske sheme pravne službe, po kateri bo zagotovljeno, da bodo zahtevke za zavarovalne primere tekoče vlagali.
O spremembi organizacijske sheme je razpravljal odbor za kadrovska vprašanja in informiranje ter delavski svet DO. Na delavskem svetu je bil sprejet naslednji
SKLEP:
Delavski svet delovne organi-
zacije potrdi spremembo organizacijske sheme pravne službe s tem, da se na novo vnesejo dela oz. naloge »Urejanje zavarovalnih zadev« vključno s kolektivnim zavarovanjem, ter, da se opis del in nalog dopolni v smislu, da izvajalec zavarovalnih zadev opravlja poleg urejanja zavarovalnih zadev še 30 % ostalih pravnih del. Delavskim svetom TOZD in DSSS se predlaga, da imenujejo pooblaščeno osebo za področje zavarovanj, ki bo kontakti-rala s pravno službo in jo obveščala o primerih, pri katerih je potrebno vložiti odškodninski zahtevek.
4.	Računovodski sektor — služba računovodskega načrtovanja in analiz je pripravila terminski plan aktivnosti za sestavo letnega plana 1985. Iz plana aktivnosti je razvidno, da bi naj pričeli z aktivnostmi 1. 10. 1984 in končali 15. 1. 1985, ko bi naj bil letni plan potrjen na delavskem svetu delovne organizacije.
Sprejet je bil naslednji
SKLEP:
Delavski svet delovne organizacije potrdi terminski plan aktivnosti za sestavo letnega plana 1985.
5.	Kakor vam je znano je delavski svet delovne organizacije dne 27. 12. 1983 sprejel 15 ukrepov za izboljšanje poslovanja, o realizaciji katerih bi naj razpravljal vsake tri mesece.
Ob razpravi oz. realizaciji sklepov dne 1. 8. 1984 je delavski svet DO zadolžil delavske svete TOZD in DSSS, da le-ti razpravljajo o ukrepih za izboljšanje poslovanja, in sicer o tistih, ki se nanašajo na njihovo TOZD oz. DSSS ter svoje sklepe oz. stališče posredujejo na delavski svet DO.
Ko je delavski svet na že navedeni 16. redni seji razpravljal o sklepih oz. stališčih TOZD oz. DSSS je ugotovil, da so poročila o ukrepih preobširna ter iz njih ni zaslediti, kateri ukrepi niso realizirani in zakaj, zato je sprejel naslednji
SKLEP:
Za nadaljnje informiranje delavskega sveta DO bi bilo nujno, da delavski sveti TOZD in DSSS v kratki vsebini poročajo o nerealiziranih ukrepih in odločitvah delavskih svetov TOZD oz. DSSS.
6.	Zaradi odstopa delegata delavskega sveta DO iz TOZD Velika oprema tov. Franca Lazarja, kateri je bil tudi namestnik predsednika delavskega sveta DO, je delavski svet razpravljal o imenovanju novega namestnika ter sprejel naslednji
SKLEP:
Za namestnika predsednika delavskega sveta delovne organizacije se imenuje tov. Milan Arnuš iz TOZD Velika oprema.
Pripravil splošni sektor
Na dopust, to pot drugače
Na morje s kolesom
Razgrnjena avtokarta in iskanje rdečih (dežurnih) bencinskih črpalk mi je dalo misliti, kako na dopust brez bencina. Vlak vozi v večja industrijska mesta, letalo, na Jadranu imamo samo tri letališča, potem te pa čaka vožnja z avtobusom, v katerem je tudi po 60 in še več stopinj Celzija. Katero prevozno sredstvo še ostane? Kolo! To bo pravo, ne potrebuje bencina, .potrebuje pa nekoga, ki potiska na pedala. Če je samo to, potem je problem rešen.
Z ženo sva kupila novi dirkalni kolesi, jih dodatno opremila in začela nabirati kondicijo. Pred odhodom sva opravila s kolesi nekaj sto kilometrov in že je bil tu predvečer najinega odhoda. Oprema (šotor, koce, blazine, perilo, orodje, rezervni deli, vetrovke, trenirke, fotoaparat, plošča od ražnja, sekirica, nož, baterija in še nekaj drobnarij) je bila natovorjena na kolesih (na vsakem približno 15 kg) in pripravljena za odhod naslednjega jutra.
Nedelja, 29. julij 1984
Odhod je bil planiran za peto uro zjutraj. Mehka postelja in prijetne sanje pa so preložili odhod na šesto uro. Jutranje sonce, čist zrak in prazna cesta, pravi užitek za kolesarja. V Slovenski Bistrici je bil opravljen pregled opreme, če je vse na svojem mestu. Vse je bilo O. K. in nadaljevala sva pot preko Poljčan do Podčetrtka. Prvi počitek na najini poti in že je steklo po grlu: kavica, žganje, pivo. Široka cesta, speljana med grički, naju je pripeljala v Kumrovec. Kdo ga ne pozna? Pa vendar je vreden ogleda. Po počitku z malico sva se pognala — peš, na Svete gore. Sonce je močno žgalo, vrha pa nikjer. Po več krajših postankih sva prisopihala na vrh. Prvi večji vzpon (pozneje sva spoznala, da je to le hribček) je bil za nama, čaka naju Bizeljsko.
Žgočemu soncu so se pridružili nizki črni oblaki, ki sonca nikakor niso hoteli zakriti — postalo je soparno. Težke deževne kaplje so naju prisilile, da sva vedrila. Na srečo je vedrenje trajalo le nekaj minut, oblaki so izginili, midva pa sva že drvela proti Brežicam.
»Ko pridete čez Savo, zavijete desno«, nama je pojasnil domačin ki je nekaj sto metrov kolesaril z narna^ skozi Brežice. Stara, precej uničena cesta naju vodi proti Novemu mestu. Kilometri na števcu so se obračali vedno bolj počasi, kar je dalo slutiti, da sva izčrpala organizem. Restavracija »Pod Gorjanci« v Kostanjevici nama je dala novih moči. Po ogledu Kostanjevice sva nadaljevala pot proti zadnji postaji tega dne, Otočcu na Krki. Nekaj šotorov ob Krki je najavilo, da sva prispela v ca m p. V nekaj minutah je bil najin mini šotorček postavljen. Sprehod po lepo urejeni okolici, nekaj piva in
že sva dremuckala v zavetju šotora.
Ponedeljek —- 30. julij
Gosta megla nad Krko je zapirala pogled na dolenjske griče, obsijane s soncem. Po sprehodu skozi Novo mesto naju je pot vvdila v Kočevski rog. V Dvoru ob Krki sva se ustavila pri prometnem zraku, na katerem je bila narisana plašljiva srna in pripisano »Nevarnost stekline«. Kaj neki so postavili ta znak ,če pa Slovenci vemo za medvede in rise v Kočevskem rogu, povrh tega so še stekli in napadalni. Osem kilometrov vzpona, po makadamski cesti, kakšen tovornjak in neprehodne hoste so naju
Počitek nad Reko
gnali dalje, da prideva čimprej do kakšne hiše, kjer si lahko oddahneva. Preznojena sva prispela do prve vasi. Smola pa taka. Gostilna (edina) zaradi dopusta zaprta. Po dolgotrajnem trkanju se je prikazala čistilka. Uspelo nama je napolniti čutare z vodo, žena pa je dobila tudi odgovor na vprašanje o medvedih. »Medvedi, seveda so, so pa tudi lovci«. Potešena s takšnim odgovorom sva se zapodila po lepi cesti, speljani skozi pravi pragozd. Nisva opazila vzponov, saj sva jih prevozila in nestrpno čakala, da mine teh dvajset kilometrov do Kočevja. Na srečo se nisva srečala z mrcino po imenu medved. Kolesi sva ustavila šele v strogem centru Kočevja. Nikoli ne veš, domačim so nama povedali, do so pri njih medvedi tako kot pri nas psi potepuhi. Sadje na
tržnici nama je prijalo, saj sva bila pošteno zasopla od vožnje. Po ogledu mesta in okusnem kosilu sva se pozanimala, kakšna je cesta do Broda na Kolpi. »Mali klajnček, potem pa dol«, nama je pojasnila natakarica v restavraciji. Takoj za Kočevjem se je začel »mali klajnček«, samo šest kilometrov sva porivala kolesa, pa sva bila na vrhu. V senci mogočnih bukev sva počivala, »grickala« kislo sadje in opazovala napol nage, prepotene potnike v zaprtih pločevinastih škatlah (avtomobili). »Mislim, da nama močno zavidajo«, sem pripomnil in se udobno pretegnil v varni senci mogočne bukve. Ni bilo časa za spanje, nadaljevala
sva pot in se počasi spuščala proti Brodu na Kolpi. Z dokaj pogostimi postanki (hladila sva zavorne gumice in platišča gum) sva privozila ob petih v krčmo ob Kupi. Za nama je bilo 12 km spuščanja v dolino, pred nama pa točno 8 km vzpona v Gorski Kotor do Delnic. Predlagal sem, da prespiva v Brodu in že iskal primerno dvorišče, kjer bi postavil šotor. Utrujenost me je odvračala od misli, da bi se spopadel z Gorskim Kotorjem. Ženin predlog, da naj bi se še isti večer povzpela do Delnic, sem odločno zavrnil. Ro pogovoru z domačini sva zvedela, da je pred nekaj dnevi medved raztrgal kmeta in a dvorišču domačije, oddaljene dvajset kilometrov. Pomislil sem, na prostem s poti je nevarno, motela ali sob za prenočevanje ni, kaj storiti? Hočeš nočeš
sem se strinjal z ženo in bb peti uri sva se pričela vzpenjati proti Delnicam. Že po nekaj metrih vijugastih serpentin se je začela splošna kriza. Vzpenjala sva se meter za metro,m z vse pogostejšimi postanki. Edina rešitev je bila daljši počitek v senci in nabrati novih moči. Kislo sadje, kos stare žemlje in topla voda iz čutare so okrepili najine mišice in po polurnem postanku sva nadaljevala vzpon. Kriza je vse bolj popuščala, midva pa sva v upanju, da le prideva pred mrakom do Delnic, pospešila korak. Sopihanje za nama naju je ustavilo za hip. Na kaj vse bi človek pomislil, ko pa se obrnem, zagledam kolesarja, kako potiska na pedale in se koplje v lastnem znoju. Pridruži se nama in v narečni nemščini pove, da je prikolesaril iz Salzburga, mejo prestopil v Šentilju in prikolesaril po isti poti kot midva do Gorskega Kotorja. Zvedela sva tudi, da potuje brez cilja ob Jadranu in sploh ni pomembno do kam bo prispel. Po nekaj sto metrih smo se poslovili. Zajahal je svojega konjička (imel je dvajset prestav) in se pognal v strmino. Tudi midva sva pospešila korak in uspelo nama je. Točno ob osmih sva sedela na terasi motela v Delnicah in se hladila ob hladnem pivu. Kolesi sva parkirala v garderobi za smuči in sani, sama pa se odpravila proti recepciji. Prav prijetno so se nasmejali uslužbenci motela, ko so videli moje, dokaj nerodne kretnje, kajti za vrati, skozi katera sem vstopil, je bil velik nagačen medved. Prijetno tuširanje in mehka postelja so odpravili bolečine tega (sedaj ugotovljeno) najtežjega dne na najini poti.
(Nadaljevanje prihodnjič)
ZAHVALI
Ob boleči izgubi drage mame Veronike PODGRAJSKI se zahvaljujem sodelavcem TOZD TAP-strojni oddelek za izrečena sožalja ter darovano cvetje.
Ivan Podgrajski
Ob izgubi dragega očeta Konrada PEKLA RJA se zahvaljujem sodelavcem DO AGIS za darovano cvetje, izrečena sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Konrad Peklar
STRAN ZA RAZVEDRILO - STRAN ZA RAZVEDRILO - STRAN ZA RAZVEDRILO - STRAN ZA RA
ACW »ED SLUZ3O HAKUPOVAT/P .
pa kaj , »e srp»ino lja tept
DA PA d BO DELOVAL/ ČAS CIPI
Bol je izkopiščep .	,
Skrb za izkoriščanje delovnega časa
Pravijo, da je pri nas osnovno šolstvo zastonj, mali pa zahteva vsak dan petdeset jurjev.,.
Kaj je razneslo bencin? Ne, njegovo ceno ...
JOCO IŠČE KOVČEK
Sredi dopoldneva se Jooo nenadoma zamisli, nato pa odpre enega od predalov svoje pisalne mize. Odpre še drugega, tretjega in črtrtega ter premetava papirje z ene strani na drugo -— a vse zaman. Nato pogleda še v omaro, jo prebrska gor, dol, sem in tja in nazadnje jezno zaloputne z vrati.
—	Za vraga loco, kaj pa iščeš? — postane živčen tudi njegov kolega.
—	Kovček, moj poslovni kovček, kaj bi drugega I
Nato iščeta oba. Še enkrat obrneta vse predale, omaro in police, toda rezultat ostane enak ničli.
—	Kaj pa če ti lahko kdo drug posodi kakšen kovček? — se spomni kolega. Rečeno-storjeno. Povprašata šefa sektorja v sosednji pisarni. Le-ta najprej nekaj časa po šefovsko razmišlja, nato pa alarmira svoje ljudi, da se čimprej najde ta nesrečni kovček...
Debela ura mine, kovčka pa še vedno ni nikjer. Ljudje iščejo in iščejo, nato- se nekdo le domisli in telefonira kolegu v drugi sektor; spet drugi pokliče svojo teto v tretji sektor: in še nekdo telefonira svoji ljubici v četrti sektor: — Bodi tako prijazna in mi najdi poslovni kovček. Zakaj ga rabim? Ne jaz, Joco ga rabi! Kaj jaz vem zakaj ga rabi — verjetno gre na službeno potovanje v Nemčijo.
Mine še ena ura in združeni napori administracije v skupnih službah še vedno ne obrodijo sadu. Pisalni stroji utihnejo, sestanki odpadejo, računalnik se ustavi — vse živo išče kovček za locota. Ka-
kor kaže bo še enkrat obveljal znani Murphyjev zakon: Napori pri Iskanju nekega predmeta in verjetnost, da ga najdeš sta v obratnem sorazmerju (ali po domače: bolj iščeš, manj najdešI).
Nekje v tretji ali četrti uri iskanja, se z iskalno mrzlico okuži še proizvodnja. Delavci zapustijo svoja delovna mesta pričnejo iskati kovček po poizvodni hali. Stroji seveda žalostno brnijo dalje v prazno kovčka pa ni in ni — kot da se je v zemljo vdrl!
Delavci skrbno pregledujejo sleherni kotiček, kajti šušlja se, da gre za življenje ali smrt fabrike. Joco gre baje v Nemčijo sklepat pogodbo za težke milijarde. Če se kovček ne najde, pa lahko vse skupaj gre k hu ...
Iščejo, iščejo, iščejo in iščejo, kovčka pa — kot zakleto — nikjer. Ob 13.30 se pokaže, da iskalna vnema počasi ugaša. Jasno, še malo, pa se gre domov, toda — kdo bo Jocotu povedal, da tega p rok ... kovčka enostavno ni nikjer.
Slednjič se opogumi Jocotov kolega, se vrne v pisarno, ter s tresočim glasom izdavi: — Joco, ni kovčka! Da se ubiješ, ampak ni ga in ga ni I
— Že dobro stari, nič zato I — se nasmehne Joco. — Si bom pač v vrečki nesel jabolka domov. Kaj me tako čudno gledaš? . . . Menda ja ne boš dejal, da ne veš za človeka, ki prodaja jabolka, tukaj zraven vratarja?
BRRR
V AGISU — glasilo delovnega kolektiva AGIS Ptuj Izdaja Izdajateljski svet. Ureja uredniški odbor: Korenjak Franc. Potočnik Martin. Auer Anica. Osenjak Stanko. Mlakar Albin, Toplak Alojz. Rojs Albin, Medved Ana. Gabrovec Majda. 2uran Maka. Odgovorni urednik Maka Menonl. tehnični urednik Franc Simonič. Naklada 1950 Izvodov Tlaka: Ptujska tiskarna. Ptuj, Uredništvo: 62250 Ptuj, Rajšpova 12. Rokopisov nevračamo. Glasilo Je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja sekretariata za Informacije pri IS SR Slovenije št. 321/1-72 z dne 30. maja 1977