4. stev. ;Vovo mesto, 15. februarja 11M)8. XXn\ letnik. dolenjske Izhajajo 1. in 15. Tsacega meseca. Cena jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. NaroĚDÍna za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h. za Ameriko pa 3 K. — Dopise »prejema urednik, naroùDjnit in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. Kdor nam dosedaj še ni vrnil lista, smatramo ga za nadaljnega naročnika, četudi še ni poravna) naročnine za 1.1907, ter prosimo, da nam zaostalo naročnino vpošlje v kratkem času, ker bi morali sicer taisto iztirjati. Upravništvo. GOSPODARSTVO- Prijazni opomin našim gostilničarjem. Sleliernemu opazovalcu naših dolenjskih kmetijskih razmer, mora biti do dobrej^a znano, da srao po nastopu trtne uši v vinarstvu Jako napredovali. Prideluje bc že zelo povsod ravno toliko vina, kakor se ga je pred nastopom trtne uši. V dobroti pridelka je pa med prejšnjim starega vinarstva in sedanjim novega pač velikanski razloček. Da je temu tako prišlo, gre pač v prvi vrsti hvala državnemu in deželnemu denarnemu prizadevanju. V drugi dotičnim organom, kateri ao državno in deželno prizadevanje v praktično izvrševanje prevedli. V tretji vrsti je pa seveda to zasluga jako težavnega, napornega in dragega truda naših vinogradnikov samih. In resnid na ljubo bodi pripoznato, da ni veliko višji ceni našega današnjega vinskega pridelka, vzrok le v veliko višji dobroti istega mimo nekdanjega iskati, ampak odločno tudi v veliko vefýeui stanju, pred vsem naprave novih vinogradov, potem pa vzdrževanja istih. Le vprašajmo naše stare vinogradnike, kateri so v starem vinogradstvu že osiveli, po kaki ceni se je v njihovi mladosti oral novega vinograda zasadilo, in po kaki ceni potem letno obdelovanje izvršilo. 11 nam bodo rekli: E, tako za 100 do IŽO íorintov je bil oral vinograda tačas zasajen, s kakimi 15 ali 20 forinti na leto pa obdelan. Dandanašnji stane pa oral noP" kakovosti sveta seveda od 300, tudi i vsakoletno obdelovanje pa tudi od 60 do 100 forintov. ^ Toliko pa stane obdelovanje vinograd nika-k meta, kateri sam dela; kdor mora pa za vsako delo vse potrebne delavce, za vožnje vse potrebne voznike najeti ter placîati, vae kole, gnoj itd. kupiti, s tolikim denarjem niti ne stiaja, nikakor ne shaja. In zato bi bilo pač želeti, da bi nasi domači gostilničarji, pač v prvi vrsti pri domačih nasili vinogradnikili vino iskali, ne pa Hog ve kje po ptiijih deželah, Četudi cenejših vinih stikali. Resnica je sicer, da se doma(;im vinom koj po trgatvi, zelo vsako leto, od strani nasih pridelovalcev previsoka cena nastavlja. Gostilničarji 80 vsled tega takorekoč prisiljeni se drugam, v druge vinorodne kraje zaradi vina obrniti, kjer se jim pa to, ako je res dobro, tudi Hog ve kaj po veliko nižji ceni ne prodaja. Pomisliti bi trebalo vendar, da pri nas domačini vino popijo, ne pa prebivalci ptujih krajev, kjer se k nam upeljavana vina kupujejo, zakaj bi se torej tudi od domačinov vino ne kupovalo? Zakaj bi se to osobito tedaj ne godilo, ko domačim vinom, tako v pred-pustu že navadno, cene jako upadajo? Torej, spoštovani naši gospodje gostilničarji, „svoji k svojim", in ne hodite Bog ve kam v druge dežele ptuja vina iskat, ako ao Vam domaČa na ponudbo, in to od pridelovalcev, kateri i vam zaslužek s tem dajejo, da v vase gostilne zahajajo. _- Oudno, da prečudno je res, da se morajo nekateri naši pridelovalci vina takozvanega točenja „na trifo" {liuschen-acliank) posluževati, da svoj pridelek v denar spravijo Da so pa temu deloma pridelovalci sami vzrok, je bilo že rečeno to, pri omembi cen vin po trgatvi. Drugo, kar bi našim gostilničarjem z najboljim namenom zanje in za pridelovalce vina danes opomnili, je tole : Ko se vino domov pripelje, nikar ga ne takoj nastaviti ter točiti, ampak pustite ga vsaj 14 dni na miru. Sele prepeljano vino je, kakor pravimo, „ubito", to je, ono nima nikakor tistega okusa in duha, da, tudi tiste bistrosti ne, katero je imelo v kleti pridelovalca. Ubito vino nima, reČi se sme, skoraj polovice tiste dobrote, katero je imelo v kleti pridelovalca, ali pa, katero zadobi v kleti gostilničarja čez kakih 14 dni. Kdor pa tako „ubito" vino vendarle toči, škoduje ugledu pridelovalca vina, kajti vsak, kdor ga pije, se vpraša : Kaj ta mož ne prideluje boljšega vina? Škodi pa tudi sam sebi na dobičku, ker takega vina nihče rad ne pije. Torej spočiti pustite vino in potem ga šele nastavite in točite. IVetje, kar bi našim gostilničarjem z najboljšim namenom zanje in za pivce vina danes priporočali, je pa sledeče: Zdaj nastopi kmalo čas toplote in s to čas točenja piva, in ponehalo bo jako točenje vina. Da ni pivo v katerem se niti domača voda ne nahaja, kje šele domači ječmen in hmelj? — nikakor cenjeno, ako ni kolikor mogoče hladno, to ve sleherni. In zato poslužujejo se gostilničarji v obče ledu, da pivo z njim hladijo. Ob istem času, ko se pivcem piva mrzlo pivo na mizo do-naša, donaša se pa pivcem vina v obče po naših gostilnah gorka vina na mizo. To škoduje pa povžitku vina domačega pridelka jako, kajti marsikdo bi pil rajŠi vino da bi ne bilo to gorko. Zato svetujemo naŠim gostilničarjem kateri imajo led na razpolago, da se ga v vročem poletnem času i za hlađenje vina poslužujejo, ne pa le za hlađenje piva. To je vpeljano povsod na Nižeavstrijskem, Štajerskem itd,, zakaj bi i pri nas ne bilo? Napredujmo tudi v tem obziru. _i_ Zboljšiymo naše mlekarstvo in našo kravjo rejo! Kravja reja je po Dolenjskem še v marsičem zaostala. O tem se prepričaš povsod. Malo je posestnikov, ki bi imeli zares lepe in dobre molzne krave. Navadno najdeš po kmetskih hlevih bolj revne in slabo- rejene živali. Na eni strani hleva atoje lepi voli, na drugi strani tiči v kotu slabotna krava. To je slika, ki jo najdeš skoro povsod na kmetih. Pa ne le to, da so krave slaborejene. Tndi sicer je kravja reja slaba. Nas kmet redi po eno, k večjem dve kravi. Delavna in jalova goved zavzema prvo mesto, krave zadnje mesto v hlevu. V takih razmerah ni niČ čudnega, da ,ie tudi mlekarstvo na nizki stopinji po Dolenjskem. Če ni dobro rejenih in dobro molznih krav, tudi mleka ne more biti. — Kaj pa je vzrok tej zaostali kravji reji? Vzrok tiči v tem, ker imajo naši gospodarji premalo dohodka od kravje reje. Ako bi se dohodki kravje reje povzdignili, ako bi se dalo mleko dobro v denar spravljati, gotovo bi se tudi kravja reja zboljaala in povečala. Danes je marsikje po Dolenjskem kravja reja nekaj malega več kakor potrebno zlo. Rede jih, ker potrebujejo telet in gnoja. Njih poglaviten pridelek — mleko — se pa premalo ceni, ker ga ni mogoče po deželi v denar spravljati. Vse to se da pa tudi pri nas spremeniti in izboljšati. Mleka in mlečnih izdelkov se dandanes po mestih in letoviščih toliko potrebuje, da se da tudi na Dolenjskem pričeti s prodajo mleka in putra v dnige kraje. A treba je, da se poprimemo tega z združenimi močmi, tako kakor delajo po drugih krajih. Zlasti pri našem malem posestvu je potreba, da se združujemo in da si skušamo na ta način zboljsati sedanji svoj položaj. Kakor hitro pojde mleko bolje v denar, povzdignila se bo tudi nasa kravjareja. To je naravna posledica, ki jo opazujemo povsod. S kravjo rejo vred ae bo povzdignila pa tudi ostala živinoreja, saj so dobre krave takorekoČ temelj dobre živinoreje. Da se da pri nas tudi z mlekarstvom doseči lepe uspehe, nam kažejo razne mlekarne, v zadnjem času tudi mlekarna v Št. Lovrencu. Koliko je bilo nasprotovanja in natolcevanja, ko so pričeli kmetje Dositi svoje mleko v mlekarno. In danes? Danes napreduje ta zadruga tako, da je veselje. Kmetje so zadovoljni, da morejo svoje mleko gladko in z lahka oddajati in se veselé konca meseca, ko dobč denar za prodano mleko. In tako bi bilo lahko tudi po raznih drugih krajih nase Dolenjske, ako bi bili gospodarji bolj zavedni in ako bi se malo bolj zanimali za take zadeve, ki jih je treba skupnimi močmi reševati. Marsikje bi se dalo mleko v svežem stanu naprej pošiljati, ako bi se gospodarji združili v mlekarsko zadrugo. Kjer pa to ni mogoče, naj bi se izdelovalo v skupnih mlekarnah puter, ki se dandanes čim dalje dražje prodaja in katerega se dandanes čim dalje več rabi. Če izdelujemo puter, dobimo posneto mleko lahko nazaj, kar je važno po vsih tistih krajih, kjer se pečamo s prašiČjorejo. Skrbimo tedaj tudi pri nas, da gre mleko v denar ! Če ga ni mogoče na drobno prodajati, stopimo skupaj in osnujmo mlekarsko zadrugo. S tem ne bodemo pomnožili le svojih sedanjih dohodkov, ampak bomo tudi najugodneje vplivali na povzdigo vse živinoreje in mlekarstva. —r— Politični pregled. v Avstriji ustanove novo ministrstvo za javna delali, t. m. je bila ministrska konferenca, v kateri so se posvetovali o proračunu tega novega ministrstva. Proračunski odsek gosposke zbornice je zahteval, naj se program in proračun novega ministrstva tudi gosposki zbornici pravočasno predložita. Na glavnem zborovanju zaupnikov S. L. S. 10. fe-bruarija 1908 se je sklenilo, priporočati volivcem S. L. S., da volijo pri volitvah v kmečkih občinah, ki se vršijo v petek, dne 21. februarja 1. 1. v kranjski deželni zbor sledeče oficielne kandidate: 1. V sodnih okrajih Ljubljana in Vrhnika gg. : Fran Povse, državni poslanec v Ljubljani in dr. Ivan Šustersič, državni poslanec v Ljubljani, 2. V sodnih okrajih Kamnik in Brdo g.: dr. Janez Krek, državni poslanec v Ljubljani. 3. V sodnih okrajih Kranj, Tržič in Škofja Loka gg, : Franc Demšar, državni poslanec na Oesnjici in Janko Zabret, župan občine Predoslje, na liobovku. 4. V sodnjili okrajih Radovljica in Kranjska gora g : Josip Pogačnik, državni poslanec v Podnartn. 5. V sodnih okrajih Postojna, Logatec, Senožeče, Lož, II. Bistrica in Cerknica gg. : Franc DrobniČ, posestnik v Novi vasi hiš. št. 4 in dr. Ignacij Žitnik, državni poslanec v Ljubljani. 6. V sodnih okrajih Vipava in Idrija g.: Ivan LavrenČiČ, posestnik in gostilničar na Vrhpolju hiš. št. 26. 7. V sodnih okrajih Novo mesto, Kostanjevica in Krško g.: Josip Dular, posestnik v Jurkivasi his. st. 7. 8. V sodnih okrajih Trebnje, Zatičina, Žužemberk, Mokronog, Litija, Radeče gg. : Franc KoŠak, župan na Grosupljem; dr. Evgen Lampe, stolni vikarij v Ljubljani in Josip Mandelj, c. kr. pristav tobačne tovarne v Ljubljani. 9. V sodnih okrajih Kočevje, Ribnica, Velike Lašče gg. : Franc Bartol, župan v Sodražici in Franc Jaklič, državni poslanec v Dobrépoljah. 10. V sodnih okrajih Črnomelj, Metlika g. : Franc Šuklje, državni poslaaec v Kandiji. Nadaljne kandidature nam se dosedaj niso znane. Na Hrvaškem se je razvila huda volivna borba. Ponekje je že tekla kri. Volitve bodo končane že ta mesec, a sabor sešel se bode šele meseca marca. Stranke delajo na vse kriplje ter imajo nad .550 kandidatov. — Občno mnenje je, da si Starčevičanci pribore poleg 20. mandatov, katere že imajo, se 20. Krščanski socialci glasovali 80 baje za stranko prava. Socialni demokrati si pribore mogoče en mandat. Unionisti dožive skoraj gotovo veliko blamažo. „Narodna'^ mažaronska stranka je ubita. Da bodo volitve sploh viliarne, se je obče bati. Na Ruskem se je izreklo vojno sodišče za smrtno obsodbo braniteljev portarturskih generalov Stiissel-ja, Focka in Reissa, katere pa samo ni izreklo. Priznale so se olajšalne okolnosti generaloma Foeku in Ucissu. — Končna sodba toraj se ni izrečena. ' V Maroku koraka sveta vojska Abdul Azisa iz Rabata proti Fezu in Mekinezu. Ker kažejo sosedni rodovi proti paši v Mekinezu sovražnost in se ne dajo izneveriti s podkupljenjem sultanu Abdul Azisu, moral je pasa v Mekinezu popraviti mestne utrdbe. — Francozi bili so napadeni v taboru v El Meki v noči od .'i. na 6. t. m. ter imeli pri tem napadu tri mrtve in 24 ranjenih. Po boju v taboru zasledovali so sovražnika do Settata. Kakor vse kaže, ne bo se kmalu konec te vojske. Razmere med Turčijo in Rusijo so skrajno napete. Delajo se mobilizacijske priprave. Turki imajo v Makedoniji vže pripravljenih 100.000 mož. Na Portugalskem sta bila dne 1. t. m. ustreljena kralj Karloa L in njegov sin prestolonaslednik princ Louis Filip, katera sta se vračala v odprtem vozu v spremstvu kraljice in druzega kraljevega sina infanta Manuela, sedanjega kralja Portugalskega, kateri je bil tudi ranjen iz vile Vicioze v Lizbono. Napad izvršilo je devet mož na trgovskem trgu, kateri so bili oboroženi s petcevnimi karabinarji. Ker republikanci odvračajo vsako krivdo glede napada, se splošno sodi, da so ga vprizorili anar- histi, na kojih zapisniku je bil kralj Karloa in portugalska kraljeva rodbina. Več o strašnem umom prinasanio mej raznimi novicami. Republikanci rujejo se vedno proti vladi in kakor poročajo razni listi, je položaj jako opaaen in utegne izbruhniti vstaja, vlada pa upa, da se povrne mir v deželo. Zgradba nove župne cerkve v Prečni. IV. „Kar aami hi naredili apnenico dr pripravnem kraju," tako emo ae večkrat menili, saj Uko bo apno tudi najnianj stalo. A pomisliti je treba. Samo lahko dostopen prostor ne zadostnje za apnenico; za njo je treba dobrega, izbranega kamenja, vsake vrste kamen se ne more p«rat>iti; prav slab je peščenik in He marsikteri druyi^ treba je tudi mnog« pa trdih drp; ako jih nedostaje, se kaj lahko vse pokvari; treba je tudi vesiieça apnenćarja, ki zna prav igati. — Premalo igano apno ne zaldie toliko, prekuhano je še slabje, se ne da dobro gasiti in malo ga je. Slednjić pa tudi neugodno vreme, faudi nalivi lahko napravijo mnogo kvare. Apnenica dandanes mnogo stane; ie se ponesreči, pa dá malo in slabega apna. Skoda je tem večja, ker se tako apno ne moro rabiti za cerkveno zgradbo, kot visoko stavbo; za malo hišico, kleti, sploh za nizko zidavo ie velja. 1 Skorej ne kaže delati lastne apnenice, vsega nam manjka, niti prostora nimamo. Samo kamna imamo na izbero, pa že nalomnjenega. V jeseni 1, J897 in po zimi 1. 1898 smo rigolali mali cerkveni vinograd v Novi gori. Bil je zelo kamenit. Na meter debelo in viiije je bilo nagromadenega kamna po njem. Kam Ž njim? Prosil sem vljudnega grajsčaka v Zalega (Breitenau), da ga odproiini na njegov svet ped vinogradom. Pa pripomnim, da bi se kamen dal dobro porabiti za apnenico. „Saj res! Imam blizu bukovo hosto," mi odvrne. „Prostor je tik okrajne ceste. Že velja!" — Pogodila sva se koneéno tako: Cerkev dá kamen, grajSćak naredi na svoje stroške apnenico, in vse apno proda cerkvi za novo zgradbo in sicer staro vago po 2 kroni 40 vin. ; kajpada mora biti apno tako dobro, da se more rabiti za vsako javno stavbo — sicer cerkev nima nobene obveznosti. Gospod grajšĚuk je začel z apnenico meseca julija, dovršil jo je prve dneve septembra 1898, Vefkrat sem šel prgledat mimi'grede, kako so gradili in sestavljali apnenico, zanimalo me je, pa tudi skrbelo tem bolj, ker se bo v njej kubalo apno za novo cerkev. Ob enem je treba poskrbeti za gaecQje apna. Za toliko množino je treba velikanske ame; apno se mora zvoziti, potem pa do dobrega ngasiti. To [>o dalo obilo dela, pa tudi truda; denarja cerkvi ne preostaja, najceneje je, da se vse zvrSi s tlako, pa tudi najhitreje, kar je pri gaSenju apna posebne važnosti. — Zato sem na nedeljo pred Malo maso 4. septembra 1898 v cerkvi dobre farane poprosil takole: „Apnenica v Podgori je gotova, apno je kuhano. Prosim Vas, bodite dobri in pridite na delo! Staro jamo, ktero so izkopali složni gospodarji s Hudega že leta 1889, smo ie nekaj spraznili, razširili, poglobili v dnu in v vrhu přisuli, treba jo je še znotraj zravnati, očistiti; apno bo hitro treba zvoziti in dobro ^gasiti. Prosim lepo. priditel Saj vidite, kako revno cerkvico imamo! Dostala je sirota, luši se, ni kaj vredno stanovanje najvišjega Gospoda — pohitimo mu zgraditi veličasten tempelj! Zavest, da delate za božjo čast, naj Vas bodri. Haj vožnja ne bo ravno težavna, ker je apnenica tik lepe hkrajne ceste in daleč od župnije, niti pol ure. Kako blizu imamo pa vodo! Nekaj Minili korakov, pa ste ie pri potoku, hitro nalijete in zadenete, pa Bte ie v par trenutkih zopet nazaj; to je mladim ljudem samo veselje in kratek ěbs; prilika je zares taka, da Človek mora delati, Če bi tudi skoraj ne hotel. Pomislite! Kolikor pridneje m novo cerkev delamo, toliko bližje nam je! Naprej moramo iti I Dozdaj smo o novi cerkii mnogo govorili in prosili za njo, v prihodnje, pa moram» tudi delati in materijal nabavljati. — Pridni gospodarji, Bog Vas je blagoslovil, imate zemljišča, vožno živino, vozove, orodje, Leto in dan delate zase, pridite hvaležni v delo vsaj kak dan Gospodu Bngu! Nevozniki! Tudi vi imate blagoslov od Boga; zdrave nde, trdno telo imate, vajeni ste i vi napornega dela, da vgasimo žejno apno. Pri tem delu se mora hiteti, apno na zrakn razpada v drobce in prah in kar gine — ni za nič. Da bo pa lep red, prosim. pridite jutri, gospodarji in vozniki iz CešČe vasi, v torek iz Podgore in v sredo iz Prečne, pa se lepo pomenite med seboj, da odrinete po hianih številkah, prvi preje, drngi pozneje; apno se namreč počasi meri in naklada, da ne boste predolgo čakali in se vsled tega vznejevoljili. Nevozmki iz teh vasi pa pridite gasit! Vsak dan naj pride vsaj kakih šest trdnih moških, ki bodo nalivali vodo in apno mešali z močnimi koli. Dekleta in žene prinesite s seboj škafe, da napojite žejno apno! Delo za novo cerkev jo častno 1 Ko buste že osiveli možje in stare ženice, se boste še z veseljem spominjali: ,z» to lepo novo ceikev smo mi apno vozili, nosile vodo, gasili je'. — Vasi otroci bodo mlajšim enuko govorili. Ůastno delo se ne pozablja, slove v pozne rodove — Pridite !" S cer sem poznal že svoje ljudi, da radi vbogajo in da imajo vnemo za farne zadeve, saj smo precej prvo leto, ko sem prišel v Prečno, s tlako pozidali razpalo, faino pokopališče in še z večjo vnemo pa drugo leto na novo pt zidali gospodarsko poslopje in župni dvorec ves prenovili. Za vožnjo peska iz Soteske sera takrat gospodarje iz Dolenje Straže, Po^igore, Sel in Hruševca slično nagovoril ter navdušil v cerkvi. Gt^spodarji iz Straže so precej zvečer priredili in opremili vozove, nakrmili živino in o polnoči so napiegli, počili z bičem, odrinili v skrito Sotesko v nočnem času. In ko je mltido jutranje solnce razsipalo žaike na spočito zemljo, so že p< dvzetni straški možje pritirali težke vozove peska v Prečno, Oudili smo se in veselili ter rekli : „Slava takim vrlim moži-m!" Enwko in še bolj jih je bilo treba navdušiti, kajti zgradba nove cerkve je zares velikansko delo, nekdo jo je imenoval drzno idejo! In dober začetek je že polzvršeiek. In tako je bilo! V pondeljek jutro zgudaj so že drdrali češki vozovi mimo župne cerkve do apnenice. — Prihajati so začeti tudi delavci. Osnažili smo se hitro jamo, priredili trugo, katero je naredil moj brat Trne, ki zna — livata Bi>gu — narediti isako kmečko orodje, in še kaj več. Pridna dekleta dohajajo s škafi Med tem že pripelje voznik apno; kar tik jame zapeljemo voz, debele kose v trugo, drobiž pa v jamo. Voda je že tukaj, skať za škafom v jarao in trugo, apno vre, se kuha, možje mešajo, dekleta in žene kar izlivajo, drugi voz pride m tretji. — Ena truga je premalo, še ene je treba. — Kaj storiti? Tine ve! „Cestno trugo pri-nesimo". Dobro ! Rečeno — storjeno. Toda močno je razsušena zija. Nič ne de! Apna v njo in vode, kmalu bo zsmortana. In res — kmalu je držala, slo je izpod rok kakor v tovarni. Nepretrgana je vrsta Ijndij od potoka do apnenove jame. V trngah in jami vre in poka, da se vse kadi. Po cesti prihajajo ptuici; pa postojajo, radovedni so in povprašujejo: ,,Kaj pa bo?" ^Novo cerkev bcmo zidali," se oglašato pridni delayci ; pfujec presenečen odpre usta reksi: „Menda res! (Dalje Bledi.) DomaČe vesti. (Imenovanje.) Presvitli cesar imenoval je preč. gosp župnika pri Dev. Mariji v Polji Matija Kolar-ja kanonikom in stolnim dekanom ljubljanskega stolnega kapiteljna. (Imenovan) je c. kr. avskoltant pri tukajšnem okrožnem sodišču goap, Jurij Gregore pristavom pri okrajnem sod ščn v Cirknici. — Gosp c. kr. avsknltant Mihael Vehovar imenovan je pristavom pri okrajnem sodišču v Višnjigori, (V stalni poko ) je stopil, na lastno prošnjo prečastiti gospod Župnk Gregor Jakelj v St. Petru pri Novem mesta. (Premembe pri učitel j stvn) Prestavljene so d fiuitivne učiteljice: gspdč. Marija Fajdiga, na lastno prošnjo, iz Trebnja v Šmartno pod Šmarno goro, gospa Matilda Blagajne-Gorišek iz Škocijana v Vače in gspdč. Ana Grndnik iz Březnice v Trebnje. (Poroka.) 11. t. m. stopil je v zakon gospod dr. Josip Globevnik, odvetniški koncipist z gospico Miio Seidl iz N». vega mesta, Poročencema naše iskrene čast tk«! , (Poročil) se je 11. t m. gospod J-žef Erpič, posestnik iz Smihela, z gspdč, Marijo Jančar iz Biusnic, (Zahvala.) Albin Intihar, c. kr, pismonoša v Rudolfovem podaril je bolnici Usmiljenih bratov 10 K, ktere je d^bil pri neki sodnijski razpravi, za kar mu vodstvo v imenu bolnikov izreka srčno zahvalo. (Postno-oddaj ni nrad v Kandiji.) Trgovin.sko ministerstvo je zaukaííalo poštnemu ravnateljstvu v Trstu, da je vstanoviti v Kandiji pri Rudolfovem poštno-oddajni urad. (Plesni venček voj. veteranskega društva v Eu d clí o vem) dne 1. t, m. v prostorih gostilne „Pri slonu" bil je kakor vai prejáai tega društva jako dobro obiskati. Mej ^osti opazili smo većino gg. uradnikov tukajšmh uradov, kar kaže, da nživa drnstvo obĚa zanimanje v teh krogih. Pošetil je venćek tudi gospod poveljnik tukajinega iand. oddelka in sluíbe prosti gg. orožniki, kakor tudi zastopniki več društev. V primerno okrašenem plesišču je igrala novomeška godba na lok pod spretnim vodstvom gospoda kapelnitaHafner^javsplosno zadovoljnost in ae je plesalo do ranega jutra. Sploh je bila zabava jako živahna in prosta. („Kedo me bo pahnil a prestola?") Novo igro pod tem naslovom pripravlja novomeška Marijanska kongregacija za 1. snšec. Vsebina ji je: Mlada kraljica, prevzeta časti in sreče, se na dan svojega ^onanja tako izpozabi, da zapove po vsem kralieitvu črtati v sv. pismu besede Marijinega slavospeřa „Magnificat" : „MogoĆne je pahnil s prestola." Tako so jo zbodle te besede. — Popoldne istega dne gre obiskat grofinjo Tihomilo, dobro prijateljico svoje rajne matere. Kraljica zapazi v njeni roki majhno knjtgo „novi zakon", in tu notri najde spet one besede. Zahteva od groůnje, naj iztrga ta list. A ker se Tihomila brani ter še kraljico posvari radi njenega brezbožnega početja, jo da kraljics odiesti v jeÉo, Sama hoče biti, zato odpošlje svoje dvor-janke. Odloži znamenja kraljevske Časti, sede na klop in zaspi. Med tem pride njen angelj varih, ji odvzame krono in žezlo in kraljevski plašč, pa ji pusti star beraški plašč. Eo se prebadi, je že mrak in hlad nastaja. Le nerada ogrne oguljeni pI&Šč. Sedaj jo noče več poznati ne dekla grcfiojc Tihomile, ne neka nbožna sosedna kočarica, da, tndi nje dvorjanke je ne poznajo, ampak jo zasmehujejo kot noro žensko ali pa kot pijanko. Glad in noč jo prisilita, da kleče prosi ono kočarico kruha in prenočišča. Globoko je ponižana. — Na kraljevem prestolu sedi angelj vanh: dvorjanke ga imajo za kraljico. S silo pride prava kraljica — navidezna neumniea — v dvorano. Sama ostaneta z angeljem, ki odpošlje vse dvorjanke in se ji da spoznati, jo resno posvari ter ji vrne znamenja kraljevske časti. Kraljica na to prekliče svojo abotno zapoved, prosi grofinjo Tihomilo odpuščanja ter obljubi vladati ponižno. — Nauk te dramske slike (naj bi se rekli alegorije) je jasen in tndi jako umesten. Priredil je igro bivši vikar in vodja kongregaci je preč. g. Wa t zl z njemu lastno spretnostjo v lepi, gladki slovenščini. To in pa priznani sijajni res občudovanja vredni prejšnji nastopi vrlih kongreganiatinj nam zagotavljajo izredno lep užitek, katerega naj pač nihče ne zamudi ! In ra^no zato smo opozorili s temi vrsticami cenjene bravce na zabavni večer Marijanske kongregacije dne l.sušca v trdni nadi, da se bode naše slav. občinstvo v obilem številu odzvalo tozadevnemu povabilu, ki jim bo došlo prihodnje dni. Želimo vsestranskega uspeha! (Vabilo) na veselico ki jo napravi „Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Novem mestu v nedeljo, dne 16. svečana v lastnem domu po sledečem vzporedu: I. Petje: B>. Gerbič, Slovanski brod; H. Volarič, Slovenski svet; H. VolariČ. Nos (Šaljiv zbor). II. Kupleti: Inteligent. III. Občinski tepček (Burka v treh dejanjih). Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži 1. do 2. vrste ,l K, druge vrste 70 vin., stojišča 40 vin. („Nar. Čitalnica") uprizori v soboto 22. t. m. ob 8. uri zvečer veseloigro v 3. dejanjih: „Vebarjevo letovišče". Po igri bode ples z orkestrom. Več lepaki! (Prostovoljno gasilno društvo v Toplicah) priredi v nedeljo 23. febr. veselico v korist društveni blagajni, v prvi vrsti za napravo nove obleke, katere moštvo nujno rabi. Darila v ta namen sprejema odbor. (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu januarju 1908 je 360 strank vložilo 236.164 K 15 h; 341 strank vzdignilo 89.992 El7h; torej več vlořilo 146.l7lK98h; 10 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 36.050 K; menic se je eskomptovalo za 74048 K; Stanje vlog 3 255.623 K 74h; denarni promet 903.596 K 55 h. Vseh strank bilo je 1372. (Hranilnica in posojilnica) za Kandijo in okolico, reg. zadruga z neomejeno zavezo imela je meseca januarja 1908 prometa 483.894 K 14 h. Vložilo je 286 strank 90 554 K 90 h, dvignilo pa 183 strank 62 426 K 64 h. Posojil je bilo danih 2lB strankam 120.410 K, a vinito je 404 strank 132.036K44b. (Belokranjska železnica.) 11. in 12. t. m. vršil se je komisijonalni ogled šentjanške železnice, ki je do Karmela že dogotovljena. Pripravljalna gradbena dela za belokrajnsko železnico se bodo začela najbrž okoli avgusta t. 1. Glede na traso ni še nič gotnvega določenega, ker se začue sedaj meriti varijanta Kumpmatel-Ćrnoraelj, kajti vlada hoče dobiti popolnoma jasno sliko, predon se odloči za euo ali drugo črto. Zato se budete trasirali obe črti, kar se mora zgoditi, ker zakon navaja obe črti, („Javna knjižnica") Narodne Čitalnice je dosegla r kratki dobi svo ega obstanka — od 7. grudna 1907 do 9. svečana t. 1. — lep uspeh: 128 izposojevalcev (45 člano? Narodne Čitalnice in 83 nečlanov) je izposodilo v tej dubi 636 knjig. Ker obsega knjižnica skoro vsa boljša dela slov. literature in lepo število čeških, hrvatskih, nemiik h in ruskih knjig, ker je pristopna članom Nar. Čitalnice brezplačno, nečli-nom pa proti neznatni odškodnini (4 h), je opravičena nada, da se bode število izposojevalcev še znatno pomnožilo. Pri knjižnici se je osnovalo „Združenje prijateljev čitanja", fegar namen je, najboljša in najnovejša znanstvena in leposlovna dela svetovne literature nabavljati ter jih „Javni knjižnici" v občno porabo oddati, kako^r hitro se doseže sè zneski za izposojevanje višina knjižne cene. Član „Združenja" postane lahko vsak, kdor se podvrže določbam glede izposojevanja. Knjige se izposojajo vsako sredo in soboto med 6. m 7. uro (sicer po dogovoru z knjižničarjem J. Kn.) proti izkazn cam (15 li) m odškodnini, ki znaša za vsako izposojeno knjig i 10% njene cene. Združenje ima že lepo število knjig na razpolago ter vabi vse prijatelje čitanja in razvoja „Javne knjižnice" k pristopu; s pristopom in čitanjem knjig „Združenja" prispejo k temu, da postanejo dragocena dela svetovne literature last „Javne knjižnice in njenih izposojevalcev." „S prosveto k blagostanju!" (Veliki blagovni semenj) v Vel. Laščah se vrši letos šele 24 februarja, to je v pondeljek pred sv. Matijem. (Prihodnji semenj v Kandiji) bode v četrtek 20. feb. 1908. Vabijo se knpci in prodajalci. (Matijev semenj na Bučki) razglašen je v nekaterih koledarjih pomotoma na 24 t, m. kar pa ni pravilno; ker je letos prestopno lett), bode semenj se-le 25. t. m. Toliko v vednost kupcem iz daljnih krajev. Uredništva raznih listov pa prosimo, da ponatisnejo to naznanilo. (Poziv.) Pisatelj članka „Dolenjska transversalna železnica in zveza Trebnje-Sevnica v 2. štev, letošnjih „Dolenjskih Novic" opozarja si. županstva na Krki, v Dobrničah, Trebnjem, na Vel. .Loki, Mirni, v Sent Rupertn, Mokronogu, Tržišču (Sv, Troj>ci), Sent Janžu in Boštanju, da pošljejo Čim prej prošnje za priključek nameravane železn ce Stanjel-Videm (Dubrepolje) pri Trebnjem dotično za zvezo Trebnje Sevnica, čim se podržavi dolenjska železnica, gg. državnima poslancema dr, Ignaciju Zitmkn in dr. Jankotu Hočevarju in tudi na novo izvoljenim deželnim poslancem tega okraja. (Nesreča.) 10. t. m. padla je gospa soproga c. kr, vlad- stopnjicah, ki peljejo ■ je zlomila nogo na 11, t. m. ob 4. uri p<}- m. nega tajnika gosp. dr. Pilshofer-ja na v kapiteljsko cerkev tako nesrečno, da dveh mestih. (Umrla) je v Novem mestu dne poludne, po kratki bolezni gosp. Frančiška Erbeinik v 62 letu svoje dobe. Pokojna je b.la neumorna delavna žena in skibna mati svojim v večini vže preskrbljenim otrokom. Za ves njen trud in přestáno grenkobo tega sveta, daj ji Bug uživati večni mir! (Umrla) je 11, t. m. v Ljubljani v Jozefinum v starosti 90. let, gospa Marija Luser roj. Euhrman, rodom NovomeŠčanka. Pokojna je mati frančiškana preč. g. P. Konstantina Lnser, bivšega general-diflnitorja in provincijala. Sveti ji večna Inč! (Umrl) je v Krékem hišni posestnik, tajnik hranilnico in bolnice v Krškem gosp. Vinko Žener. Ob njegovem grobu žaluje soproga in tri nedorasle hčerke. Naj v miiu počiva! —V Kočevju je umri tamošnji lekarnar gosp. Franc Starkel. — V Litiji pa je umrla mati gosp. lekarnarja Henrika Brilli v 77, letu svoje dobe, Pozemeljski ostanki rajnke prepeljali so se v Karlovec. — N. v. m, p. ! (Umrl) je dne 30 jau. v Zaborštn pri Bučki gosp. Frane Vene v lepi starosti 80 let. Sveti mu večna luč! (Utonil je) 11. t. m. zvečer v našem mestu obče znani g. Jernej Erbežnik iz Muhabera. Spremil je sorodnike v Dobrepolje, na povratku pa se mu je blizu Dubrepolja spodrsnilo in padel je v b ižnjo Temenico, kjer je utonil. Slučaj je nanesel, da je ravno isti popoldan umrla tudi soproga njegovega brata tu v mestu, (Prošnja.) Dne 1. t, m. na veselici „Voj. veteranskega društva", je nekdo po naključbi zamenjal črno pelerino in je rujavi havelok pustil. Prosi se, da se dotičnik zglasi v omenjeni gostilni pri „Slonu". (Zmrznila) je v noči od 28, do 29. jan. 17letna dekle Bozalija Unetičiz Viher pri Leskovcn. Domu grede z vino^ada, v katerem je celi dan kopala, zgrešila je v skrajno temni noči pot. Ostra burja je pihala in sneg naletaval, deklica utrujena od dela in huje, se je vlegla in zaspala za večno. (Prostovoljno gasilno društvo) v Novem mestu pnređi v soboto dne 29. febr. v grostilni „Na vratili" predpustno veselico za moštvo. Piijatelji društva se uljudno vabijo. (Sklep) L polletja je bil danes na Novomeški gimnaziji. Izmed 223 ktasificnanih dijakov je dobil« 17 prvi red z odliko, 163 prvi r(-d, 45 drugi, 8 tretji red. Po razredih pa je nspeh tale: 1. razred, 51 dijakov, 1 odlika, 33 prvi, 14 drugi, 3 tretji red II. „ 35 „ 5 odi k, 22 „ 5 „ 3 „ „ ÏU. „ 35 „ 1 odlika, 22 „ 11 „ 1 „ » IV. „ 25 , - 19 „ 6 „ — V. vi, vri. vlij. 17 „ 3 odlike, 7 „ 12 „ 3 „ 9 „ 24 „ 2 odliki, 21 „ 24 „ 2 „ 20 „ 1 tretji red 1 druři, — 2 « - (Pobalinstvo.) Zlikovec namazal je dne 12. t. m. mej 7. in 8. uro zvečer patim gospodarjem tu v uieatu hiše s ćlo-veSkim blntom, Ker se dotiÉne hiše nahajajo v manj obljudenem kraju zlasti v večernih urah, želeti bi bilo, da poskrbi merrdajna oblast zato, da se takim pobalinom in enaki eodrgi, katera ae kaj rada shaja v dotiôni ulici v věžemi uri, stopi resno na prste, ker stanujejo v iati ulici tudi davkoplačevalci in meaťSanje. (Za I zasedanje porotnih obravnav), katere se bodo pričele dne 2. marca 1908 pri tukajšnjem okrožnem godiŠĚU, izžrebani s» glavnim porotnik-m naslednji gospodje: Pehani Franc, gost., Žužemperk; Javornik Janez, mlmar, Grmajna; Holler Ivan, trg.. Kadeče; Zupane Janez, pos. in mlinar. Znojile; A'ko Janez, pos,, Ktičevje; Stermole Anton, pos., Hmlo; (jliha Aids, pos., Vr-lika Luka; Eat Ivan, čevljar, Radeče; JnMitsch Janes, gost., Moo'^wald; Šavor Jurij, pos,, Vimol; KopnrcFranc, trg., Dubrniče^ SI dić Franc, pos., Kostanjevica; Gerdun Josip, mbnar, Zilje; "Wuchse Jant-z pos. in lesni trg., Koprivnik; Aister Mha, pos., Krfkavafi; MikoIiĚ Prane, pos. in trg., Sodraiica; HorvatiČ Martin, pos.. Krška vas; Ajster Josip, post. in gost., Krška vas; Kiisčak Josip, pos. in gust., Mirna peč; Knez Alojzij, pos. in župan, Skrovuik; Dultar Jusef, pos,, Črnomelj; Bukove Janez, pos., Mrzlalui»; Malenšek Jakob, mizar. Dni. Suiior; Slapšak Josip, pos. in trg.. Gor. B »štanj ; Pezdirc Ivan, pos., Dol. Suiica ; Humek Jakob, pos., Obreije; G e^orič Franc, pos. in g(>st., Krško; Eiđ>-lj Aliiis, pos,. Dol. PiiHikve; Rodić Matija, pos., Tomaita vas; Giirišek Josip, pos., Mekin«; Lobe Franc, gost., Zagradec; Orel Ienncij, gofit. in mesar. Fužine; Zurc Anton, trgovec, Črnomelj; Jevševar Mihnel, pos , Tehaboj; Gnidovc Josip, pos. in župan, Vel. Lipovec; B zjak Anton, pos., Kostanjevica, — Nadomestnim porotiiikiim so izžrebani naslednji gospodje: Ferlift Lud'ik, pos. in gfi.st., Rudolfovo; Kuščak Janez, pos. in gost., Rndolfovo; Kos Franc, gost., Euddfovo; Konda Junez, pos. in gost., Kandija; Luser Avgust, pos., Rudolfovo; Murn Guitav, pos. in lectar, Rudolfovo; Gorupii Peter, pos. in kovač, Kandija; Mum Franc, pos. in gost., Kandija; Jane Janez, pos., Lešoice. (Nove cerkvene pesmi.) 10 postnih pesmi za mešan zbor uglasbil Igu. Hladnik op. 54. Cena 1 K 20 h. Gospodarske stvari. — (Spomladna dela pri detelji.) Kakor travnike, tako kaže tudi deteijišća z brano prevlaéiti, kakor hitro se zemlja dosti osuši, Posebno starejšo lucerno kaže dobro pobranati, da se iziuje plitvo vkoreninjen plevel in zrahlja površje zemlje. Pa tudi druga deteijišća je povlabrazbi in zdravniška sprićala o popolnem zdravju. Prednost za sprejem imajo tisti, ki ao že v kaki mlekarni delali, oziroma tiati, ki jih pošljejo učit mlekarske zadruge. Po končanem pouku v soli se morajo učenci podvreči izpitu ter dobe o njem spričalo, ki jih usposobi za voditelje mlekarn. Glavni odbor c, kr. kmetijske dražbe kranjske. Razne stvari. *(Umor portugalskega kralja in prestolonaslednika.) Kralj in kraljica vračala sta se 1. t. m. popoludne g Bvojo rodbino v odprtem vozu iz vile Vitioze v L'zbono. Ko se je peljala kraljeva rodbina mimo vojnega ministrstva, je kakor slučajno zapustil večo skupino neki mož v športni obleki, ki je izgledal kakor kak delavec. Mož je hitro skočil naprej in streljal na kralja. Policisti so skočili đ&nj, a posrečilo se mu je, da e še enkrat natrelil. Ranil je kralja na levi strani. Voz se e premikal le počasi naprej zaradi gnieče. Kraljica Amalija m prestnlonaslednik sta zakričala. Amalija se je dvignila in se izknšala skriti. Dragi strel je zadel kralja na glavo. Kralj se e pri.el za glavo in se zgradil. Kočija se je premaknila naprej, ko je stopil pred Toz neki mož v dolgi auknji, ki je dvakrat ustrelil na prestolonasledo ka. En strel ga je zadel v obraz, drugi T prsi. Ko je tretjič ustrelil, ga je uđanl po roki neki policist. Napadalca je usmrtil neki častnik. Oastniku sta pomagala dva policista. Med tem so padali streli na kraljev voz Se iz dnigih skupin, katt-nh je bili baje Seat. Ko se je zgrudil kralj amrtno-nevarno zadet, je izkušal se ustati in nekaj zaklicali morivcem, a mn je odpovedal gUs. Kralj se je zgrndil na tla, rekel še nekaj kraljici, ki ga je pokrila s preprogo. Kralj je bil mrtev. Mfd tem se je prijeljal v avtomobilu Don Alfonzo s kolodvora, H tro je izstopil in tekel pi lcg voza. Z revolverjem je gmzil gledalcem. Kočija se je peljala v arsenal. Ki-aljica in infant Manuel sta se topila v si S pritiklino vred. Nepremičnini, koje je prodati ua dražbi, je doloÈena vrednost na SÛ68 K 87 I). Najmanjši poimdak zuaja 1872 K 68 h; pod tem aneekom se ne prodne. Drsiiben« pottoj« in listine, hi se úáejo nepremiínin {BemljiSko-knjiïni iípiiek, hiputekariii izjiiaek, iipiwek is katastra cenitvene zapianike itd.) smyo tisti, ki želé kopiti, pregledati pri spodaj oBuamenjeni sodniji v labi št. 6 med opravilnimi urami. Pravioe, katere bi ne prlpnšiSale dražbe, je oglaaití pn aodmji naj-poaneje v draisbenera (ibroku pred začetkom dražbe, kar bi ae sicer ne mogle raaveij avl jati Rledé nepremičnine eame. „ , , O nadaljnih dogodkih dtažbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo aedaj ua nepremični a ali pravice ali bremena ali jih sadube v teka dražbe-nega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodnjji, kadar nitj ne stanujejo v okolišu spodaj oznamenjeiie Miidni.je niti ne imenujejo tej v sodnem okraja ítamijoĚega pooblaĚčenc.a ta vroibe. C. kr. okrajno sodišče Rudolfovo, oddelek II., dne 7. junija 1907. (26) spiniE se ppnhtihaňT v trgovino in steklarsko obrt. Natantne pogoje pove (26) F. Kenda, trgovec v Riidolfovem. Prav lepo posestvo z vsem gospodarskim poslopjem, na glavni cesti, zraven župnijske cerkve Šmarjeta, Dolenjsko, z opeko krita hiš«, v kateri se nahaja že vpfi let gostilna in prodajalna, vse v najboljšem stanu, je na prodaj. Zraven spadajo njive, travniki, hosta itd. Natančneje se iKve pri (27-2-1) Joh. Brekan, (Perger), v Šmarjeti, Dolenjsko. Na prodaj je celo zemljišče z gospodarshimi nnrlnnj j v dobrem stanu v Brunivasi št. 2. pri Mokro-|IUdlUpjl nogu. Pojasnila daje župnik na Raki. Kupim vina Podpisani naznanjam, da to pot ne kandidiram za poslansko mesto v deželni zbor. Ob enem izrečem STujo prisiČDO zahvalo za zaupanje vsem onira kmečkim volivcem, ki 30 ee v tem oziru na-me obrnili, iiiveli! Gorenjepclje, dne 12. svečana 1908, (29) Anton Kline. Nova zidana hiša je na prodaj na Drski, 10 minut oddaljena od Novega mesta z vsem gospodarskim poslopjem, s tremi sobami in s tremi njivami, z gozdom in vrtom in z vndo pod streho. Cena po dogovoru. Več se izve pri JERNEJ SITAE, n» Drski št. 33._(282-0-5) Proda se iz proste roke = hmetijsho posestvo = obstoječe iz novo zidane, z opeko krite liiàe, zidanega, z opeko kritega živinskega hleva, pôda, zidane kleti, na pol dvojni kozolec in svinjaki. Pri tem je dobřili njiv, kjer »e poseje do 24 mernikov žita, čez 3 orale sadnega vrta s koseninami, 2 orala lepega vinograda ter 6 oralov gozda, vse v najboljšem stanju in se drži skupaj. Oena in pogoji pri posestniku. (21-2-2) Franc Brinovec Stara gora, pošta Mirna, Dolenjsko. Zemljišče primerno za stavbe in ena hiša je ali vse skupaj ali pa tudi posamezno na prodaj. Natančneje se izve pri Bernard Bmlc v i^abji va^i nri Novem mestu. (28-iH) (19-3-3) (M 3-3) tik Save, ob glavni ceiti, s tremi orali njiv in travnikov sedmimi orali bukovega in hrastovega gozda, hiše, obstoječe iz šestih Bob, dveh kuhinj in dveh kleti. Hiša je za gostilno in prodajalno pripravna in je bilo v njej oboje svoj ćaa. Natančneje se izve pri g, Fr, Pajk, pošta Radna ob Savi. fižol in krompir na drobno in debelo. Priporoćam svojo veliko zalogo čez 4000 hI kupljenega samo lastni pridelek vinogradniške društvene kleti Bnje-Istra. Vino je belo, beli muškatelec, rdeče (ala cviček) m crno. Vse garantirano pristno po jako ugodnih cenah, tako da je izključena-vsaka konkurenca, (so^-i) Jos. Jakaz — liudolfovo. obstoječe iz treh sob z razgledom na glavni trg, predsobe, knhinje in pritiklin, se da takoj v najem v poprej Gustinavi hiši na glavnem trgu v Rudolfovem. — Več se izve pri lastnikih (1&-0-3) Kopac-Paučič v Rudolfovem. Pas SV. Jožefr in sedem nedelj sv. Jožetu posvečenih. Lično v usnje vezana ktyižica 1 K 40 h, po pošti 20 h več. — V založništvu j. Krajec nasi, v Rudolfovem. Tovarna strojev in železolivarna K. & R. Ježek v Blanskem (Moravska) se priporoča za dobavo vseh kmetijskih strojev, kakor: plugov, bran, sejalnih strojev, strojev za žetev in košnjo, vitlev, mlatllnlc. žitnih čistilnic in od-blralnlkov (trijerjev), slatnoreznic, reporeznic, koruznih robkarjev, drobilnih mlinov, pariinih kotlov, grozdnih in sadnih mlinov in stiskalnic itd. Posebna izdelava sesalk, vodovodnih naprav, bencinovih motorjev in lokoraobil, vrtalnih strojev in strojev za kroženje obročev, Popolne opreme opekarn, samotnih in tovarn za mavec, gv^ Zmerne cene. ugodni plačilni pogoji ^^^ Premovana na vseh razstavah z najvišjimi priznanji, mhm Ceniki (o kmetijskih strojih slovenski) zastonj in poštnine prosta. Dopisuje slovensko. Zastopstvo za Kranjsko in zaloga strojev v Ljubljani: J, ZSOXXlfttič. Dunajska cesta št«v. 31. Ženske lase emefane in Teniitie kupujem po nftjíiíji ceni. iKdelujeu vsa viaatiljarika lielfi, V zalogi imam fina toaletna mila, prave fmn-coflke parfume itd. BAÏ-RUM tokonina proti izpadanju lan in prhut, 0(l]tkr)Tatia si 10 Elatlmi kolajnami, HAARPETROL za rast po-mládka, MJSiOL ii orehovega i«vle£ka za late in brade čudovit uspeh, prekatia vna dosedanja barvila, ř^oleg tega pripiiroúaiu moj znani BRIVSKI SALON ua novo ntejeu z najnovejšimi bigijeniúnimi komforti, s hitro, čúto indobro postrežbo, mnogubrojnega obiska. SpoHtiivanjem se príporaúaiu Ivan Svetec, (&-34-7) brivec in vlasuljar, Rudolfovo, Glavni trg. (Nasproti mestne hiie.) 14-8-41 Sinoepjevi šiuolni stroji : ne samo za vse mogoče industrijske potrebe, ampak tudi za vsa domača dela te vrste dobijo se samo pri nas Pazi nsg se, da se kupuje stroje v naših proda-~ jalnah, ~ katere se vse lahko spozna po zraven stoječem znaku. Singer Ko. ahcijstto društvo za šivalne stroje V Rudolfovem, Glavni trg-Podružnice v vseh večjih, mestih. Vsi šivalni stroji, ki jitt ponujajo pod imenom ..Singer", so ponarejeni po našem starejšem sistemu, ki ga sedanji novejši sistemi rodbinski!) strojev dalef presegajo po konstrukciji, delazmožnosti In trpežnosli. Iščem učenko za manufakturno trgovino — iz.b...l)Se hise. (23-2-2> A. Ogrin, Novo mesto. Blagovolite ~ Podpirani se Rlavnemn abćinntvtn. preúaat. dnhovJiini in slav. I^olakini Túdstvani najv^jodneje pri]i(iri)^a za prijazna Daruûlla za otavtiene in pohištvene miiaríike jsďelke, šolske klopi in fable najpopolnejše in nedosegljiv« lastnega izuma. Za najfinejšo izvršitev zatnorein jamčiti, ker imaiii ca razpolago UHj modernejše vrnjeno delavnico, o p rem jj eno z razno vrstnimi stroji. Za sniienje le^a imam umetno „suillnico" z toploto do TO" Keamitrjevib, v kateri se les do skrajmrati posuši. Vsa dela so golidno in po skrajno nizkih cenah izvršena. (277-0 5) Z odlii^nim epoštovai^em Hovo mesto-poleg Ženske bolnice. Matko Malovic, mlzar. : Steckenpferd - lilijsko-mlečno milo Bergmanna & Co, Draždani In Tečin n. L, je in ostane glasom veak ilan došlib priznalnic najuspešnejše vseli inedeciualnili mil proti pêgaiii kakor tadi v d isego iu oliranitev nežne, meiike kože in rn/.nate polti, — Dobiva se po 80 v komad v vseh lekaruaii, dnižerijali, parfumerijali, trgn-viuali mila iu brivoioab. (1-^4) Milo ZQ nahup istr. vino. Fino pristno garantirano vino, već lisoć hektolitrov, belo, rudeče, in črno od 36 v naprej postavljeno na tukajšnji drž. kolodvor proti gotovemu plaÈilu, je za prodati m ae ek^iiedira vzorne kleti kršč. vinarske zadruge v Vodnjanu, Cene za vagone po dogi voiii. Tru-pinovec m droženka (istr. kunjak) I* od 70 do 80 novč. liter. Za kršč. vinar, zadrugo: (G-12-5) ■■■ ■■i Ivan Pujman, poslovodja, Dignano, Istra. HH : želodčne kapljice preje znane pod Imenom Kopljice.sv. Martia, sredstvo proti slabosti želodca, osobilo proti koliki In ujedanju v želodcu In trebuhu ter proti zaprtim vetrovom. Podpira prebavo težkih, mastnih In preobilo užitth jedi. 1 duc. 4 K, S duc. 17 K, 10 duc. 32 K poštnino prosto postavljeno na vsako pošto. Prufliin, izvolite »i poslati ie 12 steklenic „Želodřnih kajiljie", kt.ere nujno potrebnjem, ker ua moji oselii čudodelno doinjeio, Bužo Paziii, Kastel - Btari. — ťroBiin en ducat kapljic, ker sem se pri liveli mi poslanih dncatih prepriial, da izvrstno delujejo in jih hoieni tudi svojim prijateljem priporoÉiti. Niko Straíičié, Baliiuo polje. — Knakih dopisov, katerih vseh tu navesti ne morem, imam veliko in ao vNakemu na upo-gled- Te kapljice izdeluje samo gradska lekarna v Zagrebu, radi tega treba je pri naročilih Hl«deii natančen uaaluv napisati: (3*64) Gradslia Ijeharno Zagreli, poleg trga sy. IVlarha !f8. Odgovorni urednik, iid^atelj in i&loinik Urban Horvat. Tisk J. Krajec nasi.