G fírapharl-
Poskus prodaje državnega deleža v Alitalii (49,9%) propadel še pred iztekom razpisnega roka
/4
Nelson Mandela slavil 89 let


Hfl
v
Wr
Od plesne izpovedi Josefa Nadyja do
kozmičnega sveta Nikole Šopa /10
Primorski
ČETRTEK, 19. JULIJA 2007_
Št. 169 (18.952) leto LXIII._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT)
Zadržanje, ki
škoduje otrokom
Bojan Brezigar
Vsak politični boj je legitimen; tudi boj tistih, ki jih imamo za nasprotnike in katerih vrednote so popolnoma drugačne od vrednot, na katere se sklicujemo mi. Različnost je pač vrednota, ki jo je treba sprejeti in spoštovati; tudi različnost mišljenja, različnost idej.
Vendar obstajajo meje, preko katerih legitimnost splahni. Tako nam vsaj veleva zdrava pamet.
Te meje so pravzaprav zelo jasne: pravica vsakega posameznika se neha natančno tam, kjer začne ogrožati pravico sočloveka. In natanko na tej točki smo sedaj.
Špetrski župan in njegova večina ima pravico do izražanja stališč, ki slovenski manjšini niso naklonjena. In starši otrok italijanske šole, ter še predvsem učitelji, očitno ocenjujejo, da bi ustanovitev dvojezične nižje srednje šole preusmerila kar nekaj otrok, saj je večjezičnost danes evropsko priznana vrednota in tudi v Beneški Sloveniji v njej marsikatera družina vidi prednost, in ne omejitev.
Prav spoštovanje pravic otrok je točka, ki omejuje legitimnost političnega boja. Veliko ljudi je to razumelo, zato proti nižji srednji šoli ni fron-talnega boja desne sredine, niti v vi-demski pokrajini, niti v Nadiških dolinah. Šolanje je navsezadnje temeljna človekova pravica in mednarodne listine vsakemu otroku priznavajo pravico do šolanja v njegovem jeziku.
To načelo še ni doseglo špetrske občinske večine. Njeno načelno zadržanje je politično nekonsistentno in objektivno zgrešeno, v nasprotju z duhom časa, v katerem živimo. Predvsem pa škoduje otrokom, ki so tako nedolžna žrtevtega zgrešenega političnega boja; o tem bi se morali špetrski občinarji resno zamisliti.
ŠPETER - Dvojezični šolski center
Zveza treh beneških občin je podprla srednjo šolo
Župana Podobonesca in Sovodenj za, špetrski župan proti
BRAZILIJA - Najhujša nesreča v zgodovini brazilskega letalstva
Letalo v bencinsko črpalko: najmanj 200 mrtvih v Sao Paulu
Po trčenju letala v črpalko so plameni zajeli tudi številne bližnje hiše
ansa
SAO PAULO - V najhujši letalski nesreči v Braziliji je v torek pri pristajanju potniškega letala na letališču v Sao Paulu umrlo najmanj 200 ljudi. Letalo brazilske družbe Tam s 176 ljudmi na krovu je v slabem vremenu med pristajanjem zdrsnilo s steze
in eksplodiralo, ko se je zaletelo v bencinsko postajo in poslopje Tama. Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je razglasil tridnevno žalovanje. Iz razbitin letala, kije prispelo iz kraja Porto Alegre na jugu države, že potegnili več kot 65 trupel lju-
di, ki so zgoreli, potem ko je po trčenju letala v bencinsko postajo in poslopje letalske družbe Tam prišlo do eksplozije. Letalo je pred trčenjem s pristajalne steze na tleh prečkalo zelo prometno cesto.
Na 20. strani
ŠPETER - Zveza treh beneških občin je podprla ustanovitev srednje šole v sklopu dvojezičnega šolskega centra v Špetru Slovenov. Prošnjo sta podprla župana Podbonesca Piergiorgio Domenis, ki jo je predsinočnjim tudi podpisal, ter njegov sovodenjski kolega Lorenzo Cernoia. Proti se je opredelil župan Špetra Tiziano Man-zini. Njegovo odklonilno stališče je v popolnem sozvočju u usmeritvijo desnosredinsko usmerjenega občinske ga od bo ra in ob čin ske ga sve ta.
Podboneški župan Domenis pravi, da je podpis prošnje logična posledica zahteve staršev osnovne šole v okviru dvojezičnega centra, ki upravičeno hočejo, da bi otroci nadaljevali šolanje v Špetru. Manzini pa nasprotno trdi, da je problem šole fi-nanč ne in is to čas no tu di po li tič ne na -rave.
Na 3. strani
Pokrajinski program za vse večje zbiranje in predelavo odpadkov
Na 6. strani
Pri Gerdoličih v Rocolu nasprotujejo prodaji zelene površine
Na 5. strani
V Vilešu z zeleno lučjo veleblagovnici Ikea zahteve po preureditvi cestnega omrežja
Na 12. strani
WASHINGTON - Razburljiva celonočna seja
Demokratom ni uspelo: ZDA (zaenkrat) ostajajo v Iraku
WASHINGTON - Po celonočni razpravi v ameriškem senatu so republikanci včeraj blokirali sprejem predloga o umiku ameriške vojske iz Iraka do aprila 2008. Za uvrstitev predloga na končno glasovanje je po poročanju tujih tiskovnih agencij sicer glasovalo 52 senatorjev, proti pa 47, vendar pa bi bilo za to potrebnih 60 glasov pod-pore.Gre za zadnji v vrsti porazov demokratov, ki imajo sicer večino v obeh domovih ameriškega kongresa in si že mesece prizadevajo, da bi ameriškega predsednika Ge-orgea Busha prisilili v sprejem časovnega načrta za umik vojakov iz Iraka.
Vodja senatne večine, demokrat Harry Reid iz Nevade, je pred tem v torek po-
jasnil, da jim ni preostalo drugega, kot da republikanske kolege prisilijo v celonočno zasedanje ter da republikanci pojasnijo, zakaj ovirajo sprejetje predloga o umiku vojske iz Iraka do aprila 2008.
Kot je dejal vodja republikanske manjšine Mitch McConnell iz Kentucky-ja, ameriških sovražnikov takšne maratonske razprave ne bodo prestrašile, ameriški vojaki pa si zaslužijo kaj boljšega od takšnega nastopaštva.
Maratonska seja ni prestrašila niti republikanskih nasprotnikov predloga, po katerem bi se ameriška vojska v 120 dneh začela umikati iz Iraka in se večinoma umaknila do aprila 2008, razen enot, ki bodo uri-
le Iračane, lovile teroriste, ščitile mejo ter premoženje in ameriško osebje.
Demokratom ne ostaja na razpolago veliko ukrepov, da bi ustavili ameriško sodelovanje v iraški vojni in pomirili svojo nestrpno volilno bazo pred predsedniškimi volitvami leta 2008. Zato so se zatekli k odmevni celonočni seji.
Z njo so želeli dokazati, da nekaj delajo in da je krivda na drugi strani.
Bush vztraja, da ne bo spreminjal strategije oziroma česarkoli drugega glede Iraka do septembra, ko bo o uspehu ali neuspehu napotitve dodatnih 30.000 vojakov poročal poveljnik enot na terenu, general David Petraeus.
2
Četrtek, 19. julija 2007
MNENJA, RUBRIKE
GLOSA
Življenje utripa tudi v senilnem Trstu
Jo2e Pirjevec
/
V sredo pred štirinajstimi dnevi sem se vračal iz Ljubljane, kjer je Zveza borcev predstavila zbornik, naslovljen »Narodnoosvobodilni boj v slovenskem narodnem spominu«. Po nadvse posrečeni slovesnosti, o kateri bom poročal, sem šel s svakom Borisom na kosilo k Maximu, nato pa stopil še k nekaj galerij in knjigam. Proti peti popoldne sem jo z avtom mahnil proti Trstu, zadovoljen zaradi zanimivih vtisov, ki sem jih odnašal s sabo. Tri ali štiri ure kasneje sem se znašel na oddelku za hitro pomoč katinarske bolnišnice, kamor so me z rešilcem popeljali s Sežane. Na spolzki cesti kilometer pred lokalno mitnico sem namreč izgubil kon tro lo nad vo zilom in se po vrtoglavem valčku, katerega protagonist sem bil na srečo sam, znašel na travnatem nasipu, ki teče ob avtocesti. rezultat: avto goden za odpad, šofer z zlomljeno laktjo na levi roki, z zlomljenim mezincem na desni in z nekoliko poškodovanim vretencem v vratu, kar bi lahko bilo usodno, če bi bil udarec malo krepkejši. Ranjena je bila seveda tudi glava zaradi impakta z vetrobranom, kajti frontalni air-bag se ni odprl.
O svoji nesreči pripovedujem zato, ker sem zaradi nje imel izkušnjo Trsta, kakršnega tako intenzivno še nisem poznal. Dober teden, ki sem ga preživel najprej na nevrološkem, potem pa na ortopedskem oddelku, me je prenesel namreč v mesto, o katerem je Niccolo Tommaseo na začetku 19. stoletja zapisal, da v njem trgovina opleta svoje tisoče jezike. Kaj »Trieste ita-lianissima«, kaj nasprotovanje »bilin-gvizmu«! Na Katinari govore bolničarji in bolniki vse mogoče žargone od lo-
kalnega beneškega dialekta do slovenskih narečij vzhodnega in zahodnega Krasa, istrske hrvaščine, liške in beograjske srbščine, da romunščine, poljščine in albanščine niti ne omenjam. Najbolj značilen stavek, ki sem ga slišal? Ker napoletanski bolničar, ki mi je povezal roko v mavec, ni znal izgovoriti mojega priimka, češ da mu je tuj, ga je kolega pol v šali pol zares nahru-lil, naj molči, ker da je tukaj tujec on, ne pa jaz.
Ker me ljudje poznajo, so bili seveda slovenski bolničarji do mene še posebej prijazni, pa tudi s srbskimi in hrvaškimi sem se imenitno znašel, pri čemer sem po dolgem času znova odkrival tisto jugoslovansko solidarnost, o kateri sem mislil, da jo je izničilo zadnjih dvajset-trideset let. In zgodbe, ki sem jih slišal! naj povem samo tisto o beograjskem Srbu, čigar petindvajsetletni sin Marko je delil z mano sobo na ortopedskem oddelku. Ker je bil mož tako pameten, da je že leta 1992 razumel, kako se bo končala Miloševice-va avantura, je tiste pomladi emigriral najprej v Avstrijo, nato pa v Italijo. Ker je govoril samo nemško, se je najprej ustavil v Sudtirolu, ko pa se je privadil italijanščini, se je preselil v Trst, kjer je baje kolikor toliko enostavno dobiti stalno bivališče. Avstrijsko-italijan-sko mejo je prestopil četrt ure preden je začel veljati mednarodni embargo, ki je jemal jugoslovanskim državljanom pravico, da brez vizuma potujejo po vsem svetu. S svojo podjetnostjo se je uveljavil kot trgovec in upravlja danes s sorodniki pet trgovin nekega evro-marketa. Marka - pravega hrusta, ki ni delal sramote kraljeviču iz Prilepa, po katerem nosi ime - je obis-
kovala cela plejada sorodnikov, kar mi je dalo slutiti, kako številčna in živahna je danes srbska kolonija v našem mestu.
Za Markom sem imel za cimra nekoliko starejšega Romuna iz Costan-ze, ki je doraščal še v času Ceauceaca v nadvse revnih razmerah. Za njega, brata in dve sestri je skrbela mati, ker jo je mož pustil na cedilu. »Košček mesa,« je pravil Vasile, »smo videli enkrat na mesec, če sploh. Zadnjič, ko sem bil doma, smo v dveh tednih spekli na raž-nju trinajst odojkov«. In s spretno gesto je pokazal, kako jim je pre rezal vrat in jim iztrebil drobovje. Vse to obilje je mogoče zato, ker se je po propadu komunizma, mladina raztresla po svetu in se povsod nekako znašla. Prva je šla starejša sestra, ki se je poročila s priletnim Italijanom in si tako pridobila državljanstvo. Kmalu pa se je od njega sporazumno ločila in našla primernejšega partnerja. danes ima zidarsko podjetje nekje v Furlaniji, kjer dela tudi Vasile, čeprav po poklicu ni zidar temveč mehanik. Postaven fant ta Vasile, poročen že od svojega sedemnajstega leta, a oče šele nekaj mesecev. Na njemu je takoj pustila oči petdesetletna čistilka iz Benetk, ki je bila še greha vredna, čeprav se je pridušala, da je z moškimi opravila, ker jo je prvi mož zapustil, drugi umrl, tretji - Albanec po rodu - pa ji je lagal, da je samski, čeprav je imel doma familijo. Vendar zgleda, da njena odločitev ni prav trdna, kajti zadnji dan, ki sem ga preživel na Katinari, je porabila več časa za pometanje najine sobe kot za čiščenje vsega oddelka.
Kako lepo je življenje! Celo v senilnem Trstu še vedno krepko utripa.
VREME OB KONCU TEDNA
Tudi v prihodnjih dneh bo vroče in stanovitno
Darko Bradassi
Ali
Po pričakovanjih se je v zadnjih dneh občutno okrepil subtropski anticiklon in je naše kraje zaj el zelo vroč zrak. Zračna masa je zlasti v višinah med najtoplejšimi v zadnjih desetletjih. Ravno včeraj opolnoči je na višini 1569 m temperatura presegla kritično mejo 20°C, radiosonda iz Campoformida pri Vidmu je sinoči na tej višini namerila kar 20,6°C. Ničta izoterma se je dvignila do 4779 m, na višini 3212 m je bilo 8,6°C, na višini 5920 m pa -7,5°C. V zadnjem ted nu je pri šlo do izra zitega pre ob -rata, toplotna advekcija je bila občutna, od pretekle srede so se najvišje plasti otoplile za okrog 14°C, ničta izoterma pa se je dvignila kar za 2300 m. V prihodnjih urah pričakujemo na višini okrog 1500 m temperature do 22°C.
Nadaljuje se torej poletje izmeničnih faz, zdaj prevladuje atlantski bolj svež zrak, zdaj vroč subtropski. Sedanja topla faza pa je v primerjavi z do seda nji mi v le toš njem polet -ju izra zitej ša in solid nej ša. Raz log je v tem, da se je tokrat sever no atlantski zrak spustil proti Sredozemlju bolj zahodno, nedaleč od portugalske obale. Od tam preusmerja proti nam z jugozahodnimi tokovi vroč severnoafriški zrak. Taka vremenska slika se bo nadaljevala tudi v prihodnjih dneh. Kot kaže bo subtropski an ti ci klon začel pos top no sla beti v
začetku prihodnjega tedna. Najtoplejši zrak se bo predvidoma zadrževal nad nami do nedelje, od ponedeljka se bodo začeli najvišji sloji postopno delno ohlajati. Temperatura na višini okrog 1500 m naj bi do ponedeljka padla za kakih 5 do 7°C v primerjavi z najvišjimi vrednostmi, ki jih bomo bele žili v teh dneh. Pos top no bo zato za ne kaj sto pinj manj vroče tudi v prizemlju. Za ob-čutnejšo osvežitev pa bo predvidoma potrebno počakati še nekaj dni.
Sicer pa je največja vročina zelo občutna predvsem v nižinah. Ob morju je veliko znosnejša. Naj navede mo le, da v Trstu živo sre br ni stol -pec v letošnjem poletju še ni presegel meje 30°C, postaja Deželne meteo rološ ke opa zo val ni ce AR PA-Os -mer na pomolu Bandiera je le enkrat v juniju zabeležila točno to vrednost, v juliju pa temperatura ni pre-
segla 28,8°C. V takih razmerah, kot so letošnje, ko prevladujejo jugozahodni tokovi, morje odigrava ključno vlogo uravnavanja tem pera ture. Mor -ski veter občutno ohlaju-je obalo. Kot znano, smo poletne temperaturne re-kor de na Tržaš kem bele -žili le tedaj, ko je pi ha la burja, ki je onesposobila blažilni vpliv morja. Povsem dru gače pa je bi lo v pre teklih dneh v ni žinah in tudi na Krasu. Živo-sre br ni stol pec se je na Goriškem že približal 35°C, na Krasu pa je presegel 33°C.
Danes in jutri bo pretežno jasno in zelo vroče. Ozračje bo zelo stanovitno, zato je bolj malo verjetno, da bi lahko v gorskem svetu v popoldanskih urah nastala kakšna manjša in kratkotrajna vročinska nevihta. V soboto bo ob morju in v nižinah pre tež no jas no in ze lo vro če, v Karnijskih Alpah bo v popoldanskih urah nekaj več spremenljivosti in bodo mož ne posa mez ne kratkot raj -ne plohe ali nevihte. V nedeljo bo pove či ni pre tež no jas no z ob čas no zmerno oblačnostjo. Predvsem v naj toplej ših urah bodo pone kod možne posamezne kratkotrajne plohe ali nevihte.
Na sliki: z izjemo jugozahodne Španije in Portugalske ter Bolgarije in Turčije so bile v preteklem tednu v večjem delu Evrope temperature za 1 do 3°C pod dolgoletnim povprečjem.
EUROBAROMETER - Raziskava
Slovenci z optimizmom gledajo na Evropsko unijo
LJUBLJANA - Slovenci so zelo zadovoljni s svojim življenjem, z vse več optimizma pa zrejo tudi v svojo prihodnost, kažejo rezultati pomladanskega nacionalnega poročila javnomnenjske raziskave Eurobarometer za Slovenijo.
Pozitivno ocenjujejo tudi članstvo Slovenije v Evropski uniji in so zelo optimistični glede prihodnosti povezave. Med prebivalci vseh članic unije se Slovenci počutijo tudi najbolje seznanjeni z delovanjem EU in obveščeni o evropskih zadevah.Raziskava Eurobarometer meri javno mnenje v 27 članicah EU, na Hrvaškem, v Turčiji in v turškem delu Cipra. Vanjo so vključene osebe s stalnim prebivališčem v državah članicah EU, starejše od 15 let. V Sloveniji se je pomladanska raziskava na terenu v obliki pogovorov na domu izvajala med 10. aprilom in 15. majem, vanjo pa je bilo vključenih 1013 anketirancev.
Rezultati pomladanskega Eurobarome-tra za Slovenijo so po besedah Tine Vonči-na s predstavništva Evropske komisije v Sloveniji zelo pozitivni in optimistični.
91 odstotkov anketirancev je tako zelo zadovoljnih s svojim življenjem, s čimer so na prvem mestu med desetimi novimi članicami unije. Zadovoljstvo z življenjem se je v primerjavi z zadnjim Eurobarometrom jeseni lani povečalo za dve odstotni točki. Povprečje v EU27 je 80 odstotkov.
Najbolj so s svojim življenjem sicer zadovoljni Danci, Nizozemci in Švedi (po 97 odstotkov).
Slovenci tudi vse bolj optimistično zrejo v prihodnost, saj jih 34 odstotkov, oz. za sedem odstotnih točk več kot jeseni lani pričakuje, da se jim bo življenje v prihodnjem letu izboljšalo. 28 odstotkov (pet odstotnih točk več kot jeseni) pa jih je prepričanih, da se bo v naslednjem letu izboljšal tudi gospodarski položaj Slovenije. Največji delež (57 oz. 44 odstotkov) jih ne pričakuje nobenih večjih sprememb.
58 odstotkov Slovencev meni, da je članstvo v EU dobra stvar, osem, da je slaba
in 34, da ni ne dobra ne slaba. Rezultati so na ravni prejšnjega Eurobarometra. Glede na povprečje v EU27 je delež tistih z dobrim mnenjem o članstvu enak, manj pa je tistih s slabim mnenjem. Največ vprašanih je članstvo v EU ocenilo kot dobro na Nizozemskem (77 odstotkov) in na Irskem (76 odstotkov), kot slabega pa v Veliki Britaniji (30 odstotkov) in Avstriji (25 odstotkov).
75 odstotkov Slovencev meni, daje Slovenija s članstvom v EU pridobila.
Slovenija se po tem parametru skupaj s Španijo in Grčijo uvršča na sedmo mesto v uniji.
Slovenci večinsko menijo, da glas države v EU šteje. 67 odstotkov vprašanih se s to trditvijo namreč strinja. 29 odstotkov pa jih meni, da glas Slovenije ne šteje. Najbolj so prepričani v glas svoje države Nemci in Švedi, kjer 86 odstotkov ljudi verjame, daje glas njihove države v EU upoštevan, najmanj pa v svoj glas verjamejo Bolgari, kjer jih samo 35 odstotkov verjame, da njihov glas šteje. 61 odstotkov Slovencev verjame tudi, da se bo vpliv Slovenije v EU v prihodnosti povečal, s čimer se uvrščajo na peto mesto v uniji.
Večina Slovencev (54 odstotkov) še vedno v največji meri dojema unijo skozi ev-ro, v EU pa vidijo tudi veliko prednosti pri prostem gibanju ter glede možnosti študija in zaposlitve v tujini.
Slovenci glede na ostale članice unije nadpovprečno zaupajo v institucije EU, čutijo pa se tudi najbolj seznanjeni z delovanjem unije ter obveščeni o evropskih zadevah med vsemi državami sedemindvajseterice. Njihovo nadpovprečno poznavanje osnov EU glede na druge članice je potrdil tudi praktičen preizkus v obliki nekaj osnovnih vprašanj.
Slovenci so glede prihodnosti unije zelo optimistični. Kar 80 odstotkov jih gleda na prihodnost EU z optimizmom, s čimer se Slovenija uvršča na drugo mesto med članicami. Med prvimi tremi pa so tudi pri podpori za širitev območja z evrom, okrepitev skupne zunanje, obrambne in varnostne politike ter za nadaljnjo širitev unije. (STA)
LIPICA - Nejasne premestitve
Odpustili še enega učitelja jahanja
LIPICA - Po odpustitvi strokovnjaka za kulturno dediščino Etbina Tavčarja septembra lani, odhodu trenerja z dolgoletnim stažem Pavla Štembergerja in učitelja jahanja Slaviše Jovica ter nekaterih premestitvah, se v Kobilarni Lipica (KL) obeta nov odhod med jahači. Tokrat gre za učitelja jahanja Ivana Stranščaka, ki so ga oktobra lani najprej premestili med vzdrževalce, pred tremi dnevi pa bi se moral po pisnem obvestilu zglasiti pri novem delodajalcu - sežanskem podjetju Hortikultu-ra, kjer se ukvarjajo s čiščenjem, sajenjem rož in obrezovanjem drevja. Lastnik podjetja je predstavnik Zelenih Slovenije v sežanskem občinskem svetu Robert Rogič, v KL pa so firmi zaupali vzdrževanje vseh svojih zelenih površin.
»Odločitev je nerazumljiva«, je povedal Ivan Stranščak, »ker je trenutno potreba po strokovnem kadru in jahačih v kobilarni velika. Zame je še vedno veljavna stara pogodba, torej pogodba učitelja jahanja, ki jo nameravam in tudi želim spoštovati. Že prestavitev med vzdrževalce je bila proti moji volji in v tem času je Lipica izgubila dva konja v treningu, od katerih bi bil eden do danes že pripravljen na nastope.« Dodal j e še, da j e svoj e delo dobro opravljal, kar so mu priznali tudi sodelavci in gostje. To potrjujejo tudi protest proti njegovi premestitvi med vzdrževalce, ki so ga že pred meseci podpisali zaposleni, pozitivna ocena glavnega trenerja Stojana Moderca in podpora nekaterih članov Konjeniškega kluba Lipica.
Direktor Kobilarne Lipica Matjaž Pust pa je drugačnega mnenja in je po telefonu pojasnil, da je Stranščak začel kot vzdrževalec na golf igrišču, ker ima kmetijsko šolo in da se je s konji pričel ukvarjati pozneje. »Čudi me tolikšno zanimanje javnosti za ta primer«, je povedal Pust. »Na novem delovnem mestu bodo Stranšča-ku še leto dni ostale enaka plača in vse pravice, kot jih je imel dosedaj. Prepričan sem, da so vsi izvedeni postopki zakoniti, če pa
Na spletnih straneh Kobilarne Lipica obveščajo, da od 15. do vključno 19. avgusta ne bo možen ogled predstav klasične šole jahanja. Razlog za to bo nastop li-piške ekipe na Evropskem prvenstvu v preskakovanju zaprek v Mannheimu v Nemčiji. Ker je nastop v promocijskem smislu za javni zavod zelo pomemben, pojasnjujejo, in ker bo tiste dni v Lipici ne bo ekipe, odpovedujejo predstave. Kot komentirajo v Mednarodnem združenju za Lipico, ki mu predseduje Etbin Tavčar, se kaj takega še ni zgodilo. Po njihovem prepričanju se tako uresničujejo napovedi glede uničevanja lipiške jahalne šole, kar je posledica odpuščanja učiteljev jahanja in premeščanja usposobljenih konj v turistični hlev. To pa pomeni, še pišejo, da v Lipici niso več sposobni sestaviti rezervne ekipe za predstave lipiške šole jahanja.
se bo izkazalo drugače, sem pripravljen prevzeti odgovornost.» Na vprašanje, kako bodo nadomestili izgubo strokovnega kadra, pa je Pust povedal, da trenutno delajo z 21 jahači, ki so razdeljeni v več skupin (jahači, učitelji jahanja, trenerji), da vzgajajo mlade moči in da bodo za koncu za izvedbo lipiškega programa imeli dvanajst do trinajst ljudi. »To število pa bo zadostovalo za izvedbo pograma. Za prevzem delovnega mesta glavnega trenerja pripravljamo Igorja Maverja, ki bo nadomestil v pokoj odhajajočega glavnega trenerja.«
Irena Cunja
/
ALPE-JADRAN
Četrtek, 19. julija 2007
3
BENEČIJA - Poteza župana Podbonesca Domenisa
Predsednik zveze treh občin vložil prošnjo za srednjo šolo
Pobudo podprl sovodenjski župan Cernoia, proti pa je špetrski župan Manzini
ČEDAD - Župan Podbonesca Piergiorgio Domenis je predsinoči -kot smo poročali - podpisal sklep, s katerim zveza občin Podbonesec, Špeter in Sovodnje formalno prosi za ustanovitev srednje šole v sklopu špetrske dvojezične šole. Domenis je prošnjo podpisal kot predsedujoči zveze treh občin, ki ima po svojem statutu in v skladu z deželnim zakonom pristojnosti tudi na šolskem področju. Njegov sklep je podprl župan Sovodenj Lorenzo Cernoia, proti pa je bil špetrski župan Tiziano Manzini.
»Odločitev, da podpišem prošnjo se mi zdi naravna in normalna. Za ustanovitev srednje šole so se opredelili starši otrok iz osnovne šole. To se mi zdi pri tem najbolj pomembno. V prid šoli se je izrekel paritetni odbor za slovensko manjšino, v predlogu deželnega zakona za Slovence pa so predvidene podpore špetrski šoli. Vse to me je prepričalo, da sem podpisal prošnjo, upoštevajoč da šolo podpira-
Tiziano Manzini
ta tudi deželna in državna vlada,« podčrtuje Domenis.
Podpis pod prošnjo uživa podporo župana Občine Sovodenj Lorenza Cernoie. Tudi njemu se zdi predlog za srednjo šolo naravna zadeva, ki jo je podprl mimo različnih stališč in idej o tem vprašanju. »Konec koncev se mi zdi najbolj pomembno, da javna uprava spoštuje pluralnost idej in stališč,« je prepričan sovodenjski župan.
Domenis in Cernoia sta spravila v manjšino špetrskega župana Manzi-nija, ki potrjuje svoje odklonilno sta-
Piergiorgio Domenis
lišče do ustanovitve srednje šole v sklopu dvojezičnega šolstva. »Moje nasprotovanje je finančne in tudi politične narave. Župan je dolžan spoštovati mnenje občinskega sveta, ki je bilo v tem primeru negativno,« meni Manzini.
Na vprašanje, kakšni so pravzaprav politični razlogi nasprotovanja srednji šoli nam špetrski župan ni odgovoril. Pojasnil je le, da mora Občina Špeter upoštevati tudi mnenja nasprotnikov šole. Kaj pa tisti, ki šolo podpirajo? »Stališča staršev se mi zdi-
BUTTRIO - Danieli gradi tovarno v Avstriji
Evroregija: Illy je optimist glede pridružitve Slovenije
Illy s Haiderjem in z voditelji družbe Danieli iz Buttria
VIDEM - Predsednik Furlanije-Julijske krajine Riccardo Illy je optimist glede pridružitve Slovenije k ev-roregiji, ki jo naša dežela snuje skupaj z Venetom, avstrijsko Koroško in istrsko županijo. »Časovni rok za pridružitev Slovenije k evroregiji še ni zapadel. Iz Ljubljane še nismo dobili nobenega odgovora. Čakam in upam na ugodno rešitev zadeve,« je dejal Illy.
Predsednik FJK je včeraj v But-tri u pri Vid mu obis kal se dež in du -strijske grupe Danieli, ki načrtuje gradnjo nove manjše železarne pri Velikovcu na avstrijskem Koroškem. Investicija je vredna sedem milijonov evrov, v prvem obdobju pa bo tovarna zaposlila 36 delavcev. Srečanje se je udeležil tudi koroški deželni glavar Jörg Haider. Politika je sprejel pooblaščeni upravitelj Danielija Gianpiet-ro Benedetti, ki jima je predstavil razvojne načrte te furlanske družbe.
Danieli hoče s to investicijo na Koroškem prodreti na tržišča držav srednje in vzhodne Evrope. Pri tem je izrecno omenil Poljsko, Češko in Madžarsko, ki imajo že po tradiciji ze lo dob re ekonom ske od no se z Av -strijo. Tudi Haider se je v Buttriu pohvalno opredelil o bodoči evroregiji, ki bo po njegovem prispevala tudi k krepitvi ekonomskih odnosov med čla ni ca mi.
Lorenzo Cernoia
jo proceduralno sporna, vse skupaj pa je sad improvizacije. Zato mislim, da še niso dozoreli pogoji za odprtje srednje šole,« pravi župan Manzini, ki vodi desnosredinsko usmerjeno občinsko upravo.
Ko misli na nasprotnike šole ima župan Manzini najbrž v mislih peticijo (podpisalo jo je 400 občank in občanov) nekega samozvanega spontanega odbora tamkajšnjih staršev. Slednji odklanja dvojezično šolo z utemeljitvijo, da bi srednja šola v sklopu dvojezičnega šolskega centra ošibi-la večstopenjski zavod v Špetru, ki že danes ponuja možnosti poučevanja slovenskega jezika. Ustanovitev novega večstopenjskega zavoda bi torej oškodovala obstoječo šolsko ustanovo in obenem - beremo v peticiji - tudi dvojezično šolo. Od tod mnenje, da je predlagana srednja šola nepotrebna in posledični predlog Občini Špeter, da se opredeli proti.
Občinski odbor in potem svet sta se torej ravnala posledično ter v celoti osvojila odklonilno mnenje omenjenega »spontanega odbora«. V upravi je prevladalo trdo stališče odborni-ce za šolstvo Terese Denette. Kaže, da je bil župan Manzini v začetku precej previden nad preostrim odklonilnim stališčem, potem pa je nanj pristal. To je pozneje naredil tudi občinski svet, v katerem ima, kot rečeno, večino desna sredina.
Zveza občin je polnopravna javna ustanova, ki jo je deželna uprava uvedla pred sedmimi leti. Zakonodajalec Furlanije-Julijske krajine se je za to odločil z namenom, da poenoti delovanje nekaterih občinskih služb in servisov. Ne gre torej za sedaj za združevanje občin, ki sicer to lahko že danes na papirju naredijo, pač pa za spodbujanje njihovega vsestranskega sodelovanja. Tudi na področju šolske politike, kot piše v statutu zveze občin Špeter, Podbonesec in Sovodnje.
Sandor Tence
SLOVENIJA - Predsedniške volitve
Peterle bo kandidiral kot neodvisni kandidat
LJUBLJANA - Evropski poslanec Lojze Peterle, ki namerava kan di di ra ti na je sen skih pred sed -niških volitvah, je na včerajšnji no vi nar ski kon fe ren ci po uda ril, da bo kan di di ral kot ne od vis ni kandidat Liste za Slovenijo in ne kot stran kar ski kan di dat. Po be se -dah no sil ca ome nje ne li ste Iva Boscarola se v javnosti v zadnjem času ustvarja vtis, da so Peterleta za pred sed niš ke ga kan di da ta iz bra le stran ke, kar pa ni res, saj je pod po ro pr ve po li tič ne stran ke prejel šele pol leta po odločitvi, da kan di di ra. Prav dej stvo, da Pe ter -le ta ni so iz bra le stran ke, ga po mnenju Boscarola loči od ostalih dveh naj res nej ših kan di da tov za vo lil no zma go, Da ni la Tu er ka in Mitje Gasparija. Sicer pa meni, da ga kot neodvisnega kandidata sprejemajo volivci vseh političnih opcij, Peterle pa je po njegovem mnenju sredinski kandidat.
Pe ter le je iz ra zil za do volj -
Predsedniški
kandidat Lojze
Peterle
stvo nad potekom predvolilne kampanje, saj ta kot je dejal, ne poteka v znamenju blokovskih delitev, kar velja tako za volivce kot za kan di da te za pred sed niš ki stolček. Ob tem je dejal, so njegove aktivnosti trenutno usmerjene v obiske po Sloveniji ter, da se bo zdaj, ko je kandidatna lista že približno zaokrožena, potrebno pri-pra vi ti na dru ge kan di da te. Je pa povedal, da si bo ves čas predvo-lil ne kam pa nje pri za de val za ohra ni tev vi so ke stop nje po li tič -
ne kul tu re.
Peterletovo predvolilno kampa njo bo po Bos ca ro lo vih be se dah v celoti organizirala Lista za Slovenijo, v ta namen so odprli tudi poseben žiro račun, na katerem bo do za njo zbi ra li sred stva. Ob tem je iz ra zil upa nje, da se bo do od zva la ne ka te ra slo ven ska pod -jetja, ki so jim poslali dopise, sicer pa pra vi, da bo ce lot na kam -panja organizirana »zelo racionalno«, pred vsem pa ra ci o nal nej še kot pri os ta lih kan di da tih.
Kan di da tu ro Pe ter le ta je vče -raj pod prl tu di pred sed nik Slo -venske akademije znanosti in umetnosti Boštjan Žekš, ki meni, da je Peterle za položaj predsed-ni ka re pub li ke pri me ren pred -vsem zaradi svojih izkušenj in poznanstev tako doma kot v tujini. Kot je še dejal, je bil Peterle v poli ti ki na mes tih, na ka te rih se od -lo ča, kar se mu zdi za kan di da ta pomembno. (STA)
SKP zelo kritična do nove železnice
TRST - Stranka komunistične prenove zelo kritično ocenjuje italijansko-slovenski dogovor o financiranju nove železnice med Trstom in Divačo. Deželni tajnik stranke Giulio Lauri namiguje na možnost, da bo Bruselj zavrnil prošnjo Rima in Ljubljane za financiranje projektiranja te železnice, češ da projekt ne odgovarja okoljskim rekvizitom.
Lauri tudi dodaja, da ne ministrski svet in tudi ne deželna vlada ter svet niso bili seznanjeni o tem projektu v sklopu petega evropskega koridorja. Tajnik SKP tudi obžaluje, da se posveča premalo pozornosti železniški povezavi med Trstom in Koprom, ki bi rešila marsikateri problem v zvezi s prometnimi povezani ne sammo med obema pristaniščema, temveč tudi med obe,ma državama.
SLS obtožuje Hrvaško
LJUBLJANA - Slovenska ljudska stranka je v sporočilu za javnost opozorila, da hrvaški odgovor na protestno noto slovenskega zunanjega ministrstva ob razpisu občine Buje za prodajo zemljišč na levem bregu Dragonje dokazuje, da Hrvaška nadaljuje z odkritim poseganjem po slovenskem ozemlju. »Na podoben način, s politiko izvršenih dejstev, si Hrvaška postopoma prisvaja tudi vse večji del Piranskega zaliva,« so še zapisali pri SLS.»SLS ocenjuje, da mora Slovenija izkoristiti vse razpoložljive vzvode v okviru Evropske unije in Severnoa-tlantskega zavezništva, da zaustavi Hrvaško v tem nesprejemljivem početju,« pravijo v SLS.
SLS bo tudi v prihodnje vztrajala na celovitosti Piranskega zaliva in neomejenem dostopu Slovenije na odprto morje. Stranka tudi pričakuje, da bodo pristojni slovenski predstavniki evropske sogovornike seznanili, da v primeru nadaljnjega poseganja po slovenskem ozemlju in morju Hrvaška tudi ne izpolnjuje pogojev za vstop v EU, so še zapisali v sporočilu za javnost. Hrvaško ministrstvo za zunanje zadeve in evropske integracije (MVPEI) je v torek v celoti zavrnilo navedbe iz slovenske diplomatske note, v kateri je Ljubljana protestirala, ker Hrvaška znova poskuša enostransko in nezakonito razpolagati z zemljišči na levem bregu Dragonje. V sporočilu za javnost je MVPEI slovenski protest označil za »neutemeljen in protipraven«. MZZ je namreč prejšnji petek sporočilo, da je izvedelo, da »Hrvaška znova poskuša enostransko in nezakonito razpolagati z zemljišči na levem bregu Dragonje, ki ležijo na slovenskem ozemlju«. Slovenija je Hrvaški zato poslala diplomatsko noto, v kateri »protestira zoper takšno ravnanje in opozarja na neobstoj in ničnost kakršnihkoli pravnih ali realnih posledic takšnega protipravnega ravnanja«. (STA)
Za 8 odstotkov višja poraba električne energije
LJUBLJANA - V teh vročih dneh se je poraba električne energije v primerjavi s preteklim tednom povečala za osem odstotkov, so sporočili iz Elek-tra Slovenije (Eles), kjer domnevajo, da je porast pretežno posledica vročinskega vala in večje uporabe klimatskih naprav. Kljub večji porabi v Elesu pri normalnem obratovanju z upoštevanjem najverjetnejših okvar težav ne pričakujejo. V Elesu pojasnjujejo, da so bile v zadnjem obdobju v slovenski elektroenergetski sistem vgrajene določene okrepitve prenosnih zmogljivosti, ki so izboljšale zanesljivost napajanja porabnikov. (STA)
Potres stresel Kornate
ZAGREB - Hrvaški seizmologi so včeraj nekaj minut pred 13. uro zabeležili potres jakosti 4,7 stopnje po Ri-chterjevi lestvici, ki je imel žarišče pet kilometrov jugovzhodno od Kornatov oz. 41 kilometrov južno od Zadra.Po-tresni sunek so občutili tudi v širšem obalnem pasu. Kot je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina, bi potres takšne jakosti lahko povzročil škodo na stavbah, a za zdaj poročil o škodi ni. (STA)
4
Četrtek, 19. julija 2007
ITALIJA
/
LETALSKI PROMET - Po dvakratnem podaljšannju in pred iztekom roka
Razpis za privatizacijo Alitalie dokončno propadel
EU ne bo dovolila nove državne pomoči - Včeraj tudi stavka stevardov
Prizor z rimskega letališča Fiumicino med včerajšnjo stavko osebja Alitalie
ansa
IMIGRACIJA
Nove žrtve v Sicilskem prelivu
LAMPEDUSA - Nadaljuje se serija tragedij pribežnikov v Sicilskem kanalu. Včeraj sta doživeli brodolom dve plovili z ilegalnimi pribežniki, začasni obračun pa so štirje mrtvi in več deset pogrešanih. V zadnjih urah je pristaniško poveljstvo v Palermu prejelo obvestila še o vsaj petih zasilnih plovilih, ki se približujejo Siciliji, medtem ko je sprejemni center v Lampedusi spet prepoln nezakonitih prišlekov.
V brodolomu gumijastega čolna, do katerega je prišlo približno 40 milj južno od Lampeduse, so italijanski reševalci rešili 22 brodo-lomcev in potegnili iz morja tri trupla, enega pribežnika pa še pogrešajo. Še bolj južno, v tunizijskih teritorialnih vodah, pa so italijanski reševalci, ki so odgovorili na klic v sili, rešili 14 brodolomcev in potegnili iz vode eno truplo, pogrešanih pa je 14 brodolomcev.
INFRASTRUKTURE - Di Pietro izročil seznam za sofinanciranje EU
Za komisarja Barrota so italijanske zahteve razumne
BRUSELJ - Kot je obljubil, je minister za infrastrukture Antonio Di Pietro včeraj dopolne podpredsedniku Evropske komisije in komisarju za transport Jacquesu Barrotu izročil seznam italijanskih zahtev za evropsko sofinaciranje vrste nacionalnih in štirih čezmejnih odsekov hitrih železniških povezav. Med čezmejnimi odseki je tudi Trst-Divača, za katerega Italija želi evropska sredstva za projektiranje infrastrukture v višini 94 milijov evrov, sama pa bo prispevala 22 milijonov.
»Točni kot ura in dan pred iztekom roka (20. julija, op.ur.),« je poudartil Di Pietro, kije komisarju predložil seznam za evropsko sofinanciranje v skupni vrednosti več kot 4 milijarde evrov, od tega 1,8 milijarde za štiri čezmejne odseke, pri katerih EU sodeluje s 30-odstot-nim prispevkom. Minister je Barrotu izročil tudi spremno pismo predsednika vlade Prodija, v katerem se italijanski premier zavezuje, da bo Italija krila svoj del financiranja infrastruktur. Samo za čezmejne odseke so predvidene italijan-
Antonio Di
Pietro
ansa
ske dotacije v vrednosti 2,5 milijarde ev-rov.
»Dobro vemo, da so v tej fazi evropska financiranja omejena le na čezmejne odseke, vendar se želimo zavezati z Evropo, zato da ta dela ne bodo ostala katedrale v puščavi, ampak da bodo povezana med seboj,« je pojasnil Di Pietro.
Komentar komisarja, čeprav z vso potrebno previdnostjo pred selekcijo del, ki bodo deležna evropskih finansiranj, je bil jasen, ko je prek glasnika sporočil, da so »italijanske zahteve uravnotežene«.
Francoski komisar, ki ni nikoli skrival, da pripisuje posebni pomen petemu koridorju, je med drugim izrazil tudi zadovoljstvo z rešitvijo, ki je bila najdena za čezmejni odsek med Trstom in Divačo.
»Odločili smo se, da ne bomo postavljali pretiranih zahtev, ki bi bile nerealne, tako da lahko računamo na največ, kar je mogoče in za kar obstaja finančna gotovost,« je povedal Di Pietro na tiskovni konferenci in dodal, da je »Italija zato natačno določila tisto, kar lahko naredi od danes do leta 2013«. Naj spomnimo, da daje EU na voljo za prednostna železniška infrastrukturna dela na evropskih koridorjih nekaj več kot osem milijard evrov, medtem ko bo čez-mejnim odsekom, kot omenjeno, namenila do največ 30 odstotkov skupnih stro škov.
Di Pietro se je dotaknil tudi polemik glede gradnje odseka Lyon-Turin in povedal, da si vlada prizadeva ločiti med utemeljenimi skrbmi tistih, ki živijo v bližini trase, in tistimi, ki to vprašanje zlorabljajo za popolnoma druge namene.
Evropska centralna banka
18. julija 2007
evro
RIM - Postopek za privatizacijo Alitalie je propadel. Potem ko je v torek zvečer izstopil iz tekme za prevzem nacionalne letalske družbe še zadnji interesent, konzorcij med AP Holdingom lastnika zasebne letalske družbe Air One in banke Intesa SanPaolo, se je Prodijeva vlada znašla z novim problemom, saj jo operativnost letalske družbe stane dnevno 2 milijona evrov (davkoplačevalskega denarja). Delnica Alitalie je včeraj na milanski borzi izgubljala 8 odstotkov, na koncu pa je le omejila izgubo na 3,16 odstotka.
Premier Romani Prodi, ki je bil včeraj na obisku v Slovaški, tudi ob tej priložnosti ni izgubil svojega, na trenutke kar naivnega optimizma, ko je izjavil, da je »to, kar se je zgodilo, dokaz o globini krize letalske družbe. To smo sicer vedeli in zdaj se moramo spoprijeti s posledicami.« Glede naslednjih korakov je premier dejal, da se je poskus privatizacije oziroma prodaje 49,9-odstotnega državnega deleža v letalski družbi »končal tako, kot nismo želeli in zdaj že razmišljamo kako naprej«. V kateri smeri pa ni hotel povedati, saj se je omejil na ugotovitev, da so na dnevnem redu »različne hipoteze«. Med njimi vsaj za zdaj menda ni likvidacije letalske družbe, kot je včeraj zagotovil transportni minister Ales-sandro Bianchi. Poznavalci razmer pa menijo, da vladi preostaja le še možnost zasebnega pogajanja z morebitnimi interesenti, med katerimi sta ob spremenjenih pogojih prodaje državnega deleža (in seveda bistveno bolj ugodnih) še naprej tudi Air One in ruski Aeroflot. Nakup italijanske letalske družbe pa ni zanimiv za Air France, ki si jo v Italiji močno želijo, a je včeraj ponovno potrdila, da ni zaniteresirana za Alitalio, ampak jo zanima španska Iberia.
Kot je bilo pričakovati, je iz Bruslja že prišlo opozorilo, da Evropska komisija tokrat ne bo dovolila državne pomoči za letalsko družbo, kot jo je izjemoma avtorizirala leta 2004. »Taka operacija je bila že dovoljena v letu 2004 na osnovi načela, da je to prvič in zadnjič, kar pa zdaj preprečuje, da bi bili dovoljeni novi državni posegi,« je izjavil glasnik komisarja za transport Jacquesa Barrota v zvezi z možnostjo, da bi za-kladništvo dokapitaliziralo družbo in tako preprečilo stečaj.
K strogemu spoštovanju evropskih pravil je včeraj (vlado) pozval predsednik republike Giorgio Napolitano, ki je dejal, da je treba »sodelovati z evropskimi institucijami« in se držati pravil. »Problemi, kot so državne pomoči podjetjem v krizi, se pojavljajo v vseh državah EU in izkušnje po tolikih letih v EGS in nato v EU nas učijo, da si ne moremo privoščiti razdora z unijo.«
Razumljivo zaskrbljeni so nad razvojem dogodkov sindikati, ki zahtevajo takojšnji sestanek z vlado, ki da mora »pojasniti vzroke propada mednarodnega razpisa za privatizacijo«. Vodja sindikata Cisl Raffaele Bonani je k temu pristavil, da je »rezultat škandalozen in da bo moral nekdo končno pojasniti, zakaj je šlo mimo toliko mesecev brez novic o poteku razpisa«.
O polomu privatizacije Alitalie se je včeraj razpisal tudi mednarodni tisk, za katerega je Prodijeva vlada zdaj »stisnjena ob zid«. Kot piše Washington Street Journal, mora vlada najti način za kritje izgube letalske družbe - 600 milijonov evrov na mesec ali 2 milijona na dan -, če želi ohraniti njeno operativnost.
Polomu privatizacije se je včeraj pridružila še 24-urna stavka stevardov in stevardes Alitalie, zaradi česar je prišlo do znatnih težav v letalskem prometu. Odpovedanih je bilo več kot sto poletov Alitalie, na rimskem letališču Fiumicino pa je obtičalo veliko turistov, ki niso bili obveščeni o stavki.
valute	povprečni tečaj 18.07 17.07	
ameriški dolar	1,3779	1,3771
japonski jen	168,30	168,07
kitajski juan	10,4224	10,4149
ruski rubel	35,0820	35,07300
danska krona	7,4412	7,4412
britanski funt	0,67200	0,67320
švedska krona	9,1720	9,1613
norveška krona	7,9225	7,8845
češka krona	28,248	28,271
švicarski frank	1,6572	1,6554
estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski forint	245,93	245,83
poljski zlot	3,7593	3,7511
kanadski dolar	1,4417	1,4380
avstralski dolar	1,5702	1,5755
bolgarski lev	1,9558	1,9558
romunski lej	3,1281	3,1279
slovaška krona	33,157	33,161
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,6969	0,6973
malteška lira	0,4293	0,4293
islandska krona	82,31	82,80
turška lira	1,7608	1,7617
hrvaška kuna	7,2885	7,2925
adružna Kraška banka		
	18. julija 2007	
valute	evro	
	nakup	prodaja
ameriški dolar	1,3999	1,3712
britanski funt	0,6824	0,6667
švicarski frank	1,6832	1,6422
japonski jen	174,1051	163,5558
švedska krona	9,3997	8,9502
avstralski dolar	1,6230	1,5545
kanadski dolar	1,4778	1,4215
danska krona	7,5930	7,3069
norveška krona	8,0911	7,7288
madžarski florint	294,996	231,080
češka krona	32,5116	25,4439
slovaška krona	38,1351	29,8449
hrvaška kuna	7,8102	6,9643
^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
Banca di Cividale
valute
hrvaška kuna
18. julija 2007
_evro_
nakup prodaja
0,6830 7,553 ,4619 170,72 ,6790 8,017 9,309 ,5982 7,57
0,6662 7,367 1,4259 166,52 1,6377 7,819 9,080 1,5589 7,03
Banca di Cividale
BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA
1
Milanski borzni trg
18. julija 2007 Indeks MIB 30: -0,84
delnica		cena €	var. %
ALITALIA		0,775	-3,53
ALLEANZA		9,54	-0,52
ATLANTIA		25,71	+0,43
BANCA ITALESE		18,12	-0,40
BANCO POPOLARE		20,02	-0,50
BPMS		4,95	-0,50
BPM		11,34	-0,53
CAPITALIA		7,225	-0,40
ENEL		7,885	-0,69
ENI		27,64	-1,14
FIAT		23,08	-1,66
FINMECCANICA		22,72	-1,30
GENERALI		29,99	-1,51
IFIL		8,145	-1,43
INTESA		5,41	-0,73
LOTTOMATICA		29,08	+0,07
LUXOTTICA		27,67	-1,71
MEDIASET		7,74	+1,20
MEDIOBANCA		15,97	-0,62
MEDIOLANUM		5,955	-0,57
PARMALAT		2,8575	-0,09
PIRELLI		0,875	-1,73
SAIPEM		26,95	-1,79
SNAM		4,2325	-0,76
STMICROELEC		14,02	-1,95
TELECOM ITA		2,07	-0,62
TENARIS		17,93	-0,34
TERNA		2,585	-0,31
UBI BANCA		19,02	-0,47
UNICREDITO		6,47	-0,61
Podružnica Trst	lö	ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana	
Trst
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it
5	Četrtek, 19. julija 2007	SVET	/
APrimorski
~	dnevnik
OBČINA TRST - Svetniki levosredinske opozicije obiskali zaselek v Zgornjem Rocolu
Prebivalci Gerdoličev: »Pustite nam zelenje!«
Občina želi dati na dražbo eno redkih zelenih površin - Možnost gradnje večje hiše
»Dovolj s cementom in uničevanjem zelenja: pustite nas dihati», »Ne špekulacijam, pustite nam zelenje«: ta dva napisa (v italijanščini) sta včeraj dopoldne krasila začetek ožjega klanca, ki na križišču med ulicama Eremo in Felluga pelje v zaselek, ki mu domačini pravijo Gerdoliči. Napisali so ju prebivalci zaselka, ki se nikakor ne strinjajo z namero tržaške občinske uprave, da da na dražbo dejansko eno redkih zelenih površin, ki so še os ta le, z iz klic no ce no 240.500 evrov. Sklep o tem j e, kot smo že poročali, občinski svet sprejel na svoji ponedeljkovi seji z glasovi des no sre din ske ve či ne in ob na -sprotovanju predstavnikov opozicije ter svetnika mešane skupine Salvato-reja Porra. Ravno predstavniki leve sre di ne so pri šli vče raj do pold ne na lice mesta z namenom, da se na lastne oči seznanijo s tamkajšnjo stvarnostjo in da se pogovorijo s krajevnim prebivalstvom. Tako je Gerdoli-če obiskala kar številna delegacija leve sredine v občinskem svetu, saj so bi li pri sot ni svet ni ki Ro berto De car -li (Občani za Trst), Bruna Tam, Marco Toncelli (oba Marjetica), Iztok Furlanič (Stranka komunistične prenove), Emiliano Edera (Lista Primo Rovis), Alfredo Racovelli (Zeleni) in Tarcisio Barbo (Levi demokrati).
Gerdoliči predstavljajo dejansko majhen otok na območju, ki je doživelo obširno cementifikacijo, saj so okoli zaselka zrasle številne večnadstropne stanovanjske hiše. Ko pa se po ome nje nem klan cu spre ho diš, naletiš na manjše, večinoma enonad-stropne starejše hiše z borjači in lat-niki in se ti zdi, da si prišel v vas. Gre v bistvu za enega zadnjih ostankov starega Rocola (Gerdoliči se nahajajo v Zgornjem Rocolu), ki ga že zdavnaj ni več, z ozkimi in strmimi klanci, ki se spuščajo proti Trstu.
Prebivalci tega območja so skoraj vsi nosili priimek Gerdol. In ravno tem Ger do lom je Ob či na Trst pred pri bliž no šti ri de se ti mi le ti raz -lastila 1.370 kvadratnih metrov veliko zemljišče, na katerem so stali vrtovi, ker je imela v načrtu podaljšanje Ul. Felluga, ki bi se bila morala povezati z Ul. San Pasquale. Načrtovanega podaljšanja potem ni bilo, za zemljišče pa se Občina v naslednjih desetletjih očitno ni pretirano zanimala, saj ga je prepustila zelenju, ki je z leti popolnoma prekrilo nekdaj obdelane vrtove. To vse do nedavnega, ko je zemljišče pri Gerdoličih uvrs ti la v sez nam zem ljišč in ne pre -mičnin, ki jih namerava prodati na dražbi, kar so prebivalci izvedeli iz pisanja krajevnih časopisov. S tem se nikakor niso strinjali, saj želijo ohraniti, po možnosti urejeno, eno redkih preostalih zelenih oaz v tržaškem predmestju (nekateri razmišljajo tudi o ureditvi manjšega parka, ki bi ga lahko koristili tudi stanovalci bližnjih večnadstropnih hiš), ohraniti pa želijo tudi prvobitni zgodovinski videz zaselka. Poleg tega opozarjajo tudi na nevarnost porasta okoljskega in zvočnega onesnaževanja, pa tudi na težave v primeru gradnje večje hiše na tem območju. Klanec, ki pelje v Ger do li če, je ši rok re ci in pi ši sla be tri metre (točneje 2,80 metra), pri čemer se postavlja vprašanje dostopa do morebitne večstanovanjske hiše. Zaselek je namreč uvrščen v območje z ozna ko B4, kar po me ni, da tam lahko gradijo deset metrov visoke stavbe s prostornino 1,60 kubičnega me tra na kvad rat ni me ter. Na to so prebivalci v pismu opozorili občinske može že konec junija, ravno ob pri-
Slika zgoraj: pri Gerdoličih nočejo uničenja ene redkih zelenih površin. Slika spodaj: včeraj vrtovi, danes zelenje, jutri večnadstropna stavba?
kroma
ložnosti ponedeljkove razprave v občin skem sve tu pa so po dob no pis mo naslovili na vse svetnike. Omeniti velja, da prodaji zemljišča nasprotuje tudi rajonski svet za Sv. Ivan, Kjadin in Rocol, čeprav so prebivalci jezni na predsednika Gianluigija Pesarina Bo-nazzo, ki da jim je zagotavljal, da bo območje postalo »zelena cona« in jim svetoval, naj ne ukrenejo nič: medtem so se prebivalci drugih zainteresiranih območij pravočasno organizirali in dosegli črtanje s seznama, pri Gerdoličih pa so ostali z dolgim nosom.
Na včerajšnjem srečanju so prebivalci Gerdoličev opozorili tudi na druge težave, kot npr. na prisotnost vodnih virov na tistem območju. Poleg tega so tamkajšnji stanovalci kar se tiče nekaterih storitev odrezani od sveta, saj hiše nimajo greznic, klanec ni asfaltiran, smeti morajo sami peljati do Ul. Felluga, celotno območje pa nima vodnega hidranta, kar ni ravno navdušujoče, če npr. pride do kakega požara.
Še več: v preteklosti so pri Ger-doli čih pred la ga li, da bi Ob či na da -la omenjeno zeleno površino v najem, pred štirimi leti pa so jo nekateri potomci nekdanjih lastnikov želeli ponovno odkupiti, a brez uspeha. Ravno teh zadnjih podatkov pa svetniki leve sredine - tako so dejali - niso poznali, tako da menijo, da obstaja možnost, daje v občinski svet pri-ro mal sklep z ne po pol no do ku men -tacijo. Poleg tega se prebivalci sprašujejo, kako to, da občinska uprava tako hiti z dajanjem tega zemljišča na dražbo, saj je svojčas sama izrazila namero, da spremeni obstoječi regulacijski načrt v smislu zaščite okolja. Sklep je bil namreč izglasovan teden dni pred razpravo o glavnih smernicah regulacijskega načrta, pri čemer je večina gladko zavrnila vse predloge opozicije: slednja je bila namreč za to, da se glasovanje preloži, zato da se da možnost pristojni komisiji, da si ogleda območje, dalje je predlagala tudi ločeno glasovanje za posamezna zemljišča oz. stavbe. Svetniki opozicije želijo zdaj preveriti, ali obstaja dovolj elementov, da se sklep občinskega sveta razveljavi, govori se tudi, da bodo primer posredovali komisiji za prozornost. Medtemčasom bodo prebivalci zahtevali sestanek z žu pa nom Ro ber tom Di pi az zo.
Ivan Žerjal
JASLI IN VRTCI - Merku (SSk) o suplencah
Proti varčevanju na račun otrok
Svetnik Slovenske skupnosti-Marjetice v rajonskem svetu za tržaško mestno središče Igor P. Merku je na predsednika sveta Alberta Polac-ca naslovil vprašanje o okrožnici direktorja občinskega odborništva za šolstvo Enrica Conteja o stroških za suplence, ki vsebuje splošne kriterije za nadomeščanje učnega osebja v jaslih, vrtcih in rekreacijskih središčih. Okrožnica teži k odpravljanju avtoma-tizma, se pravi nadomeščanja odsotnega vzgojitelja tudi v slučaju kratkotrajne odsotnosti, in k uporabi tudi ne-učnega osebja oz. osebja, zadolženega npr. za pouk otrok s posebnimi potrebami, za nadomeščanje odsotnih vzgojiteljev.
Dokument, piše Merku v sporočilu za javnost, je v prvi vrsti namenjen varčevanju »za vsako ceno« glede začasnih suplenc in opozarja na stalni porast tozadevnih stroškov v zadnjih letih, s čimer postavlja na drugo mesto ohranjanje kakovosti. Poleg
tega iz besedila ni razvidno, ali je kdo raziskal vzroke za vedno pogostejše zatekanje k začasnim suplencam oz. ali je ugotovitev omenjenih problemov sad poglobljene raziskave.
Svetnik SSk-Marjetice opozarja tudi na možnost porazdelitve otrok slovenskih oddelkov po drugih oddelkih v slučaju odsotnosti vzgojiteljice. To, piše, ni sprejemljivo, saj s tem ne bi zagotovili pouka v slovenščini, pri čemer se Merku sklicuje tudi na 13. člen pravilnika za otroške vrtce. V slučaju odsotnosti vzgojiteljice lahko neučno osebje zagotovi nadzorstvo do prihoda suplenta, a po Merkujevem mnenju ne more veljati za operativno smernico, še toliko manj zato, ker je to osebje pristojno za vse oddelke.
Vsaka pobuda občinske uprave, ki stremi za omejitvijo stroškov, zato da lahko uporabi denar občanov čimbolj smotrno, je vse pohvale vredna, a uveljaviti prihranke na račun otrok je sramotno, zaključuje Merku.
POLITIKA
Rajonski sveti in »morske« skupnosti
V teh dneh se precej govori o ukinitvi rajonskih svetov in gorskih skupnosti, pri tem pa je mnogo netočnosti in površnih ocen. Furlanija-Julijska krajina ima kot avtonomna Dežela s posebnim statutom izključno pristojnost za krajevne uprave, zato je usoda rajonskih sosvetov in gorskih skupnosti odvisna od njenih odločitev in ne od sklepov države.
Ministrski svet je na svoji zadnji seji odobril zakonski osnutek o zmanjšanju stroškov in izdatkov za politiko. Vlada med drugim predlaga ukinitev rajonskih svetov v občinah z manj kot 250 tisoč prebivalci in gorskih skupnosti na območjih, ki ležijo izpod 600 metrov nadmorske višine.
To ni vladni odlok, ki bi bil takoj izvršilen, ali pa izvršilni sklep, temveč zakonski predlog, ki mora pod rešeto parlamenta (poslanske zbornice in senata). Postopek lahko traja več mesecev in tudi več let. Med proceduro lahko parlament vladni predlog tudi korenito spremeni, tako da bo treba za to počakati na končno besedilo, če ga bomo kdaj doživeli.
Obstaja stvarna možnost, da bo naša dežela pred kakšno koli odločitvijo počakala, da bo vladni osnutek postal zakon. Pri nas bodo deželne volitve prihodnjo pomlad in je malo verjetno, da se bo o tem odločalo pred volilno preizkušnjo. Prvi realistični časovni termin, ko bi lahko Dežela ukinila rajonske svete je torej jesen 2008.
Deželni svet in vlada menita, da je treba tudi pri nas zmanjšati stroške za politiko in politike, kar je seveda prav. Za to ima Dežela na razpolago kar nekaj inštrumentov, nihče pa se še ni odkrito zavzel za ukinitev rajonskih svetov v Trstu, Vidmu, Gorici in Pordenonu.
Problem zase so gorske skupnosti. Prav v teh dneh beremo v italijanskih časopisih o nekaterih gorskih skupnostih, ki ležijo ob morju ali ki praktično nimajo nobenih goratih ali gričevnatih območij. Vladna namera za ukinitev gorskih skupnosti izpod 600 metrov višine je koristna in nujna. Škoda le, da prihaja z veliko zamudo.
Tudi na tem področju ima deželna uprava FJK edina pristojnosti, da ukine gorske skupnosti. To pa formalno ne more narediti, ker se bile gorske skupnosti že ukinjene. Vse, - razen kraške, za kar se moramo zahvaliti tržaški desni sredini - so se prelevile v gorske okoliše. To se je zgodilo, ko je Deželi predsedoval Renzo Tondo. Gorski okoliški (ali okraji) so potem tako ali drugače spet postali gorske skupnosti, ki so bile, ponavljamo, ukinjene z deželnim zakonom. Kot dobro ve deželna svetnica Bruna Zorzini Spetič, ki se je leta 2003 do zadnjega krčevito borila za ohranitev Kraške gorske skupnosti.
In že smo spet pri vprašanju Krasa, ki ga bo moral deželni zakonodajalec rešiti upoštevajoč njegovo stvarnost in ne njegove nadmorske višine. (st)
6
Četrtek, 19. julija 2007
SVET
/
POKRAJINA TRST - Program za ločeno zbiranje odpadkov
Novosti in spodbujevalniki za vse večjo predelavo odpadkov
'	I	I	V	|	'
Do decembra 2008 naj bi v tržaški pokrajini predelali 60 % odpadkov - Naarade za občinske projekte za žen, v politiki
■»	i	J i	i	.j	i J	Tržaška univerza nr
V Boljuncu o 5. koridorju
Uprava Občine Dolina vabi občane v petek, 20 t.m. nb 20.30 v gledališče F. Prešerna v Boljuncu, na srečanje z naslovom »Uvodna predstavitev 5. koridorja«. Prisoten bo inž. Goliani, ki bo zastopal italijanske državne železnice.
Na univerzi tečaj
V mestnih predelih in vaseh so postali ekološki otoki stvar vsakdana in zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov se k sreči redno polnijo. Papir, steklo, pločevinke in plastenke se na tak način vračajo v industrijo in torej v ponovno uporabo dragocenih surovin, deponije pa se polnijo vse počasneje.
Tržaška pokrajina pa kljub temu še vedno zaostaja na področju ločenega zbiranja odpadkov, tako na deželni kot tudi na državni ravni. Na podlagi meril je sedanja predelava odpadkov le 18 odstotna in še zdaleč ne dosega tistih predvidenih 35 odstotkov za leto 2002, kaj šele 60 odstotkov, ki jih predvideva evropska direktiva. Pokrajinska odbornica za okolje Ondina Barduz-zi pa je bila včeraj dopoldne precej optimistična, ko je v sklopu tiskovne konference predstavila nov pokrajinski program za ravnanje z odpadki in embalažo, kot to določa deželni načrt. Posamezne pokrajine so namreč zadolžene, da poskrbijo za vse postopke, ki so vezani z nadzorom odlaganja odpadkov, kot tudi za preprečevanje neorganiziranega odlaganja odpadkov z informiranjem in osveščanjem javnosti ter za izbiro konkretnih in koristnejših alternativ deponiji.
Pokrajinski načrt, ki ga bodo morale seveda odobriti tudi občine in določene ustanove tržaške pokrajine, predvideva namestitev večjega števila zabojnikov za ločeno zbiranje najrazličnejših odpadkov (zelenih za steklo, rumenih za papir, modrih za plastiko oziroma pločevinke in sivih za organske ostanke), kar bo po mnenju od-bornice prav gotovo pripomoglo kvečjemu recikliranju in torej k uresničevanju evropskih normativ okvirno do decembra 2008. V nadaljevanju je do prihodnjega junija predvidena tudi uresničitev dodatne pokrajinske tehnološke naprave za zbiranje in predelavo embalažnih materialov. Pravo novost pa predstavlja v pokrajinskem načrtu odprava davka na smeti Tarsu in uvedba t.i. tarife za okoljsko higieno TIA. Gre v bistvu za serijo ekonomskih spodbujevalnikov, ki naj bi jih občine v tržaški pokrajini sprejele do decembra in ki predvidevajo celo 2530 odstotni prihranek (v dobi štirih let).
Tržaška Pokrajina bo za realizacijo načrta dodelila400 tisoč evrov posameznim občinam, ki bodo predstavile primeren projekt s primerno zasnovano ekonomsko sliko. Občine, ki bodo sodelovale pri projektu, bodo prejele 15 tisoč evrov za izpeljavo prve faze predstavljenega projekta, dodatne nagrade in spodbujevalniki pa so predvideni za najboljše projekte, se pravi take, ki bodo poenostavili in okrepili proces ločenega zbiranja odpadkov.
Na zgornji sliki prepolna kanta za zbiranje plastike, na spodnji pa ekološki otok z različnimi zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov
kroma
Tržaška univerza organizira že tretjič zapored tečaj, ki je izrecno namenjen ženskam z višješolsko izobrazbo (razpoložljivih mest je 120). Namen 60-urnega izobraževalnega programa z naslovom »Ženske, politika in institucije«, ki bo stekel 15. septembra, je spodbuditi vključevanje nežnega spola v politične kroge. Osrednje obravnavane teme bodo politične institucije EU, delovanje italijanske države in krajevnih uprav, strankarski sistemi, tehnike javne komunikacije ipd.
Škedenjci manifestirajo pred sedežem Pokrajine
Danes popoldne se bodo v tržaškem pokrajinskem svetu odvijale avdicije v zvezi s problemom škedenjske železarne, na katerih bodo spregovorili predstavniki tržaške občinske uprave, skupine Lucchini-Severstal, deželne okol-jske ustanove ARPA, zdravstvenega podjetja, krožka Miani in odbora Servola respira. Slednja dva organizirata pred palačo Galatti (na Trgu Vittorio Veneto) manifestacijo, ki bo potekala od 18. ure dalje. Škedenjci želijo s to pobudo opozoriti na resnost problema železarne, ki ga po njihovem mnenju krajevne uprave obravnavajo površno. Pokrajinsko upravo pozivajo, naj nadzoruje kakovost škedenjskega zraka, od tržaškega župana pa zahtevajo, naj takoj prekine delovanje obrata.
Mozartov Rekviem na pokopališču pri sv. Ani
Pokopališče pri sv. Ani se bo v nedeljo ob 21. uri prelevilo v nenavadno glasbeno prizorišče. Navzoči bodo lahko prisluhnili enour-nemu koncertu, na sporedu bo Mozartov Rekviem. Glasbeni večer prireja tržaško komorno društvo v sodelovanju s tržaško občinsko upravo, podjetjem Ace-gas-APS in fundacijo CRTrieste. Peli bodo sopranistka Gisella San-vitale, altistka Silvia Bonesso, tenorist Andrea Binetti in basist Lu-ca Tittolo, spremljali jih bodo tržaški madrigalisti in pianist Federico Consoli.
VROČINA - Vročinski val bo v naslednjih dneh dosegel višek
Vročina nam ne bo še prizanesla ...
Starejši ljudje, otroci in srčni bolniki naj se držijo zdravniških nasvetov - Konec tedna bodo temperature nekoliko upadle
Večina ljudi bo zaman iskala ohladitev v vroči vodi
kroma
Kaže, da nam ne bo vročina še prizanesla. Vročični val, ki je zajel velik del Evrope in smo ga občutili tudi v italijanskem škornju, bo v naslednjih dneh dosegel svoj višek. Vremenoslovci beležijo v mestih Bologna in Pescara blazno visoke temperature, ki dosegajo celo 41 stopinj Celzija, italijanska civilna zaščita pa napoveduje, da bo neznosna vročina v petek zajela tudi več mest v severni Italiji. T.i. vročinska tretja stopnja, se pravi hujša večdnevna vročina, bo že danes pestila tudi Trst, kjer pričakujejo do 34 stopinj Celzija. Kdor bo poiskal osvežitev v vodi, pa bo najbrž ostal razočaran, saj bo vzporedno s temperaturo zraka zrasla tudi temperatura vode. Najbolje bo torej izbrati hladno (vendar ne prehladno!) domačo prho.
Zdravniki še vedno opozarjajo, naj se predvsem starejši ljudje, otroci in pa srčni bolniki v naslednjih dneh pazijo. Vsem seveda priporočajo uživanje lažje hrane in pitje večjih količin vode, saj se v vročini poveča znojenje, telo izgublja tako prepotrebno vodo in sol, kar lahko prive-
de do zdravstvenih težav. Sredi dneva je bolje, da se starejše osebe zadržujejo v zaprtih prostorih oziroma v senci in naj nujno potrebne naloge opravljajo v zgodnjih jutranjih ali večernih urah, ko ni ozračje tako dušljivo.
Podobno kot ljudje, tudi živali težko prenašajo toploto. Zanje veljajo podobna pravila kot za nas, se pravi pitje vode in poležavanje v senci ob najtoplejših dnevnih urah.
Naj pri tem še enkrat opozorimo, da so mestni zdravstveni okraji uvedli brezplačno zeleno številko 800.007.800, na kateri se lahko zglasijo vsi tisti, ki imajo težave z vročino. Operaterji bodo vsakomur postregli s koristnim nasvetom oziroma mu pomagali v primeru slabosti.
Vremenska slika pa se bo konec tedna le nekoliko spremenila na boljše. Vremenoslovci napovedujejo, da bodo temperature v soboto delno upadle, v nedeljo pa predvidevajo delno pooblačitev, kar seveda ne izključuje možnosti krajših ploh, ki bi precej ohladile ozračje in s seboj prinesle težko pričakovano osvežitev.
/
TRST
Nedelja, 15. julija 2007
POLETNE KONTROLE - Ob zaskrbljujočih podatkih o prometnih nesrečah v Italiji in FJK Felix Horav Zgoniku
7
Mestni redarji poostrili nadzor
■ tf V VI •	V •	I	•	•
nad tržaškim nočnim dogajanjem
Pod drobnogledom so hitra vožnja, vozniki v vinjenem stanju in preglasni nočni lokali
V	prvi polovici tega leta je v 1.600 prometnih nesrečah na območju Furla-nije-Julijske krajine ugasnilo že 50 življenj, 2.300 oseb pa je bilo ranjenih. V Italiji se na cestah poškoduje vsako uro 11 ljudi. Statistike kažejo, da se slika v primerjavi z letom 2006 ni izboljšala, glavno krivdo za vse to pa nosita hitra vožnja in alkohol.
Problem je pereč prav tako v Trstu, kjer so se mestni redarji tudi letos odločili za vzpostavitev temeljitih večernih in nočnih kontrol na cestah, tako v mestu kot v okolici. Cilj poletne akcije, ki jo je včeraj v palači Carciotti opisal poveljnik tržaških mestnih redarjev Sergio Abba-te, je omejiti prometne nesreče in zagotavljati spoštovanje javnega reda.
Redarji so ojačili nadzor nad prometom, obenem pa bodo skozi celo poletje opravljali tudi pogoste preglede v barih in nočnih lokalih, kjer je v poznih urah običajno najbolj glasno. Rednim prometnim kontrolam, ki jih redarji izvajajo celo leto do 2. ure zjutraj, so v prejšnjih dneh dodali naknadne turnuse brez časovnih omejitev in z uporabo treh vozil naenkrat.
Z laserjem za ugotavljanje hitrosti vozil in merilcem stopnje zaužitega alkohola - skupno razpolagajo mestni redarji s tremi merilci - nadzorujejo strateške točke občinskega cestnega omrežja. Zlasti so to ulice Costalunga, Flavia, Brigata Casale in Campi Elisi, Cesta za Glinšči-co, Miramarski drevored, Obalna cesta, Cesta za Bazovico in Bazoviška ulica na Opčinah.
Kontrole bodo vsekakor izvajali tudi drugje, včasih pa bo prvi postojanki sledila še druga na razdalji nekaj sto metrov. Na ta način ne bo mogoče računati na »grešnega kozla«, kot pravijo prvemu vozilu, ki ga redarji ustavijo in s tem omogočijo sledečim voznikom prosto pot.
Poveljnik Abbate je pojasnil, da bodo poletne kontrole delovale vse do 7. septembra. Mestni redarji hočejo s tem kaznovati prometne prekrške, pa tudi sporočiti občanom, naj opustijo grdo navado vožnje v vinjenem stanju. »Skupine mladih naj se raje organizirajo in izberejo vsakič enega voznika, ki ne bo pil alkoholnih pijač« je včeraj svetoval Ab-bate.
V	okviru poletnih kontrol se bodo redarji podajali tudi v bare in druge nočne lokale, kjer naj bi bili glasba in obiskovalci za soseščino posebej moteči. Pod drobnogledom naj bi bilo zlasti večerno dogajanje vzdolž barkovljanske obale. (af)
Kontrole bodo poostrili
kroma
UMETNOST - V mestnem muzeju Sartorio
Zbirko kipov slovesno poimenovali po Silviu Rutteriju
Zbirka kipov, ki se nahaja v mestnem muzeju Sartorio, bo odslej nosila ime Silvia Rutterija, ravnatelja tržaških mestnih muzejev zgodovine in umetnosti med letoma 1940 in 1963. Poimenovanje so slovesno obeležili z včerajšnjim odkritjem spominske plošče, kateremu so prisostvovali tržaški občinski odbornik za kulturo Massimo Greco, direktor pristojnih občinskih uradov Adriano Dugulin in Ruttierijevi sinovi.
Zbirka kipov (na sliki Kroma), ki so jo odkrili leta 2003, se nahaja v bivši konjušnici Vile Sartorio. 130 kvadratnih metrov velik prostor sta dala prestrukturirati Fulvia in Fulvio Co-stantinides ob denarni pomoči raznih ustanov. Zbirka vsebuje nekaj več kot 500 umetnin iz marmorja, brona in mavca, po večini iz konca 19. stoletja. Najstarejša in najbolj dragocena dela so štirje kipi Antonia Canove, pravo jedro zbirke pa predstavljajo umetnine tržaških kiparjev iz 19. in 20. stoletja.
LETOŠNJE STOTICE - Veronika Milic (Licej Franceta Prešerna)
Ob šoli še košarka in jadranje
Veronikin maturitetni referat je bil posvečen relativnostni teoriji o nastanku vesolja - Jeseni morda študij inženirstva
Z dvema odličnjakinjama se letos ponašajo tudi na znanstveno-fizikalni smeri Licej a Franceta Pre-
šer na, in si cer z Veroni ko Mi lič in
Jano Pegan. Na dan objave izidov smo zaman čakali, da se prikažeta v vežo liceja (nasplošno si je tisti dan ogledalo končne ocene le manjši del kan di da tov oz. kan di datk). Zato smo se z ne katerimi sto ti cami zmenili, da opravimo tradicionalni in tervju na dru gem mes tu. Ne katere odličnjakinje so se zglasile v našem uredniš tvu, z ne katerimi dru -gimi pa smo pogovor opravili drugje. To velja tudi za Veroniko Milic, stotico 5.B razreda znanstveno-fi-zikalne smeri liceja Prešeren, s katero smo se do bi li ne ke ga le pega popold ne va v zna nem open skem baru, v sproščenem vzdušju ob kavi oz. osvežilni pijači.
Črnolasa Veronika, doma iz Sale ža, je seve da ve sela za prejeto najvišjo oceno. Ob vprašanju, ali je
sto ti co pri čako vala, pa nam je od-go vo rila, da sto ti ce nih če zares ne pričakuje, čeprav vsi na skrito upajo vanjo. Saleška odličnjakinja se je gle de teme refera ta, s katerim se je predstavila na ustnem delu državnega izpita, odločila za Einsteinovo relativnostno teorijo o nastanku vesolja. Ko so izbirali referate, se ji je namreč zdela ta tema zanimiva, zato jo je izbra la.
Veroniki Milic sta bili od vedno všeč ma tema ti ka in fizika, zato se je pred peti mi le ti odlo či la za šolanje na znanstveno-fizikalni smeri Liceja Franceta Prešerna, saj je prav na tej sme ri mo go če naj ti naj -več pou ka ma tema ti ke in fizike. Iz -bire, kot pravi, se ne kesa. Novi sistem, po katerem je po odločitvi ministra za šolstvo Giuseppeja Fioro-nija potekala matura in ki sloni predvsem na ponovni uvedbi mešane komisije s polovico notranjih in polovico zunanjih članov, se ji je
kroma
zdel nasplošno kar v redu: »Tudi naši komisarji so bili vsi zelo prijazni,« pravi in dodaja: »Morda je tako malo bolj objektivno.«
Do tu pogledi odličnjakinje na šolo oz. maturo. Kaj pa dela Veronika Milic zunaj šolskih zidov oz. ko zapre knjige in zvezke? Iz odgovorov človek ugotavlja, da ima saleška odličnjakinja kar natrpane dneve: »Letos sem začela igrati košarko pri ženski ekipi Poleta,« pravi Veroni ka, »po leg tega sem dol ga
leta jadrala, tako da sem letos opravila tudi tečaj in izpit za trenerja jadranja. Potem sem delala tudi dosti stvari, tudi povezanih s šolo, samo ne prav šolskih, npr. tekmovanje za Cankarjevo priznanje, potem izpit iz angleščine Trinity in druge stvari.«
Kako bo saleška odličnjakinja izkoristila poletje, potem ko je tako bleščeče zaključila petletni višješolski študij? Veronika je bila prejšnji teden z drugimi izbranimi tržaškimi in go riš kimi ma turan ti na strokovni ekskurziji, na kateri je odkrivala znamenitosti slovenskih pokrajin, v nadaljevanju pa je v načrtih izlet v Laško, potem bo delala še pri Jadralnem klubu Čupa kot in-štruktorica jadranja, za naprej pa še ne ve. Tudi glede jesenske izbire univerzitetnega študija mora še razmisliti: »Verjetno bom šla na in-ženirstvo,« pravi, čeprav še ne ve, ali bo to študirala v Trstu. (iž)
V	vinoteki v Zgoniku se obeta spet lep večer. Tokrat na pobudo Pokrajine Trst ter v organizaciji Zadruge Bonawentura- Teatro Miela prihaja v goste prireditev Felix hora - prijetna urica ob glasbi in brani besedi iz antične literature. Drevi ob 21. uri bodo v Zgoniku zaživele besede grškega filozofa Platona in latinskega pesnika Horaca. V sugestivnem borjaču zgoniške vinoteke bosta odlomke iz njunih del brala Lu-ca Quiaia in Vesna Hrovatin, za glasbeno kuliso pa bosta poskrbela Riccardo Morpurgo pri klavirju in Andrea Zullian - kontrabas.
V	prepletanju grške in latinske literature s klasičnimi in modernimi glasbenimi podlagami želi niz Felix hora posredovati občinstvu misli in vrednote, ki so ostale v teku stoletij nespremenjene. Pilat »pod zvezdami«
drevi v Nabrežini
V	sklopu prireditve Večeri po zvezdami, ki jo prireja Občina Devin Nabrežina na trgu pred županstvom, bo drevi ob 21.15 na sporedu »Tržaški večer« z Lo-renzom Pilatom. Vstop je prost.
Balkanski špijon v Šempolaju
Danes zvečer bo na šolskem dvorišču v Šempolaju, zaključna prireditev SKD Vigred pred poletnimi počitnicami 2007. Ob 21.uri bodo nastopili igralci dramskega odseka prosvetnega društva Štandrež z igro Balkanski Špijon. Delo je režiral Jože Hrovat, avtor pa je Dušan Kovačevič. Balkanski Špijon v izvedbi štandreške-ga društva je doživel premiero v mesecu januarju 2007, na odru je zaživel okrog desetkrat, zadnji nastop je bil na festivalu amaterskih gledaliških skupin v Ma-vhinjah. V jeseni pa se bodo igralci Pd Štandrež podali v Slovenijo na Linhartovo srečanje šestih najboljših gledaliških amaterskih skupin. V Balkanskem špijonu nastopajo: Marta Bizjak, Federica Bello, Božidar Tabaj, Marko Brajnik in Martin Kom-janc.
Folkest tudi v Nabrežini
Festival Folkest se bo pri nas ob že napovedanih koncertih (21. julija s skupino Nabac v Miljah, 22. julija s skupino Fairport Convention v Trstu ter 25. julija s skupino Bodega v Zgoniku) predstavil še v ponedeljek, 23. julija v Nabrežini s kanadsko skupino Genticorum. To je koncert, ki so ga namreč organizatorji vključili v zadnjem trenutku in spada v poletno kulturno ponudbo »Poletni večeri pod zvezdami«. Genticorum je mlada a že večkrat nagrajena skupina, ki je igrala po svetovno znanih glasbenih festivalih (Womex, Rainforest world music festival itd.), katere značilnost je tradicionalna glasba que-beškega okraja, dodobra začinjena z vitalnostjo in energijo. Vmes se lahko sliši tudi nekaj novodobne glasbe, s transdance utrinki, ki pa ne daje vtisa komercialnosti in se odlično spaja s starodavno zvenečimi melodijami in ritmi. Kot pravi trubadurji trije glasbeniki izvajajo svojo glasbo ob petju še na violini, leseni flavti, drumlici, kitari, elektičnemu basu in za ritmično podlago se spremljajo z udarjanjem z nogo ob tla, kar je tudi značilnost kanadske in nasploh severnoameriške ljudske glasbe. Koncert se bo pričel ob 21.15 uri. Pan
Predstava dijakov liceja Galilei
V	sklopu poletnih prireditev »Se-restate 2007«, čigar pokrovitelj je tržaška občinska uprava, bo jutri zvečer na Trgu Hortis (s pričet-kom ob 21. uri) na sporedu gledališka predstava »Prigionieri di un piano« v izvedbi dijakov znanstvenega liceja Galileo Galilei.
8
Četrtek, 19. julija 2007
SVET
/
ZBOROVSKA GLASBA - Slovenec-Slavec
Ob dvajsetletnici združitve je zbor gostoval na Madžarskem
Čestitke
Letos poteka 20-let odkar sta se MePZ Slovenec in MePZ Slavec iz Boršta in Ricmanj združila, da bi s skupnimi močmi nadaljevala pevsko tradicijo obeh vasi, ki sega daleč v preteklost. Tedaj je vodil zbor dirigent Aldo Kumar, ki pa je po treh letih predal vodstvo mlademu Danijelu Grbcu, ki vodi zbor še danes.
Pevovodja in pevci smo letos za naš program izbrali Kumarjev splet ljudskih pesmi »Od ljubezni in kafeta«, s katerim smo se predstavili v domačem kraju, na reviji Primorska poje, ter gostovali v Taboru v Savinjski dolini in v Gabrjah na Goriškem.
Za zaključek uspešne sezone in kot nagrado za dvajsetletno sodelovanje smo se prijavili za nastop na Mednarodnem festivalu zborovskega petja, kije bil v kraju Godollo blizu Budimpešte na Madžarskem.
22. junija smo se zbrali pevci in prijatelji zbora v Borštu in odpotovali na štiridnevni izlet. Bili smo srečni in nasmejani, ker nas je čakalo nekaj brezskrbnih in sproščenih dni. Potovali smo čez Slovenijo mimo Postojne, Ljubljane, Maribora, Dravograda in se pripeljali v Prekmurje, okrog poldneva smo se približali mejnemu prehodu Dolga vas, kjer smo imeli krajši postanek. Nato smo zapeljali preko meje na Madžarsko in se vozili mimo majhnih in revnih vasi, katerih imena so tako težka, da skoraj jih ne moreš izgovarjati.
Pripeljali smo se do Blatnega jezera, kjer je življenje gotovo lažje, saj je tu dobro razvit turizem. Prijazni šofer nas je peljal v tipično »csardo«, kjer smo imeli kosilo in dobili prvi kontakt z nerazumljivim jezikom, redkokdo je govoril italijansko, slovensko nihče, zavedali smo se, da brez nemščine ali angleščine ne bo šlo.
Nadaljevali smo nato pot do Budimpešte mimo zlatorumenih žitnih polj, koruznih njiv in ogromnih površin sončnic. Vodička nam je kasneje povedala, da uporabljajo Madžari samo olje iz sončnic, veliko žita pa izvažajo.
Pod večer smo se pripeljali v predmestje Budimpešte, kjer nas je čakala prijazna vodička Tiinde Jova in nas pospremila v hotel »Platanus«, kjer smo se namestili in se na hitro pripravili za večerno plovbo po Donavi. Po dobri tipični večerji smo s krova ladje občudovali mogočne palače in prelepe mostove razsvetljene z neštetimi lučmi.
V	soboto nas je čakal popoldanski nastop.
Zjutraj smo se zapeljali z metrojem v mesto po
nakupih, opoldne pa smo odpotovali v 30 km oddaljen kraj Godollo, kjer se nahaja grad Grassalkovich. Ime nosi po graditelju Antalu Grassalkovichu, kije bil prvi lastnik grada in tudi zaupni svetovalec cesarice Marije Terezije. Pozneje je dvorec postal letna rezidenca Habsburžanov. V njem sta preživela dosti brezskrbnih dni princesa Elizabeta - Sissi in mož Franc Jožef.
V	parku je bil postavljen oder za nastop vseh zborov. Bilo nas je osem iz raznih krajev Evrope: Harmony Zell am See iz Avstrije, Cor Cois Abhann iz Irske, na tretjem mestu naš zbor, Liederkranz Bensheim iz Nemčje, Bindermichler Schulspatzen iz Avstrije (Linz), Singing 66 iz Norveške, Gruppo Cantus Vocum iz Italije (Umbrija) in Elisabethan Madrigal Singers iz Velike Britanje. Vsak zbor je imel na razpolago 30 minut za svoj program. Nastop je začel moški oktet Harmo-
Včeraj je na inženirski fakulteti tržaške univerze iz ambiental-nih ved diplomirala ANDREJKA STAREC. Čestitamo in želimo še veliko zadoščenj v življenju, vsi domači.
Normi želimo veliko zdravja in sreče, življenje naj ti v miru teče, en poljub na vsako stran, prejmi za 50. rojstni dan. Čestitamo ti Moreno, Breda in Alex, Marta in Luciano, Marino in Katja.
Danes zelo trudna sem, saj veliko torto naredila sem. Moja mamica CRISTINA svoj rojstni dan slavi. Na torto svečke bom položila in z mamico jih ugasnila. Vse najboljše ti želi tvoja hčerkica Michelle.
V Trnovci danes zbrali smo se vsi, da s CRISTINO njen rojstni dan slavili bi. Vsi skupaj ji bomo lepe pesmice zapeli in se malo tudi zavrteli. Vse najboljše ti želijo vsi, ki te imajo radi.
Danes v Briščike se bomo podali, da bi z NORMO Abrahama praznovali in na uho zašepetali ne obupaj še, saj smo še mladi. Žarko, Van-da, Andrej, Aleksij, Denise, Tajrim in mali Niki.
Iz Gropade izvira, izlete organizira, društvu predseduje, na občini papirje urejuje, v Briščikih živi, okrogla leta danes slavi. Vse najboljše in še veliko srečnih dni, draga NORMA, sama ugani, kdo ti želi!
OBVESTILO IZLETNIKOM
Vse udeležence letošnjih izletov Primorskega dnevnika vabimo, da se udeležijo že tradicionalnega srečanja.
Ob dobri kapljici bomo obudili spomine, si izmenjali slike ter gledali film in diapozitive o potovanjih.
Srečanje bo v petek, 20. julija, v Boljuncu pri Parovelovih (zraven gledališča "F. Prešeren") od 19. ure dalje.
Toplo vabljeni! Uprava Primorskega dnevnika
S Izleti
Praznovanje obletnice je zbor kronal z
gostovanjem na Madžarskem
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU obvešča udeležence srečanja na Mašunu, ki bo jutri, 20. julija, da je odhod avtobusa iz Trst, Trg Oberdan (deželna palača) ob 10. uri, postanek na Opčinah (avtobusna postaja) ob
10.20 in postanek v Bazovici (nasproti starega poštnega urada) ob 10.45.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja v nedeljo, 29. julija, avtobusni izlet na Weissensee na Koroškem. Izlet, ki ga vodi Lojze Abram, je primeren za vse. Prijave (obvezne) sprejema Vojka na tel. št. 040-2176855 ali 333-5994450, ki vam nudi tudi dodatna pojasnila.
KMEČKA ZVEZA IN ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA prirejata v nedeljo, 29. julija 2007, tradicionalni članski izlet na kmečki praznik na koroškem, ki ga »Skupnost južnoko-roških kmetov« organizira v Šentpri-možu v Podjuni. Cena izleta je 20,00 evrov in krije samo stroške prevoza. Vpisovanje v uradih Kmečke Zveze Trsta, Gorice in Čedada.
SPDT vabi 5. in 6. avgusta na izlet na Raduho v Kamniško-Savinjskih Alpah. Dvodnevni izlet je primeren za vse planince. Zainteresirani naj se javijo čimprej zaradi pravočasnega rezerviranja ležišč v koči. Vse potrebne informacije dobite na tel. št. 040220155 (Livio).
ny, kije predstavil zelo hudomušne ljudske pesmi, da se je publika kar zabavala.
Mi smo bili tretji na vrsti. Napovedovalka nas je predstavila kot zbor iz Italije, ki zastopa slovensko manjšino iz Trsta in poudarila poslanstvo in vlogo, ki ga ima zbor pri ohranitvi slovenske pesmi in slovenske kulture pri nas v zamejstvu. Sami pa smo spotoma predstavili program, s katerim smo skušali prikazati raznoličnost slovenske pesmi v krajih, kjer živijo Slovenci. Zapeli smo splet »Tržaških pesmi« Milana Pertota, pesem Milke Hartman »Od radosti srca«, Sre-botnjakovo »Vesna«, Otona Župančiča »Še ena«, ki jo je Anton Schwab uglasbil v strogo ritmičnem plesnem kolu in za zaključek ljudske iz Slovenske Istre »Pesmi od ljubezni in kafeta«. Publika nam je navdušeno sledila in nam toplo ploskala.
Tudi ostali zbori so peli vesele ljudske pesmi iz svojih krajev ter priredbe znanih popevk, ki so žele pri publiki veliko odobravanja.
Ob 18. uri je bilo koncerta konec. Sledilo je nagrajevanje. Vsak pevovodja je prejel diplomo in steklenico znanega vina »bikova kri«.
Zadovoljni, ker je nastop dobro uspel, smo se vrnili v hotel na tipično madžarsko večerjo, ki pa je bila za nekatere res preveč začinjena s papriko.
Večera še ni bilo konec, ker v Budimpešti praznujejo svetoivansko noč. Tradicija je, da v mestu ostanejo odprti vsi muzeji do dveh ponoči, na ulicah je vse živo in velika množica ljudi sledi glasbi in zabavam vseh vrst. Skupnina naših, bolj pogumnih članov se je odpravila v center in se zadovoljna vrnila v hotel pozno v noč.
V nedeljo smo si z vodičko ogledali Budimpešto. Zvečer nas je čakala zaključna gala večerja vseh sodelujočih zborov. Odpeljali smo se v tipično madžarsko »csardo«, ki se nahaja na gričevnatem območju odkoder je mogoče občudovat mesto v vsi svoji razkoš-nosti. Sprejeli so nas s tipičnimi kruhki in »palinko« (žganje, ki ga proizvajajo iz sadja). Servirali so nam večerjo z odličnimi madžarskimi jedmi zalitimi z dobrim vinom, ob tipični glasbi violinov in kvalitetnem nastopu folklorne skupine. Vzdušje je bilo enkratno, še posebno, kadar so se oglašali pevski zbori s svojimi pesmimi. Mi smo prvi ustali in nazdravili z Vrabčevo »Zdravljico«, nakar so nam sledili vsi ostali zbori in kmalu se je dvorana napolnila samega skupnega petja. Spoznali smo se z zborom iz Umbrije, si izmenjali naslove z obljubo, da se bomo še srečali. Na koncu smo skupno občuteno zapeli pesem »Signore delle ci-me«, ki jo je naš Danijel res mojstrsko vodil, daje zvenela kot, da bi skupno peli že dalj časa.
Vsega je enkrat konec, v ponedeljek zjutraj smo pripravili kovčke, vstopili v avtobus in se zapeljali proti domu. Razmišljali smo in načrtovali, kako bi bilo lepo vsako sezono zaključiti na tak način, ki poplača ves trud vnesen med vajami.
Ob tej priložnosti si želimo vsi udeleženci toplo zahvaliti Zvezi slovenskih kulturnih društev in Zadružni kraški banki, ki sta finančno pripomogli k izvedbi in uspehu našega projekta v upanju, da nam bosta še bili ob strani pri tovrstnih pobudah.
Vesna Tuli
/
TRST
Četrtek, 19. julija 2007
9
SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO
SKD TABOR
POLETJI POD KOfTANJEM 2007
PROSVETNI DOM, DANES 19. JULIJA 2007, OB 21.15
film
LA RICERCA DELLA FELICITA' V ISKANJU SREČE
(režija Gabriele Muccino)
VEČ NA www.skdtabor.it
ODPRTO BO PARKIRIŠČE ZADRUŽNE KRAŠKE BANKE.
¿Ak CREDITO COOPERATIVO OEH UR» KMÍKA SAMA
Včeraj danes
Danes, ČETRTEK, 19. julija 2007
VINCENC Sonce vzide ob 5.34 in zatone ob 20.48 - Dolžina dneva 15.14 - luna vzide ob 10.52 in zatone ob 23.06.
Jutri, PETEK, 20. julija 2007 MARJETA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 28,7 stopinje C, zračni tlak 1013 mb ustaljen, veter 7 km na uro vzhodnik, vlaga 69-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 26 stopinj C.
[13 Lekarne
Pobudnik
A I H Ji: M t

ut Kino
Od ponedeljka, 16. julija, do sobote, 21. julija 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Sonnino 4 (040 660438), Ul. Al-pi Giulie 2 (040 828428), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208334) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2,Trg Sv. Ivana 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Sesljan (040 208334) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Ivana 5 (040 631304).
www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 »II matrimonio di Tuya«.
AMBASCIATORI - 15.00, 17.30, 20.00, 22.30 »Harry Potter e l'ordine della Fe-nice«.
ARISTON - (poletna arena) 21.30 »Agente 007 Casino Royale«.
CINECITY - 16.00, 16.30, 17.30, 18.00, 18.45, 19.15, 20.30, 21.00, 21.30, 22.00 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »I fantastici 4 e silver surfer«; 16.00, 22.00 »Stepping dalla strada al palcoscenico«; 16.15, 18.15, 19.15, 22.00 »Transformers«; 16.15 »The Reef - Amici per le pinne«.
EXCELSIOR - Dvorana bo zaprta v poletnem času.
EXCELSIOR AZZURRA -
18.20, 20.10, 22.00 »Rosso come il cielo«.
FELLINI - Dvorana je zasedena.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.45, 20.00, 22.15 »La duchessa di Langeais«.
GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 17.45, 20.00, 22.15 »Le vite degli altri«.
KOPER - KOLOSEJ - 15.30, 18.20, 21.10 »Harry Potter in Feniksov red«; 16.30, 19.00, 21.30 »Vroča kifeljca«; 17.00, 19.30, 22.00 »Hanibal: Rojstvo zla«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 19.00, 21.30 »Harry Potter e l'ordine della Fe-nice«; Dvorana 2: 16.15, 20.00, 22.15 »Transformers«; Dvorana 3: 16.15, 18.30 »The Reef - Amici per la pinne«; 18.15, 20.20, 22.20 »Ocean's thirteen«; Dvorana 4: 16.10, 17.30, 19.00 »I fantastici 4 e silver surfer«; 20.30, 22.15 »Stepping - Dalla strada al palcoscenico«.
SUPER - film prepovedan mladim pod 18. letom.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.20 »Harry Potter e l'ordine del-la Fenice«; Dvorana 2: 16.00, 18.30, 21.15 »Harry Potter e l'ordine della Fe-nice«; Dvorana 3: 17.10, 19.50, 22.20 »Transformers«; Dvorana 4: 16.50, 18.15 »The Reef: Amici per la pinne«; 20.00, 22.00 »I fantastici 4 e silver surfer«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.10 »Stepping -Dalla strada al palcoscenico«.
H Šolske vesti
DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA IVAN CANKAR v Trstu sporoča, da bo julija in avgusta ob sobotah šola zaprta (tudi v torek 14. avgusta).
DTTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah, in sicer od 7. julija do vključno 01. septembra 2007. Med tednom bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure.
RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da se redni pouk v šolskem letu 2007/2008 začne v ponedeljek, 10. septembra 2007, ob 8. uri.
SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da ob priliki posodobitve zavodskih lestvic za učno osebje posluje urad v Ul. Car-ducci 8 (2. nadstropje) ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 10.30, do vključno ponedeljka, 23. julija. Sindikat spominja, da morajo prošnjo predstaviti tudi osebe, ki so že vključene v pokrajinske lestvice habilitiranih.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je do 23. julija čas za vložitev prošnje za vključitev v šolske (zavodske) lestvice učnega osebja. Prošnjo je treba vložiti na prvo od izbranih šol,
navedenih na temu namenjenem seznamu. Podrobnejša navodila in obrazci so dosegljivi na spletni strani www.pubblica.istruzione.it. Urad posebej opozarja, da morajo letos prošnjo predstaviti tudi kandidati, ki so že vključeni v pokrajinske (bivše permanentne) lestvice.
RAVNATELJSTVO DPZIO JOŽEF ŠTEFAN obvešča, da bo 13., 14. in vse sobote avgusta 2007 zavod zaprt. Tajništvo bo med poletjem delovalo od 8.30 do 12.30. Redni pouk za šolsko leto 2007/2008 se bo začel v ponedeljek, 10. septembra 2007.
RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA ZNANSTVENEGA LICEJA FRANCE PREŠEREN sporoča, da bo šola med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti do 1. septembra 2007 ob sobotah zaprta; šola bo zaprta tudi v ponedeljek, 13. avgusta 2007 in v torek, 14. avgusta 2007. Tajništvo bo delovalo od ponedeljka do petka, od 9.30 do 12.30.
RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola ob sobotah zaprta do 1. septembra 2007.
□ Obvestila
»LIBRONAUTI« Z MAGRISOM - jutri, 20. julija, ob 18.30 v tržaški kavarni San Marco bo pisatelj Claudio Magris predstavil knjigo Oliviera Diliberta »I libro-nauti« o italijanski in evropskih knjigarnah. Prisoten bo avtor.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
bo od 20. julija do 3. avgusta zaprta zaradi nujnih obnovitvenih del.
NOGOMETNI KLUB FC PRIMORJE IN AŠV POMLAD organizirata Športni praznik na Proseku. V petek, 20. julija plesna šola Club Diamante. V soboto, 21. julija ples z ansamblom Old Stars. V nedeljo, 22. julija nastop godbenega društva Prosek, sledi ples z ansamblom Souvenir. Odprtje kioskov ob 18. uri. Vsi toplo vabljeni!
OBČINA ZGONIK obvešča, da bo anagrafski urad zaprt do jutri, 20. julija 2007, zaradi izpopolnjevanja osebja.
GLASBENO POLITIČNI HAPPENING Z DILIBERTOM - Stranka slovenskih in italijanskih komunistov vabi v soboto, 21. julija, ob 21. uri v »Il posto delle fragole« v parku bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu na srečanje s poslancem Olivierom Dilibertom, ki bo odgovarjal na vprašanja časnikarjev in publike. Za glasbeno kuliso bo poskrbela Martina Feri.
PD SLOVENEC IN FANTOVSKA IN DEKLIŠKA IZ BORŠTA IN ZABREŽCA priredita 21. in 22. julija v parku Hri-benca v Zabrežcu šagro. V soboto, 21. julija, bo za ples igral ansambel Roxie. V nedeljo, 22. julija, bo ples z ansamblom Mega Mix. Oba dneva bodo delovali dobro založeni kioski z vinom domačih vinogradnikov in specialite-tami na žaru.
EMERGENCY vabi v nedeljo, 22. julija, od 18. ure dalje h kiosku v borovem gozdičku v Barkovljah na informativno srečanje in družabnost. Izkupiček večera bo namenjen podpori naših pobud.
OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU
sporoča, da bo do konca julija delovala s sledečim urnikom: ponedeljek 16.00 -18.30, sreda 9.00 - 11.30 in 16.00 - 18.30. Od 1. do 31. avgusta bo zaprta za poletni dopust.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU je do
POKRAJINA TRST
Četrtek, 19. julij 20070b 21. uri
Zgonik
Enoteka
FELIX H0RA
Glasbeno - poetični happy hour
s Platonom in Horacijem
Luca Quaia in Vesna Hrovatin
KLAVIR
Riccardo Morpurgo
KONTRABAS
Andrea Zuliani
izbral Bonawentura - Gledališče Miela
6. avgusta odprta po običajnem urniku (ob pon. in sredah od 15. do 19. ure).
KRUT obvešča, da je pisarna odprta s poletnim urnikom 9.00 -13.00.
DUHOVNE VAJE za žene in dekleta od ponedeljka, 20. avgusta, do srede, 22. avgusta, v Domu blagrov. Vodil bo znani p. dr. Leopold Grčar z Brezij. Prijave na tel. št. 040-299409 (Jež).
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
obvešča, da bo do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure.
MO SPDT prireja Planinsko Šolo, namenjena osnovnošolcem, na Planini pri jezeru od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Za informacije in prijave: 3385953515 (Katja).
PESNIKI DVEH MANJŠIN, potujoča fotografska razstava Zveze Slovenskih kulturnih društev in Italijanske Unije bo na ogledu v Narodni in študijski knjižnici (Ul. sv. Frančiška 20) do konca poletja.
ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da tajništvo deluje s poletnim urnikom 9.00 - 13.00.
ENOTI KOSOVELOVE KNJIŽNICE SEŽANA delujeta s poletnim urnikom in bosta za obiskovalce odprti: Knjižnica Divača, torek in petek 11-18, Knjižnica Kozina, ponedeljek 7-14 in sreda 1118. Osrednja knjižnica v Sežani in Knjižnica Komen imata nespremenjen urnik.
Prireditve
SKD TABOR prireja TABOR 2007-PO-LETJE POD KOSTANJEM: v četrtek, 19. julija, ob 21.15 celovečerni film LA RICERCA DELLA FELICITA' (R.Gabriele Muccino); v petek, 27. julija, ob 21.00, slovenske etno-rock-jazz skupine JARARAJA. Vse prireditve bodo na dvorišču Prosvetnega doma, v primeru slabega vremena pa v dvorani. Deloval bo tudi poletni osvežilni kiosk. Čakamo vas!
OBČINA DEVIN-NABREŽINA prireja »Poletne večere pod zvezdami« v Na-brežini na trgu pred županstvom: danes, 19. julija, »Tržaški večer« in nastop Lorenza Pilata; jutri, 20. julija, film »Mio fratello e figlio unico«; v soboto, 21. julija, gledališka predstava »Lasa pur dir« amaterske gledališke skupine italijanske skupnosti G. Tartini iz Pirana; v nedeljo, 22. julija, gledališka predstava »I ragazzi del coro« gledališke skupine Amici di S. Giovanni. Začetek ob 21.15. V primeru slabega vremena se bo program odvijal v občinski telovadnici v Nabrežini. Vstop je prost.
SKD VIGRED vabi danes, 19. julija, ob 21. uri na šolsko dvorišče v Šempolaju na ogled igre Balkanski špijon v izvedbi PD. Štandrež (v slučaju slabega vremena bo prireditev na prostoru pod vrtcem).
H Mali oglasi
4000 KV. M nezazidljivega zemljišca, med Opcinami inRepnom, dostop z avtom, prodam za 27.500evrov.Tel. 347/6145807.
DAJEM V NAJEM podzemski parkirni prostor pod sodiščem, prost od 1. avgusta. Tel. 040-816327.
DELAVNICA V NABREŽINI ki se ukvarja z aluminijastimi zasteklitvami in splošnim kovaštvom zaposli vajenca z voljo do dela. Ponujamo resnost, zahtevamo resnost. Tel. 040-200329.
DVA MESECA IN POL STAR PSIČEK
mahjne rasti, mešanček, išče dobrega gospodarja. Tel. 0481-78154 ali 3471243400
IŠČEMO pridno in pošteno gospo za pomoč v gospodinjstvu enkrat ali dvakrat tedensko. Klicati na št. 347-7375429.
KMEČKI TURIZEM ŠVARA je odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št. 040-200898.
KOZMETIČNI SALON NA OPČINAH išče kozmetičarko z diplomo (t.i. qua-lifica ali qualificazione) in izkušnjami. Nujna rekvizita: odgovornost in volja do dela. Za dodatne informacije 3470660007.
LJUBITELJEM ŽIVALI podarimo simpatične mucke, tel. 334-6060899.
LONJER samostojno obnovljeno hišo, hlev in senik z dograditvenim zemljiščem ter 750 kv.m. vrta prodam. Tel. 0481-767647 ali 393-5131232.
MEDNARODNO TRGOVSKO PODJETJE IZ GORICE išče osebo za delo v komer-ciali-nabava. Če si star do 30 let, natančen, dinamičen in z znanjem angleščine, pošlji CV na Poštno številko 33
LOČNIK - LUCINICO (GO) - geslo: »Nabava«.
NA VZHODNEM KRASU prodamo brez posrednika zazidljivo parcelo. Tel. v večernih urah na št. 040-911924.
ODDAJAMO V NAJEM manjše in večje opremljeni stanovanji na Proseku. Tel. na št. 329-5667321.
PO UGODNI CENI prodam 4 gume za avto, nabavljene februarja 2007, malo rabljene, mere 155/70 r.13. Tel. št. 040228382 ali 338-7220353.
PODARIM psičko, leto dni staro. Tel. 040231054.
PODARIM psičke mešance. Tel. na št. 3291013504.
PODJETJE IŠČE vajenca za prevoze in delo v skladišču z vozniškim dovoljenjem B in z znanjem slovenščine. Ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst pod geslom »Skladiščnik«.
PRODAM KOSILNICO (a barra 90 cm) znamke Barbieri po ugodni ceni. Tel. na št. 338-1082653.
PRODAM VOLKSWAGEN POLO 1.4 TDI
Sportline, 80 k.m., črno metelizirane barve, junij 2006, 13.000 km, 3 vrata, po ugodni ceni. Tel. 347-3452051.
PRODAM olje Avgusta Černigoja. Informacije na tel. št. 347-6145807.
RESNO DEKLE z izkušnjami v poletnih centrih išče zaposlitev kot otroška varuška. Tel. 334-6060899 ali tel. 3346690936.
STILNA RABLJENA MIZA 205 x 95 in 6
stolic za veliko dnevno sobo ali drugi veliki prostor ter drugo raznovrstno novo in rabljeno pohištvo prodam po zelo ugodni ceni. Tel. 040-54390 ali 3482801144.
V DEVINU prodam trisobno stanovanje z garažo in pogledom na morje ter na grad. Tel. na št. 335-5976052.
Bi Osmice
GIGI IN BORIS sta odprla osmico v Sa-matorci.
KMETIJA SLAVEC je odprla vrata svoje osmice v Mačkoljah na št. 133. Toplo vabljeni!
KONTOVEL-NA KAMENCEH so odprli osmico Dario, Andrej in Danilo.
OSMICA je odprta v Mavhinjah pri Normi (družina Gabrovec). Tel. št.: 040299806.
OSMICA je v Dolini, pri Mariju Žerjalu.
OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040-327104.
OSMICO sta odprli Mavrica in Sidonja v Medji vasi št. 10. Tel. št. 040-208987.
OSMICO je odprl Carlo Pegan, Zgonik 58.
V KRIŽU je odprl osmico Martin Kosuta. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek.
ŠUBER ima odprto osmico na Opčinah.
Prispevki
Ob priliki tekme stari-mladi darujeta FK Primorje in Mladinski krožek Prosek-Kontovel 400,00 evrov za KD Prosek-Kontovel.
Na Proseku so praznovali 1. letnico prenovljene »Špine pri Banvh«. Ob tej priliki darujejo organizatorji 75,00 evrov za KD Prosek-Kontovel in 75,00 evrov za SK Primorje.
V	spomin na svoje pokojne Grgič daruje Marija Marc Lalkova 20,00 evrov za obnovo strehe Slomškovega doma v Bazovici.
V	spomin na svoje pokojne darujeta sestri Amalija in Vida Renčelj 20,00 evrov za obnovo strehe Slomškovega doma v Bazovici.
V	drag spomin na Meri Černigoj daruje Ivanka Colja 20,00 evrov za Slovensko planinsko društvo Trst.
V	spomin na pokojno Anico Kralj Anto-nič daruje brat Bruno Kralj z družino 30,00 evrov za slivensko cerkev.V spomin na Anico Kralj darujeta Radovan in Danica 20,00 evrov za šempolajsko cerkev.
Namesto cvetja na grob Marie Cosina por. Sancin, darujeta Meri in Bruno 20,00 evrov za SKD France Prešeren.
V	spomin na Srečkota Budina darujejo Mara, Rado in Igor 25,00 evrov za MePZ Rdeča Zvezda in 25,00 evrov za Balinarski odsek AŠK Kras.
Prijateljski pozdrav Frankotu Edi
Družini in svojcem občuteno sožalje. Edi, Luisa, Valentina, Kristina
PROVINCIA
1 0 Četrtek, 19. julija 2007
MITTELFEST
/
ČEDAD - Festival zapisan človekovim pravicam
Posebna pozornost najrazličn Josef Nady nastopil s svojo ko
Zanimiv niz srečanj z osebnostmi iz političnega in sodnega sveta - Predstavitev ustv
Nikola Šop (1904-1982) kozmični pesnik, ki je s svojo ustvarjalnostjo znal odleteti med zvezde, je včeraj »preletel« tudi dogajanje čedajskega festivala, ki mu je posvetil pomemben prostor. Avtor, čigar pesniško ustvarjanje primerjajo slikarskemu delu Marca Chagalla, je svoje sanjske in pogostokrat alegorične verze o neotipljivih resnicah, »predstavil« tudi mednarodnemu občinstvu osrednjega deželnega gledališkega srečanja.
Spoznavanje avtorjev in del, ki bi jih sicer nikoli ne odkrili in katerih poezij ali zapisov bi verjetno nikoli ne prebrali. »Mittelfest je tudi in predvsem to«, kot je dejal njegov predsednik Fur-io Honsell »in zato se mi zdi posebej lepo, da lahko v naši sredi gostimo in predstavimo delo hrvaškega avtorja, čigar opus je večini izmed nas precej nepoznan«.
Tržaška profesorica Fedora Ferluga Petronio, ki že vrsto let poučuje hrvaško in srbsko literaturo na videmski univerzi, si že dalj časa prizadeva, da bi tudi sama postala nekakšen posrednik
med delom bivše jugoslovanske in italijanske kulture. Eno svojih zadnjih del, Kozmični svetNikole Šopa (Il mondo cosmico di Nikola Šop, v izdaji založbe Forum videmske univerze) je tako namenila tudi osvetlitvi avtorja, ki ga sicer preučuje že celo vrsto let in mu je tudi v preteklosti posvetila del svoje publicistične dejavnosti. Pesnika, čigar petindvajseta obletnica smrti poteka letos ravno, ki ga, kot je tudi povedala med sinočnjim srečanjem, prišteva med ugledne predstavnike hrvaškega literarnega ustvarjanja.
»Ko bi mu usoda prizanesla in bi se njegovo življenje drugače razpletlo, bi prav gotovo danes lahko imel ugledno mesto tudi v svetovni literaturi. Ob Ivu Andriču, bi se tako ponašali še z enim predstavnikom bosanske ustvarjalnosti«.
Človek, ki, kot je še povedala Ferluga - Petroniova se posebej dobro vključuje v tematiko letošnjega Mittelfesta, posvečenega problemu zamolčanih ali okrnjenih pravic. Šop je namreč večji del svojega življenja ostal na robu družbe, kamor ga je prisilila hu-
Kozmični svet Nikole Šopa
da bolezen, ki mu je kaj kmalu onemogočila normalno življenje in ga prikrajšala vseh tistih priložnosti, ki so za človeka in v njegovem primeru tudi ustvarjalca, temeljnega pomena.
Rodil se je v Jajcu leta 1904 in se že zelo mlad preselil v Beograd, kjer je doštudiral klasično filologijo, fakulteto, na kateri je kasneje tudi poučeval latinščino in kjer je tudi ostal zapisan kot eden največjih latinistov jugoslovanskega prostora. 6. aprila 1941, ko so Nemci bombardirali Beograd, se je Šop mudil v poslopju, ki ga je prizadel hud požar in zato, da bi ušel ognjenim zubljem skočil z okna tretjega nadstropja, pri čemer je utrpel poškodbo hrbtenice. Sprva se njegovo stanje ni zdelo tako hudo, a zaradi napačnih terapij se ni nikakor izboljšalo, kvečjemu poslabšalo. Šop je tako ostal priklenjen na posteljo in tudi svojo pesniško dejavnost nadaljeval samo ob pomoči žene, ki je po nareku zapisovala njegove verze. Kljub hudim zdravstvenim razmeram je hrvaški pesnik nadaljeval s svojim ustvarjanjem, četudi je pri tem izgubil službo in bil, kot je povedala avtorica včeraj predstavljenega dela, postavljen na rob. V tistem času pa je k njegovi emarginaciji vplivala tudi globoka vera, ki jo je sprva izpričeval do Boga, kasneje pa prav zaradi nečloveških pogojev, v katerih je moral živeti, do kozmosa in do znanosti, pri čemer je uspel doseči »mistično ekstazo«.
Tudi zaradi tega se njegov življenjski opus deli v predkoz-mično in kozmično fazo, ki v marsičem spominja, kot je včeraj povedal puljski pesnik Daniel Načinovic, na fantastično in oni-rično upodabljanje Marca Chagalla, ki ga Šop bogati še z verskim navdihom: s poezijami, ki kot so dokazali tudi včeraj v Čedadu, kjer sta ravno Načinovic (v originalu) in Paolo Bertolussi (v italijanščini) podala niz Čopovih verzov, skrivajo nostalgično poanto, ki je nedeljivo vezana na vse, čemur se je Šop moral odpovedati.
V Babilonu jezika in kultur, kakor se te dni predstavlja Čedad, pa je bilo seveda govora tudi o problemu manjših in manj poznanih narodov in njihove kulturne dejavnosti, ki jim Mittelfest še enkrat daje edinstveno priložnost in pravico, kot tu neustavljivo ponavljajo, do besede.
Ivana Godnik
KONFERENCE - Posamična srečanja so vzbudila veliko zanimanje
Zakonitost, temeljna pravica demokracije v izvajanjih Leoluca Orlanda in Piercamilla Daviga
»Legalnost je oblast tistih, ki v resnici nimajo oblasti: državljanov. Zakonitost naše države temelji na drugem členu italijanske ustave, ki priznava pravice posameznika in jih ne postavlja. Kar seveda pomeni, da ne obstaja noben višji organ, ki bi teh pravic ne upošteval.«
Gledališki festival je lahko tudi priložnost za srečanje ljudi, ki so mimo kulturne scene predstavljali legende nekega določenega obdobja. Leoluca Orlando in Piercamillo Davigo, prvi pa lerm ski žu pan, dru gi pa eden osrednjih članov sodniškega poola čistih rok, sta s svojim delom docela označila obdobje sodobne italijanske zgodovine in v družbi sodnikov Falconeja in Borsellina, ali Borellija, Colomba, DAmbrosia in Di Pietra, kot je dokazala pred nedavnim objavljena raziskava, bistveno vplivala k vpisu italijanskih študentov na pravno fakulteto.
Eden na Siciliji, drugi pa v Milanu sta namreč s svojim delom znala dati zgled generaciji, ki je še verjela v pravico in bila prepričana, da je pravično delovanje posameznika tudi garancija za moralno rast skupnosti.
V Čedad ju je Moni Ovadia povabil ravno zato, da bi spregovorila o zakonitosti kot temeljni pravici demokracije.
Leoluca Orlando, se je temu problemu posvečal med županskim mandatom v enem hujših trenutkov siciljske-ga življenja, se pravi na začetku devetdesetih let, Piercamillo Davigo, pa je v podobnem obdobju posvetil svojo izkušnjo raziskovanju protizakonitega delovanja politikov in >belih ovratni-
kov^ kot je sam označil obtožence obdobja čistih rok.
Legalnost sta obadva označila kot oblast tistih, ki so v resnici brez oblasti: se pravi državljanov.
Piercamillo Davigo, je svoje izvajanje uvedel z Montesquiejem, ki je trdil, da bremeni izvajanje zakonov predvsem preveliko število le-teh. >In v Italiji imamo res preveč zakonov. Teh je tako dosti, da v določenem trenutku človek ne ve, kaj je dovoljeno in kaj prepovedano. Rezultat tega je seveda na dlani: živi se tako, kot da bi bilo vse dovolj eno<.
Ob tem je Davigo nanizal podatek, da se je v Italiji število sodnikov v zadnjih štiridesetih letih, podvojilo. A da kljub temu so italijanski procesi neznan sko dol gi, kar se ve da omo go ča za -vlačevanje in zastarelost kaznivega dejanja. »V samem Rimu je točno toliko odvetnikov, kolikor jih je v celi Franciji, kar dokazuje, interes naše države, da se procesi zavlačujejo in da je pri tem zaposlenih čimveč ljudi. Ali nebi bilo lažje, ko bi strožje kaznovali nespošto-vanje zakonskih pravil, kot to delajo v drugih državah? Če bi postopali po strožjih principih in pri tem kaznovali tiste, ki se določenih pravil ne držijo, bi se tu di šte vi lo tis tih, ki ne spo štu -jejo zakonov gotovo razpolovilo<.
Le o lu ca Or lan do je pri tem iz po -stavil teorijo, da se se mora zakonitost, zato, da bodo tudi državljani verjeli vanjo, iz pla ča ti. Po treb na je na mreč ko -rist. >Primer, ki ga vedno navajam, je tisti, nemškega prijatelja, ki mi je nekoč dejal, da je plačevanje davkov zanj predvsem pravica, ne pa dolžnost.
Pravica, ki mu jo daje dejstvo, da je nemški državljan<. Pri nas ne bomo take teorije nikoli slišali, tudi zato, ker je nacionalni šport predvsem davčna utaja«.
To svojo teorijo o koristi pa je razširil tudi na druga področja, kot napri-mer na vojno: »Dokler bo vojna industrija tako dobičkonosna, ne bo nikoli zavladal mir. Do miru bo lahko prišlo sa mo ta krat, ko se bo iz pla čal«.
Sicer pa sta si predavatelja bila edina glede tega, da je spoštovanje legalnosti odvisno tudi od dejstva, da se večino zakonskih kršitev dovoli in da je vse manj tistih, ki se jih res zgledno kaznuje. »Zastaranje kaznivih dejanj, je navsezadnje način s katerim se spodbuja nespoštovanje zakonov in to seveda velja tudi za pomilostitve«.
Rešitev gre iskati samo na individualni ravni, saj bomo le ob doprinosu zglednega obnašanja vsakega posameznika lahko resno upali v preobrat celotne družbe<, je še dejal Orlando, ki pa je obe nem opo zo ril tu di na tri te -meljna etična pravila, ki bi po njegovem mnenju omogočala večjo upoštevanje zakonov. Na prvo mesto je seveda postavil legalnost, na drugo dejstvo, da mora zakonodaja odgovarjati potrebam laične države, na tretje pa spoštovanje časa, se pravi tega, da mora vsak proces doživeti en začetek in konec, ne pa zapadlosti terminov.
Zaustavil pa se je še pri zgledu, ki bi ga družbi morala dajati vzgoja in država, politiki. »Politiki morajo slediti drugačnim, strožjim etičnim načelom kot pa državljani. Ni normalno, da se politik druži z mafijašem. Če stori to,
se mora takoj nato umakniti, ker za človeka, ki vlada, morajo obstajati veliko strožja etična pravila, kot za one, ki so te predstavnike izvolili«.
Tudi Davigo je rešiev večjega dela težav italijanskega pravnega sistema videl v obnašanju posameznika.
»Po prelomnem obdobju, ki ga je predstavljalo delo milanskega poola čistih rok, smo tudi mi upali, da se bo življenje v državi spremenilo. Po več kot desetih letih pa lahko povem, da do tega preobrata ni prišlo in da je danes v Italiji potrebno veliko več poguma tistim, ki se hočejo obnašati pošteno, kot pa tistim ki so nepošteni. Tudi nezakonitost znotraj javne uprave se v zadnjih letih ni zmanjšala, ampak povečala. Kar seveda bremeni tudi delovanje vseh ustanov«.
Državljani bi pri vsem tem morali od igra ti eno te melj nih vlog, saj lah -ko samo oni zahtevajo in uresničijo določene spremembe. »Potrebna je namreč čimprejšnja alfabetizacija zakonov in etičnih pravil, na katere smo v času že vsi pozabili«, je še dejal Orlando. »Nekoč smo videli največje zlo v podkupninah, danes pa se ne zavedamo, daje največje zlo v konfliktu interesov, ki omogočajo vse tisto, kar bi se nam dru ga če zde lo ne mo go če«.
Proti podkupninam so namreč obstajali zakoni. Konflikta interesov ne omejuje nihče.
»Če bi vsakdo od nas opravljal to, kar mo ra na naj bolj ši in čim bolj po šten način, bi danes prav gotovo ne bili v takem stanju, ki spominja bolj na katero od nerazvitih držav, kot pa na Italijo«, je zaključil Davigo. (Iga)
Nesprejemljive delovne razmere, osamljenost, eksistencialni obup, pomanjkanje sporazumevanja v odnosu do »drugačnih« so vsebinske nianse moduliranja teme človekovih pravic na 16.Mit-telfestu. Sporočila najdejo najbolj neposredno pot do zavesti gledalca s sredstvom spremnih srečanj, predavanj ali pristne komunikacije pripovednega gledališča. Solisti te zvrsti posredujejo intimistične ali družbeno angažirane vsebine, z osebnim pečatom, ki ga daje prepričljivost govorništva.
TRIKOTNIK SUŽNJEV
Čeprav je nespoštovanje pravic širši problem, ki zadeva tudi gospodarsko bolj razvite narode, so pomanjkljivosti najbolj vidne v odnosu do revnejših narodov. Zato se pogled malokdaj zaustavi pri bližnjih, senčnih kotih, in se splošno zaustavlja vedno pri sicer zelo aktualnem problemu priseljevanja in to vedno iz zornega kota šibkejših, kot apel k sprejemanju, ki s stalnim ponavljanjem pridobiva precej retorične poteze. Načini pristopanja na gledališkem področju so lahko zelo različni in program Mittelfe-sta je v teh dneh ponudil dva primera, ki sta se dotaknila položaja afriških priseljencev z govorico metafore in sredozemske, tudi ironično obarvane človeške bližine.
Na pol poti med avtobiografijo in pričevanjem o delovnih razmerah priseljencev, ki nabirajo paradižnike na apulijskih poljih, je Ulderico Pesce podal med humorjem in ogorčenostjo svoj
/
MITTELFEST
Četrtek, 19. julija 2007
1 1
• ir •	a	v •
ejsim »drugačnim« »reograsko izpovedjo
arjalnosti hrvaškega pesnika Šopa
tekst Trikotnik sužnjev. Zgodba, ki izhaja iz osebne izkušnje, postavlja na vzporedna nivoja boja za pravice italijanskega izseljenca iz petdesetih let in afriških ter drugih priseljencev našega časa. Prvi je družinska dediščina pripovedovalca, drugi pa njegov življenjski angažma. Preprosta zasnova predstave je uporabljala glasbene vložke v živo s pesmimi apulijske ljudske glasbe, v tipičnem slogu tovrstnih komornih del, ki ne zasledujejo cilja dovršenih umetniških kreacij, a najpogosteje poudarjajo le moa pričevanja.
SLUM
Glasba in pripoved sta se še tesneje povezovala v predstavi Slum Milvie Marigliano, s katero je jug Italije ponovno postal zrcalo Afrike. Barvito pripovedovanje ekspresivne igralke z izrazito mimiko ni našlo dovolj sporočilne tekstovne osnove v razdrobljeni celoti, ki so jo sestavljali izvirni tekst politika Pier-francesca Majorina, besede Christe Wolf, potovanja antropologinje Marjorie Sho-stak in pravljice afriške tradicije, pri katerih je sposobnost pripovedovanja igralke kazala najbolj pestre poteze. Različne kontaminacije niso dobile celovite oblike in smisel projekta koproducentov ne-profitnega društva COSV in Teatro Filo-drammatici se je omejil na izvedbo bolj kot na sporočilo.
Mariglianova v mladostni, beli obleki, je protagonistka simboličnega potovanja mlade afriške matere, ki postane vezna nit celotnega dogajanja. Osrčje
predstave je dialog med igralko in člani etno-pop skupine Il Parto delle Nuvole Pesanti. Četverica glasbenikov je delovala kot zvočno telo, ki je skupaj z njo po-doživljalo pripovedovanje v tesnem kon-trapunktu. Gosta zvočnost, zakoreninjena v južnoitalijanski folklori, je dopolnjevala zgodbo kot neločljiv del popolnoma ulitega glasbeno-gledališkega organizma, ki je skušal ustvarjati skozi fragmente vrsto vtisov o družbenem ozadju potovanj afriških priseljencev, a v obliki nenazorno zaznamovane metafore.
JOURNAL D'UN INCONNU
»Bojim se, da bi naredil izjemo zame, zato prosim te, Gospod, ne me rešit«. Po besedah odčarane poezije sodobnega pesnika madžarskega rodu Otta Tolnaia je Josef Nady ustvaril koreografijo Journal d'un inconn", katere je avtor in edini izvajalec. Nova produkcija ene od najbolj zanimivih osebnosti mednarodne plesne scene je predstavljala osrednji dogodek torkovega festivalskega programa. Gledališka in glasbena izobrazba sta v enaki meri prisotni v njegovem delu: koreo-grafska izpoved se odvija v izmenjanem zaporedju prizorov, v katerih protagonist gradi sceno in simbolične situacije ter plesnih trenutkov, v katerih telo doživeto tolmači izrazito ritmične skladbe madžarske, romunske in mehiške tradicije.
Deževni večer uokvirja prizore iz notranjosti duše, pogovor človeka s sabo, njegovo - tudi ironično - soočanje z bivanjskimi vprašanji. Telesni izraz izpostavlja močno povezavo s sceno in rekviziti, osvaja scenske elemente, jih riše, spreminja, se z njimi spaja kot z notranjim svetom. Nady zbrano oblikuje vlogo preprostega, včasih skoraj sramežljivega iluzionista, ustvarjalca simbolov, ki uporablja vsak predmet v neobičajne namene, ga s humorjem in domišljijo spremeni v nekaj nepričakovano "drugačnega", na primer ko vrv postane špaget, kopalna kad krsta in zibelka, velika sekira pa britvo. Plesni trenutek opušča to razsežnost in postavlja plesalca v svet emo-tivnega osvajanja iterativne, osvobodilno barvite narave ljudske glasbe. Plesalec očara s čustveno gibanostjo, ki tudi v najbolj nenaravnih kretnjah ohranja značilno eleganco. Nady uporablja roke kot samostojno sporočilni del telesa, kot orodje z vodilno vlogo pri neprekinjenem grajenju scenskih in duševnih prostorov no-
tranjega monologa. Domišljija ustvarjalca se izraža v detajlih koreografije, v mnogih, pogosto igrivih spodbudah, ki osvetljujejo bolj senčne plati vsebine. Pozornost do detajla pa ne utegne dovolj jasno in dovršeno osmišljati celote kratke izpovedi in njenega zaporedja kreativno oblikovanih utrinkov, katerih povezava z danim tekstom je bila bolj splošno naka-
PARADISE OF THE HEART
Program Mittelfesta po tradiciji upošteva in vrednoti tudi delo učencev gledaliških šol, ki skrbijo za izobrazbo mladih ustvarjalcev v duhu značilnosti in usmeritev srednjeevropskega gledališkega gibanja. Kooperacijo ustanov v obliki skupnih mednarodnih projektov je v tem okviru zastopala predstava Paradise of the heart. Labyrinth of the world , sad sodelovanja gledaliških šol iz Prage, Kra-kova in Bratislave. Tudi ta projekt se je poklonil festivalski vodilni temi, saj je prikazal pravico do sreče in izpolnitve želja, ki je zelo blizu predvsem mladim. Izbrani učenci omenjenih šol so pod mentorstvom režiserjev Martina Kukučke in Lukaša Trpišovskega razmišljali o željah, ki se skrivajo v srcu vsakega človeka in jih kreativno spremenili v svež gledališki, plesni ali pevski izraz. Labirint sveta, o katerem govori naslov, sestavljajo mnogi "srčni raji", ki jih gledališka predstava prikazuje v zaporedju prostih povezav znotraj mozaika nastopov, pri katerih se igralci zvrstijo.
Šolska produkcija se je nepreten-ciozno predstavila v svoji laboratorijski obliki, a je prepričala prav zaradi duhovite, ustvarjalne in raznolike uporabe skromnih sredstev. Igralci so imeli na razpolago le zaboje (vsak svojega, v katerem se skriva osebni zaklad želja in sanj) in svetilke, s katerimi je vsak igrivo ustvaril svoj prostor in oder za osebno izpoved skritih pokrajin "srčnega raja". V skupini je izstopalo nekaj sposobnih igralcev in pevcev, ki so z igrivostjo soudeležili tudi publiko in podrli četrto steno gledališkega prostora. Na podlagi široke palete akademskih vaj, od igre zrcala do oblikovanja senc ali mima, so izvajalci mladostno in razigrano ustvarili prikaz, ki je ponudil publiki veliko zabave s čisto preprostimi sredstvi in neposrednostjo mladostnega navdušenja in pozitivne energije.
Rossana Paliaga
Na sliki ob naslovu gojenci gledaliških šol, desno prizor s predstave Slum, levo pa Josef Nady
1 2 Četrtek, 19. julija 2007
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
VILEŠ - Po spremembi regulacijskega načrta občinski odbor srečal pokrajinske upravitelje
Veleblagovnici Ikea zelena luč, vprašanje prometa pa ostaja odprto
Vecchijeva spodbudila Gherghetto k posredovanju za čim hitrejšo preureditev cestnega omrežja
Oktobra je predviden začetek prvega sklopa del za uresničitev komercialnega parka vzdolž avtoceste v Vilešu, kjer bodo pred koncem leta 2008 odprli trgovino s pohištvom Ikea in hipermarket Coop - Nord Est. Občinski svet iz Vileša je namreč odobril projekt, ki predvideva spremembo regulacijskega načrta. Urbanistična varianta bo v kratkem omogočila dodelitev koncesij za gradbeno dovoljenje in izpeljavo postopka za javne dražbe, preko katerih bodo zaupali gradbenim podjetjem prvi sklop del. Poseg zadeva45.000 kvadratnih metrov površine komercialnega parka, kjer bosta delovala Ikea in hipermarket, drugi sklop del pa bo izpeljan po preureditvi hitre ceste Vileš - Gorica.
Za pospešitev postopka urejanja avtoceste in obnove državne ceste 310 se je županja občine Vileš Simonetta Vecchi obrnila na predsednika pokrajine Enrica Gherghetto, ki jo je včeraj obiskal v spremstvu svojih odbornikov. V središču pogovora so bili izzivi, ki jih bo švedska veleblagovnica predstavljala za Goriško predvsem na področju novih zaposlitev in turizma. »Prisotnost Ikee ob izhodu z avtoceste bo dodatno ojačila goriško pokrajino, ki se z ronškim letališčem, tržiškim pristaniščem in naravno povezavo z Vzhodom postavlja kot strateška os cele dežele,« je ocenil Gherghetta. Vecchijeva je pri tem opozorila, da bo komercialni park ob pozitivnih učinkih postavil tudi problem povečanega prometa, ki bo zahteval preureditev hitre ceste in državne ceste 310. Čeprav pokrajina nima neposrednih pristojnosti za ti dve pomembni cestni arteriji - prva je namreč last družbe Auto-vie Venete, druga pa bo iz državnih rok kmalu prešla v deželne -, je Vecchijeva spodbudila Gherghetto, naj se zavzema za čimprejšnji začetek del. Predsednik je županji zagotovil svojo razpoložljivost in poudaril, da se je o tem že pogovoril z Illyjevim deželnim odbornikom Lodovicom Sonegom.
Občinski svet občine Vileš je zeleno luč spremembi regulacijskega načrta, ki bo omogočila gradnjo komercialnega parka, dal na zadnjem zasedanju. Projekt so odobrili z večinskimi glasovi: štirje predstavniki opozicije so glasovali proti, eden pa se je vzdržal. Načrt spoštuje programski dogovor, ki so ga dežela Furlanija-Julijska krajina, občini Vileš in Romans, družba Elena ter goriška zveza industrijcev podpisali oktobra 2006. (Ale)
V Vilešu bodo komercialno središče zgradili tik ob cestninski postaji
bumbaca
GORICA - Zasedanje slovenskih Levih demokratov
Snujejo slovensko komponento nove Demokratske stranke
Tudi v goriški slovenski komponenti stranke Levih demokratov se s pospešenim ritmom pripravljajo na Demokratsko stranko. V ponedeljek se je sestala pokrajinska komponenta, kije analizirala in začrtala pot do primarnih volitev DS. Iz državnega vodstva je pronicala novica, da bo nov politični subjekt potrdil pozornost, ki ga je slovenski narodni skupnosti namenjala stranka Levih demokratov, z ustanovitvijo slovenske komponente Demokratske stranke. David Peterin, član pokrajinskega tajništva LD, je povedal: »Nujno je, da se v pripravi na DS čim bolje organiziramo na vseh nivojih. DS bo, kot največja stranka v Italiji, lahko najbolje zagovarjala potrebe narodne skupnosti na samem državnem vrhu. Potrebovala pa bo dobro organizirane osnovne elemente, to je sekcije. Slovenska komponenta si zastavlja cilj prisotnosti v vseh naših občinah in si bo prizadevala za ustanovitev novih sekcij stranke. Ljudi bo treba približati in združiti v Sovodnjah
bumbaca
in Števerjanu, kjer imamo danes le referenčne osebe. Istočasno moramo oja-čiti prisotnost v Gorici in Doberdobu.« Na ponedeljkovem zasedanju je bilo več mladih obrazov. »Približujejo se novi ljudje, ki z doprinosom svojih pogledov omogočajo, da se realno reformiramo,« je podčrtal Livio Semolič.
Zasedanja sta se udeležila tudi deželni svetnik Igor Dolenc in pokrajinski svetnik Marko Jarc. Prisotni so izrazili kritike do pokrajinskega odbora za ustanavljanje DS, ki je po besedah ne-
katerih »premalo pozoren do organiziranih krogov, ki se danes ne prepoznavajo v strankah Marjetice ali LD«. »Zanimivo je,« je dejal Peterin, »da se je SSk v naši pokrajini množično vključila v DS, potem ko se v Tržaški ni in potem, ko se je do sedaj dosledno postavljala proti novemu političnemu subjektu. Razmerja v odboru za DS ne izražajo realne prisotnosti in niso dovolj pozorne do levega, reformističnega krila slovenske narodne skupnosti«. Peterin je bil imenovan za posrednika komponente v pričakovanju na izvolitev pokrajinskega koordinatorja, ki ga bodo izbrali jeseni. »Preveč je še nedorečenosti pri politični pripadnosti SSk, ki jih bodo morali rešiti pred vstopom v DS. Jasno je, da vsak tvornik novega političnega subjekta se bo odločil ali bo v celoti del njega ali pa bo ostal popolnoma zunaj. Vmesna pot ni sprejemljiva, predvsem ne, ko vsak žrtvuje delček svoje identitete v iskanju skupnih poti,« je zaključil Peterin.
ROŽNA DOLINA - Predsednik KS o pokopališču
»Judovska skupnost doslej ni imela pripomb«
»Vprašanje judovskega pokopališča ni novo,« pravi predsednik krajevne skupnosti Rožna dolina Valter Vodopivec, »z njim so se ukvarjali že pred ustanovitvijo mestne občine Nova Gorica.« Za pogodbo, ki ureja brezplačni prenos zemljišča in ruševine na njem v trajno last Rožni Dolini, so na mestni občini Nova Gorica sicer vedeli, jasno pa je, dodaja Vodopivec, da je občina nima, saj sta dokument podpisali krajevna in judovska skupnost.
Kot je poudaril Vodopivec, tudi mestni svetnik v Novi Gorici, so svetniku Luki Lisjaku Gabrijelčiču že večkrat pojasnili, da mestna občina pri tem vprašanju ne igra nobene vloge. Ruševina v bližini judovskega pokopališča je bila pred tridesetimi leti Judom in Rožni dolini v sramoto in judovska skupnost se je je rešila z oddajo krajevni skupnosti, ki je na tem mestu zgradila nov objekt in ga že v načrtih namenila oddajanju v komercialne namene. Mestna občina za urejanje pokopališča, ki je zgledno urejeno in vzdrževano, iz svojega proračuna ne namenja niti evra, vse financira krajevna skupnost z denarjem iz najemnine. Pokopališče je obdano z obnovljenim zidom, travo redno kosijo, preprečujejo zaraščanje in odstranjujejo morebitne odpadke, kot zahteva pogodbe, ki sta jo podpisala takratni predsednik krajevne skupnosti Viktor Hvalič in zastopnik judovske skupnosti Giacomo Rosenbaum. Dejstvo je, pravi Vodopivec, da se s tem vprašanjem ukvarjajo tisti, ki pri tem nič nimajo. Judje, ki redno obiskujejo pokopališče, pa v vseh teh letih osebno niso imeli nikakršne pripombe ali pritožbe. Pravzaprav, od podpisa pogodbe leta 1979, krajevna skupnost Rožna dolina z judovsko skupnostjo v Trstu nima več nobenega stika. »Če judovska skupnost smatra, da krajevna skupnost ne skrbi ustrezno za pokopališče oziroma, če meni, da je kršena pogodba, kar pa je malo verjetno,« pravi Vodopivec, »jim lahko ponudimo objekt v najem in se dogovorimo o najemnini. Ne bomo pa dovolili, da o tem razpravljajo ljudje, ki za to niso poklicani in vprašanje judovskega pokopališča izkoriščajo v lastno promocijo.« (pmt)
GORICA - Odbornik Ceretta na zvezi ASCOM
Občinska uprava si želi sodelovanja s trgovci
Odbornik Ceretta (drugi z leve) med srečanjem na sedežu zveze ASCOM
bumbaca
Nova goriška uprava si želi sodelovanja s trgovci, zato pa je včeraj občinski odbornik za vprašanja mladih Stefano Ceretta obisal sedež zveze ASCOM, kjer se je srečal s predsednikom sekcije mladih trgovcev Gianlucom Madrizem. Na delovnem srečanju so bili prisotni tudi Gianfranco Zotter, Simon Kosič, Giulia Bernardi, ki je odgovorna za javne lokale, in predsednik trgovske stanovske organizacije Pio Traini. V ospredju pogovorov so bili projekti in pobude, ki jih občinska uprava želi izpeljati v sodelovanju s trgovci, posebno pozornost pa so namenili tudi mladim in njihovim specifičnim potrebam.
Pobegli zapornik aretiran
V Gradežu je preživljal vroče poletne dneve zapornik, ki je pobegnil iz kaznilnice v ligurskem mestu La Spezia, vendar ga je osebje goriške kvesture izsledilo in ponovno aretiralo. 50-letni italijanski državljan Z.A. je iz zapora, v katerem je bil zaprt z režimom polovične prostosti, zbežal 24. aprila, po aretaciji, do katere je prišlo 15. julija, pa so goriški policisti ugotovili, da ga je na zaporno kazen obsodilo tudi sodišče iz kraja Forli. Moškega so prepeljali v goriško kaznilnico, kjer čaka na sojenje.
Drogo kupil v Novi Gorici
»Drogo sem kupil v Novi Gorici«. Tako je povedal 30-letni Gradežan B.A., potem ko so ga 14. julija prijeli goriški policisti. Moški se je sprehajal po Gra-dežu z nekaj grami heroina v žepih, manjšo količino mamila pa je hranil tudi v svojem stanovanju. Moškega so prijavili zaradi posesti nedovoljenih opojnih substanc. Policisti so zasegli tudi nekaj kokaina, s katerim sta bila iz Slovenije v Italijo namenjena dva mladeniča. 20-letnemu italijanskemu državljanu G.F. so izdali globo, slovenskega državljana pa so prijavili zaradi razpečevanja opojnih substanc.
V Solkanu našli kosti
Delavci gradbenega podjetja Primor-je so pri delu na gradbišču solkanske obvoznice v torek dopoldan naleteli na človeške kosti in dele vojaške opreme. Novogoriški kriminalisti so pri ogledu ugotovili, da kosti pripadajo vojakom iz prve svetovne vojne, skupaj z ostalimi najdenimi predmeti pa si jih bo ogledal še strokovnjak za ostanke soške fronte. Najdene kosti bodo pokopali na vojaškem pokopališču iz prve svetovne vojne v Bovcu. (sta)
Za enotno Primorsko
Zunajparlamentarna stranka Zveza za Primorsko (ZZP) je zadovoljna, da se je proces regionalizacije začel, a ima tudi pomisleke. »Primorska ob meji z Italijo bi morala zaživeti kot ena pokrajina in ne razdeljena na tri dele, kot predvideva vladni predlog,« je včeraj v Novi Gorici poudaril predsednik ZZP Pavel Gregorčič. V stranki so se pridružili civilni iniciativi Zbor za Primorsko, ki si prizadeva za vključitev Ilirske Bistrice v Primorsko pokrajino. Član strankinega ilirskobistriškega odbora Zorko Šajn je poudaril, da se v Ilirski Bistrici čutijo Primorci, zato ne sprejemajo vladnega predloga o vključitvi občine v Notranjsko pokrajino. (sta)
Preprodajala je mamila
Novogoriški kriminalisti so v torek odvzeli prostost 52-letni Novogo-ričanki zaradi suma neupravičene proizvodnje in prometa z mamili ter ji pri tem zasegli 15 gramov heroina in 7,5 gramov kokaina, namenjenega nadaljnji preprodaji. Skupaj s kazensko ovadbo so jo včeraj privedli k dežurnemu preiskovalnemu sodniku novo-goriškega okrožnega sodišča, ki je zoper osumljenko odredil pripor, so sporočili s policijske uprave Nova Gorica. Kriminalisti so Novogoričanko spremljali že dalj časa, saj se je, kot so ugotovili, predvsem v nočnem času v okolici njene hiše zadrževalo več sumljivih oseb, kriminalistom poznanih kot odvisniki od prepovedanih drog. Tem so večkrat zasegli manjše količine mamil, predvsem heroina, ki so ga kupovali pri osumljenki, so še sporočili z novogo-riške policijske uprave. (sta)
Ceccarello na čelu lekarn
Goriški župan Ettore Romoli je imenoval nov upravni odbor podjetja za upravo občinskih lekarn. Nov predsednik je postal Pierluigi Ceccarello, ki je nasledil Francesca Pitzorna. 63-let-ni Ceccarello je ginekolog, svoj poklic pa opravlja v Trstu. V upravni odbor so bili imenovani Giuseppe Faganel, Paolo Fantina, Ines Valentina Macaro in Antonio Montanari; vsi štirje prihajajo iz vrst desne sredine.
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 19. julija 2007
13
GORICA - Večer v okviru razstave »Passaggi«
Video dogodek oplemenitil grad
Na ogled tudi najnovejše delo režiserke Anje Medved
Goriški grad in grajsko naselje imata ves potencial, da lahko postaneta edinstveno kulturno prizorišče obeh Goric. Dokaz je dobro obiskan umetniški dogodek, ki je prejšnji teden dodatno ovrednotil hodnike in dvorane goriškega gradu. Dvorec namreč že dva meseca krasi razstava sodobne umetnosti z naslovom »Passaggi. Percorsi d'arte nel castello di Gorizia«, ki jo je priredilo goriško društvo Prologo s pokroviteljstvom dežele Furlanije-Julijske krajine, občine Gorica in Fundacije goriške hranilnice. Razstava »Passaggi« spaja različne veje umetnostnega izražanja, od poezije, fotografije, grafike in plastike do drugih modernih vizualnih instalaciji, organizatorji pa so želeli razstavo oplemenititi še s projekcijo petih priložnostnih vi-deoposnetkov na temo umetnosti.
Med te sodi tudi najnovejši video posnetek »Prehajanja - video meditacije za dve razstavi, dve Gorici in eno umetnost« režiserke Anje Medved, katerega producent je goriški Kinoatelje. »Prehajanja meje ne pojmujem samo iz praktičnega, krajevnega oziroma teritorialnega vidika, temveč tudi kot iskanje skupnega umetnostnega imenovalca tega prostora,« je o zamisli za uresničitev filma povedala avtorica. »Prehajanja« je dokument v obliki video ankete, v katerem so zbrani odgovori oziroma razmišljanja o družbeni vlogi slikarstva in umetnosti nasploh sedemnajstih likovnih umetnikov z obeh strani meje.
Zamisel za video anketo se je poro-
Anja Medved pred predvajanjem svojega najnovejšega video posnetka
bumbaca
dila v sklopu slikarske razstave Universe of art, ki je bila do pred kratkim na ogled v prostorih Mestne galerije Nova Gorica. Razstava, ki jo je uredila umetnostna kri-tičarka in novinarka Klavdija Figelj, je obsegala likovna dela osmih novogoriških akademskih diplomantov in ponujala prostor za refleksijo o perečih družbenih problemih, ki jih današnja potrošniška družba vsiljuje z vesoljem zabave in prodornimi reklamnimi slogani. Ob tej priliki je bila posneta video anketa z novogo-riškimi umetniki, ki je kmalu dobila čez-mejni značaj in povezala še umetnike skoraj sočasne goriške razstave »Passaggi«. Tako je nastal dokument, ki beleži misli in obraze umetnikov, njihove poglede na zunanji svet, zlasti pa razmišljanja o vlogi slikarstva, iskanju novih načinov umetnostnega izražanja, premišljevanja o naravnih pojmih kot je smrt, o vlogi medijev pa tudi o lastni nacionalni identiteti in prihodnosti umetnosti v tem obmejnem prostoru.
Program video večera na gradu so poleg Kinoateljejeve produkcije predvajali še video razstavo »Solitudini«, ki jo je izdelalo žensko združenje DARS pod umetniškim vodstvom Isabelle Deganis, zgoščenko »On Video«, ki je nastala v galeriji Spac v Buttriu, video poklon slikarju Ce-sareju Mocchiuttiju in »Risveglio«, video razmišljanje na osnovi Michelstaedterjevih besedil po zamisli Francesca Imbimbo. Dogodka se je poleg avtorjev udeležil predsednik društva Prologo Franco Spano. (VaS)
Pozor na ozon
Na merilnih mestih v Ločniku, Gorici in Novi Gorici je včeraj koncentracija ozona presegla opozorilno vrednost. Povišano koncentracijo ozona gre pričakovati tudi danes, zato pa je osebam s kroničnimi boleznimi dihal in krvnega obtoka priporočeno, da v najtoplejših urah dneva ostanejo v zaprtih prostorih.
Tigrasta nadloga
V	ponedeljek, 23. julija, ob 18. uri bo v dvorani občinskega sveta v Gorici na sporedu javno srečanje, na katerem bo tekla beseda o preventivnih normah za omejevanje tigrastih komarjev. Predaval bo predstavnik pokrajinskega zdravstvenega podjetja, prisoten pa bo tudi občinski odbornik za okolje Francesco Del Sordi.
Jutri Stampantica
V	galeriji državne knjižnice v Gorici bodo jutri, 20. julija, ob 18. uri odprli prodajno razstavo dragocenih grafik, knjig in zemljevidov StampAntica 2006, ki jo letos zaznamuje sodelovanje z avstrijsko galerijo Kunsthandel. Galerist Michael Kraut iz Pliberka bo prisoten z dragocenimi platni iz devetnajstega stoletja, med katerimi bodo tudi štiri likovna dela Zorana Musiča. Med posebnostmi z razstave je omembe vredna zbirka trinajstih akvarelov »Album per Sissi«, ki so jih prvič razstavili v tržaški palači Lloyd leta 1856. Razstava bo na ogled do nedelje, 5. avgusta.
Amidei na startni črti
Danes se v Gorici začenja 26. izvedba festivala za nagrado Sergio Amidei. Prve projekcija bo ob 10. uri v goriškem Kinemaxu, kjer se bo zavrtel film »La vita che verra« v režiji Pa-squaleja Pozzessereja, ob 11. uri pa bo v drugi dvorani na ogled dokumentarec »The spanish earth« iz leta 1937 v režiji Jorisa Ivensa. Ob 14. uri bo na sporedu film »Matti da slegare«, ob 17. uri pa »Amerika-Klassenverhältnisse«. Ob 21. uri bosta uvodni dan festivala v parku Coronini zaključila kratki film »Il supplente« in celovečerec »Manuale d'amore 2«.
Brancati o družbi IRIS
Forum za Gorico prireja danes ob 18. uri na sedežu časopisa Isonzo-Soča v Gorici javno srečanje, na katerem bo bivši župan Vittorio Brancati spregovoril o družbi za javne storitve IRIS.
Kombi DS v Tržiču
Trg Republike v Tržiču bo danes ob 11.30 obiskal kombi Demokratske stranke, s katerim se bo v mesto ladjedelnic pripeljal poslanec Oljke Roberto Giachetti. Med obiskom bo poslanec zbiral podpise za peticijo proti zaprtim listam za volitve v ustanovno skupščino Demokratske stranke.
DOBERDOB - V vrtcu poteka poletno središče Sklada Mitja Čuk
Poletno kratkočasje
Med obiskovalci je največ domačinov, precej pa jih prihaja tudi iz Ronk in Tržiča
V doberdobskem vrtcu je tudi letos poleti živahno, saj že od 2. julija tu poteka poletno središče »Krat-kočasnik«, ki ga je tudi tokrat priredil Sklad Mitja Čuk. Center deluje ob delavnikih med 7.45 in 13.30 uro, večina njegovih obiskovalcev je stara med 3 in 10 let, razdeljeni pa so v štiri starostne skupine. Največ je dober-dobskih otrok, precej pa jih prihaja tudi iz Romjana in Tržiča. V središču imajo cel kup dejavnosti; precejšnjo pozornost namenjajo športu, igri in pa likovnim in ročnim izdelkom. Za najmlajše obiskovalce središča deluje posebna delavnica z vsemi zgoraj navedenimi dejavnostmi prirejenimi za njihovo starost in zmogljivost. Koordinator »Kratkočasnika« je Damijana Češčut, z njo skrbijo za prijetno počutje in razne dejavnosti še animatorke, Veronika Vizintin, Maja Devetak in Marija Jussa; vse tri prihajajo iz telovadnih krogov ŠZ Olympia iz Gorice, ki s Skladom uspešno
[I] Lekarne
sodeluje že kako desetletje. Poletno središče »Kratkočasnik« bo svoja vrata zaprlo v petek, 27.julija, ko bo na
programu kratka zaključna prireditev, seveda pa tudi razstava izdelkov štirih tednov »trdnega« poletnega dela.
ua Kino
M Izleti
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
AL GIARDINO (Baldini), korzo Verdi 57, tel. 0481-531879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 2, ul. Manlio 14/B, tel.0481-480405.
GORICA
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.20 »Harry Potter e l'Ordine della Fenice«.
Dvorana 2: rezervirano za festival Amidei.
Dvorana 3: 17.45 »Come l'ombra«; 20.00 - 22.15 »Il destino di un guer-riero - Alatriste«. CORSO: zaprt.
FILMSKI FESTIVAL SERGIO AMIDEI
- Kinemax Gorica: 10.00 »La vita che verra«; 11.00 »The Spanish Earth«; 14.00 »Matti da slegare«; 17.00 »Amerika - Klassenverhaltnisse«; v parku Vile Coronini Cromberg: 21.00 »Il supplente«. TRŽIČ
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.20 »Harry Potter e l'Ordine della Fenice«.
Dvorana 2: 16.00 - 18.30 - 21.15 »Harry Potter e l'Ordine della Fenice«. Dvorana 3: 17.10 - 19.50 - 22.00 »Transformers«.
Dvorana 4: 16.50 - 18.15 »The Reef: amici per le pinne«; 20.00 - 22.00 »I fantastici 4 e Silver Surfer«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Stepping - Dalla strada al palcosce-
H Šolske vesti
RAVNATELJSTVO ŠOL CANKAR -VEGA - ZOIS sporoča, da se bo pouk za dijake treh šol pričel v ponedeljek, 10. septembra, (razen 3., 4. in 5. razreda Cankar, ki pričnejo delovno prakso 3. septembra). Koledar za šolsko leto 2007/08 je izobešen na oglasni deski šole; objavljen je tudi na spletni strani šole www.potep.org.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je do 23. julija čas za vložitev prošnje za vključitev v šolske (zavodske) lestvice učnega osebja. Prošnjo je treba vložiti na prvo od izbranih šol, navedenih na temu namenjenem seznamu. Podrobnejša navodila in obrazci so dosegljivi na spletni strani www.pubblica.istruzione.it. Urad posebej opozarja, da morajo letos prošnjo predstaviti tudi kandidati, ki so že vključeni v pokrajinske (bivše permanentne) lestvice.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so objavili začasne lestvice, uporabne do imenovanja vseh kandidatov za goriške šole s slovenskim učnim jezikom vseh vrst in stopenj. Sporočajo tudi, da bo urad pred objavo dokončnih lestvic poskrbel za popravo in dopolnitev le-teh v skladu z dopisom št. AOODGPER 13317 z dne 27. junija letos, ki so ga prejeli 28. junija. Upoštevali bodo namreč točke rezerviranih habilitacij v smislu M.O. 85/05, ki so se zaključile v poletnem roku 2006-07. Opozarjajo dalje, da bo na osnovi prej omenjenega dopisa polnopravna vključitev kandidatov kljub temu pogojena od izida rekur-za na Državni svet, ki ga je vložilo ministrstvo za šolstvo. Na osnovi 11. člena odloka št. 3578/C7 deželnega šolskega ravnatelja za FJK z dne 6. aprila letos lahko kandidati v roku petih dni po objavi začasnih lestvic vložijo ugovor. Pristojni urad si tudi pridržuje pravico, da bo po potrebi vnesel morebitne popravke ali dopolnitve.
OBVESTILO IZLETNIKOM
Vse udeležence letošnjih izletov Primorskega dnevnika vabimo, da se udeležijo že tradicionalnega srečanja.
Ob dobri kapljici bomo obudili spomine, si izmenjali slike ter gledali film in diapozitive o potovanjih.
Srečanje bo v petek, 20. julija, v Boljuncu pri Parovelovih (zraven gledališča "F. Prešeren") od 19. ure dalje.
Toplo vabljeni! Uprava Primorskega dnevnika
Ü3 Obvestila
KNJIŽNICA FEIGEL obvešča, da bo do 14. septembra odprta po poletnem urniku: vsak dan razen sobote od 8. do 16. ure. Knjižnica bo zaprta za dopust od 13. do 24. avgusta.
OBČINSKA KNJIŽNICA v Doberdobu bo zaprta od 23. julija do 13. avgusta.
PRI KULTURNEM DRUŠTVU SKALA GABRJE je v teku do sobote, 28. julija, 21. gabrski turnir v nogometu. Sodelujejo moške in ženske ekipe. Vsak večer deluje dobro založen kiosk z domačim vinom.
V	GALERIJI DRŽAVNE KNJIŽNICE v Gorici bodo v petek, 20. julija, ob 18. uri otvorili prodajno razstavo dragocenih grafik, knjig in zemljevidov StampAntica 2007. Razstava bo odprta vse do 5. avgusta.
ZSKD obvešča, da je goriški urad odprt po poletnem urniku od 9. do 13. ure.
H Prireditve
LEG (LIBRERIA EDITRICE GORIZIA-
NA) vabi na notranje dvorišče knjigarne na korzu Verdi 67 v Gorici na srečanja z naslovom Avtorji in knjige na dvorišču, v soboto, 21. julija, ob 18. uri. Rimski zgodovinar Piero Melo-grani bo predstavil svojo najnovejšo knjigo »Toscanini. La vita, le passio-ni, la musica«.
NA HITOVI PLAŽI v Novi Gorici bodo v organizaciji Mladinskega centra Nova Gorica gledališke in lutkovne predstave za otroke: 21. julija, ob 10. uri potujoče gledališče Pro Fortis; 28. julija, ob 10. uri potujoče gledališče Pro Fortis; informacije na tel. 0038653334021 (Vanja Peršolja).
OBČINA ROMANS organizira prireditev »Insegui la tua storia«: v Fari danes, 19. julija, ob 17.30 laboratorij z naslovom »La natura in un quadro«, ob 21. uri v Kmečkem muzeju gledališka predstava »Le stelle del soldato«; v Vilešu v četrtek, 26. julija, ob 17.30 laboratorij z naslovom »Impronte di terra«, ob 21. uri na vrtu občinske knjižnice gledališka predstava »Dal diaro di un bambino di campagna«.
V	OKVIRU FESTIVALA SERGIO AMIDEI bo v soboto, 21. junija, ob 14.30 v dvorani 1 goriškega Kinemaxa na ogled dokumentarec Anje Medved in Nadje Velušček »Sešivalnica spomi-na/Ricuciture di memorie«, v katerem avtorici raziskujeta prostor, ki ga je meja zaznamovala skozi stoletja in ki je kljub zgodovinskim pretresom ohranil skupno identiteto. Film, katerega producenta sta Zavod Kinoa-telje in Kinoatelje, bosta predstavili avtorici.
V	POKRAJINSKIH MUZEJIH v grajskem naselju v Gorici bo danes, 19. julija, ob 21. uri koncert Fabia Accursa v sklopu Festivala dvorne glasbe. Vstop prost.
Pogrebi
UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo enodnevni izlet v soboto, 1. septembra, na Goli otok; informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Peric (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 048178121) do 15. avgusta.
SPDG obvešča, da bo naslednji izlet z gorskimi kolesi Bikers 2007 v nedeljo, 22. julija. Cilj: dolina Preone. Zbirališče ob 8. uri na parkirišču pri goriškem sejmišču. Informacije tel. 3288292397 (Robert).
DANES V GORICI: 9.00, Luigia Gra-pulin vd. Visin iz mrtvašnice splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
DANES V TRŽIČU: 10.15, Armido Be-vilacqua iz mrtvašnice splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Foljanu/Sredipolju; 11.50, Nunzia Marmora por. Ditrani iz mrtvašnice splošne bolnišnice v cerkev Device Marije Marcelliane in na glavno pokopališče.
DANES V KRMINU: 9.55, Claudio Brai-da iz mrtvašnice bivše bolnišnice v stolnico in na pokopališče.
14
Četrtek, 19. julija 2007
SVET
/
ZDA - Predsednik Bush sprejel generalnega sekretarja ZN Ban Ki Moona
Pogovarjajo se o vsem, dogovarjajo pa o ničemer
Tema pogovorov stanje v Iraku, Koreja, Darfur in nenazadnje segrevanje ozračja
WASHINGTON - Ameriški predsednik George Bush je v torek v Beli hiši sprejel generalnega sekretarja ZN Ban Ki Moona, s katerim sta obravnavala trenutno vroče mednarodne teme, od Bližnjega vzhoda, Iraka, Severne Koreje in Darfurja do podnebnih sprememb. Glede slednje teme je Ban povabil Busha, naj se udeleži konference na visoki ravni, ki bo potekala 24. septembra v New Yorku.Kot je dejal Bush, sta se z Banom pogovarjala o Darfurju, problemu širitve orožja za množično uničevanje, sojenju krivcem za umor nekdanjega libanonskega premiera Rafika Haririja, Bushevi pobudi za mirovno konferenco o Bližnjem vzhodu, Afganistanu in Iraku. Ameriški predsednik je generalnemu sekretarju ZN tudi pojasnjeval nevarnosti teroristične mreže Al Kaide, pri čemer je dejal, da je mreža danes močna, vendar ne tako zelo kot pred 1. septembrom 2001.
Ameriška vlada je v torek objavila poročilo o Al Kaidi, ki pravi, da je mreža spet nevarna. V zvezi s tem je Bush poudaril, da so vsi protiteroristični ukrepi od leta 2001 naprej, vključno z vojno v Iraku, le prinesli določen napredek. Al Kai-da naj bi bila danes manj nevarna, ker svobodne sile nanjo pritiskajo po vsem svetu, še posebej v Iraku, kjer si teroristi želijo, da bi ZDA zapustile državo, teroristi pa bi potem lahko ustvarili novo zavetišče.
Ban se je ZDA zahvalil za vso podporo mirovnim operacijam in pozdravil Bushev interes za celovit mirovni proces na Bližnjem vzhodu. Glede tega in glede Iraka bodo ZN pomagali po svojih močeh še naprej. Generalni sekretar ZN je omenil tudi vprašanje Severne Koreje in dejal, da ceni pobudo ZDA na področju jedrske razorožitve, ter izrazil upanje, da bodo vse strani sprejele potrebne ukrepe za uresničitev skupne izjave o Korejskem polotoku brez jedrskega orožja.
Generalni sekretar se je Bushu tudi zahvalil za ameriško podporo glede prizadevanj za politično rešitev vprašanja za-hodnosudanske pokrajine Darfur in prihod mirovne misije, sestavljene iz mešanih enot ZN in Afriške unije (AU). Ban je dejal, da so pogovori med predstavniki ZN in AU v Tripoli-ju v ponedeljek prinesli napredek glede političnega procesa, pogovore pa bodo nadaljevali avgusta v tanzanijski Aruši.
Trenutno potekajo dogovori in priprave za zadnjo, tretjo fazo načrta ZN za utrditev mirovne misije AU, ki šteje 7000 članov, z mešanimi enotami ZN in AU. Mešana misija naj bi imela skupaj 19.500 vojakov, predvsem iz afriških držav, 3800 članov mednarodne policije in 2600 posebnih policijskih enot. Sudanski predsednik Omar al Bašir je doslej sprejel šele drugo fazo načrta, ki predvideva namestitev 3000 enot in policistov ter civilnega osebja z opremo.
Sogovornika sta se dotaknila tudi podnebnih sprememb. Leta 2012 poteče veljavnost Kjotskega protokola proti segrevanju ozračja, ki od bogatih držav zahteva zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, kot je ogljikov dioksid. ZDA so Kjotskemu protokolu izrekle slovo na začetku Bushevega prvega mandata, vendar je v zadnjem času vse več znamenj, da ameriški predsednik začenja priznavati, da je segrevanje ozračja problem.
ZN 24. septembra v času novega zasedanja Generalne skupščine pripravljajo konferenco na visoki ravni, ki bo dala vodila in zagon pogajanjem o novem podnebnem sporazumu. Posebna podnebna konferenca o tem sporazumu bo decembra v Baliju v Indoneziji. Bela hiša pa je že potrdila, da se Bush namerava udeležiti vsaj večerje v okviru newyorške konference. (STA)
Izraz generalnega dekretarja Zn Ban Ki Moona med pogovorom s prtedsednikom Bushem kaže, da so si stališča močno narazen
ansa
JUŽNA AFRIKA - Predsednika so s prisotnostjo počastili Jimmy Carter, Bill Clinton in Kofi Anan
Mandela za 89. rojstni dan prejel v dar dobrodelno nogometno tekmo
BOSTON - Odkritje znanstvenikov
Z vodnjaki ublažiti tegobe v Darfurju
BOSTON - Znanstveniki z univerze v Bostonu so odkrili, da se pod krizno pokrajino Darfur na zahodu Sudana, sicer zelo suhim območjem, nahajajo ostanki starodavnega jezera, iz katerega bi lahko črpali vodo na območju, kjer slednje zelo primanjkuje. Pomanjkanje vode je sicer po mnenju strokovnjakov vzrok večine družbenih nemirov v regiji, to odkritje pa bi lahko pomagalo rešiti krvav konflikt v Darfurju.Znanstveni-ki upajo, da bodo lahko izvrtali vsaj 1000 vodnjakov in iz podzemnega jezera črpali vodo ter s tem ublažili napetosti med tamkaj živečimi skupnostmi. Desetletja pomanjkanja vode in drugih naravnih vi-
rov so namreč spodbujala manjše lokalne konflikte, ki pa so se v zadnjih letih razrasli v krvavo državljansko vojno.
Direktor Centra za zaznavanje na daljavo bostonske univerze, geolog Fa-rouk El Baz, je pojasnil, da bi voda, načrpana iz podzemnega jezera, ki je veliko skoraj 31.000 kvadratnih kilometrov, omogočila nomadskim skupnostim, da ohranijo svoj način življenja, ostalim pa, da z namakanjem zaženejo kmetijske dejavnosti.
V Darfurju je bilo po navedbah ZN od leta 2003 ubitih najmanj 200.000 ljudi, še okoli dva milijona ljudi pa je moralo zapustiti svoje domove.
JOHANNESBURG - Najbolj priljubljeni južnoafriški voditelj in velik bo rec za od pra vo apar thei da Nel son Mandela je včeraj praznoval 89. rojstni dan. V njegovo čast je bila v Cape Townu odigrana nogometna tekma, pripravili pa so tudi novinarsko konferenco o humanitarni akciji, v kateri bo Mandela z nekdanjimi svetovni mi po li ti ki in zna ni mi oseb nost mi poskušal najti rešitve za pereče svetovne probleme. »Južnoafriška re-pub li ka in svet ima ta čast, da lah ko proslavita življenje tako izjemnega vodje našega ljudstva,« je povedal južnoafriški predsednik Thabo Mbeki, ki je Mandelo na predsedniškem položaju nasledil leta 1999, poroča AP. Mandela »je nekdo, čigar politično vodstvo je navdih ljudem po vsem svetu, ki se spopadajo s konfliktom,« je za AFP povedal tiskovni predstavnik Fundacije Nelsona Mandele Achmot Dan gor.
V počastitev njegovega rojstnega dne, ki ga v Južnoafriški republiki
praznujejo vsako leto, sta državo med drugim obiskala nekdanja predsednika
ZDA Jimmy Carter in Bill Clinton ter nekdanji generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan.
Nogometne tekme oz. »90 minut za Man de lo«, v ka te ri sta se po me ri -li Afrika in ostali svet, se je udeležilo več kot 50 nekdanjih in sedanjih nogometnih zvezd, med drugim Brazilec Pele in trikratni afriški nogometaš leta Kamerunec Samuel Etoo. Mande-li so podarili tudi uradni dres s številko 89, ki obeležuje njegov rojstni dan, po ro ča AP. Zbra ni de nar bo do na me -nili njegovi fundaciji.
Mandela je 27 let svojega življenja, ki ga je posvetil boju proti apar-theidu, preživel v zaporu. Izpuščen je bil leta 1990, štiri leta kasneje pa je bil na prvih v celoti demokratičnih volitvah izvoljen za predsednika. Državo je vodil do leta 1999, boj proti revščini, ne pis me nos ti in aid su pa je na da -ljeval tudi po umiku iz politike. (STA)
Libija: Bolničarke oproščene klevetanja
TRIPOLI - Potem ko je libijski vrhovni pravosodni svet šestim tujim zdravstvenim delavcem, obsojenim namerne okužbe okoli 400 otrok z virusom HIV, v torek zvečer smrtno kazen spremenil v dosmrtni zapor, jih je libijsko sodišče danes oprostilo obtožb klevetanja. Sofija si medtem prizadeva za izročitev omenjenih zdravstvenih delavcev v Bolgarijo in naj bi uradno prošnjo Tripoliju posredovala še danes.
ZDA bodo priznale neodvisnost Kosova
PRIŠTINA - Podsekretar na ameriškem zunanjem ministrstvu Nicholas Burns je v pogovoru za britansko televizijo BBC, ki so ga predvajali v torek, ponovil, da bodo ZDA priznale neodvisnost Kosova. Rusijo pa je obtožil, da ni bila pozitivna in konstruktivna v dosedanjih pogovorih. Po Burnsovih besedah bo Kosovo postalo neodvisno »skozi proces v Varnostnem svetu ZN ali kak drug mehanizem«, ZDA pa bodo to neodvisnost podprle.
Putin sprejel odstop Ivanova
MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin je sprejel odstop vodje ruskega sveta za nacionalno varnost Igorja Ivanova, so sporočili iz Puti-novega urada za stike z javnostjo. 61-letni nekdanji ruski zunanji minister Ivanov je odstop ponudil v začetku julija, ker je bil nezadovoljen zaradi zmanjševanja svojega političnega vpliva.
V Sarajevu oprostili Momčila Mandiča
SARAJEVO - Sodišče za vojne zločine v Sarajevu je oprostilo nekdanjega pravosodnega ministra in namestnika notranjega ministra Republike srbske, Momčila Mandiča, ki je bil obtožen vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti v BiH med vojno v letih med 1992 in 1995. Kljub oprostitvi bo Mandič ostal v zaporu, saj je bil lani obsojen na devet let zapora zaradi sodelovanja v organiziranem kriminalu, zlorabe pooblastil in podpore osumljencev vojnih zločinov.
Olmert v Libanonu ni zaščitil civilistov
JERUZALEM - Izraelski ombudsman Micha Lindenstrauss je v poročilu izraelskega premiera Ehuda Ol-merta in druge visoke izraelske državne in vojaške predstavnike obtožil »nedopustnih« napak pri zaščiti izraelskih civilistov med lansko vojno v Libanonu. Kot je zapisal, so omenjeni med izraelsko ofenzivo proti gibanju Hezbolah v Libanonu storili resne napake »v procesu odločanja, v ocenah in ravnanju doma«.
Japonska ne bo plačala odškodnine Kitajcem
TOKIO - Višje sodišče v Tokiu je zavrglo odločitev tokijskega okrajnega sodišča iz leta 2003, ki je odločilo, da je 13 kitajskih državljanov oz. njihovih družin upravičenih do odškodnine v višini 1,6 milijona ameriških dolarjev za poškodbe, ki so jih utrpeli zaradi ostankov japonskega kemičnega orožja iz druge svetovne voj-
Japonska: po potresu zaprli jedrsko elektrarno
TOKIO - Japonsko jedrsko elektrarno Kašivazaki-Kariva, v kateri je po ponedeljkovem potresu na severozahodu Japonske izbruhnil požar, so danes začasno zaprli. Stopnja radioaktivnosti vode, ki je po požaru iztekla iz elektrarne, je namreč večja od sprva ocenjene, je sporočil upravljavec nuklearke Tokyo Electric Power Co. (Tepco).
/
VIDEM - Datumi novih koncertov
Vasco Rossi septembra na videmskem stadionu
Potem ko se je zaključila zelo uspešna poletna turneja Vasca Rossija (na vseh stadionih, kjer je nastopal, so vstopnice že nekaj tednov pred samim koncertom razprodali, v Milanu in Rimu pa so vstopnice pošle celo v nekaj urah), se je priznani pevec iz Zocce odločil, da zvestim poslušalcem pokloni še nekaj večerov v živo, in sicer septembra.
Zlasti se je spomnil na severovzhodni del Italije, ki je bil na poletni turneji prizadet zaradi odpadlega koncerta v Mestrah. Takrat je namreč neurje povzročilo hudo škodo v mestnem parku San Giuliano in organizatorji so bili primorani odpovedati koncert, na katerem bi se zbralo nad 100.000 Vascovih privržencev.
Vsekakor je emilijanski pevec tudi na letošnji poletni turneji dokazal, da se je zanj kolo časa, če že ne ustavilo, vsaj upočasnilo. Znova je s pristopom navdušil in odziv prisotnih je bil enkraten, tako da ni dvomov, da se bo uspeh ponovil tudi septembra. Rocker iz Zocce pripravlja tudi nekatera presenečenja (tudi izbira pesmi naj bi bila nekoliko različna v primerjavi s komaj zaključeno turnejo, na kateri je prepeval tudi zadnja dva hita La com-pagnia in Basta poco).
V sklopu petih novih koncertov je svoj večer dobila tudi dežela Furla-nija Julijska krajina: znova bo na sporedu koncert na stadionu Friuli v Vidmu, točneje z zaključnim koncertom turneje, v sredo, 26. septembra. Cene vstopnic za videmski koncert so sledeče: oštevilčena tribuna 42 evrov, igri-
šče 36 evrov, neoštevilčene tribune 32 evrov. V ceno niso vključene pravice za predprodajo.
Seznam novih Vascovih koncertov je sledeč: torek, 11. septembra - Firence, stadion Franchi; sobota, 15. septembra - Bologna, stadion DallAra; sreda, 19. septembra - Verona, stadion Bentegodi; sobota, 22. septembra -Turin, stadion Delle Alpi; sreda, 26. septembra - Videm, stadion Friuli.
Vstopnice so v prodaji po internetu od včeraj zjutrajna spletni strani www.ioamoigrandiconcerti.com, od danes pa na spletni strani www.ticketone.it ter na vseh običajnih prodajnih točkah. Za dodatne informacije se lahko povežete na naslova www.vascoros si. net	in
www.milanoconcerti.net (info@mila-no con cer ti. net ozi roma tel. št. 0253006501). (I.F.)
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
■	MittelFest 2007
Danes, 19. julija ob 19.00, gledališče Ri-stori / »E vietato digiunare in spiaggia, "Ritratto di Danilo Dolci"«. Tekst Renato Sarti in Franco Pero, režija Franco Pero.
Športna palača ob 21.00 / »Anima se-parata«,koreografije Emija Greca, režija Pieter C. Scholten.
Trg pred stolnico ob 22.30 / »Progetto Nion, "Not in Our Name"«, glasbeni in orkestralni projekt Claudio Cojaniz.
Jutri, 20. julija ob 19.00, cerkev sv. Frančiška / »Barocco Flamboyant«, na sporedu Haendeljeva in Vivaldijeva glasba, dirigent Marco Feruglio.
Cerkev S. Maria dei Battuti ob 19.00 / »Not to bey, "I diritti di Antigone e di Welby"«, režija Carla Cassola.
Trg pred stolnico ob 21.00 / »Il piccolo spazzacamino, "Facciamo insieme un'opera"«, glasba Benjamin Britten, režija Luca Valentino.
Veliki samostan ob 22.30 / »Le ceneri di Gramsci«, Pier Paolo Pasolini.
V	soboto, 21. julija ob 17.00, Trg P. Diacono / »Il contastorie«, zamisel in izvaja Dante Cigarini.
Cerkev sv. Frančiška ob 18.00 / »The electric angel«, Radu Macrinici, režija Gelu Badea.
Gledališče Ristori ob 20.00 / »Fragile!«, Tena Štivičic, režija Matjaž Pograjc.
Veliki samostan ob 21.30 / »Le ceneri di Gramsci«, (ponovitev).
Trg pred stolnico ob 22.30 / »Mozartband«, na sporedu Mozartova glasba.
V	nedeljo, 22. julija ob 12.00, v stolnici / Orgelski koncert. Michael Stephanides in Karin Klein - orgle.
Cerkev S. Maria in Corte ob 18.00 / »I gioielli del novecento«, nastopa Trio Sofia.
Gledališče Ristori ob 18.00 / »Dramma italiano«, Edoardo Erba, režija Lorenzo Loris.
Cerkev sv. Frančiška ob 20.30 / »Il ser-vitore di due padroni, "O la commedia del doppio gioco"«, Carlo Goldoni, režija Andrea Paciotto.
Trg pred stolnico ob 22.30 / »Ohi Rume-nie!«, tradicionalna romunska glasba.
_SLOVENIJA_
■	6. MEDNARODNI ALPE-ADRIA PUF FESTIVAL
Predstave v Kopru bodo v parku pred ko-
pališčem v Kopru, na Pristaniški ulici (med policijo in kavarno Kapetanija ter po vaških trgih v MO Koper). V slučaju dežja bodo predstave v Taverni.
Jutri, 20. julija ob 19.30, Ploščad pri kopališču: Gyulad Terka , Madžarska, ulične lutke in lutkovna delavniva; 20.00, 20.30, Pristaniška: Mikropodium, Madžarska: STOP! Mini lutkovna predstava 2x; 21.00 Ploščad pri kopališču: Mojca Morya Maiek, Planetami koncert gongov.
Sobota, 21. julija ob 10.00, Park pri tržnici: Gyulas Terka, Madžarska, ulične lutke; ob 18.00 in 19.00 park pri kopališču: Mikropodium, Madžarska: STOP! Mini lutkovna predstava.
V nedeljo, 22. julija ob 10.30, Ploščad pri kopališču: LG Matita Matija Solce: Pulcinella, lutke.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
■	Mednarodni festival operete
Von Suppe: »La bella Galatea«, dvorana Tripcovich / Jutri, 20. in v soboto, 21. julija ob 20.30 ter v nedeljo, 22. julija ob 17.30.
Savary-Daguerre: »La Perichole«, gledališče Verdi / V torek, 24., v sredo, 25., v četrtek, 26., v petek, 27. in v soboto, 28. ob 20.30 ter v nedeljo, 29. julija ob 17.30.
■	FOLKEST Ob 21.15
Danes, 19. julija, Koper, Titov trg / Ginger Leigh Band & Carolyn Wonderland, ZDA.
V	soboto, 21. julija, Milje, Trg Marconi / Nabac, Irska.
V	nedeljo, 22. julija, Trst, Veliki trg / Fairport Convention, VB.
V	ponedeljek, 23. julija, v Nabrežini pred županstvom / Genticorum, Quebec.
V	sredo, 25. julija, Zgonik, občinski trg / Bodega, Škotska.
PORDENON
Vila Manin
V	soboto, 21. julija / Bjork, koncert v okviru trbiškega glasbenega festivala No Borders.
TRBIŽ
■	GLASBENI FESTIVAL NO BORDERS
Jutri, 20. julija / Negramaro.
V	nedeljo, 22. julija / Pino Daniele.
V	nedeljo, 29, julija / Gotan Project.
PRIREDITVE
AVGUSTA
Samoreggaestan: Z glasbo proti nasilju
Mladinski center Dravinjske doline bo od 16. do 19. avgusta že drugo leto zapored pripravil reggae festival z naslovom Samoreggaestan, ki bo tudi letos potekal pod geslom Z glasbo proti nasilju. Na Treh kraljih nad Slovensko Bistrico se bo v treh dneh na dveh odrih predstavilo več uglednih reggae in etno ustvarjalcev z vsega sveta, je povedal vodja organizacijske ekipe Marko Lovec.Na glavnem odru bosta nastopila tudi legendarni Macka B in britanski reggae starosta Jah Free. Obiskovalci bodo uživali v zvokih italijanske skupine Franziska, francoskih Dubians in španske skupine Canaman. Poleg teh bo na glavnem in t.i. sound-system odru nastopilo še preko 20 skupin iz desetih držav. Tema letošnjega festivala je eksodus, sicer eden izmed močnejših motivov reggae glasbe.
O izbrani temi se bodo pogovarjali na različnih delavnicah, predavali bodo nekateri strokovnjaki, postavljena bo razstava. Nastop je že potrdila gledališka skupina Zlati Kastrioti, organizatorji pa napovedujejo tudi avstrijski bobnarski projekt.
Festivalski prostor bodo tudi letos razglasili za cono miru in na koncu poslali skupno sporočilo mladih, ki nasprotujejo vsakršnemu nasilju kot obliki komunikacije z drugačnostjo. Lovec je še opozoril, da festival Samoreggaestan ostaja nepridobiten. 8STA)
_SLOVENIJA_
IZOLA
■ NOČI NA PLAŽI Simonov zaliv
V	soboto, 21. julija / Pero Lovšin s Španskimi borci in Aki Rahimovski.
V	soboto, 4. avgusta / Tony Cetinski in Severina.
PIRAN
Punta
Danes, 19. julija ob 21.00 / »Piranski poletni utrip«, večer ciganske glasbe: Koko in Mandovi. Vstop prost.
V	četrtek, 26. julija ob 21.00 / »Piranski poletni utrip«, večer bosanskega melosa. Vstop prost.
Križni hodnik
Minoritskega samostana
sv. Frančiška Asiškega
Jutri, 20. julija ob 21.00 / Komorni zbor Univerze v Utrechtu.
V	petek, 27. julija ob 21.00 / »29. Piranski glasbeni večeri«, Slowind. Metod Tomac - rog, Jurij Jenko - klarinet, Paolo Calligaris - fagot, Aleš Kacjan -flavta, Matej Šarc - oboa.
■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA
LOJZETA SPACALA KOPER
Spacal in Istra - do 31. avgusta 2007 -
Avla Pokrajinskega muzeja KRANJ
Slike, kipi - do 30. julija 2007 - Galerija Mestne in Prešernove hiše Dela na papirju - do 30. julija 2007 - Stebriščna dvorana Mestne hiše Slike, dela na papirju - do 31. avgusta 2007 - Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, Galerija Elek-tra, Elektro Gorenjska KOPER, PIRAN, PORTOROŽ
Tapiserije, mozaiki - do 31. avgusta 2007 - Mestna galerija Piran, Galerija Loža Koper Likovna oprema ladij - Vila San Marco Portorož SAN VITO AL TAGLIAMENTO Grafike - do 15. avgusta - Cerkev sv. Lovrenca, odprto od četrtka do nedelje od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 20.00. ŠTANJEL
Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali
mobi ++38641337422 Štefan.
Grafične miniature - do 15. oktobra -Galerija pri Valetovih
KOPER - Prodajna razstava - do 15. septembra - Galerija Meduza
LJUBLJANA - Fotografija - do 12. avgusta 2007 - Mednarodni grafični likovni center
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Palača Gopčevic: do 22. julija, bo vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava aktov.
Državna knjižnica: do 31. julija razstavlja posoški slikar Dario Delpin. Odprto od ponedeljka do petka od 8.30 do 18.30, ob sobotah od 8.30 do 13.30, ob nedeljah in praznikih zaprto.
Dvorana deželnega sveta: antološka razstava posvečena Maestru Guidu Tavagnaccu. Možnost ogleda do 12. oktobra od ponedeljka do petka od 9.30 do 18.00.
Ljudska knjižnica: »Od tiskarske preše do muzeja: prvi koraki tiskarske umetnosti«. Odprto do 31. avgusta od ponedeljka do sobote od 10.00 do 13.00.
Muzej judovske skupnosti: do 16. oktobra razstavlja Herbert Pagani »Ap-punti di una vita«.
Državna knjižnica: do 31. avgusta razstavlja pod naslovom »Il segno. La pas-sione« Rossana Longo. ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE
Muzej sodobne umetnosti Cara: do 28.
julija bo na ogled skupinska razstava »Incidenti Meta-Fisici«. Razstavljajo: Alessandra Bonta, Walter Criscuoli, Claudia Degano in Stefano Tubaro. Odprto od torka do sobote od 19.00 do 21.00, ob četrtkih od 10.00 do 12.00. REPEN
Kraška hiša: do 22. julija bo na ogled likovna razstava Štefana Pahorja »Tita-ni, pozabljeni bogovi«.
Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com
ZGONIK
Vinoteka: do 29. julija bo na ogled fotografska razstava avtorja Franca Paceja »Jadra s Krasa in morja«. Odprto vsak dan razen ob ponedeljkih od 18.00 do 21.00. TRŽIČ
Galerija sodobne umetnosti (Trg Ca-vour 44): do 5. avgusta, od 20.00 do 23.00, sta na ogled razstavi »Albedo: a new perspective in italian moving images« in Stefano Graziani: »viaggio al centro della terra«.
GORICA
Palača Attems-Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. avgusta bo na ogled razstava Piranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila. Odprto od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi 15. avgusta. Vsako soboto in nedeljo ob 17.00 do zaprtja razstave bodo nudili brezplačne vodene obiske; informacije na tel. 0481-547541 ali tel. 0481-547499 (mu-sei@provincia.gorizia.it, www.provin-cia.gorizia.it).
Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«.
Kulturni dom: do 31. julija je od 9.00 do 13.00 odprta razstava slikarja Jeronima Lopesa.
PASSARIANO
Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto.
Vila Manin: do 16. septembra razstavlja Mauro Vignando pod naslovom »ZUDTQCSS«. Ogled je možen vsak dan razen ob ponedeljkih.
_SLOVENIJA_
PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV
Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava.
Četrtek, 19. julija 2007
KOZINA
Kosovelova knjižnica: razstava slik z naslovom »Življenje« avtorice Božice Mihalič bo odprta v mesecu juliju in avgustu ob ponedeljkih, od 7.00 do 14.00 in ob sredah, od 11.00 do 18.00.
VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
BRANIK
Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost -ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja so
odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 0038653359811.
Paviljon Poslovnega centra Hit: do oktobra bo razstavljala umetniške keramike Lučka Šicarov iz Ljubljane.
IDRIJA
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC
Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava.
LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00.
Galerija loterija Slovenije (Trubarjeva 79): Klavdija Marušič razstavlja slike »Primorska simfonija« do 7. septembra. Odprto od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih zaprto. Vstop prost. Od 1. do 31. avgusta zaprto.
TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00.
AVSTRIJA / Koroška
VRBA OB VRBSKEM JEZERU
Casineum ob jezeru: razstava »first flush« - skulpture iz kamna, razstavljajo: Sibylle von Halem, Michael Kos, Max Seibald, Egon Straszer, Wolfgang Walkensteiner, Heliane Wiesauer-Rei-terer.
ROŽEK
Galerija Šikoronja: svoje slike razstavlja
Guido Katola. TINJE
Dom prosvete »Sodalitas«: v četrtek, 26. julija, ob 19.30, odprtje razstave »Umetnost bolj vprašanje kot odgovor« - Razstavlja Spasoje Papic.
1 6 Četrtek, 19. julija 2007
APrimorski
r	dnevnik

Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
KOLESARSTVO - 94. Tour de France
Francozi so končno dočakali prvo etapno zmago
Vasseur slavil po desetih letih - Nemški TVpostaji ne bosta prenašali Toura do razjasnitve primera Sinkewitz
Francoz Visseur se bo lahko ob koncu kariere poslovil z dvignjeno glavo, saj je že napovedal, da bo letos zadnje leto nastopal na dirkah.
ansa
MARSILLE - Francoz Cedric Vasseur (Quick Step) je slavil na včerajšnji 10. etapi od Tallarda do Marseilla (230 km) in tako poklonil Franciji prvo etapno zmago na Touru. Drugo mesto je tokrat pripadlo njegovemu rojaku Sandyju Casarju (FDJ), tretje pa Švicarju Michaelu Albasiniju (Liquigas).
Rumeno majico vodilnega v skupnem seštevku je zadržal Danec Michael Rasmussen (Rabobank).Glavnina se v peklenski vročini ni preveč ozirala na ubežnike, ki so se odcepili že po 60 km. Vodilni so zadržali prednost vse do cilja. Naskok na zasledovalce je približno 100 kilometrov pred ciljem znašal že 14 minut, razveseljivo dejstvo za Francoze pa je bilo, da je bila v vodilni skupini kar trojica domačih kolesarjev. Končno zmago je odločil 250 metrov dolg šprint, ki je pripadel Vasseurju, ki je pred drugouvrščenim rojakom Ca-sarjem skozi cilj pripeljal celih 7,2 centimetra in si tako v desetletni zgodovini, odkar nastopa na največjih dirkah, pripeljal pomembno zmago. 37- letni Vasseur je že pred časom dejal, da bo letos zadnje leto nastopal na dirkah.
Tadej Valjavec je v cilj pripeljal skupaj z glavnino, ki je zaostala nekaj več kot deset minut, v skupnem seštevku pa je 20. (+7:45). Zamejski Slovenec Peter Wrolich (Gerolsteiner) je v cilj pripeljal kot 169. (+13:39), skupno pa je s skupnim zaostankom nekaj več kot poldrugo uro na 155. mestu.
Danes čaka kolesarje ravninska etapa od Marseilla do Montpelliera.
Zaradi Sinkewitza vprašljivi nemški prenosi
Nemški kolesar Patrik Sinkewitz, ki je moral v ponedeljek zaradi padca pri trčenju z gledalcem končati nastope na sloviti francoski pentlji, je bil 8. junija pozitiven na dopinškem testu.
Zdravniška komisija BDR je potrdila, da je imel Sinkewitz na nenapovedanem dopinškem testu A v telesu povišano raven testosterona. Zdaj ima nemški kolesar na voljo pet dni, da zahteva pregled vzorca B. Če bo tudi B-test pozitiven, bo kaznovan z dveletno prepovedjo nastopanja, pri T-
Mobilu pa ga bodo odpustili. Postaji ARD in ZDF, ki sta v zadnjem desetletju zelo obsežno poročali s Toura in tudi s preostalih kolesarskih dirk, do razjasnitve primera Sinkewitz ne bosta več poročali s Toura. Po številnih škandalih in priznanju nekaterih nemških kolesarjev je obema televizi-
jama prekipelo. Če bo B-vzorec Sin-kewitza pozitiven, bi se lahko zgodilo, da obe nemški postaji sploh ne bosta več poročali s kolesarskih dirk.
Odločitev so spremljali tudi v italijanskih kolesarskih krogih. Predsednik kolesarske zveze Renato Di Rocco se z odločitvijo ne strinja: »Me-
nim, da je nepravično primerjati pravico do informacije in boj proti dopin-gu. Gledalci imajo pravico slediti dirki.« Predsednik je pozitivno ocenitil tudi novo pridobitev za italijanski boj proti dopingu. To je antidopinški laboratorij zveze športnih zdravnikov, ki so ga odprli včeraj.
Sirenini jadralki od jutri na SP
Jadralki barkovljanske Sirene Nataša Valentič in Giulia Ceschiutti sta včeraj z državno selekcijo odpotovali v obalno mestece Workum na Nizozemsko, kjer se bo od jutri do 27. t.m. odvijalo člansko svetovno prvenstvo v jadralnem razredu europa. »Obe sta ambiciozni in dobro fizično pripravljeni,« je dejal njun trener Bruno Bo-gatec. »Na Nizozemskem so vremenske razmere bolj pisane na kožo Ceschiuttove. Pred obalo Severnega morja skoraj vedno piha približno od 8 do 10 m/s. Obe naši jadralki ciljata na mesta v prvi deseterici.«
S. Vitez začela odlično
Italijanska ženska odbojkarska reprezentanca je začela s svojimi nastopi na mednarodnem turnirju v Alassiu. Na prvi tekmi proti Češki je Italija slavila z gladkim 3:0. Trener Barbolini je v dvanajsterico vključil tudi Sandro Vitez, ki je bila z 10 točkami druga najboljša realizatorka. Na pripravljalnem turnirju pred začetkom Grand Prixa nastopata še Turčija in Nemčija.
Dvoletna prepoved za Gibilisca
RIM - Svetovni prvak v skoku s palico Italijan Giuseppe Gibilisco je bil včeraj na zaslišanju atletske zveze v Rimu spoznan za krivega zlorabe dopinga in zato dve leti ne bo smel nastopati. Bivši atlet kluba Fiamme Gialle se bo tako moral odpovedati SP-ju v Osaki in OI v Pekingu. Dvoletna prepoved nastopanja bi lahko napovedala tudi zaključek njegove kariere.
Vodilna Italijaje sedaj tretja
ZÜRICH - Po končanem južnoameriškem prvenstvu, najpomembnejšem nogometnem tekmovanju v letu 2007, je Mednarodna nogometna zveza (FIFA) objavila novo lestvico. Copa America je premešala vrh, saj sta se na prvo in drugo mesto povzpeli finalistki; Brazilija je s tretjega skočila na prvo, Argentina pa s petega na drugo. Doslej vodilna Italija je tretja, Slovenija pa je v primerjavi z junijsko lestvico pridobila eno mesto in je zdaj 89.
Domžale slavile z 1:0
Domžale so včeraj odigrale tekmo prvega predkroga Lige Prvakov proti Tirani in slavile z 1:0. V 45. minuti prvega polčasa je zadel Janko-vič. Povratna tekma bo v Tirani sredo, 25. julija.
NOGOMET - Predstavitev abonmajske sezone Triestine
Cene abonmajev od 15 do 20 odstotkov nižje
Cena glavnih tribun bo enaka, razlika v ceni bo le glede na centralnost mesta - Ugodnosti za starejše abomente, veččlanske družine in stare abonente z novimi prijatelji
___^.-v---" %
ffiV Ž

Sft i ^

Cena tribune Furlan, na kateri je februarja letos predsednik Fantinel (na sliki) sam sledil tekmi Triestine, je za dvajset evrov nižja od cene za stranski del glavnih tribun Colaussi in Pasinati.
ansa
Organizacija, ki združuje vse navijače Triestine, je nad letošnjo predstavitvijo abonmajske sezone nadvse zadovoljna. Za nekatere je to celo najbolj posrečena zadnjih petnajstih let. In resnično so se v Tržaškem klubu potrudili, da bi prišli čimbolj na roko zlasti lanskim abonentom, ki bodo želeli potrditi zvestobo Triestini tudi v prihajajoči sezoni. Cene so nadvse ugodne in konkurenčne ter za 15 do 20 odstotkov nižje od lanskih.
Vidnih novosti, ki jih je med včerajšnjo predstavitvijo podčrtal podpredsednik kluba Antonino Carnelutti, je kar nekaj. Verjetno največja je delitev dveh glavnih tribun na dva dela: »Ker sta tribuni Pasinati in Colaussi popolnoma enaki, ravno tako vidljivost z obeh, smo se odločili, da bosta ceni za obe enaki, razlikovali pa smo cene glede na centralnost mesta. Ravno zato smo razdelili obe tribuni na stranski in centralni del. Cena abonmaja za stranski del tako tribune Colaussi kot tribune Pasinati pa je le za dvajset evrov višja od cene za stransko tribuno Furlan. Ob tem smo znižali mejo popusta od 65 na 60 let, kar pomeni, da je paleta navijačev Triestine, ki se lahko posluži ugodnosti pri podpisu abonmaja,
za 30 odstotkov večja. Nazadnje imamo še dve posebni ugodnosti. Prva zadeva družine. Več-članska družina, ki jo sestavljajo dve odrasli osebi ter eden ali več otrok do šestnajstega leta, lahko za borih 260 evrov iztrži abonmaje za vse družinske člane za centralni del tribun Colaussi in Pasinati. Druga pa je zelo pomembna in nanjo morajo biti zelo pozorni vsi stari abonenti. Vsakdo, ki bo potrdil lansko sezonsko karto lahko predstavi prijatelja, ki v lanski sezoni abonmaja ni imel. Slednji bo plačal navadno ceno (ampak veljajo vse ugodnosti vezane na starost, spol ipd.), stari abo-nent pa bo plačal zgolj 50 evrov. Ta promocija velja za vse sektorje stadiona.«
Prodaja abonmajev bo stekla v ponedeljek, 23. julija. Vse do 4. avgusta bodo lahko lanski abonenti izkoristili predkupno pravico in potrdili ali spremenili lansko mesto. Od srede, 8. avgusta, pa bo prodaja abonmajev stekla za vseh. Prodajni točki sta običajni, to se pravi sedež Koordinacijskega centra navijaških klubov Triestine v ulici dei Macelli 18/2 (pod tribuno Colaussi) ter v Ticket Pointu, na Korzu številka 6/c.
Cene abonmajev za sezono
2007/2008:STRANSKA TRIBUNA FURLAN: celotna cena - novi abonenti 160,00 €, stari 120 €; starejši od 60 let in univerzitetni-ki - novi 120,00 €, stari 100,00 €; ženske in otroci od 14 do 18 let - novi 90,00 €, stari 70,00 €; otroci do 14 let - novi 10,00 €, stari 5,00 €; STRANSKI DEL GLAVNIH TRIBUN COLAUSSI IN PASINATI (gre za novo delitev, tako da so cene predvidene le za nove abonente): celotna cena - 180,00 €; starejši od 60 let in univerzitetniki - 140,00 €; ženske in otroci od 14 do 18 let -110,00 €; otroci do 14 let - 10,00 €; CENTRALNI DEL GLAVNIH TRIBUN COLAUSSI IN PA-SINATI: celotna cena - novi abonenti 260,00 €, stari 210 €; starejši od 60 let in univerzitetniki - novi 220,00 €, stari 170,00 €; ženske in otroci od 14 do 18 let - novi 140,00 €, stari 120,00 €; otroci do 14 let - novi 10,00 €, stari 5,00 €; družinski paket 260,00 €; VIP TRIBUNA (v ceno je vključeno rezervirano parkirno mesto): celotna cena - novi in stari abonenti 1000,00 €; starejši od 60 let, ženske in otroci od 14 do 18 let - novi in stari 750,00 €; otroci do 14 let - novi 10,00 €.
Iztok Furlanič
/
ŠPORT
Četrtek, 19. julija 2007
17
NAŠ POGOVOR - Marco Corsi o goriški dobi Jadrana
»Jadran ima še vedno enako vlogo, le cilji so različni«
Brez ŠZ Dom bi pred šestimi leti Jadran brežkone usahnil - Slovensko okolje prvenstveni cilj
Gajevci
Jadran je 6. julija uradno sporočil, da se seli na Tržaško. Šestletna goriška zgodba se je s športnega vidika sicer zaključila z izpadom v deželno C2-ligo, z društvenega vidika pa se je novoizvoljeni odbor razšel s športnim združenjem Dom v prijateljskih odnosih in bo z njim še naprej plodno sodeloval v projektu SKPDJ. O »goriški« dobi Jadrana in o nadaljnjih smernicah smo se pogovorili s športnim direktorjem Marcom Corsi-jem.
Pred šestimi leti ste na skupnem sestanku odločili, da gre Jadran v Gorico. Kako ste takrat spremljali odločitev?
Takrat sem bil med glavnimi pobudniki te odločitve in sem podpiral idejo, da je treba Jadran vsekakor rešiti. Ker na Tržaškem ni bilo ne finančnih ne organizacijskih pogojev, smo bili primo-rani, da smo sedež spremenili. Dom nam je takrat edini ponudil odlične pogoje: na razpolago nam je dalo igrišče, nekatere igralce in tudi organizacijsko strukturo - odbornike.
Dom je torej nudil edinstveno zatočišče. Ali bi brez Doma Jadran lahko tudi propadel?
Dom je bilo resda edino društvo, ki nam je ponudilo v takratnih razmerah pomoč, ki smo jo potrebovali. Verjetno bi brez njegove pomoči Jadran usahnil. Razmišljali smo tudi o drugih možnostih, na primer na prodajo športne licence, a je bilo na srečo vse odveč.
Šest sezon v Gorici: kateri so spomini, ki vas vežejo na to obdobje?
Najlepši so nedvomno spomini na naše napredovanje v C1-ligo v sezoni 2004/05 in na kasnejša proslavljanja. Izpostavil bi tudi predlansko sezono, ko si je Jadran zagotovil obstanek v C1-ligi z mlado in povsem slovensko govorečo ekipo.
Katera pa so razočaranja?
Izpad v C2-ligo v sezoni 2002/03 je
PLANINSKI SVET
Tridnevni izlet v park Alto Garda Bresciano
Lepo vreme je pripomoglo, da je trod-nevni izlet, ki ga je SPDT organiziralo od 14. do 16. julija 2007 na območje Gardskega jezera, doživel velik uspeh.
Tokrat se je društvo odločilo, da pripravi izlet na tisto območje Gardskega jezera, ki je zajeto v parku imenovanem Alto Garda Bresciano. Območje parka meri preko 38.000 ha in sega od zahodne obale jezera do skoraj 2000 metrov visokih gora. V parku prevladujejo gozdne površine, veliko pa je tudi kulturne krajine s planinami, travniki in sadovnjaki. Naselja se ne nahajajo le ob obali, ampak tudi v visokogorju.
Značilnost parka je veliko število sprehajalnih poti različnih težavnostnih stopenj, skalni grebeni in navpične stene pa nudijo priložnost za plezanje, tako da je tu speljanih mnogo plezalnih smeri.
14 članska skupina tržaških izletnikov se je v soboto opoldne zbrala v kraju Gar-gnano, kjer jo je pričakal Alfonso Nocer, prostovoljni ekološki čuvaj v parku, sicer pa tudi član sekcije CAI Desenzano del Garda. Spremljale so ga gospe Luigia (CAI Desen-zano) ter Ines in Daria (ekološki čuvaji).
Že v zgodnjih opoldanskih urah je Alfonso s spremljevalkami popeljal skupino SPDT-jevce po krožni poti, ki se zacenja ob vasi Muslone (461 m). Od tu se je pot vila med paštni z oljkami in vinogradi, od koder se je odpiral čudovit pogled na jezero in na nasprotni breg z Monte Baldom, vse do slikovite gorske vasi Piovere in naprej po gozdni poti do skalnatih sotesk s slikovitimi slapovi.
Naslednji dan je izletnike čakal vzpon na najvišji vrh v parku, in sicer na Monte Caplone (1967 m). Tudi ta dan sta skupino spremljala Alfonso in Luigia. Po ce-
Napredovanje v C1-ligo v sezoni 2004/05 je eden najljubših spominov goriške dobe Jadrana. Na sliki zgoraj: Marco Corsi, športni direktor Jadrana.
bumbaca
nedvomno športni neuspeh goriškega Jadrana. Napake pri programiranju celotne sezone so bile ključne za izpad. Nasprotno pa letošnjega izpada ne gledam z enakega zornega kota. Letošnje razmere so bile drugačne, saj smo letos nastopali s pomlajeno in povsem slovensko ekipo.
Ekipo ste prve sezone krepili tudi z italijansko govorečimi igralci, nato pa ste politiko zamenjali in izbirali le Slovence. Zakaj je prišlo do te spremembe?
V prvih sezonah smo imeli prioritete pri rezultatih, zato smo najemali italijanske igralce. Finančne razmere sploh niso vplivale na to. Takratnih napak smo se zavedali in je sedaj društvena politika drugačna: ciljamo predvsem na slovensko okolje. Najvažnejši del tega mo-
zaika je seveda trener, zato smo tudi izbrali Borisa Popoviča. Italijansko govorečim igralcem pa ne zapiramo vrat.
Spremembo sedeža ste upravičili z boljšimi razmerami na Tržaškem. Je torej Jadran v Gorici le čakal, da se na Tržaškem uredijo razmere?
Ne. Kot sem že večkrat povedal, sem zagovornik ideje, da ni važno, kje Jadran nastopa, pomembno je, da obstaja. Na Tržaškem so postale razmere ugodnejše, tržaška društva so nam ponudila igrišče in odbornike. Tretji in tudi poglavitni razlog selitve pa je predvsem ta, da računamo na mlajše igralce in smo si torej želeli najboljše razmere zanje. Vožnja do Gorice bi bila zanje prenaporna.
Katere so glavne smernice, ki jim
mora Jadran slediti, da bi obdržal njegovo specifiko?
Odločitev o slovenskem trenerju in slovenskih igralcih je ena poglavitnih meril za nadaljnje delo.
Ali verjamete, da bo v zamejstvu kdaj sploh še možno, da se bosta sedanja dva »pola« združila in da bo imel Jadran spet tisto vlogo kot pred leti?
Sedaj verjetno ni pogojev za to. Vsekakor menim, da je Jadran še vedno združena ekipa in ima isto prvenstveno vlogo, ki jo je imel ob ustanovitvi. Čeprav je bil Jadran vedno tista ekipa, ki je nastopala v višjih ligah kot vse ostale, se je sedaj situacija spremenila, saj so naši cilji drugačni. Važnejše je, da vzdržujemo popolnoma slovensko okolje.
Veronika Sossa
sti, ki se je vila skozi ozke doline in mimo umetnega jezera Valvestino, so dospeli na še delujočo planino Campo Rest, za katero so značilni s slamo prekriti seniki. Od tu se je začel vzpon mimo travnikov, na katerih so kosili in kjer se je pasla živina. Pot se je nadaljevala skozi prijetne bukove gozdove do alpskih trat, na katerih rastejo številne redke in endemske rastlinske vrste. Še posebno zanimivo pa je bilo opazovanje rastlin v višje ležečih skalnih razpokah. Tu namreč raste posebna vrsta kamnokreča, ki živi le na območju gorske skupine Monte Tombea in Caplone. Zadnji del poti, speljan po vojaški cesti iz prve svetovne vojne, je izredno razgleden, zato je bil ta del vzpona še posebno prijetn. Po 4 urni hoji so izletniki dosegli 1967 metrov visok Monte Caplone, od koder se je zaradi izredno čistega zraka odpiral širok razgled. Po sestopu so si izletniki na planini Rest ogledali preprost etnološki muzej.
Zadnji dan je bil namenjen ogledom nekaterih lokalnih znamenitosti. Za območje Gardskega jezera je značilno pravo sredozemsko podnebje, zaradi česar so tu že v davni preteklosti začeli gojiti oljke in limonov-ce. Le te pa je treba pozimi zavarovati pred mrazom, zato so si tu že v 14. stoletju omislili posebne tople grede imenovane limo-
naie. Izletniki SPDT so si po srečnem naključju uspeli ogledati zasebno, še delujočo limonaio. Prijazni lastnik jim je prikayal delovanje limonaie in način dela v njej. Zaradi nekonkurenčnosti je večina limonaj danes na Gardskem jezeru opuščenih in le zaradi predanosti in ljubezni nekaterih posameznikov se ta dejavnost kot del kulturne dediščine ohranja. V nadaljevanju izleta so se podali v kraj Tignale, kjer so si ogledali lepo urejen center parka. Po krajšem pohodu po bližnji lepo obdelani krajini, so se zelo zadovoljni izletniki pri kosilu poslovili od vodiča Alfonsa z obljubo, da se bodo v te kraje, bogate z naravnimi in kulturnimi zanimivostmi, še vrnili. Na sliki: Udeleženci izleta na vrhu Monte Caplone (1967 m).
SPDT z avtobusom na Koroško V nedeljo, 29. julija 2007 organizira Slovensko planinsko društvo iz Trsta avtobusni izlet v Avstrijo na Koroško. Pod vodstvom našega izkušenega vodiča in poznavalca teh krajev, Lojzeta Abrama, se bomo podali k Belemu jezeru - Weissensee. Jezero, ki leži na nad višini skoraj 1000 m slovi tudi po tem, da je najvišje ležeče kopališko jezero. Ob njem pa potekajo številne poti in steze, ki nudijo izletnikom več možnosti sprehodov in vzponov na bližnje vrhove. Zato bo ta izlet primeren za vse.
Člane in planince, ki si želijo preživeti en dan v enem najlepših krajev v gorah, poimenovanem tudi »Naravna arena Koroške« vabimo, da se čimprej prijavijo na tel. št. 0402176855 ali 333-5994450 (Vojka). Dodatne informacije in uro odhoda Vam bomo sporočili naknadno. (V.K.)
Raduha(2062 m) Planinci SPDT se bomo 5. in 6. avgusta podali v Kamniško-Savinjske Alpe in sicer na Ra-duho. Dvodnevni izlet je pri-
meren za vse dobro razpoložene planince. Vsi zainteresirani naj se javijo čimprej zaradi pravočasnega rezerviranja ležišč v koči. Na razpolago bo društveni kombi. Vse potrebne informacije dobite na tel. št. 040-220155 (Livio).
Tri dni v osrčju Durmitorja
Za cilj osrednjega društvenega izleta v sezoni 2007 so goriški planinci izbrali narodni park Durmitor v Črni Gori. Na petdnevni izlet so se odpeljali z avtobusom 6. julija, vrnili pa so se v prvih jutranjih urah 11. julija.
V	skupini je bilo 26 planincev. Prvi dan bivanja v Žabljaku so se povzpeli na Savin kuk, s ciljem nabiranja kondicije za vzpon na najbolj znan in najvišji vrh celotnega območja, Bobotov kuk.
Tura je kar zahtevna, ne toliko zaradi težavnostne stopnje, ampak zaradi odmaknjenosti cilja. Za vzpon in sestop je potrebnih okrog dvanajst ur, zato pa so se udeleženci odločili za nekoliko krajšo varianto. Do 1907 metrov visokega sedla (na cesti med Žabljakom in Trso) so se peljali z avtobusom. Od tu do vrha (mimo Zelenega vira) je dobre tri ure vzpona. Steza vodi po visoki planoti, zahteven (zaradi strmine) pa je vzpon od Zelenega vira na prelay Previja, od koder je zatem do vrha še dobre pol ure.
V	Žabljak so se planinci vrnili preko Valovitega dola, mimo Ledene pečine, planine Lokvice in Mlinskega potoka. Na poti so bili dobrih devet ur.
Manjša skupina, ki se je odrekla zahtevni planinski turi je dan preživela na prav zanimiv in prijeten način. Na terenskih vozilih, edinih primernih za divjo in s potmi slabo opremljeno pokrajino, so se popeljali na okrog 60 kilometrov dolgo krožno pot okrog Durmitorja.
Program tretjega dne bivanja v Črni Gori je bil turistično in kulturno obarvan: krajši izlet do razgledne točke Čurovac nad kanjonom Tare, ogled stečka (Grško groblje)
se nepremagani
Najzanimivejše srečanje minulega kola je bilo nedvomno na Padričah, kjer sta se v B skupini srečali še neporaženi domačini in Štandrežci. Čeprav sta se v prvem delu prvenstva ekipi v Štan-drežu razšli pri izidu 4:4, so v četrtek gajevci popolnoma nadigrali nasprotnika, ki jim tokrat res ni mogel do živega. Bili so za razred boljši od nasprotnika, kateremu so zadali štiri gladke poraze. Nastopili so sicer z res najboljšimi možmi s katerimi razpolagajo, kot so Balos, Bonin, Calzi, Hrova-tin in Natural. Najboljše železo v ognju gostov Crapiz pa je v bližanju in obveznem zbijanju zaigral pod svojimi možnostmi, tako da je moral tudi on, kot vsi njegovi soigralci, poražen zapustiti igrišče. V drugem srečanju skupine je Zarja v gosteh s 6:2 premagala Nabrežino in tako trdno zasidrala tretje mesto na lestvici. V skupini A so bile vse oči uprte na obračun med Krasom in Poletom. Z gladko zmago, ki pa nikakor ni bila tako prepričljiva, kakor bi sklepali po končnem rezultatu 6:2 (kar dve srečanji sta se zaključili z remijem), so Kraševci dokazali, da bodo tudi letos v prvenstvu odigrali vidno vlogo. Uvodno srečanje med Skupkom in Vi-scontijem je bilo zelo zanimivo in polno preobratov. Openski predstavnik je že vodil s 5:0 in 7:1, nato pa se je do takrat zmedeni Skupek zbral in zaigral kot zna. Uspelo mu je rezultat preobrniti v lastno korist do stanja 12:8. Visconti pa ju je z odličnimi 3 točkami doseženimi na zadnji črti zagrenil pot do zmage, tako, da je bil izid ob izteku časa 12:12. Vedno bolj zanesljivi Dol-jak je v bližanju in obveznem zbijanju tokrat ugnal Capitania. Isti igralec, ki je v dvojicah nastopil s Štoko pa je v zadnjem lučaju zapravil zmago proti Mervicu in Doljaku (srečanje se je tudi tu zaključilo z remijem). Srečanje med Kraškim domom in Sokolom pa je potekalo enosmerno v korist Mi-chelijeve ekipe (končni izid je bil 8:0). Izidi: A skupina: Kras - Polet 6:2; Kraški dom - Sokol 0-8; B skupina: Gaja - Mak 8:0; Nabrežina - Zarja 2:6. Prosto je bilo v tem kolu Primorje. Lestvica A skupine: Kras in Sokol 3, Polet 2 , Kraški dom 0. Lestvica B skupine: Gaja 9, Mak 7, Zarja 5, Primor-je 2, Nabrežina 1. Današnji spored: ob 18. uri Sokol - Polet, Kras - Kraški dom, Mak - Primorje in Zarja - Gaja. (ZS)
kakih dvanajst kilometrov od Žabljaka, ogled zanimivega in veličastnega (višina mosta presega 150 metrov) Mosta na Tari. Popoldne pa so namenili družabnosti v prijetnem lokalu ob izteku žičnice, v predmestju Žabljaka. Potek izleta bomo podrobneje predstavili.
Konec meseca planinski izlet v Aosto z vzponom na Emilius
Skupina goriških planincev se konec meseca odpravlja v Aosto, kjer se bodo povzpeli na goro Emilius, ki dosega nekaj nad 3500 metrov višine in ki je znana kot izjemno razgledna gora, saj pogled obvlada kopico znanih vršacev, od Monte Rosa in Cervina, do Gran Paradisa in vrhov v skupini Mont Blanca. Od planinskega zavetišča (na približno 2500 m) je do vrha od 4 do 5 ur hoje. Sestop traja okrog štiri ure. Vzpon se bo začel v kraju Pila (okrog 1800 m). Do zavetišča, (v zasebni lasti) kjer je rezervirano prenočišče je od dve do tri ure hoje, odvisno od izbrane markirane poti.
Izlet bo 28., 29. in 30. julija, prevoz s kombijem. Vzpon na Emilius je predviden 29. julija, medtem ko je v programu, po nočitvi v zavetišču, spust v dolino in prevoz do Courmayerja, vzpon na travnati Mont de Saxe (okrog 2500 m) z izjemnim razgledom na Mont Blanc in druge vrhove skupine. Vzpona bo dobri dve uri. To v kolikor bo vreme primerno. V popoldanskem času po-vratek proti Gorici.
Zaradi nepredvidenih težav sta se v zadnjih dneh sprostili dve mesti v kombiju. Interesenti naj se obrnejo na Vladota (tel. 0481882079).
1 8 Četrtek, 19. julija 2007
AVTOMOBILI
/
CHEVROLET - Dizelski agregat z dvema litroma prostornine tit.
Captiva noče biti resen terenec, se pa na kolovozu dobro znajde
S sedmimi sedeži bore malo prostora za prtljago
O Chevroletovi captivi smo že pisali pred časom, ko so jo predstavili v poljskih Zakopanih. Kljub prestižni ameriški znamki se za Chevroletovim imenom skriva južnokorejski proizvod, kar sicer sploh ni napačno, saj južnokorejska vozila znamke Cevrolet morajo uveljaviti v Evropi in v ZDA in zato ni nič čudnega, če ponujajo dober avto po relativno nizki ceni. Da bi bilo vsem jasno, da gre za Chevroletovo vozilo, ima 4,6-me-trska captiva v nosu velik Chevroletov logo. Kljub svojim relativno omejenim meram pa skriva captiva v sebi kar 7 prostorov. Zadnja dva izgineta v dno prtljažnika, ko pa ju dokaj enostavno dvignemo je na njiju presenetljivo veliko prostora: morda ne za dva visoka odrasla, za dva večja otroka pa gotovo. Seveda je v tem primeru prostora v prtljažniku bore malo, a kaj hočemo, vsega pač za ta denar ni mogoče imeti.
Captiva nima namena biti resen terenec. Videz je sicer čisto zaresen, vseeno pa motor večji del poganja le prednji dve ko le si, zad nji pa se po po tre bi vklju -čita do razmerja največ 50/50. Tekmeci večinoma nudijo stalni štirikolesni pogon, pri čemer se navor prenaša med prednjo in zadnjo osjo tudi do razmerja 100-0 oziroma 0-100. A v praksi je že 50-50 več kot dovolj za večino maloterenskih potreb. Se ve, za občasno vožnjo po kolovozih ali makadamu je dovolj že samo prednji pogon, tudi nekoliko resnejših vzponov in
Captiva ima dokaj robusten videz, čeprav ni stoodstotni SUV
malo odzivna, zato se mora predvsem pri speljevanju z njo ravnati precej "po moško". Dve plati pa ima tudi poraba. Dokler se zadržujemo pod 120 km na uro, ta ostaja zmerna. Onkraj pa štrene že začenja mešati visok zračni upor, ki skupaj s težo avtomobila voznika prek potovalnega voznika prepričuje naj
vendarle upočasni. V ovinkih se captiva rada nagne, in ker se sedeži ne oprijemajo telesa prav perfektno, uregne vožnja biti nekoliko neprijetna.
Kot v mnogih avtomobilih z avtomatsko klimatsko napravo je naravnanje pravšnje temperatura prava umetnost, ki se nam ni vedno posrečila. Naprava gre namreč rada v obe skrajnosti ali v tropsko toploto ali v polarni mraz, kaže, da srednje poti ne pozna. Tudi , ko smo temperaturo skušali naravnati ročno, je bil rezultat vse prej kot zadovoljiv.
Motor in prenos moči: dizelski, prostornina: 1991 cm3, največja moč: 110 kW (150 KM) pri 4000 vrt./min., največji navor: 320 Nm pri 2000 vrt./ min. Stalni samodejni štirikolesni pogon, petstopenjski ročni menjalnik.
Mere in teža: dolžina: 463,5 cm, širina: 185 cm, višina: 175,5 cm, medosna razdalja: 270,5 cm, masa praznega vozila: 1930 kg, dovoljena skupna masa: 2505 kg, prtljažnik: 85/465/9301, posoda za gorivo: 65 l.
Zmogljivosti: največja hitrost: 186 km/h, pospešek od 0 do 100 km/h: 10,6 s, normna poraba goriva zunaj mesta/mesto/kombinirano: 6,5/9,0/7,4 l na 100 km, poraba na testu: 10,7 l/100 km.
Za vse to bi morali odšteti približno 34 tisoč evrov.
CITROEN - Končno SUV
C-crosser - Japonec v francoski preobleki
spustov se captiva ni ustrašila. Pri kakih blatnih spustih si lahko voznik pomaga s tehniko, saj ob pritisku na gumb avto z elektroniko poskrbi za varen "pristanek" na ravnino. Voznik sicer nima nobenega vpliva na delovanje štirikolesnega pogona, saj avto nima ne reduktorja, ne zapore diferenciala, a z dobrimi zimskim pnevmatikami je captiva kos tudi precej -šnjim strminam.
Captivo poganja dizelski agregat z okroglima dvema litroma prostornine in 150 konjskimi močmi. Po eni strani do-vo lj za ne ob re me nje no ob čas no pre hi -tevanje, pa tudi avtocestni odseki ne predstavljajo težav. Malce manj ugaja pri nižjih hitrostih. Težava je v tem, da avtomobil iz nizkih vrtjajev preslabo potegne. Po zaslugi nekoliko nerodno postavljenih prestavnih razmerij, nas turbo luknja pusti čakati ravno takrat, ko bi voznik želel, da se avtomobil premakne hitreje kot pešci. Šeststopenjski menjalnik bi zelo verjetno rešil zagato. Še ena pripomba: stopalka za plin je pre-
Stran pripravil Ivan Fischer
PEUGEOT - V notranjosti do 7 sedežev
4007 tretji od trojčkov
Poganja ga znani 2,2-kubični turbodizel
Peugeot je prejšnji teden v sodelovanju z Mitsubishijem predstavil SUV 4007.4,64 metra dolgi novinec sloni na skupni osnovi s Ci-troenovim C-crosserjem in z novim Mitsubis-hijevim outlanderjem. V prodajne salone bo zapeljal prihodnje poletje.
Čeprav gre za skupno osnovo, se vozila med sabo oblikovno razlikujejo v skladu z značajem vsake posamezne znamke. Notranjost prinaša do sedem sedežev in možnost njihovega raznolikega razporejanja. V peugeot 4007 bo vgrajen 2,2-litrski HDi motor s filtrom trdih delcev, ki premore 115 kW (156 KM) in 380 Nm navora. Ob sodelovanju šeststopenjskega ročnega menjalnika se bo navor na podlago prenašal preko štirikolesnega pogona. Tega, kakor tudi osnovno terensko platformo so prispevali pri Mitsubishiju. Pogon bo uporabnikom ponujal tri nastavitve - dvokolesni in štirikolesni pogon ter zaporo za vožnjo po spolzkih podlagah.
Francozi pravzaprav niso imeli pravega SUV-a, kar je današnjem stanju na trgu, kjer vsi uspešno ponujajo tovrstna vozila, skoraj nedopustno. Tudi Citroen se je torej odločil, da predstavi svoje terensko vozilo, C-Crosser, a v tem primeru, kot v primeru Pe-ugeotovega 4007, o katerem pišemo v drugem članku, so si pri skupini PSA kar sposodili že obstoješe vozilo, Mitsubishijev outlander, in mu prikrojili francosko obleko.
Za sedaj se obeta samo ena motorna opcija. To je 2,2-litrski HDI turbo dizelski motor z močj o 155 konjskih moči in v kombinaciji s šest-stopenjskim menjalnikom. Poleg tega pa ima motor še eno veliko svetlo točko - v rezervoar za gorivo lahko natočimo do 30% biodizla. Filter trdih delcev je serijski. Poprečna poraba znaža 7,2 litra dizelskega goriva na 100 prevoženih kilometrov.
V notranjosti ponuja C-Crosser tisto, kar lastniki takšnih vozil pričakujejo - prostornost in prilagodljivost. Prostora je za sedem potnikov, ob potrebi po večjem prtljažniku pa se zadnja dva sedeža enostavno zložita v dno prtljažnega prostora. Srednja sedežna klop je deljiva po sistemu 1/3-2/3. Poleg sodobne prilagodljivosti pa C-Crosser ponuja še ogromno napredne luksuzne opre-
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 19. julija 2007
19

18.40 20.25
20.30 20.50 23.00
Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
Čezmejna TV: Primorska kronika Kotiček: Video - "V družbi" - Dieta
Deželni TV dnevnik Števerjan 2007 (2. del) Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nad.: Sottocasa 6.30 Dnevnik, prometne informacije in vreme
6.45 Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina (voditaDuilio Giammaria in Veronica Maya), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00) dnevnik, 8.20 Tg Razstave in dogodki 10.35 Tg parlament 10.40 Gremo v kino 10.45 Nan.: Ciklon v samostanu (i. Jutta
Speidel, Fritz Wepper) 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 11.40 Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) 13.30 Dnevnik 14.00 Gospodarstvo 14.10 Nad.: Julia ('05, r. Pietra Wiemers, i. Susanne Gartner, Roman Rossa) 14.50 Nad.: Incantesimo (i. Corinne Cle-ry, Massimo Bulla, Paola Pitagora) 15.20 Nad.: Orgoglio - 3. del (i. Elena Sofia Ticci, Cristiana Capotondi, Daniele Pecci) 16.50 Tg parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Nan.: Sestre McLeod (i. Bridie Carter, Simmone Mackinnon, Ra-chael Carpani) 18.00 Nan.: Komisar Rex (i. Gedeon Burkhard)
18.50 Kviz: reazione a catena 20.00 Dnevnik
20.30 Kviz: Soliti ignoti - Identita' na-
scoste (vodi Fabrizio Frizzi) 21.20 Dokumenti: Superkvark (vodi Alberto Angela) 23.30 Dnevnik
23.35 Film: Gioco a due (thriller, ZDA, '99, r. John McTiernan, i. Pierce Brosnan, Rene Russo) 1.30 Nočni dnevnik, izžrebanje lota 2.10 Potihoma
V^ Rai Due
6.15 Dok.: Skrivnostno zelenje 6.30 Tg2 Medicina 33 6.55 Skoraj ob 7-ih 7.00 Jutranji variete: Random 8.10 Plavo drevo 10.00 Svet v barvah 10.15 Tg2 Dnevnik/Meteo, Medicina 33, Potovanja
11.00 Variete: Matinee' (vodita Rossella
Brescia in Giampiero Ingrassia) 13.00 Dnevnik
13.30 Tg2 Navade in družba, 13.50 Tg2
Medicina 33 14.00 Variete: Italija na 2. 15.50 Aktualo: Ricomincio da qui (vodi
Alda D' Eusanio) 17.15 Nan.: One Tree Hill (i. Bethany Joy
Lenz, James Lafferty) 18.05 Tg2 Flash/Tg šport 18.30 Tg2 Dnevnik, vreme 19.00 Nan.: Law & Oorder 19.50 Risanke 20.20 Loto ob osmih 20.30 Dnevnik
21.05 an.: Ghost Whisperer (i. Jennifer
Love Hewitt, Wentworth Miller) 22.40 Nan.: The Dead Zone (i. Anthony
Michael Hall, Sarah Wynter) 23.25 Dnevnik Tg2
23.35 Dok.: Mi smo zgodovina - Paolo Borsellino (vodi Giovanni Minoli) 0.40 Glasbena odd.: Freedom TV 1.15 Tg parlament 1.20 Nan.: Chris Isaak Show
^ Rai Tre
13.00 13.10 14.00 14.45 15.15 15.30 17.30 18.00 18.55 19.00 20.00 20.15 20.30 21.05
22.50 23.05 23.25 0.15 0.35 1.05
9.40
11.30 11.40 13.30 14.00
14.55 16.00 16.30
18.55 19.35 20.10 21.10
23.05
0.20 1.20
11.00
13.00 13.40 13.45
14.10
14.45 15.15
17.00 17.05
17.35
18.50 20.00 20.30
21.20
1.20
Nikoli ni prezgodaj Nan.: Moonlighting Deželne vesti, dnevnik Variete: Trebisonda Nan.: Out There Kolesarstvo: 94. Tour de France Nogomet: SP do 20 let Dok.: Geo magazine Meteo 3
Dnevnik, deželne vesti Šport: Tour de France Variete: Blob Nad.: Un posto al sole Film: Ancora 48 ore (pust., ZDA, '90, r. Walter Hill, i. Nick Nolte, Eddie Murphy) Dnevnik, deželne vesti Tg3 Primo Piano Variete: Freschi di Tintoria Tg3 Night News TV Rewind: S. Prestigiacomo Koncert na Rai 3
; Rete 4
Pregled tiska
Nan.: Pot za Avonleo, 7.10 Velika dolina, 8.40 Pacific Blue (i. Jim Davidson)
Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Dnevnik, promet Aktualno: Forum Dnevnik, promet TV film: Hard time: omicidi in serie (krim., ZDA, '99, i. Burt Reynolds)
Tg com/Meteo4 Nad.: Steze
Film: Ero uno sposo di guerra (kom., ZDA, '49, r. Howard Hawks, i. Cary Grant, Ann Sheridan) Dnevnik, vreme Aktualno: Sai xche'? Nad.: Vihar ljubezni Nan.: Detektiv Monk (i. Tony Shal-houb, Ted Levine, J. Stamberg) Dok.: Top secret (vodi Claudio Bra-chino)
Film: I ragazzi di St. Petri Pregled tiska, vreme
i Canale 5
Na prvi strani, vreme Promet, vreme, borza in denar Jutranji Tg5
TV film: Il desiderio di Winky (dram., Belg., '06, i. Ebbie Tam) Nan.: Providence (i. Melina Kana-karedes, Mike Farrell), 12.00 Sodnica Amy (i. Amy Brenneman) Dnevnik TG 5, vreme Aktualno: Giffoni Film festival Nad.: Beautiful (i. Katherine Kelly Lang, Ron Moss)
Nad.: Centovetrine (i. Glenda Cima, M. De Micheli) Nad.: Vivere
TV film: Rosamunde Pilcher: Cvetje v dežju (i. Karina Kraushaar, Oliver Horner, Winnie Markus)) Tg5 minut
Nad.: Cuori tra le nuvole (i. Alissa Jung, Sascha Tschorn) Nan.: Carabinieri 4 (i. Roberto Farnesi, Alessia Marcuzzi) Kviz: 1 contro 100 Dnevnik TG 5, vreme Variete: Moderna kultura (vodi Teo Mammucari) TV film: Paolo Borsellino (It., '04, r. G. Tavarelli, i. Giorgio Tirabassi, Ennio Fantastichini, Fulvio Pepe) Nočni dnevnik, vreme
v Italia 1
6.00 Rai News 24 8.05 Mi smo zgodovina 9.05 Film: A 027 da Las Vegas in mu-tande (kom., Fr., '63, i. Fernandel) 10.40 Cominciamo bene 12.00 Tg3 - Šport, vreme
6.35 7.05 9.55
11.25 12.25 13.30 13.40 15.00
16.25 16.50 18.00 18.30 19.05 19.10
20.10 21.00
Nan.: Arnold (i. Gary Coleman9
Variete za najmlajše
Nan.: Willy, princ Bel Aira (i. Will
Smith), 10.25 Hercules
Nan.: Xena (i. Lucy Lawless)
Odprti studio, vreme, šport
Slamball
Risanke
Nan.: Beverly Hills, 90210 8i. Jason Prestley), 15.55 Blue Water High (i. Gabrielle Scollay) Nan.: 15/Love Risanke
Nan.: Čarovnica Sabrina
Dnevnik, vreme
Nan.: Love Bugs 3
Nan.: Will & Grace (i. Sean Hayes,
Eric McCormack)
Nan.: Renegade
Film: Il destino di un cavaliere (pust., ZDA, '01, i. Heath Ledger, Rufus Sewell, Paul Bettany)
23.45 Nan.: Prison Break (i. Wentworth Miller, Dominique Purcell) 1.40 Odprti studio
^ Tele 4
8.05 12.45, 13.45, 16.40, 19.30, 20.30,
23.00 Dnevnik 9.35 Nad.: Leonardo da Vinci (i. Philippe Leroy, Giulio Bosetti) 11.00 Nad.: Marina 12.05 Na avtorjevem domu 13.10 Nan.: Don Matteo 2 14.05 Na sprehodu po Krasu 16.05 Nan.: Don Matteo 2 17.00 Risanke 19.55 Športne vesti 20.05 Aktualni tednik 20.50 Nan.: Street Legal (i. Cynthia Dale, Anthony Sherwood) 23.40 Aktualno: Stoa'
La 7
LAs
6.00 12.30, 21.00, 0.05 Dnevnik 9.15 Aktualno: 2 minuti za knjigo 9.30 Dok.: Ok Corrall 10.25 Nan.: Cuore e batticuore, 11.30 Angelski dotik (i. Della Reese) 14.00 Film: La leggenda dell' arciere di fuoco (pust., ZDA, '50, i. Burt Lancaster, Virginia Mayo) 16.00 Nan.: Srce Afrike (i. Amanda Holden), 18.00 Star Trek Voyager 19.00 Nan.: Murder Call (i. Lucy Bell, Peter Mochrie, Geoff Morrell) 20.30 Osem in pol
21.30 Nan.: Law & Order (i. Jerry Orbach, Benjamin Bratt) 0.20 Dokumenti
1.15 Nan.: Star Trek - Deep Space Nine
(t Slovenija 1
7.00 7.05 9.00 9.05
9.25 10.10 10.25
10.50
11.40
13.00 13.15 13.45 15.00 15.10 15.45 16.15
16.30 17.00 17.30
18.15 18.30 18.40 18.55 19.35 19.55
20.45 22.00 23.00
23.20
0.35 1.05
1.20
8.00 Poročila 8.05 Dobro jutro Poročila
Ris. nan.: Moby Dick in skrivnost dežele Mu
Kviz: male sive celice Taborniki i skavti: Predhodnica Igrana nan.: Razjarnikovi v prometu
Igrano-dok. film o Milanu Vidmarju: Moj pogled na svet Omizje - sveto in svet: Med nebom in zemljo
Poročila, vreme, šport
Hum. nad.: Čokoladne sanje
Polnočni klub: Tai chi
Poročila, promet
Mostovi - hidak
Ris.: Krastačja patrulja
Kratki igrani film EBU: Sama
(Turčija)
Enajsta šola
Novice, kronika, šport
Kontaktna odd.: Jasno in glasno -
Strpnost in vera
Duhovni utrip
Žrebanje Deteljice
Risanka
Vreme, dnevnik Vreme, šport
Dok. film: Iskanje narodnostnih korenin (Slo, r. Brigita Bavčer in Štefan Celec) Tednik
Odmevi. Kultura. Šport. Vreme Knjiga mene briga - Roberto Ca-lasso: Ka
Glasbeni večer: Mozartina Simfonikov RTv Slovenija Hum. nan.: Nikar tako živahno! Duhovni utri: Čudeži ob vstopu v novo tisočletje Dnevnik
(t Slovenija 2
6.30 7.00 8.30 9.00 11.00 12.30 14.05 14.55 15.45 16.40 17.10
18.00 18.05 19.05
Zabavni infokanal Infokanal 10.30 TV prodaja Zabavni infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Labirint
Dok. nan.: pet dni Mozaik
Mostovi - hidak
Brez reza: dr. Dimitrij Rupel. Evropske razsežnosti slovenske kulture in politike, 17.25 dr. Andrej Vovko. Nacionalni simboli in uvedba lastne valute Poročila
Slovenski venček006 Z glasbo in s plesom... Kristina Oberžan in trio Grooveyard
20.00 Film: Neznankino pismo (dram., Fr.-Nem., '01, r. Jacques Deray, i. Irene Jacob,m Christopher Thompson)
21.35 Nad.: Številke - Numb3rs (ZDA, '05, i. Rob Morrow, David Krum-holtz, Jud Hirsch, Dianie Farr) 22.15 Film: Mari - La Mari (Šp., '03, r. Jesus Garay, i. Ana fernandez, Ruth Gabriel)
0.15 Nad.: Nočna izmena (Fin.) 1.05 Film: Angležinja in vojvoda (dram., Fr., '01, r. Eric Rohmer, i. Jean-Vlau-de Dreyfuss, Lucy Russell) 3.05 Dnevnik zamejske TV 3.30 Zabavni nfokanal
Koper
13.45 14.00 14.20 14.30 15.00
15.50 16.20 17.00 17.30 18.00
18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 20.55 21.55 22.10 22.30
22.50 23.20 23.25
Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK Euronews Odmev
25. Mednarodni pokal v plesih
Mesto Palmanova
Globus
Pogovorimo se o... Alpe Jadran Nautilus
Program v slovenskem jeziku: Med
valovi
Vreme
Primorska kronika TV Dnevnik, šport Vas tedna Potopis Artevisione TV nanizanka Avtomobilizem Vsedanes - TV dnevnik Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Dok.: Gorska lepotica Vreme
Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku
Tv Primorka
10.30	Dnevnik, vreme
12.00	Videostrani
18.00	Mojca in medvedek Jaka
18.40	Napoved dnevnika
18.45	Mama Manka
19.15	Poletje mladih
19.55	EPP
20.00	Dnevnik, vreme
20.30	Kmetijska oddaja
21.00	Kaj j e novega na Krasu
21.30	Estrada
22.45	Kulturni utrinek
23.00	Dnevnik, vreme
23.30	Videostrani
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena (2. del); 11.00 Pogovori sredi dneva; 11.15 Ko prostori oživijo (pripr. Anastazija Korsič); 12.00 Zgodbe v času in prostoru: Slavjansko društvo (Samo Pahor); Napovednik; 13.20 50 let ob Avsenikovi glasbi v zamejstvu, nato Glasbeni listi; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Odprta knjiga: Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni (r. Marko Sosič); 18.00 Monografije: Karlo Košuta; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM)
6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; Noč in dan; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Nazaj v planinski raj; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve; 19.00 Dnevnik; 20.00 Glasbena razglednica: Piranski glasbeni večeri; 19.00 Dnevnik; 20.30 Rock roko umije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Večer na kavču: Živa in Erik s posebno glasbo in lahkotnimi temami.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, Vse najboljše; Sanje o počitnicah; 14.35 Euro notes; 14.45 New entry; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5x5; 15.30 DIO; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Z dušo in telesom; 19.00 Doctor music; 20.00 Sanje o počitnicah; 21.00 Odprti prostor; 22.00
Moda ali pogovor s psihologinjo; 22.30 Giu-lianine note; 23.00 Melopea; 0.00 RSI
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 5.50 Zelena posvetovalnica; 8.05 Svetovalni sevis; 9.10 A že veste?; 9.30 Ultrazvok; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tiska; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva
SLOVENIJA 2
5.00, 6.30, 7.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki; 10.00 Razlaga z razlogom; 12.00 Aktualno; 13.45 Malčki o; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 Radio danes; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Slo Top 30; 17.00 Country glasba; 18.00 Študentski val; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - spet ta dež.
SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasb. kukalo; 10.15 Skladatelji antagonisti: Rameau - Lully; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprti termin; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Trojna spirala; 16.50 Banchetto musicale; 18.00 Izšlo je; 18.20 Z naši opernimi umetniki; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Slovenski koncert.
RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila; Dnevno Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Ko-rotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ)
APrimorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, korzo Verdi 51 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,5 na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Četrtek, 19. julija 2007
VREME, ZANIMIVOSTI
PLIMOVANJE
Danes: ob 7.02 najnižje -41 cm, ob 14.31 najvišje 37 cm, ob 20.51
najnižje -10 cm, ob 24.41 najvišje 11 cm. Jutri: ob 1.14 najvišje 7 cm, ob 7.25 najnižje -30 cm, ob 15.08 najvišje 33 cm, ob 22.07 najnižje -12 cm.
UV INDEKS
Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva do 9,5, v gorah 11.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
Ob morju in v nižinah bo pretežno jasno in soparno, pihali bodo šibki krajevni vetrovi. V gorah bo pretežno jasno ali zmerno oblačno zaradi popoldanskega nastajanja krajevne oblačnosti.
(NAPOVED ZA JUTRp
\
Jutri in v soboto bo povečini jasno in zelo vroče. Ponekod bo čez dan zapihal jugozahodni veter.


NOVA GORICA SEŽANA
KOPER
Kidričeva 20	Partizanska 37a Pristaniška 2
tel:+386 5 333 42 43 tel:+386 5 7341410 tel:+386 5 627 84 10
Last Min Ute Center" (LIRIKA TURIZEM d.o.o. - Ljubljana, Slovenska cesta 51 in 27 - Telefon: 01 /234 88 88,244 55 55 www.lastminutecenter.si
SAO PAULO - V ponedeljek zvečer je airbus zdrsnil s steze in treščil v bencinsko črpalko
Najhujša letalska nesreča v Braziliji
V tragediji je izgubilo življenje vseh 176 oseb na krovu ter še neznano število prebivalcev sosednjih hiš - Letališča Congonhas se piloti najraje izogibajo
SAO PAULO - V torkovi nesreči potniškega letala brazilske družbe Tam vrste airbus A320 je po sicer neuradnih podatkih izgubilo življenje vseh 176 ljudi na krovu, življenje pa je izgubilo tudi najmanj 15 ljudi, ki so se nahajali v bližini. Do nesreče je prišlo med pristankom letala, ki je v slabem vremenu zdrsnilo s steze na letališču Congonhas v Sao Paolu in se zaletelo v bencinsko postajo. Po trčenju letala v bencinsko postajo je prišlo do eksplozije in ogenj je bil viden nekaj kilometrov daleč. Reševanje je trajalo vso noč in včeraj zjutraj še ni bilo mogoče ugotoviti števila žrtev. Pri eksploziji so namreč plameni zajeli nližnja poslopja in verjetno bo ugotavljanje, koliko ljudi se je tam dejansko nahajalo, trajalo precej časa, morda tudi več dni. Vsekakor domnevajo, da je nesreča terjala med 200 in 250 človeških življenj.
Letališče Congonhas v Sao Paulu je najbolj prometno v Braziliji, saj je lani šlo skozi njega 18,5 milijona potnikov. Letališče je sicer stalno tarča kritik, saj leži praktično sredi mesta, ima prekratko pristajalno stezo in je pristajanje na njem zelo težko. Piloti se ga najraje izogibajo, dejansko pa gre za najbolj prometno letališče v državi; namenjeno pa je pretežno notranjemu prometu. Že v ponedeljek sta zaradi slabega vremena s steze zdrsnili dve letali, vendar žrtev ni bilo. Letalo je sicer pristalo na pred kratkim prenovljeno stezo, ki pa ni bila brazdasta, kar bi omogočilo lažje zaviranje v deževnem vremenu. Poleg tega dela na stezi še niso bila dokončana; manjkanjo tudi odtoki za deževnico, in luže na stezi so bile verjetno med dejavniki, kmi so zakrivili nesrečo.
Tudi septembra lani je na letališču prišlo do hude tragedije, ko sta v zraku nad letališčem trčili potniško letalo
Gašenje požara je trajalo vso noč do naslednjega jutra. Od letala je ostal samo del repa, ves trup pa je zoglenel
ansa
družbe Gol in zasebni reaktivec, pri čemer je umrlo 154 ljudi.
Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je že razglasil tridnevno žalovanje za žrtve nesreče. Po besedah predstavnika predsednika pa je še prezgodaj govoriti o končnemu številu smrtnih žrtev.
Medtem ko je torkova nesreča najhujša letalska nesreča v brazilski zgodovini, je največje število smrtnih žrtev, 583, zahtevalo trčenje dveh letal boein-ga 747 leta 1977 na letališču Tenerife na Kanarskih otokih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Drugo najhujšo nesrečo so zabele-
žili na Japonskem. Leta 1985 je letalo vrste boeing 747 strmoglavilo med notranjim letom med Tokiom in Osako, pri čemer je umrlo 520 ljudi. V bližini Pariza je medtem leta 1974 strmoglavilo turško letalo DC10, ki je letelo iz Londona v Carigrad, v nesreči pa je umrlo 360 ljudi.
Najhujše letalske nesreče v Braziliji
December 1970: Trčenje letala viscount brazilske družbe Vasp ob pristajanju v Riu de Ja-neiru, 37 mrtvih.
Julij 1973: Ob pristanku na pariškem letališču Orly nesreča boeinga 707 brazilske družbe Va-rig, ki prihaja iz Ria de Janeira. Pri tem umre 173 ljudi.
April 1980: Boeing 727 družbe Transbrasil trči v goro pri mestu Florianopolis na jugu Brazilije, 54 mrtvih.
Junij 1982: Boeing 727 družbe Vasp tik pred predvidenim pristankom trči v pogorje Serra da Artanha, 137 mrtvih.
Junij 1982: Letalo brazilske družbe Taba pri mestu Tabatinga strmoglavi v Amazonko, pri tem življenje izgubi 44 ljudi.
Oktober 1996: Letalo fok-ker 100 brazilske družbe TAM strmoglavi pri Sao Paulu, umre 99 ljudi.
Maj 2004: Letalo družbe Rico Linhas Aereas strmoglavi v bližini mesta Manaus na severozahodu Brazilije, 33 mrtvih.
Marec 2006: Reaktivno letalo na poti proti Rio de Janeiru trči v vrh Serra Bonita, 19 mrtvih.
September 2006: Boeing 737 na poti iz mesta Manaos v Brasilio po trčenju z zasebnim reaktivcem strmoglavi v amazonsko džunglo, pri čemer umre vseh 154 ljudi na krovu.