Leio VIIL, šsrev. 30* Celfe» loreK 16. marca 1926» Poštnina plačana o gotoolni. Narodnina* Za. Jugoslavijo : mesečno 7 Din, Za Inozemstvo: letno 240 Din. Posament» Stcvilka I Din. letno 84 Din. v forek, L*frtfeAS ftn cob«»*©. Redakcija in uprava i Strossmagerjeva ulica 1, pritl Tel. 65.— Rač.p.-č.zavoda 10,666. Oglasl'po stalnem ceniku. Seja celjskega obcin- skega sveta. (Konec.) Občinska podjetja. Vodocod (poroča obč. odb. Rebek). \ hišah gg. Bovhe, Gorjupa in Heidin- serja na Miklavškeni hribu včasih že popoldne zmanjka vode. Vsled tega se za I". 1925. in do izpopolriitve vodo- yodne naprave tein strankam predpi- ie le 10-odstotna doklada na vodarino. Elekfrarna (poroča obč. odb. dr. Kalan). Odobrijo se računi za javne elektricno naprave in instalacije na Tavearjevi oosti, pred poslopjem Prve hrvatske štedionice, na Vrazovem trgu, pri Narodnom domu na Ljubljanski cesti, na Ljubljanski cesti od Batičeve hiše do tovarne testenin »Savimja« in T parku. Na Ljubljanski cesti se je po- stavito osem novih javnih svetiljk, raz- svetljava v parku pa se je modernizi- rala. Prosnja okoliške občine, da se kinu Gaberje zniža cena elektricnega toka, se odkloni z ozirom na to, da je tok za kinopodjetja v drugih inestib itak nekoliko drazji. Odkloni se tudi prošnja dr. Serneca, da l>i se na stezi od glazije do njegove vile vpeljafa jav- na razsvetljava. Tvrdki Jugo-Siemens. ki zahteva za dela na električnem ornrežju 86.000 Din, se prizna le 50.000 dinarjev, ker so smatra račun tvrdke kot previsok. Sedanja tarifa za elek- tricni tok (za zasebnike 4, za motorje 3.50, za denarne zavode 6 in za kimo Gaberje 8 Din) se ne zniža., ker je cena toku v Gclju, izvzc-msi Mariboia, ki ima s Falo še predvojno pogodbo, itak ngodnejša kakor v ostatih mestih Slo- venije. Fala je pripravljena dobaviti nočni tok za zniiano ceno (35 para za podjetja in 70 para za privatnike) in sicer ob delavnikih od 22. do ^7. ure zjulraj ter v istera easu nepretrgoma od sobote zvečer do pondeljka zjutraj. Kalkulacija se bo še pregledala in sku- »ala doseči ugodnejša cena, da bi se tako lažje omogocÜa dobava nočnega toka. Klavnica (poroca podžupan Go- bec). Gnoj v mestni klavnici se je od- dal lani najvišjemu ponudniku za 6000 dinarjev. Ponudba inž. Oseta glede popravila nekaterih cevi v klavnici se odloži. Izpopolnilev vodovoda (poroca fi- nančni referent dr. Božič). Vodovod je pomanjkrjiv in ne zadošča več sploš- iiim potrebain. Vodovodne cevi pri Vi- lanju so slabo in izjedene. Ako bi se hotelo vodovodno napravo tenieljito po- pravitk bi bilo treba vodovod zapreti. Posledica bi bila, da bi mesto 14 dni ne imelo vode. Pomanjkanje vode je zlasti poleti zelo občutno. To dejstvo bl moglo postati v slučaju večjega poža- ra katastrofalno. Vodovodnenni moj- stru se kljub marljivemu razißkovanju ni posrecilo najti poškodbe na vodo- vodni napravi. Kolikor se je deulo ugo- toviti", zmanjkajo nodnji strani, kjer so grobovi najbolj zaneniarjeni. .Kamnoseško podjetje Kuliich je stavilo ponudbo, da bi po- pruvilo stare nagrobne kamne, ki so pres'si v last občine, in jüi nato prodalo pad obcinskim nadzorstvom. Tozadev- no se obrne občma tudi na Kamnose- ško družbo in tvrdko CamerniJc. Stran- ke -e pozovejo, da bolje skrbijo za svo- je grobove, zlasti za prepleskanje ograj. Pokopalkški odsek bo v kratkem pregledal nedostatke na mestnem po- kopališču in potem izdal tozadeMie od- reclbe. Obrtni in trzni odsek (porocata obč. odb. Lešničar in podžupan Gobec). Prodajalcem turškega medu se odkloni dovol'jenkv za prodajo v mestu, od srez- kega pogiavarstva se pa. zahteva, da to prodajo prepove, ker bi bi'lo to z ozi- rom na domače obrtnike in tudi vz hi- gijcničnili razlogov potrebno. Upravna oblast je bila n. pr. nmogo strožja pri podoljevanju krošnjarskih koncesij. Zgodil se je tudi sluöaj, da neki ljub- ljanski obrtnik ni dobit dovoljenja, da bi ^lneI po mestu Gelju v zaprtem vo- zicku prodajati sladoled. -Turski medi- čarji navajajo mladino k tratenju de- narja, ki bi ga mladina lahko porabila v bolj'se namene. Župan poja^ni, da je v U'j zadevi že ponovno intervenirat, a brez pravega uspeha, ker policija, ki bi naj vršila kontrolo nad medičarji, no spada v območje mesitne obcine. Me- sarju Ivanu J-leiclierju se dovoli stojni- ca na Glavnem trgu do preklica. Ker so nokatere stojnice nehigijenične, se naroči tržnemu nadzorniku, da pre- gleda večkrat stojnice in vozove me- snrjov, ali odgovfirjajo hitfijeničnim predpisorn. Prošnji občine Šmartno pri Liliji glede vpeljave dveh letnih živin- skih sejmov se ugodi, prošnja obcine Laško glede vpeljave štirih letnib 5i~ vinskib sejmov se pa odkloni, ker ni dan a potreba. Pmšnja bran jar ja Mihe Dobenjaka, da se mu dovoli prodaja južnega sadja, sladkorčkov in slicnih drobnarij na stojnici pred hoteloni »Krona«, se odkloni. Tvrdki Jasip Raj- šter (,]o-Ra) se dovoti prodaja slado1- leda z enim vozrckom proti placilu obi- oajn.t tr/ne pristojbine, odkloni se ji pa nionopo! za prodaio sladoleda po uli- cah. Gevljarju Kon radii Gorenjaku se dovoli prodaja Tastnih izdelkov ob sre- dah in sobotab dopoldne na stojnici na Slomškovem trgu. Tvrdki Fran jo Ste- gu se dovoli koncesij a za tocilnico« tvrdki Flora Lager-Neckermann pa koncesija za izposojevanje knjig. Pred- log gk-de voter in arskega pravilnika, ki je brozdvorn.no preoster, se vrne odse- ku, ki naj sestavi na ministrstvo vlogo, da bi se pravitnik omilil. Mihaelu Ko- su, podjetniku poštne vožnje Celje-Do- brna, se dovoli postajališče pred pošto do preklica, Karlu Valentinčiču posta- vitov kioska za prodajo drobnarij ob Voglajni pretl sejmiščem, Alojzu Krempušu in Josipu Kirbischu pa av- tokoiicesija. Stavbni, odsek (poroča podžupan (Jobec). Veletrgovec R. Stermecki na- merava prizidati na svojem poslopju ni oglu Kralja Petra ceste in Preser- nove ulice drugo nadstropje. Po regu- lacijskem načrtu, ki ga jo izdelal še n em.šk i občinski svet, bi se moral a tudi ta stavba v slučaju prezidave umak- intL na novo regulacijsko črto, ki pred- videva razsi'rjenje Presernove ulice od Kralja Petra ceste do poslopja starega okrožnega sodišča. O zadevi se jo raz- vita daljša debata, v kateri so demo- kratski občinski odborniki povdarjali, da je treba take zadeve obravnavati previdno ter misliti na razširjenje in modernizira.nje mesta Gelja v priibod- njoÄti. Obč. odb. Prekoršek je m. dr. opozoril na napako, ki jo je po prevra- tu napravil občinski svet, ko je dovolil Jadranski banki zidanje novega po- slopja na Aleksandrovi ulici izven stavbne črte. V mestnem stavbnem. ura- du bi morafr imeti človeka, ki bi ne~ izprosno izvajal stavbne nacrbe mestne obcine in s svojo avtoniteto znal pre- prečiti, da bi se dogajale v stavbnem oziru n a pake in nepravilnosti. Tega vpračanja se ne sme obravnavati iz po- litičnib ali prijateljskih vidikov. Misli- ti je treba le na bodoči razvoj mesta Ce-lja in defati tako, da nas ne bodo ob- sojali oni, ki pridejo za nami. Predla- galo so je, naj se zahteva od g. Ster- Beii orli. Iz »Jadranske Straže«. Poslovenil S. R. (Dalje.) Poiiskal &eni čmogorskaga povelj- nika primorskega sektorja, brigadir- ja Jola Piletica. Sprejet nas je bratski z velikini sočustvovanjem: — Ej, nesrečni moji bratje, težki siramaki! Ponudi nain mošta, da se okrepimo. In ko je izvedel za mojo mi- si jo, raztegne usta ter dvigne roke: — Vzemite z Bogom ta kravS in to sinje morje, pa delajte, kar voste in znate; toda od kamena nikomur niti kamena! Pristanisoe sb je začelo polniti z raznimi bolniškiini misijami, begunci, ˇojaki brez komande in bolniki. Vse to je iskalo kruha in strehe, toda ničešar tega ni našfo. Avstrijsko brodovje v Kotoru in njega podmorniki ob ustju Bojane in Drima so preprecevali vsak prihod ladij v pristanišče. Ce je katera tudi poskušala priti notri, je bila po- topljena. Petdeset odstotkov ladij je bi- lo s torpedi unioenih. Hrane torej ni bilo od nikoder. Morali smo organizi- | rati dobivanje slanine, konzerv, moke, i kave in ostafoga iz potopljenih ladij t i pristanižcu. Delo je bilo težko, ali je uspelo v&led pridnosti» požrtvovaLnoeti s in življenske energiije naših ljudi. Do- bivajoč to hrano iz potopljenih ladij, smo hranift ne sumo naso vojsko in be- gunce^ ampak tudi Crnogorce. Geli ta- bori beguncev na pesku, po kamenju in raznih votlinah so oživeli puščobno obalo pristanišča San Giovani di Me- dua. lJosebno skrb nam je prizadevalo veliko števiilo bolnikov iii ranjencev; bilo jib je do 7000, a beguncev do 10 tisoc. Bolezni so so začefc širitr: pega- vi legar, sLučaji kolere itd. Bog je bil v prvem času milostljiv. Milo podneb- je in topli solnčni žarkl, obiHca vode, vse to je malo okrepilo nase vojake, iz- črpane na duši in telosu. V dolgih vr- stah so sedeli ob obali ure in dneve ti siromaki, čisteč se od nesnage, solnca- joč svoje posušeno telo ter so gledali globoko in široko brezkončno morje. iSpomiujali so na izgnance in izraelski narod pod Mojzesom. »Toda gorje, tudi tega je bilo kma- lu konec! Izginilo je solnce, zbrali so se oblaki, pocmiJo je nebo, zapiJiali so strašni morski vetrovi, njihov besen žvižg je vzvalovil morje in paral ono sivo kamenje. Nepričakovano in hitro jo pastaJo hladno, zaledüa je že tako zamrzla duša naših ljudi. Nikjer niti strehe niti zavetja pred to prirodno posastjo. Zacefo je umiranje onih iz- mozganih otoatnjakov. ki eo se nazi- vali srbski vojaki, Beli orli. Ob jutrih smo jih pobirali na kupe, in ker ni bilo mogoce, da bi jih pokopali v onein si- vem kamnu, smo jih spuščali v morje. Obup in strah sta zopet zavladala. Kje so zavezniiške ladje, ki bi nas morale odpeljati od tod, kjer caruje smrt? Da bi se morala kolikor toliko vrnila, je postavila naša vlada za generalnega komandanta tega priistaniača angle- skega admirafa Trubridza. Razen nje- ga. so bili se komandanti pristanišča: italijanski, francoski, črnogor.ski ter jaz — srbski. JMastale so razprtije, ne- soglasja in intrige. Uporabila so se vsa mogoča sredstva, da se onemogoči naš prevoz čez morje, izmislili so se razni načini, da se čimbolj zagreni že itak temno življenje nasih ljudi. Obup je do- segef višek, ko so zaceli avstrijski aero- plani vsak dan obstreljevati pristani- BČe. Krik in stok, beganje, panika ten pobitih, sestradanih in bolnih ljudi je brez primera. Uspelo nam je, da na ri'dkiili sanitetski)ii ladjah odpravimo nnekoüko ranjencev in bolnikov ter « , dvema, trcmi ladjami, ki so pripeljate | hrane, tudi nekaj beguncev. Položaj j se je poslabšal, ko je padel Lovoen. Vse ! živo iz Skadra je pobegnilo, da se reši, ter se zateklo v to pristanišče: dvor, naš in crnogorski, vlada naša in črno- goraka, naxodno predßtavnietvo, diplo- matski zbor na našem in crnogorskem, dvoru. vse mogoce upravne obrasti, evakuirane iz Srbije, vrhovna koman- da, minietrstva, vsi zaostali begunci in vcliko število Črnogorcev in Kotoran- cev. Pristanišče zapusti admiral Tru- bridi, francoski in italijanski koman- dant. Pri odhodu so Italijani uniiciU veliko brezžično postajo, postavljeno tik ob obali pristanišča. Ker se naše čete nlso mogfe ukrcati tukaj, so odšle po mocvirju in blatu v groznem vre- menu v Drač in dalje. Z njimi je šlo tudi mnogo beguncev in vsi, ki so mo- gli in imeli toliko moči, da se premika- jo. Ponoči med 5. in 6. januarjem 1916. sta pripluli v pristanišče dve italijan- ski torpedovki z namenom, da sprejme ena črnogorskega kralja Nikoto, a dru- ga takratnega srbskega prestolona- slednika, današnjega našega kralja. Noč je bila mračna in hladna, morje mirno. a vsa okolica pristanišča nema kot grob. Vsi smo bili na nogah, ker je moral ob zori priti srbski in crnogor- ski dvor, da se ukrca. Okoli treh pre- kine tišino v pristanisču konjski peket iz dafjave in škripanje koles. Ta peket je pnhajal vedno bližje, naposled sta se pojavila dva perjanika na konjih, za. njiina velika »viktorija« z vpreže- nimi tremi pari konj, a za njo zopet oddelek. perjanikov na konjih. Ta ka- Stran 2. »NOVA DOB Ac Štev. 30 meckega, ee se kljub teniu ugodi nje- govi prošnji, vsaj reverz, po katerein bi bil v slučaju regularise Prešernove ulke zavezan stavbo pomakniti na re- gulaoijsko črlo. Opozicija je gfasovala proti temu predlogu tcr dovolila gosp. Slermeckemu prizidavo brez pridržkov in broz reverza. Tvrdka Goričar & Les- kovwok prosi, da so ji dovoli postavitev novih in povečanje dosedanjih reküam- Tiih tabel na raznih krajih most a ter izgraditov treh reklaninih kkxskov pred Celjskmi domom, na Deekovem trgu in nasproti hotela »Pošto«. Dovoft se po- stavitev vseh tabel, razun ene, proti primerni odškodnini. Oböi'mi seveda ne prevzame odgovomosti za table v slučaju popravila his, na katerih bo- do table nameščene. Prostori, kjer naj hi stali kiioski, pa se bodo se pregleda- li. V stanovanju dr. Hodžarja na Sp. I.anovzu se bodo izvrsila nekatera po- praviTa. Pogrebni zavod (poroca obc. odb. \MarčičJ. čistilcu pogrebnih naprav sp poviŠH meseena nagrada s 1. januar- jem t. 1. od 100 na 200 Din. Forocilo o ustanovitvi Zveze koncesijoniranih po- grebnih podjetij Slovenije se v nacelu sprejme, priičakuje se pa še sestavitve Zvezinih pravil. Shičajnosfi. Obc. odb. Koren iii- terpelira župana, ali so konji mestne- ga, oskrbneina odsekoma. Na deksiški meštianski šoli sö v cetrtek 11. t. m. ni vršil ponk, ker je na soli zmanjkalo ])rernoga in je bil poiik bajo vsled niizke temperature v šolskih sobab nemogoc. TJgotovilo se je, da se je vršil na deški meščanski šoli, ki je nastanjena v istem ps>sl"opju, ponk. na drž. realm' gimna- ziji pa se je vršil radi toplega vremena celo pri odprtili oknih. Koncno je se izrazil obč. odb. Rebeuschegg željo, da bi se nvedli na filmiih, ki se predvajajo \- iricstnern kinu. poleg dosedanjih hr- valkada se je ustavila pred staro cari- narnico v pristanišču. Iz voza izstopi stari kralj Nikola, Perjaniki ga prime- jo. Raportiram rrm. Kralj je bi'l pobit. Cisto zarašoen v brado, nekoliko nagr- ban, v Barodni črnogorski noši. Vpra- ša me za prestolonaslednika, če je pri- &el. OdgO'Vorim mu, da še ni prišel, ali da ga pričakujemo vsak trenutek. Glo- boko vzdihne. Potegne iz žepa velik rdeč robec, sname kapo ter si obriše glavo in lice. Predrožim mu, naj stopi v carinarnico in naj se odpočije. Stopi s težkim korakom, pomaga si z debelo palico ter gleda na levo in desno, kot da koga išče. Obstane: — Otrok moj, koJiko imaš vojske? (Dalje pride.) Kupujte Bafa čevlje ker s tem si prihranite denar. Zakaj? — Zato, ker jih prodaja po tovarniških cenah A. Drofenik, *%L" vatskiii tudi nemski napi^i-, kar občin- stvo hrvatskega jezika po večiini baje ne razume. (Dr. Kalaii: >Jaz pa n. pr. prav dobro razumem g. Posavca, ki je Hrvat; včasih ga seveda ne razumom . . .«) Obč. odb. Rebeuschegg pravi, da je izrazil to žetjo radi ])ovzdige tujske- ga prometa, ne pa morda izrazlto kot zastopnik nemških volilcev . . . Bede- žiino zaenkrat brez komentarja. Dnevni red je bil s tem izčrpaii, nakar je župan ob 22.45 zakljucil sejo. If Politika. p PUROČILO FINANČNEGA MI- N1STRA STOJADINOVIČA. V soboto popoldne jo imel kiub radikalskih po- sfancev sejo, na kateri je finaiiicni mi- nister podal ekspoze o svojem resortu in nato poročal o uspehu svojega po- tovanja v inozemstvo. Stojadinovj/C je navedel, da dolguje Jugoslaviija Fran- ciji 1.800 niilijonov frankov, Zediinje- nim drzav-am 83 niilijonov dolarjov in Ahgliji 33 milijonorv iuntov. Na koncu -svojega poročila je Stojadkioviic povda- ril, da inia Jugoslavija v inozemätvu velik kred.'L kar da se lahko vkli na denitrnih trgih v New Yorku in Lon- donu. Radi uredLtve dolgov Jugoslavije v inozemstvu je rekel Stojadinovic, da ni nobonega vzroka za kak pesimizem. ]) PRU^RAVE ZA BALKANSKI PAKT. Uradna grsLa agencija poroča iz Ženeve, da se je razgovor dr. NJn- čiča in Ruiosa tikal obnoviitve poga- janj gledo žolezniške proge in svobodne cone v Solunu, ter da se je vršil v zelo prisrcnern tonu. Ravnatelj oddetka že- lezniške direkcijie v grški vladi potuje v Žencvo, da bo tarn tehnicni svetova- Itut pri pogajanjih. Jugoslovenski že- lezniški ekspert Avramovič je iz Pari- za že dospel v Ženevo. — Istotako *kratko odnierjeni dobavni termini odnosno e) kateri drugi vzroki. — V interesu stvari je. da se na javnih dobavah vn- terc^irane tvrdke v cimvecji meri od- zovejo zborničnemu vabilu ,in navedejo podrobnon in konkretno vse ovire in nopritiko j)ri udeležbi in dodelitvi jav- nih dobav. c LJUDSKO VSEUC1LIŠČE V CEIJU. Fonovno opozarjamo na pre- davanjo g. primarija Jos. Rajšpa »O jotiki* s skioptirnimi sliikanii, ki se bo vrsi'lo 15. t. m. ob 20. uri v fizikalni sobi deske mešcanske sole. Vstop je do- voljen tudi nečlanom. u 3MEN0VANJE. Za. vodjo da-vč- nega urada v Gelju je imenova.ii višji davcni upravitelj v Slovenski Bistrici g. Josip Pichler. c POSTAJA ZA METEOR0LOGI- JO JN GE0D1NAMIK0 \' GELJU. Zavod za meteorofogijo in geodiinami- ko \ Ljubljani je pred nokaj meseci otvoril postajo tudi v GeOju. Nahaja se na dvoriščni strani drz. lvalue giimna- zije. ^v /-.adnjem občinskem svetu se je sklcnilo, da dobi ta postaja električno razsvetljavo, ki je za opazovanje ob vocernih urah nujno potrebna. c ANKETA ZA REGULAGIJO SAVIN Ji: IN ]JRIT0K0V se je vršiia v pondeljok popoldne v posvetovalnici mestnega magistrata. Sklepe obja.viimo v prihodnji številki. c KONCERT KROEMER-SAN- GIN, ki sc je vršif v soboto zvečer v mali dvorani Geljskega doma, je bil le srednje obiskan, a je sicer jako dobro uspel. Umetnika sta žela za svoja iz- vajanja burno odobravanje. c 8REDP0STNI SEJEM. V «obo- 10. dne 13. t. m. je bil takozvani sred- poslni sejeiiL še precej dobro obiskan. Bilo je vsake vrste Waga na izbiro, kupcev pa seveda, kakor so že razmero, manj. Manjkalo ni tudi uzmovicev, ka- tei'C' jia so kmalu spravili na. varno. c OURTNIŠKI PRAZNIK. Obče- -slovensko obrtno društvo v Gelju pro- slavi na Jožefovo, 19. marca t. 1. obrt- ni.ški praznik. Spored je naslednji: 1. Ob 8. uri sv. maša v farni cerkvi. 2. Ob 9. uri v Celjskem domu sfavnostno zIjo- rovanje: a) pozdiravni nagovor; b) po- men obrtniiškega prazniika (govori ge- neralni tajniik Trgovske in. obrtno zbor- nice g. dr. Fran Windischer iz Ljub- ljane), 3. Ob 11. uri promenadni kon- cert pred kolodvorom. Popoldne izlet it a Lasko. kjcr bo scstanek s tamošnjjin obrtništvoin. Odhod iz Gelja z vlakom ob pol 2. uri popoldno, povratek z ve- černim vfakom. Obrtništvo Ölovenije proslavlja letos prvikrat svoj praznik. Upravic-eno se nadejamo, da se bo na- hi ohrtuistvo zavedailo veli'kega pome- na, ki ga ima skupen in enoten nas-top lor se z veseljem odzvalo našemu va- bilu. . c GLAVNI ZASTOIJ JUGOSLOV. ZAVAROVALNE BÄNKE »SLAV1JE ZA CELJE IN OKOL1CO se nahaja od 15. t. m. naprej v Vrvarski ulicr St. 1, 11. nadstr. Posle vodi sedaj izkrjučno g. Josip Privšek, ki je bil od centrale nalasč zči to v Celje odposlan. 313 c ZVEZA PRIVATNIH NAME- HÜENCEV JUGOSLAV1JE. P0DRUŽ- NICA (iELJE bo iimela svoj redni let- ni obcni zbor dne 18. marca t. 1. v ho- tel Balkan. Vabi-jo se vsi tovariši in tovarisice, da so v lastnem interesu istega udeleže. Posebno so pa vsi do- brodosli, ki bi radi k društvu pristo- pili. — Vabila so razposlana, v slučaju pa, da ga kdo ni prejel, se tem potijm istotako vabi. — Odbor. .304 c CELJSKA P0DRUŽN1CA DRU- STVA STANOVANJSKIH NAJEM- MKOV ZA SLOVENIJO je imela v soboto svoj redni tetni občni zbor pri Ralkanu. Marljivi predsednik gospod Fr. Koren je podal zelo izčrpno in stvarao porocilo o trudaljubivem pri- zadevanju društva v prilog članom, ki pa se žal prenialo zavedajo važnosti te občekoristno organizacijo in svojih dofžnosti nap ram društvu. Ker je v bližnji bodočnosti pricakovati koren :- tih spremeinb v stanovanjskom vpra- šanju, je pač potrehno, da se vsi na- jemniki tesno oklencjo svojega driv- štva, ker le v skupnosti je moč in je pri- cakovati zaželjenih v.spehov. Funkci- jonarji so društvenikom vedno radi na. uslugo, clani pa, ki prihajajo po na- svete in pomoč, morajio vodno seboj priuesti svoje izkaznice, ker hoče dru- stvo tndi tozadevno napraviiti temeljit rod, ki ga kakor odbor, morajo sposto- vati tudi vsi drustveniki. Novi odbor. ki nam jamči za smotren.o delovanje, je sestavljen za tekoče društveno leto tako-Fe: Fran jo Koren, pred-sednik. Franjo Jošl, tajnik, Franjo Joleai, bla- gajnik; odborniki pa so: Bervar Adolf, Bobek Miloš, Gobec Ivan, Janežič Ma- rija, Jlužic Josip in Vidmar Franjo. Računska pregledovak^a: Felicijan Karl in Zorko Anton. c PLANINSKI SEJM V GELJU. V soboto, dne 6. marca t. 1. je prked.ua — kakor smo že na kratko zabeJežili Sav. pour. S. P. D. svoj drugi »Planin- ski fc-ejm« v vseh prost or iih (Geljskega doma, ki je bil po obisku in razpolo- zenju občinstva gotovo ena najlepših prireditev tega leta. Vsi prostori so bili dovršeno dekorkani in zlastii velika dvorana je bila spremenjena v fepo Lo- gai\sko dolino s svoj kni temnimi go- zdovi ob straneh in velikansko oljnato sliko (delo odličncnga slikarja Holo- barja) v ozadju, ki je predstiivljaJa rao- goc-no Ojstrico, I'la.njavo im Brano. Prireditve so se udeležidi vsi sloji in zlasti dosti tujcev iz vseh krajev Slo- vynijo. Druge planinske podružnice so zastopalj odposlanci v častnem števifu, zlasti p Potoptfieni zvon« itd. je iraet na vseh svelovnih odrili velik uspeh. Elgo je nazval pisatelj sanjsko dramo. So to prizori L>; sanj nemsk^ga viteza, ki pre- jioci na potu v Varšavo v starem stol- pu sedomirskega samostana, ki ga je ustanovil grof Starženski, svojčas naj- urečnojši in najbogatejši mož daleč na- okrog. zdaj brat — menih v sendomir- skem samostanu. Na costah varšav- skih je pobral ubogo dekliico in jo vzet za ženo. Ljubil jo je do blaznosti in ko mu je pGrodila dete, je bil niajsrečnejši clovck ua yvetu. Stari oskrbnik Timo- ška ga opozori na to, da ima gospa Elga ključ od starega stolpa, kam or večkrat priliaja nezjianec, ki ,se sestaja z Efgo. V Starženiskem sc zbudi Ijubo- sumnost! Nekoč najde v Elgini žatuli, skatoro >se je iigrala mala Elgioa, me- daljon s sliko Elginoga bratranca Ogin- skega! Za^no primerjati sliiko z malo i.Tgo, fetrašen sum se mu rodi v dusi in prične dvomitii o svojem očetovstvu. IJelje se \ Varšavo im se vrne z Ogin- skim domov. V veledramatični .sceiti niu Oginski sam prizna, da ga je /> El- go varaJ, na kar ga pusti Starženski prijeti in po oskrbiiiku Thnoski uuio- riti. V temiLi noöi pelje Elgo v atari stolp, kjer leži umorjeni OginskK Še enkrat jo vpraša, če ga ljubi, že mu lioče ICIga pasti v objein, tedaj ae od- grnejo crni zastori, za kateriini leži mrtvi Oginski. Kakor blazna se vrže Elga na mrtveca iin ko se ji hoče pri- bližali Starženski, sdkne v brezmcjnicm sovraštvu: »Sovražim te! Pljujem na- te!« To so sanje neinškega vitteza. Da- ni se, v ozadju se čuje petje meniliov, vitez pa odhiiti iz zaduhlih prastorov samostana ven v svetli, solnčni dan. — Ker je to po dolgcm oasu zopet enkrat "vprizoritev domačih igralcev, smo pre- pričani, da bo občiinstvo gledaJišoe na- polnilo. Sokolstiro. s Petletnica smrti dr. Ivana Orožna. Dne 5. marca t. 1. je minulo 5 let, odkar je zepustil svoje Sokole za vedno brat dr. Ivan Orožen, ki ga je na Vidov dan leta 1919. ujedinjeno jugoslovensko Sokolstvo izbralo za prvega svojega starosto. Jugoslovenski sokolski Savez je proslavil ta žalostni dan, da je savezno starešinstvo v imenu celokupnega našega Sokolstva položilo na grob pokojnega velikega brata venec kot viden znak trajne ljubezni in iskre- nega spoStovanja, ki ju goji vsako so- kolsko srce do naSega prvega brata staroste. Poleg tega je zaukazal Savez vsem včlanjenim društvom, da obdr- žavajo na ta dan pred telovadnimi od- delki primeren nagovor o življenju in delovanju brata dr. Orožna. Pri izred- nem občnem zboru sokolskega dru§tva v Belju se je starosta dr. Milko lira- šovec spominjal tega velikega Sokola in dobrotnika mladine z lepim nago- vorom, br. Franjo Roš, društveni pro- svetar, pa je imel pri vseh oddelkih telovadečih tozadevne nagovore. s Zamenjava Češkoslovaške inju- goslovanske mladeži. Češkoslovaška- jugoslovanska liga v Pragi je pokrenila pričetkom tekočega leta akcijo za za- menjavo češkoslovaške in jugoslovan- ske mladeži o počitnicah 1. 1926. Akcija je zamišljena tako, da bi srednješolska mladina iz naših krajev preživela o po- čitnicah približno 4 tedne v Češkoslo- vaški in češkoslovaška mladina enako dobo pri nas in sicer tako, da bi rod- bina. ki bi svojega otroka odposlala na Češkoslovaško, obenem za dotično dobo sprejela po enega češkoslovaškega otroka v vso oskrbo. Pozivamo naše sokolske stariše, da se priključijo tej akciji in se v večjem številu oglasijo za to zamenjavo. Potrebne informacije se dobijo v telovadnici vsak petek od pol 20. do 20. ure. s Bratje In sestre, ki so se pri- glasili za sokolski češki tečaj, opozar- jamo, da prihajajo točno in redno k pouku, sicer je ves trud zaman in bi moral češki tečaj prenehati. s Seja društvenega prosvetnega odbora se vrši v pondeljek 15. t. m. ob 20. uri v sejni sobi. s Prlglase za vsesokolskl zlet v Pragi in tozadevne informacije bo So- kolsko društvo v Celju sprejemalo, oziroma dajalo, čim dospejo končne direktive od Saveza v Ljubljani. '¦¦¦•&$; Listnica- J. R., St. Jurij: Za danes že pre- 0 üseh oečjih mestih se iščejo agilni, sposobni in zaupni zastopniki v svrho prodaje državnih srečk (obveznic) za mesečno odplačevanje. Vprašanja in ponudbe naj se pošljejo na BANKOVNO KOMANDITNO DRUŠTV0 A. REIN a DRUG, Zagreb, Po&tanski pretinac 380. Krila za dame, moderno izde- lana, trpežno šport krilo 75 Din, enobarvni ševijot 100 Din, modno-rižasto 140 Din, iz enobarvnega sukna!85 Din, tenis-krilo 190 Din prodaja veletr- govina R. Stcmecki, Celje. Kdor pride zvlakom, dobi nakupu prirnerno povr- nitev vožnje. Trgovci engro cene. Oglejte si izložbe. Gospodai»»tvo. g Ekonomska kriza v Rusiji. Listi poročajo iz Moskve, da je izbruhnila po vsej Rusiji zelo ostra ekonomska kriza radi visokih cen. — Vsled tega je produkcija padla za celih 20 od- stotkov. Sovjetski komisar Rikov je izjavil, da mora vlada znižati izvoz bombaža, lanu in kože in da treba za- preti tovarne za več tednov. g Sejem za kožuhovlno v L]ub- Ijani dne 19. marca. II. letošnja aukcija za kože divjačine se vrši dne 19. marca. Kože sprejema urad ljubljanskega vele- sejma do 16. marca. Blago se more poslati po železnici, pošti ali vročiti osebno. Po 16. marcu se ne sprejema blago več. Detajlna prodaja na sejmišču ie prepovedana. Informacije daje urad Ljubljanskega velesejma, oddelek Divja koža. Razgled po svetu. r Požar unlčil dokumente o Mayerlinski tragedlji. Na gradu grofa Taafeja v Elhišovu pri Taboru na Če- škem je nastal požar, ki je uničil ve- liko in krasno biblioteko. Ta je hranila razne zanimive historične dokumente. Med drugimi je požar uničil zgodovin- sko važni protokol o znani mayerlin- ski tragediji, ki ga je dal Franc Jožef tedanjemu zunanjemu ministru grofu Edvardu Taafeju, očetu sedanjega last- nika gradu, z nalogom, da ga hrani kot skrivnost. Požar je sedaj zabrisal zadnje sledove o dokazih, kako se je v resnici dogodila tragedija v Mayer- lingu. GLASOVIR se vzame v najem. Ponudbe je po- slati na upravo lista. 3-3 P p Y o vpstna buftova drva neobličena, kupuje večjo količino 4 VILIM SP9TZER, i Zagrebs Haizova ul. 25« Blagojničarho event, začetnico, spretno računarico, ka- tera bi opravljala tudi nekatera pisar- nižka dela, sprejme trgovina zgalanterijo Kramar & Mislej, Celje. r Sto ruskih tehnlkov ia. Forda. Moskovska »Pravda« poroča, da od- pošlje ruska vlada v najkrajšem času sto gojencev ruske tehniške visoke Sole iz Moskve v Ameriko, kjer bodo uvedeni v praktično poslovanje For- dovih tvornic za avtomobile. r 50Ietnlca Corriere della Sera. Te dni je poteklo 50 let, odkar je iz- šla prva številka največjega italijan- skega dnevnika »Corriere della Sera«. Glavni urednik Torelli je izjavil v prvi številki, da bo list strogo neodvisen, kar se je v resnici tudi zgodilo. V kratkem času se je list razširil po vsej Italiji in je imel svoje poročevalci po vseh večjih mestih na svetu. Pred par meseci je list prešel, kakor znano, v fašistovske roke. r OrjaŠko letalo. Dr. Eckener, ki je vodil nemški balon »Z. III.« iz Friedrichshafna v Ameriko, je napravil sedaj načrt za ogromno letalo Dor- nierovega tipa. Širina kril letala bo znašala sedemdeset metrov, stroji pa bodo proizvajali nad tritisoč konjskih sil. r Polet španskega kraljevskega para v Argentinl]o. Berlinski listi po- ročajo, da sta izrazila španski kralj in kraljico željo leteti v Argentinijo na krovu letala, s katerim je preletel Atlantski ocean znani Ietalec Franco. S kraljevskim parom bi se peljal tudi diktator Primo di Rivera. Neobrabljive Palma kavčuk pete in podplati so izdelaniiz najboljšesurovine Cuvajo Vam obutev, trikrat so trajnejSi od kože, dajo Vam elastičen hod. Nikaka razkošnost, za vsakogar neobhodno potrebno! 6 Stran 4. » N 0 TAD OB A« Štev. 30. CEL.JSKA POSOJIfcNICA S: Stanje hranilnih ulog nad Din50}000.000'—. Stanje qlavnice in rezer. Din 4,000.000—. V laslni palaLCi Narodni dom. Sprejema frrorallne vloge na hranilne Pcinjlžice in tekoči raciiri ter jilt I ssplačuje ločno In nudi za Iste najbolfše obresfovanje In najvecjo varnost. Izvršuje vse denarne, kreditne in posojilne posle. Kupuje in prodaja devize In valute. Podružntca v ŠOŠTANJU na GLAVNEM TRGU. Opozoritev. Podpisani opozarjamo vse hišne posestnike, kakor tudi zidarske, tesar- ske in druge rokodelske pomočnike, da stavbena in gospodarska zadruga v Celju nima nikake zakonite pravice izvrševati kakršnakoli stavbena dela, še manj pa dajati pomočnikom tozadevna dovoljenja in bode vsak, kdor bi izvrševal pod imenom zgoraj omenjene zadruge kakšna stavbena rokodelska dela, kaznovan. Roncesijonirani stauben! obMi v Celjis. KLETI v dveh uradovih hišah Vodnikova ul. 1 in 3, ki so pripravne za zalogo vina in mineral- nih vod itd., se oddajo za daljšo dobo v najem. Ponudbe je poslati na ekspozituro Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Celju najkesneje do 24. marca 1926. 3-2 Odda se lepa, snažna meblovana soba v novi vili s posebnim vhodom in elek- trično razsvetljavo. Gregorčičeva ul i 9 P W uila 9 9 1 Ugoden nakup. Vsled opustitve svoje trgovine manufak- turnega in specerijskega blaga, radi izpraz- nitve trgovskega lokala in pomankanja pro- stora Iprodam po ugodn-ih cenah vse blago skupaj z jopravo. Med temi veliko sejmsko stojnico z nepremočljivo plahto, 10 kom- pletnih okvirjev za okna s šipami in roletami. 7 FrideHiflc Jakowiftsch, Celje. Prcil iz vsefi pudnihoy dobauljs In dostav- Ija na dom FR. JOSt, CELJE, Aleksandrova nl. 4 Kleparstvo, vodovodne inšta- lacfije in aiaprava strelovodov Franlo Dolžan CELJE - Kralja Petra cesta - CELJE JprclcmaVsadcIa zgoraj omenjenib stroK HaHor tuäl popraVtla Tostrežba točoa. Ccnc zmenie. Sottdna tzVršitcv. 25-19 Delaj, nabiraj in hranil II -^ iiEi 11 El is Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LRSTNI DOM stavb. in kredltnl zadr. z om. zavezo v Gaberjn pri Celju Obrestuje hranilne vloge po 6%» Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. PH naložbl zneska po^ Din_?e dobi nabiralnlk na dom. " Jamstvo za vloga nad 1 million 250.000 Din. Pisarna v Celju, Prešernova uliea št. 15. 3 J5* w V. < ft 5* Čas je denar! Inserirajte v „NOVI DOBI"! Posojllnica na Vranskem vabi svoje p. n. zadružnike k rednemu ohcnemu zboru dne 25, marca 1926 ob 2. uri popoldne v svojo pisarno na Vranskem 91. Dnevni red: 1. Revizijsko poročilo Zadružne zveze. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Potrjenje računa za leto 1926. 5. Poraba čistega dobička. 6. Sprememba pravil. 7. Volitev načelstva in nadzorstva. 8. Nasveti. Občni zbor je sklepčen, če je zastopan vsaj deseti del deležev, ako tega ni, se vrši eno uro pozneje drugi občni zbor, ki sklepa brezpogojno. NAČFLSTVO. Restavracija Harodin dom vljudno priporoča vedno sveže, dobro ' pivo »Ležak« v sodčkih in stekleni- ( cah. Cena vina: Opolo črno po 12, < Mozler po 17 Din, Rizling po 20 in ^ buteljke po 251— DJn. ( Sprejemajo se abonenti na okusno, t s pristno mastjo pripravljeno hrano. Vedno na razpolaga topla in rnrzla jo- ( dila. Za mnogobr. obisk se priporočata t üarol In Pepca Perc. f BELAK & INKRET I ELEKTRIČNE instalacije, telefonske, I zvončne in signalne naprave. Radio I antene. POPRAVILA transformatorjev, I generatorjev, motorjev, raznih apa- I ratov i. t. d. VODOVODNE instalacije, naprava I moderno- higijeničnih kopalnih sob, I klosetov. Toplovodne naprave, cen- I tralne kurjave. POPRAVILA central- I nih kurjav, kotlov, armatur, sesalk itd. I Tudi vsa druga v to stroko spadajoča popravila se izvrše točno, solidno in z večletno garancijo. Cene konkurenčne. Informacije, proračuni in načrti vedno na razpoiago. SLflŠČIČflHriA KAHL MANTEL, CELJE, ===== Gosposka uliea 14 ¦ ' priporoea dnevno svcžc prvovrstno peeivo. fiaroeila tort in vsa v stroko spadajoča naroeila 9 se izvršujejo toeno in na^eeneje. Postrežba solidna. ° Zaloga pohištva,Celje, Blmljni FRANJO VEHOVAR tovarna pohištva Celje, Keri»nikowa ulica Specijalna delavnica za najfinejše in umetno pohištvo, kakor tudi za vsa druga mizarska dela. Postrežba točna in solidna. Cene konkurenčne. IVAN STRELEC 1Os fa petai* CeSje, Samostanska ul. se priporoča za izdelovanje žirnnic, divanov, otoman in drugih tapetniških mobilij, kakor vseh v tapetarsko stroko spadajočih del. Popravila iz- vršuje točno in po zmerni ceni. Tapetarske potrebSčine nazalogi. r Pupilarnovaren in Javnokoristen denav-ni zavod celjskega mesta Mestna hranilnlca celjsKa Dktunovljmm Mm 1864.. — Pod tx+jalm drstanüa tuuüuuwtrom. IV Iftfltnl palači pi?i kolodvopu. VBHmutllnlLnl posll •« tzvrftufefo natk.oti»nine|e# hitro tn tot» fee. D#odiio otwo*iovÄn|©, PolasnUa in n»«v«ti l>r«xpl«,^aa. VndaaMt r*zervn/h x&Jttador wmd Vrou IS.OOO.OOO*—w Za branltoe wtoge ]ama nsesto CeQe • celim svojim premozenjem In z vso tvofo davčno mo6Jo. liska in izdaja Z»e«na tiskarna. — Odgovorni so: za izdajateljaJPavel ZabukoAek | za tiskamo Mil«'» č«tin<*| za redakcijo Vlnko V. Gabero. — Ysl v Celju.